178. številka. Ljubljana, v soboto 4. avgosta. XXI. leto, 1888. I«haja vsak dan Bvefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v 111 o-o e e r a k e dež e'l e za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od č.etiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., i*s se dvakrat, in po 4 kr.. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvoje v Gospodskih ulicah st. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari. V JLfubllaui 4. avgusta. Praznovanje devetstoletnice pokristjanjenja Rusije se je slovesno vršilo po vsej veliki Rusiji, zlasti pa v Kijevu. V poslednjem mestu sešlo se je mnogo tudi drugih slovanskih odličujakov iz Avstrije, Srbije in Bolgarije in Črnegore. Prišlo bi jih bilo mnogo več, da bi bili politični odnošaji malo ugodnejši za Blovanstvo. Vsekako je obžalovati, da nekatere slovanske narodnosti pri tej priliki v Kijevu niti zastopane niso bile, dočim je še rod Arpadovcev imel svojega zastopnika, pisatelja Szabo. 0 poslednjem je omeniti, da je velik častitelj ruske literature ter je že prevel mnogo ruskih romanov, povesti j in no vel na madjarski jezik in tako seznanil rod svoj z umotvori grofa Leva Tolstega, Dostajevskega, Ler-montova, Puškina itd , katerih prevodi jako ugajajo in se hitro razprodajajo. Slavnost je imela pred vsem cerkven značaj, če tudi jej velict'ga kulturnega pomena odrekati ne moremo. Važnih političnih govorov ni bilo iz raznih uzrokov. Zastopuiki raznih slovanskih narodnostij bo pa imeli več privatnih posvetovanj o slovanskih zadevah. Posebno je vodja bolgarske opozicije Cankov imel mnogo posetiteljev. Marsikak za razvoj slo-vanstva važen nasvet izrekel se je pri tej priliki v Kijevu, v mestu, iz katerega se je razširjala kristi janska vera po vsej slovanskej Rusiji. Posebno je pa ta slavnost zopet mnogo pripomogla k vzajem-nostijslovanski. Zastopniki raznih slovanskih rodov so se bolj spoznali mej sabo, drug druzega seznanili z razmerami in zadevami svojega plemena. Mnogih nesporazumIjenj mej posameznimi rodovi slovanskimi izvira od tod, ker se premalo poznamo mej seboj. Koliko krivili predsodkov ima ta ali oni slovanski narod o drugih slovanskih narodnostih. To pa prihaja največ od tod, ker se le po nemških ali pa po francoskih literarnih delih seznanjamo o drugih Slovanih. Kako pristranski pa sodijo Nemci, večkrat pa tudi Francozi, o Slovanih, je znano; koliko neresnic, površnostij in zavijač najdemo v tacih knjigah in razpravah, vidimo, Če čitamo to, kar se je pisalo že o nas Slovencih. Nič temelji-tejše in nič bolj nepristranski pa ne pišejo Nemci o Čehih, Poljakih, Rusih, Srbih in Bolgarih. Imamo pa slabo navado, da le preradi verjamemo, kar čitamo, posebno pa, če je dotični pisa- telj morda res par tednov potoval po slovanskih zemljah. Ne pomislimo, da se tujec ne more nakrat seznaniti z običaji naroda, ko še njegovega jezika največkrat čisto nič ali pa vsrtj nezadostno razume, ne pomislimo, da se večkrat taka knjiga že poprej piše, potem pa še Is ide dotićnik na potovanje, da dobi tako pravico, izdati jo, in more upati, da bode ž njo imel kak uspeh. Vse, kar pa piše, je nabral iz dopisov po raznih listih od ne baš resnicoljubnih dopisnikov, kateri se ravnajo po tem, kakšne politične barve je dotični list. Dokler se ne bodemo seznanjali drug z drugim po pristnih slovanskih virih, bodemo napačno sodili drug o drugem in to bode pa le v škodo slovaustvu. Kako slabo so Rusi poučeni o zapadnih slovanskih zemljah, vidimo, Če čitamo ruske knjige. Celo imena raznih slovanskih krajev pišejo nemški popačeno. Tako čitamo v ruskih listih o Gorzi, Agrarnu in Klageufurtu in kar je še tacih spak in nedavno smo čitali v nekej knjigi, katero je pisal znan ruski slovanotil, o katerem bi smeli pričakovati, da vsaj pozna razmere slovanskega sveta, o kongresu, ki je bil 1821. leta v „Lajbahu". Da bi se pa takim nedostatnostim v okom prišlo, se je nekaj sklenilo ob devetstoletniei. Sklenilo se je osnovati slovansko akademijo znanostij. Namen temu zavodu bode pivtd. vsem gojiti slovansko znanost in Ruse ter tudi druge Slovane seznaniti s svetom slovanskim. Sedež tej akademiji bode v Kijevu, ker je to mesto jako važno v zgodovini slovanstva. To akademijo bodo vzdržavala slovanska blugotvoriteljua društva. Sprva bode vlada imenovala predsednika in podpredsednika in nekaj članov, pozneje bode pa sama akademija imenovala člane izmej ruskih in slovanskih učenjakov. Kijev je kaj pripraven kraj za akademijo znanostij, kajti ima že vseučilišče, duhovsko akademijo, veliko knjižico in zgodovinsko društvo Nestorjevo, katero bi se lahko spojilo z akademijo. V Kijevu samem je dokaj učenjakov slovanskih. Akademija bode imela člane po vsem slovanskem svetu in bode izdajala njih učena dela v ruskem jeziku; želimo le, da bi akademija pridobila delavnih močij, da bode res napredovala in ne bode njeno članstvo le odlikovanje za zasluge za prejšnja znanstvena dela učenjakov, kakor je pri mnozih društvih, in to celo pri francoske)" akademiji, katero je nekdo nazivljal pokojninski zavod onemoglih učenjakov. Delokrog nove akademije utegne postati jako obširen, če se ne bo omejeval le na slovanoznanstvo v ožjem pomenu. Koliko je še treba preiskovanja o slovanskej zgodovini, slovanskem bajeslovji, o zem-ljepisji, narodopisji in celo prirodopisji slovauskih zemelj. Po tem takem bi v novej akademiji lahko našli mesto učenjaki vseh strok. Želeti bi bilo, da bi nova akademija pusebno tudi gledala, da tudi v literaturi obveljijo prava imena slovanskih krajev. Daljše polje bi bila morda tudi zgodovina raznih znanostij. Tu bi bila njena naloga na pr. zasledovati, kateri učenjaki so bili Slovani, katere prisvojujejo Nemci za svoje. Pred leti, kmalu po osvobojenji Bolgarije, se je govorilo, da bodo carska akademija znanostij poslala učenjakov v to zemljo, da jo bodo preiskovali v vseh znanstvenih ozirih. Stvar se pozneje ni uresničila in to morda zaradi političnih ozirov ne. Morda bi bilo dobro, da bi nova akademija tako preiskala zemlje slovanske. Čo bi tudi ne mogla pošiljati učenjakov v vse kraje, bi jej tako delo zvršili člani, katere bi imela v tej ali onej deželi. Ker bode pa jezik, o katerem bode izdajala svoja dela, ruski, bode se tudi znanje ruskega jezika bolj razširilo po slovanskih zemljah, tako da s časom postane ta jezik vsaj jezik slovanskih učenjakov, če Že na more biti skupni slovanski literarni jezik. V prihodnje bodo jeli tudi zapadni slovanski učenjaki bolj posluževati se ruščine in ne bodo s svojimi znanstvenimi deli bogatili nemške znanosti. Taka akademija bode vsekako mnogo koristila slovanskej vedi, posebno bolj seznanila slovanske narode mej seboj ter bode torej neprecenljive važnosti za vzajemnost si ovansko in radi tega jo z veseljem pozdravljamo. Politični razgled. \totranje dežele. V Ljubljani 4. avgusta. Listi vsak dan vedo povedati o kakem novem nasledniku ministru Gauču. Sedaj se zopet govori, da bode novi urni minister grof Latour, ki je LISTEK. Nedeljsko pismo. S Bvojim poslednjim nedeljskim pismom zadel sem v tarčo, zadel v črno piko. Ne le, da Be je slastno segalo po „Slovenskem Narodu", da se je dotična številka nosila iz hiše v hišo , dvignil se je tudi, kakor tudi na vsakem strelišči, takoj po strelu mojem, nad tarčo možicelj, zagugal se par-krat in se mi srpo poklonil. Seveda je „belo gledal", z nogami ob tla bil, kakor je njegova navada, kadar je razkačen, in da je glasno mrmral: „Uudauk!", slovenski bi se reklo nehvaležnost. Nehvaležnost je skrajno ostudna lastuost in nekje v Aziji kaznujejo jo s smrtjo. Ker si jaz ne-hvaležnosti nesem v svesti, ker bi rad doživel vsaj še nekoliko snopičev Mahničevega »Rimskega katolika" ter v njih opazoval novodobnega Bileama, ki je n. pr. Gregorčičevih poezij prvi zvezek preklinjal, drugi zvezek pa že blagoslavlja in v zvezde kuje. Zatorej mi bodi dovoljeno, da svoje življenje podaljšam s tem, da se izkažem hvaležnega. Čast, komur čast, in hvala, komur hvala« Niti časti niti hvale nečem nikomur kratiti, kdor jo zasluži. Zatorej na tem mestu z veseljem in z velikim zadoščenjem „urbi et orbi" objavljam znamenito pismo, katero se je pisalo v zadevi tako slavno v Postoj ini pogoščenih Angležev. To pismo slove: „Euer VVohlgeboren! Im Anbuge iibersende ich Ihuen den Betrag von fl. 400 ti. W., mit welchem ich lhre Rechnung aus Aniass der Auvvesenheit ihrer koniglichen Iloch-heiten des Herzogenpaares von Edinburg und des Prinzen von Wales, so\vie der Flotteuoffiziere und mehrerer Matrosen Ihrer Majestat der Konigin von England beglichen zu habeu uiinsehe. Ich iiberlasso es Ihnen eine weitere Forderung an mich als den Vorste her der Grottenvervvaltungs-Commission im gerichtlichen Wege geltend zu macben. Nur mache ich Sie nuninehr schriftlich wie-derholt aufmerksam, dass, \venn Sie es fiir opportun erachten sollten, meinen bereehtigten und billigen Wunsche nicht nachzukommen, ich mich sehr un-Hebsam veranlasst sehen vviirde, gegen Sie mit Re-pressalien vorzugehen, unter vvelehen ich Ihnen nur die eine bekannt geben zu sollen glaube, dass ich allen Gilsten des Hotels „Adelsbergev- Ilof" den Grottenbesuch venvehren werde. \Venn Sie dalier die Angel':genheit noch heute nicht in Ordnung bringen, so konnen Sie gevviirtig sein, dass bereits die Montagsbltttter in Triest, Lai-bach und Wien eine Erklttrung der Grottenverwal-tung in dem nben gedeuteten Sinne enthalteu werden. Es \vird sich sodann olsbald herausstellen, ob Ihr Benehmen ein praktisehes gewesen sei. Adelsberg am 5. November 1887. Acbtungsvoll fiir die Grottenver\valtung It. v. ScliNvartz m. p. Temu pismu ne treba komentara, ker je vsaka beseda dostojna duševnega očeta svojega, pismo pa prava fotografija. Zato naj omenim samo še to, da zažuganih inseratov do današnjega dne še nikjer ni bilo, da tudi gostilničar še ni dobil ostalih 329 gld. S tem pa se poslavljam od tega predmeta, s katerim se Vam bode baviti nad črto, kajti kakor sejmi piše z Notranjskega, pripravlja se „krtača", ki bode Še malce hujša, nego so moja pohlevna nnedeljska pisma". Od čudnih dogodkov „onstran gozda" napotil sem se proti domu, mej potoma pa pobral, do- sedaj poročevalec za obrtno šolstvo v učnem mini sterstvu. Grof je iako konservativen in bi torej posebno ugajal pristašem Liechtensteinovega kluba Kdo ve, će lutri zopet ne bomo čitali o kakem drugem, da bode učni minister. To so vse najbrž le časniške kombinacije, da imajo listi kaj gradiva v pasjiii dneh. Toliko je pa gotovo, da Gmč ne bode prav dolgo ostati mogel, ker bi sicer desničarji ne mogli dalje z dobro vestjo podpirati vlade. Kdo bode njego? naslednik, ie pa teško pogoditi, ker grof Taarle navadno poišče take ministre, na katere prej nikdo ue misli Zaradi Matufievega tmvora se še vedno nadaljuje borba mej češkimi listi. „Politik8 odgovarja „Narodnim Listom", ki so zahtevali, da bi se na Češkem uvel češki državni jezik, da bi to pač bilo lepo, a za to treba popre) češke države, te pa ni moč doseči a časmškimi članki in parlamentarnimi govori. Taka mejseboina borba obeh čeških strank ni nikakor v prid češkej stvari in bi gotovo bilo bolje, k<> bi bili zložni mej saboj, nego da črnita druga drugo. Vitanje države. A finski cesar pride nekdi koncem septembra ali pa v začetku oktobra na Dunaj, da se snide z »vnlri jskim cesarjem. Pismarek in Kalnokv se bodeta pa tudi letos kie sešla. Govori se tudi še o druži h vladarskih shodih, kakor je slednje leto navada o tem času. Vsak list ve, kaj druzega povedati, če je že resnica ali ne. Iz rti. shodov delajo s- potem različni sklepi glede evropske politike. Konsistorij j*' po holandakem poslaništvu na Dunaj; izročil srkslt^j kraljici dopis, da uaj imenuje kikega zastopnika, ki jo bode zastopal v zadevi ločitve zakona. Ta stvar najbrž še ne bode hitro rešena. Časopisje se pa tu li več tol ko ne zanima za njo nego sprva, ko so bili vsi listi prenapolnjeni z vestmi n te' zadevi. S'raj k delavcev v Parizu še ni končan, a vend'T >e ni tako razširil, kakor so želeli mnogi nasprotniki francoske vlade. Delavci pa najbiž ne bodo ničesar dosegli, ker so kaj slabo organi-E ovan i. Da ^e pa red ne moti, zato pa že skrbi vlada« Aciuei najbrž v Peterburgu neso dosegli, kar bo želeli, vsaj tako se da sklepati \z pisave nemški' oficljozov. Tako piše „Post", da je sicer nemški cesar S' pridobil simpatije severnih držav, a politični akti se le redkokrut. odločujejo pri tacih shodih. Nikdar še neso shodi vladarjev premenili naravno politike držav. Še vedno so odnošaji mej Nemčijo In Franc jo napeti, 5e vedno je nevarnost, da se bodo Francozi poskusili maščevati. Francoska politika bi se pač premenila, ko bi se Rusija izrekli*, da Francije nikakor ne ^ode podpirala, če napade Nemce. Ravno tako je ostalo še vedno na-spi' tie mej Rusijo in viastmi, katerih ž vljenske žile f=ezajo na Balkan in v Az'j >. Tudi se ne upamo trditi, da je več upanja, da se sedaj ti- stvar mirno reši. Nemčija se ne bode mešala v to borbo in se ne bode bojevala, tla bi drugi kaj pridobili Nt- b'n!" s" vlekla za Rusijo, pa tudi ue bode pomagala, da bi njeni zavezniki kaj pridobili, kajti njena dolžnoBt je braniti le njih dosedanje ozemlje. Potem takem shod obeh cesarjev ne bi imel prav nob nega uspeha. Dopisi. 1% Celo voh 2. avgustusta. (Prvotne deželno-z borske volitve.) Kako pošteno in liberalno se pri nas ravna sedaj od nemške strani s slovenskimi voli Id, pove naj Vam naslednje pismo, ki i.am je došlo danes iz izključljivo slovenskega kraja, iz Črne. in katero slove : „Zalibog, da smo godbo, ki se je pripetila pri prekrasni slavnosti v L. in katera nam kaže, da je klativiteški rod vedno preveč zastopan V neki tamošnji krčmi stregli so gostom razni strezaji. Tebi nič meni nič pomeša se najedenkrat mej nje nadnnatakar, v na pol elegantnoj (?) opravi. Ker ni nihče ugovarjal, začne pogumno vršiti svoj posel. Stregel je gostom in ker se je denar sproti pobiral, spravljal je prav pridno skupljene novce v svoj globoki žep. Osobito črna kave je dosti vrgla, kajti v kuhinji ni te kukavice nihče prznal, je li pravi natakar, ali ne. Okolu polunoči čutil je ta čudni junak, da je delo storjeno, zato se je lepo francoski priporočil, vzela ga je temna noč. Drugo jutro imelo je službeno osobje račun z gospodarjem. Ko se snidejo, zapazijo takoj, do manka jeduega, ki je zlasti mnogo črne kave znosil na vrt. Zdajci zasvetilo se jim je v glavi. „Ni ga! Popihal jo je! Ne bo ga več!" klicalo se je vse povprek in službujoče osobje bilo je tembolj razjarjeno, ker bi moralo s svojimi trdo prisluže-nimi novci, nadomestiti nedostatek. K sreči dobil se je človek, ki je poznal prefriganega tička in povedal, kdo in od kod da je. Upam, da so ga mej tem že dobili in da mu ne odide „Trinkgeld", kale t-nega je vreden, namreč „ričet" na Žabjaku. s. tukaj z našimi volilnimi moževi propadli za jeden, oziroma tri glasove. Naših je bilo 22; odpadnikov, oziroma od grofa Thurna odvisnih volilcev pa 25 do 26 Črna bila je vsa za grofove borštnarje, ki odločujejo v našej fari. Jednega volilca so nam kar zjutraj domu nagnali, ker se ni dal pregovoriti, a se je konečno izbal pred groženjem ; druzega so nam zaprli ter ga tako napojili, da se ni mo^el zavedati svoje dolžnosti ter je ostal odsoten od vo lit ve. V naši fari ujetih je v grofove zanjke že nad 30 kmetov, tedaj več kot polovica, ki morejo plesati, kakor se jim iz graščin; gode. Iz Črne bil je osamljen ie jeden volilec, kmetje pa so ostali vsi doma, ali se pa celo poskrili, Četudi so prej za gotovo obljubili in skoro prisegli, da se hočejo volitve udeležiti; v odločilnem trenotku po so se iz ■ame b jazni pred grofovi mi borštnarji prestrašili ter od svoje dane besede odstopili, kajti slednji so se jim že prej grozili in, ker kmete zaradi vsake malenkosti pod krinko „gozdne škode" kaznujejo, ni se čuditi, da so sicer dobri slovenski kmetje v zadnjem trenutku pometali od sebe bojno orožje. Tukaj se tako ravna, da je vse zbegano in preplašeno od grofovega terorizma." Ali neso to žalostne razmere ? Potrebno se nam je zdelo to omeniti zaradi tega, da že naprej spoznate onega grofi Thurna, ki bode v kratkem začel na jednak način terorizovati i gorenjske Slovence, kakor hitro bode zasedel po ranjkem poštenjaku, kranjskem deželnem glavarji grofu Thurnu podedovana posestva po Gorenjskem z graščino v Radovljici. Temu veselijo se naši Nemci že naprej, kajti oni ga ne imenujejo koroškega Thoma, marveč naravnost „Graf Thurn der deu-tscheo Linie", ter pričakujejo od njega, kakor se „Freie St mmen" same izražajo, da bode svojo misijo za Velikonemštvo ravno tako uspešno izvrševati se potrudil tudi na Gorenjem Kranjskem, kakor jo je vsekdar izvrševal tukaj na Koroškem. Tedaj „Hammer und Ambos!" Slovenci na Gorenjskem, pozor! Pazite, da ne zagazite za vse svoje žive dni v klešče tega gospoda I Obranite si svojo prostost ter ne pustite si vezati rok od takih nasprotnikov! llea^ša 1. avgusta [Izv dop.] (Konec.) Po raznih deklamacija!), katere so nekateri otroci prav dobro prednašali, vršila se je delitev šolskih daril otrokom, kateri so. so prav pridno učili. Gospod c. kr. okrajni glavar stopivši na oder nagovori v kratkem in lepem govoru šolsko mladino, bere odlikovance iz zlate knjige, ter jim zadeli darila, obstoječa v knjigah razne poučliive vsebine (mej tem 15 izstisov Gustava Pirčevega „ Vrtnarstva) poleg tega vsprejme tudi vsaki še krasno vezano knjižeo : „Naš cesar Fran Josip I." in letno poročilo. Po razdelitvi daril se je vsa šolska mladina pogostila s kruhom, sirom, pečenko, bobi in pivom. Tu mi je jako pohvalno omeniti gospa Ane Stare tove, W' nzelnove in Degischerjeve kakor gospodičin Kurzthalerjevih in gdč. učiteljice Gerkmanove, katere so iz prijaznosti stregle šolskim otrokom s tem da so jim delile pripravljena jedila in pijačo. Mej tem pa je domači pevski zbor prav lepo ubrano zapel nekaj pesnij pod vodstvom g. naduči-telja Ant. Javoršeka. Tu se je zopet, kakor poprej pri slavnostni pesni pokazalo, da domači fantje ne napredujejo samo v godbi, ampak tudi v petji. Godba svirala je jako pohvaluo več skladeb, mej njimi obče priljubljeni Radeckv-Marsch. Občinstvo je bilo jako zadovoljno in navdušeno, kajti šlo je od ust do ust, da kaj tacega se v Mengši še videlo in slišalo ni. Ko se je zmračilo, jel je gospod Mihael Stare užigati umeten og nj. Ta točka programa je navzoče tako rekoč očarala. Posebno krasna bila je iz umetalnega ognja sestavljena cesarska krona in pod njo čerke: „F. J. I. 40." Pri tem prizoru odkrilo se je občinstvo in ponovilo z nepopisljivo naudušenostjo cesarsko pesen. Ljudje domači kakor tudi iz okolice se kar niso mogli raziti, ampak vsak se je držal vesele družbe. V pozno noč odmevalo je veselo petje v raznih gostilnah in nazdravljalo se presvetlemu cesarju. Posebno priznanje in pohvala, da se je ta slavnost tako lepo vršila, gre v prvej vrsti preča-stitemu gospodu katehetu Antonu Koblarju, kateri je s svojim taktnim postopanjem vzlic tukajšuira neugodnim socijalnim razmeram, po geslu našega presvetlega cesarja „z združenimi močmi" — dobro- Idelno uplival na merodajne osobe, da so vzajemno delovale pri vzvišenem namenu in podjetji, kakor tudi nabral lep denarni donesek za prireditev slavnosti. Vsa čast tudi Mihaelu Stare tu, kateri je poleg znatne podpore za nakup šolskih daril z veseljem daroval tudi precejšno svoto za nakup umetnega ognja, s čimer se je slovesnost jako povekšala. Osobita zalivala tudi goSj>ej Mariji Staretovi, posestnici pivovarne, in njenemu bratu gosp. Francu WoIf-u, katera sta poleg lepih in visokih denarnih doneskov, podarila še vse pivo za šolsko mladino, pevce in godce. Isto tako tudi popolno priznanje občinskemu in šolskemu zastopu, ki sta volila tudi uekaj denarne podpore v slavnostni namen. Posebna zahvala pa gospodu županu Ivanu Levcu in njegovej sestri Heleni, ki sta podarila in pripravila mesene jeJi za 300 otrok, potem tudi za domače pevce in godce. Vrhu tega je gospod župan prepustil ves dobiček tombole ubogim šolskim otrokom, ter ga izročil go-sjiodu kapelanu, da ga porabi na korist uboge šolske mladine. Ista zahvala tudi preblagorodnemu gosp. baronu Lichtenbergu, graščaku in deželnemu poslancu, gospodu Petru Majdiču, posestniku umetnih maliuov, gospodičini Frančiški Staretovi in gospodu Leopoldu Mellitzerju, posestniku slamniške tovarne, za zdatne denarne doneske. Potem iskrena zahvala tudi vsem odličnim gospodom in gosjiein, kakor tudi imenovanim društvom za prijazni pohod, osobito Kamniškim Lirašem /a krasno petje; domič m godcem in njih vodji gospodu Dogtscbarju za izvrstuo godbo, nadalje pevcem in njih vod|i za obilno požrlo valnost in pridnost v petji, kakor tudi gospodu učitelju Henriku Paternostu za obilni trn i pri okin-Čanji slavnostnega prostora, ter vsem drugim domačim občanom, ki so pripomogli k izvršitvi vzvišene slavnosti. Vse, kur ste podelili v ta namen, storili ste v čast Mengša, napravili šolBkim otrokom kakor tudi odrasenitn mnogo veselja, uueli občinstvo v ljubezni do presvetlega cesarja in tako pospešili domoljubno zavest po gaslu: „Vse za vero, cesarja in domovino I" Iz Dobregii polja 30. julija. [Izv dop.] Prisedši 23. t m. v Videm pri Vel. Lašičah, videl sem vihrati na šolskem poslopji iu na kaplauiji trobojnice m avstrijske zastave. Kaj nek potnem to? mislil sem si. Zvedel sem takoj. Na moje vprašanje odgovoril mi je šularček ponosno: „Jutri obhajali bomo štiridesetletuico našega cesarja in pa uovo šolsko zastavo bomo dobili! Radoveden čanai sem uruzega dne. Prav si imel vrli „Narod", ko si trdil, da se nikjer ue praznuje cesarjeva 4uletuiea tako slovesuo kakor po Slovenskem! Kje se najde drugod, da tako oddaljena vasica tako praznuje ta veseli dogodek?! 21. julija ob 7. uri naznanjal nam je veliki zvon in gromeuje topičev, da se ob 8. uri slavuoat prične. Ob 8. uri korakala je šolska mladež, 395 glav iu glavic obsežua, z zavito zastavo in učitelj-stvom v cerkev. Deček nesel je sviluate trakove z zlatim napisom: 1848. Fran Josip I. 1888. ua blazini. V cerkvi blagoslovil je g. kanonik m dekan Ribniški zastavo, ki se je razvila. Krasen prizor 1 Trakove pripela je kuinice namestnica gospica Minka Debeljak. Po blagoslovijeuji govoril je gosp. kanonik. Govor bil je izvrsten. Potem peli so učenci cesarsko pesen. Na to začne se slovesna peta in^ša z leviti. Po maši korakala je mladina z razvito zastavo v šolo. Tu dekiamovali so učenci 3. razreda različne pesni iu dnevu primerne sestavke izvrstno. Posebuo lepo dekhmovai je učenec življenje Njega veličastva. Učenka pravila je znameuitejše dogodke iz avstrijske zgodovine od začetka do danes postavil g. učitelj 3. razreda Zupauac Ivau). Ko je izrekla deklica besede: „Mi pa, vsegamogočm Bog, prosimo Te, ohrani nam še muogo mnogo let preljubega cesarja! Rog ga živi! Zaorili so po šoli iz blizu 400 grl tiikratui „živio"! Topiči so zagromeli ter peli sta se prva in zadnja kitica cesarske pesni. Ganljiv prizor. Za tem zahvalil se je v imenu šolske mladine deček 3. razreda vsem, ki so pripomogli k tej slavnosti iu uapravi šolske zastave. Po tem izpraševal je g. dekan krščanski nauk. Otroci odgovarjali so jako dobro. Na to obdarovali so se otroci s knjižico „Naš cesar" iu drugimi knjižicami, ki jih je podaril velečasliti g- Trauate. Potem bila je pogostitev z jedili in vinom. Otroci zaorili so še marsikateri „živio" na cesarja, učitelje, duhovščino in šolske dobrotnike, predno so se razšli. Vse slovesnosti udeležil se je krajni šolski sovet, županstva in drugi tukajšnji „maguati". To slavnost sprožil je g. učitelj Zupanec, ki je darove nabiral, pri tem pomagala mu je blag. ■g/ttf" Dalje v prilofd. gospdč. učiteljica Bregar Ivanka (ta napravila je tudi napis na trakove), kar ni pri tukajšnjih razmerah maki dela 1 Ozaljšala sta tudi okusuo šolsko sobo s cvetlicami in napisi. Mnogo darovali so gospodje: uadlogar Gaudia iu njegova blag gospa soproga, g Tramte, Lesar, Sežun, Hudovernik, županstva, ki and Aolski sovet itd Bug jih živi ! Prebivale m Dobrega polja ostal bo ta dan uotovo dol^o v spominu. Z <;«»r«'uj>l4«-KJi 2 avgusta. (Učiteljska konferenca.) Učitelji Kranjskega okraja imeli so svoje letno zborovanje 11. julija v Kranji. Prisotnih je bilo 41 učiteljskih močij in pa g. okrajni glavar. Po končanih referatih imeli so volitev zastopnikov v c. kr. okr. šolskem svetu, Izvolili so si zopet stara zastopnika gg. Nikolaja Stanonika učitelja v Šmartnem, in Josipa Travna, učitelja v Naklem. Skupni obed imeli so pri g. Sušniku kakor navadno, in postregel jim je m nda dobro z jedili; le vino je pozabil točiti iz „soda pri zidu". Prva nap inica veljala je presvetlemu cesarju in pela se je cesarska himna. Vbo je bilo naudušeno in gosp. okrajni glavar se je z fzbornimi besedami zahvalil. Mej učitelji ni bilo zapaziti nesloge, kakor beremo v dopisih iz druzih krnjev. V dopisu iz Ribnice v „Slovenci" -e ne poroča kaj veselega. Sloga kje si ? Nikar si vender učitelji sami ne grenite svojega težavnega Rtanu, bodo že drugi ele menti skrbeli, da ne bnste presladko živeli! Naj vas vsaj letos prcšinijo besede presvetlega našega vladarja: »virihus unitis" iu v to pomozi Bog! Izpod Nultomu 2. avgusta. [Izv. dop.] Včeraj popoludne udarila je strela v Šmihelu, v neko poslopje, stoječe ravno sredini vasi. V hipu bilo je poslopje vse v plamenu, a naposled unela so se tudi poleg stoječa poslopja, hlevi in stanišča. V resnici čvrsti ter vse hvale vredni gasilci iz Otoka Postojiue iu z Razdrtega bili so neverjetno hitro s svojemu brizgaluicami na mestu, ter so ogeuj kaj spretno omejili tako, da le malo metrov oddaljena poslopja neso postala žrtev silnemu požaru. Pomisliti je, da ima Šmihel nad 70 hišnih štev., ter jako velika gospodarska poslopja, katera vsa zdržema stoje, torej ako ue bi bila prišla pomoč, in to prava pomoč, o pravem Času, nastal bi bil lahko tako silen požar, da bi bil lahko celo vas uničil. Hvaležni moramo torej pač biti vsem dotičnim gasilcem, kateri so »kazali zopet vso hvalevredno ljubezen do svojega bližnjega, in s svojo požrtvovalnostjo in velikim trudom zaprečili, da ni nesreča tako silna nastala, kakor je žugala. Pogorela sta dva gospodarja popolnoma, tretjemu je pa stanišče, koje je je bilo z opeke krito, ostalo, se ve, da močno poškodovano. Škoda ceni se na več tisoč. Pogorelci bili so zavarovani, pa ne dovolj. Domače stvari. — (Prizivna obravnava) se je včeraj vršila pri deželnem sodišči proti uredniku „Slov Narodu14. Okrajni glavar SlovenjegraŠki je namreč bil poslal popravek proti dopisu iz Šoštanja, v katerem se mu je bilo očitalo, da ni zapreci] turnar skega izleta iz Celja v Šoštanj, da so se tačas osepnice začele prikazovati. Popravek je bil nati snjeo v „Slov. Narodu", pa ne na 2., ampak na 3 strani, kar je glavar zrnati al kot razžalitev svoje avtoritete. Tožil je urednika, ki pa je bil v prvi instanci oproščen. Glavar se ni zadovoljil in šel je do 2. instance. Pri obravnavi je urednik dokazal, da je zadostil zakonskim določbam, ker je popravek vzel v list precej, ko ga je vsprejel. Natisnjen je mej „domačimi stvarmi", torej na takem mestu, da ga je gotove čitol vsak bralec. Mej „dopise" uvrstiti popravka ni bilo mogoče, ker list ravno isti dan ni imel dopisov. Sploh so se vsi popravki do zdaj uvrščevali mej „domače stvari" in nikdo se ni pritožil zaradi t»*ga. Tudi drugi Časniki jednako ravnajo, ker ni mogoče, da bi vselej redno v isto kolurano prišel popravek, kjer je bil popravljeni stavek. Glavarjeva tožba je torej neosnovana in neopravičena, ker je popravek bil objavljen brez obotavljenja in na odličnem mestu. S takimi tožbami se sodišče prav po nepotrebnem nadleguje Sodišče je potem potrdilo razsotlbo prvega sodnika ter oprostilo urednika. — (Presvetli cesar) ne pride k voja škiin manevrom, ki bodo v septembru okolu Slo venske Bistrice. Tako javlja uradna „Grazer Zeitung". — (Vilharjeva slavnost v Planini) je preložena na nedeljo 2C. avgusta, ker je 15. avgusta shod na Planinski gori in bi se mnogo ljudstva slavnosti ne moglo udeležiti. — (Gospod Ludovik Kuba,) znani Ceh, ki izdaje slovanske pesmi z napevi, mudil se je tri tedne mej Slovenci ter je tudi pri nas nabiral napeve. Z uspehom pri nas je popolnoma zadovoljen, ker je na Gorenjskem nabral 30 lepih napevov. Danes je g. Kuba zapustil naše stolno mesto in se je napotil v druge nase kraje. V ostalem obiskal bode tudi Istro, Triaško okolico, Ko roško in Štajersko. Potem pa poj de v Zagreb, iz Zagreba bode delal izlete po Hrvaškem; konečno še bode prehodil letos Bosno in Hercegovino. Vrlega mladega domoljuba priporočamo toplo vsem rojakom, da ga zdušno podpirajo v težavnem podjetji. —st—. — (MeRtna hranilnica Ljubljanska) otvorila se bodo s 1. dnem oktobra t. 1. Prostori, knjige, tiskovine in vse drugo je sicer že sedaj pripravljeno, vender pa so mora otvoritev do oktobra odložiti, ker je mnogo odbornikov iz mesta odsotnih. — (Novo mašo) pel bode jutri ob 9. uri v šentpeterski cerkvi g. Ivan Sušn i k iz lavantin ske vladikovine, rojen Ljubljančan. To je jedina nova maša letos v Ljubljani. — (Vabilo na „Sokolov" zabavni večer) v spomin Miroslavu Vilharju dne 5. avgusta 1888 na vrtu goBtilnice „Pri Zvezdi" (pri Frlinci). Vspored: 1. Smetana: Koračnica iz opere „Prodana nevesta". 2. Ouvertura k opereti „Tičnik". Govor. 4 Millocker: „Na Nekarskib bregovih", valček. 5. F. S Vilhar: „Ljubičica", zbor. 6 Mnilart: Fantazija iz opere „Puščavnikov zvonček*. 7. Glisner; „Šmarnica", polka mazurka. 8. Nedvčd: »Popotna pesem", zbor. 9. Peters: Me-lodijski venec čeških narodnih pesmi. 10. Schild: Ona se smehlja", polka .francaise. 11. Tovačovskv „Sporočilo", četverospev. 12. Nedvčd: „Kranjska dežela", pesem. 13. Stegnar: „Oblakom", zbor z baritonskim samospevom. 14. Waldmann: „Mala ri barica", pesem. 15. Stern: „Pozdrav iz Ljubljane", četvorka. — Petje prevzel je iz posebne prijaznosti čititlniški pevski zbor; godbo pa oskrbljuje kapela c. kr. 17. pešpolka (baron Kuhn). — Ustopnina za ude prosta; neudje plačajo 20 kr. za osobo. — Začetek ob 8. uri zvečer. — (Cesarska slavnoBt,) katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec", vršila se bode jutri popoludne ob Va5 uri na Koslerje vem vrtu. Slavnostni govor prevzel je iz posebne prijaznosti gospod Anton Trstenjak. Pevski in god beni vspored je isti, kakor smo ga že zadnjič omenili. Le dodala bo bode Vilharjeva skladba: „Naša Zvezda", v kojej poje tenor-solo g. Meden. Zbore vodi gospod Ohm vitez Janušovskv. Odbor skušal je, kolikor mogoče po svojih močeh, skrbeti za to, da bode ta slavnost vsestranski zadovoljila slavno občinstvo, ter upamo, da se jutri napolni vrt KoBlerjev do zadnjega prostora. — Gg. pevce opozarjamo, da se točno udeleže glavne pevske vaje, katera bode jutri v nedeljo točno o 2. uri popoludne v društveni sobi, kjer se zbirajo ob V»4. tudi drugi podporni člani, ter odido točno ob 4. uri pod društveno zastavo na odločeni kraj. — (Slovenski bicikliški klub) priredi jutri v nedeljo izlet v Kranj. Zbirališče v kavarni Tavčarjevi. Odhod ob 6. zjutraj. — (Bizaviška požarna hramba) praznovala bode 401etnico cesarjevega vladanja v nedeljo dne 19. avgusta jako slovesno. Dopoludne bode slovesna sv. maša, potem opoludue slavnostni obed. Popoludne bode ljudska veselica na vrtu go-stilnice Frana Fer kol a Slavnostni govor bode govoril gosp Fran Po v še. Povabile se bodo poleg Ljubljanske požarne hrambe tudi vse požarne brambe iz okolice. Pri ljudski veselici pekli se bodo praSiči in koštruni na prostem, kakor je običajno na Hrvaškem. Pri ljudski veselici bode godba, petje, ples in konečno umetalni ogenj. — (Mestna srenja, prostovoljna požarna bramba, strelsko društvo in narodno čitalnica v Škofji Loki) prirede due 11. in 12, avgusta t. I. slavnost v proslavljenje šti-ridesetletnice vladanja Njeg. Veličastva presvetlega cesarja Frana Josipa I. Vspored: Dne 11. avgusta: Zvečer ob 9 uri mirozov z baklada in razsvit-ljavo mesta. Po mirozovu gre godba na vrt gosp. Guzela, tam prosta zabava. Dne 12. avgusta: Zjutraj ob polu 5. uri budnica. Ob 10. uri slovesna sv maša iu Te Deum v mestni farni cerkvi. Po sv. maši blagoslovljenje zidanega mosta. Mej blago slovljenjem poje moški zbor Jenkovo .Molitev". Slavnostni govor; govori gosp. Val. Sušnik. K sklepu svira godba cesarsko himno. Ob polu 1. uri opo-ludne banket na „Štemarjih". (Kuvert stane 1 gld. brez pijače. Kdor se hoče banketa udeležiti, naj se oglasi do 10. avgusta pri gospodu Lorenci Sušniku v Škofji Loki.) Ob 4. popoludne v Vincarjih na vrtu gosp. J. Deisingerja ljudska veselica Ustopnina za osobo 20 kr. Otroci spod 10 let prosti. Zvečer ob 9. uri plesni venček v prostorih Čitalnice. Ustopnina za gospode 50 kr. Pri tej slavnosti svira rudniška godba iz Idrije. Čisti dohodek je namenjen bolniškej matici tukajnje požarne brambe, ubožnej blagajnici in ubogim učencem. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Iz Šmartina pri Kranji) 3. avgusta. Naša šola praznovala bo 40letnico presvetlega cesarja dne 4. oktobra. Zastavo dobila je šola že lansko leto. Razširila se bo v spomin tudi šolska drevesnica. Ker so v krajnem šolskem Bvetu odlični gospodje in možje, in tudi druge razmere povoljne, nadejamo se le| e slovesnosti. — (V Žužemberku) vršila se je dne 2. t. m. v najlepšem redu trška volitev, pri kateri bili so izoljeni gg. Franjo Florijančič za trškega predstojnika, Jos. Podboj in Franjo Peh a ni odbornikoma, Karol Zavodnik in Rudolf Steiner namestnikoma. - (V kranjsko hranilnico-) uložilo je meseca julija 1943 strank 539.721 gld., izplačalo se je 22G8 strankam 501.111 gld. 50 kr. — (Sadjarji poz o r!) Ker je letos po došlih nam poročilih na Nemškem mnogo sadja za napravo jabolčnika in se da s skorajšno gotovostjo trditi, da ni misliti — radi visoke vožnine na izvoz sadja za mošt iz naših dežel, gosp. V. Rohrmann, naslednik rancega g. Jožeta Strzelbe v Ljubljani, se bo pa, kakor čujemo, kakor druga leta, tudi letos z nakupovanjem finih vrst jabolk bavil, priporočamo tega gospoda trgovca s Badjem najtopleje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. avgusta. Včerajšnja nevihta napravila je po Dolenje-Avstrijskem neizmerno škodo. Pri Dunaji, Bademi in Voslau-u je vihar mnogo dreves izruval. Telegrafska zveza z Galicijo je popolnoma, z Berolinom deloma pretrgana. Monakovo 3. avgusta. Cesaričinja Štefanija odpeljala se v Lindau obiskat princesinjo Ludovik. Potem so vrne na Dunaj. Berolin 3. avgusta. Cesar Viljem pojde sredi ali koncem septembra v Alzacijo in Lo-reno, začetkom oktobra na Dunaj, potem v Rim. Bern 3. avgusta. Vsled neprestanega dežja vode silno narastle in preprečile na več krajih železnični promet. Tannwald 3. avgusta. V hribih se je oblak utrgal in prouzročil grozno povodenj. Vse mostove in brvi je voda odnesla, veliko hiš in tovarn močno poškodovanih, tudi več ljudij je nekda potonilo. Železnični promet je za več duij ustavljen. Tiefenbach je bil ves pod vodo in so se mnogi prebivalci rešili po vrveh. Škode je več milijonov. Berolin 4. avgusta. Cesar vsprejel včeraj Munir pašo. Herbert Bismarck gre jutri za šest tednov na dopust. London 4. avgusta. Italija formalno izrekla pokroviteljstvo nad okrajem Žalskim, južno od Masave. Italijanska nota pravi, da je to oticijalna potrditev obstoječih fakt. — V gorenji zbornici izrekel Salisburv nado, da vsled tega ne bode nobenega spora, ker je Italija Masavo vzela v posest. Poslano. Gospod France Pavlin, osmošolec v Vipavi. „ tip ur si mnove!" V št 172 „Slovenca" poslali ste jako sohBti-čen dopis, katerega se ve neste Vi sami sestavili, a ker ste se podpisali, dolžnost mi je, „resnici na ljubo", v svojo obrambo, odgovoriti Vam. Da je dijakom bilo res prepovedano zahajati v čitalnico, svedoči ploča, katero je slavni odbor obesil na zid. Ali bolje, v tej ploči bilo je Vam in nam dijakom dovoljeno le sedenje na čitalničnih stolih, oddaljenih od miz; vse drugo bilo nam je zabranjeno. Ni-li to isto? Da pišem resnico, priobčite isto osodcpolno prepoved ; dokazati Vam hočem logičuo. Da je bilo i Vam zabranjeno, kaže, kakor rečeno, prvič ploča, drugič pa Vaše nekdanje besede, da mor«mo dijaei kolegijalno postopati. — Dobro pa mi ni znano, zakaj ste Vi tak vetrn jak!? Z VaSim „možtvomw si Vi gotovo ne boste pridobili »simpatij" pri našem značajnem narodu, ker Vi radi Svoje koristi ne izvršite Svojih besed. V obče po svetujem Vam, da se Vi raje bavite s knjigo, kakor z dopisi v časnike, ker Vaše kakor Vašega očeta hvalisanje po gostilnah e Vašem napredku ne ujema se z Vašimi spričevali. V sladkej nadi, da sedaj v resnici ,v svojo obrambo" odgovorite, ostanem vedno isti Vekoslav Grabrijan, hrv. abs. giran. V Vipavi, dne 31. julija 1888. Zahvala. Odbor za napravo in ureditev ofloijalnega proalavljenja itiridesetletnioe vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. v Logatol uo« 88. in 38. juliju t. 1. izreka najtoplejšo zahvalo Njegovi sveti.-ati gospodu knezu ilugu W i n d i sc hgrii tz-u, C, kr. gener.tl-majorju i. b. i. t. d., kot protektorju slavnosti; gospodu Aleksandru Schenierl-u, c. kr. naincstniškeuiu sveto valcu, kot zastopuiku gospoda deželneg i predsednika; c. kr. rudarskemu vodstvu v Idriji, posebno gosp. J. Novak-u, c. kr. rudarskemu nadavetniku; vsem došlim državnim in deželnim poslancem, o obito gospodu dr. Fer j an 6ič - u za ljubeznivo oskrb slavnostnega govora; prečastitej duhovščini, zlasti gospodu J. K o pri v n i k a r-j u. dekanu Vrhniškemu, za blagovoljno daritev sv. mate pod milini nebom; avstro-ogerskemu Llovdu; južnej železnici; vsem gg. c. kr. uradnikom; županstvom; k rajnim šolskim svetom; šolskim vodstvom; društvom in korporacijam, ki so od blizu in daleč prihiteli k slavnnsti; gospodu Adolfu Ilarmel-u iz Idrije za napravo umetel jnega ognja; gospodu F. Itoiss mullcr-ju, vodji graščin kneza Windischgratza; gospodu W. Putičk-u za čarobno razsvetljavo jame iu rO ta dan pripravljena dela; gospodom pevcem in gospicam pevkiun; vrlim dekletom v narodnoj noši; uredništvom »Slovenskega Naroda", „Slovenca" in „Laibacher Zeitung"; sploh vsem onim, ki bo dejansko ali materijalno pomagali k zvršetku sla\ uoati. (533) V Logatci, dne 1. avgusta 1888. Mtoji (331—178) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T u j o i: 1. avgusta. Pri Slonu : Eilfler, Saaz z Dunaja. — "VViditz it Visokoga. — Čusch iz Zagreba. — Dubrovich iz Trsta. — Scarpa z Reke. Pri Malici : Merhar iz Kočevja. — Reiling iz Mo-nokavega. — liinder z Dunaja. — Malli iz Kranja. — Langer iz Ce ovca. Pri avatritfkein eetiarjl: Težulot iz Karlovca. Umrli so v I jiittljani: 2. avgusta: Fran Prepeluh, tesarjev sin, 6 let, Vrtnarske ulico št. 19, za davico. 3. avgusta i Ciril Kovač, dimnikarjev sin, 1 meso, sv. Jakoba trg št. 2, vsled katara v želodcu iu v črevib. — Pavi Krtini, železniškega čuvaja ain, ti mes, Cesta na južno železnico št. 1, za drisko. Tržne cene v LJubljani dne 4. avgusta t. 1. kr. Pšenica, hktl. . 586 Rež, n .1 4 ■2-2 Ječmen, . 357 Oves, . 2 92 Ajda, n .1 4 r>5 Pro»o, n . 1 4 •>> Koruza, i> . 5 8.=> Krompir 1 Loča, n . ;1"2 — Grah, » .13 Fižol, .'ll _ Maslo, kgr. . 1 _ Mast, _ 7") apeli frišen n lil Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Govejo meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ Koštrunovo j. „ Pjlapee...... Golot)...... Seno, 100 kilo. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 n Bi. kr. -70 — 90, — * -I 81 —I4H — 50 — 30 — 25 — 12 1 78 1 9-7 6 40 4'l5 Meleornlogično poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- j Ve-peratura j trovi Nebo Mo-krina v mm. > 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732 O mm. 73fv3 mm. 737-7 mm. 15- 2°C 'z zali. 207flC i si. jz. 16- 4° C Isl. vzh. d. jas. ob L d jas. 0 00 mm. dežja. ID-u.:n.aoslr£i "borza ilne 4 avgusta t. 1. (Izvirno telogratično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81-8.r> — gld. Srebrna renta.....„ 82 50 — , Zlata renta......, 111 — — » 5' 0 mart-na renta .... „ M'76 — - Akcije narodne banke. . . „ 8-»7*— — „ Kreditne akcije..... » 314 20 — „ London........„ 123*3;"» — „ Srebro........, —*— — * Napol......... , 9*75", — „ C kr. cekini.....„ 5*81 — m Nemške marke.....„ 60-2f» — . 4 / državne srečke iz 1. 1851 250 gld. 13 i gld Državne srečke iz I. 1864 100 „ 168 „ Ogerska zlata renta 4°/0..... 101 „ Ogerska papirna renta r»°/0 . 91 ,, 5u/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 ,, Dunav« reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 120 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/0 zlati zast. listi . 123 ,. Prior, oblig FJizabetine zapad železnice — ,, Prior, obhg Fordinandove sev. žohzuice 100 ., Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ Rutlolfove srečke..... 10 ., 21 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, 108 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 120 ,, danes Bl*8fi 82-40 111 55 97-869- — 31370 123-55 0 76 5-82 80*88 86 kr. 80 „ 15 50 " 25 „ 50 „ n 10 „ 25 „ n 75 „ 50 .. I dobrimi spričevali, ki je spreten prodavalec ftpecerij in železnine in zna slovensko in nemško, vt*pre|me se. Kju, pove administracija ,Slov. Naroda". ^528—1) i Posestvo na prodaj. \ 1J V l3«»i*m 11 ii i 11 (Istra1, na Reški cesti, kjer K jo bila poprej pr šta, ho na produ) ) vsa poslopja in zemljišče. Natančni pogoji izvedo se pri gospodu Vinku DolNolieiii-u v i'ostojlui. (518—3) eDeželno zdravišče ogatec Slatina, fttujerttko. 1'osiiijii juž. žel: Poliftaue. Tempeljski-, Styria-vreleo. y.e stoletja sloveča OlauhiTJi'Vii slana kisla voda. Fitno in kopalno zdravljenje, ■ z mrzlo vodo, mlekom i. t. d. ■ Sesija (Slavna indikacija: maj —oktober. n0ie7tl„ 1)rebavM. organov. Priležno bivanjo. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj Zarad mnoge oglcnčeve pijača in pomešano z vinom ali I • prijetna okrepčevalna pijača. Obe studeučniii prodajajo: gospod Mih. Kastner, na-daljo gospodje: Jos. Fabian, C. C. Llolzor, Peter Lassnik, Ivan Luckmann, Ivan Perdan, S. SehlaiTer, Schussnig & \Veber in Jos. Terdiua v I.jul>l|Mui, kakor tudi ravnnteljatvo v Slatini. (109—9) \/ uit 11 11 j \j * xi uopu rfc i ■ j i i i i ii > muh tj tj u t 11 firiD ■e I Tempeljski vrelec. I &bu i ne borna etetična ovočuimi sokovi !-<•«> me 12 do 13 let starega, v računstvu dobro izurjenega Srednja temperatura 17-4", za 2"40 pod norinalom. Vozne karte in vozni listi Ameriko. Kraljevu belgijski pustni purniki „Itccl Star I.šii«*" iz Autweri»eiiu naravnost v New York in Philadelphio. Koncesijonirauo od vis, c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje jako rado: koncesij onir a no zastopstvo na lomili j i9 IV., 'Wo>-i*iiii4'<***«**» *-»te»o W : Ludovik VVielich, ali Ivan KoNur, gostilničar pri „Bavarskem dvoruu v l.jiih- I jam. 1». JaklitMCll V K«e**%ji. Josip Miiismi- v luoiuuMtii. (175—17) ca trgovino z medanira blagom in c. kr. zalogo tobaka A. < usaunm.lr V \ jil.O-rii,i. (521—3) O1 Jedini slovenski ilustrovani šaljivi lisi. u v w u U'Uv uyyw wv v W ■ OGAC izhaja po dvakrat na mesec ter stoji (478—7) li yUL kr. celo loto, 1 |rl«l. «i<> kr. pol letu. ^ Uredništvo in upravništvo v Narodni Tiskarni. Pravym pokladem pro nešt'astne obeti aebeprznčnl (onaniej a tajnjch prosto p aš n o s t i jest vytečn6 dllo: Dia lletan-a ebeochrana. s Crske vvdani po 80**™ vydanl, nemeekčm. S 27 vyobra/.enimi. Cena 2 /J. r. m. Ćti j« každy, kdo trpi strašnvmi nasledky teto nepravosti, upfimna po-naučeni jeho /. a oh ranu jI co rok na tiaice ne inocnyh od ne do v ratne smrti. Lze je doatati u nakladatelske lirray „ V e r l a g s - M a g a z i n R. F. Itier«j v Lipa k u (Saško), Neumarkt 34'', jakož i v kažpem knihkupectivi. (397—10) W Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako bojo. Neobhodno za vsacega za Nvetlenje usnja pri konjskej opravi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je uovoizuuiljena po c. kr. avstrijskem in oger-skem ministerstvu zavarovana proti ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, kor do sedaj so ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov /.a usnje dal patent. — Cena steklenici St. I. 1 gltl., At II. 40 kr., fit. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solneuej vročini, so je i« več kot 10 let za dobro pokazala, tudi patentovana, nepre-močljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje 28 odlikovanj, ■■ na stotine priznalnih pisem. Oba izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri NJ. Velloaatvn in o. kr. vlaokoatlh. 5. generalov, ki fie služijo v c. kr, vojski, so dali najboljša spričevala. iPo tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Kriaper in Schuanlg & Wober, v Kranji g. Petan, v Škofji Loki g. Kooeli. — Dobiva se v vseh večjih krajih države pri boljših trgovcih. (288 — 14) Gospodo G. PICCOLl-ju, lekarju „Pri angelju", — v Ljubljani. Vsprejmito izraz moje najiskrenejše zahvale za VaSo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoro na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v Želodcu, brez vsacega upa na olajšitev. Vedno hujšaj bolezni pridruži se še zlatenioa. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje in to le po Vaše.j nedoscgljivej „lMccolijevi caenei'S za kojo smo Vam do smrti fivaležni. Joaip Toiuažič, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. V steklenicah po 15 kr. dobiva se v Bkoro vseh lekarnah na štajerskem. Koroškem, v Trstu, na Primor-Hkein, Tirolskom, v Istri in Dalmaciji. — V Kudol-fovem se dobiva v lekarni Rizzioli-jevoj. (208—19) Hiša s špecerijskim podjetjem : : : : i : : : j v jako prijaznem trgu Spodnje ŠtMJernke, nu dobro oltiNkovaneiii krufi. z letnim prometom od 2.) do 80+000 gld., za vsako trgovino prav pripravna, v najboljšem stanu, z jednim nadstropjem, obširnimi prostori za stanovanje, proda-jalnico, magacinom in 2 kleti tor s priličnim gospodarskim poslopjem in krasnim velikim vrtom, so z zalogo Špecerijskega blaga vred, zaradi prevzetja večje trgovine Ponudbe blagovolijo naj su poslati skrajno slovom: A. H. nt. i:t poNlc* rt'Ntatut« Olje. proda. do 15. ;i\ u,usni l. ]. pod na-(529—2) (174-7) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnostij in jednostavuega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. —' Sobe bo v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod, rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, T17 A"MTT T TTPTTlVrATJTa TT izumitelj in jedini i/.dčlovatelj pristnega 1V AJN U Li U L»JV1Y1AJN JN - U. BVetlega laka za tla, PRAHA & BEROLIN. V prodajalnico z mešanim blagom, tobakom in loterijo na deželi, v prav lepej legi, vsprejuie se I dobrimi pogoji pridna gospodičina v starosti IS do 40 let. — Znati mora slovenski in nemSki, biti dobra prodajalka in sposobna voditi loterijski zapisnik. — Natančneje pove upravnistvo te»?a lista. (fiffl—3) 1 SBIEEA DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard BenedičiČ, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. "C i C l 1 m. os Za čas stavbe priporoča 11 II Mestni trg št. 10 trgOVM Z ŽeleZMIlO Mestni trg št. 10 v velikem izboru In po zelo ni/.i* i ceni oko v«1 za okna in vrata, štorje za štokodornnje, drat in cveke, saniokolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedi hm ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer m vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo orali in z majhnimi stroški na pravem mestu do vodi' priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi niesiiignste tronibe in ventile in železne okove. (234—28) mr Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. i> V l * ...... ....... * M M •K M •K •K t ♦ + + ♦ 4 4 4 4 4 4: Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da doje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplafcal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovaui otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vxujt»iiiuo znvarovalna lmiilta „SL^-VIJA." v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25°/0, celo 48°,0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLA.VIJT* za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (288—88) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). 4 4 4 4 * 4 4 4 » w 4 W w 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 !! Noben cilinder več ne bode počil!! ►tJ CZ. Icr. prlv. j streščasti in kroglasti čili* < rATi:vr HARIJAN (z varstveno znamko) |~ dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi ^ F. KAJSBtt-ar g- trgovin s steklom, p' -v X_.jVL"blja.nl, Stari trg- &t- 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. j3 C. kr. priv. fabrika za izdelovanje S Izarezanih strešnikov^ v SEilOici dolini na Koroškem ^ * m T^IJ priporočil IVOje (2'*'^ * ' Ljjj a patentovane vstriene zarezane strešnike, & '[]\ ki in najbolj bili odlikovani na k«mmi*nl rastavi v Parlan* f =y Slove že daleč po svetu, jjj ker bo posebno lahki, eolldnl, n«m, p» In kur naju«) trP<- od ».^ megi i o mru/.«. L|J I'mi'onIv«) tri loto. ~BC §] Ž njimi krijejo že po Luškem, Švicarskem, Francoskem, NemSkem in c'1,1 p,k^rikiikj- /h vio »vatro-ogertko driazo iu«tni<» Kon»un4kn» rTJ patenta m Izdelovanje zarezanih »treinikov^oteinTZjBb P**«*" })\ ia Izdelovanje **■liiiiliIlM-Hil.ii-vIk aar*»anili Mtr«>»nlk»*, kako« tuli m ^"^SoiSS**** In pona*OJ»1-o«.e»oae po .mi.ln pztentn««i rpj sakone najoztreje kazenski poatopalo. ,1 fjj r.i.iikii izdeluje tndl najboljše vrate l^. m zidarsko opeko, šlebake, steklene zarezane stres- fri rji nike in strežna okna. Trst, do-to in Dal- U-J ^ Glavno knstopstvo in zalogo za Kranjsko, lieko JJJ rUo, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, dorisk rf| mučijo imata Ml fs F. P.VIDIC & Comp., v IjiUjiiii, v Slonovih ulicah št. 9. g Xjcac xcv:ic vr. Wšč »raoocse 3oc3«xac -oz SSB Srac šo< J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice št. t sn.* poliljZta proti postnemu pOVietjU! (130—21) Uzorci :a.stcnj in =ra.Tilx:o. tjm ' i i,m|i pppp l simona Gregorčiča. " II. zvezek. — Založil Josip Grorup. Dobivajo se samo pri meni. Broširane po 1 kI 5 kr. več. '439—21) J Naročila ne najlažje izvršnjejo po postnih nakaznicah ^ FRAN DEŽMAN, C knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. F. P. VIDIC & COMP. priporočata p. n. občinstvu za salone, kavarne, i£ostiln«>, privatna stanovanju i. t. d. lončene peči po Jako nizki ceni ter fa najboljNegn blaga izdelane. (440—13) Zaloga: v Slonovih ulicah št. 9. ► ► ► ► a. r ► ► ► ► Za lovsko sezono! Največja izber orožja z jamstvom, daje dohro in da dobro strelja, kakor: Lovske in salonske paske, revolverji, ravno tako tudi mnogo za lov potrebni!) priprav ima po oenl (531—1) Fran Eaiser, p-u.š2ta.r In prodajalec orožja, Ljubljana, Seleiibargove nlice. Tudi se popravila hitro in po ceni izvršujejo. H Gg. šolskim predstojnikom g I in učiteljem [ (223—23 priporočil trgovina z železnino in orofljein na. Mestnem trgu Nt. IO vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strgulja, škarje za go senice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik c e p i I n i k za mladiče, cepilni nož, vrtnar- ^ ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa ua lepo p o p 1 e s k a n i 1 e b e n i plošči r^5 urejena in po prav nizki ceni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ o i Umetne (152—44 J i zohfi In zobovja• # ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- J # vaiifa in vse sobne operacije * l zobozdravnik A. Paichel, i * poleg Hrndeeketfa mo.stn. v Kohlurjevi hiši, 1. nad- ♦ J stropj e. ♦ yry sr\ vrv .^K ^Pv Pivo y steklenicah 24) prodaja BIERMAIER v Ljubljani. (449—24) * * ^ W w W W W W W W W W W w w w w w w^ CZ RESTAVRACIJA ,PRI LIPI' v Židovskih ulicah toči ©oirtlM.ii