JUTRA Maribor, sobota 28. decembra 1929 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta Oglaal po tarifu Oglate »prejem« tadl 0(lMnl oddelek .Jutra" v (.jubilant. Prtitmova ulic Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čok. *av. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejemati » upravi tli po poiti 10 Din, doeUvljen n« dom p« 12 Din Telefon: Uradn. 440 Uprava 455 Maratonki Cena 1 Din Leto III. ■Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulice it. 4 Briandova pacifistična politika Je v francoskem parlamentu doživela novo zmago. V proračunski razpravi se je 26. t. m. povodom debate o proračunu zunanjega ministrstva razvil živahen dvoboj med Brlandom in med nasprotniki njegove pacifistične zunanje politike, zlasti njegove politike sporazumevanja z Nemčijo. Ostro so napadli njegovo politiko zlasti poslanci Franklin - Bouillon. Mandel in Marin, ki so mu celo očitali, da dela po litiko popuščanja in odrekanja, da njegova politika kompromitira versaill-sko pogodbo in spravlja v nevarnost interesere Francije. Briand je v velikem govoru obračunal z vsemi, ki samo kritizirajo, ni majo pa sami nobenega konstruktivnega programa. Vse težave, ki jih danes srečavamo na zunanjepolitičnem polju, imajo svoj izvor v versaillski pogodbi, ki ni ničesar določila za garancijo izpolnitve. On — Briand — je skušal te pomanjkljivosti versaillske pogodbe premostiti s politiko Locar-na. Ako kdo trdi, da locarnski spo razum ni bil sklenjen na inicijativo Francije, se vara, ker je podlaga za Locarno bila dana v Cannesu in je on sam dal inicijativo za ta sporazum. Pa tudi če bi bila ideja prišla iz Nem* čije, bi radi tega lie bila nič slabša, samo če je v skladu 'z interesi Francije in z njenimi težnjami. Mirovne pogodbe je mogoče uveljaviti samo s silo. Ne moremo pa naroda s 60 milijoni duš trajno obvladati s prisilnimi merami. Ako bi ne bilo Locarna, bi Nemčija ne pristopila v Društvo narodov, in postala bi zatočišče za vse nezadovoljne narode Evrope. Lo-carnski pakt pa je tudi povzročil, da se je Nemčija odrekla Alzaciji — Loreni. Predpostavka za mir je zaupanje. Oni, ki so proti mirovni politiki, so zaupanje inozemstva že deloma porušili. ljudstvo pa raje posluša zapeljive glasove vojnih bobnov in trobent nego besede miru. Tudi v zadnjem času so mnogi poskušali z ostrimi ata-kami rušiti mirovno politiko. »Jaz pa« — je s povzdignjenim glasom povda-ril Briand — »bom nadaljeval politiko miru, dokler bom mogel, do svojega poslednjega diha, in četudi me bodo kletvice spremljale do konca moje poti, ker tako terja moja vera«, r Orkan odobravanja je pretresal dvorano parlamenta ob teh besedah. Briand pa je nemoteno nadaljeval: Lahko mislimo na jamstva, ne da bi trebalo pri tem zapustiti pot mirovne politike. Ako se vladi očita, da predčasno izpraznuje Porenje, je treba temu nasproti ugotoviti, da je po mirovni pogodbi mogoče pospešiti izpraznitev. ako Nemčija pokaže svojo dobro voljo. Nemčija je to dobro voljo pokazala, in dokler bo on zunanji minister, ne bo dopustil, da bi Francija prelomila svojo besedo. V Haag pa bo šel na konferenco samo, ako večina zbornice prevzame odgovor- Krea lonaonsKo konferenco FRANCIJA ZA SKLENITEV SREDOZEMSKE POGODBE Z ANGLIJO IN ŠPANSKO. — PRIHOD JAPONSKIH DELEGATOV V ANGLIJO. PARIZ. 28. dec. Zunanji urad je včeraj objavil spomenico, ki jo je izročila Francija vsem ostalim udeležencem londonske pomorske razoro-žitvene konference. Spomenica pričenja z ugotovitvijo, da je prinesel Kel-logov pakt sicer bistven napredek v zaščiti miru. vendar pa nikakor ne zadostuje, da bi nudil narodu popolno varnost. Nato utemeljuje francoska vlada svoje stališče s sledečimi štirimi točkami. 1. Razorožitev naj se izvrši le z zmanjšanjem tonaže, ne pa z omejitvijo posameznih ladijskih kategorij. Francija je pri tem pripravljena privoliti v to, da navedejo pomorske sile pri določitvi celokupne tonaže tudi njeno razdelitev na posamezne kategorije. 2. Londonska konferenca naj bo samo priprava za razorožitveno konferenco v Ženevi, kajti razoroževanje brodovja je samo delni problem splošne razorožitve na morju, kopnem in v zraku, ki se mora izvršiti v celoti, ne pa v posameznih delih. 3. Francija zahteva brodovno to-nažo, ki odgovarja potrebam matične države in kolonij, število pa bo spo ročila šele v Londonu. 4. Končno predlaga Francija garancijsko in nenapadalno pogodbo sredozemskih držav, ki bi jo podpisale Francija, Italija, Anglija in Španija. Anglija v tej pogodbi ne bi bila zastopana kot garant in razsojevalec, temveč kot udeleženec. To bi bilo tudi edino logično, kajti Anglija je na ravnotežju v Sredozemskem morju tako zelo internirana, da vzdržuje že sedaj na Malti in v Gibraltarju bro-dovje v skupni tonaži 400.000. LONDON, 28. dec. Japonska delegacija, ki se udeleži londonske pomor ske razorožitvene konference, je dov spela včeraj v Southampton. Vodi jo prvi polnomočno pooblaščeni delegat Vakažuki, ki je izrazil zastopniku Reu terjevega urada svoje izredno zadovoljstvo, da se je mogel v Zedinjenih državah razgovarjati z merodajnimi osebami in dobiti jasnost v stališču Amerike v nekaterih vprašanjih. Ker je do sestanka konference še dovolj časa, se more nadati, da bo tudi z angleško viado. prišlo do spravljivega sporazuma v vseh visečih vprašanjih. Japonska bo po svojih močeh delovala na to, da se konferenca posreči. Moja država, je naglašal Vakažuki, noče drugega kakor varnost svojega državnega ozemlja in svoje pozicije kot velevlast, ne da bi jo pri tem vodila kaka imperialistična stremljenja. Rretatfia dueh atentatorlc BEOGRAD, 28. dec. »Politika« poroča iz Beran v Macedoniji, da sta bili pred nekaj dnevi aretirani na meji dve ženski, ki sta prišli iz Bolgarske, da umorita komandanta 6. sekcije mejnih čet. podpolkovnika Svetozarja Miloševiča. Gre za neko Tonko Cvetkovo in Beliko. katerih soproga igrata v četaškem gibanju na Bolgarskem veliko vlogo. Obe ženski ste bili oboroženi z revolverji in natančno poučeni, kako naj izvršite umor imenovanega oficirja. Po aretaciji sta med zaslišanjem že podali obsežno priznanje. Leon Dauflet na suobodi PARIZ, 28. decembra. Pomiloščeni publicist Leon Daudet je izjavi! novinarjem, da bo takoj po svojem povratku v Francijo posetil najprej svojo staro mater, nato pa znova z vso energijo pričel politični boj, ki bo sedaj Se mnogo ostrejši kakor je bil poprej. Katastrofa bolgarskega parnika SOFIJA, 28. dec. Vsled srditih snež nih viharjev na Črnem morju se je. bolgarski trgovski parnik »Varna-« po topU. Pri tem je utonilo 31. potnikov. Naš duor pri poroki italijanskega prestolonaslednika BEOGRAD, 28. dec. Pri poroki italijanskega prestolonaslednika Um-berta z belgijsko princezinjo Marijo Jose, bosta zastopala naš dvor princ Pavie iri kneginja Olga, dalje minister dvora Boško Jeftlč in general Nikola Kristič. Bomba u banki NICA, 28. dec. V prostorih tukajšnje podružnice Marsejske banke je eksplodirala bomba, ki je uničila vse notranje prostore. K sreči je bil denar iz previdnosti še pred božičnimi prazniki odposlan v Marseille, tako da je bilo vsako izropanje banke onemogočeno. Noua odkritja ruskega učenjaka u pomlajeualnem problemu LENINGRAD, 28. dec. Profesor tukajšnje univerze Jasarov je prišel pri preiskovanju pomlajevalnega proole-ma do. zanimivih ugotovitev. Z daljšimi poizkusi na mlkroskopičnih bitjih Petainova očala so nalbollial nost na sebe in se jasno in odločno prizna k njegovi politiki. Ako pa imajo drugi boljšo politiko In boljši načrt nego je Youngov, naj to odkrito povedo in naj pojdejo v Haag. Vlak jih čaka. Naj izvolijo, on jim Izroči svojo listnico-Debata se je nadaljevala še 27; t. m. Vlada je postavila vprašanje jaupa- nja in je zbornica s 342 proti 17 gla-sovoiri sprejela zaupnico. To pomeni veliko zmago Briandove politike miru, ki bo: simpatično odjeknila v vseh onih državah Evrope,, katere stoje zvesto c* strani Francije in se bore skupno z njo za ohranitev svetovnega miru. je namreč dognal, da imajo Roentga« novi žarki v majhnih dozah za posledico podaljšanje življenja (pomlajenje), v večjih dozah pa povzročajo nasprotno pospešeno staranje. Na podlagi teh rezultatov bo po 'mnenju Jasarova treba popolnoma revidirati postopanje pri zdravljenju raka. Cestno-pollcljski predpisi se ne uvažujejo! Pred kratkim smo čitali v »Večer-niku« daljšo razpravo o razmerju med avtomobilistom in pešcem, ozir. voznikom. Razpravo so ponatisnili tudi drugi listi, a so se morda kakemu či-tatelju zdele nekatere trditve malo pretirane. Osobito trditev, da vozijo podeželski vozniki ponoči skoro brez izjeme brez luči, se mi je zdela malo verjetna, pa sem se moral na lastne oči prepričati, da odgovarja povsem dejstvu. Pred nekoliko dnevi sem se vozil z avtom v 30 km oddaljeni trg ob pol 6. zjutraj, torej v popolni temi. Naš avto je srečal na državni cesti pet vozov, deloma eno-, deloma dvo-vprežnih, a so bili vsi brez izjeme brez luči; dva voznika sta vozila pravilno na desni strani, ostali pa sredi ceste. Od 11 kolesarjev, najbrže tovarniških delavcev, ki so šil na delo, so imeli luč trije. G. pisec dotičnega članka ni nikakor pretiraval in je res skrajni čas, da vzamejo poklicane oblasti zadevo v roke. in napravijo temeljit red. Sicer je zadnjo avtomobilsko nesrečo na lajteršberški cesti, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa eno polomljeno os, zakrivila, kakor beležijo listi, tudi malomarnost voznikova, ki so mu cestno-policijskt predpisi deveta briga. — Potnik. Ali smo še v Jugoslaviji, ali 2e ▼ Nemčiji? Tako se vprašujemo potniki, ki se z raznimi avtobusi vozimo v vzhodne in zahodne Slov. gorice! Dogaja se, da stopiš v avtobus, vlečeš uho na desno in na levo, a slišiš povsod le nemško žlobudranje. In če se ne oareš hitro po pokrajini, kjer se vo-zi§, bogme. sam sebi se zdiš tujec med temi »nemškimi« potniki. Povprašam znanca, kdo so tl ljudje, kajti morda jih prinaša živahen obmejni promet tu sem. Ha, kaj še! Naši domačini so, katerim naša znana slovenska prizanesljivost ne more do živega. Ob sejmskih torkih je često znani »marpurger tajč« glasnejši kot ropotanje motorja! Če tega ne bo konec, začnemo priobčevati o tej razvadi in žalitvi našega lepega jezika na naši lastni zemlji tako podrobne slike, da bo vsak zamogel spoznati, kdo so ti-le janičarji! Komur pa to ni prav: Meja vam je dovolj blizu, torej — cu,le na mule — in z Bogom! — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 74, prodanih pa je bilo 45 svinj. Cene so bile sledeče: 7—9 tednov stari prašiči 150—200 Din, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 550 do 850, eno leto 1000—1200. 1 lig žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17 do 18 Din. ■ Ltt mml ilarib. tpnjme n slučaj amtl In do2tv«t)a m I zdnv« osebe od i. do 90. Mi 1« l*pU£a I do ujm Din J1.000-- n podporah. I Zahtevajte bmpl&eflopriatopnobfftvo i Maribor in Graaec NAKUPOVANJE V GRADCU IN NARODNOGOSPODARSKE POSLEDICE. * ZA POJAČANO KONTROLO. Dasiravno je meja med Mariborom in Gradcem zavarovana s carinsko kontrolo in so cene v Avstriji v marsičem enake našim ali so pa za res dobro blago še večje, misli še danes velik del Mariborčanov, da so Gradec in druga mesta najboljša nakupovališča, za razna oblačila. Kdor pazno zasleduje ta pojav, lahko opazi, da kupuje velik, posebno pa izve-sten del naših ljudi obleke, klobuke, čevlje, nogavice, pletenine, perilo itd. v Avstriji. Poleg tega pa prihajajo preko meje k nam dan za dnem tudi razni potniki in agenti, ki vsiljujejo privatnikom po hišah, čeprav je to prepovedano, razno tako blago, obleke po meri in celo na obroke itd. In zopet je zelo veliko naših ljudi, ki pristanejo na njihove lepe besede in navidezno sijajne pogoje, ki se pa pri pazni presoji izkažejo skoraj vedno za neugodne in slabe. Na prvi pogled je vse to morebiti malenkostno, toda po vsaj približni sodbi, ker točna je baš zaradi načina in bistva te trgovine nemogoča, se kmalu pokaže, da romajo iz Maribora in obmejnega o-zemlja v Gradec in sploh v Avstriio leto za letom velike svote našega denarja, vsekakor pa take, da dosegajo precej milijonov dinarjev. Kadar pa gre za milijone narodnega premoženja, stvar nikakor ni več malenkostna, ampak je na vsak način vredna, da o njej spregovorimo tudi iavno. Kajti pomisliti je treba, da je ta denar za nas definitivno izgubljen in se v nobeni obliki več ne vrne k nam. Kdor količkaj pozna principe narodnega gospodarstva, ve, da pomeni vsak tak odtok denarja pasivum, ki ga je treba pripisati v škodo domači finančni moči, na kateri bazira pravzaprav vsa usoda posameznega naroda in države. Da pa govorimo bolj konkretno in da bo bolj razumljivo, naj naglasimo, da se s takim početjem ubija ali vsaj ovira razvoj naše domače trgovine, obrti in industrije. Vsled tega, ker se take potrebe krijejo v inozemstvu, trpi naša mariborska trga n-na in obrt, ki namesto da bi napredovria in se razvijala, klavrno životari ali pa celo nazaduje. S tem pa, da naša trgo /i-na in obrt ne napreduje ali celo propada, se na eni strani zmanjšuje njena davčna moč, na drugi strani se pa vsled njenega nerazvijanja tudi ne morejo razviti pogoji za eksistenco uradnikov, nameščencev in delavcev, ki ostanejo ali pa postanejo vsled tega brez posla in brez zaslužka. Brezposelnost pa je za vsak narod največja izguba in obenem največie sodobno breme. / Iz vsega tega sledi tedaj dovolj jasno, da trpi Maribor vsled kritja vsakdanjih potreb v tujini splošno škodo, ki ovira njegov razvoj in bi bilo zato nujno potrebno, da bi se ta praksa popolnoma nehala ali pa vsaj skrčila na neobhodni minimum, katerega seveda z nobenimi, še tako rigoroznimi sredstvi ni mogoče preprečiti. Ako pa s samo zavestjo odgovornosti tega ni mogoče doseči, potem naj bi segle merodajne oblasti po drugih sred stvih, ki jih imajo dovolj na razpolago. —• Pred vsem bi se morala tu povečati kontrola in morala bi se proti ljudem, ki se svoje dolžnosti in odgovornosti ne zavedajo, nastopiti brez vsake obzirnosti, kajti treba je enkrat za vselej povedati in pokazati, da je Maribor z letom 1919. nehal biti predmestje Gradca! mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 28. decembra ob 29. uri »Krog s kredo«. Kuponi. ' Nedelja, 29. decembra ob 15. uri »Cliar-leyeva teta«. Prireditev rdečega križa. — Ob 20. uri »Radikalna kura«. Ptujsko gledališče. Petek, 3. januarja ob 20. uri »Krog s kredo«. Gostovanje Mariborčanov, pri znižanih dramskih cenah. Nedelja v marlb. gledališču. V nedeljo 29. t. m. se ponovi ena najveselejših letošnjih vprizoritev, Doboviškova veleza-bavna burka s petjem »Radikalna kura«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah napolnila hišo in izzvala salve smeha. »Orlov« na marlb. odru. Priljubljena in učinkovita Granichstaedtenova opereta »Orlov«, ki je na repertoarju vseh operetnih gledališč, se ponovi tudi v letošnji sezoni v deloma novi zasedbi. Režira g. Harastovič, dirigira g. Herzog. Kakšne knjige so kupovali ob Božiču? , Vodilni češki napredni dnevnik »Lido-ve Noviny« poročajo, da je bil na Češkem o Božiču skrajno živahen promet v knjigarnah, gotovo za petino boljši kot lani. Slabo so se prodajale klasične stvari, a zelo živahno je bilo povpraševanje po moderni tuji literaturi ter se je posebno mnogo knjig prodalo iz ankete »Lidovih Novyn«, o kateri je tudi »Jutro« obširno poročalo. Posebno dobro se je baje godilo v tej božični trgovini knjigam Angleža Galsvvorthija in Francoza Mauroisa. Tudi mariborska Ljudska knjižnica (Narodni dom) ima mnogo romanov gornjih dveh pisateljev, kot tudi celo vrsto modernih romanov, ki so jih navajali kot najboljše udeleženci ankete »Lidovih Novyn«. — Opozarjamo Mariborčane, ki še niso člani »Ljudske knjižnice«, da si ogledajo vsaj Izložbo modernih knjig, ki predstavljajo pravo galerijo slik v čakalnici »Ljudske knjižnice«. Izpiti usposobljenosti za motocikliste. Dne 31. decembra 1929 poteče rok za polaganje izpitov za vodstvo enotirnih motornih koles z motorjem 170 ccm5 in večje cilinderske vsebine. V bivši zagrebški oblasti so morali ta izpit položiti vsi motociklisti že tekom treh mesecev po uveljavljenju uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa. Zato se vsi motociklisti, Iti še niso položili izpita, oozivajo, da to čimpreje storijo, ker se bo po t. januarjem 1930 naprej proti vsakemu motociklistu, ki nima šoferske legitimacije, postopalo strogo po zakonu z občutnimi kaznimi. Prošnjo je vložiti pri policijskem komisarijatuv Mariboru, odnosno pri onem srezkem načelstvu, kjer ima prosilec svoje stalno bivališče. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, uradno zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, 2 fotografiji in takso 180.— Din. Navesti je tudi, pri kom se je učil voziti in s kako tipo motornega vozila se namerava zglasiti k izpitu. Komisija bo poslovala v Mariboru. — Društvo jugosl. akad. v Mariboru javlja občinstvu, da so bila vabila za X. akad. ples, ki se bo vršil 4. jan. ob 9. uri zvečer v Unionu, danes razpošlana. Ako smo koga pomotoma izpustili, ga prosimo, da nam to opusti. Reklamacije sprejema tajnik v društveni sobi Narodni dom, II. nadstr. vsak dan od 10.—12.30. — Odbor. Pride v kratkem 3380 ŽIVI MRTVEC od Lava V. Tolstoja Naivetja drama! Nalbollil film! Zadnji letošnji tržni dan je bil z ozirom na vremensko spremembo — precej klavern. V veliki meri se je prodajala raznovrstna solata — zimska, zelo sočen radič in motovilec. Cene so od božičnega trga padle. — Jajca Din 2 komad. Tržno nadzorstvo, ki zelo budno pazi na tržne razmere, je zaplenilo tri zaboje pokvarjenih jajc, ki so dospeli iz Št. Lenarta. Krompirja je bilo zelo malo. Prodajal se je merica po Din 6—8; ostali produkti so ohranili svojo ceno. — Na Vodnikov trg ni dospel niti en voz. — Takisto ne na Trg Svobode. Vzrok: slabo vreme in špekulacija na potrebo sena, slame in otave v zimskih mesecih. — Špeharskl trg pa je bil jako dobro zaseden. Iz 14 okoliških občin so pripeljali na 59 vozeh 173 zaklanih svinj, med katerimi je bilo 46 komadov hrvaškega izvora. Nadalje so pripeljali 1 telico, 20 kg svinjskih pljuč, 30 kg svinjskih jeter in 78 kg črevne masti. — Cene so bile sledeče; Meso od Din 17—25, špeh po Din 19 do 23, drobovje od Din 10—12 kg. Povpraševanje je bilo zelo veliko. To je bil zadnii tržni dan v letu 1929. Mariborski in d Iz finančne službe. Za pomočnika finančnega direktorja na moravski finančni direkciji je imenovan višji finančni svetnik dravske finančne direkcije g. Martin Špindler, ki je po prevratu pod poverjenikom za finance dr. Kukovcem organiziral finančno službo v Sloveniji. Za pomočnika finančnega direktorja pri dravski finančni direkciji pa je imenovan višji finančni svetnik g. Fran Bajič. — Božične razglednice društva »Schul-verein-Siidmark«. Za letošnji Božič je priromalo iz Avstrije v Maribor in v obmejno ozemlje nenavadno veliko število voščilnih razglednic, ki jih je v raznarodovalne in propagandne namene izdalo znano bojno dru štvo »Schuhverein-Siidmark«. Nekatere teh razglednic so naravnost izzivalne, ker upodabljajo »neosvobojene« brate in kraje, zemljevide »uropanih« ozemelj in vse skupaj v nemških nacijonalnih barvah. Po vsem tem se vidi, da nekateri nemški prenapeteži v Avstriji zasledujejo očiten namen nove propagande v Sloveniji. Zato bi bilo umestno, da bi se taka propagandna »krama« poslala nazaj od koder je prišla. Vsaj prazniki miru niso primerni za nacijonalno izzivanje! — Božičnica v kaznilniški bolnici. Na sveti večer dne 24. decembra se je na inicijativo kaznilniškega zdravnika dr. Franja Jankoviča vršila v kaznilniški bolnici prisrčna božičnica, katere se je poleg kaznih1 iških uradnikov udeležil tudi prvi državni pravdnik dr. Ivan Jančič. Bolni in tuberkulozni kaznjenci so bili obdarovani s čajem, pecivom in sadjem, kar je omogočila darežljivost mariborskih pridobitnih slojev. Kaznilniški pevski zbor je zapel več primernih pesmi, več komadov pa so zasvirali kaznjen-ci-godci. — Praznik nedolžnih otročičev — tepežni dan ali »pametva« kakor pravijo v Slovenskih goricah je danes. Mariborska dečad se je davi v kolonah vsipala po mariborskih ulicah, oborožena s šibami in po prastari navadi želela z udarci zdravja. Žalosten pojav na pragu novega leta 1930 pa je, da še deca ne zna slovenskih kolednic, ki so zelo lepe in katerih je v našem visoko razvitem mladinskem slovstvu na pretek. Seveda je deca nedolžna, zato se radi tega žalostnega dejstva svet ne bo podrl, pač pa je vse obsodbe vredno, da stariši — svojih, še-le po preobratu rojenih otrok niso naučili slovenščine in da taka indiferentnost podira ono, kar s trudom napravi narodna šola. Na višku je bilo tepeškanje, ko so se odprle trgovine. Značilno je, da vporabljajo ta dan tudi taki »nedolžni o-troci«, ki so prekoračili že Kristovo starost, posebno mlekarice in viničarji. — Simbolično pa je tepežni dan spomin na legendarni beg svete družine v Egipt pred Herodom, ki je dal iz strahu pred Jezu-ščkom pomoriti vse betlehemske prvorojence. — Zločesta Morana je kmalu po astronomsko določenem začetku njenega carstva pokazala svoj zlobni obraz. Prišel je njen čas in vesela lia-da, da bomo imeli suho zimo, je čez noč spuhtela v nič. Po sinočnem dežju, pomešanim z mokrim snegom, je začel padati težak sneg, ki bo najbrže vztrajal v ne-voljo vseh slaboobutih in revno oblečenih zemljanov. Raz strmih streh so vso noč drčali snežni plazovi, a iia Koroški cesti so morali že postaviti v akcijo snežne pluge. Ponekod je težki sneg že potrgal telefonske žice in radio-antene v nevoljo onih, srečnikov, katerim je radio vsakdanji duševni kruh. Po cestah pa imamo tisto »plojdro«, ki je jeza ne-le revmatičnih, ampak tudi zdravih nog. — Vendar pa ima — kakor vsako zlo — tudi ta norčavi eksces Morane svoje solnčne strani. Celi odredi brezposelnih so dobili lopate za kidanje mokre navlake in si s tem zasigurali par dinarjev za vsakdanji kruh. Kidanje snega pa je, — četudi je ta pošiljka mokra in težka — mnogo lažje, ker se je Čez noč raztopila tudi oiedene-la podlaga. — Hujše pa je v predmestljih in v okoliških občinah, ki se sicer drže Maribora, a nimajo dovolj sredstev za borbo proti ekscesom zločeste Morane. Za lesen in zimo KARO čevlji VL Nov tarif v mestnem kopališču. Vsled sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega z dne 19. decembra se spremeni s 1. januarjem kopališki tarit kakor sledi: I. razr. kadna kopel s perilom 12 Din, brez perila 10 Din; II. razr. kadna kopel s perilom 8 Din, brez perila 6 Din; III. razr. kadna kopel s perilom 5 Din, brez perila 4 Din; parna kopel s perilom 15 Din brez perila 12 Din. Vsi popusti se ukinejo. — Božič bednega starčka. Osem dni je ležal na šupi vrtnarije mestnega Olepševalnega društva 601etni delavec Alojzij Lorbek. Vsa povpraševanja za njim so ostala brezuspešna, posebno radi tega, ker nima Lorbek stalnega bivališča. Po osmih dneh je starček prilezel iz omenjene šupe, kjer je bil obležal v onemoglosti in slabosti. Prepeljali so ga vsega slabotnega in zdelanega v splošno bolnico. Opozarjamo na nocojšnjo predstavo »Krog s kredo« na mariborskem odru. Uprizoritev je ena najlepših v letošnji sezoni. Predstava se vrši izven abonmaja. Veljajo kuponi. Kdor še ni videl te prekrasne kitajske igre, naj poseti nocoj gledališče. — Učiteljsko društvo za mariborski okraj * zaradi važne seje širjega sosveta IJJU Ljubljana ne bo zborovalo v soboto, dne 4. jan. 1930, marveč dne 11. jan. Člani društvenega odbora naj pridejo polnoštevilno k seji. Proučite vsi temeljito novi šolski zakon, kateremu sledi kmalu izvršilni predpis ali pravilnik, o katerem bomo razpravljali na zborovanju. Morda bomo zborovali skupno z mestnim učit. društvom. — Silvestrov večer priredi Slovensko trgovsko društvo v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Mariboru z izbranim zabav' nim programom. Sodelujeta tudi godba »Drava« in trgovski pevski zbor. Živčno bolnim in otožnim nudi mila, naravna »Fran* Josefova« voda dobro prebavo, iasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je vporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In spec. trgovinah. — IM«. 1930. /ilvestrov večer V VČLIKI KAVARNI VESELICA SNEŽNIH ROŽ Kdor hoče zaključiti staro in pričeti Novo leto v dobrem razpoloženju — naj se poda na Silvestrovo na Mariborsko kočo na Pohorju. Za neprisiljeno zabavo je preskrbljeno v polni meri z izbornim šramel-kvartetom in drugim pestrim sporedom. Kot žrtev tega večera je pa padel domač pitan prašiček, Čegar pristne jetrne in mesne klobase bodo podlaga daljnemu dobremu telesnemu razpoloženju. Zato vsi na Silvestrov večer na Mariborsko kočo! — 3522 Pevsko društvo »Jadran« priredi Silvestrov večer v restavraciji Kosič za svoje člane in po svojih uvedene prijatelje. Petje, šaljivi prizori itd. Vstopnina prosta. Dvorana bo lepo okrašena in toplo zakurjena. — Odbor. 3394 Pobrežje. Gasilno društvo pri’- di po stari navadi Silvestrov večer v gostilni gosp. Rojka. Pridite vsi! Igra »Veselo novo leto« in druge zabave nas bodo kratkočasile do polnoči. — Krajevni odbor Rdečega Križa f Lajteršperku priredi v nedeljo, dne 29. dec. v narodnem gledališču v Mariboru ob 15 uri predstavo »C h a r 1 e y e v a teta« (igrajo visokošolci), isti dan ob 18. uri pa v gostilni Dreisger — Lajteršperk zabavni večer z godbo in s plesom. Obe prireditvi sta v prid ubogim. - 3382 Naši Izseljenci in naie narodno goioodarstvo PRITOK DENARJA IZ TtJJINE. - KAPITAL NAŠIH IZSELJENCEV IN EMANCIPACIJA IN RAZVOJ NAŠE INDUSTRIJE. V raznih člankih smo v »Večernikit« že razmotrivali vprašanje našega narodnega gospodarstva in nujne potrebe razvoja naše podjetnosti, katere osnovni cilji bi morali biti: dvig splošnega blagostanja in s tem povečanje narodn ;ga premoženja, ustvaritev možnosti za zaposlitev brezposelnih in naravnega i-rastka, da bi se tako preprečil ali vsaj omejil odtok naših ljudi v tujino in naposled osamosvojitev od tujega kapitala, ki našo zemljo in naše ljudi samo izžema in izkorišča v svoje namene, ki za naš razvoj nikdar ali le redkokdaj prihajajo^ v poštev. Obširno smo se pa tudi bavili s problemi našega izseljevanja, pokazali njegove pomanjkljivosti v sistemu, organizaciji itd. . Vse to so vprašanja, katerih rešitev je od dne do dne bolj nujna, ker se^nepo-sredno tiče osiguranja naše bodoče :.a-rodne eksistence ter socijalnega, gospodarskega in kulturnega razvoja našega naroda. Kako prav smo imeli, dokazujejo članki, ki jih v zadnjem času neprestano prinaša naše dnevno in revijalno časopisje, a dokazujejo tudi razmišljanja merodajnih in v to poklicanih faktorjev. Vprašanje naše gospodarske emancipacije in napredka ter vprašanje našega izseljevanja postaja sedaj bolj in bolj osrednji javni problem nastopajoče nove dobe. Ker smo pa bili ravno mi skoraj prvi, ki smo na ta vprašanja pokazali in skušali naznačiti vsaj v glavnih obrisih tudi smernice za njih rešitev, je nujno potrebno, da pokažemo še na eno mj-nost, ki je z vsem tem kompleksom v ■najtesnejši zvezi, namreč na nujnost sodelovanja naših izseljencev pri reševanju emancipacije in razvoja našega narodnega gospodarstva. Izseljevanje v tujino ima vedno dva Htilja. Prvi je pridobiti si v tujini z delom potrebnega kapitala za izboljšanje domačega prospodaTstva in življenja obče, drugi pa. ki je diametralno nasproten, ostati v tujini stalno in tam ustvariti se-Jbj in svojim potomcem novo eksistenco. Ljudje, ki imajo pri izselitvi v tujino pred očmi prvi cilj, se zopet vrnejo, bodisi da so dosegli svoj namen pridobiti si denarja ali ga niso dosegli in so na ta način, 'seveda v prvi vrsti le v prvem slučaju, pozitivni delavci pri reševanju emancipacije in napredka našega gospodarstva. Oni pa, ki se izselijo z namenom ostati v vsakem slučaju v tujini, so pa ne le oseb- no za nas izgubljeni, ampak je izgubljeno za nas tudi njihovo sedanje in bodoče premoženje. V prvih časih slovenskega izseljevanja so bili ljudje druge vrste le redke izjeme, v novejšem času pa se zdi, da postajajo prvi bolj in bolj redki. Naši ljudje sedaj ne odhajajo v tujino /eč pretežno zato, da bi si tam denarno opomogli in se potem vrnili domov, ampak zato, da bi tam stalno ostali. Ta preobrat pa je za našo bodočnost najbolj škodljiv in nevaren. Nujno potrebno je tedaj, da poskrbimo za to, da se bo čimprej zopet pomnožilo število takih izseljencev, ki v tujini pri-služeni denar dajo domovini in zmanjšalo število onih, ki ga pustijo v tujini. Ne glede samo na to bi pa bilo treba zasnovati tudi širokopotezno akcijo, da se pritegne v domovino čimveč kapitala naših stalnih, posebno starih izseljencev. Slovenci imamo, med tem ko čakamo v domovini le ali pretežno na tujo iniciativo in na tuji kapital, samo v Združenih državah Severne Amerike celo vrsto lokaj premožnih in izkušenih ljudi, tudi dolarskih milijonarjev, ki bi jih lahko zainteresirali za našo domačo industrijo in veletrgovino. 2 njimi in z njihovim kapitalom bi se lahko na mah emancipirali, otresli tujega gospodarskega pritiska in razvili veliko novo industrijo, ki bi lahko zaposlila tisoče in tisoče naših delavcev ter tudi mnogo tehničnega, pisarniškega in komercijelnega uradništva. Doslej se pa, žal, niti s strani teh naših premožnih bratov v tujini niti z naše strani še ni napravil niti en sam korak v to smer. Da naši izseljenci sami na to niso pomislili, je do gotove mere docela razumljivo, nerazumljivo pa je. da mi sami tega še nismo poizkusili niti si prizadevali, da bi jih za to pridobili. In vendar smo prepričani, da uspeh ne bi izostal. Marsikateri naš premožen izseljenec bi se, ko bi se mu šlo na roko in bi se mn nudile goto ve vsaj formelne in moralne garancije, prav rad vrnil v domovino in tu investiral svoj kapital, ki bi mn mirno osigural razvoj in napredek. Toda za to je potreb no, da se zavzememo mi sami, da te naše rojake za to zainteresiramo in jim praktičnimi nasveti omogočimo povratek. Problem je nujen in vreden, da se vsestransko prouči in čimprej privede do realizacije. Če se to posreči, bo naša bodočnost na mah postavljena na novo in solidnejšo bazo. 5mrt mehikanskega ueterana Pred nekaj dnevi je umrl v Velikem Hlemu, mali vasici v poljski gornji Šle-ziji, učitelj Ivan Smolka, ki je bil zadnja še živeča priča krvavega dogodka I. 1867 v Oueretaru v Mehiki, ko je bil u-strdjen cesar Maksimilijan. Starček je šel že v mladih letih po svetu in je več let služil tudi v telesni gardi cesarice Sar (ote. Spominjal se je dobro prav vseh podrobnosti revolucije v Mehiki, kat žre žrtev je postal tudi častihlepni Mf ksimilijan. Smolka se je po tem do-gr,dku vrnil domov in žive! na svojem p jsestvu. Star je bil 96 let. 3158 Obisk bikoborbe na Španskem mladini prepovedan Listi poročajo iz Madrida, da je s kraljevim ukazom mladini pod 14. letom prepovedan obisk bikoborb in boksarskih boiev. Španski listi ta korak vlade simpatično komentirajo in žele, da bi se prepoved razširi., tudi na obisk kinov in gotovih gledaliških predstav. Indijski zčraunik iznašel nauo zčrauilo za srce Seveda, ne za ljubezenske bolečine, am pak za prave. Znani indijski zdravnik in učenjak Jagadis Bose iz Kalkute je našel na bregovih Himalaje rastlino, ki je za le-čenje srčnih bolezni izredne važnosti. Rastlina vpliva nenavadno na normaliziranje delovanja srca in na niveliranje pul-r:n v - ' • Poznate naše cene? Ako ne, prepričajte se sami, kako je pri nas vse ceneno. Prosti ogled. Nikogar se ne sili k nakupu. Prodaja tudi na obroke. Izložbe so ob nedeljah celi dan odprte. Lltterarla dala M. DLGERJEV S!M urar In juvetir. Maribor, Gosposka 15. iskujejo to novo zdravilo v Londonu in angleški strokovnjaki so se že izrekli pozitivno. Koliko važnosti bo takšno zdravilo, lahko sklepamo iz dejstva, da danes tri četrtine ljudi trpi na srčnih napakah in živčnih motenjih, ki so s tem v zvezi. Bell žarki namesto X-žarkov? Londonski »Sundas Express« javlja, da se bodo po najnovejših rezultatih kirurgi posluževali od sedaj belih žarkov namesto X-žarkov, ker ti boljše razsvetljuje- Knjige Goriške Matice. Poleg Goriške Vlohorjeve družbe, o katere letošnjih edicijah smo že poročali, deluje na Primorskem druga književna družba, Goriška Matica, ki ima nad 20.000 članov. 'Jjene letošnje knjige so pravkar izšle in prinašajo poleg dobro urejenega »Koledarja za 1. 1930«. še Slavka Slavca živahno pisano poljudno povest »Čigava si?«, Cirila Drekonje vzgojno delo »Pod domačini krovom«, Nandeta Vrbnjaka mladinsko zbirko »Slike iz prirode« in dr. Josipa Potrate nov zvezek važnega oo-ljudno znanstvenega spisa »Zdravje in bolezen v domači hiši«. Za doplačilo pa je izdala Goriška Matica letos še dvoje cnjig: Franceta Bevka roman »Umirajoči bog Triglav« in Gizele Majeve »Vzorno gospodinjo«. V svojem novem romanu »Umirajoči bog Triglav« je posegel Bevk po trilogiji »Znamenja na nebu« še dalje tolminsko prošlost in nam podal opis nastopa čedadske inkvizicije proti po-vračajoči se stari veri Slovencev v. Soški dolini. Kakor vse Bevkove povesti in vsi njegovi romani se odlikuje tudi ta po živahnem dogajanju in mestoma blestečem opisovanju, a seveda tudi ni brez hib, ki pa čitatelja, ki bolj čita in manj analizira, gotovo ne bodo motile. Knjige je natisnila tiskarna »Edinost« v Trstu in so za izdelek v taki množini grafično neoporečne, čeprav se pozna, da v Italiji na zunanjost ne polagajo tolike važnosti, kakor pri nas v Sloveniji, NenTiji in drugih severnih in zapadnih državih. Koledar je opremil akad. slikar Tone Kralj. Edicije »Modre ptice«. Kakor smo svoječasno že poročali, se je osnovala v Ljubljani nova družba »Modra ptica*, ki si je nadela nalogo izdati vsako Jeto štiri večje prevode iz svetovne književnosti, poleg tega pa pošiljati svojim naročnikom tudi mesečno revijo »Modra ptica«, po kateri naj bi se slovenska javnost seznanjala z raznimi literarnimi pojavi in prou®mi doma in po svetu. Sedaj je ta nov;. žba izdala svojo prvo knji- go, in sicer Knuta Hamsuna umotvor »Blagosiov zemlje«, za katerega je prejel Noblovo nagrado. Prevod je oskrbel mladi književnik Kresal. Obenem pa je družba razposlala tudi prvo številko »Modre ptice«, v kateri razpravlja znani slovstveni kritik Josip Vidmar o Knutu Hamsunu in njegovem literarnem delu. Anton Ocvirk piše o njegovem »Panu«, France Vodnik je prevel poljskega pisatelja Kadena Bandrowskega črtico »Pri krznarju«, Božo Vodušek nam je poslovenil Španca Unamune »Ljubezen, ki ga je napadla«, dr. Rajko Ložar se v članku »Česa potrebujemo?« bavi s problemi naših založništev, a ob koncu prinaša list še običajna poročila. Revijo krasita dve reprodukciji del Franceta Kralja in dve Nandeta Vidmarja. Kdor pozna Knuta Hamsuna vsaj po »Gladu«, ki ga je bil pred leti poslovenil Fran Albrecht, bo gotovo z zanimanjem segel tudi pa. »Blagoslovu zemlje«, ki »Glad« še dale-ko prekaša. Nova izdaja založbe »Svet«. Lansko leto se je v Ljubljani osnovala založba »Svet«, ki je izdala prevod mladinske knjige indijskega pisatelja Mukerdžija »Mladost v džungli«, monumentalno Tol stojevo delo »Ana Karenina« v prevodu Vladimirja Levstika, izbor Zupančičevih pesmi »Naša beseda« in sedaj še F. M, Dostojevskega velcroman »Bratje Kara: mazovi« v prevodu istega prevajalca Vladimirja Levstika. To veledelo, ki je eno največjih umetnin vsega svetovnega slovstva od prvih početkov do danes, ob sega v slovenski Izdaji 1112 strani in je razdeljeno na dve knjigi. Kakor vse do sedanje knjige založbe »Svet« se odlika je tudi ta po naravnost razkošni bibliofil ski zunanji spremi, kakršnih Slovenci do najnovejšega časa sploh nismo bili vaje ni. Roman se prodaja tudi na obroke. Alojzij Kraigher: »Na fronti sestre Ž! ve«. V založbi Tiskovne zadruge v Lju bljani je pravkar izšla najnovejša Kraigherjeva drama »Na fronti sestre Žl ve«. Drama je trodejanka, obsega v knji gi 128 strani in razrešuje problem seksu alnih zablod v zaledju fronte za časa svetovne vojne. Pisana je živahno in jo bo še tekom te sezone uprizorilo tudi na še mariborsko gledališče. Ob tej prilik bomo tudi obširneje spregovorili o nje A. Koznlkov: »Jeromkftt krog« V oro Proletarska knjižnica« v Ljubljani . Koznikovo rusko mladinsko povest Jeromkin krog«, ki se odlikuje po do->rem uživetju in bo gotovo zanimala tudi ovensko deco. Vse tu navedene knjige se dobe tudi v cnjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru. Šport Mariborski lahkoatletl v poklonitven! deputacijl pri Njeg. Vel. kralju. V soglasju z zaključkom vseh športnih savezov je sklenil Jug. lahkoatletski sa-vez, da se udeleži 5. januarja poklonitve-ne deputacije vseh sportašev Njeg. Vel. cralju v Beogradu. Ob tej priliki priredi štafetni tek po 3eogradu in to na progi Avala — grob eznanega junaka — do Kalimegdana ali do kraljevskega dvora. Proga je dolga 17—18 km. Prvih 7 km gre navzdol, osta-o pa z malenkostnim vsponom. Proga je razdeljena tako, da prvi teče cca 5 km, drugi cca 4 km, ostali trije pa po 3—3.5 im. Včeraj se je vršil sestanek delegatov mariborskih klubov in je bilo sklenjeno, da se pošlje kod reprezentanco mesta Maribora sledeče lahkoatlete: Žgur (ISSK Vlaribor) 5000 m; Podpečan (SK Železničar) 4000 m; Konič (ISSK Maribor) 3500 m; Drobnič (SK Železničar) 3000 m; Wallner (SK Ptuj) 3000 m; Seifert (SK ?apid) 3000 m. Navedeni atleti se pozivajo, da se radi traininga sigurno javijo dne 30. dec. ob 15. v garderobi ISSK Maribor. V pogledu modalitet potovanja, stro> škov itd. bo pravočasno objavljeno v Ča* sopisju. Božični nogometni rezultati. Barcelona: Admira (Dunaj):FC Baroe-ona 2:2 (1:2). Genova: FC Genova: :Austria (Dunaj) 5:0 (3:0). Milan: Austria (Dunaj):Pro Patria 1:1 1:0). Turin: WAC (Dunaj): FC Torino 2:0 (0:0). Cremona: Wacker (Dunaj) :Cremonese 5:3 (4:2). Trst: Floridsdorfer AC:Aspe 1:2 (1:2). loridsdorfer AC:SC Trieste 2:3 (1:2). Dunaj: Rapid:Hakoah 7:1 (4:0); Her-tha:SportkIub 3:2 (2:2), Vienna : Slovan 8:2 (3:2). Leipzig: Sparta (Praha) :Wacker 9:1 3=0). Kassel: DFC (Praha):mestni team 4:0 1:0). Atene: Viktoria Žižkov (Praha): 01ym-piatfcs 5:0 (2:0). Pariz: Slavia (Praha) :Red Star Olim-pique 5:0 (2:0). SMUČARJI! %3Š> Sigurno in prijetno vožnjo dosežete samo t KURO /ki-ievlli Koroika cesta It Jugoslavija se ne udeleži svetovnih prvenstvenih tekmovanj. Kakor znano, odpotuje »Hajduk« pomladi v Južno Ameriko in je izrekel prošnjo, da bi tudi Jugoslavijo zastopal pri svetovnih nogometnih tekmah v Buenos-Airesu. Jug. nogometni savez je na svoji zadnji seji sklenil, da se tega tekmovanja ne udeleži in naročil Hajduku, da se mo rajo najkasneje dne 1. maja 1930 vrniti v domovino, ker se državno prvenstvo začne dne 13. maja in se Hajduk brezpo-grlno mora udeležiti državno-prvenstVB- rswrt V MariBbru, 'dne 28. XIf. 19& 17 novih socijalističnih mest v sovjetski Rusiii PRINCIPI, PO KATERIH BODO V SOVJETSKI RUSIJI IZGRADILI NOVI TIP MEST PO BOLJŠEVIŠKIH NAČELIH. V novem sovjetskem proračunu so predvideni tudi izdatki za izgradnjo 17 novih mest tipa »novih socijalističnih mest«. Pet jih bo ob Volgi, nekaj v Donski oblasti. Ob Dnjepru že grade takšno mesto: Bolšoje Zaporožje. Moskovski list »Večernaja Moskva« piše o tem med drugim: »Dasi je ideja izgradnje novih socijalističnih mest že na potu realizacije, vendar široki ljudski sloji le slabo poznajo pravo osnovo te ideje. V sovjetski Zvezi se ubikacije grade še vedno na stari način, t. j. grade se razmeroma male hiše, razdeljene v stanovanja tako, da služijo maloburžuaznemu individualističnemu načinu bivanja. Ta način bivanja, kojega baza so tudi individualna stanovanja, pa je v nasprotju s celo današnjo sovjetsko socijalno politiko.« Kakšni so torej principi, na katerih se bo v novih sovjetskih mestih gradilo skupno življenje? »Večernaja Moskva« pravi, da mora v novih mestih predvsem prehrana prebivalstva biti skupna. Individualne kuhinje (kuhanje doma) se mora popolnoma ukiniti. Priprava hrane mora biti koncentrirana, pri čemur je najbolje, da se izgradi velika kuhinja-to-varna na velikem aprovizacijskem kompleksu. Ta kompleks bo obsegal celo vrsto združenih podjetij: pekarno, delavnico za predelavo mesa, hladilnico, tvorni-co konzerv, tvornico salam, slaščičarno in končno ogromne kuhinje, ki bodo pripravljale obede, večerje in drugo hrano in odkoder se bo hrana sposebnimi vozovi prevažala v gostilne, ki bodo v občinskih domih, ter v specijalne bufete, ki se bodo otvorili ali v produktivnih podjetjih, kjer je zaposlenih mnogo oseb, ali pa v raznih kulturnih ustanovah, javnih vrtovih itd. V vseh hišah bo centralna kurjava, električna razsvetljava, posprav Ijanje stanovanj bo čisto mehanično, vse zato, da bo delavski razred čim bolj o-proščen vseh nepotrebnih skrbi za stanovanje itd. Izgradnja socijalističnih mest se bo pre nesla v zasebno življenje posameznika tudi v duhovnem pogledu. Predvsem se bo uvedla skupna odgoja otrok. Dojenčki se bodo takoj po rojstvu odgajali v posebnih azilih, ki bodo zgrajeni v neposredni bližini domov za stanovanja odraslih. Za šolo še negodna deca od 3 do 6 let se bo odgajala v specijalnih otročjih »mestecih«, kjer bodo zgradbe za stanovanja, vzgojo in drobno delo. Tudi se bo taka deca odgajala v manjših podjetjih kmetijskega značaja. Tu se naj deca že od malega navaja na delo. Za šolo dozorela deca od 7 do 16 let se bo odgajala v posebnih delih mesta, odgoja bo tesno združena z obrtniškim delom, ki bo zopet imelo gospodarski značaj. Vsa ta »otroška in šolska mesteca« bodo v bližini zgradb za stanovanja odraslih, da bodo lahko tudi odrasli sodelovali v od-goji otrok in da bo mogla tudi deca sodelovati v javnem življenju odraslih. Vsled skupnega nabavljanja vseh potrebščin za življenje in vsled skupne od-goje dece bo žena popolnoma prosta vsakršne brige za dom m deco in se bo lahko posvetila javnemu delu ter izpopolnjevanju svojega duševnega obzorja, svoje na-obrazbe, in se bo tako mogla popolnoma izenačiti z moškimi. Ta organizacija življenja bo popolnoma izločila današnje pojmovanje »stanovanja«. V poslopjih za stanovanja bodo samo odrasli od 17. leta naprej,-ih vsak posameznik bo imel svoj poseben prostor za spanje in za odpočitek. Zabranjeno bo zidanje skupnih prostorov za moža in ženo. Ako bosta dva poročenca izrazila željo, po skupnem stanovanju, bota lahko dobila dve sobi drugo poleg druge, ki bota lahko znotraj tudi spojeni s posebnimi vrati. Princip pa, da ima vsak odrasli delavec, bodisi mož ali žena, svojo specijul-no sobo, bo moral biti izveden do zadnjih konsekvenc brez vsake izjeme. Po izdelanih načrtih bo v posameznih stanovanjskih zgradbah stanovalo po 1000 do 2000 odraslih oseb. Lahko se bodo sicer gradili tudi komunalni bloki, v katerih bo nekoliko manjših hišic, vse pa bodo morale tvoriti edinstveno ekonomsko celoto. V teh poslopjih bodo izven prostorov za spanje tudi še posebni veliki prostori, kjer bodo stanovalci mogii zadovoljevati tudi svoje kulturne potrebe. Povsod bodo tudi skupne gostilne, skupne kopalnice, manjše trgovine za vse blago, prenosne knjižnice, čitalnice, klubi, skupni prostori za delo, kabineti in učilnice. To je prilično načrt »socialističnega mesta«, kakršno je v SSSR problem najbližje bodočnosti. reskoslouaško letalstvo zaznamuje v letošnjem letu velik napredek (za 70% napram 1. 1926), tako glede pomnožitve linij kakor tudi glede pomno-žitve letalskega materijala. Zlasti pa je treba povdariti, da se je letalstvo v ČSR letos izkazalo na višku svoje naloge glede varnosti pri vožnjah. Na češkoslovaških Drogah so češkoslovaške letalske družbe preletele letos 602.518 .km brez vsake nesreče. Samo 15 prisilnih pristankov zaznamuje statistika: 9 radi slabega vremena. 5 radi motornega defekta, 1 radi Doškodbe kril. Število Dotnikov se jc pomnožilo letos skoro za tretjino napram lani. Najbolj frekventirana proga je Praga - Bratislava - Košiče, za njo Dunaj -Praga - Dresden itd. V 10.407 je bilo v 1. 1928 prevoženih 21.854 oseb, 44.622 kg pošte in 654.118 kg blaga, letos se je —• po dozdajnih cenitvah — vzdignil promet na 11.000 poletov z okroglo 30.000 potniki, 60.000 kg pošte in 670.000 kg blaga. V I. 1930 bo upeljana cela vrsta novih prog, in pričakujejo, da bo število potnikov naraslo na 50.000, blagovni promet pa na milijon kilogramov. Božične ne3ž*eče na Kopnem in na morju V bližini grškega otoka Hagiostrati te na božič padlo v morje italijansko poštno letalo s 5 potniki. Reševalni poskusi so se izjalovili. — V vlak, ki vozi iz Xantija v Dramo (na Grškem) je zadel na božični dan avtobus, v katerem je bilo 18 oseb. Dvanajst oseb je bilo takoj mrtvih, 6 pa težko ranjenih. — V bližini Pa-derborna v Nemčiji je v noči od božiča na Štefanovo vlak zagrabil avto in ga po-> polnoma razbil. Dve osebi ste mrtvi, dve smrtnonevarno ranjeni. — V bližini Ba-yone je potonil v silnem viharju norveški parnik »Island«. Vse moštvo — 22 oseb — je utonilo. V Rusiji zapirajo cerkve Borba sovjetske vlade proti veri m za njeno popolno iztrebljenje gre navzdržno svojo pot. V republiki baškirski je bilo v zadnjem času na zahtevo enega dela prebivalstva zaprtih 45 mošej in 7 cerkva. V gubernijskem mestu Bješica so zaprli katedralo in jo dali na razpolago za kino in cirkus. Centralne oblasti dobivajo iz raznih tovarn pozive delavstva, da naj odrede odstranitev vseh cerkvenih zvonov. Koliko prebivalstva šteje mravljišče? Znani prirodoslovec prof. Andrew« si je nadel zelo mučno nalogo: štel Je prebivalstvo povprečnega mravljišča i.a ua-šel, da je v njem bilo 8239 mravelj. To mravljinje pleme je imelo 11 matic. Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zg«d«vtnskl roman iz starih Benetk 348 Zdaj pa, ko je imela trdni namen, postati morilka generala kapitana, ji je predstavljal sovražnika, s katerim je bilo treba obdržati najožji stik. Položaj sovražnika, s katerim se je hotela boriti, je takorekoč povišal Altierija v njenih očeh. Zdaj ga je skoraj bolj sovražila nego zaničevala. Altieri je povzel: »Hotel sem govoriti z vami pred obličjem smrti, pred tem, kar je najsvetejše nam Benečanom. Vaš oče, ki je bil v svojem življenju moj neprijatelj in ki sem ga zmerom sovražil, je zdaj samo še nepristranska priča poslednjega napora, ki ga hočem vzeti nase.« Iztegnil je roko: »Prisegam pri tem mrtvecu, da govorim resnico, kj je tu notri v mojem srcu .. .« Ona je ostala hladna; ni se ganila, ni izpregovorila. »Gospa, je dejal nato generalni kapitan, znano vam je, kako važni dogodki se pripravljajo ... Znana vam je zarota beneškega patriciata proti dožu Foskariju; znano vam je, da so izbrali mene za njegovega naslednika... Pojutršnjim opoldne bo moja glava ovenčana z dožev-sko krono beneško... Ob tej uri ne reši Foskarija nič in nihče več, in nič mi ne more ubraniti, da si nadem naslov, ki se mi ga nihče ne drzne odreči...« Tako govoreč, je Altieri pozorno opazoval Leono-ro, uadejaje se, da preseneti njeno misel vsaj v eni gesti, vsaj v enem znamenju. Povzel je: »Vi torej zavzamete situacijo, ki je skoraj enaka dostojanstvu kraljice, najmanj pa situaciji italijanskih vladaric... In nič ne pravi, da se naslov dogarese, ki je slepil oči tolikim ženam iz najvišjega plemstva, nekega dne ne izpremeni zares v naslov kraljice...« Leonora je ostala brezčutna za te besede. »Tako blizu svečanega trenotka, ko mi bo zaupana usoda Benetk, je nadaljeval Altieri, sem pretehtal bodočnost ... in sem si moral predvsem zastaviti vprašanje, ali bo moje ognjišče tudi v doževski palači tako zapuščeno, kakor je bilo doslej...« Za slavo države in za blagor republike je potrebno, da bodi zveza med dožem in dogareso popolna; neizogibno je, da žena doževa skuša ugajati visoki družbi na slavjih in veselicah, dočim se dož nkvarja z državnimi posli... Ali me razumete, gospa?« »Razumem vas.« »Vprašati vas moram, kakšno stališče hočete zavzeti napram meni, kadar vas vpeljem v palačo, kjer so nekdaj gospodovali vaši pradedje...« »Stališče žene, ki vam je bila prodana, žene, ki ste jo vi kupili, stališče sužnje, ki sovraži syojega gospo dar ja... Ali vidite kako, drugo modnost zame?« ' Altieri je vztrepetal. Govoril je bil s prikritim upanjem. Nadejal se je, da se je Leonora nemara vendar že naveličala plakati v samoti in da se utešeni častihlepnosti in veselju nad bleskom, ki ga bo lahko razvijala v doževski palači, posreči dovršiti to, kar je naveličanost započeia. Leonorin odgovor pa ga je porazil — ne toliko z odločnim pomenom svojih besed, kolikor s tonom tega mirnega glasu, ki je pričal o trdni, neomajni odločnosti. Nikdar, nikdar ne bo Leonora pripravljena, vršiti ob njegovi strani nalogo dogarese! Komaj se je premagal, da ni zarenčal nad njo; iz-premenil je nemudoma svoj bojni načrt. »Poslušajte me še malo, je dejal z gorečim glasom. Vi zametavate krono, ki vam jo ponujam; naj bo! Vi nočete biti najbolj zavidna vladarica v Italiji; naj bo... Slepo in brez ugovora sprejemam vašo voljo... Dovolite samo, da vam povem tole: ali veste, gospa, kdo je počasi in potrpežljivo organiziral zaroto, ki izbruhne pojutrišnjem? Ali veste, zakaj se bodo pojutrišnjem klali možje medseboj in zakaj bo revolucija okrvavila Benetke? ...« »Zaradi vas, gospa! Zarota je moje delo! In namen te zarote krvi, ki bo tekla, in solz žalovanja, ki bodo namakale Benetke, je bil, osvojiti si v a s!... Mislil sem pri sebi, da če se dvignete tako visoko, morebiti ne boste več videli tega, kar se je zgodilo nekoč spodaj v nižavi ... Mislil sem, da bo vladarica Leonora pozabila sovraštvo gospe Altieri. Zaradi ves, pravim, samo zaradi vas sem delal, snoval in iskal vsa ta leta, kupil tega, mučil onega, strahoval nasprotnike, ogreval mlačne-že in navduševal prijatelje. Vam, samo vatn je bilo posvečeno to delo, ki me je stalo toliko neprespanih noči; zaradi vas sem začel to ogromno podjetje, v katerem sem cela štiri leta tvegal svoje življenje in spal takorekoč z glavo na krvnikovi kladi...« Oddahnil se je in dejal na to: »Odrekam se. Ker nočete biti vladarica v dož:\ski oalači, je brezpomembno zame, postati dož.« Leonora niti ni trenila z očesom. Zdelo sc. je, da ga ni slišala. »Ponujani vam torej nekaj drugega, je nadaljeval Altieri, vedno bolj razvnet. Zapustiva Benetke; idiva, kamorkoli vi hočete, živiva, kakor vam drago. Še jutri poideva iz tega mesta. Zapustil bom svoje tovariše, in kakor sem bil zaradi vas pripravljen postati junak, tako postanem zaradi vas izdajalec. Ali hočete? Recite: ali sprejmete?« »Povejte mi, Altieri, ali ste vgli Imperijino pismo v skrinjico za ovadbe?« »Kaj hočete reči?« je zajecljal kapitan, »Mislim, da ste me slišali? ... Imperija jc pisala Desetorici, da je Roland Kandiano umoril Ivana Davila. Ali niste vi narekovali tisto pismo, Altieri?« »Laž! Laž! Takšne podlosti nisem zmožen,« je zarohnel Altieri. »O. oče!« je vzkliknila Leonora in iztegnila roko. »Ali ga slišite? Tako govori kljub temu, da je prisegel, da bo govoril resnico. Altieri, ko je bilo tisto pismo napisano, kdo izmed vas ga je vrgel v skrinjo? Saj mi je znano, da vas je bilo več skupaj, ko ste skovali načrt, zvaliti umor na Kandiana.« »Laž! Laž’« je rjul Altieri, ki so se mu lasje ježili od groze. »Jaz nisem svetoval Imperiji ničesar; nobeno pismo ni bilo vrženo v skrinjo.« »Altieri, kdo pa je napovedal mojemu očetu sestanek na trgu sv. Marka, par minut pred sestankom morilcev v Imperijini palači? Povejte, oče, povejte!« je zaklicala Leonora, držeča mrliča za roko in tresoča jo strastno, kakor da bi ga hotela v resnici predramiti, »Zbudite se, oče! Govorite! Povejte Altieriju, kaj sta videli! Povejte mu še enkrat vse, kar ste povedali meni.« »Saj priznam! Priznam! je vzkliknil Altieri s smrtno grozo in z glasom človeka, ki mu rinejo nož v grlo. »Saj je resnica! Vse je res! Vse! Ravnal sem zločinsko! Bil sem hudodelec! Bembo me je zapeljal s seboj, tisti večer, ko sva poslušala z vrha doževske palače, kako radostno proslavlja beneško ljudstvo Rolanda in Leono-ro. Besna ljubosumnost, krvava zavist mi je žrla srce. Da, jaz sem tisti, ki je prišel k Dandolu, da napravi zadnji poizkus. Jaz sem šel h kurtizani, jaz sem odobril ovadilno pismo; jaz sem skrbel za to, da je prišlo v skrinjo! Jaz. Leonora, jaz! Bil sem zločinec, da! Vedi torej... Če bi bilo treba ravnati še nizkotneje, še bolj podlo in še bolj hudobno, če bi bilo treba odpreti pekei in stopiti na čelo njegovih demonov, da užugam nebo, Leonora, se ne bi obotavljal, samo da te iztrgam Rolandu! Oh, zločini! Kolikor zločinov bi bilo treba, bi- jih storil, da postaneš moja in prenehaš ljubiti njega, ki g? tolikanj sovražim. Potopil bom Benetke v grozo in iz-premenil njih kanale v reke krvi, a našel bom tvojega Rolanda! Oh, on me je že premagal! Zasmehoval me je, v obraz me je bil s svojim zaničevanjem! Ponižal me je tako, da so kričale v meni najskritejše nitke mojega ponosa! Toda, vidiš, vse to ni nič... Naj me Roland tepta s svojini poniževalnim usmiljenjem, naj me pomi-lošča, naj me psuje -t- on ne šteje! Kar šteje in ga obsoja, kar je vzrok, da hočem napraviti v Benetkah revolucijo, da ga dosežem tem laglje, in da mu bom z lastno roko razparal život in se opajal s krvjo njegovega prokletega srca, je to, da ga ti ljubiš!...« Zadihaje se, grlo kakor polno žerjavice, s krvavimi očmi je stopil Altieri po teh besedah proti Leonori. Ona se ni genila. Opiraje se z roko na hrbet naslonjača, je strmela na mrtvega očeta, ki je bil strašna priča tega besnega prizora. Altierijeve pesti so se dvignile, kakor da bi hotel zdrobiti Leonoro v prah. Šele zdaj je obrnila glavo proti njemu. »Le dovršit?,« je dejala s tihim in presunljivim gl*’ som, »le dovršite svoje delo. Ko ubijete mene, ne bo nikogar več okoli vas, ki bi ga morali umoriti.« V M ariboru, 'dne 28. XII. 1929. War!fiofSlr» ■VfCIRNIK luk*. Sftwi 5. Pristna Spedlalni v GEENCAK za ieledac 3038 NA DROBNO JAKOB COGNAC In vse vrste likerjev Tovarna za Izdalovanja likarjev, dezertnih vin In t d. PERHAVEC, Gosposka ul. O SLIVOVKA NA DEBELO 6o5podarska sila avstrijskega Rotschilda Dunajski Rotschild, ki izhaja iz linije frankfurtskih Rotschildov in je v ozkem sorodstvu s pariškim in londonskim Rot-schildom, ima od vseh tujih kapitalistov največ interesa na naših jugoslovenskih prilikah, deloma radi svojih bančnih zvez, deloma radi industrije. Dunajska hiša S. M. Rotschild je. že Avstriji dajala denar za razna vojna in gospodarska pod jetja. Ko je 1. 1830 hotel avstrijski cesar navaliti na Belgijo in je prosil Rotschilda za posojilo, je Rotschild najprej vprašal svojega sorodnika v Parizu in Londonu, ali bi jima ta vojna škodila. Ko sta odgovorila pritrdilno, ni dal posojila. Najboljše posle so delali dunajski Rotschildi pod Metternichom in cesarjem Francem. Rotschild je tudi vnet zagovornik združitve Avstrije z Nemčijo, ker bi se v tem slučaju njegov trg znatno razširil. V rokah dunajskega Rotschilda je danes: 8 bank (vrednost 316 mil. šilingov), 4 hoteli (20 mil. š.), 13 stavbenih družb (52 mil. š.), 2 tvornici stekla (8 mil. š.), 36 tvornic strojev in žag 380 mil. š.), 13 tvornic špirita (143 mil. š), 10 kemičnih tovarn (195 mil. š.), 3 mesne industrije (89 mil. š.), 8 električnih central (279 mil. š.), 7 lesnih indu- strij (42 mil. š.), 8 usnjarn (32 mil. š.), 7 tovarn papirnega blaga (139 mil. š.), 25 tekstilnih tovarn (389 mil. š.), 6 zavarovalnic (302 mil. š.), 8 spedicijskih podjetij (356 mil. š.), 1 filmsko podjetje (3.5 mil. š.), 7 raznih trg. podjetij (16 mil. š ), Samo v avstrijskim narodnem gospodarstvu ima dunajski Rotschild vloženih 2765 milijonov šilingov (nad 22 milijard dinarjev). Jasno je, da ima tako ogromna gospodarska sila tudi velik upliv v vseh področjih javnega življenja. Bogati, a silno skopi Škot Douglas, se je dal preiskati od znamenitega specija-lista. Ko je bila ordinacija končana, je položil tri marke na mizo in se pripravil za »Povejte mi,« je vprašal zdravnik, »ali je ta denar za mojega slugo, ali za mene.« • »Seveda za oba,« se je glasil odgovor. * * Zobni zdravnik: »Da izvršim malo o-peracijo brez bolečin, vam bom dal lahko narkozo.« Bolnik je potegnil iz žepa denarnico. Zobni zdravnik: O prosim Vas, s plačilom se nič ne mudi'« Bolnik: »To vem. Hotel sem samo prešteti svoj denar.« Mafi ofhurt. M «h»Bjo. po**, dovaln. In aoeijoln* n »m »n. občinstva: »uk* beseda 30 p, cajmanjiJ tnaasb Dl. B- 5 Mali 2*nMv*, tfopteotM). In oglati trgivakega tH reklamnega anatefa: aaaka baaada 60 p, acjmani« tnaaak Dia 10'— Opremljeno, čisto sobo, električna luč, s posebnim vhodom, oddam za 250 Din, Magdalenska ulica št. 50. 3386 Strežnica, ‘ mlada, snažna in poštena išče delo dopoldne ali popoldne. Naslov se izve pri hišnici Aleksandrova c. 28.__________3385 Gospod se sprejme na stanovanje. Koroška cesta 74. 3383 Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14. 3091 Vse vrste pletenin, po meri, ženske obleke, ruske puloverje, veste za otroke in odrasle ter vsa popravila v to stroko spadajoča, izvršuje strojna pletarna: Javornik, Vojašniška 2, Maribor. 3134 Kolesarji pozor! Zima je tu! Prihaja čas, ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogijičnih ležajev/, tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.______________ 3009 Sobo oddam v najem. Koseskega ulica 29. 3381 Vulkanizacijo avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc. Glavni trg 4. Poceni se proda radi družinskih razmer lepo majhno posestvo, ob prometni cesti, oddaljeno 5 minut od mesta, 10 minut od kolodvora, obstoječe iz 2 hiš, gospodarskih poslopij, zelenjadnega vrta in približno 5 oralov prvovrstnega polja. Naslov v upravi »Večemika«. 3274 Najvlšje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Ilger-ja slu, Maribor. Gosposka ulica 15. 1548 Hiša v Celju, dvonadstropna v sredini mesta z velikim skladiščem, trgovsko pisarno in lepim vrtom se proda. Potreben kapital 750.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponudbe pod šifro: »Dobičkanosna hl-ša« na upravo »Večemika«. 3344 Sobo- In črkoslikarje Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Športniki! Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor; Vetrinjska ulica 17._____________________ 2319 Pozor! _ Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-Iju B. Jagodič. Rotovški trg 3. 3090 Snežne čevlje, vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14. 3092 Žimnice, t otomani, divani, posteljni vložki, afrik, koniska žima in vse predelave v in izven hiše pri J. Mandl, tapetništvo, Gosposka 36. 3257 Vulkanlziranje autogutnija, zračnic, galoš in snežnih čevljev po najnovejšem načinu pri F. Dolenc, Aleksandrova 35, dvorišče. Iščem bolničarko za nedoločen čas. Naslov v upravi lista. 3391 Sprejmem mladega poštenega sostanovalca v vso oskrbo. Tattenbachova ulica 20., pritličje levo. 3389 Mlad pes se je našel, sive barve s črnimi lisami in prestri-ženim repom. Naslov v upravi lista. 3389 Dve prazni sobi oddam v najem. Vojašniška ul, 18. 3387 Zabavajte se doma! Opera, petje, koncert, ples »t' v vsakem času, v vsaki hiši samo z gramofoni In ploščami & V o«* ■ ’ F.Lga,MnM1 ODOL Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi najugodneje in kupi ODOL steklenice. Galanterijska trgovina Drago ROSINA Vetrinjska ulica št 26 BRITVICE Gillette, Mem extra, Mem de Luxe, Mottd cxtra, Timor In vse brivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina Vetrinjska ulica It« 31. Najprimernejša božična in novoletna darila. Najpov oljnejši plačilni pogoji. ZEISS PUNKTAL Diplomirani optik z državnim izpitom , PETiLM. I MARlb'0?M GOSPOSKA 5 Lesna trgovina Josip Govedlč Maribor, Prešernova ul. 19 priDoroča svojo bogato zalogo bukovih in mehkih div, kakor tudi premog iz Trbovelj ter Iz Zabukovcev. Nizke cenel Teina postrelba! Zahtevajte povsod „Veceraik!M iiiilililiiliniillliiiiillliii Vsi hitijo v Trpinov tekstilni bazar, ker tam se kupi res dobro blago • . n;.. n A 1A 19 Dovnn cvitp nhlplfP n in sicer po teh reklamnih cenah: in poceni Belo platno Gradi za spodnje hlače . . Platno za rjuhe. 150 cm . Platno za kapne. 180 cm . Pamast za posteljnino . . Namizni prti. komad . . . Gradi za madrace .... Cefirji in oksforti . . • • Tiskanine (druki) .'.•»» Delain. etamin . . s » Volneni delain ..... Sevijot v vseh barvah . . Volneni poplin ................. Modno blago za ženske . Blago za plašče in kostume 8. 9, 12. 14. 20. 26. 28. 32. 28. 32, 40. 48, 24. 3(\ 10, 12. 10,- 12. 10. 12 18. 28. 35. 45, 45; 50. 20, 24 50. 80, 10. 12 Razne svile za obleke . . » 16, 20 Creppe de Chine , • • 28, 32 Težka taft-svila • b • > 40, 45 Surova svila . . » • * 46, 50 » 50. 60 Naglavne rute • • • > 44, 52 Jugoslovansko sukno • • » 14. 20 Češki kanigarni • . • 15, 16 Angleško sukho a • > 14, 16 Modne hlače . . '38. 48 Liister za suknje . • A » 60, 58, 68 » 60 Baržun in fustian . • • • » 28. 35 Hlačevina . . . • . . » 95. 120 Tirolski loden .• • 15. 20. 58, 88. 26, 28, 20. 30, 5. 8, 24, 36. 65. 120, 200, 220. 100, 130. 40. 60. 52, 60. 30, 36, 10. 28, 28, 35 98, 120 88. 120 32. 40 120, 145 10, 12 50, 72 140. 160 280, 300 180, 230 9S, 160 70, '95 40, 60 36. 48 120 itd. zavese, preproge, posteljna pregrinjala, kocc. oucic k*«*'-. > — ■■■■t*. * . m p* TEKSTILNI BAZAR. MARIBOR. VETRINJSKA Ull »A st. 15 Polskuslte naše nove pekarske špecilalltete kakor: Stele a la cokosette, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljičke iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen Oastelnskl prepečenec v vseh oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepečenec, izvrstnega okusa in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljički, poSunJski upognjenci In vinske palčice, venčasti kolači itd Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani! *« 20 let! prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, šifon, flanel, o-deje, preproge, perje in puh itd. Najnižje cene, točna postrežba! Blagovolite se prepričati! I. N. Šoštarič Maribor, Aleksandrova cesta 13 Exportna hiša '.LUNA*' Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih Igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od Din 5*— naprej damske nogavice od Din 7 — naprej moške nogavice (sokni) od Din 6*— naprej vezenine od Din 1*— naprej 2886 čipke od Din 1’— naprej Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame In gospode, za novorojenčke opreme lastnega Izdelka. — Ceviie za dom, čevlje za telovadbo, otroške čevlie In sandale. Nadalje nudim : kravate, aamoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse Potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah, prblce, nahrbtn:ke, škatlje za peresnike, rahle Itd. v veliki izbiri. m SILVESTROVIH Nudim po najnižjih cenah najfinejil rum za čaj, pristno domačo slivovko, punč-ezenc in vse vrste likerjev, kakor tudi vinski špirit. 3308 ADALBERT GUSEL. MARIBOR veležganjarna Koroška cesta 18. Aleksandrova cesta 39. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦fr * Pozori Cenjene dame, katere še niso pose til e frizerskega salona Marije Škrabi, Maribor Gosposka ulica Itev. 11, |. nadstropje levo ae opozarjajo, da ga sedaj posetijo. Prvovrstna frizerka na razpolago. 8379 Zahtevajte oovsod „Večernik‘ Mariborska lema industrija j A. Domicelj koroška cesta štev. 46 Telefon 21.60 S Parna žasia in strojno mizarstvo ■ Izdeluje pohištvo, oprave trg. lokalov, stopnice, ■ okna, vrata, ladijski pod, tople grede okvirje itd. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in popravila. — Košare za sadje. Umetna sušilnica in parilnica ■ Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, remeljne, M letve, vezane plošče itd. ■ Postrelbc solidna I Cene zmerne I Kupuje po dnevnih cenah vse vrste okroglega lesa, predvsem smrekovega. mn proti božjssti, krčem in _ . omotici so se skozi dobo 1 15 let najbolje obnesli. Dnevno nova priznanja. Podrobnejša KT toSK lekarn sv. IM Ir. IMAMIH. TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN ZATO, PRI NAJVECJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE. JOS. KARNICNIk MARIBOR, GLAVNI TRG 11 SPECIJALNA ZALOGA SAMOVEZNIC OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CELJE, Cankarjeva 11, nasoroti pošte (Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje) Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska In hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in teeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sprejema vlog« na vložae kn.ižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih obrestuje najugodnejše. — Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti Jamči Dravska banovina * vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zato so naložbe v zavodu pupilarno vame. — Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. m« fadala Konzorcij »Jutra« * Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in( urednik: Fran Brosovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.