GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 11 — Leto III. Murska Sobota, 22. marca 1951 Cena 3 din Odmevi z volitev − v ljudsko skupščino LRS Na nedeljskih volitvah je prekmursko ljudstvo ponovno pokazalo, kako zaupa ljudski oblasti, izrazilo je svojo željo po tem, da se v svetu ohrani mir in da si sami doma pripravimo lepše življenje. Visoka udeležba volivcev na volitvah in visok odstotek volivcev, ki so volili kandidate Osvobodilne fronte, je najlepši dokaz, da je ljudstvo v svoji novi domovi zadovoljno in da svojemu vodstvu popolnoma zaupa. Že par dni pred volitvami so se frontovci, posebno pa mladina, po vsem okraju pripravljali na to, da bi svoja volišča čim lepše uredili. Na dan volitev so bila vsa volišča okrašena, Murska Sobota pa je bila odeta v zelenje in zastave. Na predvečer volitev je v soboškem okraju gorelo preko 40 kresov. Kresovi iz Krplivnika, Hodoša, Dolenec, Šalovec, Markovec, Čepinec, Adrijanec, Kresovi in Kramarovec, Sotine, Serdice in ostalih vasi so bili vidni daleč naokoli. V Martinju, tik ob meji, so mladinci na Srebrnem bregu zažgali velik kres, ki je kazal daleč preko meje, da se Prekmurje pripravlja na volitve. Ob kresu je kulturna ekipa mladinske delovne brigade »Stefan Kovač«, ki jo je sestavila gimnazijska mladina, priredila pester kulturni program. V nedeljo zjutraj so volilne komisije iz Središča. Berkovec, Ivanjševec, Ratkovec in Čikečke vasi prve sporočile, da so volitve pri njih končane. Ljudje so se že v zgodnjih urah zbirali pred volišči z željo, da bi čim prej opravili svojo dolžnost. Mladinci iz Križevec so že ob pol štirih priredili budnico, potem pa odšli skupno na volišče. Tudi v Kramarovcih, Ocinju, Sotini in Serdici je mladina že ob petih zjutraj prišla na volišče. V Murski Soboti so člani avto-moto društva priredili budnico, vojska, gasilci in mladina pa so se zbrali skupno odšli volit. Okrog osme ure so na okrajno volilno komisijo prihajala vse bolj pogosta poročila. Iz vseh, krajev so poročali, da je mladina skupno s frontovci in gasilci priredila budnice in da 60 bili gasilci prvi. ki so izpolnili svojo državljansko dolžnost. Do osmih so tudi volilne komisije iz Kramarovec. Nemčavec in Pordašinec sporočile, da so volitve pri njih končane. V Sotini in Serdici je do pol osme ure volilo 93% volivcev, v Rogaševcih pa več kot polovica. V Gornjih Moravcih so si volivci napovedali. tekmovanje, da bodo do 9. ure vsi volili. In res so bile volitve končane pol ure pred napovedanim časom. Že v predvolilnih pripravah so se dobro izkazali gomjemoravski gasilci-frontovci s krajevnim poveljnikom Kovač Francem na čelu. Gasilci so si v soboto zvečer na sestanku razdelili teren tako, da je vsak odgovarjal za nekaj volivcev. Zelo agilna sta bila pri teni četni poveljnik Trplan in podpoveljnik Gorčan. Okrasitev volišča pa so prevzele gasilke. Gasilci so, volili Že do 7. ure zjutraj. Občudovanja vredni pa so bili pionirčki, ki so že v zgodnjih jutranjih urah vzklikali po vasi: »Volitve so se začele — požurite se!« Četrt ure za volivci v Gornjih Moravcih so končali volitve tudi njihovi sosedje v Gornjih Tešanovcih. Tudi v Kančevcih so volitve že ob pol deseti uri končali in vsi volivci volili kandidata OF. Prvi je volil 68 letni starček tov. Janez Malašič, ki Je že 14 let bolan z ohromelo levo nogo in levo roko. Kljub svoji bolezni in oddaljenosti volišča je v spremstvu svoje hčere bil že ob pol šestih na volišču kjer je čakal na volilno komisijo. Starček je izjavil sledeče: »Vem, da bi kot bolnik lahko izostal, ali tega mi ne dovoljuje moja vest. V današnjih časih mora vsak državljan svojo dolžnost častno izpolniti. Volim, ker vem, da s tem utrjujemo svetovni mir in našo neodvisnost. Naj vedo kominformbirojevci na oni strani, da so minili tisti časi, ko se je še ljudstvo dalo varati z lepimi besedami. Danes so potrebna dejanja, ki jih oni ne zmorejo. Njihova propaganda pri nas nima mesta. Niso in ne bodo uspeli v temnih nakanah, ki so jih izmislili v boju proti novi Jugoslaviji.« Do desetih je v okraju končalo z volitvami že 21 vasi. V Murski Soboti je bilo najboljše III. volišče, ki je prvo zaključilo volitve. Franc Bokan iz Radovec, ki je 64 let star in bolehen, je prišel na volišče, ki je pol ure oddaljeno od njegove hiše. Predsednika volilne komisije je prosil, naj mu oprosti, ker ni mogel priti prej. Dejal, je: »Pri prejšnjih volitvah sem bil prvi, danes pa Vsled bolezni nisem mogel priti in sem le s težavo vstal. Vendarle sem šel volit, ker mi je to dolžnost.« Kaj pohvale vredne besede starega možaka. Za vzgled naj bi jih vzeli trije odborniki KLO Radovci, Sukič Anton, Ficko Ka- rel in Bernjak Marija, ki niso čutili svoje dolžnosti do države, ter sploh niso prišli volit. Radovčani se sprašujejo, kako jih morejo taki odborniki zastopati v KLO? S tem so pokazali, da pljujejo v lastno skledo, to je, da niso za oblast, katero sami zastopajo. Radovčani pa pravijo: »Če oni niso za ljudsko oblast, mi ne bomo zanje.« Na ostalih voliščih pa je bila do te ure volilna udeležba okrog 60%. Ob dvanajstih je , v okraju volilo že okrog 70°/o volivcev. Na prvem mestu je bila Murska Sobota, kjer je kandidiral dr. Ferdo Kozak. Tri volišča so dopoldne volitve zaključila. Na VII. volišču bi končali mnogo prej, če volilna komisija ne bi morala čakati na mizarja Fariča in 'njegovo ženo, ki ni imel časa stopiti samo preko ceste in v eni minuti opraviti svojo dolžnost. Tovarišem, ki so ga povpraševali, zakaj ne gre volit, je odgovoril, »da ima čas«, češ da on tudi ne dobi karte. Če pa bi bil mizar Farič do skupnosti pošten, bi moral priznati, da njemu živilska karta tudi ni potrebna, ker se s svojim zaslužkom, ki je gotovo v primeri z uslužbenci večkraten, lahko preživlja tudi brez karte. Dopoldne je bila tik za Mursko Soboto volilna enota Križevci-Prosenjakovci, kjer je kandidiral Miran Košmelj. Do 12. ure je tu volilo preko 90% volivcev. Tudi v rogaševski volilni enoti, kjer je kandidiral okrajni sekretar KPS Bela Brglez, je do dvanajste ure volilo preko 70°/o Volivcev. Vaščani iz Ivanovec so že na predvolilnem sestanku sklenili, da bodo čimprej prišli na volišča. Člani gasilske čete so bili že zjutraj ob sedmih na volišču. Volitve so končali ob 10. uri 100 odstotno. V 40 vaseh v soboškem okraju so volitve dopoldne zaključili. Volilni rezultati so bili izredno lepi. V Markišavcih, kjer je 143 volilcev so bile 4 kroglice v črni škrinjici. V Krncih jih je bilo 5, v veliki vasi Andrejci pa 10. Tudi v ostalih vaseh je bilo število kroglic v črni skrinjici majhno. Ob 3. uri popoldne je v soboškem okraju Volilo že okrog 80% volivcev. V obmejnem predelu Prosenjakovci-Križevci so vse vasi, razen v Domanjševcih, volitve ob tej uri že končale. Volilni rezultati so bili zelo lepi. V Murski Soboti je na III. volišču glasovalo za kandidata OF 98.5% volivcev. V madžarski vasi Prosenjakovci je volilo kandidata OF 99.3% volivcev, v Čikečki vasi pa 98.6 % volivcev. V Ivanjševcih in Središču sta bili le po ena kroglica v črni skrinjici. Tako je odgovorilo prekmursko ljudstvo na pozive budimpeštanskega radia, ki jih je pozival, naj ne gredo na volitve! Tudi v ostalih krajih, kjer so volitve do te ure že končati, so bili rezultati zelo lepi. V Fokovcih je volilo kandidata OF 99.2°/o volivcev, v Selu pa 98 odstotkov. Po poročilih, ki jih je dobila okrajna volina komisija do pete ure popoldne, je 62 vasi v okraju z volitvami že končalo. Zaradi močnega vetra pa je bila poročevalska služba Otežkočena tako, da poročila niso prihajala pravočasno. V tem času pa so se že vračali prvi tovariši iz vasi, ki so prinašali zaključne volilne rezultate. Da so volitve v soboškem okraju tako lepo potekale, imajo velike zasluge mladinci, ki so po vseh vaseh nudili volilnim komisijam svojo pomoč. Poročevalsko službo je na dan volitev opravljalo okrog 400 mladincev. Posebno dobro se je pripravila na volitve mladina soboške gimnazije in srednje gospodarske šole, od katerih je kulturna ekipa tudi v nedeljo dopoldne gostovala s kulturnim programom v goričkih vaseh. Tudi kmečka mladina v Križevcih, Rogaševcih in Ižakovcih se je tega dne pokazala zelo požrtvovalno. Tako je bilo pred volitvami v marijanskem sektorju Okrajni aktivisti so obiskali vsako vas in se pogovorili z ljudmi. Ljudje so odobravali, ljudje so grajali, ljudje so predlagali, ljudje so se na ta način pripravljali na volitve. Ampak v enem pa so bili ljudje le enotni. Z enim stavkom bi se to povedalo takole: »Ne bomo nasedli Kominformbiroju in ga ne maramo, dokler so njegovi odnosi sovražni našemu ljudstvu. To Je zelo pozitivno. Pridali so še: »Proti početju Kominformbiroja se bomo odločno borili.« Tako je prav. V soboto popoldne smo obiskali ves sektor. »V nedeljo do pol osme smo gotovi!« V Markišavcih so pravkar krasil! volilni prostor, članice AFŽ so bile vesele in nasmejane. »Do pol osme smo gotovi!« je bil odgovor nasmejane mlade žene. Vsekakor je odgovor žene tudi odgovor Kominformbiroju, zato smo z zadovoljstvom odšli v Nemčavce »Mi ne rabimo aktivista!« V Nemčavcih je bil zvečer še sesta- nek. Radi bi se dokončno pogovorili Seveda imajo tu večjo besedo moški. Samozavestno nam je namestnik kandidata dejal: »Naša vas ne rabi okrajnega aktivista.« S tem stavkom so Nemčavčani pokazali visoko politično zavest. Članice AFŽ so bile zelo agilne Našli smo jih na volišču, kjer so krasile volišče. One so to nalogo prevzele na predvolilnem sestanku. »...in do katere ure?« sem vprašal. »Ne odstopamo od svoje tradicije! Gremo vsi do dvanajste!« Toliko samozavesti nismo pričakovali na sektorju, toda ljudstvo govori in mu moramo verjeti. Tako mladino nam je treba! V Tešanovcih, v kandidatovi vasi, vihra visoko nad okno državna zastava. V predsobi so polne košare zelenja. Pravkar sta mladinki okrasili sliko maršala Tita. Ostale mladinke in mladinci hite sem in tja. Pletejo, krasijo, postavljajo zastavice in soba postaja zelo prijetna. Ko sem si bolje ogledal to družinico, sem opazil, da je to kompletna dramatska družina IZUD. Seveda, saj vodi delo režiser tov. Škrilec. Pred kratkim sem jih videl v Martjancih, kjer so uprizorili »Navadnega človeka.« »Veste tovariši,« mi je poverljivo rekla neka mladinka, »učimo se nove igre«. »Lepo je med njimi,« sem dejal svojemu tovarišu, »tako sveža je ta mladina!« »Kandidatovi vasi smo napovedali tekmovanje« »Napovedali smo tekmovanje Tešanovčanom,« so nam rekli. »Do devete smo gotovi!« Sveže poriban pod volišča je prav lepo spričevalo mladink iz Moravec, štirje starejši moški so se pritoževali nad mladinci, ki jim malo nagajajo. »Torej do devete! Na svidenje!« in smo odšli. Kaj bo z Noršinci? Tamkaj še ni bilo ničesar pripravljenega. »Do večera smo gotovi!« so nam odgovorili na vprašanje, kedaj bodo končali z volitvami. To pomeni, da tu nekaj ni v redu. Zadružniki so žilavi in sodelujejo s privatniki Pravkar smo prišli v Sebeborce, ko so pripeljali zadružni konji na dvorišče volišča poln voz mladih smrek. Sebeborčani žele napraviti alejo do volišča. V sobi so spretne roke odraslih žena šivale na odrsko zaveso drobne cvetke. Kolikor sem mogel prebrati, bo končno besedilo: »Glasujmo za kandidate OF!« Prepričan sem bil, da taki zadružniki ne morejo storiti drugače, kot 100% izpolniti svojo državljansko dolžnosti »Stoj!« V Andrejcih nas je ustavil mladinec s puško. »Stoj! « je rekel in smo stali. Oni so se že pripravili. V pogovoru nam je dejal, da so sklenili do devete ure končati z volitvami. Naredili smo »na levo krog« in odšli. V Bokračih bodo tudi prej končali Bokrači tekmujejo z Andrejci. Če ljudstvo tekmuje, potem mora Kominformbiro pri takem ljudstvu propasti. V Reko fe prispel 5. t. m. prvi vlak iz Francije s tovorom 640 ton moke. Je to del pomoči, ki jo je francoska vlada dala na razpolago Jugoslaviji. V celoti prejmemo iz Francije 7400 ton moke v vrednosti 300 milijonov frankov. MLO v Novem mestu, je sklenil, da bo letos stori! vse za ureditev in olepšanje mesta. Med najnujnejšimi deli, ki jih bodo izvršili s pomočjo masovnih organizacij, je tlakovanje cest in ulic zaradi neznosnega prahu poleti ter blata v deževni dobi. Uredil bodo tudi vodovod in kanalizacijo. Novo mesto je majhno me — sto na Dolenjskem, manjše od Murske Sobote. Pomladanska setev v dolnjelendavskem okraju Doslej so kmetje in zadružniki v dolnjelendavskem okraju preorali nad 90 odstotkov predvidenih površin, kar omogoča hiter potek pomladanske setve. Zadružniki v Pincah so že končali s setvijo ovsa in jarega ječmena, sejejo pa tudi v sosednjih zadrugah. V pripravljena zemljišča pomladanske setve bodo kmetje zasejali z jarimi posevki, ostalo pa s krompirjem, koruzo in drugimi okopavinami. Problem je dobro seme, ki ga pa kmetje nimajo povsod dovolj, kljub prizadevanju okrajne semenske službe v pravočasni zagotovitvi potrebnih količin semena. Trenutno razpolagajo z manjšo količino semenskega ječmena, z nekaj več ovsa in krompirja — vse to pa le za zamenjavo za manjvredno šeme. V poedinih primerih — posebno v okolici Lendave, kjer je poplava uničila do 50-ha posevkov — pa bo potrebno dodeliti seme tudi brez zamenjave, ker ti kmeti nimajo žitaric za zamenjavo. Tu bo naloga okrajnih in krajevnih setvenih aktivov, da zasiguramo potrebna semena iz lokalnih virov, to je, da posredujejo pri tistih kmetih, ki imajo semena — takih pa je v okraju mnogo. Setveni aktiva v Bistrici, v Hotizi, Strhovcih, Dolini in še v poedinih vaseh so že pričeli z delom in so ponekod že razporedili sejalne stroje, ne glede na lastništvo. Kmetje v Prekmurju so še do nedavnega sejali le z roko, kar je bilo zamudno, pa tudi semena se je uporabilo več kot je bilo to potrebno. Letos pa so te okoliščine z ozirom na pomanjkanje semena še posebno važe. Vendar se lahko nekateri setvenj aktivi še niso prijeli za delo. Setveni aktiv v Gaborju še do danes ni ukrenil ničesar, da se vaščanom zagotovi seme, pa tudi razporeditev strojev jim je malo mar. Taki setveni aktivi so v večjo oviro, kakor pa v pomoč in zato bi morali volivci tudi o tem več razpravljati. Letos bodo kmetje v dolnjelendavskem okraju prvič poizkusili sejati zemeljski orešek, kar je med kmeti novost. Zaenkrat bodo zasejali le manjše površine, če pa se bo nova kultura dobro obnesla, bodo naslednje leto zasejali večje površine. Kako pa so se pripravili za setev v zadrugah in ekonomijah? Te imajo semena dovolj, pa tudi vpreg in strojev ne bo manjkalo. Težave so le v poedinih zadrugah, kjer še niso združili zemlje, pomanjkanje delovne sile. Ako bi d delo dobro razpodelili kot v Črensovcih, bi lahko zadruge setev pravočasno opravile, ne pa ko večina zadružnikov še vedno dela po starem, zaradi česar je delovni efekt dela dokaj nizek. Nedavno so zadruge začele preusmerjati poljedelstvo v gojilstvo okopa vin in vrtnarskih kultur. »Manj žitaric in več okopavin!« — to je geslo zadružnikov. Zaenkrat bodo začele z vrtnarstvom le bi zadruge, in sicer zadruge Mostje, Pince in Benica. Te zadruge leže s svojimi zemljišči najbližje naftnim poljem, kar bo omogočilo zalaganje delavstva s povrtninami in drugimi pridelki. Poedine zadruge so si že pripravile tople grede, kjer bodo vzgajali večje količine semenk, ki bodo potrebne za nasade. Gojili bodo rani krompir, paradižnike, kumarce, papriko in podobne povrtnine. Večje količine zelenjave in dragih pridelkov pa bodo zadruge prispevale tudi v zadružne trgovine, ki se že odpirajo po industrijskih središčih. Vrtnarstvo potrebuje stalno delovno silo, kar pomeni, da bo zadrugam še bolj primanjkovalo ljudi kot pa druga leta. Delovno silo bo možno sprostiti le s strojnim načinom dela in pa z dokončno združitvijo živine, kar so izvedle le nekatere zadruge. Močno oporo zadrugam in ekonomi jam. bo letos nudil sklad za mehanizacijo, ki razpolaga s potrebnimi stroji. Zadružniki v Benici so dobil ovoj lastni traktor, dočim so ostali stroji razporejeni po centrih. V dolnjelendavskem okraju bo še potrebno v času pomladanske setve pregledati ogrožene površine, ki jih sicer ni veliko, vendar jih je treba obdelati. Te površine se nahajajo v vaških skupnostih ali bivših občinskih zemljiščih, deloma pa so to zamočvirjena zemljišča, kjer raste plevel ali' grmičevje. Taka zamočvirjena zemljišča bodo letos zasadili z vrbo, ki jo bodo uporabili za pletarstvo. Računa se, da je v okraju do 50 ha takih zemljišč, kar bi dalo okraju, pa tudi krajevnim odborom lep dohodek. Poleg tega bi omogočili razvoj pletarske industrije in s tem stalni zaslužek domačemu prebivalstvu. —k Taki pa so bili odmevi volitev Markišavci. Mladina na Čelu s Štefanom in njegovo harmoniko je že ob 4. uri zjutraj budila vaščane. Volivci pa so svoje obveznosti častno izpolnili. Četrt na osem so že končali z volitvami. Čestitamo! Nemčavci. Vas enaka Markišavcem. V nekem pa je Še boljša. Nobene kroglice v »črni«. Take politične zavesti moramo — iskreno povedano — biti veseli. Mogoče bo nekdo žalosten. Najbrž Kominformbiro. Andrejci. Tudi ti so častno Izpolnili svojo državljansko dolžnost do napovedane ure. Ljudstvo drži besedo. Bokrači. Ljudstvo v Bokračih res drži besedo. Tudi Bokračanom čestitamo. Krnci. Ne moremo, da ne bi Krnčanom tudi stisnili roko. So možje na mestu. Tešanovci. Končali so do pol ene popoldne. Torej zamuda za pol are. Vsekakor so držali besedo. Mlajtinci. Udeležba 95°/o. Nekaj pa le ni v redu. Zelo nas čudi, da na» meščenec državnih železnic tov. Žižek Ivan ni šel volit. Zdi se nam, da ta človek kar dve materi »ceca« in se ne ve odločiti. (Služba in posestvo.) »Bolj počasi, ljudje!« Vučja gomila. »Bolj počasi ljudje,« je dejal član volilne komisije, ki je vpisoval volivce, »saj me vendar že boli roka.« Ljudje so se prav nagnetli v sobo in je bilo res hudo za člane volilne komisije. Ob 7. uri zjutraj jih je kar 80 volilo. Razen tega so volišče vzorno okrasili. »Dajte mi cukor, pa Vam dam glas!« V Noršincih je bilo res tako, kot Je bilo videti že v soboto zvečer. Komisija je sedela od jutra do večera. Tam je bilo precej »lepih rožic«. Opisali vam bomo nekaj takih rožic. Za lažje razumevanje bomo še zaupali da je povpreček posesti 5 ha. Torej lep povpreček. Saj n! čudno, da je tudi taka miselnost in da je vedno križ z Noršinci. Predsednikova enota je bila do- bra. Le nek volivec Je manjkal na volišču. Nasprotje temu je volilna enota bivšega predsednika. Končno pa sodeč po njegovih besedah, ne more biti drugačna. V to volilno enoto ni prišel volit Miholič Ivan, ki je največji kmet v Noršincih. Ne vem, če bo držalo, kar govori Kominformbiro, namreč, da v Jugoslaviji podpiramo kulake in da kulaki podpirajo nas. Ta primer nam jasno pove, kako je s kulaki v Jugoslaviji oziroma v Noršincih. Pa to še ni vse. član KLO Trplan je volil. Čast njemu! Toda na dan volitev nismo videli njegove žene in matere. Na vse to se je odigral lep prizor. Do volišča je prišel Madjar Stefan. On Je invalid. Država mu to priznava v invalidnini. Zveza borcev pa mu je podarila 2 para čevljev. Poleg tega pa je bil še tudi na letovanju, toda on ni zadovoljen. »Dajte mi cuker, pa Vam dam glas!« ocenjuje državo. »Nihče Vas ne sili, da morate voliti. Kar ostanite doma!« tako mu je dejalo ljudstvo. Postalo ga je sram, ker se ni nadejal takega odgovora. »Najbrž ne bo več »sprejel ne invalidnine in ne čevljev, ko noče voliti,« je nekdo pikro pripomnil. Pa je volil. Ne vemo, v katero skrinjico, toda volil je. Najbrž, so ga le naučili misliti. M a rjt j a n c i. Tokrat so Martjančani pogoreli. Namesto do 12. ure so končali šele ob pol sedmih zvečer. Prevalili so se. Nadejamo se, da se v bodoče Martjančanom kaj takega ne bo več pripetilo. V nedeljo, 25. marca 1951 prvenstvena mladinska nogometna tekma MURA : ODRED (Ljubljana) Stran 2 »L J U D S K I G L A S« Murska Sobota, 22. marca 1951 Kako so volili v radgonskem okraju Nedeljske volitve v Skupščino LRS so bile v radgonskem okraju odraz enotne volje ljudstva, kar so volivci dokazali z veliko udeležbo na voliščih po vsem okraju. Vsa volišča so bila slavnostno okrašena — mladina v večjih centrih okrajev, pa je na predvečer volitev kurila kresove ter organizirala baklade. Številna podeželska društva so na čast nedeljskih volitev pripravila odrske prireditve, s katerimi bodo naknadno gostovali tudi v sosednjih okrajih. V Radgoni Radgončani so pričakovali' volitve s slavnostno okrašenimi hišami, parolami, zastavami. in slavoloki. Umito jutro je že pred šesto uro pripeljalo na volišča prve trume volivcev. Med prvimi so se prerili na volišče delavci vinogradniškega posestva iz Radgone, ki' so prišli na volišče enotno s svojimi brigadirji. Med prvimi v mestu pa so zaključili z volitvami na volišču, kjer so volili starčki »Doma onemoglih«, kateri so kljub Visoki starosti dokazali svojo visoko zavest, ter prišli na volišče v zgodnjih jutranjih urah. Vsa volišča v mestu so zaključila volitve, pred 12. uro. V Lutvercih so tekmovali Lutverčani so stari gadje... Volitve ob vsaki priliki izvedejo mimogrede, so pa vedno med prvimi v okraju. Tako je bilo tudi v nedeljo zjutraj. Pred šesto so se nagnetli na volišče, tako da je volilna komisija težko zmagovala delo. Gasilci, frontovci, žene — vsak je hotel biti prvi, »Hitro, hitro,« so se bodrili, »da nas kdo ne prehiti!« No, prvo mesto jim je bilo zagotovljeno. To so zvedeli, ko so pred osmo uro odposlali na okraj kratko poročilo; »V Lutvercih smo zaključili volitve!« Ljudje niso odšli domov, temveč na gradbišče zadružnega doma. Mladinci kot so Čerin Cvetka, Srbičič, Cvetka in Lojzka, Angelca, :Fuldar in drugi so odšli že zgodaj v Radgono. Z udarniškim delom bodo pripeljali na gradbišče opeko, pet vagonov, katero so dobili za potrebe dograditve zadružnega doma v Lutvercih. Eni so nakladali kamione, drugi doma razkladali. Šoferji kot so Kralj Tonček in Vresko Ferdo, pa tudi niso držali rok križem. Do desete, je vsak imel za sabo 4 vožnje. Proti dvanajsti je bila opeka na mestu, udarniki — bilo jih je nad 70 — pa so se zbrali okrog velike zastave, ki so jo prinesli gasilci... Tako so volili v Lutvercih. Kaj pa v Apačah? Žene in mladinke so lepo okrasile volišča, mladinci pa so postavili tri velike, slavoloke. Šesta ura jih je našla na volišču, kakor so se domenili! »Čim prej tem boljše — če že ne med prvimi, zadnji ne bomo«! so za trdno sklenili. Med prvimi sta prišla na volišče tudi Rantaša Jožefa in Žitek Martin — oba stara nad 75 let. Temeljito sta si ogledala skrinjice, nato brez oklevanja oddala glasove. Kandidita, zadružnico Fr- folj Marijo, sta oba dobro poznala kot pridno in pošteno zadružnico Do desete ure so prišli na 90 odstotkov, potem pa se je ustavilo. Volivci so ugibali, kdo manjka. Kmalu so ugotovili, da sta med zamudniki že stara nergača — Kičan in Horvat. Kičan se je že rano odpeljal v Radgono, samo da bi se iztegnil volitvam. Kičan je stari tič! Kot veliki kmet je pravo nasprotje apaški m zadružnikom. Zelo dobro so še potekale volitve v Kapeli, Stogovcih, Podgorju, Slatina-Radenci, Hrastje-Mota in še v mnogih drugih vaseh, kjer so že pred dvanajsto uro zaključili z volitvami. Na Velki pa so vaški reakcionarji zopet poizkušali pognati vodo na svoj mlin. Med volivci se je razneslo: »Ne voliti, prva skrinjica je za komuniste, druga pa za Ruse«! No, volivci niso nasedli, izpolnili so svojo volilno dolžnost ter s tem pokazali hrbet vaškim ostankom reakcije. MED ČLANI SINDIKATA RADGONSKE OPEKARNE JE 91 % UDARNIKOV... Občni zbor sindikalne podružnice opekarne v Gor Radgoni je zelo dobro uspel. Na zborovanje je prišlo 98 udarnikov, ki so lani z zavestnim delom pripomogli, da je obrat že v drugič obdržal časten naslov »najboljši obrat ljutomerskih opekam«. Lanski proizvodni plan v surovi proizvodnji zidakov so presegli za 19,2%, v skupini strešnikov za 16,5°/o, ter v žgani proizvodnji zidakov za 40,7%. Ti podatki v številkah zgovorno dokazujejo, da si je kolektiv zaslužil dobljeno priznanje. V obratu poznajo stalno tekmovanje, kar jih dviga k proizvodnim uspehom. Lani so delavci prostovoljno prispevali 4203 udarniške ure. Z razširitvijo in mehanizacijo obrata se je dvignila proizvodnja radgonske opekarne. Primerjava z letom 1939 nam pokaže, da se je dvignila v letu 1951 za 104 %. Delovni učinek je stoodstotno boljši, kot je bil pred vojno. Proizvodnjo so povečali s predvojnim številom delavstva. Letos so predvidene nove investicije in racionalizacije za razširitev obstoječega obrata. Tako bodo zgradili ali pa Razširili krožno peč z umetnimi sušilnicami, montirali avtomatične transportne vozičke za prevoz opeke, pokrili sušilne prostore itd. V doglednem času bo na mestu starega obrata nastal moderen obrat te vrste v Sloveniji. Na občnem zboru so člani sindikata sprejeli nove obveznosti. Za 17% zvišani plan proizvodnje bodo presegli količinsko in kakovostno, proizvodni plan prve petletke pa bodo uresničili do 30. junija. Tudi izven delovne sezone bodo tekmovali, upravičene izostanke znižali za 200/o, neupravičene pa popolnoma odpravili. Sprejeli so tudi sklepe za poživitev kulturno prosvetnega dela. — č KAM PRIVEDE »STIMULACIJA« NEPOŠTENEGA DRŽAVLJANA Kmetijske zadruge izdajajo nabiralcem zdravilnih zelišč potrdila o prevzemu, s katerimi nabiralci kupujejo stimulacijsko blago. Tako pridejo res pridni nabiralci do zasluženega plačila. Drugače pa je delala HHozjanova Milica, knjigovodkinja KDZ v Stari-novi vasi. Kako je nabirala zelišča? Posel je opravila dokaj enostavno! Na cesti je našla potrdilo o prevzemu zelišč. Na potrdilu je izbrisala vse podatke o lastniku potrdila, kakor tudi podpis poslovodje KZ, ki je potrdilo izdala. Na potrdilo je napisala ime Babič Zvonka in vnesla podatke, da je le-ta oddal 7.85 kg plavice, v vrednosti 1256 dinarjev. Milica je odšla s ponarejenim potrdilom v KZ Križevci, kjer je kupila pri prodajalki Kosi Marti 1,40 m svile v vrednosti 315 dinarjev. Torej je dobila dobro stimulacijo za ponarejanje uradnih dokumentov! S takšnim nabiranjem zelišč je oškodovala križevsko zadrugo za 1260 dinarjev. Sličnega posla se je lotil Raduha Franc, skladiščnik pri kmetijski »Oskrbi« v Ljutomeru. Tudi on je KZ v Cezanjevcih predložil ponarejeno potrdilo o prevzemu blaga. Poslovodkinja Kosič Marica mu ni takoj prišla na sled. Izdala mu je 7 m blaga v vrednosti 420 dinarjev. Vse bi bilo lepo, če bi Raduha res oddal 20 kg korenja rumenega regrata, ki ga je zapisal na oddano potrdilo. Tega ni storil Zato manjka v blagajni cezanjevske zadruge 1680 dinarjev. Oba sta prejela »stimulacijo« od okrajnega sodišča v Ljutomeru. Miliča je vsaj odkrita ženska. Povedala je resnico. Zato je njena stimulacija pač manjša... samo 3 tisočake. Raduha pa je zvit človek, ničesar ni hotel priznati... Zato mu je sodišče dalo tole »stimulacijo«: 3 mesece odvz. prostosti Kaj in kako bodo letos gradili zadružniki v radgonskem okraju ? Praktično je dognano, da Je brez primernih gospodarskih prostorov, predvsem pa hlevov, težko napredno gospodariti, posebno če gre za velika in obsežna gospodarstva s številno živinorejo, poljedelstvom in podobnimi panogami, kot jih imajo zadruge v radgonskem okraju. Tisti razkropljeni in zatohli hlevi, kjer je prostora komaj da se obrneš — kakršne so vložili zadružniki, — že zdavnaj ne odgovarjajo več naraščajočim potrebam zadrug. »Treba bo graditi«! O tem razpravljajo povsod, na občnih zborih, konferencah, sestankih. Sami sklepi pa le malo koristijo, če ni dobro premišljenih načrtov in še boljše organizacije — to dobro vedo v vseh tistih zadrugah, kjer so ostale planirane gradnje le na papirju, kvečjemu pri temeljih ali nedovršenih zidovih. KAKO JE BILO V PRETEKLEM LETU Z ozjrom na potrebe novih prostorov so si zadružniki v lanskem letu določili velike načrte — skoraj v vseh zadrugah bi morali graditi nove hleve, silose, skladišča, gnojne jame, kokošnjake in druge potrebne zgradbe. Slaba organizacija, neredno dostavljanje materiala, mestoma pa tudi malodušje graditeljev — vse to so bili vzroki, da je večji del predstoječih gradenj, ostal le na papirju. Najbolj je med letom primanjkovalo cementa. Tako so n. pr. zadružniki v Apačah morali za daljši čas ustaviti delo na gradnji hleva vsled pomanjkanja nekaj vreč cementa, ki so ga potrebovali za dograditev gnojne jame pri hlevih. Drugod je zadružnike prehitel čas, — z gradnjami so začeli sredi največjih poljskih del, ko je moral vsak zadružnik pošteno prijeti na polju, — kaj še da bi našel čas za gradnje. Tako se je zgodilo, da so mestoma zidarji morali sami prinašati opeko, malto itd., torej vršiti pomožna dela. vsled česar je trpelo njih strokovno delo. Pomanjkljivo organizacijo pa je bilo čutiti tudi na okraju — lokacije, brez katerih ni misliti gradenj, so se le delno izvedle in še to z veliko naglico. Od šestih govejih hlevov, osem svinjakov, več kokošnjakov, silosov in drugih objektov, ki jih je predvideval načrt, so delno! dogradili hleve le v Apačah in v Podgorju, remizo in DID v Janževem vrhu ter nekaj manjših objektov. Več uspehov pa so pokazale zadruge v adaptiranju starih zgradb. Prezidali so 13 govejih hlevov, štiri svinjake in več manjših objektov. Prezidave so bile sicer hitro in z majhnimi stroški izvršene — vse to pa je le trenutno rešilo pomanjkanje prostorov. Investicijski krediti so bili do novega leta izkoriščeni le 27%. Mnogo več gradiva kot so, pa bi si lahko zadružniki preskrbeli iz lokalnih virov. Povsod imajo večje in manjše stare zgradbe, ki so brez vrednosti ali pa celo v napoto za zadruge. Iz teh poslopij bi se dalo dobiti mnogo dobre opeke, pa tudi drugega materiala. LETOS PA NE BO ŠLO PO STAREM Letos ne mislijo iti po stari poti. To bi lahko sklepali že po živahnosti, ki vlada kljub zgodnjim pomladanskim mesecem v poedinih zadrugah. Pripravljajo material, proučujejo načrte ter zbirajo delovno silo, mestoma pa tudi gradijo. Tako so si v Lutvercih zgradili večjo mehanično delavnico, kar je v zadrugah, ki imajo stroje, nujno potrebno. V Negovi pa so izvršili vsa mizarska dela za svinjak. Zgodnje in pravočasne priprave bodo omogočile na gradbiščih pravočasno izvršena dela. Sicer je letošnji načrt gospodarskih objektov v zadrugah nekaj manjši od lanskega — prvenstveno bodo dogradili že začete objekte, na novo pa gradili povsod tam, kjer je največja potreba. V Podgorju, Stogovcih in Apačah — to je v najmočnejših apaških zadrugah — pa bodo razen hlevov gradili tudi v večje silosne stolpe, kar je za močno živinorejo nujno potrebno. Dobro se pripravljajo na gradnje v zadrugi Segovci, kjer so že dogradili ostrešje za zgradbo, kar bo jih sprostilo v času gradnje. Podjetje za gradnjo kapitalnih objektov v zadrugah, ki so ga ustanovili v okraju, bo nudilo s svojim strokovno izvežbanim kadrom nenehno in stalno pomoč zadružnikom. Strokovnjaki «o že izvedli lokacije, pa tudi na zadnjih občnih zborih zadrug so se zadružniki, temeljito pogovorili o bodočih načrtih in delu. Podjetje razpolaga z 18 strokovnimi delavci, ki bodo delali brigadno skupinskem sistemu dela. Da bo delo uspešno, pa bo potreba že sedaj zagotoviti pravočasno dostavo gradbenega materiala, v kolikor ga zadruga ne bo našla iz lokalnih virov. Nič manj pereče je stanje na gradbiščih, kjer bi že pred leti morali stati zadružni domovi, stoje pa le temelji, propadajoči material, ali kvečjemu stavbe v surovem stanju. Ob ta pusta in osamljena gradbišča se je že marsikdo spotaknil, vendar brez večjih uspehov. Celo v vaseh kot so Apače, Lutverci, Podgorje in drugih vaseh, kjer imajo kmečke delovne zadruge ter močne množične organizacije, so dopustili nepokrite stavbe. V Lutvercih pa tudi drugod so se zadnje čase sicer zganili, brez dvoma pa takšno stanje ne daje najlepše slike domačinom. Za 10. obletnico Fronte sl je Fronta zadala tudi sklep v okrajnem merilu, čim hitreje dograditi zadružne domove ter jih predati svojemu namenu. —sk. Prostovoljno gasilstvo v lendavskem okraju V lendavskem okraju se kulturnoprosvetno delo čedalje bolj razvija tudi v gasilskih organizacijah. Nad 60°/o gasilskega članstva deluje v izobraževalnih tečajih, kar je že precejšen uspeh. Ljudski gasilec hoče biti razgledan državljan, sposoben, da pomaga množičnim organizacijam v političnem delu med množico. Gasilske zbore so sklicali po vseh društvih, razen v sami Lendavi in v Turnišču, kjer se gasilstvu posveča vse premalo pažnje. Želeti je, da je tudi v teh krajih zganejo in začnejo z delom. Okrajna gasilska zveza v Dol. Lendavi je organizirala desetarski tečaj, ki ga je obiskalo dvajset poveljnikov, oziroma njihovih namestnikov. Med tečajniki so bili tudi starejši možakarji. Posrečilo se jim je, da so dvignili članstvo od 700 na 900 gasilcev. Zveza je organizacijsko dobro delala, zanemarila pa, je tekmovanje, ki je zajelo vse ostale množične organizacije. V nedeljo se je vršil , Lendavi občni zbor okrajne gasilske zveze, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Cangi V Ivanjkovski zadrugi že sejejo oves Na področju KLO Ivanjkovci se kmetje in zadružniki pripravljajo na spomladansko setev. Med seboj mnogo ugibajo, kako bi prišli do semena, ki jim ga primanjkuje. Kmetijska zadruga je poskrbela za seme zelenjadnih rastlin, s čimer je zadovoljila potrebe gospodinj, ki so že obdelale svoje vrtove. V KDZ se borijo predvsem s pomanjkanjem semenskega krompirja. Spočetka so planirali, da bodo zasejali 15 ha zemlje s krompirjem. Sedanji plan, ki so ga prejeli iz okraja — jim določa, da ga posadijo na 20 ha. Skladno s prvotnim planom so pripravili potrebno količino semenja, tabo da jim sedaj primanjkuje semenski krompir za površino naknadno planiranih 5 ha zemlje. Iz zadrege si bodo pomagali s tem, da posejejo večje površine zemlje s koruzo. To pa se bo pozneje močno poznalo pri dohodkih zadruge, ker je pridelovanje povrtnin zelo donosna panoga. S setvijo koruze bodo omilili pasivno stanje prehrane, ki se še vedno občutno pozna v zadrugi. S setvijo ovsa so že pričeli. V 2 ha zemlje so vrgli prvo seme. Jesenski setveni plan niso docela Izvršili, zato se bodo morali pomladi zelo podvi- zati, da nadoknadijo zamujeno. Sicer pa imajo pogoje, da izvršijo setveni plan. V zadrugi redijo lepo število konj, s katerimi bodo kos setveni nalogi, imajo pa tudi dva sejalna stroja. Kako je pa z redkimi privatnim! kmeti, ki so zaprosili za seme, predvsem za semenski krompir? Setvena komisija, ki so jo ustanovili pred štirinajstimi dnevi — je poslala prošnje na okraj. Od tam še ni prejela odgovora. Setvena komisija je odgovorna za uspeh spomladanske setve. Ne bi se smela zanašati na pomoč od okraja, ki verjetno ne bo v stanja zadovoljiti vseh potreb na podeželju. Njena dolžnost bi bila, da poišče seme iz krajevnih virov, v kolikor je to mogoče doseči. Tudi posvetovanje s kmeti ne bi bila slaba zamisel. Na kmete je treba vplivati, da si medsebojno pomagajo s semenjem. Naloga setvenih aktivov in množičnih organizacij pa je, da takšno sodelovanje podpirajo in ga razvijajo. Od pravočasno opravi jene spomladanske setve zavisijo hektarski pridelki, katere je treba povsod zvišati in izboljšati kmetijsko proizvodnjo. Takšne oblike dela s kmeti bi bile tudi koristne za ivanjkovski setveni aktiv. —r. Ker doslej ni bilo pomoči — se moramo nasloniti na lastne sile... Mladi klub soboških radioamaterjev šteje že 80 članov, ki so začeli z delom v začetku letošnjega leta. Težišče klubskega dela je v vzgajanju mladega rodu. Prekmurska mladina so zanima za tehniko, predvsem še za panoge naše dejavnosti. Stara Jugoslavija ji ni nudila pogojev, da bi se tudi v tehničnem pogledu vzgajala. Naša armada potrebuje radioamaterjev in ljudi, ki so mojstri tehnike. To zdravo pripravljenost mladine bomo morali odločne je podpreti in ji omogočiti, da pride do svoje veljave. Mar naj skrbi zato samo en človek? Potrebna je množična pomoč, ki pa doslej ni bila izdatna. Od Zveze radioamaterjev smo sprejeli malenkostni material, ki pa ga nismo mogli plačati. Nimamo še lastnih sredstev, ker smo v svojem razvoju še mlada organizacija. Za pomoč smo zaprosili višji forum množičnih organizacij, ki nam jo je odrekel. Zaprosili smo tudi za peč, ki stoji v kleti in rjavi. Niso nam je posodili za mesec dni, ker rajši vidijo, da v kleti propada. Naši mladinci pa so se morali v zimskem času stiskati v nezakurjenem klubskem prostoru. Takšni odnosi do naše mlade organizacije niso dopustni, niti vredni socialistično mislečega človeka. Poleg odpravljanja slabosti bomo morali tudi skrbeti za material iz krajevnih virov, Na terenu je še mnogo praktičnih stvari, ki bi prišle prav našim radioamaterjem. Ta naloga je tembolj važna zaradi tega, ker potrebujemo devizne dinarje za stroje in druge predmete, ki jih še ne izdelujemo doma. Radio amaterski klub v Soboti ima vse pogoje, da se razvije v močno organizacijo. S pionirskim delom je pričel. Skromni nastavni kader bo lahko opravil svojo dolžnost, če mu bo pomagalo članstvo in množične organizacije. Iz kronike šolnika Miroslava (Iz dni okupiranega Prekmurja) V tako ozračje je priletel 27. marec 1941, ki ga je mladina z vsemi ostalimi naprednimi elementi iskreno pozdravila. Narodi Jugoslavije so sprejeli gesla: »Bolje rat, nego pakt«, »Bolje grob, nego rob!« za svoja. Dogodki so se vrstili s filmsko naglico. Mladina je širila letake »Zveze delovnega ljudstva«. — Zaradi trošenja letakov te zveze so bili nekateri zaprti že leta 1940. Med ljudstvom je vladala silna vojna psihoza. Uradna in oblastvena Ljubljana pod dr. Natlačenovim vodstvom je pa pošiljala šifrirana povelja na okraj: uradništvo naj ostane na svojem mestu ter naj okupatorjevo vojsko prijazno sprejme! Dne 6. aprila 1941 so oznanjale detonacije mostov na Muri, da je v rani zori še hladne pomladi prišlo do izvedbe že dolgo pripravljenega načrta »fürerja«. Stara Jugoslavija je razpadla, ostalo pa je njeno delovno ljudstvo, ki ni zapustilo rodne grude, ostala je desetletja preganjana Partija, ki je nacistični načrti niso presenetili. Njeno vodstvo ni pobegnilo v inozemstvo, kakor je to storil kralj s svojo kliko, temveč je ostalo in organiziralo borbo zoper okupatorja med narodi Balkana. Prekmurje z Mursko Soboto je padlo brez borbe. Edini zanesljivi vojaki so bili graničarji, vse ostalo pa je bilo — na raznih strelskih jarkih v Strukovcih, Stanjevcih, Petrovcih in drugod — iz Franc-Jožefovih časov, vmes mnogo petokolonašev, ki so s sodelovanjem protidržavnih skupinic izdali nekaj poštenih oficirjev, ki so prišli v ujetništvo. V glavnem pa se je vse ostalo preobleklo in jo pobrisalo. Okoli 7. ure zjutraj so v Soboto vkorakale nemške čete, ki so prišle iz Radgone po tem, ko so predhodnice s pomočjo članov KB zavzele strateške točke mesta. Na Glavnem trgu, ha oglu Štivanove hiše so sprejeli nacistične okupatorje mestni župan in banski svetnik Hartner-Laval Ferdo, srezki načelnik dr. Franc Bratina in narodni poslanec Jože Benko st. Prisotni nemški stotnik je proglasil preki sod in zahteval, da mu v 15 urah sestavijo listo 40 talcev, prvenstveno Srbov, ako teh ni, pa iz ostalih uglednih oseb mesta. Lista je bila sestavljena iz članov občinskega odbora in uradništva srezkega načelstva. Pregledal jo je predsednik KB Polak Jožef, ki jo je odklonil ter jo izpopolnil samo z imeni »Slavov«1, zlasti z odborniki SKJ (Sokola Kraljevine Jugoslavije), na čelu s starosto Jožetom Velnarjem. srezkim šolskim nadzornikom. Hiše magnatov so se odele v zastave s kljukastim križem, ki so jih imeli dovolj pripravljenih kakor tudi znakov s kljukastim križem — v trgovini Šiftar Karola. Člani KB, zlasti žene, so ometavali nemške vojake s cvetjem in malomeščanska Sobota se je, izpremenila v novopečeno nacistično gnezdo. V govorih predstavnikov KB so posebej poudarjali, da »so jih (nacisti !) že dolgo pričakovali in da mora Prekmurje postati sestaven del velikega Reicha, Slovence pa je treba iztrebiti.« Člani KB so se je pred napadom oborožili z orožjem, ki so ga vtihotapili iz Avstrije. Takoj po prihodu Nemcev so skupno z vojaštvom vršili hišne preiskave pri zavednih Slovencih, posebno pri članih SKJ in po židovskih stanovanjih ter trgovinah. Vojaki in kulturbundovci so plenili ter odvažali dragoceno blago v Avstrijo. Poedine ekipe so ropale tudi na podeželju, zasledujoč bogate Žide, ki so se poskrili po Goričkem ali pa so zbežali na Madžarsko. Množice so pokazale svoj anarhističen instinkt ter so z odobravanjem vojaštva vdrle v zaprta židovska stanovanja. V Bergerjevo vilo je vdrl neki kmet iz Polane z besedami: »Vse židovsko blago se mora odnesti! Vse to nam je prinesel Hitler!« Zato so vsi prav pridno odnašali; med njimi pa so bili celo neoporečni ljudje, ki jih je zajel val masovne psihoze in seveda tudi pohlep. Glavno besedo je imel Polak Jožef. Dal je zapečatiti židovske trgovine, blago pa — v kolikor ga niso odpeljali — so prevzeli v prodajo ostali trgovci, ki so morali deponirati denar v Občinski hranilnici. Sledile so aretacije. Mnoge so proglasili za komuniste ter jih zaprli v Sokolski dom, nevarnejše pa v sodne zapore8. Takoj prvi dan je Polak dal aretirati župnika Jožefa Klekla, češ da organizira Dolince za nastop proti Nemcem. Hartner ju in njegovim pa ni bila po volji zasedba samo po »zavezniških četah«, zato se je govorilo, da je sam hodil vabit madžarske čete, da vkorakajo, ko so zbrane čakale na meji dovoljenja za zasedbo. V tem razdobju so dolge kolone nemških kamionov odvažale na vagone izbranega kolonialnega in tekstilnega blaga ter maščob v Tretji Reich. Tako so odvažali od povsod: iz Francije in Belgije, Poljske in Danske, iz Sovjetske zveze in Jugoslavije... Iz Prekmurja so odpeljali nad 25 vagonov blaga v vrednosti 4 milijone predvojnih dinarjev. Številni člani KB so čez noč obogateli misleč, da je vojne konec in zmaga njihova! Na vse načine so izzivali Slovence. Mnogi so si privoščili tudi domače Madžare ter povsod napihnjeno kazali svojo oblast in privilegiran položaj »izbrane rase«. Kazali so legitimacije KB in se hvalili, kaj vse so doprinesli k tej zmagi »edinstvenega fürerja«. Celo med prišleki se je našlo nekaj takih, da so se nad njihovim obnašanjem zgražali celo Madžari. Nemškemu komandantu so bile znane točke razgovorov Berlin-Budimpešta, zato se je držal normalnih predpisov ženevske konvencije. Uradništvo je ostalo na mestih in čakalo. Kontrolo nad vsem javnim življenjem v mestu in pokrajini je sporazumno z nemško komando vodil »Gauleiter« Polak Pepi. V tem času je vstopil v vojno najvažnejši satelit Reicha — Kraljevina Madžarska s svojo revizionistično devizo: »NEM, NEM SOHA!« 1 Kakor okupatorji, tako so tudi izdajalski kulturbundovci in madžaroni imenovali »Slave« tiste Slovence, ki so prišli od drugod. 4 Zgolj za kronista bi bilo zanimivo, kdo je bil ta mož? * Uredništvu sporočite imena tistih, ki so bili zaprti ob tej priliki Murska Sobota, 22. marca 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 v Še v marcu mora biti naša ... To je hotenje žepovskih frontovcev, ki sem jih pred dnevi obiskal v njihovi vasi. Srečaval sem se z njimi po sadovnjakih, na cesti, pri kopanju jam za električne drogove... V pogovoru sem spoznal, da ti ljudje res pridno delajo in se za prehodno zastavico znajo boriti. Že lani decembra so imeli nekaj delovnih uspehov, katere pa niso sporočili na okraj. Zato jih tam niso mogli ceniti Zanimal sem se o februarskih uspehih, o katerih sem že slišali na okrajnem odboru Fronte. Najboljše izveš med živimi ljudmi, ki ust valjajo in gradijo novo življenje na vasi. Temu »novemu« naj bi Žepovčanom pripomogla elektrika, ki ji v teh dneh delajo prosto pot... Vidiš voznike, ki opravljajo iz gozda električne drogove, drugje spet gručo ljudi, ki kopljejo 90. jamo za drogove. Takoj za njimi je druga grupa frontovcev, ki pri 64. jami postavlja električni drog. Tako delajo Žepovčani... Zdaj pa pride nekaj drugega na vrsto. Treba je bilo postaviti A-drogove, toda niso imeli železa, Frontni odbor se je hitro znašel. Stopil je med svoje člane in jih prepričal, da so dali iz svojih shramb potrebno železo. Kolikor se največ da, bomo z lastnimi sredstvi elektrificirali svojo vas — tako so sklenili, ko je padla beseda o elektrifikacija. No — in tega so se držali Težje pa je z žico in s kljukami. Teh nimajo sami, zato čakajo pomoč od drugod. Pripravljeni so, da v marcu končajo delo pri električnih drogovih, ker jih potem klice delo na zadružnih njivah... Zdaj pa si najbolj vroče želijo, da bi čimpreje dobili kritični material. Kako se veselijo elektrike, ni potrebno govoriti, saj jim bo svetila, poganjala zadružne stroje — skratka, bo njihov največji pomočnik. Žepovčani so skoraj vsi zadružniki. V Fronti so se zadnje čase še bolj združim in zbližali. Saj jih je kar 249, v zadnjem času pa se jim je pridružijo še 18 novih članov... Res močan frontni kolektiv, ki je zmožen marsikaj napraviti, če je vodstvo na mestu. To pa se da reči, da komunisti niso pozabili na svoje naloge, ki jih imajo v vaški frontni organizaciji. In tako je tudi njihova Fronta delavna. Članarino niso smatrali za postransko ali pa manj važno stvar. Ne! Zvišali so jo povprečno na devet dinarjev in jo tudi redno plačujejo. Na okrajnem odboru Fronte imajo zapisano, da so Žepovčani na čistem pri članarini za prvo tromesečje. Tako je lepo! 68-letnega starčka Tavčarja Franca vedno najdeš med najpridnejšimi frontovci. Ne bi mu bilo treba delati, saj Je tudi v zadrugi oproščen od dela. Kaj bi? Franc je vedno voli na cesti in vo- zari, da je kaj. Pomagal je tudi pri popravilu ceste proti Mahovcem. Na kislih zemljiščih ne raste dobra in sočna živinska kima. Takih travnikov imajo precej v zadrugi. Zato so odšli na Trate in poskrbeli za apnenčev pepel, Z njim so potrosili 4 ha zadružnih travnikov, ki bodo letos dali več krme. Pa njihov zakleti sovražnik — kapar. Napovedali so mu oster boj, s katerim ga hočejo pregnati iz sadovnjakov. Ni jim bilo žal časa, ko so po celo dneve čistili in škropili sadno drevje. To delo so dobro in popolnoma opravili. Nimajo drevesa v svojem kraju, ki ne bi okusilo koristnega Škropiva. Kolike sitnosti imajo z enim samim problemom. Posamezniki niso oddali vsega lesa, kar jim ne dela časti. Fronta ve, da je treba pomagati KLO. Frontovci so izvolili svojo ekipo, ki bo poskrbela, da bodo zaostankarji poravnali svoj dolg do skupnosti. Žepovčani no- čejo slišati, da bi se jim očitala malomarnost pri izpolnjevanju plana obveznih oddaj. Hočejo čiste račune, zato se jim morajo podrediti redki posamezniki, ki bi se radi izognili obveznostim. Proti koncu meseca se frontovci radi oglasijo pri svojem evidentičarju, da jim pove, koliko so napravili. V februarju jim jo zelo lahko poročal. V svoji evidenčni knjigi ima zapisane 2203 prostovoljne delovne ure, ki so plod pridnega dela vseh frontovske rok... Mlajši se zbirajo skoraj vsak večer. Vadijo dramo štiridejanko, zbližujejo se v vaškem pevskem zboru. 27. april se bliža, njihov največji praznik. Zato ti ob slovesu zagotovijo, da bo prehodna zastavica tudi v marcu ostala v njihovih rokah. Tudi z željo pridejo na dan. Čakajo obljubljeno komisijo, ki se bavi z načrti o regulaciji potoka Plitvica. Ta potok teče mimo njihove vasi in jim preplavlja zadružna polja. Od komisije si želijo dovoljenja, da bi lahko speljali potok preko polja v novo strugo in s tem rešili njive predi poplavami. Pripravi jeni so delo sami opraviti Prav sedaj v marcu bi preusmerili vodni tok. To je njihova želja, ki se bo uresničila, če bodo sprejeli pravočasno strokovno pomoč. To bo tudi korak dalje k trajni osvojitvi prehodne zastavice ... Malo razmišljanja o delu IZUD »Ivan Cankar v Beltincih Beltinci imajo bogato kultumo-prosvetno tradicijo. Že v bivši Jugoslaviji so bili zelo agilni v delu. Po okupaciji pa so morali ponovno pristopiti k organizaciji kulturno-prosvetnega dela. Pomladi 1948. leta so ustanovili svoje izobraževalno-umetniško društvo »Ivan Cankar«. S tem imenom so jasno povedali, kako je usmerjeno njihovo delo v novi Jugoslaviji. Poglejmo, kako delajo posamezne sekcije društva. ... recimo — izobraževalni odsek? V želji, da dvignejo izobrazbo svojega članstva, so vsako leto v vasi priredili izobraževalni tečaj. Letos so tečaju pridali še šivanje in kuhanje. Polagali pa so tudi mnogo na dvig kvalitete slovenskega jezika, kar je pohvalno z ozirom na delo okupatorja v Prekmurju. Letos ni na tečaju udeležba tako močna kot bi bilo za pričakovati. To pomeni, da je pač napaka v organizaciji. Postavlja se vprašanje, kako so društvu pomagale množične organizacije in ali je bila pomoč izdatna? Najbrž ne, vsaj sodeč po številu tečajnikov. Je pa še nekaj. Beltinci imajo izredno ugodne pogoje, katerih pa niso znali pravilno izkorisiti. V vasi imajo državno posestvo in selekcijsko postajo, a v tečaju nismo srečali predavatelje s posestva. Najbrž bo drugo leto društvo storilo vse, da se taka napaka več ne ponovi. ... pa dramatska skupina? Dramatska skupina je letos uprizorila Linhartovo igro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Sedaj pa vadijo Gogoljevo igro »Revizorja«, ki bo uprizorjena na dan otvoritve zadružnega doma. Izbiro dramatske skupine je za pozdraviti. S to izbiro je društvo pokazalo, da je vredno svojega imena. Ne moremo pa razumeti izbiro igre, in sicer izbiro mladincev, ki so člani Planinskega društva. Vsekakor bi moralo o tem društvo v Beltincih voditi računa. Mladinci, člani Planinskega društva, so si izbrali igro — z naslovom: »Matejev Matej ali telebanska zgodba«. Zdi se nam, da naslov odgovarja izbiri. Igra govori o kmetu Mateju, ki Je naredil napako, ker je obiskal Ljubljano. Danes so naši kmetje iz vsake vasi že bili v Ljubljani ali v Mariboru in še dalje, prav tja do Pariza in celo v Ameriki. Ali je potem res smešno, kakor navajajo člani »Planinskega društva«, da kmetje nabijejo Mateja, ki se je drznil oditi v Ljubljano. To ni smešno. Telebansko se nam zdi, da bi se naši kmetje čudili, ko jim Matej pripoveduje, da je v Ljubljani videl voz, ki gre brez ruda in brez konjev. Še nekaj sličnih, smešnih ugotovitev Prekmurci ne morejo sprejeti, toda Matej jim dokaže vse svoje trditve, ko navije gramofon. Ali je to smešno? Kaj danes naši otroci ne vedo ob navijanju radia, kaj je gramofon? Še en primer za avto. Danes otrok prej izgovori besedo avto, kakor besedo mati in naj bi bilo smešno, ko Matej pripoveduje, da v Ljubljani vozijo vozovi brez ruda in konjev? Ne vidijo pa tendence igre, ki želi odvrniti ljudi od mesta. Ali je to mogoče? Če bi tisti, ki so igro izbirali, pogledali v ponedeljek malo po Soboti, potem ne bi trdili, da naši ljudje z vasi ne pridejo radi v mesto. Naloga društva je, da vrši vzgojno delo v vseh aktivih. v Beltincih in v okolici. V Ivanjkovcih so zgledni gasilci Ivanjkovčani ne bi mogli v gasilstvu uspeti, če bi pozabili na trdno organizacijsko delo v društvu. Prvi v okraju so se spomnili na ženske in jih vključili v društveno življenje. Danes šteje ženska ekipa 10 gasilstvu zvestih deklet, ki se zelo odlikujejo po vzorni ga silski disciplini. Svoj ognjeni krst so preživele lansko leto v Žerovincih. Pravkar so končale strokovni gasilski tečaj, ko so jim naznanili, da je pri Pihlarju v Žerovincih izbruhnil požar. Takoj so odhitele na kraj požara in ga s tovariši pridno pogasile. To je bilo njihovo prvo praktično delo na požarišču. Zasluga vseh ivanjkovskih gasilcev je, da so v Žerovincih očuvali zadružno skladišče pred požarom. V njem je bilo zadružno žito in drugi poljski pridelki. Potlej so sodelovali še pri dveh požarih. Ne znajo sicer povedati o vrednost! očuvanih objektov in pridelkov, vendar je prav sigurno, da so delovnemu ljudstvu očuvali težke tisočake. Njihovo društvo šteje 57 članov, od tega pa je 40 aktivnih. To je siguren znak, da je gasilstvo na ivanjkovskem sektorju modno zakoreninjeno med kmečkim prebivalstvom. Poleg starejših gasilcev se je uspešno uveljavila ekipa 9 mladincev, ki so se že dobro strokovno usposobili Na splošno zelo skrbijo za strokovni dvig svojega članstva. Lani so imeli tečaj za izprašane gasilce, ki ga je redno obiskovalo 32 gasilcev. Ob zaključku so vsi tečajniki položili strokovni izpit, med njimi vse članice ženske ekipe. Ni bila to lahka naloga za tečajnike, niti za domače predavatelje. Preden je gasilec bil pripuščen k izpitu, je moral znati opisati vse gasilsko orodje, cevi, poznati gasilsko tehniko, gasilska pravila in jih tudi v praksi uveljaviti. Dodati je treba še pešadijske vaje, ki jih mora izprašani gasilec dobro poznati. Strokovno najbolj razgledani gasilci ©o prejeli nove čine, ki so bili v gasilstvu pred kratkim uvedeni. Dva gasilca sta postala desetarja, Rajhov Franček pa kat gasilski častnik. Priznanje si je zaslužil v dolgoletnem gasilskem delu. Skrbi za domače društvo, kjer vrši dolžnost četnega podpoveljnika. Franček je v gasilstvu doma. Vsi vaščani poznajo Rajhovo družino iz Mihajlovec, ki je vsa vključena v gasilsko organizacijo. V zimskih mesecih se zbirajo na svojih sestankih. Zelo radi prebirajo svoj strokovni list »Gasilec«, pogovorijo pa se tudi o zunanji in notranji politiki našega državnega vodstva. Hočejo bita razgledana gasilci. Znajo se uveljaviti v javnem političnem življenju. Sodelujejo z ostalimi množičnimi organizacijami, posebno s Fronto in organizacijo PAZ. Sedemnajst članov aktivno pomaga v vaškem IZUD, ki skrbi za kulturno prevzgojo kmečkih ljudi Lani so odšli štirje gasilci na Pohorje in v Kočevje, kjer so mesec dni ostali na udarniškem delu. Ostali pa so se doma podvizali. Pri čiščenju in urejevanju gasilskega orodja so opravili 396 prostovoljnih del. ur. Dobro so vedeli, da potrebuje Fronta itjdihovo pomoč. Zato so pri frontnih akcijah prispevali 700 prostovoljnih delovnih ur. Samostojno so nastopili na ljudskem odru z igrico »Njega ni«. Ni pozabiti njihovega deleža pri drugem ljudskem posojilu. Izračunali so, da odpade na vsakega gasilca 2000 dinarjev vplačanega posojila. S takšnim delom hočejo tudi letos nadaljevati. Na občnem zboru so se pomenili o vseh nalogah, ki jih čakajo. Letos bodo usposobili vse gasilce in jim pomagali do naslova »izprašani gasilec«. Namesto enega, so poslali v Ljutomer na desetarski tečaj kar dva gasilca, ki sta bila med najboljšimi tečajniki. Pohvalni je njihova obveznost, da bodo sodelovali pri petih kulturnih prireditvah, sami pa bodo nastopili dvakrat. V njihovem planu je zapisanih 1000 prostovoljnih ur, ki jih bodo letos opravili pri vseh krajevnih frontnih akcijah. Pravijo, da so realno planirali in da bodo sprejete obveznosti prav sigurno izvršili. Skupni gasilski uspehi Ivanjikovčanov so odraz požrtvovalnega dela vseh članov in dobre povezave s partijsko organizacijo, ki aktivno pomaga društvu. Gasilska organizacija v ljutomerskem okraju upravičeno pričakuje, da bodo Ivanjkovčani držali svojo besedo, ki so jo dali na občnem zboru. Pri njih ne manjka volje za delo, ki jim je že doslej prineslo pohvalno diplomo in iskrena priznanja delovnega ljudstva v bližnji okolici, kateremu ivanjkovski gasilci zvesto čuvajo ljudsko imetje. —r Folklorna skupina pojde v Ljubljano in v Zagreb Sekcija za folklorne plese ima visoko »republiško« vrednost. Dobila je vabilo, da se udeleži nastopa v Ljubljani in v Zagrebu. S tem je družini izkazano največje priznanje za njeno delo. Prepričani smo, da nas bo družina častno zastopala na obeh prireditvah. Skupina ima tudi svoje težave. Nima rekvizitov, a rekviziti so izredno dragi. Naloga ostalih sekcij društva je, da skupaj s folklorno družino pripravijo sredstva, da družina čimprej dobi rekvizite, saj je skupina republiškega pomena, ki je vsekakor v ponos društvu. Tudi lutkovna sekcija se lepo razvija Zaenkrat je sekcija še v DID. Toda sekcija prireja že prireditve za otroke iz okoliških vasi. Tako je tudi prav. Javni nastop je imela sekcija za Novoletno jelko, a sedaj pripravlja igro »Debela repa«. Naloga te sekcije bo, da vzbudi zanimanje za delo z lutkami v sosednjih društvih, ki imajo težave glede prostorov. Kaj je s pevskim zborom? Društvo je imelo dober pevski zbor. Danes ga ni. Sicer pa v zadnjem času organizirajo novi zbor, ki bi naj nadomestil stari zbor. Iz malih reči rastejo velike. Prišel bo čas, da bo iz tega zbora zrasel mešeni zbor. Pozitivno je, da v Beltincih ustanavljajo zbor. Malo nereda je v knjižnicah V Beltincih imajo dve knjižnici. Ena je v šoli, druga na državnem posestvu. Knjige manjkajo v eni in drugi knjižnici. To pomeni, da se knjižničarji (če so sploh) ne zavedajo vrednosti knjig. Zlasti je treba posvetiti važnost knjižnici na drž. posestvu, katere naloga naj bi bila, da takoj zbere knjige, ki manj- kajo v knjižnici. Potem je treba knjižnici združiti, odpreti čitalnico in urediti knjižnico v gradu, kjer je mnogo prostora. Prepričani smo, da bo društvo kos tej nalogi in da bomo v kratkem povabljeni na otvoritev velike knjižnice, ki bo zajela obe današnji knjižnici. Novi knjižničar bo knjižnici s pomočjo ostalih članov društva tudi primemo uredil. Beltinčani tekmujejo na čast 10-letnice OF Društvo nima svoje dvorane. Tega se zelo zavedajo frontovci. Zato so napravili sklep, da do 27. aprila zgradijo dvorano za kulturne prireditve. S tem se bodo frontovci Beltinc odolžili žrtvam NOB, a obenem pa bodo dokazali, da razumejo potrebe, ki so pogoj njihovega kulturnega razvoja. V dvorani bodo imeli največji oder v našem okraju, na katerem bodo lahko gostovale tudi centralno kuiturno-umetniške ekipe in družine. Vzporedno s tem bodo morali v Beltincih voditi brigo za vzgojo novih vodilnih kadrov za delo v posameznih sekcijah društva, kar bo zvišalo kvaliteto dela v Beltincih. V Beltincih sta nastopila Thauma in Paradiso, člana Mestnega kinopodjetja iz Maribora, in sta predvajala program, ki naj bi seznanil ljudstvo s telepatijo, sugestijo in z žonglerstvom. Sodeč po obisku, v Beltincih taki umetniki niso preveč zaželeni, zlasti ne po nastopu Svengalja in Parme, ki sta imela kvalitetno boljši program Po domovini Delegacija jugoslovanskih poslancev, ki jo vodi Moša Pijade, je obiskala predsednika angleške vlade, zunanjega ministra in druge vidne politike ter imela z njimi važne konference. Zastopniki štirih zunanjih ministrov, ki sestavljajo dnevni red za konferenco zunanjih ministrov v Parizu, se nikakor ne morejo zediniti. Sovjetski zastopnik Gromiko ne pristaja na predloge zastopnikov treh zahodnih sil. V Barceloni v Španiji stavkajo delavci zaradi težkih življenjskih prilik. Pri demonstracijah, ki se jih je udeležilo prečko 300.000 delavcev, je policija v streljanju ubila eno osebo, 20 pa ranila. Nad sto demonstrantov so aretirali. Jugoslovanske izdelke razstavljata dve nemški uvozniški tvrdki na velikem spomladanskem velesejmu v Frankfurtu v Zapadni Nemčiji. V posebnem paviljonu so razstavljena jugoslovanska vina, razno žganje, preproge, vezenine, filigranska dela in predmeti iz kovanega bakra. Oslovski kašelj so začeli v Hamburgu v Nemčiji zdraviti na nov način in so dosegli lepe uspehe. Bolnike so prenesli za dobrih 20 minut v pivovarniške kleti, kjer je mnogo ogljikovega dvokisa. Pravijo, da je kašelj pri vseh bolnikih popolnoma prenehal, tudi pri dojenčkih. Pol milijona budilk bo letno izdelala tovarna ur v Zemunu. Tovarno so šele lani začeli graditi, a je ie toliko dograjena, da bodo letos za 1. maj dali v prodajo prvo serijo. Prodajna cena ne bo dosegla 900 din. Pozneje nameravajo izdelovati tudi druge ure. Prvo serijo domačih traktorjev bo še ta mesec dala v promet tovarna motorjev v Rakovici pri Beogradu. Prvi domači traktor »Zadružnik« ima 50 konjskih sil in lahko vleče tri pluge. V Beogradu predvidevajo za tekoče leto velika komunalna dela, ki so jih preračunali na 100 milijonov dinarjev Zgraditi nameravajo več novih stanovanjskih hiš, popraviti stare, urediti ulice in parke ter zgraditi več paviljonov. SPREJEMAMO oglase, male oglase in osmrtnice od 8. do 12.ure. OPOZARJAMO BRALCE, ki nam pošiljalo dopise v objavo, da nepodpisanih dopisov in brez naslovov dopisnika ne objavljamo. Taki dopisi romajo kratkomalo v koš. Uredništvo Madžarska okupacija I. VOJAŠKA UPRAVA OD 16. APRILA DO 15. AVGUSTA 1941. Dne 16. aprila 1941 so madžarske čete dejansko vkorakale v Prekmurje in ga prevzele od nemške vojaške komande, razen v vaseh ob severo-zapadni meji, kjer je živelo nekaj »Volksdeutscherjev«, t. j. v pasu od Gerlinc do Serdice. Iz Sobote so šli Madžarom z avtom naproti Hartner Ferdo in njegovi zvesti pristaši, predvsem Uradništvo Prekmurske banke d. d. z Lipič Jožetom na čelu ter nekatere odbornice Evang. ženskega društva. Skratka: sprejema se je udeležilo v glavnem redko madžarofilsko malomeščanstvo, dočim so kmetje delali na poljih, kot da se ni nič zgodilo. Zavedni prebivalci Sobote so sprejem bojkotirali, kulturbundovci pa so organizirali masovno demonstracijo. Nacistični pristaši so organizirali zbiranje podpisov za priključitev Prekmurja k Nemčiji. Celo med slovensko inteligenco so se našli posamezniki, ki so to akcijo zagovarjali z motivacijo: »Bomo vsaj Slovenci pod eno streho!« Demonstranti-kulturbundovci so se iz več smeri pomikali z nacističnimi zastavami in ob vpitju Hitlerju proti Soboti, kjer so jih razgnali in nekatere zaprli Ker je ostala demonstracija brez uspeha in njihove želje neizpolnjene, so mnogi kulturbundovci demonstrativno zapustili Prekmurje in odšli v sosedno Avstrijo ali celo v Reich, kjer so ostali vso vojno. V Mursko Soboto je prišel kombiniran bataljon madžarske vojske, ki pa zaradi skromne opreme m vzbujal posebne pozornosti. Nemci so Madžare zasmehovali, Hartner pa ni mogel sam čez noč spremeniti niti zunanjega izgleda mesta, niti »navdušenja« ljudi. Tako ni čudno, če so se Madžari spraševali, kako to, da še niso odstranili »tujih srbskih« napisov in zakaj se mnogi prebivalci Sobote, posebej pa podeželja, Nekateri taki vneti »zastavonoše« in nacisti so se po osvoboditvi potuhnjeno vrinili v ljudsko oblast in politične organi- zacije, dokler niso bili razkrinkani. Taka tipična primera sta bila P.Š. iz Predanovec in B.A. z Vaneč. drže rezervirano? Njih so namreč učili, »da je tu sveta madžarska zemlja, na kateri žive samo Madžari«. Talko so se pa lahko tembolj čudili tej rezerviranosti »Madžarov« do Madžarov! Hartnerjeva klika je z največjo težavo zbrala vse svoje pristaše — poleg teh pa so mobilizirali gasilce, ker je to bilo najlažje, — da so na glavnem trgu lahko pripravljali vsaj malo dostojen sprejem »osvoboditeljem«, »Osvoboditelji« so prinesli morje zastavic kar s seboj, jih razobesili po zidovih in drogovih, da je mesto naredilo takoj — vsaj po zastavah — vtis madžarskega mesta. Mnogi so kar pred Nemci odstranjevali nacistične zastave in razobešali madžarske trikolore. Nemci so lahko mimo izjavili, da »take politične prostitucije in takih brezkarakternih ljudi še niso srečali na svojih pohodih po evropskih državah«. Človek, ki dvajset let »ni znal« madžarski ter se je celo posluževal tolmača, je sedaj govoril v knjižni madžarščini, pozabil pa je svoj jezik, dasi je ves čas užival protekcijo ob dobro založenem koritu. Tak »prijatelj« je preko noči zatajil prijatelja, ki je hotel ostati zaveden; bal se je srečanja na ulici, da bi ga tak zaveden prijatelj ne »kompromitiral«! Ob slavnostno okrašenem odru je bila zbrana vrhnja plast malomeščanstva s Hartnerjem na, čelu, vse v »bocskay ruhi«5! Slavnosti so se oficielno udeležili tudi predstavniki vseh treh konfesij. Prisotne »dame« so malodane norele, govorniki pa — v glavnem so bili to milijonarji, ki pred 22 leti niso imeli ničesar! — so se zahvaljevali »osvoboditeljem«, da so jih rešili »slavski okov«. Radovedni prisotni kmetje so se muzali, češ »vsak vrag bi rad nosil take okove na naš račun!« Slovenske akademike je najbolj bolel in žalil govor Hartnerjevega sina, Geze Hartnerja, ki je proti volji akademske mladi- ne in na diktat svojega očeta na slavnosti dejal: »Prekmurski akademiki so presrečni zaradi prihoda Madžarov in prisegajo zvestobo Horthyju in madžarski kroni!« Po soboški glavni ulici je iz povorke odmevalo »Mindent vissza!6 Na čelu povorke je nosil simbolično zastavo Csermely (Cvetko) Oto, ki je šel po njo peš v Lenti. Mnogi Slovenci so se šele sedaj v teh trenutkih zavedli kaj pomeni domovina! Vsaj zdaj so se lahko zdrznili tudi tisti, ki so v dneh Stojadinovič-Koroščeve diktature in v dneh, ko je bila domovina v največji nevarnosti, preganjali napredno mladino! Ta napredna mladina je tudi sedaj odgovorila in nasproti madžarskim revizionističnim parolam postavila svoj odločni — nikdar! Poveljnik vojaške uprave v soboškem okraju je bil madžarski polkovnik Radvanyi Jožef, njegov namestnik pa surovi stotnik slovaškega porekla Skolak Ernest. Poveljniku so bili dodeljeni številni strokovnjaki civilisti, po večini madžarski kooptiranci, kot dr. Jožef Olajoš, Sobočanec, vitez Csermely Istvan, rodom iz Beltinec, Rezsö, rodom iz Medmurja in dr. Glavno besedo v vseh področjih javnega življenja pa je imel »duša revizionizma« Hartner-Laval Ferdo. Vojaški komandant mesta Sobota pa je bil major Breuer Pál. Madžari so uvedli v vsem Prekmurju »status quo« z dne 31. oktobra 1918. Slovensko Uradništvo je bilo stavljeno takoj na razpoloženje in je moralo predati posle došlim Madžarom, ki so se za okupacijo odlično pripravili, saj je vsak znal, kje je njegovo mesto in kam naj se obme. Že samo dejstvo, da je prišla v oikupirano Prekmurje emigracija, ki se je na terenu spoznala, potrjuje prejšnjo trditev! Novi aparat je začel takoj z delom! Večina našega uradništva, razen domačinov, je bila takoj odpuščena in to brez vseh pravic. Samo na srezkem načelstvu so Še ostali v službi dr. Franc Bratina, bivši sr. načelnik, srezki tajnik Ivan Puncer st. ter nekateri strokovni referenti. (Nadaljevanje sledi) 5 »Obleka Bocskay«, plemiška noša iz dni Stefana Bocskaya (1556—1608), kneza sedmograškega in borca za versko svobodo. S tako obleko so se ponašali tudi poznejši plemiški rodovi, revizionisti organizacije »Turul« pa so jo prevzeli kot zunanji izraz pripadnosti k organizaciji. 6 Revizionistična parola »Vse nazaj!«, t. j. vse po letu 1918 zgubljeno ozemlje. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 22. marca 1951 Uredimo ohišnice! Dosedanje izkušnje pri utrjevanju kmečkih delovnih zadrug, pa tudi potek številnih občnih zborov, kažejo, da so neurejene ohišnice poleg gradnje zadružnih gospodarskih objektov najresnejše vprašanje, ki ovira utrditev in pravilno notranjo ureditev kmečkih delovnih zadrug. To vprašanje so ponekod z vso jasnostjo uvideli tudi sami zadružniki ter že na zadružnih občnih zborih skušali vprašanje ohišnic na ta ali oni način urediti. Brez dvoma se je treba z vso resnostjo zavedati vprašanja ureditve ohišnic. To pa hkrati pomeni, da je treba z vso resnostjo in temeljito odgovoriti na vprašanje: kako pristopiti k ureditvi ohišnic? Ni dvoma, da je treba k ureditvi ohišnic pristopiti z jasno postavljenimi načeli. To pa seveda nikakor ne pomeni, da smejo tako postavljena načela biai kakršna koli ozka šablona, ki bi jo poleg tega smeli celo negibčno in neživljenjsko izvajati. Preden pa bi govorili o načelih, po katerih naj bi pristopili k ureditvi ohiš- nic, moramo osvetliti vrsto vprašanj, ki so v neposredni zvezi z ureditvijo ohišnice kot celote. Katera pa so ta vprašanja? Predvsem naletimo na vprašanje površinske velikosti ohišnice, oziroma na vprašanje razmerja med orno površino in površino ostale ohišnice. Na vprašanje vzreje živine na ohišnici. Na vprašanje izkoriščanje tuje delovne sile na ohišnici, ki v nekaterih zadrugah še obstoja. Dalje na vprašanje razmejitve med zadružnim in ohišničnim inventarjem. Vsa ta vprašanja pa je treba osvetliti s stališča določenega terena, oziroma določenih pogojev in šele tako najti najboljši način, kako bi jih najbolje rešili. Znano je, da je z odločbami temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah in z zglednimi pravili za kmečko delovne zadruge določena maksimalna velikost ohišnice. Tu pa je tudi rečeno, da je treba pravilno določiti velikost zemljiških površin na ohišnicah. Kako bomo torej v skladu s pravili in s temeljnim zakonom pravilno dolo- čili velikost zemljiških površin, predvsem orne zemlje na ohišnicah? Že na prvi pogled nam mora biti jasno, da bi bilo nepravilno, če bi imela družina s številnimi člani enako veliko ohišnico, kakor maloštevilna družina. V načelu tudi ne bi bilo pravilno, če bi se v hribovitih predelih puščalo na ohišnici manj orne zemlje, kakor v ravninskih predelih. Prav tako bi bilo zgrešeno, če bi na ohišnicah v bližini mest in industrijskih središč pustili tolikšno orno površino na ohišnicah, kakor na hribotih in oddaljenih krajih; saj je znano, da je pridelek v bližini mest mogoče lažje in dražje plasirati na trgu. To pa seveda obuja privatne kapitalistične tendence mnogo bolj kakor pa v predelih, ki so oddaljeni od mestnih in industrijskih tržišč. V mnogih zadrugah — posebno v ljutomerskem okraju, kjer so svoj čas šli na linijo najmanjšega odpora — imajo zadružniki na ohišnicah površine vinogradov in sadovnjakov, ki vsaka zase presegajo celo 50 arov. Kdor pozna delo, ki ga zahteva n. pr. vinograd, ali kdo ve, kolikšne dohodke dajeta vinograd in sadovnjak, bo z gotovostjo trdil, da je tako zaradi dela, ki ga zahtevata, kakor zaradi dobička, ki ga dajeta prevelik vinograd in sadovnjak na ohišnici, ogroženo delo, ki ga je zadružnik dolžan prispevati zadrugi. Ta se bo tudi odločno zavzemal za to, da je v okviru velikosti ohišnicne zemljiške površine treba tudi urediti površino vinograda in sadovnjaka, to pa tako, kakor to določa večina pravil: vinograd in sadovnjak naj ne presegata 10 arov skupne površine. Prav tako je treba tudi urediti površino travnika, ki naj ga ima ohišnice toliko, kolikor je potrebno, da se preredi ena krava. 1 ha pašnika je na podlagi zakona puščati posebej le tam, kjer je glavna panoga živinoreja. Nujno je treba urediti vprašanje živine na ohišnicah, Tam, kjer je to jasno, da se je redilo več živine (govedi, prašičev itd.), kot je pa znašala zmogljivost ohišnice — taki primeri so se dogajali posebno tam, kjer je bila živina na ohišnicah pomešana z zadružno živino — je treba stvar urediti tako, da se bo odvisna živina iz ohišnic vnesla v zadruge in tako povečala vrednost delovnega dneva. S še večjo ostrostjo kakor v prejšnjih primerih pa je treba odpraviti izkoriščanje, ki so ga ponekod deležni bivši viničarji, hlapci in dekle, na ta način, da so še vedno odvisni od bivšega gospodarja glede stanovanja, prehrane in podobnega, in ki mu še zdaj kot zadružniki čestokrat opravljajo zato razne usluge v delu. Hkrati z ureditvijo zemljiških površin na ohišnicah, hkrati z ureditvijo vprašanja reje živine na ohišnicah in hkrati z Odpravo izkoriščanja človeka kot ostanka prejšnjih privatno kapitalističnih mezdnih odnosov je treba urediti tudi vprašanje inventarja na ohišnicah. Nujno bo enkrat že razumeti, da je škoda različnega in številnega inventarja, ki ga zadruga zelo potrebuje, na ohišnici pa ga je dejansko gdveč in leži neizrabljen. Rekli smo, da je vsa gornja vprašanja treba reševati s stališča določenega terena, oziroma določenih pogojev, da bi našli najboljši način, kako bi jih najbolje rešili. Zato se je reševanja teh vprašanj, treba lotiti z vso resnostjo in se poglobiti v njihovo bistvo. Eno pa je gotovo: osnovni način kako bomo najhitreje rešili vprašanje ohišnic, je; vztrajno pristopanje k pravilnemu političnemu delu in pošteno izvajanje zadružne demokracije. šk. MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 23. do 26. marca jugoslovanski barvni film: »RDEČI CVET«; od 27. do 29. marca ameriški film: »NOČ V CASABLANCI«, in od 30. marca do 2. aprila angleški film: »ZARADI NJEGA«. Soboški gledalci zahtevajo ponovno tekmo Železničar (Maribor) s Mura 5:3 (2:2, 2:0, 1:1) V nedeljo, 18. marca je bila odigrana v Murski Soboti tekma za pokal 10. obletnice OF, med domačo »Muro« in »Železničarjem« iz Maribora. To je bila že finalna tekma mariborskega okrožja, ki bi naj odločila, katero moštvo naj tekmuje za pokal v Čast 10. obletnice OF. Z ozirom na važnost tekme sta se obe moštvi temeljito pripravili za tekmo. Žreb je bil naklonjen moštvu Železničarja in tako je v prvem polčasu Železničar igral z vetrom. Tekma se je začela z velikim tempom z obojestranskimi napadli. Obe moštvi sta nameravali že v začetku doseči vodilni gol. Toda igralci »Mure« so imeli smolo. Moštvo Železničarja je v prvih 15 minutah doseglo prvi gol. Po nesrečnem naključju se je žoga pri golu Mure odbila od Norčiča v gol. Kljub 'golu domače moštvo ni popustilo ter je kar naprej igralo in napadalo vrata Železničarja. Toda po krivdi sodnika je prejelo domače moštvo v 20. minuti drugi gol. Igralec Železničarja si je z roko namestil žogo in streljal naravnost v gol. Stranski sodnik Vezjak je sicer z zastavo nakazal roko, toda glavni sodnik je kljub temu priznal gol. Rezultat prvega polčasa je bil 2:0 v korist Železničarja. V začetku drugega polčasa je dosegel Zel ko za domače moštvo prvi gol in s tem zmanjšal razliko. Po tem golu je domače moštvo igralo še bolj požrtvovalno in je bilo v stalni premoči. Norčič Bela je v 20. minuti z lepim strelom. izenačil rezultat na 2:2. Do konca tekme je bilo domače moštvo v stalni premoči, toda igralci Železničarja se zavedajoč, da imajo za sodnika člana svojega kluba, so uporabili nedovoljene prijeme in s tem kršili nogometno disciplino. Navajamo primer: Večkrat so surovo startali in rušili Zelkota v kazenskem prostoru, toda sodnik je pa take napake spregledal. Domače moštvo je imelo več prilik za dosego gola, toda napad te prilike ni izkoristil in to predvsem zaradi surove igre gostov. Tekma se je končala v regularnem času z rezultatom 2:2, ker pa je to bila pokalna tekma, se je ista podaljšala za 2x15 minut. V prvem podaljšku je moštvo Železničarja doseglo tri gole in to ponovno po krivdi sodnika. Tako je za Železničarja padel tretji vodilni gol iz čiste ofsaid pozicije. Stranski sodnik Flisar je z zastavo nakazal ofsaid, toda sodnik ni upošteval stranskega sodnika ter je gol priznal. To je bil že drugi nepravilno doseženi gol v korist železničarja. Na podlagi tega gola je moštvo Mure zgubilo moralo v korist Železničarja, ki je v istem času dosegel še dva gola. Pripomniti se pa mora, da sta oba gola padla že po preteku časa in to v 16. minuti in 19. minuti. V drugem delu podaljška je bilo do- mače moštvo spet boljše; kljub temu, da je igralo samo z 10 igralci, je doseglo tretji gol po Pavličeviču. Sodnik Starašina iz Maribora je tekmo sodil neobjektivno ter oškodoval domače moštvo za dva gola. Da je bil sodnik pristranski, se ni čuditi, ker je član Železničarja, toda čudno je to, kako je mogel zbor sodnikov v Mariboru izbrati Starašino za sodnika, tako važne tekme. V bodoče bo potrebno, da nogometno poverjeništvo v Mariboru polaga na to več pažnje ter naj ne vidi samo no pake drugih, a svojih ne, ob katerih radi molče, ko jim pa najbrž gredo v korist. Celo potni spremljevalec Železničarja ni odobraval takega sodstva. Dejal je, da drugi in tretji gol Železiničarja ni bil pravilno dosežen, kot tudi prvi podaljšek, ki je bil nedovoljeno podaljšan za 4 minute. Kljub vsem tem mahinacijam sodnika je domače moštvo igralo prav požrtvovalno in bi lahko pod vodstvom objektivnega sodnika doseglo primeren uspeh. Vodstvo uprave kluba je vložilo zoper grobe prestopke sodnika pritožbo na poverjeništvo nogometa Maribor ter zahtevalo ponovno odigranje tekme. Po svetu Vojna v Koreji. Ameriške čete so zavzele glavno mesto Južne Koreje Seul. Kitajci in Severnokorejci se na vsej fronti v redu umikajo, Amerikanci jim pa sledijo. Do večjih borb je v pretečenem tednu prišlo le pri mestu Jongčon, ki leži 32 km južno od 38. vzporednika in so ga Amerikanci zavzeli Diplomati velikih držav, pa tudi drugi sedaj razmotrivajo, če bodo Amerikanci ponovno prekoračili 38. vzporednik, mejo med obema Korejama. Angleži mislijo, da bi bite bolje, če je ne prekoračijo, da se bo tako lažje razgovarjati. S Kitajci in bo možno preje priti do miru na Koreji. Ameriški prezident Truman je izjavil, da bo potrebno prepustiti to vprašanje strateškemu vodstvu. Iz štaba generala Mac-Arthurja pa se seveda ne izve nič točnega, le toliko se je povedalo, da bi fronta ob 38. vzporedniku zahtevala, če bi jo hoteli držati za stalno, ogromno vojaštva in vojnega materiala, ker nima prirodnih pogojev. Bombe, ki jih lahko vodijo po radiu, so začeli na korejskem bojišču uporabljati Amerikanci. Leteče trdnjave odmetavajo na vojaške cilje dve vrsti bomb. Ena vrsta, ki je znana pod imenom »Tarson«, je 6000 kg težka in je v njo vdelan radio aparat ter ima plavuti. Njeno padanje Je mogoče voditi. Bombnik nosi le po eno tako bombo a seboj. Druga vrsta je mnogo manjša in tehta 500 kg. Generalna skupščina ZN bo zasedala v jeseni v Parizu. Vsled potrebnih razgovorov s francosko vlado bo prispel v začetku aprila v Pariz generalni tajnik Trygve Lie. Pozneje pa še bo tudi obiskal Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Sirijo, Libanon, Izrael, Egipt in Libijo. bijo. Tajnik čehoslovaškega poslaništva v Švici Brotan noče biti več v čehoslovaški službi. Bil je svoj čas zasebni tajnik bivšega zunanjega ministra dr. Clementisa. Švicarsko vlado je zaprosil za zatočišče. PREKLICUJEM veljavnost knjižice za kolo z okvirno številko 869.234, znamke »Steyr«, na ime Lang Alojz, nameščenec OLO Murska Sobota. -IZGUBIL SEM vojaško knjižico na ime Lakoše Franc, Murska Sobota, Cvetkova 8. Najditelja se naproša, da jo proti nagradi vrne naslovniku. V nasprotnem slučaju preklicujem veljavnost. SLUŽBO DOBI mizarski pomočnik. Jarnevič Peter, mizarstvo, Murska Sobota, Lendavska cesta 30. Objava! PREBIVALCI MURSKE SOBOTE. POZOR! V dneh od 22. do 23. marca se bodo za V. volišče izdajale osebne izkaznice in sicer za ulice: Kolodvorska, Bakovska, Čopova, Vegova, Slomškova, Poljska, Muzge. V dneh od 27. do 28. marca pa za VII. volišče, in sicer za ulice: Gornji del Štefana Kovača ulica (od SAP proti železničarskemu mostu), nato Krekova, Mikloša Kuzmiča, Štefana Küzmiča, Prešernova, Severjeva, Mestne hiše, Borovnjakova, Aškerčeva, Kopitarjeva, Miklošičeva. V dneh od 29. do 30. marca pa VIII. volišče za sledeče ulice: Štefana Kovača ulica (od Štivana do garaže), Vrtna, Mojstrska, Stara in Prečna ulica. Prav posebno se opozarja moške osebe, ki spadajo pod vojaško obveznost, da prinesejo s seboj vojaško knjižico, sicer ne bodo prejeli osebnih izkaznici ZAHVALA. Vsem, ki ste lajšali trpljenje v bolezni in spremili na zadnji poti grofico Ernestino Batthany, se toplo zahvaljujemo. Družina Ficko. SLIKE za osebne legitimacije! Vse vrste luksuzne fotografije in povečave! Razvijanje filmov itd., kopiranje in povečanje ter izdelovanje vseh fotoamaterskih del po želji izvršuje HOZYAN I. Štefan FOTOPODJETJE, ORMOŽ Stranke sprejemamo vsak torek, četrtek in soboto od 12. do 17. ure popoldne v lokalu v Ormožu, vsako nedeljo od 13. do 17. ure popoldne v lokalu v Središču. Po naročilu fotografiramo novoporočence in temu slično ob vsakem času in kraju! Vsi na VELIKO TOMBOLO v Mursko Soboto ki jo priredi v nedeljo, 13. maja l951, nogometni klub »MURA« v Murski Soboti na travniku pri novi gimnaziji GLAVNI DOBITKI: 1. Motorno kolo 9. Zapestna švicarska ura 2. Kompletna spalnica 10. Moški škornji 3. Radio aparat 11. Otroški globoki voziček 4. Moško kolo 12. Sejalnik za koruzo 5. 100 kg bele moke 13. Plug za oranje 6. Moška kamgarn obleka 14. Gojzerice 7. Svinja v teži 100 kg 15. Moška delovna obleka 8. Namizni štedilnik Poleg glavnih dobitkov bo razdeljenih še nad 2000 manjših dobitkov v skupni vrednost! nad 1 milijon dinarjev Cena tombolski kartici 30 din. Pohitite z nakupom, ker je število kart omejeno. Karte so v predprodaji v vseh trafikah in prodajalnah soboškega okraja ter po trafikah v Ljutomeru, Radgoni in Dolnji Lendavi. Odbor Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage. — čekovni račun; Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-121 Naročnina: Celoletna 130 din, polletna 65 din - - Tiska Mariborska tiskarna Organizacije Ljudske tehnike v radgonskem okraju so lani le životarile. T mu primeren je tudi obračun: Delovni plan je izvršen s 94% , od tega odpade na vzgojo kadrov 18%, na materialna sredstva 30 %, na razvoj osnovnih organizacij 19% in 25% na druge panoge dejavnosti. Mnogo je pri tem kriv prejšnji okrajni odbor, ki se ni brigal za množičnost v osnovnih organizacijah, niti za širjenje ljudske tehnike med najširše sloje kmečkega prebivalstva. Klubi po vaseh so le životarili, v kolikor pa so delali — je bila to njihova lastna iniciativa. Saj so se člani OOLT zelo neredno udeleževali. V preteklem letu so imeli samo devet sej, ki pa so bile po večini brezplodne. Odborniki so sicer prejemali naloge, niso pa stremeli k njihovi izvršitvi, tako da so ostale le na papirju. To je občutno zaviralo vse delo LT v okraju. V ustanovnih organizacijah ni bilo stalnega in sistematičnega dela. Pri Antonu je v začetku leta deloval in avto-moto krožkom z 82 člani. Toda klub z agrotehničnim, fotoamaterskim to je bilo le nekaj mesecev. Pozneje so vse delo usmerili k delovanju avto-motn krožka, dočim so ostale panoge zanemarili. V tem krožku se je usposobilo 14 vozačev in 11 motoristov. Sekretar Omulec je vodil celotno delo, kar je privedlo do slabitve vodstva in notranjih sporov, končno pa še do likvidacije dela v klubu. Tudi pri Benediktu je bilo tako. Ustanovili so klub na papirju, ki še do danes ni pokazal nobenih uspehov. V vodstvu nekaterih organizacij so pa bili razgledani in požrtvovalni ljudje, sposobni razgibati delo v svojih organizacijah. Spontano so pričeli z delom, ki jim je v razvoju prineslo pomembne uspehe. Mladi tehniki iz Okoslavec so prejeli diplomo... Že v eni izmed zadnjih številk smo pisali o okoslavški mladini, ki se je vključila v radioamaterski klub. Ta je danes med najboljšimi v okraju, čeprav ima težje pogoje za delo kot radgonski. Sedaj naj bo povedano samo to, d so v svoje delo vnesli izvenarmadno vzgojo z organizacijo telegrafskega tečaji ki ga posečajo obvezniki predvojaške vzgoje. Člani tega kluba so prejeli od republiškega odbora pohvalno diplomo v znak priznanja za uspešno delo. Avto-moto društvo v Radgoni ima 229 članov, kateri so spočetka agilno zagrabili za delo, a med letom je delo ponovno zaspalo. Iz »mrtvila« jih je spravil novi odbor, ki je pomnožil članstvo in uredil vozni park. Tov. Jastrovnik je lotil dela v ustanovljenem elektro-strojnem krožku. Usposablja članstvo s predavanji in praktičnim de- lom pri instalacijah in pregledu omrežja, napravi električne peči, centralne kurjave in podobno. Ta krožek ima vse pogoje, da se razvije v eno najboljših organizacij. Treba bo le stremeti k stalnemu delu, ki naj ne bi zaspalo, kot je to že običaj v Radgoni. Tudi radioamaterski klub že dela. Uredil si je delavnic in pripravil potrebni material. Ti skromni in začetni uspehi so le drobec onega, kar bi se dalo doseči v Radgoni, kjer so brez dvoma boljši pogoji za delo, kakor kjerkoli na podeželju. V Radencih so člani uresničili lanski plan dela... Društvo radenskih avtomobilistov šteje 140 članov, ki so se redno usposabljali za vozače. Tudi obveznikom predvojaške vzgoje so pomagali s predavanji. Znašli so se tudi pri nabavi potrebnih finančnih sredstev, s katerimi se je društvo vzdrževalo. Duša v društvu je tov. Gregorinčič, ki ga vedno najdeš med člani. Letos so Radenčan! sprejeli obveznost, da bodo na Kapeli ustanovili samostojen avto-moto krožek in mu pomagali iz začetnih težav. Socialni sestav članstva kaže, da bo' treba na vas, predvsem v kmetijske delov zadruge. V organizacije Ljudske tehnike je včlanjenih 327 delavcev, 190 kmetov in 73 nameščencev in 50 ljudi ostalih poklicev. Ali je prav, da nimajo v zadrugah nobene organizacije? To vprašanje jim vsekakor ne dela časti. Široko polje dela v zadrugah terja, da se ga lotijo z najboljšo voljo. Mnogo kmetijskih strojev stoji pokvarjenih, pomagati je treba do boljših hektarskih donosov, zadružnike pa spoznavi. z osnovnimi pridobitvami tehnike, namenjene za preobrazbo našega kmetijstva. Odgovor na vprašanje so dah na nedavni skupščini, ko so sprejeli obveznost, da bodo letos ustanovili klube v Lutvercih, Segovcih, Apačah in še štirih močnejših zadrugah Apaške kotline. Tudi na državnem posestvu v Radgoni in Kapeli bodo pričeli s pionirskim delom. Tu jim ne bo težko, saj razpolagajo kolektivi s precejšnjo mehanizacijo, za katero bodo morali člani Ljudske tehnike smotrno skrbeti. Na skupščini so govorili o neuspehih na šolah, v katerih nimajo niti enega krožka ali postaje »Mladih tehnikov«. Prav tu jih čaka hvaležna naloga, če se bodo znali povezati s pionirskimi sveti in prosvetnimi delavci. Med njihovimi sklepi je zapisano, da bodo letos ustanovili 11 postaj mladih tehnikov. Z 9 ki urnimi prireditvami hočejo zainteresirati kmečko prebivalstvo, predvsem mladino, da jim bo sledila v organizacijo. Med drugim so se tudi obvezali, da bodo pomagali pri volitvah, na dan OF pa bodo nagradili najboljše organizacije v okraju. -r Ne morejo biti zadovoljni s skromnimi uspehi ...