s^Tjg XXX, številka 23, 13. november 1998 0 R N J E S A V I N J S K I Cena 259,00 SIT ČASOPIS ISSN D3Sl-ai4D 9 "770351 "81401 4 V Vsi kandidati za lokalne volitve Zadruga mozirje KPC UUBIJA tel: 831-040,831-871 ŽELEZNINA RADMIRJE tel: 841-372 Mercator - ZgomJesavinJska kmetUska zadruga Mozirje z. o. o. VSE ZA KOLINE ..................... j - SVINJSKA ČREVA (RITNIK).../T -> ....kom 80.00 -SVINJSKI MEHUR...................V..............kom 95.00 - UMETNI KOTI ZA ŽELODCE.................................m 165.00 - UMETNA ČREVA ZA SALAME Fl 50,55,60.............kom 45.00 - MREŽA ZA MESO Fl 16,18,24......................m 70.00 -GOVEJI KOTI dolgi ..............................kom520.00 - SOL ZA RAZSOLIEVANJE (SOFOS SALT K)...................kg 120.00 - SOFOS UNIVERZAL K (VEZIVO)............................kg 700.00 -SALAMURIN..............................................ko 310.00 - KOMPLET ZA KOLINE (VSE ZAČIMBE)............paket 1.470.00 - KOLOFONIJA............................................kg 490.00 - KOLOFONIJA DROBLJENA ...................... 1/2kg 375,00 Na zalogi imamo tudi mesoreznice (ročne, električne), rezervne dele za mesoreznice, kavlje za meso, mesarske žage, pištole za omamljanje, polnilke za salame, mesarske tehtnice in vse potrebno za koline HKRATI PA VAM NUDIMO TUDI SADIKE SADNEGA DREVJA * SADIKE JABLAN 890,00 NAD 10 kom ŠE 15% POPUST * HRUŠKE 990,00 * OREHI 3.290,00 * BRESKVE 1.090,00 * VIŠNJE, SLIVE, MARELICE 1.190,00 zadružne trgovine vedno z vami! POSEBNA PONUDBA Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom nudimo kratkoročne kredite do 6 mesecev, po obrestni meri od T+ 3,0 % letno dalje. Pogoj: Kreditojemalec v času koriščenja kredita zagotovi izvajanje plačilnega prometa s tujino preko naše banke v znesku, ki je enak višini odobrenega kredita. Veljavnost ponudbe: do 31.12.1998. Neto izvoznikom nudimo možnost črpanja kratkoročnih kreditov v kombinaciji: 50 % tolarski kredit, 50 % pa kredit z valutno klavzulo. Za podrobnejše informacije smo Vam na voljo na telefonskih številkah: - v Sektorju poslovanja z družbami: 854-251 int. 220 in 223 - v ekspozituri Mozirje: 832-433 int. 26 banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ■HCl I radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU am m miz mm OSREDNJA TRE ISSN 0351-8140 Leto isdjaj ■'SnSSX^\. Ustanovitelj ' Š^p^Gl^-Obcl^^OZj^ Savinjske novice, Franci Kotnik s p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210, žiroTačun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik '\XX\ Xv\\Axxvx Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savlnjčan, Aleksander , Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanjir, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna ,. Banjevič, Kmetjjska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: 'pa^^a'Zacifkovnik^^Nx^ Računalniška obdelava: Tomaž'Pšjk -vN\ XXxX x\^Xv\x\X Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: XXXn/aXx Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 'Faks: 063/833-210 X\ \\NX XaxV X savinjske.novicefgsiol.net Internet:.'-.. \--NN, aaanS aaSSSSSSSv http//:wwwlnetia.eunet.si/savlnjske-novii!e Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT Tisk: Xv^^x^x x\X IGEA d.o.o. Nazarje XV N : Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo riajkasnejeusem dni pred izidom ^ekčo^teu/ilke.\\\A'Xv\\ \v\ \\ Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130:92wneXAN 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov-v Xčx\> Poplave^V^J^ Predp^>eSM^(woclo Občinski svet Goriči Gradp Rebalans proračuna v predvolilnem vzdušju .. Rečica ob Savinji: Gradnja šole napreduje kljub težavk^>^^^x^^ KS Rečica^ Je bilo ustavno sodišče zavede^p?^^^^^^. 10 Akcija “Moja dežela -lepa, urejena in čista: Mozirje najlepši izletniški kraj v Sloveni}i':i/.^x^x I3x Socialdemokratska stranka Sloveniji: Naredili več, kot spi\ obljubljali pred štirimi Združena lista socialnih demokratov: “Odprimo ta prostois12 Gasilsko poveljstv^ občine Nazarje: Gozdiü^zemn^^^x^ Zgodovina in narodopisje: Zeleni Franček: Ali vstopamo v obdobje Zgornjesavinjska liga v malem nogometu: Razborje jesenski Kronika: Smrt motorista in NASLOVNICA S. novifembra 1998 ob 8:15 Foto: Tomaž Pajk Občina Mozirje Pred pobesnelo vodo nemočni Človeška domišljija nima meja. Ljudje si zamišljamo vse mogoče, tudi to, da si lahko podredimo naravo in jo prilagodimo svojim potrebam. Narava pa nam tega ne dovoljuje, saj je njena moč neustavljiva in neukrotljiva. Moč narave tudi Zgornjesavinjča-ni vse pogosteje okušamo. Največja sila, s katero narava dokazuje svojo premoč nad človekom, je v zadnjih letih pobesnela voda. Mit o stoletnih vodah je že davno zastarel. Po poplavah, ki so v Zgorn- ji Savinjski dolini in tudi drugod 1. novembra leta 1990 uničevale delo človeških rok, se ljudje, ki imajo svoja domovanja ob tokovih rek, bojijo vsakega večjega dežja. Njihov strah je upravičen. Vse manj je potrebno, da narasle reke in potoki prestopijo bregove in ogrozijo ljudi. Grožnja pobesnelih vodotokov se je zopet razbesnela v noči iz 4. na 5. november. Po vsej Sloveniji so struge postajale premajhne, da bi omogočale pretok rek. V parih urah se je nivo grozovito hitro zvišal in marsikje je voda prišla v domove. Savinja višine izpred dobrih 8. let ni dosegla, kljub temu pa so v občini Mozirje predvsem na področju Novih Lok zopet podoživljali tisto noč. Voda je prestopila nasip in vdrla na dvorišča, v kleti in pritlične prostore mnogih stanovanjskih hiš. S sabo je nosila blato in vse mogoče stvari, ki jih je pobirala na svoji poti. Hudo je bilo tudi na Rečici. Potok Rečica se je v Zavdamah in v centru kraja razlil in zopet, kot že velikokrat, zalil mnoga domovanja. V Šentjanžu je hudournik zalil kanal pod cesto in se razlil preko nje. Tudi tu je zalil nekaj hiš. V občini Mozirje je v poplavi voda zalila preko 80 stanovanjskih hiš, poleg tega pa je povzročila še 18 plazov in popolnoma uničila okoli 1000 m, poškodovala pa še okoli 700 m asfaltnega cestišča. Popolnoma uničene so tudi nekatere stranske makadamske ceste, predvsem v Novih Lokah in v Preseki. Mnogo je poškodovanih bankin, ki jih je voda spodjedla in odtrgala. Voda je s sabo odnesla tudi mnogo obdelovalne zemlje. Mozirski občinski svet se je sestal takoj drugo jutro in formirane so bile komisije, ki so po domovih popisovale nast alo škodo. Kolikšna j e le ta, se v parih dneh ne bo dalo izračunati, gotovo pa je velika. Velik je tudi strah, da se povodenj ponovi. Kot je dejal tajnik občine Mozirje, Jože Kramer, bodo na občini takoj pristopili k izdelavi projektov obnove nasipov in izgradnji novih in trdnejših, ki naj bi ogroženim občanom omogočili trdnejši spanec tudi v primeru močnejših padavin. Benjamin Kanjir Savinja si je nižje “iočkega mostu” znova vzela del brežine (foto: Ciril Sem) Občina Nazarje Vodna ujma hujša kot pred osmimi leti Reka Dreta, prijazna in simpatična reka, če bi jo opisovali s “človeškimi” pridevniki, je v noči s srede, 4. novembra, na četrtek, 5. novembra, po osmih letih znova pokazala vso uničujočo moč, ki jo premore ob tako obilnih padavinah. Da je poplava na vidiku, je bilo jasno že po obvestilu republiškega štaba Civilne zaščite, ki je v sredo popoldan opozarjal na potrebno pripravljenost zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer povsod po Sloveniji. V nazarski občini so se težave z naraslo Dreto začele že tega dne proti večeru, ko so morali najprej posredovati šmarški in kokarski gasilci. Razbesnela reka je nato ponoči poplavila dele naselij Volog, Šmartno ob Dreti, Spodnje Kraše, Potok in Nazarje. V občinskem središču se je najhujša drama začela nekaj minut po enih zjutraj, ko je Dreta nekaj deset metrov nižje od naselja stanovanjskih blokov prebila nasip in se razlila v center Nazarij. Po besedah občinskega gasilskega poveljnika Franja Pukarta in poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite SrečkaUrtlja, je bilasituacijado takrat še obvladljiva, potem pa je voda v borih nekaj minutah poplavila celotni spodnji del Nazarij: stanovanjske bloke in hiše, prodajalno Savinja in pošto, Bohačevo hišo in marof, poslovni center Izoles, Delavski in gasilski dom in del industr- ijskega kompleksa Glin. Njena gladina se je v tem delu kraja povzpela na meter in pol, kar je približno 40 centimetrov več kot leta 1990. Močan tok, s katerim je Dreta tekla skozi Nazarje, saj je del leve brežine enostavno odnesla s sabo, je zlasti v poslovnem centru Izoles oziroma v prodajalni TUŠ ter tiskarni Igea povzročil pravo razdejanje. Po vodi so plavali najrazličnejši predmeti, vključno s prazno cisterno za kurilno olje in zabojnikom za smeti, leseno hiško turističnega društva je prislonilo k Delavskemu domu, za katerim je Dreta znova zavila v svojo strugo, pri tem pa znova prebila svojo levo brežino. Ob tako hitrem naraščanju vode so nazarski gasilci iz svojega doma uspeli rešiti avtomobile in nekaj stvari v stanovanjskih hišah ter poslovnih objektih. Pri tem se je ekipa razdelila; del je ostal v poplavljenem gasil- skem domu, ostali pa so skupaj s pripadniki Civilne zaščite po svojih močeh pomagali občanom in podjetjem v Glinovem kompleksu, od koder so imeli stalno povezavo z okolico. Hude poškodbe so zaradi vodne ujme nastale tudi na cestni in komunalni infrastrukturi: v Spodnjih Krašah se je zrušil mos t preko Drete, Prvo reševanje iz poplavljenih objektov v Nazarjah je potekalo s čolni (foto: ToP) Dreta je v slapovih drla mimo Delavskega doma... (foto: ToP) pretrgal pa se je tudi vodovod, zato so prebivalci ostali brez pitne vode; v Lačji vasi je voda spodjedla del regionalne ceste, v Kokarjah pa je odnesla del cestišča tik ob mostu čez Dreto; posamezne domačije so bile zaradi zasutih ali uničenih cest nedostopne, na Čreti in v Rovtu pod Menino se je sprožilo več manjših plazov, v centru Nazarij pa so bile pretrgane telefonske zveze. Proti jutru je voda začela upadati in gasilci ter ostali prostovoljni reševalci so začeli z obsežno akcijo sanacije posledic. Prednost so imeli objekti javnega pomena in podjetja, v akcijo pa so se vključili tudi člani sosednjih prostovoljnih gasilskih društev in Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je poskrbelo za prvo sanacijo plazov in vzpostavitev prevoznosti lokalnih ter krajevnih cest. V četrtek popoldan je po celotni občini stekla obsežna sanacija posledic poplave, ki se je nadaljevala tudi v naslednjih dneh, pri čemer so gasilci in pripadniki Civilne zaščite skušali najprej pomagati najbolj ogroženim. Seveda je bilo nem- ogoče posredovati povsod naenkrat. Po doslej zbranih podatkih je bilo v občini Nazarje poplavljenih okrog 60 stanovanjskih in poslovnih objektov, škoda pa znaša okrog 400 milijonov tolarjev, kar je znatno več kot leta 1990. Franci Kotnik Voda je ustavila celo avtobus (foto: F. Kotnik) V Kokarjah je voda odnesla del cestišča pri mostu čez Dreto (foto: F. Kotnik) ... in za sabo pustila takšno razdejanje (foto: F. Kotnik) Most v Sp. Krašah je klonil pod silnim bremenom vode in naplavin (foto: F. Kotnik) Občina Luče, Ljubno, Gornji Grad Narasle vode znova prestopile bregove Obilne padavine, katere so minuli teden s srede na četrtek zajele celotno državo, so botrovale, da sta reki Savinja in Dreta z vsemi pritoki močno prestopili bregove. Vodna ujma ni prizanašala, saj so bili pod vodo več ali manj vsi kraji Zgornje Savinjske doline. Neukrotljive vode so povzročile precej strahu med prebivalci, še vedno je namreč živo v spominu dan vseh mrtvih pred osmimi leti. Mater-ijalna škoda v gospodarstvu, infrastrukturi in zasebnih hišah, v katerih so bile poplavljene predvsem kleti, bo zagotovo precejšnja. Aktivirani so bili tudi vsi štabi civilne zaščite v občinah ob Savinji in Dreti, kateri so skupaj z gasilci in krajani, katerim je voda prizanesla, pomagali reševati ogroženo imovino. Na srečo poplave niso terjale človeških žrtev. Po besedah tajnika občine Luče Cirila Rosca v Lučah in na Solčavskem to pot večjih težav z vodo niso imeli. Nekaj kamenja in prsti so z regionalne ceste Ljubno -Luče odstranili brez večjih težav, tako, da je promet potekal skoraj nemoteno. Precej več nevščečnosti pa je voda povzročila občanom Ljubnega in okoliških zaselkov. V Rastkah se je sprožil manjši plaz in ogrožal cesto, cesta je bila nekaj časa neprevozna tudi v Savinjskem vrhu. Precej nevše čnosti je Ljubencem povzročil tudi udar strele v črpalko vodovodnega zbiralnika, največ pa so utrpeli prebivalci Okonine. Narasla potoka sta poplavila spodnji del vasi, Porušen most čez Dreto na Kropi (foto: F. Kotnik) tako, da je bilo delno pod vodo okoli trideset hiš. Po ocenah pristojnih naj bi bila škoda na stanovanjskih objektih precejšnja, na Ljubnem pravijo, da bo končna številka podobna tisti iz leta 1990. V zgornjem delu doline se je tokratna vodna ujma najbolj znesla v občini Gornji Grad. Še posebej hudo je bilo v Bočni in Lenartu nad Gornjim Gradom. Narasla Bočnica se je spremenila v pravi hudournik in poplavila dobršen del vasi, v Lenartu pa je zemeljski plaz dobesedno odnesel cesto pri Spodnjem Bezovniku, tako, da je dobršen del kmetij ob levem bregu Kanolščice ostal brez cestne povezave z dolino. Od sveta odrezana sta ostala tudi kmeta Spodnji in Zgornji Knebov-šak, pobesnela ujma je na večih mestih cesto dobesedno spremenila v hudourniški kanjon. Za nameček je za težko mehanizacijo neprevozen tudi most pod Rogljevo kmetijo, kar bo dodatno otežilo sanacijo ceste proti sv. Lenartu. Poleg številnih plazov, udrtih cest in zalitih kleti je pobesnela Dret a spodkopala most na regionalni cesti pri Hribarju na Kropi. V Novi Štifti je voda dodobra spodkopala most v središču vasi, brez cestne povezave so ostali prebivalci Dola, nič bolje se ni godilo v samem centru Gornjega Gradu, kjer je mostsicer zdržal pred vodnimi silami, vendar je njegova nosilnost vse prej kot varna; poleg tega pa je bilo poplavljenih ogromno kmetijskih in obdelovalnih površin. Savinjčan Posledica poplave v središču Gornjega Grada (foto: F. Kotnik) Razdejanje v nazarski tiskarni Igea (foto: F. Kotnik) Tatjana Pukart iz Nazarij: “Ni besed, s katerimi bi lahko opisala svoje občutke, samo groza in obup. Zvečer sem odšla normalno spat. Okrog polnoči pa meje zbudil oče, naj grem k njim navrh, ker je voda že povsod okrog nas. Še vsa zaspana nisem dojela situacije. Zbudila sem hčerko ter v copatah in pižami odšla. Voda je bila že blizu hiše. Šele čez nekaj časa sem se spomnila, da nisem zbudila tete. Odšla sem nazaj, voda je bila že do vhodnih vrat. S sabo sem vzela le kavbojke. Vodna ujma mi je uničila vse, kar sem po poplavi leta 90 uspela zaslužiti. Pohištvo je uničeno, garderoba vsa mokra in umazana, ze-lenjavain sadje je odnesla voda. Avto in hladilno skrinjo so rešili gasilci. Sreča je, da sta mi streho nad glavo ponudila starša, moje stanovanje je totalno uničeno. Danes sem spoznala, da imam veliko prijateljev, saj mi pomagajo odstranjevati posledice, ki jih je naredila deroča voda, sama sem namreč na robu z živci in se ne znam niti dobro organizirati.” Ferdinand Weiss iz Spodnjih Kraš: “Nemo lahko opazujem vse razdejanje. Čez noč sem ostal brez vsega; Dreta mi je uničila vse kar sem v življenju naredil. Ostal sem brez strehe nad glavo, spim pri teti. Mama je na robu živčnega zloma. Živina je našla zatočišče pri bližnjih sosedih, ki jim je vodna ujma prizanesla. Stroji, elektromotorji, klet in letni pridelek, pohištvo v hiši... Nič mi ni ostalo, kar bi lahko uporabil. Sedaj sam odstranjujem blato in čistim, tudi sosedi niso nič na boljšem. Na koncu sem z močmi... Nimam elektrike, voda ni pitna... Vrt je zravnan, gradbeni material, ki sem ga imel pripravljenega za gradnjo nove hiše, je odplaval po Dreti... Žalost, groza, obup...” Marija Žehelj iz Bočne: “Celo noč sem bila mokra, poskušala sem sama reševati, kar se da. Ven-I dar brez uspeha... Vse se je začelo okrog devetih... V trenutku, ko sent ugotovila, kaj sc dogaja zunaj, sem ■ ilj hotela pod marof po škornje, a sem bila prepozna. Bočnica je že drla okrog hiše. Klicala sem na pomoč, ker živim sama. Ljudje so sicer prišli, vendar so le redki pomagali. Ponoči, ko je bilo najhujše, pa sem ostala sama in nemočna. Voda mi je prišla celo v hišo.... Zaželela sem si, naj me s hišo vred odnese... Na kup sem nanosila krpe, da bi vsaj malo zaustavila deročo vodo... V hiši je vse uničeno; topli pod, pohištvo, itison. Ne vem, kako bom lahko sanirala škodo, saj sem stara. Ni bilo elektrike, telefoni niso delali. Pobesnela Bočnica je prinašala kamenje in pesek, ki se je ustavljalo ob moji hiši. Poplava leta 90 sploh ni bila tako kritična, kot je letošnja. Komaj sem s svojo majhno pokojnino uspela popraviti razdejanje prejšnje poplave, že moram vse od začetka... Danes z gradbenimi stroji odstranjujejo kamenje, poglabljajo in čistijo strugo. Vsi so mi priskočili na pomoč. Rešujemo, kar se rešiti da... Od ozimnice mi ni ostal niti en sam korenček niti vejica peteršilja. Premočeni prašiči so našli začasni dom v sosedovem hlevu.” Jože Ugovšek iz Gornjega Gradu: “Z ženo sva bila ta večer v Lenartu, nanjenem domu. Zaradi obilni padavin sem se ob povratku domov ustavil na Smreki, tam sem zaposlen v vzdrževanju in vem, da so padavine v preteklosti že povzročale nemajhne težave. Na srečo, je tokratna vodna ujma Smreki prizanesla. Pov-sem druga slika je bila v samem središču Gornjega Gradu. PobesnelaDretaje vedno bolj naraščala, sam sem se pridružil gasilcem, osebni avto pa pustil pred gasilskim domom. Tam so bila tudi druga vozila, niti slutiti se ni dalo, da bo voda ogrozila tudi ta del parkirnih prostorov. Pa se je vendar zgodilo - medtem, ko sem sam pomagal pri Hrenovi Malčki in Sonji Bezovšek, je voda zajela moj avto in ga kot peresce začela odplavljati. Na srečo ga je zadržala železna ograja ob cesti proti gasilskemu domu in pa seveda prisebnost prisotnih gasilcev in ostalih, ki so ga oteli in z napori odvlekli na varno. Vse se je zgodilo neverjetno hitro, pol ure je bilo dovolj, da se je nivo Drete dvignil skoraj za meter. Sodeloval sem tudi ob poplavah pred osmimi leti, vendar je bila takratna ujma, vsaj za samo središče Gornjega Gradu, precej manj uničujoča.” •3330 Mozirje'v Tel.: 063V 831 981 Velika izbira termovelurja pletenin majice bombažne in svečane MATURANTKE! Zbiramo že naročila za maturantske obleke, VZAMEŠ DANES PIACAS FEBRUARJA. PODJETNIŠKI KOTIČEK TRADICIJA ZA BODOČNOST V okviru razpisa PHARE PARTNERSTVO prijavljamo v ZPC d.o.o. projekte in prijave na razpise, s katerimi želimo vzpodbuditi partnerstvo (povezovanje in skupen nastop) različnih neprofitnih združenj in organizacij v Zgornji Savinjski dolini z namenom vzpodbujanja podjetništva ter zaposlovanja. Projekt z naslovom TRADICIJA ZA BODOČNOST, katerega prijavitelj je Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline ter partnerji: Društvo kmetic Zgornje Savin jske doline, Občina Mozirje in KS Solčava, smo pripravili in prijavili v oktobru. V tem obdobju čakamo (in držimo pesti) na dokončno odobritev, ki je odvisna od Evropske komisije v Br usiju. BORZA POSLOVNIH PROSTOROV Morda razpolagate s poslovnim prostorom, ki ga želite oddati ali prodati, ah pa poslovne prostore iščete. V obeh primerih ne odlašajte in pokličite na ZPC, tel: 49 73 110. V BORZI POSLOVNIH PROSTOROV bomo posredovali informacije med ponudniki in povpraševala AKTIVIRANJE LOKALNIH ZAPOSLITVENIH INICI ATIV Na povabilo ZPC-ja je Zgornjo Savinjsko dolino obiskal William P. Lewis iz Irske, strokovnjak Phare programov. V Sloveniji deluje kot projektni vodja »Aktiviranje lokalnih zaposlitvenih iniciativ«. Nacionalna koordinatorka tega projekta je Alenka Hren. William P. Lewis je na srečanju 27. oktobra poudaril pomembnost lokalnega povezovanja pri ustvarjanju novih delovnih mest, kar je praktično izpeljal v domači dolini Moy Valley. Srečanje je potekalo na sedežu Območne obrtne zbornice Zgornje Savinjske doline v Mozirju, poleg predstavnikov ZPC in OOZ pa so se ga udeležili tudi številni ključni funkcionarji Zgornje Savinjske doline. GARANCIJSKI SKLAD Regionalni podjetniški center Celje že nekaj časa vodi pilotski projekt regionalnega garancijskega sklada. V ta sklad, če bo organiziran, bo približno 100 milijonov tolarjev vložila država, približno enak znesek pa bo potrebno zbrati na regionalni ravni (banke, občine, zbornice, itd). Namen sklada je predvsem ta, da ob združevanju državnih, regionalnih in lokalnih finančnih sredstev izdaja podjetnikom garancije (jamstva) ob najemanju kreditov. Seveda mora podjetnik izpolnjevati pogoje za najem kredita, kijih določita banka ter garancijski sklad. Prednost pridobitve garancije je predvsem v tem, da se lahko podjetniki izognejo dragim, zahtevnim, včasih tudi dolgotrajnim pridobitvam drugih oblik jamstev za najetje kredita, na primer hipoteke. RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZPC bo v izvedbi podjetja Gorenje Point predvidoma še v letošnjem letu organiziral računalniške tečaje - Windows in Word - začetni tečaj Windows 95, Word za Windows 95 (25 ur) - Excel (20 ur) - Internet in Elektronska pošta - 10 urni tečaj s predhodno osvežitvijo programa Windows in Word (4 ure) Tečaji bodo organizirani, če bo prijavljeno zadostno število kandidatov. Prijave in dodatne informacije tel. 49 73 110. PROJEKT KREIRANJE JAVNIH DEL 10. septembra letos je ZPC sklenil Pogodbo z Republiškim zavodom za zaposlovanje o izvajanju projekta KREIRANJE JAVNIH DEL. V okviru pogodbenih zadolžitev bo ZPC izvajal zlasti sledeče naloge: - informiranje in animiranje lokalnega okolja za sodelovanje pri izvajanju programov javnih del kot enega od izjemno pomembnih ukrepov t.i. aktivne politike zaposlovanja, - kreiranje programov javnih del v Zgornji Savinjski dolini, - pridobivanje finančnih sredstev za izvajanje programov javnih del, - promocija programov javnih del v Zgornji Savinjski dolini v sodelovanju z ZRSZ Območna enota Velenje, - spremljanje aktivnosti udeležencev javnih del in izvajanje aktivnosti v smislu prehoda v redne oblike zaposlovanja. Več o izvajanju projekta bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic. Vse, ki jih tematika javnih del zanima, vabimo, da pokličejo na tel 497 31 11 ali se oglasijo na sedežu ZPC. d.o>o> ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Občinski svet Gornji Grad Rebalans proračuna potrjen v predvolilnem vzdušju V občini Gornji Grad je očitno predvolilni duh že krepko ušel iz steklenice. Tako bi lahko sodili po zadnji seji občinskega sveta, na kateri so svetniki v nasprotju z dosedanjo prakso od uprave zahtevali temeljite odgovore na zastavljena vprašanja. Seje sta se udeležila tudi dva od treh članov nadzornega sveta. Marka Ročnika je zanimalo, zakaj tistimi, ki ne plačujejo nadomestila mografske ogroženosti državani na- ni zapisnik prejšnje seje popoln, prav tako niso dobili na mizo zapisnika telefonske seje, ta se je zgodila brez vednosti javnosti. Največ pozornosti so svetniki namenili rebalansu občinskega proračuna. Po trditvah Irene Žerovnik gre za velike nejasnosti, Dani Ter-bovšek bi rad vedel, kako ravnajo s zauporabo s tavbnega zemljišča- največji dolžnik je podjetje Smreka, Valentin Mavrič pa je bil mnenja, da so za nadomestne volitve svetnika porabili prevečdenarja. Župan Toni Rifelj je v odgovoru zagotovil, da se proračun pripravlja in izvaja po strogih navodilih ministrstva za finance, dejstvo je, da z naslova de- PUP d.d. PE Ravnanje z odpadki Koroška 37 b, 3320 Velenje Tel.: 8981724 Dragi občani in bralci Savinjskih novic! Z veseljem Vas obveščamo, daje bila v prejšnjem mesecu, v obdobju od 5. do 28. oktobra uspešno zaključena akcija zbiranja kosovnih odpadkov od vrat do vrat. V primerjavi s prejšnjim letom, koje akcija potekala prvič, je bil odziv tudi tokrat zelo dober, saj so delavci PE Ravnanje z odpadki pripeljali na smetišče v Podhom skupaj 634 m3 odpadnega materiala, od tega 330 m3 kovinskih kosovnih odpadkov in 304 m3 lesenih in ostalih kosovnih odpadkov. V tem terminu smo odvoz kosovnih odpadkov uspešno zaključili tudi v občini Ljubno, od koder je bilo ob pomoči Dinosa s hribovskih kmet- ij odpeljanih cca 50 avtomobilov, ki so “krasili” naravne lepote. Zbrane količine po posameznih občinah so naslednje: OBČINA lesoni in ostali kos. odp. kovinski kos. odp. skupaj GORNJI GRAD 124 130 254 NAZARJE 103 114 227 LJUBNO 77 86 163 skupaj 330 304 634 kazala dovolj sredstev.Od vseh planiranih investicij s tega naslova naj bi država zagotavljala 30% denarja, kar pa se po besedah župana ni zgodilo. Pri nadomestnih vohtvah svetnika so porabili pol milijona, največ na račun administrativnih postopkov,plačati pa je potrebno tudi člane volilne komisije in volilnega odbora, je župan odgovoril Mavriču. Po razpravi so svetniki z enim vzdržanim glasom potrdili predlog rebalansa proračuna, pred tem pa so izvedeli, da je imela občina na dan 30. 9- za 1,7 milijona odprtih terjatev in 26 milijonov obveznosti. V nadaljevanju so potrdili nove cene vrtca, osnutek pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja daljinskega ogrevanja z biomaso v Gornjem Gradu. Tarifni sistem za prodajo toplotne energije pašo prekvalificirali v predlog in ga potrdili. Umirjeno ozračje je ponovno naelektrila točka, pod katero so obravnavali odlok o občinskih cestah. Odločno proti odloku je bil predvsem svetnik Jože Petek. Po njegovem ni prilagojen dejanskim potrebam občanov in ko t tak popolnoma nesprejemljiv. Dani Ter-bovšek je menil, da obcestni varovalni pasi preveč posegajo v privat lastnino občanov, nazadnje pa so se svetniki poenotili, da se do naslednjič pripravijo pripombe, katere se bodo v odloku dejansko upoštevale. Soglasno pa je bil potrjen dogovor med občinami, da se zaposlijo ljudje za pomoč na domu. Potrebna sredstva bo zagotovilo ministrstvo zadelo, socialo in družino, po spre- jetih kriterijih pa pride na občino Gornji Grad in Ljubno en zaposlen. Brez pripomb so tudi potrdili projektno skupino za pripravo programa, s katerim bodo sodelovali na razpisu za sredstva iz naslova CRPOV. Kritiko je doživela študija, pripravila naj bi jo geodetska uprava. Po mnenju svetnikov gre za popolno nepoznavanje krajev in razmer v občini Gornji Grad. Sprejet je bil tudi predlog mešane komisije, ki je pripravila predlog najboljšega ponudnika za sanacijo odlagališča Podhom. Glede na to, da ponuja PUP kredit in 80 dnevni odlog plačila, je bil izbran velenjski izvajalec. Na vprašanje,zakaj volitve v Krajevne skupnosti niso bile razpisane v skladu z zakonom, je župan Toni ■Rifelj svetnikom prebral mnenje predsednice občinske volilne komisije Milene Cigale. Župan je dejansko spregledal, da morajo biti volitve v krajevne skupnosti biti razpisane istočasno, kot so biti razpisane volitve županov in občinskih svetov. Po posvetu z republiško volilno komisijo je bilo ugotovljeno, da so bile volitve v organe KS leta 1996 razpisane na podlagi zakona o lokalni samoupravi. Dejstvo je, da zakona o lokalnih volitvah še ni bilo, zato so volitve razpisane za 22.11. 1998 prve volitve v svete krajevnih skupnosti in se lahko opravijo po določbah, ki veljajo za predčasne volitve. V tem primeru so lahko volitve 40 dni od dneva volitev. Vsi ostali roki za volilna opravila so enaki, kot roki za izvedbo volitev županov in občinskih svetov. Savinjčan Število volivcev po občinah Gornji Grad......................... 2082 Ljubno...............................2196 Luče.................................1297 Mozirje............................. 4994 Nazarje..............................1938 Solčava...............................457 Upravna enota Mozirje Kategorizacija nastanitvenih obratov Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št. 29/97 in spremembo pravilnika 51/98) je določal, da je potrebno kategorizacijo izpeljati do 7.6.1998. Minister pristojen za gostinstvo je podaljšal rok za izvedbo kategorizacije do 31.12.1998. Nastanitveni obrati morajo sedaj pospešiti aktivnosti za označitev nastanitvenih obratov z ustreznimi kategorijami oziroma nastanitvene obrate razvretiti v tis te kategorije, katerim ustreza kakovost zatečene opremljenosti in storitev. Obrati morajo biti vidno označeni in turistom, ki prihajajo v posamezne nastanitvene obrate prepoznavni po kakovosti. Obrati morajo biti označeni z ustrezno kategorijo tudi v propagandnih gradivih in cenikih, saj z njimi nastanitveni obrati informirajo Rečica oh Savinji bodoče mrite o kakovosti nastanitve. Ocenitev morajo nastanitveni obrati najprej izvesti sami. Samoocenitev nosilci dejavnosti izvedejo s pomočjo kategorizacijskih listov, ki se kupijo v sprejemni pisarni Upravne enote Mozirje in na krajevnih uradih. Kot pomoč lahko uporabijo priročnik za izvajanje kategorizacije, naročiti pa ga je mogoče po telefonu 37-234 ali na naslov FIT MEDIA d.o.o., Bežigrajska 9, p. Celje. Svojo oceno predložijo skupaj s prijavnim listom in odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti na upravno enoto. Le ta bo v skladu s pravilnikom izpeljala postopek kategorizacije in izdala odločbo o ustrezni kategoriji nastanitvenega obrat a. Na osnovi odločbe bo nastanitveni obrat nabavil pri pooblaščenem izdelovalcu označitveno tablo. Minister pristojen za gostinstvo je z navodilom tudi določil, za katere kategorije je potrebno ocenjevanje s pomočjo pooblaščenega ocenjevalca. To so: - hoteli, moteli in penzioni s štirimi ali petimi zvezdicami; - apartmaji, gostišča s tremi in štirimi zvezdicami; - kmetije z nastanitvijo s tremi ali štirimi zvezdicami; - kampi, prenočišča in prostori pri sobodajalcih s tremi zvezdicami. Vse lastnike nastanitvenih obratov pozivamo, da pristopijo k izpeljavi kategorizacije in se tako pripravijo za prihodnjo turistično sezono oziroma tudi zadostijo določilom zakona o gostinstvu, ki določa vse, ki ne bodo izpeljali ustrezne označitve svojih obratov, tudi kazni. Za vse nejasnosti lahko pokličete na Upravno enoto Mozirje, Tatjano Pur-nat. UPRAVNA ENOTA Gradnja napreduje kljub težavam Dolgo pričakovana zgradba nove osnovne šole na Rečici ob Savinji počasi dobiva prepoznavne oblike. To dejstvo demantira mnoge govorice, ki se v tem kraju v zadnjem času pojavljajo in govore o tem, da Rečičani zaradi izbranega izvajalca del, svoje šole še leta ne bodo imeli. Zgradba rečiške osnovne šole dobiva prepoznavne oblike (foto: B. Kanjir) “Glede govoric, da naj bi se gradnja šole na Rečici ustavila in da se šola ne dela več, moram povedati, da zadeva ni resnična. Res je, da je firma Cimperman v velikih organizacij skih in posebno tudi finančnih težavah. Največji problem v letošnjem letu je bilo zagotoviti roke, tako, da bi bila letos zgradba pod streho, ker Cimperman nima dovolj gradbenih delavcev. Zato seje gradnja izredno upočasnila, ni pa se ustavila,” pravi tajnik občine Mozirje Jože Kramer, ki je gotovo eden najzaslužnejših, da se je gradnja sploh začela. V zadnjih 14. dneh je Cimperman zagotovil podizvajalsko firmo, ki ima zadostno število delavcev. Tako jih je sedaj na gradbišču osnovne šole dnevno od 30 do 40. Gradnja torej pospešeno poteka. V preteklem tednu so že pripeljali železno konstrukcijo za streho nad telovadnico. V teku so tudi priprave za dokončanje druge plošče, sledi samo še podzidavanje do strehe in izdelava ostrešja ter same strehe. Glede na število delavcev računajo, da bo zgradba nekje do 15. decembra pod streho. Jože Kramer dodaja: “Glede na izredno težko finančno s tanje firme Cimperman pa je takole. Cimperman ne more kar tako v stečaj. Poleg tega pa občina podizvajalcem, ki delajo, zagotavlja plačila tako, da firma Cimperman odstopi terjatve podizvajalcem, na ta način pa so pripravljeni delati. Občina plačuje samo tista dela, ki so dejansko opravljena. Raznorazne govorice, da naj bi občina kar križem kražem plačevala Cimpermanu, to absolutno ne drži. Plača se samo tisto, kar je potrjeno s strani nadzornika, to pa je firma Projekt MR Maribor. Ta družba ima izredno dobre in izkušene nadzornike, ki ves čas zagotavljajo izredno kvalitetno gradnjo. Ko so se začele te težave, se nekatera manjša in obrobna dela, kot so na primer razne ograje in jaški, niso več izvajala. To pa je v nastali situaciji nepomembno. Glavno je, da se gradi in da je stavba letos pod streho. Takšni so plani in izgleda, da se bodo izpolnili.” Po pogodbi je rok za dokončanje del 31. julij naslednje leto. V avgustu bi se morala montirati samo še oprema, septembra pa naj bi otroci pričeli z rednim poukom. Firma Cimperman je za kvaliteto in izgo-tovitev del dala bančno garancijo, ki jo je po zakonu dolžna dati. Če sama do roka nebo mogla dokončati del, bo morala poiskati dovolj močnega podizvajalca, ki bi se lotil zadeve in jo izpeljal do konca. Pogovori v tej smeri že tečejo, na pomoč pa je priskočila tudi občina. V najslabšem primeru se lahko gradnja zavleče za kakšen mesec ali morda eno leto, kar pa je malo v primerjavi z mnogimi leti, kolikor dolgo Rečičani na svojo šolo že čakajo. Najvažneje pačje, da se šola gradi. Čeprav z malenkostno upočasnitvijo, se vendarle gradi. To pa naj bi bilo po vseh teh letih obljub in razočaranj edino važno. Benjamin Kanjir RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE MOZIRJE, Na trgu 20 Zbiramo ozimnico (jabolka, krompir,...) za ljudi, ki jim je vodna ujma poplavila domove. Vsi, ki bi bili pripravljeni karkoli darovati, pokličite na vašo krajevno organizacijo RK ali na OZ RK Mozirje (tel. 832-725), kjer boste izvedeli vse nadaljnje informacje. Hvala! KS Rečica ob Savinji Je bilo Ustavno sodišče zavedeno? Ustavno sodišče RS je na svoji seji 12. oktobra Prihovo izločilo iz občine Mozirje in jo priključilo k občini Nazarje. S tem je razveljavilo odločitev slovenskega parlamenta, kije izglasoval obstanek Prihove kot del občine Mozirje. Turistična zveza Slovenije Končni rezultati ocenjevanja “Moja dežela - lepa urejena in čista” Tekmovanje za najlepše urejeni kraj v akciji “Moja dežela -lepa, urejena in čista” v letu 1998 je zaključeno. Tekmovanje postaja gibanje, del razvoja, ki vključuje tudi nova temeljna načela trajnostnega razvoja. Tekmovalna akcija spodbuja in usposablja turistična društva, lokalne skupnosti in prebivalce, da stalno skrbijo za svoje okolje. Dolgoletne pobude nekaterih krajanov Prihove so tako končno obrodile sadove in izpolnile njihova pričakovanja. Govora o tem primeru je bilo v zadnjih letih veliko, zato ni potrebno znova razlagati postopkov, ki sta jih vršili obe strani. Krajani Rečice so se 23. oktobra zbrali v kulturnem domu na Rečici. Zbor je sklical predsednik KS Rečica ob Savinji, Jože Kramer. Zbranim je spregovoril o postopkih, ki so privedli do omenjene odločitve ustavnega sodišča. Izrazil je svoje prepričanje, da je bilo sodišče v nekaterih točkah zavedeno. Ob prebiranju odločbe, ki jo je sodišče posredovalo občinski volilni komisiji, ne pa tudi občini, je sprotno navajal nepravilnosti, ki so se iz odločbe očitno kazale. V odločbi je bilo zapisano, da se je poizvedovalnega referenduma na Prihovi udeležilo samo 114 volilnih upravičencev, kar pa ne drži, saj jih je bilo okoli 140. Še večja kršitev se je pojavila v naslednji točki, v kateri so ustavni sodniki odločili, da je Prihova del katastrske občine Nazarje in da naj zato tudi spada v to občino. Resnica pa je, da katastrska občina Nazarje ne obstaja in tudi nikoli ni obstajala. Nazarje so bile vedno del katastrske občine Prihova. Na izrečeno odločbo ustavnih sodnikov ni mogoča pritožba, ker je končni akt. Župan občine Mozirje in poslanec Jakob Presečnik odločbe ni želel komentirati. Dejal je, daje edinapot upoštevanje te odločbe in ustanovitev iniciativnega odbora, ki naj pripelje Prihovo ali vsaj del nje nazaj v občino Mozirje. Predlagal je tudi, da zbor krajanov napiše protestno pismo, ki ga bo potrdil občinski svet. Spoštovanje te odločbe je priporočal tudi pravniški izvedenec, ki ga je občina prosila za mnenje. Predlagal je nadaljevanje postopkov v skladu s pravno državo. Razprava, ki se je vnela, je izrazila bpjazen nekaterih razpravl-jalcev, da so apetiti občine Nazarje še večji. Drugi del, ki naj bi se priključil tej občini, bodo mordaSp. Pobrežje paTrnovec in ob koncu še Dobrovlje. To pa je potrebno vsekakor preprečiti. Govora je bilo tudi o spremembi šolskih okolišev. Meje le-teh potekajo po občinskih mejah, kar pomeni, da bodo morali otroci iz zgornjega dela Prihove v šolo v Nazarje. Pri tem bodo morali prečkati kar tri prometne ceste. Če bodo starši želeli svoje otroke šolati v kakšni drugi šoli, bodo morali za to pridobiti dovoljenje matične šole. Oglasili so se tudi prebivalci Homa. Dali so pobudo, da občina ukrene kaj z njihovo cesto in velenjskim PUP-om, ki po njej odvaža smeti v Podhom. Šoferji vozijo po travnikih in njivah poleg ceste, pri tem pa iz nezamreženih kontejnerjev izgubljajo smeti, ki jih morajo nato pobirati kmetje. Samo v enem dnevu pa pelje po tej cesti preko 20 PUP-ovih kamionov. Zbor je sprejel sklep, da občina uredi to zadevo na podlagi prekomerne obremenitve ceste, ki so jo vaščani sami izgradili leta 1975. Ob koncu zbora je Jože Kramer prebral protestno pismo, ki ga je pripravil. Vsebuje navedbe v petih točkah, v katerih osporava sodniško odločitev in navaja nepravilnosti, ki so razvidne iz vsebine odločbe. Udeleženci zbora, bilo jih je preko 100, so pismo podpisali. Poslali ga bodo na ustavno sodišče, v parlament, predsedniku RS in povsod tja, kjer smatrajo, da obstajajo mehanizmi pravne države, ki lahko pripomorejo k drugačni rešitvi vprašanja Prihove. Benjamin Kanjir 27. septembra 1998 je republiška ocenjevalna komisija pri Turistični zvezi Slovenije drugič obiskala Zgornjo Savinjsko dolino in ocenila kraja Luče in Mozirje, ki sta ostala v ožjem izboru ocenjevanja. Rezultati so naslednji: Večja mesta: 1. Nova Gorica, 2. Velenje, 3. Maribor. Srednja mesta: 1. Slovenske Konjice, 2. Idrija, 3. Slovenj Gradec. Manjša mesta: 1. Lenart, 2. Ribnica, 3. Muta. Izrazito turistični kraji: 1. Bled, 2. Portorož, 3. Kranjska gora. Turistični kraji: 1. Ptuj, 2. Laško, 3. Postojna. Izletniški kraji: 1. Mozirje, 2. Veržej, 3- Dovje - Mojstrana. Hribovski kraji: 1. Šentanel, 2. Golča, 3. Podkoren. Drugi kraji: 1. Braslovče, 2. Duplek, 3. Gornji Petrovci. Luče se ni uvrstilo v ožji izbor kr a-jev. V sklopu te akcije je bilo zaključeno tudi ocenjevanje zdravilišč, osnovnih in srednjih šol, kampov, gasilskih domov in policijskih postaj. Čestitamo Mozirju za dosežen uspeh! Svečana podelitev priznanj bo v drugi polovici meseca novembra. UPRAVNA ENOTA Sport center Juvanje 1 Ljubno SlUBi POHITITE Z VABIMO VAS TUDI NA: * PIZZE * DOMAČE JEDI * NEDELJSKA KOSILA * ZAKLJUČKE FITNESS STUDIO ODPRT, vsak dan od 10 do 22 ure INFORMACIJE NA TELEFON: 063/ 841-317 in 841-511 Moja dežela lepa, urejena in čista Mozirje najlepše v Sloveniji Turistična zveza Slovenije že več let izvaja projekt ocenjevanja slovenskih krajev z naslovom Moja dežela lepa, urejena in čista. Namen akcije je spodbujanje boljše turistične ponudbe posameznih predelov in ozaveščanje ljudi o pomembnosti urejenosti krajev, v katerih živijo. Kraji Zgornje Savinjske doline že kar tradicionalno pobirajo mesta v samem vrhu. V lanskem letu sta v svojih kategorijah Gornji Grad in Šmihel nad Mozirjem osvojila tretje mesto, OŠ Mozirje pa drugega. V zadnjih letih se na pobudo predsednice TD Mozirje, Mojce Finkšt, v akcijo aktivno vključuje tudi Mozirje. Tudi Mozirje in Mozirjani iz leta v leto na ocenjevanju prejemajo več točk, kar daje slutiti dvig zavesti o potrebnosti in pomembnosti te akcije TZ Slovenije. V letošnjem letu je v osmih kategorijah tekmovalo kar 105 slovenskih mest in krajev. Želja, da Mozirje osvoji naziv najlepšega slovenskega kraja v svoji kategoriji, to je med izletniškimi kraji, pa je letos končno dobila izpolnitev. Tekom poletja so komisije ocenjevale in po finalnem krogu je bilo ugotovljeno, da je Mozirje letošnji zmagovalec in torej najbolj urejen izletniški kraj v Sloveniji. Le z resnično predanostjo svojemu domačemu kraju je krajanom Mozirja v letošnjem letu uspelo kraj in okolico urediti in promovirati tako, da je TZ Slovenije lahko prišla do zaključkov, ki so na dlani. Podelitev priznanj bo konec novembra v Novi Gorici. Aktivnosti za ureditev kraja so potekale preko celega leta. Za njegovo predstavitev so člani TD Mozirje, pod vodstvom Mojce Finkšt, pripravljali razne akcije, ki so kraj približale ljudem širom Slovenije. Na povabilo društva se je predsednik TZS, Marjan Rožič udeležil sestanka zgornjesavinjskih turističnih društev, kjer je nakazal mnoge neizkoriščene možnosti na področju turizma. Le te se ponu-jajo, vendar jih je potrebno primerno obogatiti in dopolniti. Z vestnim in kontinuiranim pristopom je Mozirje doseglo priznanje, ki ga je že dolgo čakalo. Ravno to priznanje je vzpodbudilo prizadevanja, da se v naslednjem letu kot opazovalec predstavi kot mesto rož tudi v evropskem merilu. Benjamin Kanjir Ljubija Posodobljena cesta - rezultat dela domačinov V prejšnji številki smo že poročali o otvoritvi posodobljene ceste Ljubija-Završe-Ržiše. Domačini so v projekt vložili ogromno prostovoljnega dela in zajeten znesek finančnih sredstev in skupaj z Občino Mozirje v svoji želji za kvalitetnejšo povezavo z občinskim središčem tudi uspeli. Za kako zahteven projekt je v tem primeru šlo, zgovorno pove podatek, daje predračun ska vrednost posodobitve ceste znašala preko 50 milijonov tolarjev. Krajani so s pomočjo mozirske krajevne skupnosti, nazarskega zavoda za gozdove in gozdnega gospodarstva ter Termoelektrarne Šoštani pripravili spodnji ustroj ceste pri tem pa prispevali še vsak 150 tisočakov. Nekaj sredstev so uspeli pridobiti iz naslova demografske ogroženosti, pre ostanek potrebnih sredstev pa je prispevala Občina Mozirje. Razlogov za zadovoljstvo ob otvoritvi posodobljene ceste seveda ni manjkalo in jih tudi danes ne. Domačini so ponosni na uspešno realiziran projekt, ki je še dokaz več, da je s složnostjo v lokalnem Ljubijčani so ponosni na posodobljeno cesto (foto: Ciril Sem) okolju mogoče premagati tudi na videz nepremagljive ovire. KF Občinski odbori SDS, SKD in SLS Nazarje Koalicijska povezava tudi po volitvah Delovanje občine mora biti zelo transparentno - v nasprotnem primeru se pojavljajo dvomi. Delo občine mora biti javno in strokovno; odnosi s sosedi morajo biti dobri, še posebej jih bo potrebno urediti z Mozirjem. V Zgornji Savinjski dolini smo odvisni drug od drugega. Gre za specifično okolje z naravnimi danostmi, omogočiti je potrebno soliden razvoj, nova delovna mesta v sožitju z naravo - to je potrebno očuvati za tretje tisočletje. To so med drugim na tiskovni konferenci povedali prvaki pomladnih strank občine Nazarje - Franc Hren - SKD, Florjan Remic - SLS, in Ivan Krefl iz Socialdemokratske stranke Slovenije. S koalicijsko pogodbo so se nazarske pom- lo preveč in, da se bodo neprijetna vprašanja ladne stranke zavezale, da bodo skupnega kandidata za župana podprle že v prvem krogu. Ker se v Nazarjah voli po večinskem sistemu, bodo stranke nastopale enotno tudi pri volitvah v občinski svet. Interna koalicijska pogodba velja tudi za povolilno obdobje. Prvaki strank so prepričani, da ponujajo volivcem v presojo ljudi, kateri so vredni njihovega zaupanja. Še posebej za župana, skupni kandidat je Ivan Krefl iz Socialdemokratske stranke. V nazarskih pomladnih strankah ne zanikajo, da so bili v zadnjih štirih letih doseženi določeni uspehi. V nobenem primeru, pravijo, ne gre za zamere sedanji občinski garnituri, menijo celo, da se je gradi- še zastavljala. V vsakem primeru pa bi bila zaželjena večja informiranost - več transparentnosti, določene zadeve bo pač potrebno jasno in dovolj javno razščistiti. Pomladne stranke so prepričane, da je njihov program dober, naravnan v skupno dobro občanov občine Nazarje in vse Zgornje Savinjske doline. Predvsem je potrebno omogočiti soliden razvoj in ljudem zagotavljati nova delovna mesta. Kandidat Ivan Krefl pa se ob tem zavzema za neprofesionalno funkcijo župana. Kot pravi, mu ne gre za službo, s strokovnim znanjem želi predvsem pomagati občini in njenim ljudem. Savinjčan Občinski odbori SDS Zgornje Savinjske doline Naredili več, kot so obljubljali pred štirimi leti Občinski odbori Socialdemokratske stranke v Zgornji Savinjski dolini so predstavili svoje adute za bližnje lokalne volitve. V občini Luče se bo za ponoven mandat potegoval dosedanji župan Mirko Zamernik, ponovno izvolitev pričakuje tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj, svoje kandidate pa imajo tudi v občini Mozirje in novi občini Solčava. V Solčavi bo volivce nagovarjal Ivan Golob, za stolček mozirskega župana pa se poteguje dosedanji občinski tajnik Jože Kramer. Svojega kandidata nimajo na Ljubnem ob Savinji, podprli pa bodo kandidaturo sedanje županje Anke Rakun, za naklonjenost volilnega telesa se poteguje kot nestrankarska kandidatka. V nazarski občini bo za župana kandidiral njihov član Ivan Krefel, katerega poleg socialdemokratov podpirajo tudi krščanski demokrati in ljudska stranka. Dosedanja župana Mirko Zamernik in Toni Rifelj sta zbranim novinarjem poudarila, da so dobro opravljali zastavljene naloge, v Gornjem Gradu so po prepričanju Riflja naredili celo več od načrtovanega. Zaradi tega in programa, katerega ponujata, sta prepričana, da bodo volivci, znali upoštevati njuna prizadevanja. Seveda, pa se dosedanja župana Luč in Gornjega Gradu zavedata, da ni možno vsega postoriti naenkrat. Vse pač ni rešljivo preko noči, namen je bil najboljši, trud maksimalen, če pa je to tisto, se bo videlo po volitvah. Dejstvo je, da so pomladniki pred štirimi leti zapisali, da se bodo zavzemali za izgradnjo Pavličevega sedla, ceste Ljubno - Luče in projekt zemeljskega plina. Razmere na državnem nivoju so se spremenile, nekateri so pozabili, kar so podpisali, tudi zato je še veliko tega ostalo nedokončanega, je razmišljal Mirko Zamernik. Ivan Golob je ob predstavitvi nakazal probleme, s katerimi se bo spopadel, če bo izvoljen. Solčava je po vojni vseskozi izgubljala ljudi. Na račun lepih krajev niso smeli posegati v prostor. Po številu prebivalcev majhna občina, po prostoru pa velika, se bo morala spopasti predvsem z infrastrukturnimi problemi ko t je komunala in lokalne ceste. Z pritiskom na državo bodo poskušali stanje cest izboljšati, nič manj zaskrbljajoča ni panoramska cesta in še posebej Macesnik-ov plaz, katerega bo potrebno sanirati v celoti. V kolikor bo izvoljen, namerava Ivan Golob urediti tudi telekomunikacije, poskrbeti bo potrebno za nova delovna mesta in sploh oživiti vas, katera je po njegovem mnenju mrtva. Del vzroka gre menda pripisati dejstvu, da je Zgornja Savinjska edina dolina, ki nima urejenega mejnega prehoda z Avstrijo. Jože Kramer, tajnik občine Mozirje in predsednik KS Rečica, se bo trudil za enakomeren razvoj mozirske občine. Predvsem bo potrebno zagotoviti pravilen razvoj turizma, prav tako kmetijstva in pospeševati malo gospodarstvo ter družbene dejavnosti. V Mozirju namerava urediti trško jedro, vključno z ureditvijo prometa, nadalje je potrebno urediti infrastrukturo - most v Lokah in normalen pristop na Podvrh. Zagotoviti bo potrebno pogoje za postopen prehod na 9 letno šolanje, zgraditi telovadnico. Tudi za trg Rečica velja ureditev trškega jedra, vključno s samim jedrom, dograditi kanalizacijo in elektifikacijo. Za ostala naselja bo potrebno zagotoviti ostalo infrastrukturo kot so javni vodovod, telefon ter kabelsko televizijo, še posebej za področja, kjer še ne morejo spremljati prvega in drugega programa nacionalne televizije. Z razvojem podeželja naj bi zadržali mlade in preprečili pereč problem izseljevanja. Savinjčan Združena lista socialnih demokratov “Odprimo ta prostor” S tem sloganom bodo v Združeni listi poskušali na letošnjih lokalnih volitvah prepričati volivce, da se opredelijo za njihov program. Vodstvo stranke za Zgornjo Savinjsko dolino, srečanja na Ljubnem ob Savinji seje udeležil tudi predsednik stranke Borut Pahor, je predstavilo kandidate, s katerimi želijo uresničiti zastavljene cilje in programske usmeritve. Na volitvah za mozirski občinski svet bosta iz vrst Združene liste kandidirala Silvestra Piki iz Mozirja in Franc Rakun iz Rečice ob Savinji, za naklonjenost ljubenskih volilcev pa se bodo potegovali Bogdan Grohar, Bojan Rop ter Ivan Arnič. Člani Združene liste iz Zgornje Savinjske doline so prepričani, da bo potrebno veliko postoriti. Predvsem gre za vzpodbujanje gospodarske rasti, s tem pa bodo ustvarjeni pogoji za nova delovna mesta. Po mnenju Bojana Ropa, predsednika območne organizacije Mozirje, so na Ljubnem prav na tem segmentu storili odločno premalo. Gospodarska vizija šepa, premalo ali skoraj nič so bile izkoriščene naravne danosti, predvsem za razvoj turizma. Takšen primer je Planinka, v Združeni listi so prepričani, da se je občina Ljubno premalo dejavno vključila v razvoj formalno neobstoječe Savinjsko - Šaleške regije. Predvsem bo potrebno poskrbeti za dolgoročno perspektivna delovna mesta. Res pa je, da je najlažje zadovoljiti potrebam ljudi z izgradnjo infrastrukture, je med drugim dejal Bojan Rop. V Združeni listi socialnih demokratovverjamejo, da premorejo njihovi kandidati dovolj znanja za delo in uspešen razvoj občine. Poleg tega želijo po svojih močeh uveljavljati načela socialne države z enakimi možnostmi socialnega varstva za vse državljane. Na Ljubnem se že nekaj časa kaže pomanjkanje kadrovskih stanovanj, prav tako se bodo zavzemali za skladen razvoj pokrajin in ideološko čisto šolo. Država se mora temeljito pripraviti na vstop v Evropsko unijo, več solidarnosti pa pričakujejo od pristojnih vladnih resorjev, predvsem ob naravnih in drugih elementarnih nesrečah. Vse zahvale so bili deležni borci NOB, po mnenju članov ZLSD brez njih danes ne bi živeli v samostojni Sloveniji. Prav tako so obsodili sleherno medvojno kolaboracijo in sodelovanje z okupatorjem, enako tudi povojne poboje. Srečanja se je udeležil tudi kandidat za župana občine Ljubno, dr. Cveto Kolenc (LDS), ka- terega bo na volitvah podprla tudi Združena lista. Predsedniku stranke Borutu Pahorju pa so sugerirali, da je potrebno v parlamentu nastopati bolj odločno in transparentno. Dilema, ali podpreti delo ali celo sodelovati v sedanji vladi je povsem odvečna. Člani stranke iz Zgornje Savinjske doline so namreč mnenja, da morajo odgovornost za kaotično stanje v državi prevzeti izključno vladajoče stranke, kljub dejstvu, da jih je dr. Drnovšek pred kratkim povabil v sedanjo vlado. Združena lista socialnih demokratov je in hoče ostati stranka, ki ne ustvarja afer in čudežev, za te so se priporočile njihove tekmice. Verjamejo v stvarno delo in na podlagi rezultatov ustvarjajo boljše pogoje življenjav državi Sloveniji, je bilo med ostalim sporočeno Borutu Pahorju, prvake stranke. Savinjčan I Vesela semi, ker sem za vas, vesela bomi, če boste vi za mene. Mojca Finkšt nestrankarska kandidatka CrkčitvC yyVcr^-Ctjc Ribiška družina Mozirje Mladi so se pomerili Ribiška družina Mozirje v svojih vrstah združuje tudi 48 mladincev in pionirjev. Vsi so vneti ribiči, ki radi lovijo ribe, se udeležujejo delovnih akcij, ki jih organizira družina, najraje pa med seboj ali z vrstniki iz drugih ribiških družin tekmujejo v lovu rib s plovcem. Septembra sta bili dve tovrstni tekmovanji tudi na mozirskem ribniku. Rezultati obeh so se sešteli in tako so najboljši mladi ribiči zaleto 1998 postali: 1. Tilen Kojc, 2. Aleš Žunter, 3. Bine Bezjak, 4. Daniel Kvas, 5. Samo Kvar. Vsem tekmovalcem so mentorji in ostali starejši ribiči priredili zaključek s skromno zakusko. Veseli smo, da mladi z veseljem nadaljujejo naše delo. Mile Kojc Mladi ribiški kadri zorijo pod strokovnim vodstvom mentorjev Ključavničarstvo Klemenšek Izpolnjevanje rokov in kvaliteta Izpolnjevanje rokov in kvaliteta vsega opravljenega stabistveni vodili samostojnega podjetnika Vojka Klemenška iz Solčave. Že dalj časa se aktivno vključuje v prizadevanja za lepši jutri domačega kraja, zadnji dve leti pa opravlja tudi funkcijo predsednika KS Solčava. Vojko Klemenšek je pričel s ključavničarsko obrtjo septembra leta 1977. Z delom je pričel sam, že v naslednjem letu pa je zaposlil dva delavca. V letih od 1977 do 1983 je bil v Sloveniji pravi vzpon obrti, na trgu je vladalo veliko povpraševanje po razni transportni opremi, predvsem za potrebe živilske industrije. Ob razpadu jugoslovanskega trga leta 1990 je tudi ključavničarstvo Klemenšek, ki je do tega leta okoli 60 odstotkov vse proizvodnje namenjalo na hrvaški trg, ostalo brez večine poslov. Na Hrvaškem so jim os tale tudi velike terjatve. Takrat so bili tudi v fazi izgradnje novih prostorov, kar je še dodatno zaostrovalo njihov položaj. Prehod je bil zelo težak. Sčasoma jim je uspelo poiskati nove trge in odjemalce njihovih izdelkov. Vrzeli, ki so nastale, so zapolnili z avstrijskim, nemškim in slovenskim tigom. Takrat so začeli sodelovati z Iskro Nova Gorica, Savo Kranj, sistemom Gorenje, Termo elektrarno Trbovlje... Z vsemi temi poslovnimi partnerji so si zagotovili dovolj dela in odpuščanja delavcev ni bilo nikoli. V ključavničarstvu je že tako od leta 1988 naprej redno zaposlenih od 12 do 15 delavcev. Uspešno so zaključili tudi gradnjo objekta, v katerem imajo preko 1000 kvadratnih metrov proizvodnih površin in poslovne prostore. Okrog zgradbe so uredili še dodatnih 2000 kvadratnih metrov površin, tako da jim prostora za varno in učinkovito delo ne manjka. Leta 1990 so morali zaradi vse večjega negotovinskega plačevanja ustanoviti podjetje ELTRAS d.0.0. Podjetje skrbi za trgovinsko dejavnost in izpeljavo blagovnih kompenzacij. Trenutno največ izdelujejo razno investicijsko opremo, vse vrste transportov za industrijo ter skladiščno opremo. V zadnjem času so opremili halo MGA, GLIN K&M, j veliko pretočno skladišče v Gorenju GA za Gorenje Kopalnice pa so izdelali dva S unikatna transportna sistema. V letošnjem letu so navezali stike s poslovnim part-nerjem iz Bosne ter tudi že realizirali projekt opreme za predelavo sadja in zelen-§ jave. Zaradi zagotovljenih poslov pa v naslednji letih Vojko Klemenšek planira tudi dodatna zaposlovanja, kar je za kraj, kot je Solčava, velikega pomena. Zaradi pridobljenih izkušenj na področju gospodarstva in politike se je Vojko Klemenšek odločil, das podporo volivcev kot neodvisni kandidat kandidira za župana nove občine Solčava. Z zastavljenimi cilji in projekti zagotavlja sokrajanom, da bo ob svoji izvolitvi skrbel za razvoj in dobrobit Solčavskega, ki je bilo v zadnjih letih vse preveč zapostavljeno. Vojko Klemenšek Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Državna tekma šolanih psov v Var pol j ah Zgornjesavinjski kinologi so v soboto, 10. oktobra, organizirali državno tekmo šolanih psov. Udeležilo se je je 47 tekmovalcev iz vse Slovenije, med sabo pa so se pomerili v treh programih. Državno prvenstvo je sestavljeno iz 4. tekem, ki dajo ob koncu državne prvake. Izmed teh najboljših se sestavi tudi državna reprezentanca, ki zastopa slovenske barve na mednarodnih tekmovanjih. V najtežjem programu, IPO 3, v katerem se je v Varpolju med sabo pomerilo 5 tekmovalcev, je največ znanja in obvladovanja svojega psa na tekmovanju pokazala Mojca Brenkuš iz KD Naklo. V programu IPO 1 se je pomerilo 14 tekmovalcev, najboljši pa je bil Ivan Škoflek. Za njim se je uvrstil Zdenko Purnat, oba pa sta člana KD Zgornje Savinjske doline. V tretjem programu, imenovanem ISP A, se je s svojimi dresiranimi ljubljenčki pomerilo 28 tekmovalcev, najboljša izmed njih pa je bila Mirja Lapanja iz KD Agility Ilirija. Dobro organizacijo in uspeh pripravljenega tekmovanja potrjuje dejstvo, da bo državna tekma na vadbišču v Varpoljah tudi naslednje leto. To za organizatorje pomeni potrditev dobrega dela, hkrati paše večjo obvezo, saj tekmovalci iz leta v leto pričakujejo več. Na dobrih temeljih, polnih entuzijazma, kakršno vlada med zgornjesavin-jskimi kinologi, pa to gotovo ne bo težko. Benjamin Kanjir Medobčinska zveza kulturnih društev Zgornje Savinjske doline Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izposta-va/v ustanavljanju/ Občina Luče in Kulturno društvo Luče ZAPOJ Z MENOJ... V soboto, 28. novembra 1998, bo v novi kulturni dvorani v Lučah medobčinsko srečanje ljudskih pevcev. Vabimo vse, ki radi pojo stare ljudske pesmi, da se nam pridružite. Namen srečanja je predvsem obuditev petja starih ljudskih napevov. Petje se lahko izvaja v različnih sestavih -solo, v duetih ali v skupinah. Izjemoma lahko petje spremlja tudi ljudsko glasbilo. Srečanja s podobno vsebino se širom Slovenije izvajajo že vrsto let. Ker menimo, da je pevsko narodno blago še zelo bogato tudi na našem območju, načrtujemo taka srečanja vsako leto v tem času tudi pri nas. Upamo, da bo vaš odziv številen tako v veselje vseh nastopajočih pevcev kot tudi obiskovalcev prireditve. Informacije in prijave za srečanje sprejemamo vsak dan do 25. novembra 1998 na naslov: MZKD, Hribernikova 1,3330 Mozirje/831-652 in833-546zvečer/ PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK NASTOPAJOČIH /ali vodje skupine/,_ NASLOV, TELEFON:________ NASLOVI PESMI /avtor, če je znan/:. Zmagovalec IPO 1 Ivan Škoflek s Princem med nastopom (foto: Ciril Sem) KD Jurij Mozirje 4. EX -TEMPORE Savinjski Gaj” Kulturno društvo “JURIJ” Mozirje je pripravilo 4. Ex-tem-pore vMozirju. Slikarji se vsako leto z veseljem odzovejo vabilu prireditelja in tako po slikarsko zaključijo bogato razsta vno in sejemsko delovanje v Mozirskemparku. Strokovni vodja ex-temporaje bil dr. Jožef Muhovič, kijeprofesor na likovni akademiji v Ljubljani, sicer paje domačin in z veseljem pomaga pri prireditvi. Za vsoprizadevanje, da pripravi prepoznaven ex-tempore smo mu hvaležni. Slikarji so se letos zbrali v petek: 25. in 26. septembra, to je bilo v času praznovanja 1. občinskega praznika v občini Mozirje. Slikarska inspiracija je bil cvetličn i park, ki v tem času dobiva jesensko podobo, barve, ki so značilne za jesen. Tako slikarjem res ni težko mešati barve, saj jim jih lepo pripravi narava, kije v jeseni v Gaju še posebno lepa. Nekateri slikarji pa so pobude za slikanje prinesli kar v svoji domišljiji in ob koncu delovnega dela 4. ex-tempora je bilo kaj videti. Slikarji so se zbrali v gostišču Gaj in v delovnem vzdušju postavili na ogled svoje stvaritve. Obprijetnem klepetu je beseda stekla tudi o nastalih likovnih delih in splošno o problematiki podobnih ex-temporov po Sloveniji. Slikarje so ob koncu pohvalili gostje sklepnega dela ex-tempora na čelu z Mozirskim županom inposlancem Jakobom Presečnikom. Razstavni del 4. Ex-tempora pa sledi v novembru, ko bomo otvoritevpo vezali z okroglo mizo, ki nosi nasov: EX-TEMPORE DANES! Povabili bomo vse avtorje nastalih del in ugledne goste s področja likovne umetnosti. Na 4. Ex-temporu so sodelovali: akademski slikarji: Lucijan Bratuš, Vinko Železnikar, Terezija Bastelj, MatejMetlikovič in Milica Zupan, Peter Matko, Karmen Goričar, Drago Jerman, Cecilija Bernjak, Vojko Gašperut, Vlado Geršak, Ida Šprah, MartaJakopič-Kunaver, Tatjena Luznik-Škufca, Anka Rakun, Metod Sem, Konrad Marčinko in Jure Repenšek. Prireditev so finančno podprli: Občina Mozirje, KS Mozirje, Mizarstvo Kovač - Mozirje, Pekama Miš-Maš, SKD Mozirje, SDS Mozirje, ZKZ Mozirje, SLS Mozirje, EHD Mozirje, Zavod za kulturo Mozirje, vsem hvala. Jure Repenšek KD “Jurij” Mozirje PGD Radmirje V Člansko in veteransko tekmovanje Gasilska Zveza Zgornje Savinjske doline je v sklopu programa izobraževanj v tekočem letu organizirala člansko in veteransko gasilsko tekmovanje, katerega se je udeležilo kar 38 gasilskih enot. Med seboj so se preizkusili v šestih kategorijah. Priprava terena je bila tokrat zaupana Prostovoljnemu gasilskemu društvu Radmirje, ki je z dobro in tekočo organizacijo zaupanje v celoti opravičilo. Najštevilčnejšo kategorijo, kar 17 desetin, so sestavljali člani “A”, ki so se med seboj pomerili v vaji z motorno brizgalno po CTF izvedbi in štafetnim tekom. Po razburljivih nastopih sta imeli na koncu največ uspeha enoti PGD Gorica ob Dreti, ki sta osvojili prvo in tretje mesto, med njiju pa se je vrnila vedno boljša desetina PGD Pobrežje. V istih disciplinah so nastopile še enote članic “A”, članic “B” in članov “B”, vrstni red najboljših pa je izgledal takole: Članice A: 1. PGD Nova Štifta, 2. PGD Mozirje, 3. PGD Radmirje. Članice B: 1. PGD Radmirje, 2. PGD Pobrežje, 3. PGD Bočna. Člani B: 1. PGD Pobrežje, 2. PGD Nova Štifta, 3. PGD Rečica ob Savinji- Veliko znanja so v vaji s hidrantom in raznoterostjo pokazali tudi veterani. Tako med ženskami kot moškimi so prvi mesti osvojili veterani PGD Pobrežje, za njimi pa so se uvrstile ekipe iz Mozirja, Radmirja in Grušovelj. Po končani prireditvi in podelitvi pokalov najboljšim stase tako poveljnik kot predsednik Gasilske zveze Zg. Savinjske doline zahvalila prirediteljem za dobro organizacijo, vsem nastopajočim pa za sodelovanje. Franjo Pukart Gasilsko poveljstvo občine Nazarje Gozdni požar na Čreti V sklopu gasilskih aktivnosti v mesecu požarnega varstva je tudi letos poveljstvo občine Nazarje, v sodelovanju s PGD Gorica ob Dreti organizirala skupno občinsko vajo, in sicer je zagorel gozd pri Farnici, bolj znani “angleški baraki” na Čreti. Tokratni taktični načrt je predvideval večji gzdni požar, ki so ga povzročili gozdni delavci pri uničevanju oziroma zatiranju lubadarja. Le-ti so nemudoma obvestili Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti, ta pa preko centra za obveščanje še ostala druš tva v občini. Kljub precejšnji oddaljenosti so op- erativne enote vseh treh društev, s pripadajočo opremo za gašenje gozdnih požarov, prispele na požarišče v pičlih petnajstih minutah in po navodilih občinskega poveljnika in revirnega gozdarjapožar kmalu lokalizirale in pogasile. V vaji, ki so si jo ogledali številni gostje, je sodelovalo 50 gasilcev, ki Gasilci so dokazali svojo mobilnost in operativno usposobljenost (foto: JP) so spet dokazovali, da je njihova mobilnost in operativna usposobljenost v vsakem trenutku na visokem nivoju. To je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril tudi župan občine Nazarje, Ivan Purnat, ki se zaveda pomena in dobre organiziranosti gasilstva v lokalni skupnosti. Kratko oceno vaje sta podala še poveljnik poveljstva Gasilske zveze Zg. Savinjske doline Franc Finkšt in vodja gozdnega revirja Franc Matko. Analizo je zaključil pov- lejnik občinskega poveljstva Franjo Pukart, ki se je zahvalil županu in občini Nazarje za korektno in dobro sodelovanje ter finančno pomoč pri nabavi sodobne osebne zaščitne opreme. To je bila že četrta skupna občinska vaja, kar kaže na dobro organiziranost in povezanost gasilskih društev znotraj nazarske lokalne skupnosti. Franjo Pukart Ljubno Občinska gasilska vaja dobro uspela V mesecu požarne varnosti izvajajo gasilska društva razne aktivnosti, preko katerih spoznavajo svojo usposobljenost ravnanja z raznimi pripomočki in približujejo svoje delo ljudem, na katerih območju delujejo. PGD širom Zgornje Savinjske doline izvajajo vaje, na katerih prikazujejo svojo pripravljenost priskočiti na pomoč komurkoli in kadarkoli. Na takšni vaji so se 24. oktobra zbrali tudi gasilci iz PGD Ljubno, Okonina in Radmirje. Uprizorili so skupno občinsko vajo gašenja požara v zaselku Meliše. Zbiranje je potekalo zelo hitro. Na prizorišču dogaj anja so se že po parih minutah pojavila gasilska vozila. Sodelovalo je 22 prostovoljnih gasil- cev, ki so pripeljali vodo iz Savinje, kar pa ni prav lahko. Oddaljenost požara od nje je bila namreč preko 800 metrov, kar pa mladim in motiviranim gasilcem ni povzročalo posebnih preglavic. Preizkusili so tudi vaške hidrante, ki so se izkazali za zelo zanesljive. Ob koncu je poveljnik predal raport ljubenski županji Anki rakun, ki je zbranim izrazila svojo podporo in pohvalo ob prikazanem. Benjamin Kanjir PGD Mozirje Razvejano gasilstvo Območje, kjer delujejo člani PGD Mozirje je zelo veliko, saj obsega mnoge okoliške zaselke, večinoma na hribovitem terenu. Razvoj dejavnosti zato narekuje stalno opremljanje gasilskih desetin, ki so sestavljene iz posameznikov, ki so doma v teh zaselkih. Vse te desetine so opremljene za takojšnje delovanje v primeru nesreče. To pasevedastane. Stalno jepotrebno dokupovati razno opremo in preverjati njeno izpravnost. Najlažje se ta preverjanja vršijo na vajah tekom celega leta. Seveda pa se glavne aktivnosti v tej smeri vršijo v mesecu oktobru, ki je mesec požarne varnosti. Pozivniki so se tako pri mozirskih gasilcih oglasili 17. oktobra popoldan. Javljen je bil požar v Šmihelu. Akcija je stekla. Že čez par minut so se oglasile sirene gasilskih vozil. Novo terensko vozilo, ki so ga Mozir-jani kupili lani, je bilo v Šmihelu v dobrih 10. minutah. Takoj so prihiteli tudi kmetje s traktorji in cisterna-mi-creinami polnimi vode. Za prim- er požara jih imajo v Šmihelu na razpolago kar 8. Nekatere kmetije imajo tudi svoje hidrante in zbiralnike vode. Vsi ti imajo tudi osnovno opremo za takojšnje gašenje ob primeru požara. Za močne traktorje ni ovir in prevelikih hribov, kar se je med vajo dobro izkazalo. V doglednem času so na pomoč prihitela tudi ostala vozila in cisterna. Gasilci so razvili cevi in izpod hriba na mesto požara pripeljali vodo. Akcija je dobro uspela in še enkrat dokazala dobro povezanost gasilcev in kmetov-prebivalcev Šmihela, ki v primeru požarne ogroženosti nikakor ne bi stali križem rok. Benjamin Kanjir Toplice Dobrna Odkrivanje in zdravljenje osteoporoze Kosti so živ organizem. Ves čas življenja del kosti propada, hkrati pa nastaja nov kostni material. Ob določenih pogojih je lahko nastajanje novega materiala manjše kot propadanje obstoječega. Posledica je zmanjšanje gostote kosti in s tem tudi manjša nosilnost. Temu pravimo osteoporoza. Osteoporoza navadno ne pokaže nobenih simptomov, zato jo imenujejo tudi “tiha bolezen”. Napredovanje osteoporoze mnogokrat opazimo šele takrat, ko pride do nepričakovanega zloma, ki pa praviloma ni posledica hudega padca ali udarca. Največkrat odpove kost v kolku ali hrbtenici, ki nosi težo, včasih pa tudi v podlakti ali drugih delih okostja. Tovrstni zlomi lahko povzročijo hude oblike invalidnosti. Pojav osteoporoze je odvisen od več dejavnikov. Med zelo pomembne spada padec nivoja ženskih spolnih hormonov v obdobju menopavze, kar postavljaženske, glede na obolevnost in stopnjo osteoporoze, daleč pred moške. Verjetnost, da bo ženska, stara okoli 50 let, v prihodnosti doživela osteoporozni zlom, je skoraj 40-odstotna, verjetnost, da bo to doživel enak) s tar moški, pa je 13-odstotna. Toplice Dobrna sodijo med najbolj priznana evropska zdravilišča za ženske bolezni in ker se v praksi pogosto srečujejo z boleznimi okostja, so se odločili, da posodobijo opremo za odkrivanje rizika osteoporoze. Prim. dr. Karl Lipovec, specialist za fizikalno medicino in rehabilitacijo, pojasnjuje, da je razširjenost osteoporoze pogojena s staranjem populacije, ki se bo v prihodnje še stopnjevala. “Še pred nekaj leti je bila osteoporoza v bistvu neozdravljiva bolezen, danes pa jo lahko z novimi metodami uspešno odkrivamo in nato tudi zdravimo.” V Toplicah Dobrna so nabavili aparat za ultrazvočno diagnostiko Sahara, s katerim lahko na enostaven način odkrivajo rizik za nastanek osteoporoze. “Metoda je nenevarna, neboleča, kratkotrajna in tudi cenovno zanimiva," zatrjuje prim. dr. Lipovec. “S posvetom pri zdravniku, Sahara je ultrazvočna naprava, s katero ugotavljamo gostoto kostnega tkiva in s tem nevarnost nastanka osteoporoze. Z napravo merimo gostoto petnice in posredno sklepamo, kakšno je stanje drugih delov okostja. Postopek je neboleč, kratek in v visoki meri informativen. ki poleg rezultatov ultrazvočne meritve upoštevaše ostale rizične dejavnike posameznika, dobi pacient informacijo, ali je še varen pred nastankom osteoporoze ah je morda že na meji, katerih napotkov se mora držati.. Če pregled pokaže, da je pacient že v območju bolezni, ga napotimo na podrobnejše preiskave z rentgenskimi aparati, ki zelo natančno določijo, kje je večja nevarnost zloma: v kolku, v vretencih ali kje drugje.” Prim. dr. Kati Lipovec poudarja, da lahko ljudje, ko obiščejo Dobrno, po zelo hitrem postopku opravijo pregled ogroženosti zaradi osteoporoze. Poleg zdravil, ki jih po potrebi predpiše zdravnik specialist, v Dobrni nudijo celo paleto programov s področja fizikalne medicine in rehabilitacije za zdravljenje in preventivo osteoporoze. To so predvsem razne oblike fizioterapije, masaže, aktivno gibanje na trim stezi in predavanja pacientom na kakšen način si lahko sami pomagajo. Na predavanja v zvezi z osteoporozo, ki so vsako sredo popoldne, vsak drugi petek pa o problemih žena v menopavzi, vljudno vabijo vse, ki jih tematika zanima. Zdravniki specialisti pa bodo z veseljem odgovorili tudi na vprašanja po telefonu. V Toplicah Dobrnaz velikim uspehom zdravijo razne vrste neplodnosti, motnje mens truacijskega ciklusa, vnetja jajčnikov, menopavzne težave in stanja po operacijah na genitalnih organih ter dojkah. In ne samo to. Zdravijo tudi obolenja gibal in mikrocirkulatorne motnje. Narava lajša in zdravi tudi druge težave. Zaupajte njej in sebi. Zaupajte strokovnemu znanju zdravnikov. Dobrna je kraj za novo življenje! PR PRODAJALNA NA TRGU 33, MOZIRJE TEL:063/833-277 NA OBISK MIKLAVŽA SMO SE PRIPRAVILI 11 ZDAJ! mmito: mm im immim mmoflisa Delovni čas: dopoldan od 8.00 do 12.00 ure l popoldan od 14.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so: Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Bečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje Spodnja Rečica 14, 3332 Rečica ob Savinji, tel.: 063/833-233 in 833-177 fax.: 063/833-381 TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM IN OSTALI GRADBENIKI Sporočamo vam, da imamo v zalogi še betonske zidake, cevi, tlakovce, robnike in ostale betonske izdelke. NOVO Dobite lahko tudi zidne opeke, porolite, preklade in ostale izdelke od proizvajalca Wienerberger. Ker se letos grabena sezona že več ali manj končuje, se za vse izdelke priporočamo tudi v naslednjem letu. VTIS d.o.o. Sneg in ostale nevšečnosti Zima! Vas že kaj stiska v želodcu, ko se spomnite lanskoletne? Nič? O.K. Potem raje preberite kino spored ali kaj podobnega, če pa vas ob misli na zasneženo cesto le malce stisne, berite dalje. Mraz, poledica in sneg nas bodo zanesljivo nadlegovali tudi to zimo. Zatorej postorimo pravočasno na jeklenem konjičku vse tisto najnujnejše, ki nam bo prineslo majhne radosti ob jutranjem prebujanju. Sicerpa-kdor kupuje hitreje, kupuje ceneje! Ko se bo začela “prava” zima, bodo vsi “antizimski” dodatki gotovo za kakšen odstotek dražji, časa za iskanje ugodnejšega nakupa pa enostavno ne bo. PNEVMATIKE Zimske pnevmatike pomenijo varno in zanesljivo pot skozi deželo zimske idile. Boljši oprijem, krajša zavorna pot in boljša lega na cesti so aduti, ki govorijo v prid njihovega nakupa. Priporočamo vse štiri! Pomislite: kaj je vrednost pnevmatik proti vrednosti vašega jeklenega konjička!? HLADILNA TEKOČINA Kontrola temperature hladilne tekočine vam bo prihranila marsikatero sitnost, predvsem pa nepotrebne stroške. TEKOČINA ZA ČIŠČENJE STEKEL Nikar ne dopustite, da bi imeli v posodi led namesto vode oziroma tekočine. Sredstva proti zmrzali dobite na vseh bencinskih servisih. KLJUČAVNICA Pozimi rada zmrzne, kako naj potem človek odpre vrata?! Pred pranjem jih zavarujte z lepilnim trakom, po pranju pa jih še malce naoljite. Dobrodošel bo tudi WD40. TESNILA Na vratih niso “od muh” in prav dobro je, če jih namažemo s kakšnim “glicer-inčkom,” saj bo tako vstop v avtomobil precej lažji. Ne pozabite zamenjati metlic brisalcev! V PRTLJAŽNIKU Toplo priporočamo naslednje malenkosti: verige, rokavice, odejo, vžigalne kable, sprej za odmrzovanje stekel in ključavnic, strgalo in manjšo metlico, ki bosta pomagala pri čiščenju snega in ledu. Baterijska svetilka tudi lahko pride prav! Pa še to: bencina naj bo vedno dovolj, saj nikoli ne veste, kje boste obstali. Odločitev prepuščamo vam, spoštovane voznice in vozniki, če pa vas zima kljub temu kje preseneti, se ob sočnih kletvicah spomnite na avtomobilski kotiček v Savinjskih novicah... Igor Pečnik Adriatic svetuje: Organizirajte si PROGRA Življenjsko zavarovanje zagotavlja varnost danes in v prihodnosti. Je varčevanje in je lahko dodatna pokojnina... v 0 S M O Ö 'c ■JG Ö ■c o ö K? u S Qu 0 tT O) > T3 Ö O >W IN C N 1 . Ö 0 > ■ •H H s ° IRNO ST 1 i—1 s m r o 0 Cb C TO e 3.000 SIT dovolj B Vas zanima prav vaš finančni program B Adriatic c$C na frniAadnsoat Pričakujemo vas v Adriatic Celje, Lava 7 tel.: 453-665 in na brezplačni številki 080/11-10. Da, program je lahko izredno zanimiv v primeru, če ste ■ pripravljeni odvajati le 3.000 ali 4.000 SIT. Tudi 3.000 SIT • mesečno vam lahko zagotavlja lepo varčevanje in varnost ■ vaših najdražjih (otrok, moža, žene...). Naj ponazorimo s ! primerom. Stari ste 32 let in sklenete zavarovanje za dobo 23 I let. Če bi se vam v tem času zgodilo najhujše (smrt) bi vašotrok, ; zakonec ali kdorkoli, ki ste ga določili v polici, prejel 10.800 ; DEM v tolarski protivrednosti. Ko pa boste stari 55 let, boste ob J izteku zavarovanja razpolagali z 10.800 DEM privarčevanega ■ denarja. Kam ga boste usmerili, je seveda popolnoma vaša ■ odločitev. Pomembno je ie to, da veste, da boste v tistem • trenutku lahko kupili t.i. prostovoljno dodatno pokojnino • oziroma rento za vse življenje. I «i ižV* «t 11 «r#'ii m' miiiivti »ttitt«*«i: «m «mi * «t «m m «mi * * «mi * m mm 18 ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik V Zgornji Savinjski dolini doslej še nihče ni raziskoval hišnih znamenj ali “cahn” imenovana v narečju. Brez dvoma predstavljajo ta znamenja izredno dediščino naše kmečke kulture, ki zasluži podrobno raziskavo. Nekateri znanstveniki se temu vprašanju v okviru slovenskih dežel že posvečajo. Nekaj več je doslej narejenega na Primorskem, Gorenjskem in Koroškem. Ob poselitvi so se oblikovale srenje, ki so opravljale skupna dela, tako za pridobivanje obdelovalne zemlje, kot pozneje tudi na skupni lastnini. Ljudje so morali oblikovati kar velike skupine, da so določena dela lahko opravili. Ta so veljala kot skupna, torej so zanje bili zainteresirani vsi prebivalci določenih območij. Prav lahko si predstavljamo, daje požigalništvo bilo tovrstno skupno delo, saj so tako pridobivali nove površine za preživetje. Pozneje v fevdalnem času, so vasi, trgi in mesta imeli skupno lastnino na nepremičninah, služila je vsem prebivalcem, ki so bili za to upravičeni. Torej, da so imeli trške ali mestne pravice oziroma so bili posestniki v določeni vasi. Tako je v določenem smislu šlo za neke vrste skupno življenje, kije torej zahtevalo opravljanje skupnih del. Pri teh delih so seveda prihajali ljudje s svojim orodjem. Kaj lahko bi prišlo do zamenjave ali celo do odtujitve, če orodja ne bi bila zaznamovana s hišnim znakom. To je veljalo tudi pri skupni paši, ko so označevali vsak svojo živino. Seveda so z znaki preprečili razprtije, do katerih bi lahko prišlo v primeru zamenjave ali celo namerne zlorabe lastnine. Tisti, ki je, denimo našel zaznamovano orodje, ga je po znaku razpoznal in ga seveda vrnil. Takšne so bile pač nenapisane navade v času, ko so ljudje še cenili dano besedo in spoštovali tujo lastnino! Narodopisje je postalo pozorno na hišne znake šele v prejšnjem stoletju. Ogromno raziskav so naredili v severnih državah Evrope, pa tudi v Nemčiji in na Holandskem. Tudi sosednja Avstrija ni stala ob strani. Razlika med znaki in grbi je zelo očitna. Znaki niso nikoli v barvah. Rodbinski znaki so se dejansko držali hiše, ne pa rodbine. Če je ta odmrla, je hiša nosila stari znak naprej. Hišna znamenja so likovno zelo enostavna. Torej niso zahtevna za rabo niti za razpoznavo. Čisto preprosta so torej! Pogosto so sestavlje- nišna znamenja na iz ravne navpične črte, katera je zvezana ali prekrižana z eno ali z več poševnimi črtami. Pogosto so izpeljana iz križa ali drugih prostih geometričnih oblik. Torej ne izražajo kakšnega umetnostnega sloga. Vdolbljena so v kamen ali vžgana v les. Tu ne smemo zamenjati kamnoseških znamenj! Pri raznih kamnoseških izdelkih zasledimo znamenje kamnoseka in po njem spoznamo izdelovalca oziroma umetnika. Joža Čop, ki je raziskoval bohinjska hišna znamenja, odkriva v svojem delu, da so prebivalci organizirali za razna skupna dela “skupnosti”, denimo pašne, poljedelske, rudarske, planšarske, tovorniške in tako naprej. Za tamošnje kraje ugotavlja znamenja, ki so v bistvu etruščan-ske črke, kar povezuje z prastaro rabo hišnih znamenj. Seveda velja to za bohinjski predel. Saj o naših razmerah na tem polju še ne moremo kaj povedati, vsekakor pa je zaznamovanje orodja, hiš, živali, mejnikov in podobno prastaro. Zato nas mora zanimati. Naši predvojni trgovci z lesom in večji gozdni posestniki so imeli “cahn” za označevanje pla-tanic pred plavo. Postavlja se sedaj vprašanje, ali je to znamenje izhajalo iz hišnega ali pa je nastalo le za to rabo? Drage bralke in bralci, bi hoteli pomagati? Več ljudi več ve, pravijo pametni. Še so med nami ljudje, ki morda vedo kaj več o hišnih znamenjih, ki morda vedo kako je bilo s “cahnom” za les. Ali je lastnik živine pred skupno pašo označeval živali in kako. Posebno je bilo to potrebno v času, ko so se na naših planinah pasli veliki tropi ovac članovpašniških skupnosti. Ali je še kje kašno znamenje na podvojih iz kamna? Morda je še kako orodje zaznamovano? Ja, tu je veliko vprašanj in zakaj ne bi tudi mi poslali v svet ugotovitve o hišnih znamenjih, saj je za tovrstno kulturno dediščino prav sedaj veliko zanimanje med strokovnimi krogi. V hišah, kjer so nekoč poslovali trgovci z lesom, pa bo morda kaj znano o tem ali je “cahn”, ki so ga rabili za platanice, bil tudi dejansko hišno znamenje. Ti “cahni” so ohranjeni v listinah s katerimi so v času Avstrije in stare Jugoslavije dovoljevali plavo plavnim upravičencem. Novice so tako listino nekoč že objavile. Tudi tokrat pričakujemo in prosimo bralce in bralke za sodelovanje. Karkoli bi pomagalo razčistiti zamegleno sliko o nekdanjih hišnih znamenjih v naši dolini, bo hvaležno sprejeto. Če se Vam ne ljubi pisati, pa nas povabite na razgovor! Saj razumemo, da se premnogi le stežka spravijo k pisanju, ali ne! Skupaj bomo morda odkrivali davno kulturo naših prednikov, vemo pa dobro, da ti niso bili posebej drugačni od tedaj živečih ljudi v drugih pokr ajinah. V marsičem so bili boljši, iznajdljivejši in trdni v svojih navadah, tako nam povedo dosedanja vedenja o prednikih. Crg z zanimivo preteklostjo Kot povsod v dolini, manjkajo tudi v Mozirju pisni viri, ki bi natančneje opredelili dogajanja pred 12. stoletjem. Večkrat smo že potarnali, da nam to arheologija, ki bi edina lahko strokovno raziskala davno preteklost, ne more pomagati, saj dolina ni arheološko raziskana. Vemo, da so tod, seveda že pred našimi predniki, živeli ljudje, toda kaj več od naključnih najdb, ni na voljo. To pa je veliko premalo, da bi si lahko usi-varili sliko dogajanja za čas pred vir. Mozirje je bilo verjetno že davno trg s trškimi pravicami. Nekdanje trško življenje je bilo zelo zanimivo in se je odvijalo veliko bolj pestro, kot si to lahko zamišljamo. Iz časov, ko so o vsem odločali tržani neposredno, torej javno na zborih, vemo, da je bila takšna trška srenja zelo vase zaprta. Zlepa niso pristali na prihod novih tržanov, če le-ti niso bili dovolj bogati. Tudi dogajanja v novejši dobi, po letu 1848, so bila pestra. Obiskovalci Mozirja si o vsem tem ne morejo ustvariti predstave. Zato je nekaj Mozirjanov dalo pobudo za odprtje posebne spominske sobe v nekdanji kaplaniji. Dogovori o vsem že tečejo in kot vse kaže, bo do uresničenja načrta res tudi prišlo. Že sedaj smemo povedati, da bo pripravljalni odbor prosil krajane za sodelovanje pri iskanju primernih listin, slik in knjig. Slednje so pomembne, ker bo v tem sestavu tudi soba namenjena A. M. Slomšku. Pri tem bo uporabljeno vse primerno,tudi gradivo, ki leži v Zgodovinskem arhivu v Celju in je bilo nekoč v lasti Kulturne skupnosti v Mozirju. S skupnimi močmi in voljo bo šlo! Kraj kot je Mozirje, bi kaj takega že zdavnaj moral imeti. Pa kaj, ko načrti dolgo zorijo... Ljubezni nihče ne ukazuje. Tako nadneprizivna je, da se totalitarno zajeda v vredno preživetje človeštva in je istočasno varuh skepse - kaplja usode na razbeljenem kamnu. Savinjčan SEZNAMI KANDIDATOV ZA LOKALNE VOLITVE OBČIM MOZIRJE SEZNAM kandidatov za župana 1. Jožef KRAMER,roj. 2.2.1951, Varpolje 54, Rečica ob Savinji, dipl.strojni inženir, tajnik občine, predlagatelj: SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije, Konferenca občinskega odbora SDS Mozirje 2. Mojca F1NKŠT, roj. 4.12.1953, Ob Trnavi 9, Mozirje, administrativni tehnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: Miha Finkšt in skupina volivcev 3. Jurij REPENŠEK, roj 6.4.1958, Na Tratah la, Mozirje, učitelj, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati, Občinski odbor Mozirje 4. Jakob PRESEČNIK, roj. 23.7.1948, Podvrh 31, Mozirje, dipl. inž. gradbeništva, poslanec DZ RS SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta VOLILNA ENOTA ŠT. 1 1. SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENHE 1. MarijaJEŽOVNIK, roj. 8.4.1944, Praprotniko-va 32, Mozirje, upravni administrator, upokojenka 2. Janez KAKER, roj. 14.6.1963, Savinjska cesta 32, Mozirje, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 3. Janez MAROLT, roj. 31 12.1973, Cesta v Loke 10, Mozirje, strojni tehnik 4. Nada KLANČNIK, roj. 24.4.1961, Ljubija 6a, Mozirje, upravno administrativni tehnik, vodja splošno kadrovske službe 5. Jože HRIBERNIK, roj. 24.10.1965, Praprotnik-ova 2, Mozirje, mlekar, pek 6. Leopold MIKEK, roj. 2.5.1956, Lepa njiva 28, Mozirje, strojni ključavničar, skupinovodja 7. Alojz ZAVOLOVŠEK.roj. 27.4.1928, Podvrh 10, Mozirje, akademski slikar, upokojenec 8. Ivan BEVC, roj. 1.8.1948, Nove Loke 63, Mozirje, gradbeni tehnik 9. Franc POLAK, roj. 27.6.1970, Praprotnikova 14, Mozirje, strojni tehnik 10. Damjan TURK, roj. 10.2.1973, Radegunda 65, Mozirje, oblikovalec kovin, nastavljalec strojev 11. Darinka MAROLT, roj. 7.5.1945, Prešernova 1, Mozirje, učiteljica, samostojni podjetnik II. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Ivo GLUŠIČ, roj. 8.4.1964, Loke 6, Mozirje, magister tehniških znanosti, direktor 2. Maksimiljan LIPNIK, roj. 25.9-1963, Praprotnikova 12, Mozirje, dipl. ing. strojništva, projektant strojnih naprav 3. Anton GRAČNER, roj. 23.8.1941, Ljubija 83, Mozirje, dipl.ekonomist, upokojenec 4. Jurij REPENŠEK, roj. 6.4.1958, Na Tratah la, Mozirje, učitelj 5. Mihael KOVAČ, roj. 18.8.1946, Ljubija 55, Mozirje, lesni tehnik, direktor 6. Roman ČRETNIK, roj. 18.4.1956, Nove Loke 44, Mozirje, elektro tehnik, vzdrževalec 7. Jože ŠUSTER, roj. 29 5.1956, Podvrh 40, Mozirje, strojni tehnik, direktor 8. Marija HRASTNIK, roj. 28.10.1969, Lepa njiva 5, Mozirje, konfekcionar 9- Avgust STRNIŠNIK, roj. 31.7.1960, Dobrovlje 2, Mozirje, delavec 10. Marija GOSTEČNIK, roj. 23.9.1963, Brezje 27, Mozirje, ekonomski tehnik, saldakontist 11. Franc BREZOVNIK, roj. 5.3.1934, Nove Trate 30, Mozirje, lesni tehnik, upokojenec HI. SLS - SLOVENSKA LIUDSKA STRANKA 1. Gregor VERBUČ, roj. 4.4.1942, Radegunda 66, Mozirje, dipl.ekonomist, direktor 2. Jakob PRESEČNIK, roj. 23.7.1948, Podvrh 31, Mozirje, dipl. inž. gradbeništva, poslanec DZ RS 3. Anton VRHOVNIK, roj. 29-12.1945, Cesta v Loke 17, Mozirje, dipl. ekonomist, direktor 4. Franc KUGONIČ, roj. 20.7.1938, Lepa njiva 58, Mozirje, ekonomski tehnik, upokojenec 5. Darko BELE, roj. 8.3.1957, Hoflbauerjeva ul. 4, Mozirje, dipl.ekonomist, vodja informatike 6. Zdenka BENDA, roj. 19.10.1965, Dobrovlje 17, Mozirje, kmetovalka 7. Matevž ZAVOLOVŠEK, roj. 29-7.1949, Loke 2, Mozirje, kmet 8. Janko ATELŠEK, roj. 9-5.1965, Šmihel 3, Mozirje, kmetijec, kmet 9. Janez KOTNIK, roj. 26.11.1936, Ljubija 6, Mozirje, šofer, kmet 10. Jože ACMAN, roj. 5.4.1943, Brezje 34, Mozirje, kmet 11. Jože BREZOVNIK, roj. 20.3.1966, Radegunda 29, Mozirje, kmetijec, kmet IV. LIBERALNA DEMOKRACHA SLOVENHE 1. Karol KOPUŠAR, roj. 1.11.1934. Aškerčeva 26, Mozirje, dipl. ing. gozdarstva, upokojenec 2. Minka NAPAST, roj. 14.3.1962, Podvrh 42, Mozirje, diplomant WŠ, davčna inšpektorica 3. JanezMAROVT, roj. 23.3-1940, Prešernova 17, Mozirje, gozd. tehnik, revirni gozdar 4. Božidar PLESEC, roj. 22.4.1961, Šolska ul. 12, Mozirje, strojni tehnik, zavarovalni agent 5. Danijel PUNGARTNIK, roj. 15 9 1953, Goličnikova 6, Mozirje, policist, upravni delavec 6. Daniel MREVLJE, roj. 5.11.1949, Aškerčeva60, Mozirje, inženir strojništva, inženir kakovosti 7. Stanislav KRANJC, roj. 13.2.1945, Na Trgu 58, Mozirje, prodajalec, vodja prodaje 8. Robert PRUŠEK, roj. 22.4.1960, Praprotnikova 3, Mozirje, ing. strojništva, zavarovalni agent 9. Andrej JERAJ, roj. 4.2.1954, Goličnikova 12, Mozirje, komercialni tehnik, skladiščnik 10. Andrej KRANJC, roj. 27.10.1949, Na Gradišču 1, Mozirje, strojni tehnik, sekretar sindikata 11. Rajko PECIGA, roj. 10.1.1945, Aškerčeva 49, Mozirje, prometni tehnik, vodja sektorja in pomočnik direktorja V. FINKŠT MOICA - NESTRANKARSKA LISTA VOLIVCEV 1. Mojca FINKŠT, roj. 4.12.1953, Ob Trnavi 9, Mozirje, administrativni tehnik, samostojni podjetnik 2. Leopold ZGOJZNIK,roj. 27.8.1955, Praprotnikova 3, Mozirje, mizar, prodajalec VI. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. Silvestra Gertruda PIKL,roj. 29.II.1943, Nove Trate 25, Mozirje, pravnik, samostojni odvetnik VII. NESTRANKARSKA LISTA 1. Anton VENEK, roj. 20.12.1943, Aškerčeva 40, Mozirje, profesor, ravnatelj 2. Peter ŠIRKO, roj. 6.11.1942, Na Tratah 14, Mozirje, ekonomist, direktor 3. Martin AUBREHT, roj. 10.4.1929, Nove Trate 33, Mozirje, urar, upokojenec 4. Irena JERAJ, roj. 1.3.1958, Goličnikova 12, Mozirje, vzgojiteljica, vzgoj. predšolskih otrok 5. Anton ACMAN, roj. 7.6.1963, Šmihel 30, Mozirje, glasbenik-pianist, učitelj klavirja 6. Lojze PLAZNIK, roj. 8.11.1941, Ljubija 127, Mozirje, dipl. ing. agronomije, upokojenec 7. Slavica POZNIČ, roj. 3.2.1948, Na Trgu 38, Mozirje, trgovka, poslovodkinja 8. Ciril SEM, roj. 12.6.1938, Na Trgu 37, Mozirje, gozdarski tehnik, upokojenec 9. Pavla TROGAR, roj. 13.11.1922, Na Trgu 27, Mozirje, učiteljica, upokojenka 10. Ivan ZUPAN, roj. 9 5-1930, Nove Trate 5, Mozirje, ekonomist, upokojenec 11. Helena ŽAGAR, roj. 15.11.1952, Loke 34, Mozirje, ekonomski tehnik, tajnica VIII. VAŠKI ODBOR LEPA NIIVA 1. Gregor REBERŠAK, roj. 18.12.1970, Lepa njiva 44, Mozirje, mizar, mizarstvo V volilni enoti št. 1 se voli 11 članov občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 2 L ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ZLSD I. Franc RAKUN, roj. 6.7.1942, Rečica ob Savinji 127, kemijski tehnik, tehnolog II. SLS - SLOVENSKA LIUDSKA STRANKA 1. Andrej PRESEČNIK, roj. 25.1.1958, Varpolje 68, dipl. inž. kmetijstva, vodja komerciale 2. Janko ŽUNTAR, roj. 10.8.1964, Zg. Pobrežje 29, kmetijski tehnik, kmet 3. Vinko RAKUN, roj. 15.1.1958, Varpolje 19, kmet 4. Jože BITENC, roj. 12.2.1957, Zg. Pobrežje 11, mehanik kmetijskega strojništva, kmet 5. Katarina ŠTAMPF, roj. 26.12.1940, Rečica ob Sav. 30, ekonomist, upokojenka 6. Peter BREZOVNIK, roj. 28.6.1960, Poljane 21, kmetijec, kmet 7. Jože ŽLEBNIK, roj. 18.10.1950, Grušovlje 9, šofer, avtoprevoznik 8. JožeBIDER, roj. 4.3.1944, Dol Suha 3, kmet-in-ovator, samostojni podjetnik III. LIBERALNA DEMOKRACIIA SLOVENIIE 1. Milan CAJNER, roj. 8.5-1953, Varpolje 59, dipl. ing. gozd., direktor 2. Janez VRTAČIČ, roj. 12.5.1956, Varpolje 66, ekonomist, direktor 3. Jože ZVIR, roj. 6.4.1953, Šentjanž 25, dipl. ing. gozdarstva, inšpektor 4. Jože ČASL, roj. 16.11.1949, Nizka 41, dipl. oec., računovodja 5. Zoran CELINŠEK, roj. 14.12.1959, Sp. Rečica 31, gradbeni tehnik, vodja OE IV. SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIIE 1. Jožef KRAMER, roj. 2.2.1951, Varpolje 54, dipl. strojni inženir, tajnik občine 2. Jelka ŠTORGELJ, roj. 23.1.1961, Rečica ob Sav. 56, ekonomist, strokovni sodelavec - plan, analize 3. Franc ŠON, roj. 21.9.1947, Rečica ob Sav. 138, elektrikar, upokojenec 4. Marko BASTL, roj. 20.1.1974, Sp. Rečica 64, ekonomist, študent 5. Peter KOLENC, roj. 30.6.1950, Rečica ob Sav. 78, gradbeni tehnik 6. Alojz ZAMERNIK, roj. 20.10.1957, Poljane 2, natakar, skladiščnik 7. Boštjan KOLENC, roj. 8.11.1969, Sp. Rečica 65, mlinar, samostojni podjetnik 8. JožefaJERAJ,roj. 20.5.1958,Rečica ob Sav. 111, vzgojiteljica V. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Jože GRUDNIK, roj. 30.4.1941, Sp. Rečica 34, elektro tehnik, kontrolor 2. Franci DEBELJAK, roj. 25.3.1965, Zg. Pobrežje 30, strojni tehnik, obratovodja 3. Jože HRIBERNIK, roj. 31.7.1942, Varpolje 56, pek 4. Ivan PRISLAN, roj. 6.11.1946, Dol Suha 31, kmet 5. Franc REITER, roj. 16.3.1961, Poljane 4, brusilec V volilni enoti št. 2 se voli 8 članov občinskega sveta. OBČIM NAZARJE SEZNAM kandidatov za župana 1. Ivan KREFL,roj. 11.9.1949, Obrtniška ulica 23, Nazarje, dipl. ing. strojništva, obrtnik-podjetnik, predlagatelj: 00 SDS Nazarje, SLS Podružnica Zgornjesavinjska dolina, 00 SKD Nazarje 2. Ivan PURNAT, roj. 23.12.1943, Volog 17, Šmartno ob Dreti, učitelj, župan, predlagatelj: Vera Pečnik in skupina volivcev SEZNAM kandidatov za člane občinskega sveta VOLILNA ENOTA ŠT. 1 1. Herman REMIC, roj. 10.5.1941, Tratnikova 2, Nazarje, ing. elektrotehnike, direktor podjetja, predlagatelj: SLS Podružnica Zgornjesavinjska dolina 2. VanjaHOFABUER,roj. 3L5.1955, Zadrečkaces-ta 18, Nazarje, vzgojiteljica, predlagatelj: Nada Napotnik in skupina volivcev 3. Aleksander GRUDNIK, roj. 791961, Zadreč-ka cesta 17, Nazarje, strojni ključavničar, vzdrževalec, predlagatelj: Tomaž Križnik in skupina volivcev 4. Janez ŠTIGLIC, roj. 27.11.1938, Tominškovaul-ica 6, Nazarje, profesor - industrijski pedagog, upokojenec, predlagatelj: Fanika Dobnik in skupina volivcev 5. Pavel BITENC, roj. 18.12.1940, Dobletinska 7, Nazarje, gozdarski tehnik, revirni gozdar, predlagatelj: Bojan Golob in skupina volivcev 6. Matej PEČOVNIK, roj. 11.10.1965, Tominškova ulica 8, Nazarje, ekonomist, računovodja, predlagatelj: Bojan Golob in skupina volivcev 7. Jože URANK, roj. 18.5.1929, Pod Slatino 2, Nazarje, dipl. ing. gozdarstva, upokojenec, predlagatelj: Bojan Golob in skupina volilcev 8. Andrej KRAJNC, roj. 17.3.1966, Pod Slatino 18, Nazarje, strojni tehnik, preddelavec, predlagatelj: 00 SKD Nazarje 9. Stanc HREN, roj. 5.11.1937, Tratnikova 16, Nazarje, elektrotehnik, upokojenec, predlagatelj: 00 SDS Nazarje V volilni enoti št. 1 se volijo 3 člani občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 2 1. Vladimira HREN, roj. 4.5.1946, Dobletina 9, Nazarje, gospodinja, upokojenka, predlagatelj: Marija Dušič in skupina volivcev 2. Roman KRAJNER, roj. 26.3-1947, Žlabor 28, Nazarje, delavec, voznik nakladalca, predlagatelj: Štefka Goltnik in skupina volivcev 3. Irena VAČOVNIK, roj. 14.4.1968, Dobletina 19, Nazarje, dipl. ing. kemijske tehnologije, samost, tehnolog, predlagatelj: Hedvika Planovšek in skupina volivcev 4. Olga KLEMŠE, roj. 3.7.1951, Ob Savinji 14, Nazarje, predmetna učiteljica, ravnateljica šole, predlagatelj: Štefka Goltnik in skupina volivcev 5- Cveto ZAGORC, roj. 2.4.1955, Ob Savinji 2, Nazarje, ključavničar, kmetovalec, predlagatelj: 00 SDS Nazarje 6. Tatjana RUPREHT, roj. 17.12.1971,Zavodice 15, Nazarje, medicinska sestra, medicinska sestra, predlagatelj: 00 SKD Nazarje V volilni enoti št. 2 se volita 2 člana obänskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 1. Vera PEČNIK, roj. 12.9.1949, Pusto Polje 26 a, Nazarje, ekonomist, namest. preds. uprave v podjetju, predlagatelj: Igor Pečnik in skupina volivcev 2. Anton BORŠNAK, roj. 26.4.1942, Lačja vas 30, Nazarje, ing. lesarstva, direktor podjetja, predlagatelj: Marjan Gradič in skupina volivcev 3. Alojz ROKOVNIK, roj. 9-7.1958, Čreta pri Kokarjah 4, Nazarje, kmet, kmetovalec, predlagatelj: SLS Podružnica Zgornjesavinjska dolina 4. Anton BLATNIK, roj. 2.11.1934, Kokarje 13, Nazarje, kmet, kmetovalec, predlagatelj: Miran Lever in skupina volivcev 5. Stanko FLERE, roj. 15.1.1955, Pusto Polje 17, Nazarje, kmetijski tehnik, voznik, predlagatelj: Peter Koren in skupina volivcev 6. Miran STRGAR, roj. 25.1.1955, Kokarje 50, Nazarje, voznik, samostojni podjetnik, predlagatelj: OO SKD Nazarje V volilni enoti št. 3 se volita 2 člana občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 4 1. Franjo REMIC, roj. 28.5.1957, Šmartno ob Dreti 24a, Šmartno ob Dreti, socialni delavec, direktor podjetja, predlagatelj: Tatjana Remicin skupina volivcev 2. Vida CAJNER-ROSENSTEIN, roj. 3.1.1949, Šmartno ob Dreti 13, Šmartno ob Dreti, profesor, učitelj, slovenskega jezika, predlagatelj: Tatjana Remic in skupina volivcev 3. Franc PRAZNIK,roj. 13.11.1967, Spodnje Kraše 42, Šmartno ob Dreti, kmet, kmetovalec, predlagatelj: OO SKD Nazarje 4. Srečko ŠTRUKELJ, roj. 2.7.1966, Rovt pod Menino 11, Šmartno ob Dreti, mehanik, voznik, predlagatelj: Tatjana Remic in skupina volivcev 5. Miroslav BREZOVNIK, roj. 7.11.1943, Šmartno ob Dreti 62, Šmartno ob Dreti, elektrikar, brezposeln, predlagatelj: SLS Podružnica Zgornjesav-injske doline 6. Florjan REMIC, roj. 4.5.1947, Volog 21, Šmartno ob Dreti, strojni ključavničar, kmetovalec, predlagatelj: SLS Podružnica Zgornjesavinjske doline 7. Viktor FARKAŠ, roj. 21.4.1956, Brdo 1, Šmartno ob Dreti, strojni tehnik, delovodja, predlagatelj: 00 SDS Nazarje V volilni enoti št. 4 se volijo 3 člani občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 5 1. Darinka PLESNIK, roj. 22.2.1959, Prihova 30, Nazarje, upravno administr. tehnik, referent za zavarov., predlagatelj: Jože Breznik in skupina volivcev 2. Vojko KRIVEC, roj. 22.4.1963, Prihova 36, Nazarje, živilski tehnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: 00 SDS Nazarje V volilni enoti št. 5 se voli 1 član občinskega sveta. OBČINA GORNJI GRAD SEZNAM kandidatov za župana 1. Rafael ŽEROVNIK, roj. 5. 8. 1952, Dol 23a, Gornji Grad, strojni tehnik, vodja vzdrževanja, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 2. Anton RIFELJ, roj. 20.9-1950, Attemsov trg 9, Gornji Grad, samostojni inovator, župan, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije SEZNAM kandidatov za člane občinskega sveta VOLILNA ENOTA ŠT. 1 1. Bernarda OGRADI, roj. 13. 12. 1956, Spodnji trg 39, Gornji Grad, komercialni tehnik, kmetica, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 2. Jakob FILAČ, roj. 8. 7. 1947, Attemsov trg 12, Gornji Grad, hotelir, gostinstvo, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije 3. Ivan KOLENC, roj. 10.4.1950, Spodnji trg 23, Gornji Grad, kmet, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije 4. Martin NATLAČEN, roj. 3. 11. 1951, Tlaka 6, Gornji Grad, šofer, voznik, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije 5. Rajko ZAVOLOVŠEK, roj. 31. 8. 1966, Novo naselje 36, Gornji Grad, elektrotehnik, obratovod-ja, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Volijo se trije člani občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 2 1. Anton DROBEŽ, roj. 24. 4. 1958, Florjan 23, Grad, kmet, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Voli se en član občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 1. Jože ČEPLAK, roj. 29-1.1965, Kropa 5, Gornji Grad, rezkalec, rudar, predlagatelj Socialdemokratska stranka Slovenije 2. Marija ROBNIK, roj. 8.8.1948, Bočna 68, Gornji Grad, gradbeni tehnik, predlagatelj: Jakob Pur-nat in skupina volivcev 3. Franc STRMŠEK, roj. 25. 9- 1965, Bočna 91, Gornji Grad, ing. gozdarstva, gozdar, predlagatelj: Alojz Zagožen in skupina volivcev 4. Ludvik MIKLAVC, roj. 27. 2. 1962, Bočna 59, Gornji Grad, elektrotehnik telekomunikacij, vodja rajona Mozirje, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije 5. Slavko ŠINKOVEC, roj. 9. 9- 1964, Bočna 78, Gornji Grad, brusač, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 6. Franc LOČIČNIK, roj 11.10.1963, Otok 6, Gornji Grad, ključavničar, vzdrževalec, predlagatelj: Jakob Purnat in skupina volivcev 7. Marko ROČNIK, roj. 19. 1. 1957, Podhom 6, Gornji Grad, strojni tehnik, vzdrževalec, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 8. Marija RI HTER, roj. 27.2.1952, Delce 10, Šmartno ob Dreti, gospodinja, predlagatelj: Jakob Purnat in skupina volivcev 9. Franc MIKLAVC, roj. 3. 5. 1937, Bočna 101, Gornji Grad, ing. lesne industrije, upokojenec, predlagatelj: Alojz Zagožen in skupina volivcev Volijo se trije člani občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 4 1. Jelka PETEK, roj. 8.2.1970,Tirosek37, Gornji Grad, kmetijski tehnik, delovodja, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 2. Stanislav KERZNAR, roj. 5.7.1949, Šmiklavž 47, Gornji Grad, pleskar, delavec, predlagatelj: Franc Petek in skupina volivcev 3. Franc MAVRIČ, roj. 7. 3. 1955, Šmiklavž 10, Gornji Grad, dipl. ing. elektrotehnike, zasebni raziskovalec, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije 4. Ivan BELAJ, roj. 2.3.1949, Šmiklavž 17a, Gornji Grad, mizar, zasebnik, predlagatelj: Ivan Rihter in skupina volivcev 5. Janez RIHTER, roj. 16. 1.1967, Dol 14, Gornji Grad, strojni tehnik, zasebnik, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije 6. Boštjan RIHTER, roj. 12.3.1964, Dol 14, Gornji Grad, kmet, predlagatelj: Ivan Rihter in skupina volivcev 7. Rafael KERZNAR, roj. 6.11.1948, Šmiklavž 22, Gornji Grad, šofer, kmet, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka 8. Danijel FEDRAN, roj. 12.11.1950, Šmiklavž 45, Gornji Grad, elektrikar, elektro vzdrževanje, predlagatelj: Ivan Rihter in skupina volivcev Volijo se trije člani obänskega sveta. OBČINA LJUBNO SEZNAM kandidatov za županjo oziroma župana občine Ljubno 1. Martina MIČIN, roj. 24.9.1946, Cesta v Rastke 69, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Barbara Podkrižnik in skupina volivcev 2. Cvetko KOLENC, roj. 24.2.1935, Prod 19, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS - OO Ljubno 3. Anka RAKUN, roj. 27.7.1953, Na Pečeh 4, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Stanko Zagožen in skupina volivcev SEZNAM kandidatov za člane občinskega sveta VOLILNA ENOTA ŠT. 1 1. Bojana ERMENC, roj. 24. 6. 1970, Cesta v Rastke 60, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Matej Kralj in skupina volivcev 2. Drago POVH, roj. 26.12. I960, Prod 8, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS - 00 Ljubno 3. Jože GRČAR, roj. 19- 3-1962, Za Ljubnico 18, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS - 00 Ljubno 4. Primož BUDNA, roj. l6.2.1963, Foršt 29, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 5. Marjan RAKUN, roj. 10.7.196I,Janezovo polje 32, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, Socialni demokrati Slovenije - SDS, 00 Ljubno 6. Rajko PINTAR, roj. 23.7.1953, Janezovo polje 14, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS - 00 Ljubno 7. Alojz MIKEK, roj. 9- 6.1937, Foršt 44, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Franc Povh in skupina volivcev 8. Bojan ROP, roj. 2.8.1955, Za Ljubnico 38, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Združena lis ta socialnih demokratov, ZLSD 9. Bogdan GROHAR, roj. 18. 6. 1951, Janezovo polje 30, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov, ZLSD V volilni enoti št. 1 se volijo 3 člani občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 2 1. Stanko REPENŠEK, roj. 2. 5. 1955, Rore 13, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 2. Marija UGOVŠEK,roj. 5.12.1958, Na Pečeh 5, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Janez Kopušar in skupina volivcev 3. Stanko ZAGOŽEN, roj. 12. 7. 1957, Podter 8, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 4. Ivan ARNIČ, roj. 11.4.1967, Kolovrat 3, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Združena lista socialnih demokratov - ZLSD 5. Marko ARNIČ, roj. 24. 1. 1962, Kolovrat 10, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS - 00 Ljubno 6. Franc JUVAN, roj. 22. 6.1948, Rore 2, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS - 00 Ljubno 7. Danijel TOSTOVRŠNIK, roj. 31.5.1962,Ter26, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati - SKD, 00 Ljubno 8. Alojz TOSTOVRŠNIK, roj. 25.5. I960, Rore 8, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, Socialni demokrati Slovenije-SDS, 00 Ljubno V volilni enoti št. 2 se volita 2 člana občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 1. Vinko JERAJ, roj. 19- 6.1959, Savina 48, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 2. Martina MIČIN, roj. 24.9.1946, Cesta v Rastke 69, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Barbara Podkrižnik in skupina volivcev 3. Božidar KUMPREJ, roj. 14. 4.1966, Planina 25a, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Martin Visočnik in skupina volivcev 4. Milan PEČNIK, roj. 12. 10. 1959, Planina 21, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati - SKD, 00 Lljubno 5. Janez KRAMER, roj. 19. 5. I960, Planina 8, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, Socialni demokrati Slovenije-SDS, 00 Ljubno 6. Paul OREŠNIK, roj. 1. 6.1965, Cesta v Rastke 25, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS, 00 Ljubno 7. Andrej SOLAR, roj. 30. 11. 1958, Primož 6l, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 8. Vid PRUSNIK, roj. 25. 11. 1955, Savina 75a, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati - SKD, 00 Ljubno V volilni enoti št. 3 se volita 2 člana občinskega sveta. VOLILNA ENOTA ŠT. 4 1. Franc TERBOVŠEK, roj. 28. 5.1938, Radmirje 77b, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 2. Frančiška ŠTIGLIC, roj. 3.12.1941, Juvanje 6, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 3. Božidar KRIŽNIK, roj. 2. 5. 1955, Okonina 45a, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS, 00 Ljubno 4. Karol ČOPAR, roj. 24. 2.1947, Melise 9, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 5. Anton PEVC, roj. 28. 10. 1942, Radmirje 28, Ljubno ob Savinji, predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, Socialni demokrati Slovenije-SDS, 00 Ljubno V volilni enoti št. 4 se volijo 3 člani občinskega svetu. OBČINA LIJCE SEZNAM kandidatov za župana 1. Anton BREZNIK, roj. 27.01.1955, Luče, Luče 108, dipl. ing. gozdarstva, vodja OE ZZG, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 2. Bogomir ZAMERNIK, roj. 08.11.1964, Luče, Podvolovljek 42, elektrotehnik, poslanec DZ, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka SEZNAM kandidatov za člane občinskega sveta VOLILNA ENOTA 1 1. Janez KOSMAČ, roj. 14.05.1943, Luče, Konjski vrh 9, kmet, predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka VOLILNA ENOTA 2 1. Janez ROBNIK, roj. I3.O6.I96I, Luče, Krnica 33, lesni tehnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: Ivan Robnik in skupina volilcev 2. Klavdij STRMČNIK, roj. 23.03.1974, Luče, Krnica 69, lesarski tehnik, študent, predlagatelj: Franc Strmčnik in skupina volivcev 3. Alojz ROBNIK ml., roj. 07.07.1970, Luče, Krnica 67, ing. kmetijske mehanizacije, obrtnik, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka 4. Avgust PAHOVNIK, roj. 20.02.196l, Luče, Krnica 53, lesarski tehnik, obrtnik, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka 5. Anton KUMER, roj. 22.06.1951, Luče, Krnica 52, kmet, predlagatelj: SKD Slovenski krščanski demokrati 6. Albin ROBNIK, roj. 11.02.1947, Luče, Krnica 34, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka VOLILNA ENOTA 3 1. Alojzij SELIŠNIK, roj. 17.06.1963, Luče, Luče 68, dipl. ing. lesarstva, samostojni podjetnik, predlagatelj: Matjaž Krivec in skupina volivcev 2. Valerija ROBNIK, roj. 05.05.1954, Luče, Luče 129, učiteljica za razredni pouk, ravnateljica, predlagatelj: Marija Breznik in skupina volivcev 3. Janez ROBNIK, roj. 28.05.1939, Luče, Luče 101, upokojenec, predlagatelj: Jožica Knapič in skupina volivcev 4. Branko KOS, roj. 11.09.1971, Luče, Luče 82, strojni tehnik, delavec, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka 5. Jožica BEZOVNIK, roj. 01.03.1948, Luče, Luče 27, upokojenka, predlagatelj: Jožica Knapič in skupina volivcev 6. Jernej PLANKL, roj. 14.08.1957, Luče, Luče 128, uslužbenec, upravni delavec, predlagatelj: Aleksander Lojen in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 4 1. Alojz MOLIČNIK, roj. 15.05.1948, Luče, Podveža 39, kmet, predlagatelj: Matija Podbregar in skupina volivcev 2. Tomaž MAROLT, roj. 19.02.1958, Luče, Podveža 3, ing. agronomije, tehnolog živ. proizv., predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 3. Robert SUPIN, roj. 05.06.1966, Luče, Podveža 13, ključavničar, nezaposlen, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka VOLILNA ENOTA 5 1. Peter RESNIK ml., roj. 21.09.1966, Luče, Podvolovljek 18, avtoelektrikar, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 2. Matjaž FUNTEK, roj. 17.12.1974, Luče, Podvolovljek 11, strugar, kmet, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka VOLILNA ENOTA 6 1. Kristjan GERMELJ, roj. 26.02.1945, Luče, Raduha 5, upokojenec, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka 2. AntonDEŠMAN, roj. 14.02.1959, Luče, Raduha 11, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 3. Bogomir PODPEČAN, roj. 01.12.1962, Luče, Raduha 57, gozdarski tehnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: Franc Kosmač in skupina volivcev 4. Vinko BEZOVNIK, roj. 10.10.1953, Luče, Raduha 15, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka VOLILNA ENOTA 7 1. Tomaž PEČOVNIK, roj. 16.05.1965, Luče, Strmec 21, predmetni učitelj, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 2. Franjo MOLIČNIK, roj. 02.06.1966, Luče, Strmec 9, avtomehanik, kmet, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka OBČIM SOLČAVA SEZNAM kandidatov za župana 1. Alojz IKOVIC, roj. 14.6.1939, Solčava 57, strojni tehnik, predlagatelj: Anton Ikovic in skupina volivcev 2. Ivan GOLOB, roj. 28.3-1963, Robanov kot 5, Solčava, ing. gradbeništva, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka 3. Vojteh KLEMENŠEK, roj. 2.4.1952, Robanov kot 8, Solčava, podjetnik, predlagatelj: Franc Podbrežnik in skupina volivcev 4. Franc OŠEP, roj. 18.3.1964, Robanov kot 29, Solčava, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka SEZNAM kandidatov za člane občinskega sveta 1. Romana LUKOVIČ, roj. 18.11.1955, Solčava lla, Solčava, predmetni učitelj, predlagatelj: Julijana Klemenšek in skupina volivcev 2. Bogomir KRIVEC, roj. 7.3.1955, Podolševa 13, kmet, predlagatelj: Marija Golob in skupina volivcev 3. Danilo STAKNE, roj. 11.5.1960, Robanov kot 31, Solčava, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 4. Franc PODBREŽNIK, roj. 19.10.1943, Solčava 3, Solčava, ključavničar, p re dlagate lj: Ju lij ana Klemenšek in skupina volivcev 5. Medard PLESNIK, roj. 3.6.1946, Logarska dolina 13, Solčava, kmetijski tehnik, predlagatelj: Julijana Klemenšek in skupina volivcev 6. Marko LOGAR, roj. 7.4.1972, Logarska dolina 7. Solčava, kmetijski tehnik, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 7. Avgust LENAR,roj. 23.91953, Logarska dolina 11, Solčava, ing. gozdarstva, predlagatelj: Julijana Klemenšek in skupina volivcev 8. Matjaž PRUŠNIK, roj. 30.11.1960, Solčava 68, Solčava, orodjar, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 9. Aleš KLEMENŠEK, roj. 18.4.1967, Logarska dolina 27, Solčava, kmet, predlagatelj: Julij ana Klemenšek in skupina volivcev 10. Ivan GOLOB, roj. 28.3.1963, Robanov kot 5, Solčava, ing. gradbeništva, predlagatelj: Julijana Klemenšek in skupina volivcev 11. Bernarda PRODNIK, roj. 10.5.1960, Solčava 75, Solčava, dipl. ing. kmet., predlagatelj: Marija Golob in skupina volivcev 12. Vincenc SLAPNIK, roj. 10.1.1959, Podolševa 25, Solčava, kmet, predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 13. Jože MLAČNIK, roj. 21.10.1952, Logarska dolina 8, Solčava, kmet, predlagatelj: SDS Socialdemokratska stranka 14. Alojz LIPNIK,roj. 31.7.1969, Solčava 17, Solčava, ing. gozdarstva, predlagatelj: Julijana Klemenšek in skupina volivcev Voli se 7 članov občinskega sveta. ZGODOVINA IN NARODOPISJE 19 RobanoDd dožioefja z živalmi Naša mati so pripovedovali, kako se je nekoč Podbrežnik spopadel z medvedom. Stari Podbrežnik je bil že prileten, pa še krepak možak. Nekoč je iskal izgubljene ovce po planini. Šel je po neki stezi, pa ga je nagnalo na veliko potrebo. Stopil je raz stezo za neko klado, ki je tam ležalain spustil hlače. Tedaj pa dozdevna klada oživi, se renče dvigne in usuplega Podbrežnika napade medved. Mož se je znašel v precej neprijetnem položaju, ker niti hlač ni utegnil zapreti in so mu vezale noge, poguma pa ni zgubil. Medved se je postavil na zadnje noge, s prednjimi tacami pa Podbrežnika bridko pobožal. Tedaj se je Podbrežniku posrečilo, da je bliskovito segel medvedu v odprt gobec, ga zgrabil za jezik in mu ga izvlekel. Pričela se je borba na življenje in smrt. Podbrežnik je medveda divje tresel za jezik in ga držal tako trdo, da mu ga medved ni mogel izmakniti, grizel pa se je v jezik in rjul. Ko je Podbrežnik, ki je med tem zgubil cokle in hlače, postajal utrujen, borbe pa ni hotelo biti konec, se je domislil, da je v bližini visoka stena. Do te stene je na smrt upehan privlekel medveda za jezik. Zdaj pa se je tudi medved zavedal nevarnosti in se začel obupno braniti. Končno je Podbrežnik, že popolnoma izčrpan, dosegel ob kraju stene s prosto levico neko vejo in z njeno pomočjo toliko potegnil medveda, da ga je vrgel čez steno. turistična dejavnost o Bočni V našem časopisu smo že pisali, da so v Bočni imeli pred drugo svetovno vojno svoje turistično društvo, že leta 1848 pa bralno društvo. Naj spomnimo kdo vse so bili člani upravnega odbora turističnega društva v Bočni leta 1932. Občni zbor je bil 20. marca in na njem so izvolili za predsednika Franja Remica, podpredsednik je postal Franc Štiglic, tajništvo je vodila Marij a Majerhold, blagaj no Franc Presečnik, za knjižnico je skrbel Stanko Žmavc, odborniki pa so bili Ivan Božič, Franc Kropušek in Franc Vovšek. Tedaj je v okviru domačega turističnega društva delovala tudi knjižnica. Kar živahno je moralo biti v tistih davnih časih v Bočni! baykaufoue hudomušnosti V Mozirju je še po drugi svetovni vojni živel publicist, pesnik in kronist Žiga Lay kauf. Bil je posinovljenec tukajšnjega kiruiga (ranocelnika). Znan je bil po svoji duhovitosti, pa tudi piker je kaj lahko postal, če ga je kdo k temu pripravil. Stanoval je v sedanji Matjaževi hiši, na njej je tudi vgrajena spominska plošča temu Mozirjanu. Sprva se je namenil študirati veterino, pa je študij opustil in postal uradnik. Bil je zelo razgledan in velik rodoljub. To je bil vzrok, da so ga avstrijske oblasti na začetku prve svetovne vojne zaprle v trdnjavski zapor, kjer se je nalezel bolezni. Načrtoval je izdajo svojih pesmi, toda do izida ni prišlo. Veliko zaslugo za Mozirje pa ima, ker je leta 1926 napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala kot podlistek v celjskem tedniku Nova doba. Ker je urejal nekdanji trški arhiv, je imel vpogled v listine, ki jih danes žal ni več in tako so njegove zabeležke edini zanesljivi vir podatkov o krajevni zgodovini za obdobje do leta 1926. V Novi dobi je objavil pesem o zaplembi mozirskih zvonov v letu 1916, ko je divjala prva svetovna vojna. Naj pojasnimo, kruta vojna je goltala ljudi in material, posebno bron je bil iskan za izdelavo težkega orožja. Zato so postali tudi zvonovi plen vojne! U vodoma je zapisal: “Takratni gospod župnik Franc Druškovič je že naročil pri Samasi v Ljubljani za olepšavo zvonenja nov, 30 stotov težak z von. Ta zvon nam je torej pel samo 74 let, ker so ga med vojno avstrijski kragulji odnes- li...” (prip. A.V. to se je zgodilo 1. oktobra 1916). mozirskim zvonovom v slovo Zadnjič pel vaš glas je mili danes nam iz stolpa lin, zadnjič ste se oglasili v slovo in bridak spomin. * Kar otroci smo molili, prošnja majke, skrb moža, de ve solza, jok naš v sili, jadi našega srca. * Bogu bili ste znanilci “sursum corda” vaš pozdrav: Bodite odslej nosilci venca naših Zmagoslav. * Sprave in miru glasniki bili sta nam pam-tivek, pravde naše zdaj sodniki - bodi nam pravičen rek. * Kakor Jerihova trublja doni bron čez hrib in plan, kakor “phoenix”se izgublja, dvigni dom naš poteptan! * Po gorah in po poljani prošnje glas odmeva naj, da kot zmage veterani vrnete se k nam nekdaj! * Zvon zapelje-zora vstaja, čujproroškijek glasan: Sprvim Ave se poraja triumfator-Slave dan. 3sčemo stare fotografije Učenci in učitelji osnovne šole v Lučah 31. marca 1935. Sliko je posodila Angela Kladnik - Jerčela iz Luč. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Mineralno - vitaminski dodatki Zadostna in usklajena oskrba z rudninskimi snovmi in vitamini je za dobro zdravje, dolgo življenje krav in veliko prirejo mleka enako pomembna kot preskrba z drugimi hranilnimi snovmi. Rudninske snovi in vitamine dobijo živali s krmo. Neustrezna preskrba krav z rudninami in vitamini se najprej odraža v nižji mlečnosti in vodi k specifičnim zdravstvenim motnjam in motnjam v plodnosti. Živali imajo ob pomanjkljivi oskrbi s temi snovmi prizadeto konzumacijsko sposobnost, zato ne morejo pojesti dovolj krme in so premalo oskrbljene z energijo in beljakovinami. Poleg tega se s krmo zaužite hranilne snovi v presnovi ne morejo primerno izkoristiti, če ni na voljo dovolj rudninskih snovi in vitaminov. Doma pridelana voluminozna krma, ki jo vključujemo v obroke za krave molznice, vsebuje različne količine teh snovi, odvisno od količine in kakovosti uporabljene krme. Če temu dodamo še različne potrebe krav glede na trenutno mlečnostinbrejost je razumljivo, da je pravilna oskrba krav z rudninami in vitamini zelo zahtevno delo. Večina voluminozne krme, ki jo največ uporabljamo v prehrani krav, ima neustrezno razmerje med kalcijem in fosforjem. Posebno mrva, travna silaža in leguminoze vsebujejo potrebam nesorazmerno veliko kalcija, sorazmerno malo fosforja in skoraj vedno premalo natrija. Na vsebnost rudninskih snovi v krmi vpliva več dejavnikov: vrsta krme, podnebne razmere, lastnosti tal, botanična sestava travne ruše, gnojenje, starost trave. To nam pove, da imamo s svojim načinom pridelave krme zelo velik vpliv na njeno hranilno vrednost. Opozorila bi tudi na element kalij. Z govejo gnojevko prinašamo na površine velike količine kalija. Če ob tem gnojimo še z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo kalij, se količina kalija v krmi s travinja močno poveča- celo do količin, ki so škodljive za živali. Posamezna močna krmila (žita, otrobi, krmilne moke, oljne tropine) so bogataš fosforjem, imajo pamalo kalcija, kalija in natrija. V industrijskih mešalnicah izdelana močna krma za krave vsebuje vse potrebne elemente. Vendar moramo vedno preveriti vsebnost posameznih elementov glede na skupne potrebe obroka, ker se rado dogaja, da je osnovni obrok neusklajen, zato je tudi skupni obrok lahko še vedno neusklajen, kljub uporabi močne krme. V poletnem obdobju, ko v obrok vključujemo svežo zeleno krmo, je oskrbljenost krav z vitamini običajno dovolj velika. Ker se vitaminska vrednost krme ob konzerviranju ter skladiščenju silaže in mrve zmanjšuje, je dodatek vitaminov v obrok v zimskem obdobju zelo pomemben. Zaradi opisanih dejstev je razumljivo, da s samo voluminozno krmo in z enostavnimi močnimi krmili ne moremo pokriti potreb krav po rudninskih snoveh in vitaminih. Zato je potrebno za usklajevanje in dopolnjevanje obrokov uporabljati ustrezne mineralno - vitaminske dodatke. Ker različno sestavljeni obroki ob krmi različnih vrst in kakovosti vsebujejo različne količine teh snovi, moramo uporabljati za Vi Otrideja T JB rtru hram V PRODAJI JE KOMPLETEN IZBOR SADNIH SADIK na različno bujnih podlagah, stare in odpornejše sorte TER BOGATA IZBIRA PARKOVNIH RASTLIN z vsem za uspešno sajenje STALNO JE NA ZALOGI VRHUNSKA HRANA ZA MALE ŽIVALI: Eukanuba, Royal Canin, Tecni-Cal, Friskies, Top cat, Tetra, Sera... Količinski popusti za konzerve! Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-608 J vsak obrok posebej izbran mineralno - vitaminski dodatek. Danes ponuja slovenski trg veliko število različno sestavljenih mineralno-vitaminskih dodatkov od različnih proizvajalcev. Ob tem se pri rejcih postavlja vprašanje, katerega izbrati glede na potrebe njihovih živali in vsebnosti rudninskih snovi in vitaminov v njihovi krmi. Zanesljiva izbira je možna, če s kemično analizo ugotovimo vsebnost rudninskih snovi v krmi, ki jo krmimo. Vedeti moramo tudi, koliko krme so živali sposobne pojesti. Glede na kemično analizo krme, konzumacijsko sposobnost krav in potrebe krav izračunamo obrok in ugotovimo, kaj v tem obroku manjka. Pri izbiri mineralno - vitaminskega dodatka se predvsem oziramo na elemente: kalcij, fosfor in natrij. Tak način dela je za kmetije z visoko mlečnostjo po kravi nujno potreben. Pri nižji povprečni mlečnosti krav v hlevu se ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE lahko zadovoljimo z oceno kakovosti krme (videz, otip, vonj), vendar je tudi v tem primeru potrebno izbrati ustrezen mineralno - vitaminski dodatek. Poleg kakovosti krme so ob izbiri mineralno - vitaminskega dodatka odločilne potrebe krav po rudninskih snoveh. Na koncu bi poudarila, da je za gospodarno krmljenje krav zelo pomembno pravilno izračunavanje obrokov, kar je možno le na podlagi kemične analize krme. Kemične analize krme predstavljajo kmetom določen strošek, vendar brez njih ne moremo sestaviti optimalnega obroka, ki zagotavlja pravilno krmljenje krav. Brez pravilnega krmljenja ni gospodarne prireje mleka. Ob pričakovanem večjem dohodku je strošek za analizo krme zanemarljivo majhen. KSS Mozirje Marija Mikek Ogrevanje z biomaso (2) Prvotni sistemi kurjenja z biomaso niso omogočali avtomatiziranega kurjenja. Da bi povečali udobje pri kurjenju z lesom, so razvili avtomatizirane peči, v katerih pa ne zgorevajo drva, ampak lesni sekanci. Lesni sekanci so sesekani drobni kosi lesa, povprečne velikosti 2-4 cm, ki so primerni za transport s polži. Sekance pridobivamo s posebnimi stroji - sekalniki. Po delovanju so sekalniki zelo podobni silokombajnom, le da so zasnovani veliko bolj lesu primerno robus tno in da svoje delo (razen izjemoma) opravljajo na mestu in les ročno ali na mehaniziran način potiskamo v vstopno ustje. Sekalniki so zelo različnih velikosti, glede na debelino lesa, ki ga lahko sesekajo; največji zmorejo debla premera do 40 cm. V grobem ločimo tri skupine: - traktorski sekalniki, - sekalniki z lastnim motorjem in - predelani samovozni silokombaj-ni. Traktorski sekalniki so pripeti na traktor, tritočkovno ali vlečeno, pogon pa dobivajo od traktorske priključne gredi. Glede na izvedbo sekalnikaoz. debeline lesa je potreb- na moč traktorja. Sekalniki z lastnim motorjem so nameščeni na podvozje, pogon pa jim zagotavlja lasten motor, s traktorjem jih le premikamo. Tildi te izvedbe polnimo ročno, večinoma pa imajo dovajalno korito, polnimo jih z gozdarskim žerjavnim nakladalnikom (traktorskim ali kamionskim), nekateri pa imajo tudi lasten žerjav-ni nakladalnik. Običajno so namenjeni zavečje zmogljivosti kot traktorski. Predelani samovozni silokombaj-ni so sicer redkost, vendar zelo zanimiva možnost za rabo silokombaj-na tudi izven sezone. Namestijo jim lesno sekalno napravo, dovajalno korito in običajno tudi žerjavni nakladalnik. Sekalniki so sorazmerno dragi, zato je smiselna predvsem medo-bratna raba preko strojnih krožkov. V tem primeru se cena priprave sekancev giblje okrog 15 DEM/m3. Za pripravo sekancev lahko koristno uporabimo les najrazličnejših drevesnih vrst in najrazličnejše debeline. Vse, od drobnega odpadnega lesa oz. vejevja do več deset cm debelih debel, ki bi sicer neizkorišče- ni obležali v gozdu. Ravno tako lahko za sekance porabimo razne lesne odpadke, ki nastajajo pri predelavi lesa. Iz enega prostornega m drv ali lesnih ostankov dobimo približno 2,5 m’ sekancev. Pred uporabo je potrebno sekance posušiti. Ker so sekanci sorazmerno majhni, se hitro sušijo, veliko hitreje kot polena. Poskrbeti moramo le, da so zaščiteni pred dežjem in dostopni zraku. Kljub temu pa je priporočljivo, da so že lesni ostanki kar najbolje osušeni. Priprava in transport lesa za sekance iz gozda zahtevata veliko ročnega dela, če spravljamo drobnejše veje, pa tudi veliko prostora in voženj in tu se začno večji problemi. Nakladanje je sicer mogoče mehanizirati s posebnimi gozdarskimi vozili oz. traktorskimi prikolicami, problem pa je običajno tudi dostop do po gozdu ležečega drobnega lesa in vejevja. Avstrijci so razvili (kjer to Kotiček za ženske nadaljevanje Potem, ko smo na obraz nanesli puder in zakrili vse napake, so na vrsti oči: - Najprej oči obrobimo s temnim svinčnikom-lahko je črn, rjav ali siv. - S pomočjo čopiča za oči to temno obrobo utrdimo s pudrom v prahu. Tu je potrebno poudariti, da mora biti pudra tako malo, da se črta ne zabriše. - Izberemo barve senc za oči. Te barve izbiramo glede na barvo naših oči, starost, barvo kože in obleke. - S posebnim čopičem nanesemo izbrane barve v pravilnem zaporedju na oči. - Spet uporabimo temen svinčnik in pod očmi v zadnji tretjini narišemo tenko črto. - To črto spet utrdimo z nekoliko pudra v prahu ali kamnu. -Zdaj je na vrstieyeliner, s katerim zelo previdno in natančno obrobimo oči na zgornji strani. Če nimate veliko izkušenj z ličenjem, ga raje ne uporabite, saj lahko predebela in ne preveč natančna črta pokvari ves dosedanji trud. - Nakoncu je potrebno poudariti še trepalnice. Zelo lepo izgleda temno rjava barva črtala za trepalnice, temnejši tipi žensk pa si lahko privoščite tudi črno maškaro. Obrvi, ki smo jih pripravile že pred ličenjem, je potrebno še malo poudariti. To je najlažje s svinčnikom v dopušča teren) tehnologijo izvleka celih drobnejših dreves in drobljenje celih dreves z vejami in iglicami oz. listi. Tega sistama pri nas ne priporočamo, ker lahko povzročimo v gozdu podobno degradacijo, kot so jo naši predniki s steljarjenjem. V gozdu pač mora ostati tudi nekaj biomase. Kljub temu, da je spravilo drobnih sortimentov iz gozda neugodno, ni treba vreči puške v koruzo, saj za lastne potrebe lahko pridobimo zadostne količine drobnega lesa tudi z obstoječo tehnologijo ali celo ročno. Posebej koristno pri vsem pa je, das spravilom drobnih sortimentov iz gozda, to je s prvim redčenjem, tudi izboljšamo stojnost in kvaliteto gozdnega ses toja, s tem pa še dodatno zaslužimo. Izvedba prvih redčenj je namreč v okviru izvedbe gojitvenih del tudi sofinancirana. Višina sofinanciranja izvedbe prvih redčenj je 40 - 60% planirane vred- naravni barvi naših obrvi ali v barvi, ki je za odtenek temnejša. Zelo narahlo vlečemo kratke črtice po vsej širini in dolžini obrvi. Kjer je to potrebno, lahko kakšno dlačico še narišemo. Nato s čopičem te črtice zabrišemo, da izgledajo obrvi bolj naravno. Ličnice poudarimo z rdečilom, ki se ne sme bistveno razlikovati od naravne barve našega obraza. Pri tem uporabimo debelejši čopič. Čisto na koncu poudarimo še ustnice: - Obrobimo jih s svinčnikom za ustnice, ki naj bo za odtenek temnejši od barve rdečila za ustnice. - S posebno tankim čopičem ali kar neposredno s šminko pobarvamo ustnice. Pri tem ne smemo pozabiti na ustne kotičke! - S svetlo senco za oči nanesemo še dve svetli točki na spodnjo ustnico, da so ustnice lepše in bolj polne. - S korektorjem prekrijemo tudi vse ostale nepravilnosti na obrazu: mozolje, rdečico in madeže. - Zdaj je na vrsti tekoči puder v barvi naše kože ali za odtenek svetlejši, ki ga čim bolj enakomerno razmažemo po obrazu. Ta puder nanesemo na cel obraz razen na predel pod očmi, kamor v tankem sloju s prstom nanesemo korektor. - Čez cel obraz, razen na predel pod očmi, nato nanesemo še puder v prahu oz. puder v kamnu. Nevenka Breznik nosti del (odvisno od poudarjenos-ti funkcij gozdov), za lastnike, ki imajo stalno prebivališče v demografsko ogroženih območjih pa se delež sofinanciranja poveča še za 30% na prej navedeno osnovo. Iz vsega povedanega sledi, da je kurjenje s sekanci tudi pri nas, predvsem na naših kmetijah, zelo Letošnje leto je leto naravnih nesreč. Najprej smo spomladi doživeli močan potres v Posočju, zdaj v jeseni pa so nas zadele poplave. V svetovnem merilu še nismo pozabili požarov neverjetnih razsežnosti v tropskem pasu in orkana v Srednji Ameriki, ki je vzel veliko življenj. Človek se ob takih dogodkih sprašuje, ali te katastrofe prihajajo le po naravnih zakonitostih ali pa na povečano število katastrof vpliva tudi človek s svojimi dejavnostmi. Zanesljivo lahko trdimo, da je vpliv človeka na zemlji tolikšen, da lahko povzroča globalne spremembe, ki imajo za posledico tudi katastrofe. Človek je s svojimi dejavnostmi vplival na spremembe podnebja. Podnebje je krhka naravna danost, občutljiva za človeške posege. Vpliva na mnoge vire dobrin, zlasti na kme t-ijstvo, energetiko in vodovje. Obsežne krčitve gozdov, zlasti v tropskem pasu, domnevno vplivajo tako, da se zmanjšuje količina padavin na precej oddaljenih kmetijskih področjih. Suše zmanjšujejo pridelke hrane in ustvarjajo pogoje za obsežne požare. V vseh sušnih predelih zemlje se širijo puščave. Po drugi strani na golih površinah padavinske vode hitreje odtekajo in posledica so pogostejše in višje poplave. Slovenija ima srečo, da je močno porasla z gozdovi, ki blažijo padavinske konice in zadržujejo odtok padavinske vode. Včasih se vprašam, kako hude bi bile pri nas poplave, če ne bi bilo gozdov? Velik vpliv na podnebne spremembe imapovečevanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju. Količina tega plina narašča zaradi uporabe fosilnih goriv, s katerimi se v pretežni meri človeštvo oskrbuje z energijo (drva, premog, plin, nafta,...). Ogljikov dioksid vsrkava energ-ijo sončnih žarkov in ogreva površje naše oble. Pojav imenujemo učinek tople grede. Napovedujejo, da se bo ekonomično, hkrati pa ekološko sprejemljivo. Prepričan sem, da bo marsikomu to pomenilo tudi dodaten vir zaslužka na kmetiji. Potrebno bo le še nekaj potrpljenja. Po reviji Kmetovalec pripravil Toni Breznik ozračje segrelo v poprečju za tri stopinje še za življenja naših otrok. Kot posledica se bodo spremenile podnebne razmere, nekje bo več padavin, drugje bo večja suša. Posledica topljenja obsežnih mas ledu na obeh polih bo povišanje morske gladine. Poplavljene bodo mnoge nizke obmorske pokrajine. Države sveta so se že zavedle problema povečevanja količine ogljikovega dioksida. Sklenjen je bil mednarodni dogovor o omejevanju sproščanja ogljikovega dioksida, vendar bo to v praksi težko izvesti, saj je celotno človeštvo vse preveč odvisno od fosilne energije. Velike spremembe povzročajo tudi akumulacijska jezeranaveletokih ah spreminjanje tokarek. Dobro poznamo žalostni primer velikanskega Ar-alskega jezera v Aziji, ki se je zaradi premajhnega dotoka vode dobesed-noposušiloinje ostala le puščava. Ali pa zajezitev reke Nila v Egiptu, ki ne prinaša več dovolj sladke vode v Sredozemsko morje in tako se dviguje slanost morske vode. Na lastni koži občutimo, da se podnebje spreminja. Vreme je vse bolj nenormalno. Pozimi je manj snega. Poleti kar čez noč pridejo močne ohladitve, obratno pa se pozimi včasih nenavadno otopli. Zeleni in deževni božiči se kar vrstijo. Doživljamo tudi dolga sušna obdobja. Naravne nesreče nam pokažejo, kako občutljiv in krhek je naš obstoj na tem planetu. Še zdaleč nismo postali gospodarji narave. Vedno znova nas opomnja, dana zemlji ni nič stalnega, da je vse v gibanju in razvoju. Vendar pa ne kaže obupavati. Vsaka nesreča zbliža ljudi. Pokaže se medsebojna solidarnost, pomagamo drug drugemu. In ta izkušnja je zelo dragocena. Lep pozdrav! Zeleni Franček Vir: Gaia, Modri planet, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991 Zaporedje pri ličenju - Ali vstopamo v obdobje katastrof? PLESNA ŠOLA NA REČICI Telovadba in zabava na enem mestu in nb istem času. Db četrthih popoldne se prične ples v osnovni šoli Rečica. Najzgodnejši so malčhi, bi so prvi na vrsti, da se nauče novih plesnih borabov. Tabo se prične učenje pri učitelju Ulihu Rabiču. Uliha je shupaj s svqjo plesalbo zastopal našo dežela na številnih plesnih tebmovanjih po Evropi in v svetu. Osvojil je celo naslov državnega prvaba. Danes z veseljem poučuje plesne barabe v plesni šoli SPIN v Velenju že tretje leto. Ritem plesa je že bar dobro zaživel tudi v naši dolini. Interes se že haže in najbrž vasje še nehaj tabih, bi bi se sbupini plešočih še radi pridružili. Pa povejmo babaje v plesni šali. Najmlajši začnejo. □grevaje s telovadbo pripravi telo na ples in segreje mišice. Potem se prično pravi plesi. Ulalčbi starosti od treh do sedem let se učijo plesati ob pesmicah in izražajo s plesnimi barabi in gibi najrazličnejša sporočila. Res da to še niso latinsbo-amerišbe umetnine, vendar pa se njihov občuteb za ritem že pobaže in iz vaje do j vaje izboljšuje. Njihov programje torej zastavljen tabo, da razvijajo osnovo gibanja, motoribo, ritmibo... Sprva so na vajah prisotni tudi starši, basneje pa sledi samostojna udeležba, □ruga sbupina, bi zajema starost od sedem do enajst let in dvanajst do osemnajst let. odstopa od blasibe v parih, saj plesalci te starosti najbolj uživajo v trendovsbi glasbi bot sta disbo glasba, hip-hop... Zares uživajo. Razdeljeni so v dve sbupini in šolsbo prvo sbupina poučuje Ulajca, bi jo mogoče poznaš iz plesno-glasbene sbupine N-ergLj team. V sbupini odraslih, bi začenja z delom najhasne-je, se plesa uči deset parov. Tu gre za ples v paru, tabo da lahbo izbiraš med vsemi načini plesa. Plesna šola deluje večstopenjsbo, bar pomeni, da lahbo v enem letu napreduješ za štiri stopnje. □drasli plesalci naj bi diplomirali po osmih stopnjah, bar pomeni v dveh letih. Plesna šola Spin vabi tudi tebe, da zaplešeš v ritmu, hi te osvajal Pobliči na številbo: □EDCVGL,7-EL.D. OŠ Gornji Grad Mesec požarne varnosti V petek, 9-10.1998, so prišli na našo šolo gasilci iz Velenja. S seboj so pripeljali veliko reševalno zračno blazino. Napolnili so jo z zrakom in jo postavili na šolsko dvorišče pod okno. Iz prvega nadstropja je na blazino najprej skočil velenjski gasilec. Drugi so mu pomagali priti z blazine na tla. Za njimi so na blazino skakali učenci 8., 7. in 6. razreda. Skočilo je tudi nekaj učiteljev. Takrat so vsi vpili in zelo ploskali. Nekaj učencev pa sploh ni skočilo, ker so se preveč bali. Mi smo skakanje gledali skozi okno naše učilnice. Kar smo videli, smo narisali. Mnogi med nami bi radi šli skočit, a je zmanjkalo časa. Želimo si, da nam na blazino ne bi bilo treba skakati drugače, kot za hec in da nikoli nikjer ne bi gorelo. Učenci pri dodatnem pouku: Ines, Tajda, Benja, Anja, Davorin, Lenart, Rok, Franci. Marjana Robnik, 2.r Tanja Černevšek, 2.r f- * ^ JJuL “Je kot Mozart in Mendelsson pred njo, pravi čudežni otrok”. Tako jo je pri njenih 11 letih opisal Michael Gough Matthews, nekdanji direktor Royal College Of Music. Pri I9. je “legenda, poleg Tchaiko-vskega, Mahlerja in Puccinija”. 9. novembra je izšla dolgo pričakovanaVenessina verzija Vivald-ijevih “Štirih letnih časov”. Spremlja jo skupina Laureate, ki jo sestavljajo sami nagrajeni glasbeniki. V letošnjem letu pričakujemo tudi njen prvi filmski projekt “The Violin Fantasy”. To bo kratek romantičen nemi film, zgodba o neimenovanem violinistu, ki se izgubi v fantazijskem svetu. Film bo nekakšen videospot na njene najnovejše “Štiri letne čase”. Skupina M People je izdala novo ploščo z naslovom “The Best Of M People”.Gre za zbirko njihovih največjih hitov, poleg tega pa še treh novih, ki so bili posneti posebej za milijone njihovih fanov. To je njihov osmi izdelek, ki je izšel 2.11.98, natanko sedem let po prvencu “Northern Soul”. M People so bili v glavnem dance skupina, ki pa je znala odlično vključiti house glasbo v tradicionalne pop vode ter s tem narediti močne melodije. Temnopolti, simpatični pevki Lutriciji McNeal se uspehi kar vrstijo. Njen novi singl “My Side Of Town” je že četrti, ki je med prvimi desetimi na večini evropskih lestvic, vključno z Veliko Britanijo, Ben-eluxom, Francijo in Španijo. Nekateri ji ponovno napovedujejo vsaj tolikšen uspeh kot priredbi Barbi Benton “Ain’t That Just The Way”, ki je bila prodana, samo v Evropi, v 1’5 milijona primerkih. Po naših lestvicah pa se vzpenja predvsem njena “Someone Loves You Honey”. 33- letni frontmen skupine Ocean Colour Scene je končno zadihal s polnimi pljuči. Simon Fowler je pred kratkim končno spregovoril o svoji homoseksualnosti. Kakor je povedal sam, je bil ta dan eden najbolj čustvenih v njegovem življenju. Sedaj si pevec kupuje hišo, v katero se bo preselil skupaj s svojim dragim. Srečno! Lenart Ugovšek, 2.r Alenka Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Razborje jesenski prvak Rezultati $. kola, 16. oktobra: Kozorogi: Solčava..........;.................................1:2(0:2) Zadruga: Kokarje - Ultra....................................3:0 (1:0) Policija: Trnava - Dolman...................................2:4 (1:2) Vias: Telcom................................................3:6 (0:3) Polda’s-West Blue Jeans: Razborje...........................0:2 (0:1) Prvo srečanje 8. kola je postreglo z odlično igro Solčave v prvem polčasu, ko so si njeni igralci priigrali odločilno prednost. V drugem delu so močno popustili, kar pa Ljubenci niso znali izkoristiti, čeprav igrajo iz tekme v tekmo bolje. Čeprav izgleda zmaga Zadruge nad Kokarjami-Ultro zelo prepričljiva, na igrišču temu ni bilo ravno tako. Kokarčani so se zelo dolgo uspešno upirali favorizirani Zadrugi, na koncu pa se je izkazalo, da je bila odsotnost nekaterih ključnih igralcev Kokarij prevelik hendikep. Kljub porazu Policajev smo tokrat, po doljšem času, videli njihovo boljšo predstavo. Tekma je bila večji del zelo izenačena in pri rezultatu 2:2 so imeli igralci Policije celo možnost povišati rezultat z najstrožje kazni. To jim ni uspelo in po reku “če ga ne daš, ga dobiš”, so to izkoristili Trnavčani z dvema goloma Cokana. Telcom tokrat ni imel težkega dela, saj mu ekipa Viasa ni bila dorasel nasprotnik. Nazarčani so kljub krajšemu obdobju slabe igre rutinirano in zasluženo visoko premagali Gomjegrajčane in se tako še utrdili v sredini razpredelnice. Z nestrpnostjo smo pričakovali derbi tega kroga med domačini, Polda’s-West Blue Jeansom in letos odlično ekipo iz Radmirja. Tokrat je bil to dedbi le na papirju, saj so Razborčani s pametno in atraktivno igro povsem nadigrali domačine, ki so s tem izgubili vse možnosti za uvrstitev v vrh jesenske- ga dela prvenstva. Rezultati 9- Rola, 23- oktobra: Polda’s -West Blue Jeans: Telcom................................4:0 (2:0) Solčava: Zadruga................................................2:0 (0:0) Razborje: Tmava-Dolman...........................................2:1 (1:0) Kokarje Ultra: Vias..............................................2:4 (1:2) Policija: Kozorogi...............................................2:5 (1:3) Zadnje kolo jesenskega dela lige je poskrbelo za nekaj presenečenj, predvsem vspodnjem delu razpredelnice. Naslov jesenskega prvaka je zasluženo osvojila trenutno najbolje organizirana in najkvalitetnejša ekipa iz Radmirja. Za razliko od prejšnjega kola je tokrat domača ekipa Polda's-West Blue Jeans odigrala eno svojih najboljših tekem in presenečene Telcomovce, ki so po izključitvi vratarja delovali zmedeno, nadigrala v vseh elementih nogometne igre. Obe ekipi bosta prezimili v zlati sredini. Solčava je trn v peti favoriziranim ekipam. Po zmagi nad Razborčani so Solčavani tokrat nadigrali še Zadružnike in jim s tem preprečili naskok na Razborje-jesenski prvak (foto: Jože Štorgelj) prvo mesto. Solčavani so s šestimi zmagami gotovo dosegli svoj cilj, saj bodo spomladanski del prvenstva pričakali tik pod vrhom. Tudi zadnja ovira Razborja za naslov jesenskega prvaka je premagana. Kljub dobri igri Trnave-Dolmana so Radmirci vseskozi kontrolirali potek rezultata in na koncu zasluženo zmagali ter tako osvojili svoj prvi naslov jesenskega prvaka. S takšno igro in odnosom, kot so ga pokazali v tem delu prvenstva, ostajajo tudi v spomladanskem delu najresnejši kandidat za končno zmago. Sledili sta dve veliki presenečenji in sicer je ekipa Viasa nepričakovano gladko premagala izkušene Kokarčane, prav tako presenetljivo pašo mladi “rogački” z Ljubnega nadigrali Policaje. Policiji kljub solidni igralski zasedbi ne gre in ne gre in vzroke za padec na zadnje mesto bodo igralci morali poiskati v premoru med jesenskim in spomladanskim delom prvenstva. Lestvica po jesenskem delu: 1. Razborje 7 1 1 39:13 (+26) 22 2. Zadruga Mozirje 6 1 2 26:19 (+7) 19 3. Solčava 6 0 3 34:24 (+10) 18 4. Trnava-Dolman 6 0 3 28:21 (+7) 18 5. Polda's-West Blue Jeans 5 1 3 21:12 (+9) 16 6. Telcom 5 0 4 28:26 (+2) 15 7. Kokarje - Ultra 4 0 5 18:17 (+1) 12 8. Vias 2 0 7 19:31 (-12) 4 (-2) 9. Kozorogi 1 1 7 15:37 (-22) 4 10 Policija 1 0 8 17:45 (-28) 3 Organizator Športno društvo Mozirje se zahvaljuje vsem gledalcem za obisk in športno navijanje v upanju, da bo tako tudi v spomladanskem delu. Franjo Pukart Veteranska liga Rezultati 9- kola, 27.10.1998: Ljubno: Odpisani 7:1, Hmeljar Loke: Mladost 1:3, Savinjske novice: Trnava 0:7, MVM Trg: Lepa njiva 5:1, Mizarstvo Potočnik: Veter. Lipa 2:1. Lestvica po jesenskem delu: 1. Trnava 27,2. MVMTrg 21,3. Savinjske novice 18,4. Ljubno 17,5. Mizarstvo Potočnik 11,6. Mladost 11,7. Hmeljar Loke 9,8. Lepa njiva 8,9- Veter. Lipa6, 10. Odpisani 3- Strelci -12 golov: Šemenc (Sav. novice), Brinovšek (Hmeljar); 9 golov: Kurnik (MVM Trg), Jamnikar (MVM Trg); 8 golov: Mazej (Trnava), Špende (Sav. novice), Kolenc M. (Trnava), Naraločnik (Miz. Potočnik), Hribernik I. (Mladost). Povabilo k sodelovanju Če ste iznajdljivi, kreativni in bi se bili pripravljeni spopasti z izzivom, kot je športni management, ste prisrčno vabljeni v krog deklet, ki nadaljujejo 23 - letno bogato tradicijo igranja odbojke v dolini in jim ni vseeno, kaj se s klubom, ki je dosegel vidne rezultate v domovini in v Evropi, zgodi. Zlasti ne sedaj, ko je zanimanje za ta šport v dolini vse večje in ko se nam končno obetajo nove dvorane, primerne za tekmovalne športe. Odbojkarice OK Zgornja Savinjska Lokostrelstvo Zaključena sezona turnirjev na prostem Na zadnjem letošnjem lokostrelskem turnirju na prostem v disciplinah f liht in clout, kije bil vjevnici, so mozirski lokostrelci uspešno zaključili letno sezono, saj so v štirih tekmovalnih disciplinah osvojili kar 17 medalj in postavili osem državnih rekordov. Pri članicah je Bernarda Zemljak Perhač osvojila štiri zlate medalje in postavila tri državne rekorde. Pri članih je Roman Karničnik osvojil dve prvi, eno drugo in eno četrto mesto in postavil en državni rekord. Dušan Perhač je osvojil eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto ter prav tako postavil en državni rekord. Priveteranihje Miro Borštner osvojil tri prvain eno drugo mesto, pri tem papostavil kar tri državne rekorde. Pri dečkih je bil Primož Perhač dvakrat drugi, enkrat četrti in enkrat peti, pri deklicah pa Janja Perhač enkrat druga, enkrat šesta in enkrat sedma. Lokostrelski klub Gornji Grad je v soboto, 17. oktobra, organiziral mini državno prvenstvo v disciplini FITA in odprti turnir za pokal GomjegaGrada. Nastopilo je 65 tekmovalcev iz številnih slovenskih lokostrelskih klubov. Na mini državnem prvenstvu je bil v kategoriji veteranov Dušan Perhač drugi in Miro Borštner tretji, v kategoriji kadetov pa je Jože Tevž osvojil drugo mesto. Na odprtem turnirju so se v članski konkurenci mozirski in gornjegrajski lokostrelci uvrstili takole: 5. Dušan Perhač, 6. Žare Krajnc, 10. Miro Borštner, 15. Vojko Majko, 21. Roman Karničnik, 31. Mlinar in 48. Tevž. Franci Kotnik Strelsko društvo Gornji Grad Trogar in Krajnc najboljša z MK puško V nedeljo, 27. septembra, je bila na Strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču tekma z malokalibrsko puško, na kateri je nastopilo 15 strelcev. V deževnem vremenu so se pomerili v streljanju na 50 metrov leže brez naslona s petimi naboji za preizkus in desetimi za oceno. Največ zadetkov so dosegli Tomaž Trogar 81, Janez Kolar 76 in Ivko Poličnik 75, ki so bili za svoje uvrstitve nagrajeni z medaljami. Dva tedna kasneje je gornjegrajsko strelsko društvo na isti lokaciji priredilo zaključno in najbolj zahtevno tekmo v le tu - tekmo z malokalibrsko puško v trost avu. Vsak tekmovalec je streljal v treh položajih: po deset nabojev leže, kleče in stoje. Tekme se je udeležilo 21 tekmovalcev, ki so se zagrizeno borili za prva tri mesta z medaljami. Pri tem so bili najuspešnejši: 1. Žarko Krajnc s 181 krogi, 2. Ciril Kolar s 179 krogi in 3. Tomaž Trogar s 176 krogi. TT GOSTILNA • Üikow fninM PAVLA MLINAR Prapratnikava 7 MOZIRJE ,eL 833-0!2 'VABIM: lignje Ul u Zj postrvi £ Ul polčinke z a. e: različnimi S! o« prelivi... 1 SMRT MOTORISTA 28. oktobra, okoli 22. ure se je na lokalni cesti izven naselja Ljubija zgodila prometna nesreča, v kateri je udeleženec na kraju nesreče poškodbam podlegel. Iz smeri Mozirja proti Lepi Njivi je kolo z motorjem vozil 44- letni Pavel A. iz Lepe Njive. Ko je v kraju Ljubija pripeljal iz levega ovinka mimo odcepa, ki vodi k stanovanjski hiši št. Ljubija 27, je pred ostrim desnim ovinkom zapeljal desno izven vozišča in padel v potok Ljubija. Zaradi zadobljenih poškodb je na kraju nesreče umrl. Pokojnega sta drugo jutro okoli 7. ure našla žena in sin. PRETEPAL SVOJE DEKLE 31. oktobra, malo po 10. uri dopoldan je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da Matej K. iz Ljubije v domačem stanovanju pretepa svoje dekle. Na kraju je intervenirala patrulja, ki je zoper vročekrvnega Mateja podala predlog za uvedbo postopka sodniku za prekrške. ŠE EN GROBIJAN Istega dne ob 12.45 uri so bili policisti obveščeni, da Vinko 0. iz Šmihela na domu pretepa svoje dekle in ostale domače. Policis ti, ki so posredovali, so pretepaču odredili pridržanje do iztreznitve in prijavo sodniku za prekrške. PLAZ NA REGIONALNI CESTI 4. novembra ob 18.41 je dežurnega PP Mozirje Urška Z. obvestila, da se je 1. km pred gostilno Struge utrgal plaz, ki je zasul regionalno cesto v dolžini 10 metrov. Zadevo so policisti preverili in zavarovali kraj do prihoda delavcev cestnega podjetja. Delavci so oviro na cesti ustrezno označili in pričeli z odstranitvijo nanešenega materiala. VODA POPLAVILA CESTO Ob 19. uri tega dne sta Jože P. in Srečko U. dežurnega obvestila, da je reka Dreta v Pustem polju in Šmartnem ob Dreti prestopila bregove in se v višini 20 cm razlila po vozišču. Obveščeni so bili delavci CP, ki so poskrbeli za ustrezno signalizacijo, saj je postala cesta Nazarje-Gornji Grad neprevozna. POPLAVLJAL PRITOK LUČNICE Pol ure kasneje je Vinko M. iz Luč na telefon 113 podal obvestilo, daje pritok Lučnice zalil nekaj hiš, iz katerih bo potrebno evakuirati prebivalce. Patrulja PP Mozirje, ki je odšla na kraj dogodka je ugotovila, da hiše še niso poplavljene in stanovalci niso ogroženi. Zaradi hitrega naraščanj a vodotokov pa so bili aktivirani gasilci in civilna zaščita. PORUŠEN MOST V KROPI 5. novembra ob 2.46 uri zjutraj je dežurni OKC UNZ Celje dežurnega PP Mozirje obvestil, da je bil pravkar obveščen, da je v Kropi spodjeden in zato neprevozen most preko Drete. Zopet so posredovali policisti in delavci CP, ki so zavarovali kraj in uredili obvoz za smeri Gornji Grad in Nazarje. OBVESTILO Jože Moličnik s.p., Podveza 39a, pošta Luče, preneha z dejavnostjo oddajanje sob z dne 1.2.1999- OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Srečanje s prijatelji Srečanje s prijatelji je vedno prijetno. Toda snidenje z ljudmi, ki so pred 45 pa tudi pred 40 leti še gulili šolske klopi, je pa enkratno. Ko smo si podajali roke, sem si skušala priklicati sliko, ko sem poslednjič stala pred njimi v razredu. Sam smeh jih je bil. Razumela sem jih. Rešili so se resne, mrke stavbe -šole. Vrisk otrok je bil zahvala stavbi, v kateri so osem let zganjali razne vragolije, ko so zadnjikrat prestopili njen prag. Zavedali pa se niso, da se poslavljajo od najsrečnejšega dela življenja. Resno, a neizprosno življenje jim je stalo nasproti. Torbe, ki so potrpežljivo prenašale potrebne pa tudi odvečne reči, so našle svoj zasluženi počitek v kotu. Kratko je bilo veselje. Pred njimi je stal kažipot k izbiri poklica. Srečna roka jim je pokazala pravo smer. In danes, ko jih opazujem, sem presrečna. Pred očmi se pojavi roka sejalca. Zrna spušča na zemljo z željo čimboljše kalitve. Presrečen je, ko opazuje njivo, na katero je sejal, da je dobro obrodila. Sejalca primerjam z učiteljem - vzgojiteljem. Ne da se opisati njegovega zadovoljstva, ko lahko poroča pred učiteljskim zborom le najboljše. Še večje pa je, ko po tolikih letih sedi med temi za skupno mizo. Njegovo delo je poplačano pa čeprav je bil pri vzgoji trden in neizprosen. Vsem tem mojim nekdanjim nebogljenčkom iskrena hvala in le sreča naj bo njihova stalna spremljevalka. Minka Kvas Praprotnikova 5, Mozirje Četrtek popoldan v Celju Poplave, poplave, poplave v sredo ponoči, ki so se nadaljevale še v četrtkovo jutro. Prizadeti smo jo doživljali z našimi občutki, še posebej, ko eden od članov rabi bolnišnično pomoč. V Celju je bila prizadetost še neprimerno večja. Bolnišnica je sprejemala le nujne primere. V četrtek popoldan, ob vračanju iz celjske bolnišnice, (če si to videl na lastne oči to grozo poplave, si bil še enkrat bolj prizadet) je nad nami krožil helikopter slovenske policije. V mislih si razložiš, da je to ogled poplavljenega področja, resničnost pa se sprevrže v jezo in gnus, ko v Levcu utripajoče plave luči policije usmerijo pozornost mimovozečih in še dodatno razočaranih voznikov, v soju teh luči, na suhem in čistem prostoru sonči prvak ljudske stranke gospod Marjan Podobnik Vprašanje nas (nepolitičnih) nestrankarskih volilcev je: ali je možno iz te daljave videti grozo in nesrečo v Celju, ali pa je na račun nesrečnih dobro unovčitipredvolil-no kampanijo. Anita Gole Kocbekova c. 7, Gornji Grad Se bo Smreka obdržala? Kaj se dogaja s podjetjem Smreka Gornji Grad, je verjetno za mnoge neznanka. Namreč delavci tega podjetja so pred časom pot do pravice poiskali v enotedenski stavki. Razlog za to je bila zamuda pri izplačilu osebnih dohodkov. Menda se je ta praksa že kar nekaj časa vlekla tako da, ko je bilo treba izplačati delavce, denarja ni bilo, in ga ni bilo. Zanimivo pa je, da so delavci delali, nekaj so ustvarjali, tovornjaki pa so se nalagali in so vozili. Kam pa je poniknil denar, sam bog vel? Splošno znano je, da vsak dela zato, dazasluži. Seveda pa je zaslužek vsakega delavca povezan z gospodarskim stanjem podjetja. Gospodarska uspešnost vsakega podjetja pa je odvisno od sposobnosti vodilnih delavcev. Tu zraven je treba še dodati pogoje dela, marljivost, poštenost in nenazadnje odgovornost do dela, in za opravljeno delo. Praksa kaže, da se delavci v proizvodnji teh načel še kar nekako držijo, dočim vodilni kadri teh načel ne upoštevajo. Vse izgleda, da se gospodje ravnajo po tranzicijski praksi in po naši opevani demokraciji, ki nima nobene zveze s civilizirano Evropo in normami sodobnega sveta. Še vedno smo namreč ujeti v miselnost Balkana, ki v malem po zakonu partijske tranzicije, poganja korenino združljivosti vta čas slovenske politične danosti. Tu bi lahko lahko dejal, da gre za same grun home, ki so zašli v preriji političnega zahoda. Pa le ni čisto tako. Karlmayski pustolovci so nosili surove usnjene hlače in so jahali na konjih. Naši grun-horni pa danes vozijo zadnje avdije in megane. Kupujejo tovarne in si gradijo vile. Na tujih bankah kopičijo denar in bogatijo, bogatijo. Težka je včasih pot do resnice in še težjado pravice. To je spoznal slovenski delavski razred, ki je danes prepuščen viharju vsemogočnih povzpetnikov. Delavska pravica je nična, pozabljena in zakopana. In, če se bo ta praksa nadaljevala, nas naslednjih sto let ne morejo sprejeti v nobeno ustanovo, ki se ji posredno ali neposredno pravi Evropa. Kajti vse kaže, da se je pri naših modrih vse pomešalo in da so se kompasi začeli vrteti vsak v svojo smer. To velja tudi za vodilne delavce (tudi prejšnje) Smreke, ki naj mi za to pisanje oprostijo, in naj včasih pomislijo tudi na pojem -odgovornost, kot odgovornost. Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad Brigadirji MDB! Sporočamo, da nas je prireditveni odbor Kluba MDB Novo mesto obvestil o pripravah na 40. obletnico gradnje Avtoceste Ljubljana - Zagreb. Vsi brigadirji, posebno tisti, ki so bili udeleženi v tej veliki mladinski delovni akciji (bilo jih je blizu 6.500), so vabljeni 28. novembra t.l. na Otočec pri Novem mestu, kjer bo ob 11. uri pričetek slovesnosti v pokriti teniški dvorani. Območni Klubi brigadirjev MDB so že pričeli z zbiranjem prijav. Vabljeni! Koordinator za celjsko regijo Igor Ponikvar Sanacija jezov DA ali NE K pisanju tega članka me je spodbudilo navajanje podjetja Nivo Celje, ki je v časopis Savinjske novice dne 2. oktobra 1998 pisalo o sanaciji jezov v Zgornji Savinjski dolini, po poplavi leta 1990. Predvsem pa zaradi Erjavčevega jezu v Bočni, katerega naj bi omenjeno podjetje leta 1992 saniralo. Omenjeno podjetje je sicer tega leta v bližini delalo nekakšne vodne ovire iz skalovja, jezu pa se niso dotaknili. Na željo Erjavca st. so takrat zvalili štiri ali pet skal pred “strugo”, da ne bi drla voda v stoječo žago, ki je njegova last. Najhuje pa se je začelo potem, ko je iz leta v leto vsako pov-odnjo malo “poplavila” jez do letošnjega poletja, ko je začelo z jeza puliti deske. Takoj ko sem opazil to, tam nekje julija, sem poklical na Nivo Celje - Rečno nadzorno službo in jim povedal o stanju jeza in malo višje tudi nabrežine, ki jo voda odnaša. Tako se bo kmalu vdrla ces ta, ki vodi na kmetijske parcele. V primeru, da se to zgodi, kmetje nimamo dovoza do lastnih parcel. Povedano jim je bilo tudi, da bi s pravočasnim posredovanjem bila sanacija dokaj enos tavna in tudi cenejša, kot pa če se zgodi, da odnese jez in z njim vred tudi še omenjeno cesto. Prijazen gospod mi je dal napotek naj se najprej pritožim na Minstrstvo za okolje in prostor v Celju, ker potem Ministrstvo pritiska na podjetje, ki je zadolženo za popravilo. Z gospodom, ki sva govorila po telefonski zvezi, mi je obljubil, da bo prišel na ogled in me bo poiskal. Mogoče si je ogledal sam, kajti mene ni prišel poiskat nihče. Prošnjo na Ministrstvo sem oddal “priporočeno”, vendar tudi od tam nisem dobil še nobenega odgovora. Zato mi je pa hudo, ko vidim in berem članek v časopisu, ko se nekatera podjetja hvalijo. Erjavčev jez v Bočni pa je prepuščen mogoče še 2 - 3 vodnim ujmam, potem pa ga mogoče res ne bo več in Dreta bo drvela proti Nazarj am s še večj o hitrostjo kot sedaj. Pa saj na rekah ni radarjev, ki bi kontrolirali hitrost. Slavko Šinkovec - Erjavčev Bočna 78, Gornji Grad Resnica ali več resnic Na moj članek v 20. in 21. številki Savinjskih novic ste se Vi, g. Ivan Glušič, oglasili s pripombo, da je moje enosmerno in slepo gledanje na svet podobno indijski zgodbi o slonu. Povedati Vam moram, da sem preprosta, nestrankarska oseba, ki našo demokratično ureditev razumem tako, da lahko vsak pove svoje mnenje, resnico in pogled na življenje ter krivice, ki se dogajajo. Iz kontra člankov pa je razumeti, da so za to določeni (monopolirani) le eni ljudje. Članek sem napisala ne z namenom, da bi koga žalila, poniževala ali celo kazala pot, po kateri naj hodi! Članek se nanaša, upam, da je dovoljeno, le na ožje krajevno gledanje na vojni čas. Ti zapisi so resnični in so kot opomin in svarilo, kaj vse lahko človek doživi (v svojem domu, v svoji vasi ali na širšem ozemlju) pod katerokoli vladajočo stranko na svetu. Na očitke, kaj sem napisala, kaj zamolčala, katere časopise in revije naj prebiram in primerjave s krščanstvom Vam moram povedati, da sem včasih in tudi še danes veliko berem in da mi niso grozodejstva (iz domačih in tujih pisnih virov) tuja, kot si mislite. Tudi Ljubo Sire v svoji knjigi prikazuje in opisuje veliko grozljivih dog- odkov, ki so jih po njegovem videnju zakrivili komunisti (pozabil pa je tudi na druge krivce). Priznava pa v kratkem sestavku delovanje Leona Rupnika z okupatorjem in dodaja, da tudi sam nima o njem dobrega mnen-ja, ne o njegovem značaju in ne o njegovi pameti. Torej ni bil moj članek zlagan, kaj se je dogajalo z bratom in drugimi partizani. Tudi mislim, da ni nobena sramota za slovenske partizane, da so šli v boj proti okupatorju in njihovim pomagačem. Da je politika vseh vladajočih po svetu (tudi pri nas) umazana igra, nam tudi pove napad Američanov z atomsko bombo naHirošimo, kjer so bile žrtve predvsem nedolžni ljudje. Opravičujem pa se besedi, da so nekateri krivci zbežali v širni svet pred roko pravice - te na tem svetu ni! Vsaka lastovica se vrne v svoje gnezdo! Če so med temi lastovicami krivci (povratniki), se naj jih zasliši (tudi po teh letih), kot so to izvedli pod vodstvom J. Pučnika nad bivšimi komunisti. Oboji naj si v znak sprave umijejo roke in enkrat za vselej končajo to nesmiselno (obojestransko krivično) gonjo (sovraštvo) med že spravljenimi Slovenci. Fanika Kreti Dobletina 24, Nazarje Pravilna uporaba Kocbekovega imena Vse kaže, da letošnje praznovanje 135. letnice Kocbekovega rojstva, zgodilo se je v Gornjem Gradu, in zapis o njem v publikaciji Šepetanja stoletnih viharnikov, ter omenjanje njegovega imena na planinskih obletnicah na Menini planini, Okrešlju in Molički planini, ni ostalo neopaženo. Končno, njegov lik in delo si pozornost še kako zaslužita. Slednje trdim ko t skromen poznavalec njegovih del in prizadevanj za ohranitev slovenskih planin in narodove omike vobče. Glede zapisovanja njegovega imena pa je vendarle potrebno upoštevati določena merila in spoštovati dejstva. Kocbeka so v krstno knjigo (škofijski arhiv v Mariboru) vpisali z imenom Franciscus Šaleški (svetnik Rimskokatoliške cerkve), latinska raba imena, nemška bi se glasila Franz in slovenska Franc. V zgodnjih izdajah njegovih del je zaslediti nedorečenosti glede uporabe njegovega imena. V knjigi Pregovori, prilike in reki iz leta 1887 je kot avtor zapisan Fran Kocbek, v Vodniku za Savinjske planine iz leta 1894 je naveden kot soavtor Fr. Kocbek, v Planinskemkoledarjuzaleto 1922 pa je naveden kot urednik Franc Kocbek. Enako so njegovo ime zapisovali v zgodnjih izdajah Planinskega vestnika. Iz tega je moč sklepati zgolj to, da je bil Kocbek precej brezbrižen, ko je šlo za tiskano uporabo njegovega imena. Povsem verodostojno pa je moč govoriti o rabi njegovega imena na podlagi ohranjenih zapisnikov Slovenskega planinskega društva iz leta 1893 (vpisna knjiga prve Gornjegrajske koče na Menini) in Narodne čitalnice v Gornjem Gradu. Iz vpisne knjige je nedvoumno razvidno, da se je Kocbek praviloma podpisoval Fr. Kocbek, v dveh primerih Franc Kocbek (20.6 in 15.7.1898) in nikoli Fran Kocbek. Mogoče je del resnice iskati v dejstvu, da je bil čas njegovega delovanja dokaj zapleten, kar pa seveda dejstev ne spreminja. Tudi v odbor Narodne čitalnice v Gornjem Gradu je bil na XIII. občnem zboru, 17. januarja 1892 izvoljen nadučitelj Franc Kocbek. Na raznih, tudi najodgovornejših funkcijah je Kocbek deloval do 20. marca 1930. leta. Dokazljivo neizpodbitno dejstvo je, da je v 38.1etih čitalniškega delovanja, skozi zapisnike dosledno zapisovan kot Franc Kocbek. Tudi v obdobju, ko je bil sam tajnik in predsednik Narodne čitalnice. In nenazadnje - napis na nagrobnem spomeniku v Gornjem Gradu. Sleherni, ki s spoštovanjem postoji ob njegovi gomili, bo lahko, kljub nekoliko obledelemu napisu, prebral, da tukaj počiva Franc in ne Fran Kocbek. Vsekakor je etično in tudi običajno, da se upošteva oblika imena, katero je uporabljal prizadeti. Toliko o dejstvih, s katerimi sem seznalil tudi gospo Pavlo Karče, vnukinjo Franca Kocbeka, gospoda Andrej a Brvarja, predsednika PZ Slovenije in gospoda Martina Aubrehta, predsednika MDO planinskih društev. Naj zaključim z besedami katere sem namenil Kocbeku v publikaciji gornjegrajskih planincev: “Zunanji ostanki njegovega groba, tam ob cerkvici sv.Magdalene, pa nemo pričajo o usodi velikih in zaslužnih mož. Zaslužnikov, ki so izstopili iz okvirov svojega časa in postali zgodovina. Tista zgodovina v kateri očitno ni prostora za hvaležnost, slavo in prijateljstvo. In kar ni bilo Francu Kocbeku usojeno doživeti za časa življenja, naj v hvaležnem spominjanju dandanašnjih podoživlja njegov, nad savinjskim gorovjem lebdeč, duh. Edi Mavrič - Savinjčan Gornji Grad Vsi smo prah, nekateri zlati prah,... ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in strica Franca BERGLESA (1947 - 1998) iz Ljubnega Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, sorodnikom, g. župniku, pevcem, ga. županji za govor in govorniku iz TUŠ-a, godbi, Tovarni usnja Šoštanj, Rudniku Lignita Velenje in Iskri. Žalujoči žena Marta, otroci Renata, Klavdija, Jernej, mama, sestra in brat V SPOMIN Svoje dni živela si ti, a usoda je hotela, da te smrt od nas je vzela. Sedaj te dve leti med nami več ni, a spominjamo se te mi vsi, v naših srcih vedno ostala bosti. 24. novembra mineva dve leti, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Frančiška DIMEČ Prisrčna hvala vsem, ki ste v tem času vsaj za hipec postali ob njenem grobu, ji v spomin prižgali svečo ali poklonili cvetje. Hvala vsem Vsi njeni ZAHVALA V 54. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dipl. ing. Franc Kunej -Žoli iz Nazarij Iskreno se zahvaljujemo družinamjeraj, Urank in Pavlič, ki so strpno živeli z njim in njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se dr. Francu Širkotu ter njegovi zdravstveni ekipi, ki mu je zadnja leta lajšala neozdravljivo bolezen. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se častnim govornikom ob zadnjem počivališču g. Grudniku, ga. Napotnikovi in g. dipl. ing. Brezniku za lepo izrečene besede ter g. Žviplju za zaigrano žalostinko Tišino. Njegovi žalujoči ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil Gregor SVET 11.3.1958 -22.10.1998 iz Florjana pri Gornjem Gradu Hvala Spodnjim Zavolovskim in Pojškruhovim iz Tajne za vse, kar ste dobrega storili v njegovem življenju. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, ga. Viki Venišnik za poslovilne besede ob uri slovesa in vsem, ki ste ga pospremili k preranemu grobu. Marinka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre Marije PEČOVNIK 1909 -1998 iz Luč ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter svete maše. Iskrena hvala gospodu dekanu za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači Obvestilo EMBAPLAST Stanislav Pahič s.p., Varpolje 64, 3332 Rečica ob Savinji z dnem 01.12.1998 preneha z dejavnostjo. Usoda kruta je tako hotela, mnogo prezgodaj tebe nam je vzela. Z bolečim srcem se sprašujemo... zakaj? A tebe nikdar več ne bo nazaj. ZAHVALA Ob tragični smrti ljubega moža in očeta in brata Pavla ACMANA 4.1.1954-28.10.1998 iz Lepe Njive se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb ter pevcem in govorniku. Žalujoča žena z otroci, brat Jože, brat Ivan in sestra Anica z družinama ter ostalo sorodstvo V mračnem jesenskem dnevu, prenehalo biti Tvoje predrago je srce, v naših srcih, ostala je bolečina, solza v očeh in spomin na te. 19.II. bo minilo pet let od kar si nas zapustil za vedno. V SPOMIN na Cirila PODLESNIKA iz Ljubnega. Rad si prepevalpesmi zlate, trosil si jih za prijatelje, v njih si dušo svojo razodeval, in lepoto, doline naše, nam opeval. Dragi prijatelji in znanci, vemo, daga imate še v spominu, iskrena Vam hvala. Njegovi ZAHVALE IN OGLASI 89 Prekmalu ugasnilo Tvoje je življenje, ki ga venčalo je trnje in trpljenje, a prostor Tvoj v hiši prazen zdaj molči, ker Tebe več od nikoder ni. ZAHVALA V 43. letu starosti nas je zapustil dragi sin in brat Janez ROBIDA iz Rovta, Šmartno ob Dreti 1956-1998 Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in svete maše. Posebna zahvala g. župniku Evgenu za opravljen obred, pevcem, govorniku Borisu, dr. Sirku in Majdi. Najlepša hvala tudi vsem tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in gasilcem. Žalujoči: mama Frančiška, brat Alojz, sestra Darinka in sestra Ana z družino Obvestilo Pekarna - trgovina, Cevzar Ivan s.p., Attemsov trg 15, Gornji Grad, preneha z dejavnostjo dne 31.1.1999- V SPOMIN 15. novembra mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama Ivana GOLOB iz Nazarij Vsem, ki se je spomnite, postojite ob njenem grobu in prižgete sveče, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Imel težko si življenje, nikoli večne čaka te trpljenje, bolečine težke si prestal, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Po hudi bolezni je zavedno in mnogo prezgodaj zaspal naš dragi Anton TOSTOVRŠNIK 27.5.1942 - 25.10.1998 z Ljubnega ob Savinji Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih globoke žalosti sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se domačemu župniku g. Pušenjaku in g. Vratanarju za opravljen obred. Hvala g. Nas tranuzaizrečene poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, mu kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Trdo delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Za zglede in ljubezen milo, ti Bog dal večno bo plačilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene sestre in tete Frančiške ATELŠEK iz Okonine I.6.I922 -1.11.1998 Iskreno se zahvaljujemo zdravniku z Ljubnega, patronažni sestri Gel-ci, vsem sosedom, gospodu župniku in Boškotu za ganljive besede, gasilcem za opravljen obred in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče na njen prerani grob in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste darovali za svete maše. Žalujoči: sestra Marija in brat Franc z družinama POGREBNASLUZBA MORANA, CVE1UCARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 09.11. do 15.11. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609/633-418, 16.11. do 22.11. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609/633-419, 23.11. do 29.II. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609/641-589. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20, 839-02-21. Delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: - od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031. sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649- 436. •••••••••••••••••••••••••••••a» ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ®®®«*®«®®®®®®#®e® DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 09.11. - 15.II. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 841-263, 16.11. - 22.11. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 23.11. - 29.II. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ••»•••••••••••••••••••••••••••a Matična kronika za mesec oktober 1998 Rojstva: Rodili so se 4 dečki in 2 deklici. Poroke: Lesjak Marko iz Preserij in Čvan Andreja iz Podvina, Goltnik Pavel iz Šmihela nad Mozirjem in Dukaj Tereze iz Albanije, Turk Aljoša iz Skal in Koželj Jožica iz Topolšice, Fučik Peter iz Podkraja pri Velenju in Felicijan Brigita iz Podkraja pri Velenju, Fonda Karl iz Rakovelj in Jelovšek Mateja iz Orle vasi Smrti: Matijovc Kristina iz Luč, Kocmutjanez iz Nazarij, Druškovičjanez iz Ljubnega ob Savinji, Piki Karol iz Ljubnega ob Savinji, Mliner Florjan iz Savine, Acman Pavel iz Lepe Njive, Svet Gregor iz Florjanapri Gornjem Gradu. J/atočniAi imajo- 1S °/o popusta pti ^aAvalaA in ntaliA oglasi A. Mizarstvo - izdelava notranjih in harmonika vrat Alojz Selišnik Luče 3,3334 Luče ob Savinji Tel.: 844-015,844-025 ZAPOSLIMO dva mizarja in dva pomožna delavca (lahko tudi kovinarske stroke). Tel.: 844-015, faks: 844-480. KINO MOZIRJE 14./15.11.1998 UPANJE OSTAJA - melodrama Režija: Forest Whitaker Moge: Sandra Bullock, Harry Connick Birdee Calvert ima urejeno dnižino. Njen svet se podre, ko jo nenadoma zapusti mož. Začeti moraznova. Odloči se, da si bo novo življenje uredila v svojem domačem kraju. Todaopravka ima s svojo mamo, hčerko, ki močno pogreša očeta ter novo romanco... 21./22-11.1998 POROČIVA SE - romantična komedija Režija Frank Coraci Vloge: Adam Sandler, Drew Barrymore, Billy Idol Film je komedijaizsredineosemdesetih let. Pripoveduje pao muzikantu Robbieju, ki igra tudi na porokah. Na eni od porok spozna simpatično natakarico Julijo. Dogovorita se, da bo on igral na njeni poroki, ona pa bo stregla na njegovi. Stvari pa se začnejo zabavno zapletati... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNICA 500 SIT. KINO NAZARJE Kinopredstave do nadaljnega odpadejo! KINO LJUBNO 14./15.11.1998 ZADNJI UDAREC - znan. fan. triler Režija: Mimi Leder Vloge: Robert Duvall, Tea Leoni, Elijah Wood Zemlji se bliža komet, ki jetako velik, da bi ob trku z Zemljo povzročil konec življenja. Skupina astronavtov ima nalogo, da komet odvrne. Naloga, v kateri morajo svojo prihodnost zastaviti za prihodnost sveta... 21./22.11.1998 UPANJE OSTAJA - melodrama PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI INNEDELJAOB18. URL VSTOPNICA 500 SIT. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101 SAMOS PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive PEKOČE KOT KOPRIVA a V uredništvu Cvetk in kopriv smo se odločili, da zaradi pomanjkljivih kriterijev letos ne podelimo “koprive leta 1998”. Kljub temu naznanjamo, daje bilanajbolj pekoča zadeva v letošnjem letu “zadeva Prihova”. Z njo so se tako ali drugače ukvarjali celo ustavni sodniki, komentirali pa smo jo vsi po dolgem in povprek po obeh dolinah. Torej - nič kriva Prihova je razglašena za najpikantnejšo novinarsko tematiko leta 1998! (SE NADALJUJE PRESS) LEPA CVETKA Aleksander Videčnik, priznani narodopisec in publicist ter naš zvesti sodelavec, dobiva v zadnjem času številna javna priznanja. To je očitno znak, da se je dr užba končno začela zavedati, koliko je pravzaprav storil zanjo v minulih letih. Nadvse originalno priznanje so mu ob občinskem prazniku podarili Kokarčani, ki so mu izročili kar -hlebec kruha. (LEGENDA PRESS) EDI MAVRIČ KOT ZADREČAN Edi Mavrič- Savinjčan, angažirani dopisnik Novic, publicist in oster kritik družbenih razmer v prostoru med Raduho, Čreto in Menino, je nekega mokrega dne takole pojasnil bistvo Drnovškovemu spremljevalcu: človek je lahko še tako velik po postavi, toda če ne zraste kot osebnost, ostane majhen. No, nekateri so veliki po postavi in po dejanjih in mednje sodi tudi naš Edi. (SAV-INJSKO-ZADREČKI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T H Own od 21.3. da 20.4. Vse prej kot družabni boste. Imeli boste težave s komunikacijo, saj nikakor ne boste našli ustreznega načina za izražanje, lahko pričakujete, da boste pogosto napačno razumljeni, saj se ne boste znali prilagajati ravni tistega, ki vas bo poslušal. Dobio je, da se ne silite v to, da govorite o sebi, to da ne čutite potrebe po tem je znamenje, da je bolje molčati. Čeprav boste v tem obdobju nekoliko odmaknjeni od okolice, se ne boste počutili osamljene. Potrebovali boste čas zase, saj morate z nekaterimi stvarmi opraviti sami. Zato je pomembno, da poskrbite za to, da boste v primernem okolju oziroma tam, kjer vam najbolj ustreza. To, za vas nenavadno, početje je predhodnega značaja, lik od 21.4. do 20.S. Nekaj ws bo težilo in čutili boste potrebo, da o tem govorite. Pomagalo vam bo že to, da o tem, kar doživljate, govorite, zato povratnih informacij niti ne boste pričakovali. Veliko boste razmišljali o svojih odnosih z drugimi in prišli boste do marsikaterega neprijetnega sklepa. Morali boste spremeniti svojo naravnanost, kar pa ne bo lahko. Ovire na katere boste v tem času naleteli, vam bodo pomagale pri osebni rasti, m le ne boste obupali in se prepustili dogodkom. Vaše zdravje bo trdno in večjih težav ne boste imeli, nikar pa ne pretiravajte pri hrani, saj se v tem času lahko hitro zredite. Tudi prevelike količine tekočine v tem času niso priporočljive. Dvojca od 21.5. do 21.6. Čutili boste pravzaprav srečo, da je vaš partner tako potrpežljiv in strpen. Tudi tokrat mu boste potem, ko boste o vsem skupaj razmislili, hvaležni, da ni odgovoril 1 na vaše izzive. Če ne boste v odnosu s partnerjem bolj taktični in obzirni, boste sčasoma zapravili njegova čustva. V tem obdobju boste tudi veliko v družbi, saj ste človek, ki je težko sam. Čeprav se boste zavedali da včasih ne delate prav, boste poskrbeli, da boste čim manj sami. Potrebujete pa predvsem družbo ljudi, ki vas pomirjajo in imajo na vas dober vpliv. Če se boste zadrževali v skupini, ki v življenju počne še kaj drugega kot hodi v službo, skrbi za zabavo in spletkari, boste s pomočjo skupne energije morda celo kaj napravili. Rak od 22.6. do 22.7. 07š Partner bo kar naenkrat dobd občutek, da vas ne pozna. U Nekatere stvari, ki so bile so sedaj temelj vajinemu odnosu in so veljale za nekakšen tihi dogovor, boste skušali postaviti na glavo. Na tem področju boste polni nenavadnih zamisli, ki po nikakor ne bodo vse izvedljive. Če boste preveč vztrajni pri uvajanju sprememb, se bo vajin odnos znašel v krizi. Razmišljali boste tudi o stvareh, ki se ne tičejo vašega vsakdanjega življenja in kar naenkrat vam bo postalo zelo pomembno, da si nekatere stvari razjasnite. Precej boste pod vplivom literaturo, ki jo boste v tem času prebirali. Zazdelo se vam bo, da vam je razširila obzorje. Lev od 23.7. do 23.8. Veliko se boste ukvarjali s sabo in s svojimi težavami, pri 1 tem pa pozabili na dolžnosti, ki jih imate do svojih domačih. Nekatere stvari ste pomešali in jih postavili na napačno mesto. Vaša lestvica vrednot je postavljena na glavo. Večina stvari, ki jih boste v tem obdobju počeli, se bo obrnila vam v prid, če boste postavili stvari na pravo mesto. Občasno boste še imeli težave z logičnim razmišljanjem, zato pa bo vaša intuicija izostrena. Prisluhnite ji in kmalu boste ugotovili kako in kaj. Dobro bi bilo, če bi občasno prisluhnili partnerju in mu dali tudi prav, saj vam nenehno stoji ob strani. Z denarjem po ne boste imeli težav, saj je bila pred kratkim sprejeta odločitev pravilna. Devica od 24.8. do 23.9. Vaše ambicije se bodo zmanjšale takoj, ko boste opazili, da vas čaka trdo delo. Stvari, ki so vam še pred časom veliko pomenile, se vam bodo sedaj zdele braz vrednosti. V službi boste napeti in živčni, čeprav ste si določene stvari organizirali tako, da vam bi delo lažje potekalo. Ob partnerju pa se boste počutili vame in sprejete, pogrešali pa boste čustveno vznesenost, ki ste je bili vajeni. Spraševali se boste, če vajin odnos morda ni postni preveč vsakdanji. Obdobje, ki je pred vami sicer ne bo posebno zadovoljujoče, vendar pa boste v tem času marsikaj razčistili. Samske device se boste navezale na človeka ob katerem se boste počutile varne. Lahko se razvije dolgotrajna veza. Sl ITI Tehtnica od 24.9. do 23.10. ^ Obdobje ki je pred vami ne bo posebno ugodno. Težave _ _ ki jih imate že nekaj časa, se bodo verjetno poslabšale in biti morate previdni. Pomembno je, da se držite tega kor vam je priporočal zdravnik in ne ukrepate po lastni presoji. Veliko energije boste vložili v siv or, ki ne bo potekala tako kot pričakujete, kar vas bo tudi fizično izčrpalo. Izogibajte se stresom in skrbite za rekreacijo. Obveznosti, ki niso nujne raje preložite na čas, ko boste imeli wč moči in energije. Razmišjali boste tudi o ljudeh, ki ws obdajajo in svojih odnosih z njimi. Pogosto se vam namreč dogaja, da ste razočarani, ker imate občutek, da dajete več, kot dobite. Niso vsi taki, do nekaterih ste krivični. Škorp|on od 24.10. do 22.11. Kar nekaj stvari vam bo uspelo le zaradi vaše vztrajnosti. Kor ste si zapičili v glavo boste tudi dosegli, čeprav boste v svoji oblici naleteli na silovit odpor. Domače razmere boste napačno ocenili in zato tudi neustrezno ukrepali. Lahko pričakujete, da se bodo stvari zaradi vašega vtikanja samo še poslabšale. Veliko vam bo do tega, da vas nihče ne ovira in ste pri svojih dejanjih svobodni, zato boste v tem obdobju prekinili vezi, ki so vam sicer nudile veliko zadovoljstva, so pa hkrati pomenile tudi določeno obveznost. Zelo dobro pa se vam bo posrečil finančni načrt, če boste podobno ukrepali na drugih področjih življenja se nimate česa bati. Strelec od 23.11. do 21.12. Stvari, ki vas težijo, boste nehali odrivati in se skušali z njimi spoprijeti. Sprva ne bo lahko, saj se boste morali soočiti z marsičem, na kar niste hoteli misliti. Počasi boste začenjali razumeti, da so ovire, ki so vam preprečevale uresničiti nekatere cilje, pravzaprav koristile, saj so vam preprečile stvari še poslabšati. Veliko se boste ukvarjali s svojimi sorodniki, sprav vam to ne bo najbolj pri srcu. Če želite imeti v prihodnje mir, morate razčistiti odnose z njimi. V ljubezenskem odnosu pa se boste začeli spraševati, kaj sploh imate od svojega partnerstva. Na svojo zvezo boste začeli gledati bolj razumsko, čustva pa boste v tem času potiskali vstran. Ni nujno, da je vaš odnos res tak, kakršnega ste ocenili, zato ne sklepajte prehitro. Kozsreg od 22.12. do 20.1. Vse boste skušali urediti tako, da wm ne bo treba ničesar spreminjati in boste lahko živeli, kar se da lagodno. Vendar po tem, ko vam bo to uspelo, ne boste zadovoljni. Kor naenkrat se vam bo vse skupaj zdelo prazno in brez smisla. Čeprav se pogosto oklepate starega, vendarle potrebujete spremembo, ki edina pomeni tudi določen napredek. Ker ne boste povsem prepričani vase in v svoje sposobnosti, vam bo vsaka odločitev in sprememba v tem času naporna, saj vam bo dajala občutek nemoči. Na delwnem mestu boste skušali opraviti s čim manjšim naporom in temu podobni bodo tudi rezultati. Z dosežki seveda nikakor ne boste zadovoljni, vendor se boste skušali potolažiti s tem, da je vendarle nekaj za vami. VODNAR od 21.1. d« 20.2. Nekatere skrivnosti boste hoteli na vsak način ohraniti ... zase, a boste kmalu spoznali, da to ni najbolj pametno. Navsezadnje je vaš partner edini člmek, ki vam lahko resnično pomaga, da potegnete črto čez vse kar vas tlači in začnete znova. Dokler ne boste v sebi rešili stvari, ki so sicer preteklost ne boste mirno živeli. Samski vodnarji se boste zaljubili v človeka, ki vos bo pridobil predvsem zato, ker vas bo spominjal na nekoga iz preteklosti. Nikakor ne bodite taki, kot ste bili takrat. Zdravstveno pa boste čutili, da vam je odpornost nekoliko padlo, vendar se na to ne boste ustrezno odzvali. Morebitne kronične težave se bodo poslabšale v glavnem zaradi vašega neustreznega ravnanja. Rib! od 21.2. do 20.3. Na trenutke se boste počutili osamljene in nerazumljene, zato boste tudi brez prave volje za delo. Težko se boste prilagajali novim situacijam, ke bodo od vas nenehno zahtevale odpovedovanje. Ker boste negotovi vam bodo stvari, ki jih poznate, dajale občutek varnosti. Veliko se boste ukvarjali s sabo. Zelo pomembno vam bo, kakšen vtis napravite na druge, zato pogosto ne boste pristni. Na vsak način boste hoteli biti čimbolj podobni idealu, ki ste si ga ustvarili v svoji glavi, pri tem pa ne boste upoštevali tistih svojih lastnosti, ki s to podobo niso najbolj združljive. V Zgornji Savinjski dolini imamo glede poplav samo dva velika problema. Dreto in Savinjo. Najslabše plače Dno se še ne vzdiguje Javna raziskava je našla najslabše plačane Slovence med Prekmurci in Savinjčani. Tako izvemo, da smo kot rekorderji pristali na dnu lestvice dohodkov. Življenje piše romane Vihravčev Roman, po domače Ujma Pri Ujmovih je več rodbin nazaj Burjevčev Voranc šel in se oženil z Vihravčevo Meto, ki mu je povila šest hčera in štiri sinove. Kako pasti z dna še globlje, smo izvedeli 5. novembra. Naplavilo nam je še eno stoletno poplavo. Niti prejšnje še niso sanirali, za vogalom pa že čaka novo stoletje. Zgodovina se ponavlja. Ima svoje dobro in svoje slabo obdobje. Če smo sedaj v slabem obdobju, nam bo poslej šlo na bolje. Če pa smo sedaj v dobrem obdobju in bi utegnilo slediti slabše, je skrajni čas, da se zgodovina neha ponavljati. 8389. nadaljevanje Hlapi v sapi Kako je, če se pijanček poglobi vase? Veselo, saj ima v sebi več kot 2,5 promila alkohola. So pijančki krivi za slabo družbo? Ne, če niste med njimi. Bil bi čas, da nehate piti. Za to je še vedno čas. Nekoč vam ga bo zmanjkalo. Ne, če ne bom spremenil mišljenja. Kaj so to črički? To so male živalce, ki jih nahranite, ko pijani obležite v travi pred gostilno. Smelko Tavrl Deloprodajalci vidijo v delavcih luknjo, ki bi prejela denarja, kolikor bi ga vanj zmetali. Zato ga delavcem ne dajo niti toliko, da bi si zakrpali luknje v družinskem proračunu. Če živimo na dnu slovenskega standarda, nas je sedaj voda toliko dvignila, da smo padli še globlje. Dejavu Tavrl Kaj se veča, če odvzemaš? -državni proračun. Vihta Tavrl mali OGLASI Prodam avto in 15 kil rib. Ribe v ceno niso vključene, so pav avtu. V najem dajem njivo s presihajočim jezerom -občasna zanimivost. Delo prodam po nizki ceni --250 SIT na uro. Dobrostojeće podjetje zaposli ekonomista, da bo počistil z rdečimi številkami, zaposlimo tudi tri močne fante, da bodo počistili z upniki. Dodatno ponujamo delo snažilki, ki naj bo čedna, saj ji ne bo treba nič čistiti. Zadnji sin, ki je bil tako rekoč deseti brat, je moral s trebuhom za kruhom v svet. A glej ga zlomka, Vihrav-čeva Meta je rodila enajstega otroka, tudi sina. Ker je bil on sedaj deseti pri hiši, je isto tako moral iti v beli svet. Deseta brata sta se našla v Ameriki, ko je za njima prišel še tretji, najmlajši deseti brat. Skupaj so ustanovili verigo obrtnih delavnic, kjer so lončarili. Bile so tri delavnice in v vsaki je bil zaposlen po en sin Vihravčeve Mete in Burjevče-vega Voranca. Te delavnice še danes najdete pod imeni: Vihra, Burja in Ujma. Eden njihovih sinov je imel tri sinove in eden od treh sinov, Roman, se je pred leti vrnil vkraje svojih prednikov. Roman Ujma danes pravi: “Če bi moj ded ne bil deseti brat in bi ne šel v širni svet, mi ne bi bila omogočena pot, ki vodi od siromaka do bogataša.” Roman je namreč iz dedove delavnice s svojima bratoma ustanovil verigo treh restavracij s hitro hrano. Pri njih dobite najboljši zadrečki pomfri. ZN: “Kaj poleg hitre hrane še nudite?” Roman: “Počasno postrežbo.” V življenju mu ni bilo postlano z rožicami. Odrasel je med zlodeji, ki so njegovemu očetu pobirali skoraj ves denar od dobička, da bi ga varovali. “Pred kom?” jih je nekoč vprašal, se spominja Roman. “Pred takšnimi kot smo mi!” so mu odgovorili. Roman je videl, da se očetu posel z lončarjenjem podira. Oče se je vdal alkoholu in ga začel prodajati skupaj z lonci. V letih prohibicije bi lahko veliko zaslužil s prodajo alkohola, pa ga je bilo preveč strah in je steklenice alkohola skrival v svojih loncih. Potem je alkohol prodal skupaj z lonci, ki pa jih ni računal v ceno. Tako je prišlo do izgube. ROMANA USPEH NI POKVARIL (foto Blenda Tavrl) Sin Roman je opazoval očetove posle in se učil. Poročil se je z dekletom iz revne soseske, leta in leta je delal po dvanajst in več ur na dan, vse dni v letu, nikoli ni šel na dopust in ničesar si ni privoščil. S tajnico je včasih delal tudi čez noč in bil zjutraj čisto zdelan. "Postal sem zelo bogat." pravi Roman Ujma. "Imam svojo verigo tovarn, prekrasno hišo v Chicagu, stanovanje v Parizu, Hong Kongu, vilo v Švici in jahto na Karibih." Vendar Romana uspeh ni pokvaril. "Vsako leto enkrat se zanesljivo vrnem v Chicago, da obiščem ženo in otroke." Joaklina Tavrl V dneh po poplavi so vaščani ob Dreti lahko opazili neumornega gasilca, ki še zdaj vsak dan hodi z lojtro gledat, če ima ljubica v kamri poplavo. Povodenj Zadnja škoda V vasi ob Dreti se je iz urada za popis škode oglasil uradnik in domačinom izstavil vprašalnik: gospodarska škoda: hlodovino odnesla voda škoda v kmetijstvu: njivo odnesla voda škoda naprometnih povezavah: cesto in most odnesla voda poškodbepri ljudeh: dobro voljo odnesla voda Koje hotel oditi, je zaprepaden ugotovil, da nima več avta. "Kje je moj avto?! Kje je moj avto?!" je vpil in skakal po vasi. Neka babica ga j e ustavila in mu na vprašalnik napisala: škoda v vaši denarnici: avto odpeljali lopovi SESTAVIL: METOD ROSC JAPONSKI NAČIN ARANŽIRAN J A CVETLIC OTOČJE HRVAŠKI : J* ' /— :.W eB* .j .. ilS’' • -r „v,. ffkT " SEVERO-VZHODNO OD AVSTRALIJE MEŠANE SOLATE SLONOKOŠČEN OBALI KRAJ V GORSKEM KOTARJU PERZIJEC MESTO NA SEVERU ZAIRA SLOVENSKI PISATELJ IN NOVINAR (JANEZ) IME IGRALKE KRALJ (1900-1978) KAČA VELIKANKA. UDAV TELO, KI NIHA OSEBNI ZAIMEK TEKSTILNI IZDELEK > SAVINJSKE NOVICE HLADETINA, ŽOLCA ZID RASTLINSKA BODICA HRVAŠKI KOŠARKAR RADJA RUTENIJ ODEJA GORA NAD KOBARIDOM KUČMA IZ OVČJEGA KRZNA IZ ASTRAHANA STRUPEN VNETLJIV PLIN MESTO V JUŽNI BRAZILIJI SVILENA ALI KOVINSKA NIT PRI NEKATERIH GLASBILIH SLOVESNO CERKVENO OBLAČILO JEZERO V SEVERNI ITALIJI SLOVENSKI ALPSKI SMUČAR (PETER) GRAMATIKA OTOK PRED ZADROM VEZNIK VSTAJE PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA ŠTADION V BUDIMPEŠTI OBLIKOVNA ENOTA FILMA LETALSKI ALI LADIJSKI TOVOR KRAJŠA KLAVIRSKA SKLADBA GALATEJIN LJUBIMEC SAVINJSKE NOVICE SLAVILNA, VZVIŠENA LIRSKA PESEM GLAVNO MESTO KAZAHSTANA SOSEDNJI ČRKI DEDNA ZASNOVA NAZIV KEMIČNI ELEMENT (C) FRANCOSKA IGRALKA (VERSOIS) KRAJ NA PRIMORSKEM LUKA NA JUGU TURČIJE JUŽNI SADEŽ PEVKA VRČKOVNIK flME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): V.............. - -J mm ISANGI: Mesto na severu Zaira KAJZER: Slovenski pisatelj in novinar (Janez) ODILE: Francoska igralka (Versois) TAPAJERA: Mesto v južni Braziliji TOKATA: Krajša klavirska skladba__________ Rešitev prejšnje križanke: Hvastija, Istanbul, Eero, Rea, prvi, Vili, urednik SN, HH, rod, in, MP, Ueda, netopir, Brindisi, Uno, Ečo, Aca, aids, Renata, asket, tkivo, Irak, zatega, ona, Prilep, Finec, bajok, Mamede, scena, Stenar. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 22. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (monografija Krajinski park Logarska dolina - Solčavsko): Zoran Umek, Zadrečka 31, Nazarje; 2. nagrada (polletna naročnina na Savinjske novice): Terezija Rop, Novo naselje 41, Gornji Grad; 3. nagrada (Almanah Zgornje Savinjske doline 98): Marija Mikek, Brezje 52, Mozirje; 4. nagrada (Almanah Zgornje Savinjske doline 98): Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje; 5. nagrada (Almanah Zgornje Savinjske doline 98): Malka Zvipelj, Lesarska 35, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu SN, na Savinjski cesti 4 v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 23. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 20. novembra 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica). vro p/0 ® CAFFE-TROPIC «o. PRAŽARMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS mleta 100 s 99 SIT Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, sp. rečica I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitet-I nih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu...Možnos t plačila i na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoder-I ji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. I RTV SERVIS PURNAT I Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 843424. I ŠIVILJSTVO “MONROE ”, Nataša Forštner s.p. I Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. I Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. I MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I Tel. 843462. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I ROLETE * Aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje I in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061 722-645. I AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE [ Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice I Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve I vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. I MAKE - UP I Tečaji ličenja in ličenje za posebne priložnosti. Tel. 063/844447, 06l/ I 1337-337. I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN FILAČ ■ Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane I obroke,skupinske obroke, ohcetpo domače, pizze, sladolede, sadne kupe, I sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione, i Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje in novoletni ples. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725430. I ODKUPUJEMO I Smrekov les - lamele - 92x28 in hlodovino macesna. Tel. 061/864-070 ali 071. I SPOŠTOVANI! I Nudimo vam parne likalnike za likanje v gospodinjstvu, šiviljskih de-I lavnicah in konfekciji, lastna proizvodnja, servis zagarantiran. Oskar ! Štern s.p., tel. 062/836414. I_____________________________________________________I Prodam barvni TV 55 ekran s teletekstom, star 3 leta. Cena po dogovoru. Tel. 831-198 popoldan. Prodam viličarja 5 ton in štiristran-ski skobelni stroj SCM in kupim viličarja 3 tone. Tel. 845-166 in 834- 139-______________________________ Jagnjiče za zakol prodam. Tel. 831- 159.______________________________ Prodam teličko staro 5 mesecev, težko cca 200 kg. Inf. po 18h na tel. 063/844-281. Iščem sposobno osebo za šivanje gobelina z moline prejo. Velikost 1 m X 70 cm - oval. Tel. 831-648. Prodam 2 psa, nemška ovčarja, ugodno. Tel. 831-234. Golf JL zelene barve, 1. 79, dobro ohranjen, nemške izdelave, prodam. Tel. 845-281. Prodam prašiča za zakol. Tel.831- 47L_______________________________ Hi-fi stolp, vrhunski razred, prodam - polovična cena. Mob. 0609/616-052 (zvečer). Prepisujem razna besedila na računalnik. Tel. 063/841-803, Nada. Pujske težke od 50- llOkgprodam. Tel. 702-194. Iščem delo v gostišču ali kuhinji, po možnosti tudi čiščenje. Tel. 885-3 24, Milena. V najem v zamemo stanovanje ali hišo, informacije tel. 843-011 po 16. uri-Damjan, Marija. Z101, vozno, neregistrirano, poželo ugodni ceni prodam, tel. 841-646. Pancerje Dachstein št. 43 prodam. Tel. 844423. Prodam traktor Tomo Vinkovič s prikolico. Inf. na tel. 844-340. V Rečici št. 10 ugodno prodam starejšo hišo. Tel. 846-011, Aleš. Prodam sekular za cepljenje opaža in žamanje z motorjem. Tel. 845-258. Prodam 2 bikca 6 in 12 tednov stara, tel. 841-071. Prodam 4 GTL, neregistriran, vozen, cena 50.000 SIT. Tel. 834-012. Prašiče nad 25 kg za zakol ali nad-aljno rejo prodam. Tel. 886-261. Hišo v Gornjem Gradu, l63 m2 prodam za cca I6O.OOO DEM. tel. 06l/ 14-22-330. Kupim telička težkega do 100 kg. Tel. 061/825-400. Prodam Golf-3, bencin, 1.4,1. 95, temno modre barve, 1. lastnik. Tel. 843-634. Iščem pritlično stanovanje ali malo hiško za dva starejša zakonca v Žalcu ali okolici, tel. 063/717-346. Prodam mlado kravo za zakol in čez 200 kg težkega prašiča - v račun vzamem brejo kravo. Tel. 846-056. Prodam kravo s teličko, primerno za nadaljno rejo. Tel. 843-230. Varstvo za otroka 2x tedensko po 3 ure iščem. Tel. 841-472. Husqvarna 125 CR, kros, starejši letnik, brezhiben - prodam, cena 135.000 SIT. Tel. 833-673. Prodam kravo simentalko, 1. tele. tel. 832-890. Prodam R4 GTL, L 84, reg. do 7/99, zelo ohranjen. Cena 1100 DEM. tel. 063/841-803. Tiskalnik Epson A3 prodam za I3.5OO SIT. Tepič Marija, Aškerčeva 57, Mozirje. Prodam avtoradio Kenwood, Panasonic zvočnike, Pioneer ojačevalec 2x70 \V, lx 140 W. Tel. 841-427. Prodam trajno gorečo peč, staro 2 leti. Cena 10.000 SIT. Tel. 845-026. Ugodno prodam Jugo 45, L 85, reg. do februarja, tel. 833-546. R4 GTL, letnik 1987, reg. do aprila 99, poceni prodam. Tel. 041/690-049. Yamaha DT 125 RE, letnik 93, odlično ohranjen, prodam, tel. 841-178, 841-818. Prodam gumi voz, tarifno preklopno uro. tel. 841-253- /^SaxU»J*ka\ f V Moja dolina J 3313 POLZELA ((( Sv j Polzela 131 UV89W/ Ji / MAX 720-770 \ ralllU / Polzela TEL 720-343 KUPON za brezplačni mali oglas do g 10 besed v 24. številki SN g j ime in priimek j NAROČ. ŠT. j I naslov Hi Mi ULTRA, d.0.0. NAZARJE izjemno Samo ta petek in soboto ZA MARTINOVO vam v naših tr; ugodno ponudbo za:________________ . RACE I.......................................„..„.,4.........Ä.....499)00 SIT/^O - GOSI.........................................................699j^^IT/Ä oz. do razprodaje zalog. Ostala ponudba velja do 26.11.1998: Vabimo vas v naše trgovine v Mozirje, Nazarje m varpoj, - Čokolada mlečna in z lešniki SCHOKODERO.......................100 g = 89,90 SIT - Riž Splendor 4 kg + vedro ....1».....4........................699,00 SIT • Rozine rinfuza ..4.44.......-4,...44,..............W......4.4......999,00 SIT/KG Grofovska salama Celjskih mesnin ...........;.......................499,00 SIT/KOM —““- 3 kg J.......................................399,90 SIT - Pralni prašel Kolofoi T »Ultra •rv .349,00 SIT/KG ...49,90 SIT Za naše zveste kupce pripravljamo udarne cene sadje in zelenjave, nay vam izdamo le nekatere: - Banane.....................99,90 SIT/kg Limone. —....149,90 SIT/KG Ostalo nai ogtengekriimost!Ui!!!!lll V PENZION KOZOROG PA VAS ZA MARTINOV VIKEND VABIMO NA OKUSNO POJEDINO. PO TELEFONU 831-022 SE POZANIMAJTE ZA MENU, ODLOČITEV 80 LAŽJA. PRISRČNO VABLJENI! Ponudba rabljenih vozil R4GTL 5/92 157000 300.000,00 CLIO 1,4 RN 5V 2/91 105000 770.000,00 CLIO 1,2 RL 5V 9/95 108000 940.000,00 R 19 RT 1,4 4V 10/93 97000 1.200.000,00 R19GTS 7/89 72000 610.000,00 R 19 1.4RT4V 6/94 113000 1.200.000,00 FIAT PUNTO GT 6/95 66000 1.810.000,00 FIAT Tl PO 1,4 3/95 42000 1.050.000,00 OPEL KADET 1,3 5/89 130000 610.000,00 PEUGEOT 405 GR 4/90 72700 870.000,00 HONDA CMC 1,4 4/91 112900 900.000,00 Ali se odločate za nakup rabljenega vozila? Zdaj je pravi čas za vas. V RSL smo Vam pripravili velik jesenski popust pri nakupu rabljenega vozila. Ugodni plačilni pogoji! Kredit že od T + 4,5 % Možnost nakupa na čeke. Vozila so tehnično brezhibna. d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT -mmm g& | mmzm • E N! LJUBLJANA d.d Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 SUPER PONUDBA - radiator Korado 600x1200 IB?63fLSIT ...................................15.152 SIT - armatura za tuš z konzolo Armal 16;3§0 SIT 15.291 SIT - cisterna za olje 2000I...............42.740 SIT - parket I. klasa JZPfSSsiT ...................................2.042 SIT/m2 DOBITE TUDI - nagrobni pesek..................698,00 SIT 25/1 - nagrobne vaze Vse za centralno, vodovod in gradnjo VABLJENI! V zimskem času nov delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE Celje - skladišče D-Per 7/1998 5000005703,23 MOZIRJE d.d PAPIRNICA MOZIRJE Vam nudi poleg fotokopiranja tudi vezavo v BROŠURE. Zdaj je čas, da začnete razmišljati, kaj boste ob zaključku leta podarili svojim poslovnim partnerjem, zato Vam priporočamo, da si ogledate in izberete • stenske koledarje, -rokovnike,.■ . - pisalne garniture, - poslovne mape in - druga praktična darila po ugodnih cenah. BLAGOVNICA POHIŠTVO SPORT Tudi letos sprejemamo v komisijsko prodajo rabljeno smučarsko opremo. (vezi, smuči, pancerje) Je: c*} C/3 o sa -d 0» In d *1 k S m o a ‘E m £> >«j m. ^ o In .2 «S, a, ’V «N CJ d e O X C« eS S > a> «j e; >3 TEL N o V ■ pß .E! o