38. štev.
V Kranju, dne 23. septembra 1916.
|Leto IV.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta KI'— Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775..
Italijanska ofenziva.
VII. bitka ob Sod.
Dunaj, 16. septembra.
Bitka na Kraški visoki planoti traja brez prenehanja z enako silo. Zopet so bili od najsilnej-šega artilerijskega ognja in ognja strojnih pušk podpirani infanterijski napadi Italijanov naperjeni na celo fronto med reko Vipavo in morjem. Na severnem krilu te pokrajine je sovražnik malo napredoval. Tu poteka naša črta sedaj blizu vzhodno Grada pri Mirnu. V ostalem je ostala bojna fronta vsled žilavega vztrajanja naših čet neizpre-menjena. Petsto Italijanov smo vjeli, 3 strojne puške vplenili. Severno od reke Vipave se je razširil artiljerijski boj na večino delov fronte do Krna. Vzhodno od Gorice na naše pozicije južno od Rožne doline poskušeni napad ni mogel v našem ognju pridobiti tal.
Tudi pri Bovcu je topovski ogenj zelo živahen.
Ob tirolski fronti napada nasprotnik greben Fassana. Pred odsekom Cima di Cece - Col To-rondo je učinkovanje naše artiljerije sovražno prodiranje ustavilo. Na Caureolu se je posrečilo od-deikom alpinov polastiti se nekega oporišča v skrbi vrha.
Dunaj, 17. septembra.
Na Kraški visoki planoti so nadaljevali Italijani dan in noč svoje napade. Naša fronta je ostala neomajana. Na najsevernejšem odseku je sila nasprotnika po mnogih brezuspešnih sunkih popustila. NajsiInejŠa je bila bitka med Lokvico in Kraško kopo jugovzhodno Doberdokskega jezera. Dasiravno je pošiljal sovražnik proti temu k»su fronte neprestano nove sile in je mogel mestoma vdreti v naše črte, se je bližinski boj vedno zopet odločil v prilog našim četam, med katerimi se je posebno odlikoval pešpolk št. 96. Izgube Italijanov so odgovarjajoč masi čet na ozkem napadalnem prostoru izredno visoke. Tako je samo v borbi za zgoraj omenjeno Kraško kopo izkrvavelo 7 sovražnih polkov. Na fronti severno od reke Vipave do
Krna je artilterijski boj na živahnosti pridobil. V odseku pri Bovcu je napadel sovražnik po močni pripravi s streljanjem Vršič-Ravelnik in Rombon, toda brezuspešno.
V alpah Fassana smo zavrnili več poskusov Italijanov splezati na Coltorondo.
Boji na morju.
Dunaj, 17. septembra.
Flotilja hidroplanov je v noči od 16. na 17. uspešno obložila železniške naprave v Mestru s težkimi bombami. Vsa so se nepoškodovana vrnila.
V noči od 17. na 18. t. m. je flotilja hidroplanov iznova uspešno obložila s težkimi in lahkimi bombami železniške naprave v Mestrih ter mnogokrat zadela železniška poslopja. Kljub najsiinej-šemu obstreljevanju so se letala nepoškodovana vrnila.
Dunaj, 18. septembra.
Včeraj je obnovila tretja italijanska armada napade na celo našo fronto na Kraški visoki planoti. Tudi ta četrti bojni dan so žilavi branitelji obdržali svoje pozicije. Kjer je vdrl sovražnik v prve jarke, smo ga s protinapadom vrgli zopet nazaj; na mnogih točkah pa so se zlomili njegovi sunki že v koncentričnem ognju naše vrle artiljerije z največjimi izgubami za sovražnika. Preizkušeni pešpolk št. 87. je bil pri Lokvici odlično deležen pri uspešni obrambi proti sovražnemu naskoku. V severnem odseku visoke planote so oddelki pešpolka št. 39. krvavo zavrnili tri napade italijanskih grenadirjev.
Živahni topovski ogenj od reke Vipave do pokrajine pri Plaveh traja.
Na fronti v Fleimstalu so se ponavljali brezuspešni sunki slabotnejših oddelkov proti našim pozicijam na grebenu Fassana.
Dunaj, 19. septembra.
Na Kraški visoki planoti je potekel včerajšnji dan bolj mirno, ker je napadalna sila v boju se nahajajočih italijanskih armadnih zborov očividno izčrpana. Posamni sovražnikovi sunki so bili odbiti. Topovski boj je bil popoldne več ur zelo 'jut, zlasti v južnem odseku visoke planote. Tam
se je od začetka bitke odlikoval pešpolk št. 102 s hrabro vztrajnostjo.
Pri Bovcu in na grebenu Fassanskih alp sr> odbile naše čete več.napadov slabotnejših krdel.
Dunaj, 20. septembra.
Italijanski topovski ogenj na kraško visoko planoto je bil od časa do časa zopet zelo živahen. Vsled delovanja naše artiljerije se sovražni poskušeni napadi niso mogli razviti. Kakor je sedaj dognano, so imeli branitelji visoke planote v štiridnevnih težkih bojih sebi nasproti 20 infanterijskih brigad, 1 konjenišho divizijo in kakih 15 bataljonov bersaglierijev.
V suganskem odseku so napadli Italijani našo pozicijo na Civaronu in na potoku Maso: po silnih bojih, ki so trajali do polnoči, smo jih s tež-žimi izgubami vrgli popolnoma nazaj.
Sedma bitka ob Soči.
Novi ofenzivi je napravil pot bobnajoči ogenj iz stotin topov, ki se je stalno stopnjeval in dosegel intenzivnost, kakoršno se je opazilo doslej samo na nemško-francoski zapadni fronti in šele v zadnjem času tudi na vzhodni fronti. Ta artiljerijski ogenj, ki je segel doslej do ozemlja Krna, izpolnjuje odmore med posameznimi napadi v masah, katere pričenja vojvoda d' Aosta vsakokrat s svežimi divizijami. Italijanske letalske skupine podpirajo poizvedovanje in napad, ter petnajst do osemnajst Capronijevih velikih bojnih letal in več nieuportskih lovskih enokrovnikov močne oblagajo s težkimi bombami postaje in transporte železniške proge Gorica—Trst Tudi jedna zračna ladja se je udeležila metanja na Nabrežino ... Na napadalno fronto sta došla z novim} divizijami tudi dva nova poveljnika Mambretti in Piacentini; fronta je stisnjena na 20 km dolgosti. Večkrat pride po bobnajočem vse drobečem ognju do bojev moža proti možu z ročnimi granatami, noži, koli. Posebno ljuto je bilo borenje na severnem robu planote. Odločene, da rajše umrjejo, kakor pa prepuste novo pozicijo, so se branile naše čete z ogromno ljutostjo, so pobile na tisoče sovražnikov in zapodile ostanek v prvotne jarke nazaj.
I
K.
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
Dalje.
Bilo je v sivem jutranjem svitu in Matvej ni natančno razločil tujčevega obraza. Kasneje se je spomnil, da je bil bled in da so zrle velike oči, žalostno in trpeče . . .
Očividno je bil tudi to kak postopač, morda kak nesrečnež, kojemu se je danes ali pa tudi že več dni slabo godilo in ki sedaj ni imel niti onih par centov, da bi si bil plačal prenočišče. Morda je bil tudi to kak mož brez besed, morda eden onih, ki prihajajo tropoma semkaj, ravnotako revni in nevedni kakor naši rojaki in v srcu z ravno-takim domotožjem po zapuščeni domovini, po domačem nebu . . . Eden onih brezposelnih, kojih je neznansko mnogo. Morda je tudi tega obvladalo domotožje; morda ga niso več nosile noge; morda mu je prekipavalo srce od tuge samotnosti. Morda pa ga je le mučil glad in s polovico Matve-jevega kruha bi mu bilo pomagano. Morda bi bil tudi on Loziščanu pokazal kak izhod . . .
Morda . . . Kaj ni vse mogoče! Morda bi si bila postala ta dva človeka prijatelja, brata do konca dni, ko bi bila izmenjala le par prijaznih besed v tej gorki, temni, tihi in žalostni noči v tuji deželi,
Pa človek brez besed se je, ležeč na zemlji, kretal slično kakor prej volk v svoji kletki. Mislil je, da je to oni mož, čigar glas mu je še pred kratkim donel tako ostro in jezno na uho. Ako pa
ni bil, je bil to morda čuvaj, ki prihaja, da ga prepodi.
S sovraštvom v srcu je dvignil glavo. Štiri človeške oči so se srečale z izrazom nezaupljivosti in strahu."
.,Germau?" vpraša tujec z zamolklim glasom . . . „French? Tedesco, Italiano?"
„Kaj hočeš od mene?" odvrne Matvej. „Ali tudi tukaj ne privoščiš človeku trenutka miru ?"
Menjala sta še nekoliko besed. Glasova obeh sta donela jezno in sovražno.
Tujec je izpustil veje. Grmičje se je poveznilo in izginil je.
Izginil je in njegovi koraki so se polagoma poizgubljali . . . Matvej se je naglo, nekako s strahom oprl na komolce . . .
„Proč gre," si misli. Jn kaj bo sedaj?" . . . Rad bi bil poklical človeka nazaj. A potem si domisli, da to ne gre in da je nepotrebno. Saj vendar ne bi razumel besedice.
Prisluškoval je, kako se oddaljujejo koraki, dokler jih ni več slišal in kako je potem šumelo in šepetalo le drevje v gosti temi predno napoči dan ... Od morja je priplaval meglen oblak in tih, a gorak, ne dolgo trajajoč dež je napolnjeval ves park s šumenjem padajočih kapelj v vejevju.
Izpočetka sta v centralnem parku poslušala dva človeka to šumenje, potem je poslušal le eden . . .
Drugega je našla jutranja zarja visečega na enem šepetajočih dreves s strašnim obrazom in mrtvih, steklenih oči. To je bil oni, ki je prišel v grmičevje ter predramil spečega Loziščana. Mož brez besed je bil prvi, ki ga je zagledal, ko se je vsled mraza, vlažnosti in nemirne žalosti v srcu
dvignil izpod grma. Obstal je kakor okamenel, se nehote prekrižal ter hitel proč z obrazom, ki je bil bled kot mrtvaški prt in prestrašenih, blaznih oči . . . Morda ga je gnalo sočutje . . . morda pa se je . . . le bal, da ga pokličejo za pričo .. .. Kaj naj bi bil on, človek brez besed, brez potnega lista, povedal sodnikom te proklete dežele?
V tem trenotku ga je videl čuvaj, ki je ze-vaje vstajal izpod strehe. Čudil se je obleki orjaškega človeka. Mislil je, da mora biti to oni, ki je ponoči stal pred volčjo kletko in občudoval je odtiske velikanskih Loziščanovih škornjev na vlažnem pesku v parku.
XIX.
To jutro so brezposelni v New-Yorku sklenili napraviti veliko zborovanje. Začetek je bil zgodaj, da bi truma brezposelnih vzbudila pozornost onih, ki so hodili na delo v pisarne, tovarne, delavnice.
O tem zborovanju so listi že teden dni prej pisali in naznanjeni so bili tudi že govorniki. Vsled tega so vedeli že v naprej, „da bo množica kršila javni mir in red". Delavski listi so vzpodbujali k redu, dostojnosti in spoštovanju zakonov. „Ne dajte nasprotnikom priložnosti, da vas imenujejo nekultivirane" — tako so pisali poznati voditelji delavstva.
Najbolj razširjeni časopis „Sun" je obljubil svojim čitateljem, da bo poročal natanko o vseh fazah zborovanja. V to svrho naj bi izšla vsake pol ure posebna izdaja. Zato so poslali tja že v zgodnjih jutranjih urah nekega poročevalca, ki naj napiše notico: „Centralni park pred začetkom zborovanja.'4 (Daiie.)
Tržaški vodovod uničen.
Vladni komisar v Trstu Krekič-Strassoldo je izdal za someščane oklic, v katerem naznanja, da je sovražnik razdejal brojenski vodovod (Aurisina), ki preskrbuje Trst z vodo, Mesto in okolica razpolaga približno s 400 vodnjaki in izvirki. Ker pa ti v zdravstvenem oziru niso neoporečni, preti nevarnost kužnih bolezni, zato treba vodo prekuhati pred vporabo. Oblasti hočejo postaviti aparate za destiliranje vode, cesarski komisar je naročil sedem takih aparatov, trije so že na razpolaganje. Nadalje se dajo občinstvu na razpolaganje veste količine klorificirane vode.
Vojna z Romunijo.
rala von Ebna armade generalobersta Bohm - Er-mollija.
V uspešnem sodelovanju infanterije in artiljerije je bil sovražnik povsod poj olnoma zavrnjen. 1 Glavni udarec so nameravali izvršiti Rusi zapadno od Lučka proti armadi generalobersta v. Terszty-anszkega, proti kateri so poslali tudi na novo prikljopljene gardne divizije v boj. V številnih valovih so se vrgle ruske mase med Pu-stomiti in Zaturči vedno iznova na odseke, katerim je poveljeval general von der Marwitz. Sovražne kolone so se zlomile večidel že pred na-žimi ovirami; če se jim je posrečilo na posameznih točkah vdreti v naše pozicije, smo jih v protinapadu zopet vrgli. Bojišče je posejano mrtvih in ježko ranjenih Rusov. Razmeroma majhno Število vjetnikov dokazuje ljutost, s katero se je boj vršil. Naše izgube so razmeroma majhne.
Povsod smo jih vrgli nazaj. Danes zjutraj so Rusi obnovili svoje napade. Posrečilo se jim je pri Sel-vovu na nekaterin točkah vdreti v naše jarke. Hitro izvršeni pretinapadi so pa sovražnika prisilili, da se je zopet umaknil.
Berolin, 20. septembra.
Zapadno od Lučka nasproti četam generala von der Marvvitza je sovražnik čez dan le deloma zopet izvedel obnovitev sovražnih napadov, dočim na večini točk ruski artiljerijski ogenj na ruske jarke ni mogel doseči, da bi bila ruska infanterija zapustila svoje jarke. Sele zvečer in ponoči so se vdrli napadi v močnih valovih naprej ter so se zopet z največjimi izgubami ponesrečili. Sovražnika, ki je bil začasno vdrl pri Selvovu, smo do konca vrgli zopet nazaj.
Dunaj, 21. septembra.
V Gozdnatih Karpatih je sovražnik nadalje napadal armado generala Karla barona v. Kirch-backa s kar največjo žilavostjo. Pri Brjazi in vzhodno od prelaza Pantvr je nekoliko potisnil nazaj naprej stoječe kose fronte. Sicer so se ponesrečili vsi napadi ob hrabrosti braniteljev. Med četami c. in kr. vojne sile, ki se bore v Karpatih, zaslužijo vrli ogrski črnovojniški bataljoni polkovnika Pappa, da jih posebno omenimo.
Pri armadi generalobersta von Tersztvan-szkega so stale med Pustomiti in Zaturči zavezniške čete generala von der Marvvitza zopet pod navalom močnih ruskih mas. Način bojevanja sovražnika je temeljil kakor vedno, v brezvestni mo-ritvi v globokih kolonah naprej poslanih napadalnih čet, v katerih sredi se nahaja tudi garda. Samo vzhodno od Svinjuhov boj še ni odločen. Sicer smo sovražnika povsod vrgli z najtežjimi izgubami.
Berolin, 21. septembra.
Zapadno od Lučka je nadaljevala ruska garda skupaj z drugimi močnimi silami napade na čete generala von der Manvitz. Pri Korici boj še ni Končan. V ostalem se ie na 20 km široki fronti večkrat ponovljeni napad popolnoma ponesrečil z zopetnimi najkrvavejšimi izgubami.
Bolgarski kralj pri prestolonasledniku Karlu.
Bolgarski kralj Ferdinand, ki se je več dni mudil v nemškem glavnem stanu, je 15. t. m. obiskal tudi armadnega poveljnika generala presto-naslednika nadvojvodo Karla. Kralja Ferdinanda je spremljal prestolonaslednik Boris. Sestanek je bil prav prisrčen in bolgarski kralj je v spremstvu nadvojvode Karla obiskal fronto armade generalobersta Kovessa. Podelil je mnogim avstrijskim častnikom in vojakom bolgarska odlikovanja, prestolonasledniku vitežki križ za hrabrost. Ponoči so se bolgarski gosti zopet odpeljali. Kralj Ferdinand se je na svojem potu mudil tudi v Lvovu.
Carigrad za Rusijo.
Iz Petrograda potrjujejo jvicarski listi vest, da je ententa glasom sporočil voditelja kadetov Miljukova sklenila meseca aprila medsebojno pogodbo, ki priznava Rusiji Bospor in Carigrad.
Na Balkanu.
Romunska fronta.
Berolin, 17. septembra.
Odločilna zrnata je venčala spretno in energično vodene operacije v Dobrudži. Nemške, bolgarske in turške čete zasledujejo poražene ruske in romunske sile. 1
Berolin, 18. septembra.
Po tridnevnem umikanju pred zasledujočimi zavezniškimi četami so sprejele pripravljene pozicije poražene Ruse in Romune v splošni črti Rašova—Cobatinu—Tuzla ter na novo pripeljane čete. Nemški bataljeni so ob Donavi južno od Ra-šove v sunku prodrli že do sovražne artiljerije, vplenili 5 topov ter zavrnili protinapade.
Nemški letalci v Dobrudži.
Berolin, 17. septembra. Nemška letala so z uspehom napadla 16. t. m. železniške naprave in sovražne kolone v severni Dobrudži. Sovražno flotiljo hidroplanov na morju pri Tuzli smo obložili z bombami. Eno letalo je bilo zadeto. Letala so se vrnila nepoškodovana.
Berolin, 20. septembra.
V Dobrudži so se odigravali silni boji z me-njajočim se uspehom. S hitro zbranimi' ojačenji se upira sovražnik v svoji poziciji kar najbolj žilavo.
Težki boji v Dobrudži.
Nemško uradno poročilo pravi, da se v Dobrudži sovražnik kaj najživahnejše brani, in pou-I darja, da se vršijo ob Trajanovih okopih ljuti boji 1 z menjajočim se uspehom. Bitka se vrši na črti I Maralui—Manuk—Arabadži—Kokardža—Cobatin — Tuzla, ki je silno  utrjena  in  kjer se sovražnik ojačen z novimi četami drži. Vojaški strokovnjaki I sodijo, da je smatrati že dejstvo,  da so morali
Boji na Sedmograškem.
Dunaj, 16. septembra.
Pri Fogarasu je prekoračil romunski polk Alu-to; vrgli smo ga nazaj. Seveno od Kehaloma (Repsa) so imele naše varstvene čete uspešne boje. Sicer razen bojev pri Hatszegu, o katerih smo poročali že včeraj, nobanih posebnih dogodkov.
Dunaj, 17. septembra.
Jugovzhodno od Hatszega so izvršile stotnije honveda in nemški oddelki uspešni sunek. Sicer na fronti ničesar posebno pomembnega.
Dunaj, 18. septembra.
Jugovzhodno od Hatszega novi uspešni boji. Včeraj smo vplenili 7 romunskih topov in več strojnih pušk.
Severovzhodno od Fogarasa je vkorakal sovražnik brez boja v Kohalom.
Dunaj, 19. septembra.
Jugovzhodno Hatszega (Hotzinga) smo vrgli \ Romune čez Merisor proti Petrosenvu nazaj. V 1 gorovju Gergenv in Kelemen ozek bojni stik s sovražnikom.
Dunaj, 20. septembra.
Romune srno jugovzhodno od Hatzega po- ' polnoma prepodili. Petroseni in prelaz Szurtug sta j zopet v naši posesti.
Dunaj, 21. septembra.
Južno od Petrosenija smo zopet zasedli tudi j višine na obeh straneh prelaza Vulkan. Pri Sibinju I in ob Sedmograški vzhodni fronti le praske pred- j njih straž.
Romunski poraz pri Hatszegu.
Na Sedmograškem so prizadele naše in nemške čete pod poveljstvom nemškega generallajtnan-ta von Staaba Romunom težak poraz. Osvojile so romunske pozicije jugovzhodno Hatszega ter so pognale sovražnika čez Merisor proti Perrosenyu nazaj. V severnovzhodnern sedmograškem kotu se vršijo večji boji. Tam so se pomaknile močne romunske sile v ozemlju pogorji Gorgenv in Kelemen na obeh straneh gorenjega Maroša proti j našim pozicijam. Romuni napadajo našo fronto j med Marošem in gorenjo Bistrico. Skrajni točki tega bojišča ste Borgo v dolini Bistrice in kraji zapadno G6rgey Szt. Miklosa.
Zmaga na Sedmograškem.
Mnogo obetajoča ofenziva naših in nemških čet jugovzhodno Hatzega v dolini reke Strigy je rodila lepe uspehe. Poraženi sovražnik se je umaknil v kotlino pri Petrosenyu, kjer se je skušal trdovratno držati. Zaman. Naše čete so gajpogr.ale v beg, zasedle so Petroseny, v katerega bližini se nahajajo bogati rudniki, ter so vrgle Romune čez sedlo Szurduk zopet na. romunska tla nazaj. S tem je paraliziran najopasnejši romunski sunek, katerega cilj je bil prodiranje v Banat. Romuniji pa grozi sedaj tudi na njeni zapadni fronti nevarnost sovražne invazije. Zopet se je pokazalo, da zna naše armadno vodstvo pravočasno in na pravem mestu nastopiti. Uspeh pri Petrosenyu bo še povečal zaupanje, ki ga goji vsa javnost, da so namreč romunski dnevi na Sedmograškem šteti.
Ruska ofenziva.
Novi ruski navali.
Dunaj, 17. septembra.
Ob ruski fronti se je sovražnik včeraj zopet nenavadno trudil, da bi omajal črte zaveznikov. Boj se je odločil nam v prilog.
Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla je bila ob kotu treh držav jugozapadno od Dome Vatre, med Capulom in Crno horo, se-verozapadno od prelaza Jablonice, severno od Stanislavova, ob Narajovki in jugovzhodno Brze-zanov napadena od večidel zelo nadmočnih sil. Sovražni naskoki so se končali — izvzemši neznaten uspeh pri Lipnici Dolni — povsod s popolnim neuspehom za Ruse. Isti uspeh so imeli sovražni napadi na zavezniške čete med Zborovom in najzgornjim Seretom pod poveljništvom gene-
Dunaj, 18. septembra.
V Karpatih je napadal sovražnik med kotom treh držav, jugozapadno od Dorne Vatre in Hri-njave na številnih točkah. Zavezniške čete so ga povsod vrgle nazaj.
Na obeh straneh Lipnice Dolne je omogočil protinapad tam se borečih nemških čet, da smo I skoraj popolnoma dobili nazaj od sovražnika pred- J včerajšnjim zavzete pozicije. Severovzhodno od | ravno imenovanega kraja so zmagovito zavrnili j otomanski polki skupaj s svojimi zavezniki močne ruske sunke v ljuti borbi. Armada generala grofa Bothmer|a je vjela 16 častnikov in nad 4000 mož ter vplenila 16 strojnih pušk.
Pri armadi generalobersta Bohm-Ermollija je obnovil nasprotnik včeraj popoldne med Zborovom in Perepelniki svoje napade. Sovražne mase so se morale povsod umakniti pred žilavo vztrajnostjo braniteljev. Armadi generalobersta v. Tersžty-anszkega je bilo zavrniti samo še slaboten sunek. Druge poskušene napade smo že v kali udušili.
Berolin, 18. septembra.
Zapadno od Lučka smo preprečili s svojim učinkovitim zapornim ognjem, da sovražnik ni mogel zopet prodreti iz svojih naskakovalnih pozicij proti četam generala von der Marvvitz. Samo severno od Selvova je prišlo do slabotnega napada, ki smo ga z lahkoto zavrnili. Mnogo tisoč padlih Rusov pokriva bojišče 16. septembra.
Med Seretom in Stripo so se končali opetovani ruski napadi na skupino generala v. Ebna z 1 izgubami polnim popolnim neuspehom kakor prejšnji j dan.
V hudih bojih so se turške, čete, podpirane | od zavezniških tovarišev, zapadno od Zlote Lipe ubranile napadov nadmočnega nasprotnika. Sovražni oddelki, ki so bili vdrli, so zopet vrženi nazaj. Nemške čete pod poveljništvom generala von Geroka so se postavile na obeh straneh Na-rajovke k protisunku, ki ga Rusi niso mogli vzdržati. Večji del predvčerajšnjem izgubljenih tal imamo zopet v rokah. Ne glede na velike krvave izgube je sovražnik utrpel nad 3500 vjetih in 16 strojnih pušk.
Dunaj, 19. septembra.
Rusi nadaljujejo v Bukovini svoje napade. Na obeh straneh Dome Vatre se bojujejo skupno ž njimi tudi deli romunske armade. Avstro-ogrske in nemške čete so odbile vse, mestoma z najsil-nejšim topovskim ognjem pričete navale sovražnikov.
Jugovzhodno Ludove je potisnil sovražnik ozek kos naše fronte proti zapadu.
Pri Lipnici dolni so pridobili nemški protinapadi nadalje na prostoru.
Pred postojankami armade generalobersta v. Bohm Ermollija uspešni pohodi.
Pri bojni skupini generala Fatha smo zajuri-šali mostišče pri Zarečju. Avstro-ogrske in nemške čete generallajtnanta Clausiusa so porazile 4 zapored ležeče črte in so pripeljale 31 častnikov, 2500 mož ter 17 strojnih pušk.
Berolin, 19. septembra.
Nemške in avstro-ogrske čete generala von j Bernhardi so zajurišale pod vodstvom generallajt-I nanta Clausiusa močno utrjeno rusko mostišče se-! verno Zarečja ob Stohodu ter so zasledovale so-j vražnika na vzhodni breg. V roke nam je prišlo
39 častnikov, 2511 mož in 1? strojnih pušk. Pri I Perepelnikih je vjela nemška lovska patrulja 2 i častnika in 80 mož.
Protinapad ob Narajovki nam je priboril na-
daljnih uspehov. Število vjetnikov se je povišalo
na več kot 4200 mož.
Dunaj, 20. septembra.
V Karpatih je sovražnik z največjo žilavostjo napadal. Južno od žrebčarne Lučina in  južno od
; Bistreča je dosegel krajevne uspehe.  Sicer smo I ga povsod zavrnili. Južno od  Lipnice  Dolnje je I sovražnik zaman poskušal s sunki v masah delovati proti prodiranja nemškega napada.
Pri armadi generalobersta von Tersztyanszke-ga smo čez dan v kalu udušili poskušene ruske napade. Zvečer je pognal sovražnik med Pustomiti m Selvovom globoke mase proti nemškim in av-stro-ogrskim četam generala  von der Marvvitza.
Romuni odposlati s sedmograške fronte znatne sile v Dobrudžo, za važen strategičen uspeh. Romunija je nameravala postaviti proti Bolgariji prvotno le kakih 100.000 mož svoje polmilijonske armade, ker je računala na izdatno rusko podporo. Mackensenova zmaga je prisilila Romune, da so morali poklicati s Sedmograške še najmanj 100.000 mož. Romunsko časopisje naznanja popolno pre-grupacijo romunske armade in poroča se, da je od 18. t. m. ves privatni promet na železnicah Bukarešta —Crnavoda in Bukarešta — Gjurgjevo ustavljen, očividno radi velikih vojaških transportov.
„Tageblatt piše: Vzhodno - makedonski grški armadni zbor, ki se nahaja sedaj na Nemškem, je bil, odkar so Angleži razstrelili most pri Demir-hisarju, navezan na provijant, ki so ga dovažale ladje. Ententa pa je ladje zadrževala, češ, da so živila namenjena Bolgarom. Grški vojaki so morali cele tedne živeti od korenin in zelišč, hlebec kruha je stal v Kavali 8 frankov, škatljica vžigalic 50 centimes. Francoski vojaki pa, ki so bivakirali v neposredni bližini grških čet, so se mastili s konzervami, katerih prazne škatlje so metali Grkom.
Grška zahteva svoje vojake nazaj.
Berolin, 20. septembra.
Nemški hidroplani so 19. septembra popoldne zopet napadli z bombami pred flandrsko obalo stoječe sovražne pomorske vojne sile ter neki ru-šilec, kakor smo brezdvomno konstatirali, večkrat zadeli. ,
Nova angleška armada.
„Leipziger N. N" poročajo iz Bazla po tamošnjih listih: Iz namigavanj „Daily EKpresa1" izhaja, da vozijo Angleži novo angleško armado na več kakor 100 parnikih na kontinent.
Stališče Španske.
Poročevalec „Az Esta" v Barceloni je imel baje v Barceloni razgovor z bivšim predsednikom Mauro, ki se je izrazil o stališču Španske baje takole: „V deželi je občutiti vedno naraščajoče razburjenje. Razne govorice krožijo po deželi." Mau-ra hujska proti pristašem španske nevtralnosti ter pravi, da so špansko-francoske pogodbe iz let 1904 in 1908 še danes v veljavi in da je Španska po svoji geografični meji in svojem plemenu navezana na zapadne države. Zdi se, da dela Maura sporazumno z ministrskim predsednikom Romano-nesom.
Dnevi darovanja
povodom najvišjega godu Nj. Veličansta cesarja Franca Jožefa I. od 4. do 8. dne oktobra 1916. (Dovoljeni z razpisom c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 25. julija 1916. I., št. 16721/M. I.) Spominjajte se v dneh darovanja vojnih invalidov, jetičnih voinikov in vojaških vdov in sirot z izdatnimi darovi, nadalje s tem, da kupujete ofici-jalne znake, da se udeležujete prireditev, ter da pristopate društvu: C. kr. avstr. zaklad za vojaške vdove in sirote. Večje denarne darove prosimo vposlati vojnopomožnemu uradu c. kr. ministrstva za notranje stvari na Dunaju, I., Hoher Markt 5, z oznamenilom „za dneve darovanja" (Račun poštne hranilnice št. 152.600). —Za c. kr. avstr. zaklad za vojaške vdove in sirote: Maks grof VVicken-burg, c. in kr. tajni svetnik, minister v p. Za zaklad invalidov vojnoskrbnega urada: Ivan vitez Lobl, c. in kr. podmaršal. Za avstr. združbo za zatiranje jetike: Dr. Ed. princ von u. zu Liechtenstein, dvorni svet. v c. kr. ministrstvu za notranje stvari.
DNEVNE VESTI,
PospeŠevatelji vojnega posojila bodo dobili posebne priznalne diplome. Cesar je odredil, da se naj izstavljajo posebni pohvalni dekreti takim osebam, ki so odlično delovale v prospeh vojnih posojil. Imena odlihovanih se objavijo v uradnem listu. Dekrete bo izdajal na podlagi Najvišjega pooblastila finančni minister.
Na deški ljudski šoli v Kranju se prične redni pouk v ponedeljek, dne 25. t. m., s sveto mašo ob osmi uri zjutraj v mestni župni cerkvi. Učenci, ki vstopijo letos v d rug i ali četrti razred, naj se zbero točno ob t r ič e t r t na osem v učilnici v Pfeiferjevi hiši; oni, ki vstopijo v tret j i razred, pa v Kamenčanovi hiši. Učenci, ki vstopijo v prvi razred, naj pridejo k maši naravnost v cerkev, po maši pa v učilnico pri Kamenčanu.
Zamenjava novcev iz niklja po 20 v pri državnih blagajnah in filijalki avstro-ogrske banke. Ker je v interesu splošnosti, da se po najboljši možnosti pospeši dohajanje novcev iz niklja pc 20 v v državne blagajne in blagajno avstro-ogrske banke, poživljamo industrijalce, trgovce in obrtnike kakor tudi vodstva drugih obratov z večjim denarnim poslovanjem, da prejete novce te vrste redno izročajo c. kr. davčnim uradom in filijalki avstro-ogrske banke v zamenjavo proti 20 v železnim novcem, oziroma drugim plačilnim sredstvom kronske veljave. Ker gre pri tej zamenjavi za dosego važnega patriotičnega smotra, je pričakovati, da bode imel poziv popolen uspeh. Zadržavanje, ali celo skrivanje drobiža in zlasti novcev iz niklja je nesmiselno ter samo povzroča velike neprijetnosti v prometu.
Novi 2vinar»ki novci iz železa, ki pridejo kmalu v promet, bodo v sredi preluknjani.
Nov drobiž. Razpolovičenje in razčveterjenje dvokronskih bankovcev je pripustno, ker plačuje avstro-ogrska banka za četrtinke celih 50 v za polovice pa cele krone.
Kolek na računih. Finančno ministrstvo je izdalo novo naredbo glede kolka za račune.
Požar. Posestniku Ivanu Skrjancu v Homcu pri Kamniku je pogorelo gospodarsko poslopje s krmo vred. Škode je 3000 K.
V VVelsu je umrl gospod Karel vitez Hillmayr, nadrevident c. kr. državnih železnic, ki je služboval pred leti v Kranju, potem v Ljubljani na Dolenjskem kolodvoru in na to v Trstu, od koder je prišel v Wels. Bil je jake simpatičen uradnik in vrl narodnjak. Bodi mu prijazen spomin.
Vporaba mesa in masti. Oziraje se na tuu razglas z dne 22. avgusta 1916 št. 21277 tičoč se utesnitve porabe mesa in masti se daje s tem na vsesplošno znanje, da določa min. naredba z dne
Macedonska fronta.
Berolin, 17. septembra.
Po izgubi Malke Nidži so se Bolgari vstalili v novi pripravljeni obrambni poziciji. Opetovani srbski napadi na fronto pri Mogleni med Požarom in višino Preslepo so se ponesrečili. Vzhodno od Vardarja ničesar novega.
Berolin, 18. septembra.
Večkratni osamljeni napadi nasprotnika na fronti med Prespanskim jezerom in Vardarom so ostali brez učinka.
Boji v Macedoniji.
Južno Lerina (Florine) so se razvili med bolgarskimi in srbskimi četami srditi boji. Po svojih uspehih na Nidži Planini upajo Srbi izvojevati pot na Bitolj ter se polastiti te važne točke makedonske fronte. Njihovi napadi pa so bili dosedaj brezuspešni. Na ostali fronti postaja sicer pritisk en-tentnih čet močnejši, prišlo pa ni do nobenih posebno važnih dogodkov. Angleški poskusi, forsirati Strumo so se ponesrečili.
Berolin, 20. septembra.
Pri Florini in ob Kajmakcalanu smo sovražne napade deloma v bližinskih bojih zavrnili. Zapadno od Florine so se prednje čete izognile sunku. Vzhodno od mesta smo sovražnika z uspehom nenadno napadli. Južno od Belašice planine so Bolgari 17. septembra vrgli Italijane iz vasi Matnice in Koroj ter smo vjeli 5 častnikov in 250 mož.
Berolin, 21. septembra.
V okolici Florine so imeli Francozi vsled uspešnih bolgarskih napadov precejšnje izgube. Vzhdno od mesta je bolgarska konjenica naskočila in razpršila umikajočo se sovražno pehoto. Vjeli smo mnogo sovražnikov in vplenili nekaj strojnih pušk. Na Kajmakcalanu in na fronti Mog-lene smo odbili večkratne srbske napade.
Bitka pri Florini.
Bitka pri Florini se nadaljuje ter je skrajno ljuta. Bolgari napadajo v protisunku francoske čete, ki imajo ogromne izgube. Ker zastaja prodiranje Francozov, ne morejo tudi Srbi nikamor naprej in bolgarske čete z lahkoto odbijajo njih napade na Kajmakcalan in ob Mogleni. Lyonski „Nouvellist" javlja tudi. da je vest o zasedenju Florine preuranjena.
Srbsko prodiranje ustavljeno.
Rotterdam, 20. septembra „Daily News" poročajo: Srbsko prodiranje je začasno ustavljeno, ne radi sovražnikovega odpora, temveč ker izvršujejo četverozvezne čete obkoljevalno akcijo okoli Bitolja. Srbi morejo le polagoma prodirati, ker so Bolgari razstrelili vse železniške mostove.
* * *
Novi grški kabinet.
Kakor poročajo italijanski listi, nima novi grški kabinet prav nobene politične barve. Novi ministri so skoraj neznani možje. Ministrski predsednik Kalogeropulos je 60 let star, novi zunanji minister je še mlad, bil je leta 1912. tajnik grškega poslaništva v Rimu. V kabinetu ni nobenega odločnega Venizelista. Ministrstvo je zgolj poslovno in odgovarja zahtevam ententc. Novo ministrstvo je le prehodno, ki naj napravi nekoliko red in naj se umakne političnemu kabinetu. Italijanski listi sicer z novim ministrskim predsednikom niso zadovoljni, češ, da je italofob, ter poudarjajo z nova, da se Grška ne sme več pridružiti četvero-zvezi. Ententa naj si zasigura, da bo ostala trajno nevtralna in neškodljiva, to je vse.
Novo grško ministrstvo.
Atene, 15. septembra. Kalogeropulos je bi| pooblaščen, da sestavi novi kabinet. Kalogeropulos je bil član ministrstva Theodokis. Novi kabinet je sestavljen takole: Kalogeropulos prevzame predsedstvo v ministrstvu in obenem vojni in finančni Portfelj. Damianos bo vojni minister, Kufos notra-nii, Karpanos zunanji, Bokotopulos prevzame ju-stično ministrstvo, Kanaris naučno, Kaftanzoglu prometno in Bassios narodno-gospodarsko.
Grki vojaki na Nemškem.
Berolin, 20. septembra. Listi poročajo, da bo «V. grgki armadni zbor nastanjen v Gorlitzu. i
Rotterdam, 21. septembra. Kakor pravijo najnovejša poročila, bo zahtevala grška vlada s posebno noto, da pusti Nemčija, da se vrnejo v Gorlitzu nastanjene čete IV. grškega armadnega zbora (skupaj približno 6000 mož) zopet na Grško nazaj. Grške čete naj se spravijo na švicarsko mejo in od tam na Grško. Grška vlada se zaveže, da njene čete ne bodo stopile v službo kake tuje države. Ententni krogi vedo povedati, da bo imela grška nota značaj ultimata, češ, da sta se kralj in vlada že odločila opustiti nevtralnost.
Francosko-angl. ofenziva.
Berolin, 17. septembra.
Pri armadi generalfeldmaršala vojvode Albrehta VVurtemberškega in na severnem krilu ar-madne skupine prestolonaslednika Ruprehta traja živahno bojno delovanje. Trajna bitka ob Sommi se nadaljuje. Severno od reke smo krvavo odbili vse napade, deloma z zapornim ognjem. Za majhna gnezda Angležev pri Courcellettu, Flersu in zapadno od Lesboeufa se boji še vrše. Severno od Ovillersa smo dosegli v napadu uspehe. Južno od Somme ni prišlo do izrazitega napada. Artiljerijski boj tudi tu ni bil prekinjen.
Berolin, 18. septembra.
Silna bitka ob Sommi je privedla na 45 km dolgi fronti od Thiepvala do južno od Vermando-villersa do skrajno ljutih bojev, ki so severno od Somme odločeni nam v prilog, na jugu od reke pa so imeli za posledico, da smo opustili popolnoma zasute dele pozicij med Barleuxom in Verman-dovillersom z vasmi Berny in Deniecourt. Naše hrabre čete so dale dokaze svoje neomajne vztrajnosti in požrtvovalnosti. Prav posebno se je odlikoval vvestfalski pešpolk št. 13. južno od Boucha-vesnesa.
Močnim sovražnim letalskim flotiljam so se vrgli naši letalci nasproti ter zbili v zmagovitih bojih pet letal.
Od časa do časa živahno streljanje v pokra- | jini ob Mosi. Vzhodno od Fleuryja smo zavrnili | sovražne oddelke, ki so prodirali.
Berolin, 19. septembra.
V ozemlju ob Sommi pod vplivom slabega j vremena nobenega večjega boja. Delovanje arti-ljenje pa je bilo ipak deloma zelo ljuto. Vzhodno Ginchya in pred Comblesom smo prepustili sovražniku nekatere popolnoma sestreljene jarke, pri Belloyu in Vermandovillersu smo odbili delne napade.
Levo od Mose je dospel francoski napad na zapadnem pobočju Morte Hommea prehodno v eden naših jarkov.
Berolin, 20. septembra.
Na bojišču ob Sommi nobenih posebno po-membnih dogodkov. Zavrnili smo posamezne sov- | ražnej sunke. Pri Flersu smo imeli v napadu z '■ ročnimi granatami uspehe. Naknado se poroča, da I smo 18. septembra zvečer zavrnili francoski napad iz Cleryja.
Na zapadnem  pobočju  Mort Homma smo vrgli Francoze iz majhnega kosa jarka, ki smo ga i še držali. Vjeli smo pri tem 98 mož ter vplenili t 8 strojnih pušk. Naše patrulje  so v noči  na  19. j september v Champagni pri uspešnih podvzetjih vjele 46 Francozov  in  Rusov, danes ponoči pa južno od kanala Rone več Francozov.
Berolin, 21. septembra.
Severno od Somme so se odigravali pri Cour-celletesu neprestano boji ročnih granat. Zavrnili smo sovražne delne napade pri Flersu zapadno od Les Boeufsa in severno od Comblesa. Jugozapadno od Rancourta in pri Bouchavesnesu od naših čet v napadu pridobljena tla smo po ljutih bojih zopet izgubili. Južno od Rancourta smo držali zavzete jarke.
Na desno od Mose smo zavrnili pri stopnjevanem artiljerijskem delovanju sovražne napade v odseku Thiaumont-Fleury.
Nemški letalci nad Flandrijo.
Berolin, 18. septembra. Nemški hidroplani so obložili 17. septembra opoldne pred flandrsko obalo stoječe sovražne pomorske enote izdatno z bombami. Neoporečno smo konstatirali na matični ladji za letala, da smo zadeli. Nemški letalec, potisnjen vsled obrambnega ognja, na stran, je bil prisiljen pristati na nizozemskih tleh.
1. septembra 1916 drž. zak. št. 285 ne kakor do-sedaj dva ampak tri dni v tednu, ob katerih je prodajanje in poraba mesa, svežega ali pripravljenega prepovedana. Ti dnevi so ponedeljek, sreda in petek. Vendar pa se sme v sredah prodajati in uživati ovčje meso. Prestopki se bodo kaznovali z denarnimi globami do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev.
Star papir. Ker primanjkuje papirni industriji surovin, porabljal se bo v izdelovanje novega tudi star papir. C. kr. vojnopomočni urad apelira na vse prebivalstvo, zlasti tudi na večje podjetnike, da naj hranijo ves star papir (pisma, zavoje, časnike, akte itd.). V očigled potrebi papirne industrije so se že dvignili zasebni kupčevalci, ki skušajo spraviti nase čim največje množine škartnega papirja in ga z dobičkom prodati v tovarne. Zato apelira država tembolj na vse kroge, da ne bodo papirja samo shranjevali, temveč ga po možnosti tudi odstopili le c. kr. vojnopomočnemu uradu, bodisi proti plačilu ali brezplačno. Država bo namreč papir prodajala tovarnam, dobiček se pa porabi za
vojnopomočne namene, in sicer na Dunaju za c. kr. zaklad za vojaške vdove in sirote, na Češkem za deželno podružnico tega zaklada, v ostalih kro-novinah pa za dotične vojnopomočne urade. Zato ravna vsakdo, ki star papir proda ali celo daruje državi, patrijotično, ker pospešuje javne dobrodelne svrhe. Kako se bo vršila akcija v posameznostih, se bo še določilo. Zaenkrat se le vsakdo prosi, da starega papirja ne razmeče in da ga ne prodaja zasebnim podjetnikom.
HnpriUB m mm ustje
kupujem za vojne namene po predpisani ceni
K 6 — za 100 kg.
Navodila za nabiranje daje L. Rebolj, Kranj, 24.
Kot pooblaščenec krmilne centrale na Dunaju kupujem
divil kostanj
po najvišji ceni.
H. Mareći«, Hrani.
Razširjajte naš list.
ii
n
n ■i
najboljša kosa sedanjosti
je
II II
II
n
.Gorenjska kosa'
katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor ob S      je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno »Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopleje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero se jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z ,,Gorenjsko koso",
naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v
|| Prvi gorenjski razpošiljalni jI
S IVAN SAVNIK, KRANJ.
n n n
»GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za  ženske,  ker je lahka kot pero.
7'/t
17 24—22
8 pesti
dolga
2 60, 2 70, 280, 2 90, 3
II
Da je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem.
II II
II II
tt
KINO IDEAL V LJUBLJANI.
(S irf
g d - o
o •;
. . N
£5
V 01
•o C
£>£l
oo
Petek 22., soboto 23., nedeljo 24., pondeljek 25. septembra: Prvi spored velikih učinkovitosti 191617.
Sascha Messtrov teden.
Vojne aktualnosti.
TRILBY
Najlepša in najboljša ameriška igralka Klara Kimbal-Joung je predstavljalka gl. vi., katero igra z globokim umet. umevanjem.
Za mladino neprimerno! Za mladino neprimerno!
Torek 26.,
sreda 27., četrtek 28. septembra:
Monstre spored: Prvi W. Psilander film:
Marka Homerja
Življenska slika v treh dej. VValdemar Psilander, Anton Verdier, Ella Hansen in Elza Mautzins v glavnih nalogah
Gospodična in papa.
Učinkovita veseloigra v 3 dejanjih. Grete Almroth v glavni vi. Za mladino neprimerno! Za mladino neprimerno!
PREDNAZNANILO:
Dne 29. septebra do dne 2. oktobra: Tekmec profesorja
Erichsonc . Krim. drama v 5 dej. z M. Landom. Dol. 1800 m.
N
ti
i
D
2.
i i i
i i i
Najstarejša trgovina
I
Ferd. Sajovic
v Kranju
2 52- 35
(poprei J. C- Pleiweiss)
priporoča
svoio bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, trebusnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Svarilo!
Koder se
prodajajo ponaredbe naročite pristni
naravnost od izdelovalnice
pod naslovom:
Rastlinska destilacija
„FLORI AN"
v Ljubljani.
I
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
T3
.2 3
03 N
"5
>
0) N
o o o
o o
X
registrovana zadruga z neomejeno zaveso v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega   ^^^^ '
davka.
4
0
brez odbitka rentnega davka.
6 r>'2-,?4
3
pa
O O
b o o
PO
rti
N
rt>
5.
N ta
Srn
5"
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril 1'irc.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
144