Spomini iz poprejšnih let.
Moja rnati so me tesn6 pritisnili k sebi na svoje prsi, objeli so me l gorkimi poljubki iu solznimi oči ter mi s tresočitn glasom rekli: ,,Dragutiu. idi zdaj in Bog naj te spremlja v boj! pošteno itne svojega rajncega očeta bodi ti vedno v č&sti in spominjaj se vroče ljubezni svoje inatere. — V spomin od svojih roditeljev vzemi ta prstaD. ki je sicer kosten, a vendar meni drag spominek tvojega rajncega očeta. — Dal mi ga je. ko sem bila se mlado dekle. Nosila sem ga od one d6be do denašujega dnč iu želim da bi ga tudi v svoj grob s seboj dobila. A zdaj ga vzemi ti,' Dragutin, ker mislim, da ti bode prstan na srečo, ako ga nosiš." — Na to snamejo mati kost^ni prstaa s svojega prsta, ter ga natakuejo na mezinec moje desne roke, če sem jih tudi prosil, da naj se ne loeijo od svojega tolikojim drazega spominka. — Zopet mater solze polijd, ter ne rek6 niti besedice; tudi jaz sem umolknil in pri-tisnil hvaležen poljubek na materina usta, še jedenkrat sem jira pogledal v ¦juilo ok<5 in — dejal: ,,Z Bogom jnati J upam, da se kmalu zopet vidiva!" To rekši, odprem hišne duri in otideiu, da bi ljubej materi ue delal z dolgim
39
poslovflom še težjega srcl   V malo  trenotkih  dospejem  do vojašnice, kder se nisem dolgo mudil, kajti še tisti večer je naš polk odrinil po železnici na bojišče proti jngu. Še popred nego sem si tnislil, stali smo pred sovražnikora, našim zagrizenim Italijanom.   Več tednov je preteklo,  da ni prišlo do odlo-čilnega boja.    A necega jutra nam prirle  nagel ukaz,   da  naj  bodemo   pri-pravijeni na krvavi boj s sovražnikom.   In res! nismo dolgo čakali, in bitka se ja začela.    Marsikatera sovražnikova krogla je zadela  tnoje  dobre tovariše in jaz  tolikobolj   razvnet,  streljarsem  na ljutega sovražnika.   V tem se je prigodilo, da sem s. svojo puško preveč pritisnil na kosteni prstan, ki se raz-poči na dva kosa ter nri pade s prsta na zemljo. — Ta slučaj je bil za mene zel6 nevaren,  ali prstai}, sveti spominek moje matere ni smel na tleh ostati, da  bi  ga  bili vojaki in konji  pohodili.    Hitro  se  pripognem  in razpočeni prstan poberem.   V tem trenotku pa prileti sovražnikova krogla preko mojega hrbta skozi telečnjak (tornister).    Dragi spominek moje matere je bil otet, a ž njim tudi moje življenje.  Ko bi se ne bil ravno v <5nem trenotku pripognil, šla bi bila krogla, ki rai je teleenjak predrla, skozi moje prsi in padel bi bil za domovino. — Še srao potetn nekolikokrati vstrelili na sovražnika, a kmalu smo se morali umakniti in bitka je bila odločilna za  našo  nesreeno izgubo. Po končanej vojski so nas odpustili domor.   Ko sem zopet prrič stopil na domača tla,   polastila se je neka tožnost mojega srca in moja duša je bila zel<5 žalostna.   Mati  so bili  bolni.    Žalost in skrb po meni jih je položila v posteljo.   Ko stopim v hišo,  zapazijo mati, da se zdrav povrnem.   Z milim očesom me poglfidajo. podad(5 mi svoji suhi, tresoči roki in mi rekd : ,,Kako srečna setn, da te zopet vidim.   Nisem mislila, da bi te bila še kedaj videla v svojem življenji, dasiravno si mi pisal, da se skoraj vrneš.    Ker mi je Bog to veliko milost naklonil in je mojo gorečo  molitp.v uslišal,   zato   zdaj  rada umrjem." Jaz sem prosil ljubo mater, naj se utolažijo, vsedem se k njihovej postelji ter jim roko poljubim. — Pripovednjera jim vse, kako se mi je na tujem godilo in kako mi je prstan življfinje rešil.   Mati me pofern za roko primejo in reki5: ,,Tvoj oče je bil priden in dober človek,  poln Jjubezni  do  svoje  dnižine  \n vnet za blagor svojega bližnjega.   Vse, kar smo od njega dobili,  vse nam je bilo k sreči,  tako tudi ta prstan,  njegov prvi dar Ijnbezni.   Resnica je,  da dobrih ljudi dejanja tudi po njih smrti še delujejo blagotvorno.    Kar  me pa še najbolj veseli in srce hvaležnosti do Boga napolauje, je to, da so vse dobve lastnosti tvojega rajncega očeta se tudi tebe poprijele,  in si jih  ti po njem podedoval.    Ohrani dobro srce in te dobre lastnosti ves čas svojega življenja. A prstan, kateremu se imaš za ohranitev svojega življenja ravno tako zabvaliti, kakor Bogu,  ta pvsfcan daj popraviti in izceliti. ter ga hrani toliko časa,   da me Ijubi Bog k s6bi pokliče.   In kadar umrjem, potlej mi daj prstan v grob, ker moja Ijubezen do tvojega rajncega očeta zahteva to mojo prošnjo." — Hotel sem svojo ljubo rnater tolažiti in jih na druge misli napeljati, ali reva ni me več slišala. — Preveliko veselje, da sem se zdrav in vesel povrnil z bojisča, prevzela jo je tako, da jej ni bilo več nobene pomoči.   Hirala je vedno bolj in bolj in je tndi kmahi utnrla.    Prstan sem dal popraviti,  ali ni prišel ve6 na mojo roko nego le prehitro   na prst   moje nmirajoče  matere.    Malo  tre-nntkov še poprej,  predno je unirla,  izprosila si ga je od mene.    Z veseljem ga je vzela in nateknila na sredinec svoje desne roke, ter me je nekako milo
40
in proseče pogledala. S solznirai očmi nagnem svojo glavo k njenim ustom, da bi jo še zadnjikrat v življenji v ljubezni in hvaležnosti poljubil; moja mali pa polože roko s prstanom na mojo glav6 in z otemnelimi očmi, polnimi ljubezni in milote, pogledajo me in rek6: nMoj blagoslov ti bodi!" —
Uže dvajset let počivajo nooja rajnca mati v črnej zemlji, ali njih bla-goslov se kaže še vedDO nad menoj. Materinemu blagoslovu se imam zahvaliti za vse dobrote, katere sem do denašnjega dne v svojem življenji nU prejel od ljubega Boga, ker bil sem vedno srečen in zadovoljen.              Josip Vidic..