izdaja zavod za gospodar ■ k" propagando Domžale Ljubljanska »2 - Uic.li uredniški odbor - Odgovorni urednik MIlan Klerlri - Izhaja vsakega 15. v mesecu — 2lrn raćun 5012-5012-3-84 - Cena 0.50 dlnar-lev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani
Leto VII. številka 8 Domžale. 15 septembra 1968
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Vloga in naloge SZDL pri volitvah
Predlog sprememb zvezne ustave (Ustava SFRJ) prinaša nove momente, posebno kar se tiče vloge Socialistične zveze pri kandidiranju občanov v predstavniške organe. V tem predlogu je predvsem naglašeno, da Socialistična zveza predlaga in izbira kandidate in da je osnovni politični nosilci in organizator celotne volilne politične aktivnosti. Izbiranje kandidatov naj bi se po predlogu vršilo na posebnih občinskih kandidacijskih konferencah Socialistične zveze katere bi sestavljali delegati krajevnih organizacij Socialistične zveze in drugih organizacij ter združenj občanov v komuni Pri prejšnjih volitvah je Socialistična zveza samo predlagala kandidate zborom volivcev, ki so jih potem dokončno določili.
S svojo sedanjo kandidacijsko funkcijo ir.tirc in mora Socialislična zveza zagotoviti, da pridejo do popolnega izraza progresivne sile in da se uresniči osnovni cilj' volitev, to je, da bodo skupščine tako sestavljene, tla bo možno zagotoviti uspešno opravljanje njihovih funkcij. Le s takim položajem in vlogo Socialistične zveze v volilnem sistemu bo možno paralizirati eventualne kandidacijske inspiracije in pritiske raznih združb, katerim bi bili stihija, nepopolna organiziranost in politič-na nepripravljenost Ugodna tla za raznovrstne kandidacijske kombinacije in destruktivno politično dejavnost pri volitvah
Z ustavo določeno dejavnost, t. j. mestu Socialistične zveze v političnem, sistemu in dvignjenje kandidacijske funkcije na nivo zakona na prvi pogled učinkuje kot politični privilegij, v bistvu pa je to popolnejše izražanj;' suverenih pravic občanov pri kandidiranju. Ta pravica pride toliko bolj do izraza, kolikor bolj se Socialistična zveza odraža kot široka politična organizacija občanov.
Čeprav imajo kandidacijske konference pri kandidiranju posebno mesto v predlogu sprememb, pa nimajo monopolnega polo-
žaja, ker opravljajo funkcijo kandidiranja lahko tudi zbori volivcev oziroma zbori delovnih ljudi. Čeprav lahko zbor volivcev pri kandidiranju deluje le kot pomožni faktor v odnosu do kandidacijske konference, so njegove kandidacijske odločitve ilokončne. V primerjavi s prejšnjimi volitvami prihaja sedaj v celoti do izraza dejstvo, da postaja Socialistična zveza faktor ilefinitivnega kandidiranja, v političnem, in demokratičnem pogledu pa v tem. da pridejo kandidacijske iniciative in sugestije 'ibčanov. izražene neposredno in preko delegatov, na kandidacijsko konferenco. V bistvu temelji ta predlog na političnem in demokratičnem konceptu, ki sili Socialistično zvezo, da se pojavi kot širok politični organizem delovnih ljudi in občanov. Pri kandidiranju se bo morala kandidacijska konferenca poslužiti kandidatov, katere so občani izbrali na različnih zborovanjih, ki so bila pred kandidacijskimi kon-Icrencami. S tem pa je prav gotovo onemogočeno odločanje o kandidatih v raznih forumih, ki bi lahko spremenili kandidacijske konference le v demokratično fasado in ustvarili privid obstajanja elementov partijskega sistema v kandidacijski funk-riii Socialistične zveze.
To pa nalaga Socialistični zvezi in njenim, organizacijam, da pred kandidacijskimi konferencami organizira široko in intenzivno politično aktivnost občanov preko nsnovnih političnih in samoupravnih organizmov v komuni. V tej aktivnosti bi morala biti obravnavana predvsem vprašanja družbenoekonomskega in političnega značaja, dosedanje delo in prihodnje naloge skupščin, kriteriji za profil kandidatov, kateri naj bi temeljili na osnovnih nalogah skupščin itd.
Socialistična zveza mora zagotoviti, da bo kandidacijski postopek popolnoma javen in demokratičen.
F. GabrovSek
►Z ZAGOTOVITVIJO NEODVISNOSTI NASK DRŽAVE SMO USTVARILI MOŽNOSTI ZA LASTEN, SVOBODEN IN NEOVIRAN SOCIALISTIČNI RAZVOJ IN S TEM ZA AKTIVNO SODELOVANJE V BOJU ZA DEMOKRATIČNE ODNOSE MED NARODI IN ZA SOCIALISTIČNO PREOBRAZBO SVETA.-
IZ RESOLUCIJE CK ZKJ
Iz resolucije CK ZKJ
Centralni komite ZKJ je na X. zasedanju razpravljal o aktualni situaciji, ki je nastala po intervenciji sil varšavskega pakta v CSSR. Na tem zasedanju je bila sprejeta resolucija, ki nedvoumno opredeljuje stališče ZKJ.
Komunisti, delovni ljudje, narodi in narodnosti Jugoslavije so v teh dneh izrazili globoko ogorčenost in protest zaradi okupacije CSSR. Z okupacijo CSSR je bil zadan težak udarec interesom delavskih in antiimperialističnih sil v svetu. Ogorčenje je toliko večje zaradi tega. ker je prišel udarec s strani, od katere bi pričakovali samo pomoč. Pri vsem tem pa je ohrabrujoče to. da v zgodovini socializma noben akt hege-monizma in birokratske samovolje ni ostal neobsojen s strani delavskega razreda in antiimperialističnih sil v svetu. Zato Centralni komite v resoluciji poudarja naslednje:
1. ZKJ odklanja vse argumente, katere navajajo vlade petih držav varšavskega pakta, da bi opravičile vstop na češkoslovaško ozemlje. ZKJ podpira komunistično partijo, delavski razred in narode Češkoslovaške v njihovi borbi za neodvisnost in svoboden socialistični razvoj.
2. ZKJ ne priznava nikomur, da so ■/. vojno intervencijo vmešava v notranji razvoj neke države.
3. ZKJ se bo še nadalje borila za najširše sodelovanje s socialističnimi in vsemi drugimi antiimperialističnimi in demokratičnimi silami za mir. enakopravne odnose med državami in narodi ter za polno spoštovanje pravico do samostojnega razvijanja vsake države posebej.
4. ZKJ in socialistična Jugoslavija ne priznavajo nobenih sporazumov o interesnih področjih, kateri male narode postavljajo v položaj objekta, katere«:, hočejo s politiko sile držati v podrejenem položaju.
5. Zgodovina dokazuje, da je politika delitve sveta na interesna področja veli-
kih ne samo nesreča za narode, ampak tUdI, da je 5 tem ogrožen mir v svetu.
6. Danes smo bolj kot kdaj prej od-očeni, da z vsemi silami in sredstvi uranimo svojo neodvisnost, revolucijo in lastno pot v socializem. Vse bolj si bom.i orizadevali za krepitev obrambne spodobnosti in varnosti naše države.
7. S krepitvijo politične budnosti, :■ energično in brezkompromisno akcijo se je treba zopcrstaviti  vsem poskusom
rušenja našega sistema, naše neodvisnosti, demokratičnega socialističnega razvoja in enotnosti naših narodov, kakor tudi vsaki provokativni akciji, ki bi slabila moč našega odpora.
CK ZKJ se posebno obrača na mlado ljudi, da se čim množičneje vključijo v družbeno-politično aktivnost, da vstopajo v vrste Zveze komunistov, s čimer bodo okrepili njeno moč pri nadaljnji izgradnji socialistične družbe.
CK ZKJ poziva vse državljane in družbeno-politično organizacije, predvsem pa socialistično zvezo, Zvezo sindikatov, Zvezo mladine in vse komuniste, da z vso upornostjo nadaljujejo z ustvarjalnim delom, da se v najširšem smislu politično angažirajo pri utrjevanju enotnosti jugoslovanskih narodov in aktivno sodelujejo v borbi za uveljavljanje osvojene politike.
F. O.
Iz dela sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL
Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL se je sestala junija. Vabljeni so bili poleg predstavnikov Agrokombi-nata tudi trgovsko podjetje Napredek, zastopniki občinske skupščine, predsednik odbora za kmetijstvo pri SOb ter posamezni zasebni kmetje — kooperanti.
Udeleženci posvetovanja so bili mnenja, da je potrebno pred zasebnega kmeta postavit; konkretne naloge in dolžnosti, da je pred družbo dolžan v redu gospodariti s svojim posestvom. Na drugi strani pa. da bi morala skupščina občine v programu razvoja občine vključili zasebno kmetijsko dejavnost kot panogo, ki se bo morala v bližnji prihodnosti usmeriti v sodobno kmetijsko proizvodnjo.
Nakazan je bil tudi problem trtišča. oziroma možnosti za prodajo kmetijskih proizvodov ter odkupa. Udeleženci so bili mnenja, da modernejše agrotehnične pripomčke, kot npr. gnojila in zaščitna sredstva v kmetijstvu premalo uporabljajo. Govorili so tudi o nezaposleni delovni sili v kmetijstvu, ki se v sedanjem obdobju kaže kot latentna
Na podlagi tega so bili sprejeti naslednji zaključki, katere bo v nadaljevanju z večjo intenzivnostjo obravnaval svet za gospodarstvo ter odbor za kmetijstvo pri skupščini občine.
ZAKLJUČKI:
1. Glede na tržno situacijo in odkup proizvodov od zasebnega sektorja kmetijstva predlagan'/), da trgovsko podjetje Napredek izdela konkretni predlog odkupnega omrežji, načinov odkupovanja, ter drugih pogojev, ki spadajo v ta sl.'op. V primeru, da trgovsko podjetje ne bi bilo pripravljeno prevzeti te vloge na našem področju, sekcija »redla^a svelu za gospodarstvo ter odboru za kmetijstvo, da angažira neko drugo odkupno podjetje oziroma po'ščc druge možnosti za plasn»i nrc'ivodov iz zasebnega sektorja kmetijstva.
2. Sekcija predlaga, da bi odgovarjajoči organi skupščine občine sprejeli priporočilo, na-
slovljeno na delovne organizacije, da pri morebitnem odpuščanju delovne sile upoštevajo naslednje:
— nevzdržno je. da imamo znotraj delovnih organizacij tako imenovane dvoživke, ki pravzaprav ustvarjajo nesorazmerja v vseh podjetjih.
— zaradi tega bi morale delovne organizacije take primere posebej obravnavali. Pol delavci — pol kmetje pa se bodo morali odločiti za eno ali drugo.
3. Ker na podlagi izjav predstavnikov Agrokoicbinata obstoje možnosti za vzrejo živine na našem, področju, predlagamo, da se pristopi k organizaciji živinorejskih odborov za posamezne proizvodne okoliše ali pa celotno področje. Detajle take organizacije naj bi proučil obrat Kooperacija skupno z zasebnimi kmeti.
4. Nadalje je bilo predlagano, da se prouče možnosti za čim boljšo strokovno pomoč (kmetijska posvetovalna služba) predvsem mladim gospodarjem.
5. Naslednji predlog je bil, da odgovarjajoči organi temeljne izobraževalne skupnosti sprejmejo priporočilo, da bi v osnovne šole vsaj v zadnje razrede vnesli predmete s področja kmetijstva. Ker je to tudi sistemsko vprašanje, naj to stališče upoštevajo tudi poslanci. Predlagamo tudi, da se v šole vnese tudi dodatni pouk iz kmetijstva ali pa da tak pouk v obliki tečaja organizira Delavska univerza.
6. V sklop sistemskih vprašanj spada tudi vprašanje sprememb zakona o dedovanju. Ta namreč omogoča slchernerr.u članu družine, da deduje, kar po mnenju udeležencev posvetovanja ne prispeva k pospeševanju sodobne kmetijske proizvodnje, ker drobi že itak majhna posestva. S tem ^ v zvezi predlagamo, da skupščina občine in poslanci republiške skupščine odprejo razpravo na višjih forumih. V reševanje tega problema bi bilo potrebno vključiti pravnike in ekonom.iste, ki bi pripravili ustrezen predlog spremembe zakona o dedovanju
7. Udeleženci posveta so se strinjali s predlogom, da se do
jeseni pripravi razstava. Na njej bi morali biti zastopani zasebni kmetijski prozvajalci, kot tudi družbena kmetijska posestva. V času razstave pa naj bi se odvijala razna posvetovanja, predavanja itd.
8. Ker Je skupščina Občine iz sredstev    proračuna namenila
1. V nizu ukrepov zvezne skupščine za sanacijo našega gospodarstva je bil sprejet tudi spremenjen zakon o prispevkih in davkih občanov.
2. Ta zakon je ostro naperjen proti tistim davčnim zavezancem, ki svoje obveznosti do družbe jemljejo zelo neresno ali se iz organov, ki zbirajo družbena sredstva, celo norčujejo. Davčna uprava lahko takim zavezancem za dobo S let odvzame obrtno dovoljenje, zapleni premično ali nepremično premoženje, hujše primere pa predlaga v postopek javnemu tožilcu. To v primeru, ko je neplačan prometni davek, ugotovljena davčna utaja prometnega davka itd. V teh primerih, če je znesek višji od 3.000 N din, predstavlja prekršek tudi kaznivo dejanje,
3. Republiški zakon bo določil, kateri obrtniki bodo obdavčeni po pavšalu, drugi pa bodo morali obvezno voditi knjige. Predvidevamo, da bodo vsi letošnji pogodbeniki, razen redkih izjem, prihodnje leto vodili poslovne knjige. Za kršilce tega zakona (vodenje knjig) je predvidena kazen, ki Jo izreče po-oblašena oseba pri pregledu knjig, če niso tekoče vodene ali če niso vpisani vsi računi. Ta kazen znaša na licu mesta 800 N din, če pa ni izrečena takoj ali pa če se prekršek ponovi drugič in tretjič, je kazen tudi do 10.000 N din.
i. V smislu določil tega zakona bodo morali pokazati veliko
5.000,00 N din za pospeševanje kmetijstva, je odbor za kmetijstvo postavil vprašanje, kako naj bi ta sredstva najbolje Izrabili. Udeleženci predlagajo, da se ta sredstva uporabijo pred-v iv /a strokovno izobraževalno dejavnost.
Zaključke sekcije za kmetijstvo pri obinski konferenci SZDL smo posredovali organom skupščine udeležencem posveta, preko ObčinskeTi poročevalca pa tudi vsem občanom.
Gabi .všik
dobre volje in disciplino predvsem avtoprevozniki. Do sedaj so ti prevozniki plačevali prispevke in davke pretežno od prometa z družbenim sektorjem. V prihodnje bomo dosledno kontrolirali ves promet, vodenje poslovnih knjig in izvajanje določil v obrtnih dovoljenjih.
5. Zakaj tako poostreni ukrepi?
Neupravičeno bogatenje nekaterih je privedlo zvezno skupščino do tega, da je s tem zakonom sankcionirala ukrepe za onemogočanje zlorabe obrti in neupravičenega bogatenja. S stališči zvezne skupščine se povsem strinjamo, ker menimo, da je treba hitro in ostro zavreti težnje tistih, ki s pomočjo svoje obrti zaračunavajo in pobirajo od drugih občanov davek in prispevke, ki so namenjeni za domove onemoglih, socilne podpore, šolstvo, sodstvo, upravo, popravilo cest itd. Teh davkov pa ne plačujejo družbi, ampak Jih utaje ali porabijo za svoje osebno bogatenje, za izboljšanje osebnega standarda. Tem, ljudem je vseeno, če so zaradi njihovih postopkov nerešeni pereči problemi družbe (osebni dohodki v šolstvu, višina socialne podpore itd.). Prepričani smo, da bodo občani poostreno davčno kontrolo in preganjanje šuš-marjev podprli, ker bomo s tem dosegli zmanjšanje prispevkov in davkov poštenih občanov.
A. Drmal
Značilnosti novega zakona o prispevkih in davkih
Politika obdavčenja obrtnikov
Položaj proračunskih dohodkov občine Domžale v primerjavi z drugimi one nam
V majski številki Poročevalca smo bralce seznanili s sklepom občinske skupščine 0 pogodbenem obdavčevanju obrtnikov. Po preteku štirih mesecev lahko približno ocenimo rezultate pogodbene obdavčitve. Ce primerjamo podatke za vso Slovenijo, nas zanima plačevanje davkov, ki jih plačujejo obrtniki, in primerjava med občinami. 31. marca letos je bila občina Domžale po hitrosti vplačil obrtniških davkov Od 00 občin na 51. mestu v republiki. Zadnjega julija letos pa je občino Domžale na 8. mestu po hitrosti vplačil obrtniških davkov. To pomeni, da so naši obrtniki poprečno postali boljši davkoplačevalci. Pri tem Je imel močno vlogo razgovor pri sklepanju pogodbe in določila pogodbe same. Na drugi strani je pa res, da v občinah, kjer vodijo poslovne knjige, ni mogoče točno obremeniti zavezancev z akontacijami. Prvi pogoj za dobro davčno disciplino pa Je pravilna odmera in dosledna izterjava zaostankov. Primerjava lanskega in letošnjega zao-
stanka plačil in obremenitev nam pokaže, da smo kljub višji prostovoljni obremenitvi obrtnikov letos dosegli Večjo disciplino.
V vsakem sistemu, pa tudi v našem, pa so nekatere izjeme. Pri pregledu delavnic smo ugotovili pri petih večjih obrtnikih, da Imajo zaposleno neprijavljeno tujo delovno silo. Po določilih sporazumno podpisane pogodbe smo tem obrtnikom pogodbe odpovedali in Jim naložili vodenje poslovnih knjig. Nekateri smatrajo ta ukrep za preoster. Vendar menimo, da je treba pri tako slabi davčni disciplini in masovnem odporu proti vodenju knjig ter istočasni milijonski utaji prometnega davka in prispevku iz osebnega dohodku ukrepe davčne uprave še poostriti za vse tiste, ki se ne mislijo normalno vključiti V naš sistem obdavčevanja. Prav tako uporabljamo ostre mere zoper gostilničarje, ki iz malomarnosti ne vodijo poslovnih knjig.
A. Drmal
Pobiranje prispevkov mestna zemljišča
za
V aprilu 1967 je bil sprejet odlok o plačevanju prispevka za uporabo mestnih zemljišč. Pri postavljanju sistema pobiranja smo ugotovili, da bi klasično pobiranje zahtevalo polovico zbranih sredstev. Zato smo pripravili nov sistem pobiranja prek inkasantov in z maksimalno uporabo mehanizacije.
Večina občanov je na spomladanskih zborih volivcev negodovala zaradi izpada sredstev, ker ni bil pobran ta prispevek. S takim negodovanjem se ne strinjamo, ker' je večina občanov dobila prijave, s katerimi bi morali prijaviti svoje obveze za prispevek, vendar smo od vseh zavezancev dobil komaj 12 »A, prijav. Od teh prijav pa je 60 ",'u netočno napisanih. Pri nekaterih gre tako za klasično utajo prispevne osnove V novih hišah so prijavljali po 20 do 30 m- površine. Na svetu za komunalne zadeve je bil sprejet sklep, da je treba začeti I pobiranjem prispevka 1. julija le-
tos. Priprave Za pobiranje pa so se od maja raztegnile celo v september zaradi težav s popisovanjem po krajevnih skupnostih. Smatramo, da je treba ta prispevek pobirali s čim manjšimi stroški, da bi ostalo več sredstev za investicije, zato bomo kljub težavam uredili službo za pobiranje do konca letošnjega leta. Nosilce stanovanjske pravice . prosimo, da pregledajo odločb« in prijavil" še vse tiste površine, ki so pri prvem popisu izpadle. Predsednikom krajevnih skupnosti sc zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje, ker so s svojim požrtvovalnim delom prihranili krajevni skupnosti precej sredstev, ki bi sicer bila porubljena za organizacijo pobiran la tega prispevkn. Graiati pa je treba občane, ki ne dovolijo popisati svojih stanovanj, ker s tem ovirajo naše delo. Proti kršilcem odloka bomo postopali v smislu zakonitih določil.
Andrej Drmal
»T O K O«, TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV PROIZVAJA-
najrazličnejše kovčke, aktovke, potovalne in pisarniške mape. damske večerne In potovalne torbice, usnjene rokavice, listnice. *'uije, damske in moške pasove in druge galanterijske proizvode,
Za nakup sc priporočamo!
Nemalokrat smo že slišali in celo brali, da Je občina Domžale najbogatejša, tako v slovenskem, kot jugoslovanskem obsegu. Marsikaterega nepoučenega občana je taka izjava na videz pripeljala do tega, da je postavljal in še postavlja tako na zborih volivcev kot drugje, zahteve, ki so v skladu z možnostmi, ki jih ima najbogatejša občina. Čedalje ostrejše diksu-slje na zborih volivcev, neomejene zahteve občanov, so nas privedle do tega, da smo opravili globalno analizo položaja občine Domžale v luči ostalih slovenskih občin.
Po skupnih proračunskih dohodkih je bila občina Domžale v ledu 19G5 26. in kar za 10.000 S din je bil proračunski dohodek na prebivalca nižji od poprečnega proračunskega dohodka nu prebivalca V Sloveniji. V letu 1066 pade proračunski dohodek na prebivalca celo na 28. mesto. Z izrednimi dohodkovnimi ukrepi pa smo v letu 1!>67 dosegli 17. mesto v Sloveniji in poprečje slovenskih proračunskih dohodkov na prebivalca. Kdo je bil pred občino Domžale v letu 1067: na prvem mestu občina Ljubljana-Center s 168.000 S dinarjev na prebivalca, druga je Ljubijana-Beži-grad z 79.500 S din. tretja je občina Piran s 74.200 S din, četrta Ljubljana-Siška 67.100 S din. peta Ljubljana-Moste-Polje s 66.700 S din. dalje slede po vrstnem redu: Koper, Kranj. Radovljica, Tržič. Celje, Metlika. Ljubljana-Vič-Hudni k. .leSenice. Postojna. Izola, Trbovlje, Domžale. Sosednja občina Kamnik je na 23. mestu
Boljši od 17. mesta skupnih dohodkov so V Domžalah dohodki od kmetijske dejavnosti, prometni davek v trgovini, drugi davki in lastni dohodki, medtem ko so ostali dohodki slabši Dohodki iz delovnega razmerja pa predstavljajo po moči 17 mesto in ker so tudi osnovni vir proračunskih dohodkov vplivajo, da zasedamo 17. mesto v Sloveniji.
Po proračunskih izdatkih pa smo boljši od 17. mesta v naslednjih osnovnih izdatkih: za šolstvo smo na 13. mestu, za kulturo in prosveto smo na 14. mestu, za soc. skrbstvo smo na 14. mestu, po zdravstveni zaščiti smo na 13. mestu, po stroik;h za delo državnih organov smo u t 11. mestu, po izločanju za krajevne skupnosti smo na II. mestu, po negospodarskih investicijah smo na petem mestu po posegih v gospodarstvo srn; na devetem mestu, po proračunski rezervi smo na 5. msstu. medtem ko smo slabši od skupnega mesta pri izločanju za komunalne delavnosti, pri izločanju za dejavnost družbeno-političnih organizacij, pri izločanju v rezervni sklad.
2e bežna primerjava polo?.a'a občine po dohodkih in položaja po izdatkih nam kaže, da se V naši občini zelo močno kažeji. težnje po močnejšem trošenju, kot pa so proračunski dohodki Preostaja nam torej v pripravah za bodočo proračunsko in gospodarsko politiko za leto 1969. da se generalno odločimo, ali znižati proračunsko potrošnjo in se omejiti na nivc potrošnje, kot nam pripada po zbranih dohodkih, ali pa se zavestno od ločiti za sedanji nivo. ali morda celo večji nivo potrošnje, vendar pod pogojem, da organiziramo boljšo gospodarsko dejavnost, hitreje dvigamo osebne dohodke v gospodarstvu in povečujemo obdavčitev obrti in kmetijstva.
Za prihodnje leto nam torej preoslajata dve alternativi: ali ostati na sedanjem nivoju proizvodnje in potrošnje ali pa skladno s povečanjem proizvodnje, večati tudi proračunsko potrošnjo Nikakor pa ne bomo mogli hoditi v dosedanjem razkoraku. V prihodnjih treh me-seclh bodo morale družbenopolitične organizacije in končno skupščina sprejeti med tema dvema alternativama dokončno odločitev.
S M.
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE VPISUJE V TEJ SEZONI V NASLEDNJE TEČAJE:
— tečaj nemškega, angleškega in italijanskega jezika,
— gospodinjske tečaje.
— krojno-šiviljskc tečaje.
Vpišete se lahko vsak dan na Delavski univerzi Domžale. Kolodvorska 6 — telefon št. M 082
V gospodinjske in krojno-šivll iske tečaje v Moravčah 'n Lukovici se lahko vnišite v tajništvih šol v Moravčah ln na Brda, kier b',s<<- dobili tudi vse ostale informacije.
Prijave sprejemamo do konca septembra. Izpopolnite svoje znanje na naših tečajih!
Nekateri ukrepi prisilne izterjatve
Na področju Skupščine občine Domžal je 67 zasebnih gostinskih obratov. Pri pregledu davčne kartoteke se je ugotovilo, da ti obrati dolgujejo na prispevkih in davkih ki so bili predpisani s 1. in 2. akontacijo 1966 in so že 15. maja zapadli v plačilo, skupaj 229.082,99 Ndin. Od skupnega števila zasebnih gostišč je nerednih plačnikov 41 ali 61.19 •/».
Zaradi preglednosti smo dolžnike, lastnike zasebnih gostišč razporedili po naslednjih skupinah:
Dolgujejo N din	Število dolžnikov	Znesek dolga N din
0 dO 500 500 do 100C 1000 do 2000 2000 do 3000 3000 do 4000 4000 do 5000	8 2 8 4 4 3	865,05 1.169.70 13.152,15 10.580,65 13.450,25 13.851.61
Skupaj do 5000	29	53.069,45
Poprečni dolg na N din.	enega	znaša 1.830,00
Rezultat tega ukrepa	je bil naslednji:	
Dolgujejo N din	Število dolžnikov	Znesek dol^a N din
5.000 do 10.000 10.000 do 20 000 20.000 do 30.000 30.000 do 40.000	7 1 2 2	55.216,45 10.793,50 46.074.55 63.929.00
Skupaj do 40.000	12	176.013.50
Vsi dolžniki skupaj	41	229.082,95
Poprečni dolg na enega znaša 14.667,90 N din.
Poprečni dolg na enega znaša 5.587,50 N din.
finančni organ, pristojen za dohodke, je že sklical sestanek vseh lastnikov gostinskih obratov, na katerem so bili pojasnjeni razni predpisi v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in obračunavanja prometnega davka od alkoholnih pijač.
Udeležba na ses-tanku jc bila zelo slaba, saj se je od skupnega števila zasebnih gostilničarjev tega posvetovalnega sestanka udeležilo samo 45 ali 67°/o.
Izterjevalna služba je dne 14. 8. 1968 stopila v akcijo z nalogo, da ta dolg izterja oziroma proti dolžnikom, ki svojih zapadlih obveznosti ne poravnajo, uvedla postopek prisilne izterjave do dokončne izvršitve, kot to določa zakon o prisilnih izterjavah prispevkov in davkov občanov, Uradni list SRS, št. 11/65.
	Plaćano	Slcv.	Izdan	Stev
Datum	izvrševal.	prime-	opomin	prime
	ND	rov	N din	rov
14. 8. 68	16.643,25	6	11.930,25	5
15. fi. 68	4.925,10	6	50.317,10	5
16. 8. 68	1.600,00	2	21.648,00	L,
19. 8. 68	1.000,00	1	13.774,20	2
20. 8. 68	378,00	1	757.60	1
Skupaj	24.540,35	16	98.427,15	15
V tem času je bilo vplačano na račun prispevkov in davkov od gostinskih obrokov po pošti ali na potrdilo v pisarni skupščine občine  Domžale  10   primerov  za skupni
znesek 20.801,75 N din. Tako se je dolg znižal za 45.348,10 Ndin.
Vsem nerednim plačnikom, ki tudi ob osebnem obisku izvrševalca niso svojega dolga poravnali, je bil izdan opomin, da istega poravnajo v zakonitem roku 8 dni. Izvršilni organ jc v času od 14. do 31. 8. 1968 izvršil 4 rubeže zasebnim gostincem za skupni znesek 8.614,00 N din.
Največjim in stalnim dolžnikom jc bil izvršen rubež že pred 14. 8. za skupni znesek 101.655,85 Ndin in to:
1. Ivan Baloh. Učak 13.
2. Leopold Dečeko, Sp. Jarše 5.
3. Tinca Friškovec, Mengeš, Kamniška 1.
4. Francka Igrec, Ihan 69.
5. Franc Kralj. Ihan, Prclog 1.
6. Vido Repanšek. Homec 3.
7. Jelka Tavčar, Loka pri Mengšu 13.
8. Lojzka Tratnik, Trnjava 3.
9. Olga Zalokar. Srednje Jarše 22.
Nekateri od navedenih so dolg delno poravnali (eden v celoti). Za izvršene rubeže bo izvršilni organ razpisal prodajo zarub-ijenih predmetov in bo predlagal, da se proti navedenim plačnikom uvede postopek, ki ga določa 183. člen zakona o prispevkih in davkih in davkih občanov — Uradni list SFRJ, št. 32/65 in št. 39, Uradni list SFRJ, št. 32/58, ki določa, da se v primeru, da je bila prisilna izterjava neuspešna, oziroma da se izmika plačilu, za tak prekršek lahko kaznuje z denarno kaznijo ali se celo izreče varstveni ukrep odvzema dovoljenja samostojne dejavnosti za dobo pet let.
Marjan Pecar
Poročilo o delovni in slavnostni seji
27. julija
Občinske skupščine so morale že do konca meseca julija na podlagi zvezne in republiške zakonodaje edločiti glede sistema plačevanja občinskega prometnega davka na alkoholne pijače, zato je bila pred slavnostno sejo skupščine v počastitev občinskega praznika Še delovna seja. t: katero je bila predvidena edina točka dnevnega reda "Sprejem odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku«. Prišlo je namreč do tega, da se končno ustreže zahtevam gostincev in od 1. avgusta 1903 dalie se prometni davek od alkoholnih pijač res plačuje od litra oziroma po tarifi od količine in ne več od vrednosti. Medtem, ko sta zvezna in republiška tarifa tudi odslej približno enaki kot prejšnja stopnja od prodajne cene, pa predlog za objinski prometni davek vsebuje nekatera odstopanja in predvsem predvideva nižji prometni davek za kvalitetno pijačo, to je za naravna žganja. Z nižjim prometnim davkom bi stimulirali gostišča, da bi odkupovala domače žganje od kmetov, s či-
mer bi med drugim dosegli tudi večje obračanje sredstev na območju občine. Nekaj višji pa naj bi bil prometni davek od umetnih ter posebnih in močnih alkoholnih pijač. Sicer pa je višina prometnega davka nekako usklajena z višino v sosednjih, predvsem gorenjskih občinah. Nekoliko večje je odstopanje pri višini prometnega davka na pivo v primerjavi z ljubljanskimi občinami. Zato je odbornik Milan Jenčič postavil vprašanje v zvezi s tem. Dejansko bo prometni davek na pivo le za en stari dinar višji od dosedanjega, ki je bil določen v odstotku, in to verjetno ne bo povzročilo zmanjšanja potrošnje piva. Po razpravi, ki se je razvila po tem vprašanju, in v kateri so sodelovali še predsednik in podpredsednik SOb, ANTON ZAKRAJSEK in ANTON KRIŽAJ, RUDOLF OSOLIN ter STANE GRCAR, je bil soglasno sprejet predlog za spremembo odloka o občinskem prometnem davku, kot ga jc predložil svet za finance SOb.
Po delovni seji je sledila slavnostna seja v počastitev občinskega praznika 27. julija in
sicer v dvorani Delavskega doma na Viru. Po slavnostnem govoru predsednika skupščine, v katerem je orisal trenutno politično situacijo v svetu, razvoj občine na gospodarskem in drugih področjih dejavnosti, so odborniki skupščine položili venec k spomeniku padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja na Viru.
Sledila je podelitev odlikovanj predsednika republike in priznanj občine Domžale nekaterim zaslužnim občanom in organizacijam.
Odlikovanje predsednika republike sto za svoje dolgoletno delo na družbeno-političnem področju prejeli naslednji občani:
RED ZASLUGE ZA NAROD S  SREBRNIMI ŽARKI
ANTON ZAKRAJSEK
RED DELA Z ZLATIM VENCEM
JOŽE PIRS-LUKA
RED DELA S SREBRNIM VENCEM
ANTON KERC
MAGDALENA MOCNIK-PODBEVSEK
ALBIN PAVLIN ANDREJ PETERKA
MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD
JOŽE KOŽELJ
Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš je bilo odlikovano z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO, Industrijsko gasilsko društvo Indu-plati Jarše pa je prejelo RED DELA S SREBRNIM VENCEM.
Ob tej priložnosti so bila podeljena odlikovanja predsednika republike tudi nekaterim članom ZB NOV, oziroma članom Prekmorske brigade za njihove zasluge med NOB. Odličja so prejeli: Miha BRIN-SEK, Pavel CEBULJ, Anton TRPIN, Ivan VIDMAR, Mihael OGRIZEK, Janez PERNUS, Egi-dij CAPUDER in Franc KOCJAN.
Na predlog občinskih družbe-no-političnih organizacij so prejeli priznanje občine Domžale naslednji občani in posamezniki :
MEDALJO ZA ZASLUGE —
KAMILO MARINC Za dolgoletno in požrtvovalno delo na področju gospodarstva
DENARNA    NAGRADA —
DR. MIRO STIPLOVSEK Za  predloženo  delo oziroma razprave s področja raziskovanja zgodovine delavskega gibanja In NOB v občini Domžale
PLAKETA — Marjana RU-CIGAJ, Franc CAPUDER, Mirko LAVRIC, Pavel KOSEC
Za uspešno in požrtvovalno delo na kulturno-prosvetnem področju
Janez KOROŠEC, Maks CE-RAR, Janez ZIBELNIK, Otmar LIPOVSEK
Za uspešno in požrtvovalno delo na družbeno-političnem področju
Franc ZA.TC, Anton REPOV2
Za uspešno in požrtvovalno delo na področju gospodarstva
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV DOB . Za   uspešno   in požrtvovalno delo na svojem delovnem področju
Pred dnevi smo ga ponovno opazili v našem mestu; visokega in slokega, nasmejanega in mladeniškega. Ni mi ga treba posebej predstavljali, da je to VV. Anderson, naš stari prijatelj iz daljne dežele onkraj »velike luže«.
V Groblje in Domžale prihaja letos že četrtič.
Veliko potuje, v raznih mestih Evrope in Amerike ga p« znajo in prav povsod ga cenijo in spoštujejo. Občudujejo njegove prefinjene prste, ki suvereno in enkratno doživeto drse po belih in črnih tipkah klavirjev, sodoživljajo njegove velike ustvarjalne sposobnosti umetni-ka-pianista, ljubijo njegovo Široko, odprto in humano srce, ki zanika sleherno obliko rasne segregacije, čutijo z njegovo široko umetniško dušo, ki se z vso vehementnostjo bori za enakost črnih in belih, za napredovanje nerazvitih, za zmanjševanje globokih in krivičnih razlik med revnimi in bogatimi.
Tudi mi Domžalčani poznamo vse te njegove odlike, ki ga po vsej pravici uvrščajo med tiste pomembne in vidne osebnosti našega časa. ki jih nikakor ni moč pozabiti.
Tako kot že tri leta zapored je priredil tudi letos samostojni, poslovilni, celovečerni klavirski koncert.
To nepozabno srečanje, ki ga iz leta v leto pričakujemo z živahnim zanimanjem, je naš gost razdelil v tri dele.
V prvem nam je prikazal Franca Schuberta, Beethovnovega rojaka tako po letnicah, ki okvirjajo njegovo prekratko življenje, kot tudi po kompoziciji, ki kaže vrsto skupnih značilnosti obeh velikanov Schubert, za čuda plodovit v stvarjanju novih umetnin, med katerimi so posebno pomembne njegove simfonije — njih devet Po številu, je tipičen predstavnik tako imenovane zasanjane.
DELOVNA SKUPNOST PODJETJA »AVTOSERVIS« DOMŽALE
Za uspešno in požrtvovalno delo za razvoj podjetja
DELOVNA SKUPNOST ZAVAROVALNICE V MENGŠU
Za uspešno in požrtvovalno delo pri razvijanju požarne in prometne varnosti v "občini Domžale
Po razdelitvi odlikovanj predsednika republike in priznanj občine je bil na sporedu kulturni program, ki ga je organiziralo Društvo za raziskavo jam Domžale ob sodelovanju DPD »Svoboda« iz Domžal.
delno pa tudi patetične romantike. In ker je glasba izrazito lirična umetnost, je seve popol noma razumljivo, da je prav v tej romantiki na široko razmahnila in pognala največ cvetja.
Naš umetnik nam je v bra-viiriu, odigrani deveti sonati uspel približati vse ltslnosii lepote, želje in tisoče tistih romantičnih značilnosti Schuber-tove glasbe, ki more tako močno in pretresljivo razburkati, plemenititi. v. tudi pomiriti človeško srce.
In če smo ob poslušanju Schubertovih spevnih in tekočih melodij, odetih v bleščečo in razgibane obleko romantično tehnike doživljali vsebino, misli, lepoto in bol njegovega prekratkega življenja, pa nam je drugi del tega umetniškega večera približal svojevrstno in večini avditorija tudi ne dovolj poznano izrazno sposobnost moderne južnoameriške glasbene tvornosti.
Sonata Alberta Dinestcre. enega, najvidnejših predstavnikov te glasbene zvrsti, se tako po izrazni tehniki kot po vsebinskem konceptu seveda ne da primerjati z nam domačo lastno spevnostjo in blagozvočnostjo Schubertove romantike. S tem seveda nikakor ne gre zanikati izredne pomembnosti in velike umetniške vrednosti tega južnoameriškega skladatelja. In ponovno je treba zapisati, da je prav ogromni umetniški potenci našega prijatelja pripisati, da nam je tudi ta težka in večini naših ušes nenavadna umetnina postajala jasna in razumljiva, v ne tako redkih trenutkih pa celo prijetna in enkratno doživeta.
Seveda pa si umetniških večerov našega prijatelja, ki si je v teh letih že pridobil pomembne zasluge za populariziran" glasbene umetnosti v našem mestu, ni moč zamišljati brez črnskih duhovnih pesmi; le tem
je bil posvečen tretji del tesa večera.
Za razliko od prejšnjih let jih je spremljal širok, obširen in jasen komentar, ki je za razumevanje teh, pri nas na Slovenskem zelo priljubljenih in pevnih pesmi, nedvomno bistveno pomemben.
In če smo v prvih dveh delih občudovali Andcrsona- pianist | in Andcrsona reproduktivnega umetnika velMt :■«■••, formata, srni v tretjem d,M>i lahko ...m,, potrdili to. kar nam je vsem že leta in leta poznano.
Ponovno smo občudovali 10 cialno in družbeno angažiranega človeka, ki ohranja, harmonizira, medernizira in popula rizira svojo staro, nepotvorjeno in originalno črnsko duhovno pesem.
S tem. da jo ohranja, jo tudi plemeniti.
Ob tem, ko jo harmonizira in modernizira, jo poslavlja v kon-teks in v okvir svetovne narodne muzike.
Pri tem. ko jo popularizira pa hote ali nehote hrabri mili Jone in milijone črncev v njih boju za končno enakopravnost z  belim  človekom.  Mogoče Iv kazalo celo zapisati, da je prav v tej dejavnosti njegova največja pomembnost, in zdi se mi. da mu bo zgodovina antisegrr Kacijskih bojev v ZDA pripisal pomembno mesto v vrsti vse' listih milijonov, ki stopajo pc stopinjah tragično preminulcg; Nobelovca, pastorja  dr. Klngr
Ob tem, lahko mu rečem > tradicionalnem večeru Ander sonove umetnosti, ne moren mimo prijetne ugotovitve, ki Je je na vse prisotne napravi!: nova. ■ minimalnimi sredst"-okusno urejena ureditev mai-dvorane naše Glasbene šole
V posebno zadovoljstvo pa s: lahko štejemo, da je prišlo d . ponovnih stikov prijateljstva in medsebojnega spoznavanja predstavnikov daljnega Ohla — ZDA in Domžal.
Cene MatlCič
Za zaključek jngoslovansko-ameriškcga seminarja v Grobljah, ki je postal že tradicionalen, je bila v Grobljah kulturna prireditev, katere so se udeležile tudi številne narodne noše, ki so prav ta dan nastopale tudi na sprevodu narodnih noš v Kamniku. Na tem sprevodu so bile Domžale zelo številno zastopane Koristno so združili s prijetnim in tako je izlet uspel v zadovoljstvo vseh
W. Anđerson sredi svojih  mladih občudovalcev na koncertu v Domžalah
Čelrti koncert starega prijatelja
Ali je to res Cesta talcev?
Uspel izlet
V Domžalah veliko gradimo, mnogo dajemo za to, da bi središče mesta izgledalo čim lepše, vendar pri tem pozabljamo na tiste ceste in stranske poti, po katerih vsak dan prihajamo in odhajamo na delo in po opravkih v asfaltirano mesto. V n?.i-slih imam Cesto talcev od Usnjarske šole do Zaboršta. To ni več cesta. To je ena sama jama, polna blata in mlakuž. Alj res ni škoda čevljev, koles, mopedov, avtomobilov in kamionov, če vemo:
— da vsi kot občani plaču-mo prispevke in davke:
— da moranr.) obvezno plačevati vse takse za vozila, ne gledP na to kakšna je cesta;
— da nastaja na tej cesti vsak dan večja gospodarska škoda, škoda, ki jo plačujemo vsi uporabniki ;
— da je izhod iz tega samo ta: ne popravljati ceslo samo takrat, kadar vemo, da bo farma beko-nov v Ihanu dobila visok obisk, ooiem pa jo zopet prepustimo
času in razpadu. Ali res ne moremo najti toliko sredstev, da bi asfaltirali en kilometer ceste, ko dobro vemo, da še vrsto let ne bodo našli toliko denarja, da bi uredili novi most preko Kamniške Bistrice in regulirali Kače. Ni nam treba več metati pesek v oči, da se cesta ne uredi zaradi tega, ker se bo gradil novi most.
Ali ni sramota za vse občane, da je prav ta cesta tako zapostavljena — čeprav se imenuje Cesta talcev?
Poleg tega pa, ali ni to cesta, ki pelje pod »Šumverk«, kamor vsi Domžalčanj radi hodimo v prostem času. Koliko časa bo ta del Domžal še zapostavljen. Koliko časa boirn še kazali to cesto drugim, ki prihajajo k nam na gospodarske, službene ali privatne obiske? Smatram, da pišem to v imenu vseh prizadetih občanov in izražam upanje, da se bodo vendar le enkrat našla sredstva tudi za ureditev te Kolčne
... in odgovor krajevne skupnosti
Krajevna skupnost Domžale je prevzela oziroma ji je občinska skupščina dodelila s 1. IV. 1968 vzdrževanje cent. na območju KS Domžale. V to območje spada tudi Cesta talcev. Vseh cest za "zdrževanje na našem območju imamo 35 km.
Za vzdrževanje (poudariam — za vzdrževanje, ne za rekonstrukcije i pa nam je bilo dodeljeno iz občinskega proračuna za leto 1968 le 7.290.100 S din. Poprečno odpade na 1 km ceste 208 288 S din. v to vsoto pa je vključeno tudi vzdrževanie mostov, cestno prometnih znakov, oznai^vanie prehodov za pešce itd Konkretno pa smo v letu 1968 plačal: za vzdrževanje Ceste talcev fc do sedaj 900.000 S din. cesta pa ip dolga le 1100 m. Vsota ki je določena za vzdrževanje 1 km ceste, je bila na te: co«>tj ?e štirikrat preko-ra"—na. Cc oa b' holeli Cesto talc.v r^k^n^mirati 'asfaltirati i, '.-"> vsa dodeljena sredstva za vzdrževanie cest na območju K S Domžale, to \4 7.290.100 starih 'l'"aricv n° b' zadostovala, saj bi pred v doma stala taka dela prek 30 milijonov S din in to brez mostu, ki je tudi že do-tra'an Pisec gornjega članka pravilno ugotavlja, da je rekonstrukcija Ceste talcev nujno potrebna, ne navaja pa predloga, od kod dobiti za to potrebna sredstva (verjetno bi bilo treba rionvmliti na sprejetje samoprispevka, ki bi bil namenski za t" rekonstrukcijo).
Rekonstrukcije posameznih cest, katere so bile izvršene, niso bile financirane od KS, pač pa iz centralnega sklada za urejanje mestnih zemljišč, s katerim upravlja za to imenovani upravni odbor sklada, katerega je imenovala občinska skupščina, ta sklad pa se uporablja za območje celotne občine.
Pripomniti pa moramo v tej zvezi, da so naše makadamske ceste danes tako obremenjene, da je vsako posipanje največkrat neučinkovito in le za zelo kratko dobo izboljša prevoznost, prav posebno pa v letošnjem letu, ki je bilo deževno. Po vsakem deževju avtomobilski promet namreč gramoz iz-meče iz vdrtin za kraj ceste, ter je tako kot prej ali pa še slabše. Zavedati pa se moramo, da krajevna skupnost Domžale ne vzdržuje samo Ceste talcev in da no moremo vseh sredstev porabiti za vzdrževanje samo te ceste, vseh drugih 34 km pa zanemariti, kar bi bilo nepravično nasproti drugim občanom KS Domžale.
Krajevna skupnost Domžale se je in se bo še nadalje prizadevala, da bi Cesto talcev rekonstruirali, seveda pa bo treba pri tem vsestranske pomoči občanov in pa vseh za to pristojnih faktorjev, ker sama krajevna skupnost Domžale za to nima finančnih sredstev.
Ob koncu poudarjamo še to, da je višina sredstev, ki jih skupščina  nameni za urejanje
Aktiv ZB Slovenijales Radomlje je tudi letos organiziral izlet v kraje, kjer so še živi spomini na svetovno vojno in njene grozote.
Obiskali smo Ljubelj, si ogledali spomenik žrtvam koncentracijskega taborišča in se pogovorili o življenju in trpljenju internirancev v fašističnih -taboriščih smrti«. Nato smo krenili v Drago pri Begunjah in si ogledali kraj množičnega streljanja talcev. Mlado dekle je položilo šopek nageljnov pred spomenik, prižgali pa smo tudi svočo in si podrobno ogledali imena žrtev, med katerimi so bili tudi znanci in sorodniki. Nato smo odšli še v muzej NOB v Begunjah. Nekateri od udeležencev so se ob tem spomnili kako je bilo, ko so bili sami zaprti v Begunjah.
Po krajšem postanku smo nato krenili na Bled, na povratku pa smo se ustavili še na Brniku, kjer je bil letalski miting, tudi prirejen v počastitev dneva borcev.
Izlet je v vsakem oziru lepo uspel, mladim pa bodo prikazani kraji in obuieni spomini prav gotovo ostali trajno v zavesti.
Udeleženci se sindikalni podružnici in upravnim organom zahvaljujemo za razumevanje in finančno pomoč.
J. Jerin
Komisija za štipendije in posojila skupščine občine Domžale razpisuje
naslednje Štipendije:
2 STIPEDNDIJI NA FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO — MATEMATIKA IN FIZIKA
2 ŠTIPENDIJI NA VISOKI SOLI ZA TELESNO KULTURO
2 STIPENDIJI NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI — TEHNIČNI POUK IN FIZIKA
1 STIPENDIJO NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI — LIKOVNI POUK
2 STIPENDIJI NA SOLI ZA OTROŠKE NEGOVALKE
Prosilci naj kolkovani prošnji priložijo potrdilo o poprečnih osebnih dohodkih za zadnje šestmesečje, potrdilo o premoženjskem stanju, zadnje šolsko spričevalo, mnenje šole in mnenje ZM aH ZSJ.
Prošnje je treba vložiti na oddelku za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Domžale do 5. oktobra 1968.
Pri tem organu so prosilcem na vpogled tudi ostali razpisni pogoji.
cest, absolutno prenizka in da se s takimi sredstvi ceste no morejo vzdrževati tako, kot bi bilo to potrebno in želeno. Zavedati  pa se moramo, da fi-
nančnih sredstev povsod primanjkuje in moramo pač stremeti za tem, da s tistimi, ki jih imamo, gospodarimo čimbolj racionalno. A. pire
Iz malega raste veliko
Sredi Domžal se nam je odkril nov prijeten obraz. Bili smo namreč priča, ko se je v preteklih letih, največ pa v zadnjem, v centru Domžal pričela dvigati iz tal gmota betona in opeke. Iz dneva v dan je dobivala konkretnejšo obliko. Ljudje so se spraševali kaj bo in kmalu se je razvedelo, da bo to velika prodajna hiša — veleblagovnica NAPREDKA.
Kolektiv trgovskega podjetja NAPREDEK, k) se je v dobrih 10 letih razvil skoraj iz nič v veliko podjetje, je lastnik te hiše. Pogovarjali smo se z direktorjem NAPREDKA, Antonom Rcpovžcni, ki nam je zaradi svoje skromnosti le v skopih besedah orisal pogum kolektiva, ki se je po vsestranskem premisleku odločil zgraditi tak prodajni center, ki bo lahko kos marsikateri trgovski hiši drugod.
2e doslej jc NAPREDEK opravičil svoje ime. Celolni historiat dosedanjega razvoja jasno kaže neprestano napredovanje, neprestano željo po razširjanju in modernizaciji.
Poglejmo samo malo nazaj: od dve in pol milijarde starih dinarjev prometa v letu 1964 je podjetje doseglo preteklo leto že nekaj čez pet milijard, kar jc skoraj 51 odstotkov več ali v poprečju po 17 odstotkov več vsako leto. Morda na prvi pogled to ni veliko, vendar pokaže globlja analiza izredno kvalitativen skok iz primitivne prodaje na moderni način blagovne menjave. Pa ne samo to: izbira blaga je pestra in v ničemer ne zaostaja za izbiro pri večjih trgovskih hišah v republiških centrih.
Hvala sicer ni vedno na mestu, dostikrat pn je opravičljiva. Opravičljiva je tedaj, ko jo je mogoče podpreti z neizpodbitnimi dejstvi. NAPREDEK pa ima dosti takih dejstev: 31 prodajalcu z mešanim blagom, od tega 5 samopostrežnih trgovin, 2 manufakturni trgovini, 3 specializirane prodajalne z Zelezninarskimi izdc'".i in tehničnim blagom, prodajalno pohištva, prodaja in zaloga gradbenega materiala ter kuriva in lastna klavnica s sedmimi mesarijami, katerim se bo v prihodnjih tednih pridružil še obrat za predelavo mesa v mesne izdelke.
Preteklo sredo snu bili prijetno presenečeni, ko je kolektiv odprl novo blagovno hišo. Zunanja impo/.antnost same stavbe se v trenutku skrije, ko stopi kupec vanjo. Popolna urejenost daje vtis premisijenosti, saj ima vsakdo vtis. da blago ni naprodaj, temveč jc le razstavljeno. Vse je tukaj, od zvezka za šolnreka, ki jc prvič šel k pouku, pa do zadnjega predmeta, ki ga človek rabi v vsakdanjem življenju. Kolektiv se je zares potrudil in zasluži zares vso pohvalo.
Vse to ni le besedičenje, ki je v navadi ob slavnostnih prilikah. To so dejstva, ki govorijo sama zase in pa za kolektiv, saj srečujemo to podjetje, vsaj v domžalski občini vsepovsod in na vsakem koraku. Ni pn znano podjetje samo občanom domžalske komune, ampak jc njegov dober glas segel že prek meja občine, predvsem na Gorenjsko. Gorenjski sejem, katerega se vsako leto udeležuje ("•'' NAPREDEK, je s svojimi ekskluzivnim! pohištvenimi modeli ponesel ime tega domžalskegn podjetja skoraj v vsako uorenjsko hišo.
Zadnje priprave za otvoritev Veleblagovnice V Domžalah. V njej bo kupec lahko dobil vse, karkoli si bi zaželel, razen pohištva, ki bo kupcem na voljo v prostorih sedanje trgovine nasproti
občine
Kolektiv in pa obrani pričakujejo in z zanimanjen; spremljajo še nadaljnje napredovanje, v prepričanju, d» uspeh, kot ga jc doslej NAPREDEK pokazal, ni zadnji, ampak šele njegov začetek.
Dolžni smo tudi omeniti, da je občinska skupščina n» občinski praznik izrekla direktorju NAPREDKA priznanje za delo na gospodarskem področju in izrabljamo to priložnost, da mu izrečemo ponovno priznanje za njegovo pri zadevanje.
Praktičen  razpored blaga bo  kupcu  omogočil  hiter pregled, samopostrežni način poslovanja pa nemoteno izbiro
TRGOVSKO PODJETJE »NAPREDEK« DOMŽALE SE PRIPOROČA IN VABI CENJENE GOSTE IN KUPCE V SVOJE POSLOVALNICE, V KATERIH BOSTE POSTREŽENI HITRO. SOLIDNO IN POCENI, POSEBNO TUDI V VELIKI VELEBLAGOVNI HIŠI V DOMŽALAH NA LJUBLJANSKI CESTI POLEG AVTOBUSNE POSTAJE.
PRIDITE, OGLEJTE SI NAŠE MODERNO URI JENE PROSTORE IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH NIZKIH CENAH IN PESTRI IZBIRI.
Zahvala skupine občanov i.SSti
Enotnost v obsodbi
Nedavni dogodki na Češkoslovaškem so prisilili nekatere občane CSSR, da so podaljšali bivanje v Jugoslaviji. Tudi v naši občini jih jc bivalo precejšnje število. Rdeči križ, ki je skupno z družbeno-političnimi organizacijami organiziral zanje prehrano in bivanje, je pri naših občanih naletel na veliko razumevanje, saj je uspel v zelo kratkem času za vse, ki so prišli zagotoviti prehrano in prenočišča.
Skupina občanov CSSR se je oglasila na sedežu občinske organizacije socialistične zveze. Ob obisku so izrazili željo, da bi se zahvalili vsem občanom Domžal za tako spontano in to-
variško pomoč. Zagotavljali so nam, da je bratstvo med narodi CSSR in Jugoslavije s tem ponovno potrjeno in okrepljeno ter da je politika, ki ,jo vodita vladi CSSR in SFRJ pravilna. »Ob dogodkih v domovini smo videli, kdo je naš resnični prijatelj,-" jc med drugim dejal dr. Miroslav Jeera, ki je to skupino vodil.
Obenem se tudi občinski odbor Rdečega križa in druge družbeno-politične organizacije zahvaljujejo vsem občanom in podjetjem, ki so na kakršenkoli način priskočili na pomoč gostom iz CSSR, ki so bili te pomoči potrebni.
F. G.
Občani Domžal so enotno obsodili agresijo na Češkoslovaško Skoraj vse delovne organizacije so spontano protestirale na svojih sestankih ter pošiljale resolucije, na CK ZKJ in na ambasade držav, ki so okupirale Češkoslovaško. Tudi družbeno-politične. organizacije in skupščine občine so sklicale zborovanje, katerega se je udeležilo veliko število občanov iz celotne občine. Na tem sestanku je govoril zvezni podsekretar za informacije, Lojze Skok. Po zborovanju so sprejeli resolucijo, ki je bila naslovljena na CK ZKJ. V tej resoluciji so bile izražene tiste, te-žnje, katere so v bistvu izražali vsi naši občani. Obsodili so agresijo na Češkoslovaško in ugotovili, da bo ta vojaška intervencija imela dolgotrajne negativne posledice za razvoj idej socializma in za prizadevanja vseh naprednih sil v svetu.
Zahteve občanov Domžal in zbranega političnega aktiva so: UMIK VSEH TUJIH CET Z OZEMLJA ČEŠKOSLOVAŠKE TEK VSA PODPORA DEMOKRATIČNO rZVOLJENIM USTAVNIM INSTITUCIJAM IN KOMUNISTIČNI  PARTIJI CSSR.
Vsi istočasno podpiramo tudi stališča tovariša Tita in Centralnega komiteja ZKJ, ki so bila sprejeta ob dogodkih na Češkoslovaškem.
Milan Deisinger
Zatrto hotenje
Nedavna agresija sil na Češkoslovaško je tudi v domžalski občini sprožila val ogorčenja. Ob tem, za svetovno delavsko gibanje tako tragičnem dogodku, jc akcija za pomoč češkoslovaškim turistom, ki jih je agresija na njihovo domovino zatekla zunaj meja, potekla v Domžalah tako spontano, kot le malokje.
Menda ni naključje, da se je že prvi dan okupacije prijavilo štirinajst delavcev ene izmene Zdravstvenega doma Tineta Zajca v Domžalah, ki so bili pripravljeni prenočiti več kot štirideset češkoslovaških gostov. Zakaj je bila ravno v Zdravstvenem domu pripravljenost za sprejem gostov tako velika? O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zdravstvenega doma -Tine Zaje« v Domžalah, dr. Ludvikom Kovačem:
Uredništvo:
Kako, da je ravno v Zdravstvenem domu prišlo do tako spontanega odziva?
Dr. Ludvik Kovač:
Se preden odgovorim na vprašanje, naj povem, da je bila akcija za pomoč češkoslovaška gostom pri nas izvedena še isto jutro po okupaciji t. j. pred akcijo občinskega odbora RK
Prav gotovo ni izkazana pripadnost humanistični miselnosti samo posledica določene prof sionalne orientacije, pač pn tudi (tega smo se najbolj veselili) velike človekoljubne zavzetosti v našem kolektivu.
IVedništvo:
Zanima nas, kako so Cehoslo-vaki doživljali tragične dneve okrog 21 avgusta.
Dr, Kovač:
Prepadenost, to je edina beseda, ki lahko označi njihovo razpoloženje v — zdaj že lahko rečemo — tragičnih dneh češke zgodovine. Jasno je, da razpleta
po januarskem plenumu, kakršen se je razvil, niso pričakovali.
Uredništvo:
Kaj so si Cehoslovaki obetali od moskovskih pogovorov?
Dr. Kovač:
V preteklosti, po januarskem plenumu, je imel češki narod komajda dovolj priložnosti, da je spoznal, kaj pomenijo demokratične svoboščine, kaj pomeni humanistični socializem. Vsi so z zaupanjem zrli v Dubčka, vendar so bili večinoma skeptični do sporazuma v Moskvi. Rezultati pogajanj v Moskvi, so globoko deprimirali vse Cehe, saj je nekdo — potem, ko so bili rezultati pogovorov že znani — dejal: -Spet smo dobri za dvajset let-.
Dr. Ivo Pevec, član kolektiva Zdravstvenega doma Tineta Zajca v Domžalah nam je v razgovoru na vprašanje, kateri motivi so ga vodili, ko se je odločil, da sprejme pod streho štiričlansko  družino, odgovoril:
Dr. Ivo Pevec:
-Hotenje, pomagati človeku v stiski oz. v potrebi je človeku, žal pa ne vsem. prirojeno. Tudi meni. Za pomoč bi se odločil v vsakem primeru. Ne glede na to. kdo je potreben in kdaj.--
Uredništvo:
-Kakšna psihoza je bila med vašimi gosti v obdobju po moskovskih pogovorih?«
Dr. Ivo Pevec:
»Češkoslovaški turisti so prišli k nam s predsodki, da so si vse socialistične dežele med seboj, če že ne enake, pa vsaj po dobne. Videli pa so našo stvarnost in so bili nad njo, ki je drugačna od njihove, navdušeni. Želeli so si le. da bi bilo tudi njim v prihodnje zagotovljeno toliko demokratičnih pravic, kolikor jih imamo mi. Tako upanje jim je rojevala nova humanistična oreintacija njiho-
vega vodstva, zato je bila okupacija njihove domovine zanje toliko bolj boleča. V njihovih hotenjih jih je ponovno ut.es-nila, da (po moskovskih pogovorih) spet s skrbjo in nezaupanjem gledajo v prihodnost.
Prepričani so bili, da bodo moskovski pogovori prinesli takojšen umik okupatorskih sil, zato je njihovo razočaranje tako veliko in bridko.«
Čeprav so nas Cehi videli, nas našo vsakdanjost in življenje v lepši luči kot je v resnici, pa je pomoč in iiožrtvovalnost vseh naših ljudi, ki so bili pripravljeni nuditi pomoč in zatočišče, vredna vsega priznanja. Nek Ceh je pred odhodom domov 4«jal t -Tako težko jc zopet oditi v temo, če si enkrat videl sonce ...«
M. n.
Naši otroci so letovali
Letos so preživeli otroci iz domžalske občine devetnajst dni v Izoli. Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so bili zadovoljni in srečni.
Sončne dneve so preživeli na plaži, ob oblačnih dneh pa so odhajali na igrišča, katerih je v Izoli kar pet. Vzgojni kader je pripravil za otroke razne zabavne prireditve, med njimi tudi tombolo, na kateri so z veseljem sodelovali prav vsi. Ob koncu letovanja pa so napravili izlet z ladjo na Debeli rtič. Pretežna večina otrok se je tokrat prvič peljala z ladjo.
Ob pregledu prijav sem ugotovila, da jih je le ena tretjina prišla v Izolo na rekreacijo. Za dve tretjini otrok, iz socialno ogroženih družin, pa je pomenilo bivanje v Izoli pravi azil Prav take otroke bo potrebno v bodoče izbirati za letovanja in jim omogočiti, da bodo vsaj kratek čas preživeli v miru oh zadostni in primerni hrani ter negi.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da so finančna sredstva za letovanje otrok zelo skopo odmerjena, ter da bodo v prihodnje priha-
jali v poštev le tisti otroci, za katere bodo starši vplačali najvišji prispevek za letovanje. Torej tisti, katere lahko starši sami odpeljejo na morje.
Ob številu šoloobveznih otrok v naši občini je število 153, kolikor jih je letos letovalo v Izoli, odločno prenizko. Ker v eni izmeni ne more biti več otrok, kot jih je bilo v letošnjem letu, bi morda v prihodnjem letu organizirali spet dve izmeni, kot je to nekoč že bilo.
Morda bi bilo dobro preuda-riti, ali ne bi bilo umestno, da bi v prihodnjem letu prebrali kraj letovanja. V Izoli je plaža, ki je edino primerna, oddaljena 25 minut. Hoja ob opoldanskem soncu po zelo prometni asfaltni cesti je za otroke prava muka. Poleg tega pa je Izola že prava domžalska plaža Otroke neprestano obiskujejo starši, tete, sosedje, kar pa pomeni dodaten napor za vzgojitelje in otroke.
Dajmo že sedaj preudarjati, koliko sredstev bomo v prihodnje namenili, ter kje in kako bomo omogočili letovanje našim otrokom v prihodnjem letu.
F.ma Skor.lanc
NASA ENOTNOST JE POROK NASE NEODVISNOSTI! V BRATSKI SLOGI JE NASA MOC!
STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE Domžale, Kolodvorska 6
razpisuje po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni lisi SRS, št. 42/66) in po odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik št. 4<67)
III. JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO DELNO UREJENEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V K. O. MENGEŠ IN JARŠE V UPORABO ZA GRADITEV INDIVIDUALNIH OBJEKTOV NA OBMOČJIH: MENGEŠ — SEVERNO OD TAMIZA. DOMŽALE — SEVER L. MENGEŠ — SEVERNI
DEL.
1. Predmet natečaja so parcele:
a) Mengeš — Severno od Tamiza — označene v zazidalnem načrtu s pare. številkami:
529/38, 529/51, 529/24, 529/10, 529/36, 529/34, 529/52, 529/23, 529/20, 526/49, 529/9, 529/35, 529/53, 529/22, 529/21, 529/48, 529/8 vse k. o. Mengeš. Parcele so predvidene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.
Zemljišče leži severno od podjetja »T A M I Z« Mengeš.
b) Domžale — Sever I. — označene v zazidalnem načrtu s parcelnimi številkami:
572/3, 568/4, 568/3, 568/2, 572/4, 572/5, 566/3, 566/2, 564/4, 566/5, 566/6, 566/7, 555/5, 555/6, 555/7, 555/8, 555/9, 555/10, 555/15 in 555/12 ter 533/3 — 533/4 vse k. o. Jarše.
Parcele so predvidene za gradnjo enonadstropnih vrstnih hiš, povezanih z garažami. Zemljišče leži vzhodno od ceste Domžale—Kamnik in severno od ceste Ljubljana—Celje, ki je po zazidalnem načrtu št. 1793, maj 1967, predvideno za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov.
c) Mengeš — Severni del — označene v zazidalnem načrtu s parcelnimi številkami:
871/4, 97/1, 97/11, 97/7, 91/5, 91/4, 91/3, 90/4, 68/4, 54/5, 51/6, 54/7, 54/8 in 53/3 vse k. o. Mengeš. Parcele so predvidene za gradnjo individu-alih stanovanjskih hiš.
Zemljišče leži med Prešernovo, Kamniško cesto ter razhremenilnikom Pšate. ki je po zazidalnem načrtu št. 1123 predvideno za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov.
2. Rok za prieetek gradnje je 6 mesecev po dodelitvi zemljišča, za dokončanje pa 4 leta po dodelitvi zemljišča.
3. Odškodnina za stavbno zemljišče in pripravo bo naslednja:
a) Odškodnina za stavbno zemljišče in zemljišče za skupne namene (poti, ceste, otroška igrišča, zelenice itd.) se določi na podlagi cenitve sodno zapriseženega cenilca, oziroma po sodišču v nepravdnem postopku.
b) Stroški priprave zemljišča so za parcelo za vsa navedena področja 4000 N din. Ti stroški so predvideni kot začetna izklicna cena za parcelo.
4. Rok za plačilo izlicitirane cene zapade v plačilo takoj po pravnomočnosti odločbe o določitvi najugodnejšega ponudnika.
5. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 1000 N din, ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na račun št. 5012-1-79.
6. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15. dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu, vložite pa jih osebno pri Stanovanjskem podjetju Domžale, ali pa pošljete priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »natečaj za oddajo zemljišča«.
7. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje splošne pogoje tega natečaja. Najugodnejši ponudnik mora na svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (stanovanjske poti, vodovod, kanalizacijo in elektriko) v roku, določenem v drugi točki razpisa.
8. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale.
9. Zazidalne podatke in splošne pogoje natečaja dobe interesenti pri Stanovanjskem podjetju Domžale, Kolodvorska ulica 6/1, v pisarni za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč, telefon št. 72-444.
STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE
Iz občinske gasilske zveze Domžale
Za letošnji domžalski občinski praznik je bil posebni dogovor nabava nove avtocisternc za prostovoljno gasilsko društvo Mengeš. To društvo že nekaj let 7-avzema prvo mesto med PGD v občini. Njegovi člani so najaktivnejši in so doslej tudi pokazali najboljšo usposobljenost Zfl požarnovarnostno službo ne sarno v okviru domače občine, temveč tudi izven nje. Zato je ^"mžalska občinska gasilska 2veza v sporazumu z občinskim gasilskim skladom sklenila pOjd-Preti prizadevanje tega društva, dn bi bilo čim bolje opremljeno Za požarnovarnostno službo. Z
nabavo velike avtocisterne je bil dosežen prvi cilj. Zadnjo nedeljo v juliju se je zbralo v Mengšu kljub slabemu vremenu veliko ljudi in domačih ter okoliških gasilcev s prapori. Na lepo okrašeni tribuni na glavnem trgu so se zbrali častni gostje, med njimi predsednik domžalske občine Jože Pogačnik, predsednik občinske gasilske zveze Domžale Martin Andrejka poveljnik ObGZ Vinko Hab.jan in drugi. Na tribuni in okoli nje pa je bilo lepo število narodnih noš. Lepo je bilo videti tudi skupino gasilskih praporov. Po uvodnem nagovoru predsednika
PGD Mengeš Jožeta Erženični-ka je pozdravil navzoče predsednik občine Domžale, čestital mengeškim gasilcem k novi pridobitvi, obenem pa pohvalil njihovo dosedanjo aktivnost in jo postavil za zgled drugim društvom. Z željo, da bi avto-cisterna služila vsemu ljudstvu v pomoč in korist, je izročil ključe poveljniku društva Francu Blejcu.
Društvu je čestital tudi predsednik občinske gasilske zveze. Po končanem oficialnem delu je bil defile vseh gasilcev in praporov mimo tribune, ki ga je vodil Makarij Kralj, sodelo-lovala pa je mengeška godba.
Z nabavo avto cisterne, ki je stala 15 milijonov S din in za katero so domačini sami prispe-
vali 5 milijonov, drugo pa občinski gasilski sklad, je PGD Mengeš prvo društvo v občini, ki je sedaj res opremljeno z najmodernejšim gasilnim orodjem in tako pripravljeno tudi za večje požare ali druge elementarne nesreče. Enako bi bilo treba opremiti še druga centralna gasilska društva, kot so Domžale. Radomlje, Lukovica in Moravče. Finančna sredstva, vložena v ta namen, bi bila dobro in solidno naložena, ker bi dala dobro opremljena gasilska društva večjo garancijo za obvarovanje ljudskega premoženja.
Mengeškim gasilcem k njihovi novi pridobitvi iskreno čestitamo in jim želimo še veliko delovnih uspehov.
Na tem mestu naj omenimo še pridne in požrtvovalne hom-ške gasilce, ki si z raznimi prostovoljnimi akcijami nabirajo finančna sredstva za nujne potrebe društva. Tako so prostovoljno prevzeli obnovitev ceste, ki jo je zasul zemeljski plaz, in graditev betonskega mostu prek Mlinščice prt Rakcove.m mlinu v Homcu. Obe deli so hitro m z uspehom opravili in tako zaslužili nekaj denarja. Niso pa pozabili n« redne gn»ilske vn|e in so svojo usposobljenost, za požarnovarnostno službo že večkrat dokazali tako na občinskem kot, rm reptihličkern tekmovanju.  Tudi  hom.ški gasilci
so se uvrstili med najaktivnejše operativce domžalske občinske gasilske zveze.
Na koncu naj pohvalimo še prizadevnost POD Trojane, ki z veliko dobre volje in požrtvovalnostjo gradi svo.t novi gasilski dom. 2climo jim, da bi vztrajali do konca in da bi našli za uresničitev dovolj razumevanja tudi na forumih, ki so prav tako za razvoj požarnovarnostne službe v občini odgovorni.
O uspehu radomeljskih mladincev na zveznem gasilskem tekmovanju bom poročali v naslednji številki.
N. Vodnik
Razstava fotoamaterjev
V času občinskega praznika od 22.-28. julija 1968 je bila V mali rejni dvorani skupščine občine Domžale razstava umetniških fotografij.
Na razstavi, ki Je bila po dolgih letih prvi javni prikaz dela in uspeha fotografov-amaterjev lz Domžal, so razstavljali svoje fotografije: Franci Bolhor. Aco in Vilko Majhenlč iz Domžal. Slavko Mesar s Količevega in Janez Skok iz Menaša.
Obisk rastave je bil dober, saj si jo )e oRledalo več sto obiskovalcev. K temu. da je bil obisk tolikšen, je verjetno precej prispevala Zelo primerna lokacija, saj je prenekateri. ki je šel po opravkih na občino, zavil tudi na to razstavo. Morda ne bi bilo napačno, da bi bil-- take in podobne prireditve vedno v tem prostoru.
Eden prvih obiskovalcev, domačin, poznani pianist Aci Ber-toncelj je v knjigo vtisov napisal naslednje misli: »Bil bi zelo vesel, če bi bili Domžalčani več. krat deležni takih in podobnih umetniških manifestacij, kot je tale.«
Morda še nekaj vtisov ostalih obiskovalcev: »Lepo, vendar bi
želel, da bi sodelovalo še več mladih fotoamaterjev.«
-Lepo. vendar bi želel, da bi mlad) našli svoje mesto v tej prelepi panogi, s čimer bi razstava pridobila na kvaliteti in kvantiteti.« — »Razstava je sicer zn Domžale preskromna, a kar je razstavi jenega. je res lepo in nudi užitek vsem občudovalcem umetnin.«
Nazadnje naj navedem še oceno strokovnjaka, mojstra Vlastje Simončiča: »V celoti napravi razstava ugoden vtis, z ozirom na pestrost motivike. Skoda, da je nekaj posnetkov tehnično slabše izvedenih, zato niso prišli v ožji izbor za nagrade. Dela sem ocenjeval z istim kriterijem brez ozira na njihove formate.
Med vsemi razstavljavci je očitno pokazal največ sposobnosti In pestrosti v motivih Slavko Mesar, ki je tudi službeno dobil prvo nagrado. Njegov najboljši eksponat so -Vodne zvezde«. Franci Uolhar kaže izkušenost v fotografskem upodabljanju. Za posnetek -Drobni užitki«, ki je vsebinsko najbolj živahen in razgiban ter neposreden, mu je bila dodeljena druga nagrada.
Tretjo nagrado je prejel Aco Majhenič za svojo kolekcijo, v kateri je najboljši posnetek »Prve skrbi«.
Fotografiji pod naslovom »Cvetni kristali«, Janeza Skoka je bilo podeljeno priznanje.
Splošno mnenje je, da je raz stava  kljub  manjšemu številu avtorjev lepo uspela.
Naj končam z besedami enega izmed obiskovalcev; -Start je dober — sedaj pa tako naprej.«
Tone Ravnikar
1
Kako gospodari domžalsko Planinsko društvo
Se pred letom dni je bilo gospodarsko stanje društva zaskrbljujoče. Žica tovorne žičnice je bila na tleh zaradi viharja in tako je bila pred društvom velika naloga, da to pre-potrebno prevozno sredstvo obnovi. Potrebne so bile precejšnje investicije, da se je delo začelo in da je ta naš konjiček zopet potegnil.
Druga velika nesreča je bil personal v domu na Veliki planini, ki se je tako pokvaril, da je bil še v sramoto domu. Stalno so se vrstile pritožbe sanitarne In tržne inšpekcije ter seveda tudi gostov. VSe je bilo potrebno preurediti. Tako je bilo potrebno očistiti ne samo pod in zid, tudi ljudi na odgovornih mestih je bilo. treba zamenjati.
Naš planinski dom na Veliki planini je obiskalo v letnem času skoraj 20.000 planincev. V zadnjem času se je ta stvar precej popravila.
V domu je prenočevalo v letu 1967 1622 članov. Pregled ostalega prometa pa je: za alkoholne ln brezalkoholne pijače, hrano, razno blago, nočnine In tobak je društvo iztržilo skupaj 168.450,68 Ndin.
Stroški poslovanja pri doseženi realizaciji pa so bili naslednji: nabava pijač, živil, raznega blaga, razglednic, tobaka, za kurjavo, električni tok. plin, prispevki, takse, davki, zavarovalne premije, za vzdrževanje doma, plače osebja s prispevki, razni odpisi, zdravniški in sani-
tarni pregledi, bančna provizija in potni stroški skupaj 177.235,24 Ndin.
Tako je imel naš dom v lanskem letu 8.784,00 din izgube.
Ta izguba pa je bila pokrita I dohodkom tovorne žičnice in male tiskornice. Tako je bil končni rezultat poslovanja 4.710,33 Ndin čistega dohodka, s katerim smo povečali naš poslovni sklad. Društvo pa je nadaljevalo tudi z gradnjo novega poslopja na Veliki planini. V to gradnjo Je bilo vloženih 26 ti/J soč 231,73 Ndin. Prejšnja vred™ nost je bila 34.973,00 Ndin. Tako, da je sedanja vrednost stavbe 61.168.73 Ndin.
Del materiala kupljenega iz kredita, oz. investicijskega posojila je še na zalogi (instalacijski   material,   steklo, barve
Itd.),
Ob koncu poslovne dobe je bil saldo žiro računa 41.935.95 Ndin.
Ce upoštevamo lanski promet, nepravilnosti v poslovanju V domu. zaprt dom v največji sezoni, je izguba na domu razumljiva in v takšnih okoliščinah nujna. Iles pa je, da do takih okoliščin ne sme več priti in tudi ne bo.
Upravni odbor društva je torej premagal gospodarske težave lanskega leta. Pri tem gre zasluga tudi skupščini občine Kamnik, ki je razumela težak položaj društva in ga zato oprostila davka za leto 1967, za kas« ji je upravni odbor PD Domžar zelo hvaležen.
♦Vodne zvezde«, fotografija Slavka Mesarja, ki je bila nagrajena s prvo nagrado
OBVESTILO INTERESENTOM ZA NAKUP STANOVANJ IN G ARA Z
Sporočamo, da je v stanovanjskih stolpičih, ki jih gradi Gradbeno podjetje »OBNOVA« iz Ljubljane v »soseski-med Ljubljansko cesto in Kidričevo ulico v Domžalah na razpolago še nekaj dvosobnih in enosobnih stanovanji garsonjer in garaž.
Pogoji za nakup so delno spremenjeni ter precej ugodnejši.
Interesenti, oglasite se v prostorih Stanovanjskega podjetja Domžnlc, Kolodvorska 671, kjer boste dobili podrobn* pojasnila o možnostih nakupa stanovanj in garaž.
STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE
Nekaj misli ob tradicionalni razstavi na tehnični srednji usnjarski galanterijski šoli v Domžalah
Detajl / rastave
Ze nekaj let nas ob tem času opozarjajo absolventi galanterijske Šole iz Domžal na razstavo oziroma ogled diplomskih izdelkov. Tako je bilo tudi letos. V prostorih šole so letošnji diplomanti tako kot njihovi predhodniki doslej, razstavljali izdelke, s katerimi so bili zadolženi pri opravljanju zaključnega izpita.
Na uspeli prireditvi naših absolventov, menda jih Domžal-čani lahko tako imenujemo, iskreno čestitamo. S tem, kar smo videli, smo lahko resnično zadovoljni. Prikazani izdelki so nam dokazali, da poklic galanterijskega tehnika ni lahek. V njem prav gotovo lahko uspe le tisti, ki stroko resnično vzljubi. V vsakem razstavljenem izdelku smo namreč lahko čutili nekaj topline, kar je gotovo odraz . ustvarjalnih želja njegovega oblikovalca — ustvarjalca. Mladi absolventi so v dokaj okusni in pregledni obliki prikazali vsa področja sodobne galanterije od kovčkov, torbic, aktovk, map, skrinjic pa tja do izdelkov drobne galanterije. Na enaki, dostojni višini je bilo tudi aranžiranje.
Na žaloet je tudi ta uspela prireditev imela svojo senčr-Stran.
Za kaj gre? V knjigi vtisov smo med pohvalnimi ocenami zasledili tudi ime našega republiškega poslanca tov. Matičiča, ki je med drugim napisal, »da šola zasluži za svojo dejavnost več pozornosti in vsekakor v zaostreni selekciji strokovnega šolstvi na Slovenskem tudi svoj obstoj«, S tem V zvezi imamo namreč v mislih dobre in iskrene želje mnogih obiskovalcev ter delavoljno mladino, ki pa v svojih hotenjih za organizacijo razstave ni bila deležna skora.l nobene materialne in moralne podpore od mnogih organizacij, na katere jo naslovila prošnje. Edini, ki so brez obotavljanja razumeli težave mladih absolventov, so bili Združena kemična industrija Domžale, predsednik občinske skupščine ter direktor tovarne »TOKO«.
S posebnimi občutki je obiskovalec lahko poslušal tudi ugotovitve danes še mladih razstavljavcev, jutri že bodočih proizvajalcev, da na otvoritev ni prišel niti en sam uradni predstavnik! In kar jih še bolj boli, v treh dneh, kolikor je razstava trajala, niso zasledili med obiskovalci nobenega predstavnika družbenih organizacij iz Domžal kot npr. ZK. SZDL, mladine, sindikata itd., čeprav so bili le-ti vabljeni še s posebnimi vabili.
Prav gotovo nas omenjene ugotovitve motijo. Kdaj bomo spoznali, da je v času izredno hitrega razvoja naše družbe najbolj pomemben človek? In če ob tem ugotavljamo in želimo ter ne nazadnje tudi hočemo biti oblikovalci teh novih generacij, tedaj bomo morali naš odnos do mladega človeka bistveno spremeniti.
Zahvala gre torej za prijetno doživetje delovnim absolventom usnjarsko galanterijske šole in redkim posameznikom, ki so jih ob tej priložnosti hoteli razumeti. Domžalčani pa si takih nrireditev samo še želimo.
M.
Razstava na Posebni osnovni šoli na Homcu
Na Homcu je bila ob koncu ju-jUia odprta razstava pismenih, "kovnih in tehničnih izdelkov njihovih učencev. Obiskovalci ?e niso mogli načuditi ličnosti 'n praktičnosti razstavljenih Predmetov. Na razstavi so lah-150 sledili prvim začetkom roč-
ne spretnosti teh otrok, pa vse do že praktično uporabnih pred metov učencev višjih razredov. Tudi pismeni izdelki so pričali, da so tudi ti učenci sposobni napraviti lep spis, lepo risbo. Vezenine, prti za mizo, razni okrasni predmeti so privlačeva-
Skrbno pripravljana, razstava del  učencev  Posebne «o!c na Homcu je privabila mnogo obiskovalcev, ki so bili nad kvaliteto izdelkov teh otrok presenečeni
li obiskovalce, ki niso štedili s pohvalo. Zanimivi so bili izdelki prvošolcev, ki so se učili prvih prijemov, prav tako kot izdelki osmošelcev. ki so poslali na razstavo že grafične izdelke.
Se posebno zanimanje pri obiskovalcih pa je vzbudila razstava tehničnih izdelkov. Tu ste lahko videli lept izrezljane in poslikane otroške stolčke, velik klopotec. mlin na veter, semafor in celo veselisko raketo, lepe intarzije, knjige, ki so jih učenci sami vezali, razne strojčke za rezanje, itd.
Skratka, letošnja razstava pismenih, likovnih in tehničnih izdelkov na Posebni osnovni šoli na Homcu je ne samo lepo uspela, temveč je tudi jasno pokazala, da se da z veliko prizadevn>,st]o in požrtvovalnostjo marsikaj doseči tudi s težko učljivimi otroki. Obenem je opravičila dosedanji in tudi bodoči obstoj te šole, ki upravičeno pričakuie vso podporo tako obeh občinskih skupščin kot tudi vseh političnih in družbenih organizacij ter podjetii.
N. Vodnik
Neprevidnost ki bi lahko bila usodna
Zgodilo se je pred I. osnovno šolo v Domžalah. Osebni avto Fiat L.T 392-69 je pripeljal iz centra Domžal s približno 59 km na uro. Nenadoma mu je pred gostilno KRHEK zapeljal pred avto kolesar (seveda brez nakazane smeri). Da ni bilo hujše nesreče, se mora kolesar zahva -liti samo prisebnosti voznika, ki je v trenutku zavrl. oz. ustavil vozilo, tako, da se }e kolesar le naslonil na avtomobil. To, kar se je zgodilo po tem dogodku, pa je pravzaprav smisel mojega pisanja.
Ko je voznik izstopil iz avtomobila, je najprej pogledal, če se je kolesarju kaj zgodilo, po ugotovitvi, da kolesarju ni nič, pa se je obrnil k avtomobilu, ka teri je odnesel le dve praski. In namesto, da bi se mu kolesar opravičil, ko ga je voznik vprašal, če sploh kaj misli, ko zaradi nepazljivosti izpostavlja nesreči sebe in druge, mu je mirno odgovoril: -Bi me pač povozil.« Verjetno bi marsikdo ob takem odgovoru izgubil živce, voznik avtomobila pa mu je samo dejal: »Srečen sem, da se ti ni nič zgodilo, kajti iz tega bi lahko nastala  tragedija. Ce ti
je kaj do življenja, drugič malo bolj pazil,« in ie odpeljal.
Ob majhni nepazljivosti voznika bi se lahko končalo vse drugače. Otroci bi izgubili očeta, žena moža brat brata itd. V časopisu pa bi lahko prečitali: Zaradi neprevidnosti kolesarja je cesta zopet terjala svoj krvni davek.
Vse pri-nanje prisebnim voznikom, ki na cesti pazijo tud: na drug~ in vso grajo tistim, ki zaradi neprevidnosti ali objestnosti povzročajo toliko nesreč. Morda kolesarju res ni bilo do 'astnega življenja, vendar ostane zavest n izgubljenem človeškem življenju stalni spremljevalec tistega, ki je brez krivde
kriv- MIlan nelslnger
DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC
Prireditve za občinski praznik
Klavirski koncert
Svečani začetek občinskega praznika je bil že 21. julija v Radomljah. Najprej so se domačini poklonili spominu padlih na grobišču pri spomeniku v Radomljah. Nato je sprevod krenil k spomeniku v Preser-jah. ki stoji na mestu, kjer so se julija 1941 zbrali udeleženci vstaje. Sodelovala je mengeška godba. Kratek govor je imel udeleženec tega sestanka, prvo-borec Jože Pirš-Luka. Sledila je še kratka recitacija. Taborniki pa so zakurili taborni ogenj. Poudarek prireditvi so dale prelepe narodne noše, ki jih je v Radomljah in okolici kar precej.
V času praznovanja je »ilo več športnih prireditev, v nedeljo 21. julija so mengeški gasilci   izročili   svojemu namenu
nov gasilski aiitomobil, odprta je bila pa tudi razstava umetniške fotografije v Domžalah.
Svečana seja, združena z akademijo, je bila v soboto 27. julija v Delavskem domu na Viru. Pohvaliti moramo predvsem prizadevno Jamarsko društvo iz Domžal, ki je letos pripravilo to akademijo. Sodelovali so pevci iz Doba, Ihana in Domžal, ki so skupaj z domžalsko godbo izvajali borbene pesmi, pesem sužnjev iz Verdijevega »Nabuc-ca« in »Janičarja«, ki ga je uglasbil Matija Tome. Rok Lap je v njej odlično zapel svoj solistični part.
Recital, ki ga je pripravil Andrej Zaje, je povezoval posamezne pesmi. Akademija je zares lepo uspela.
T. Ravnikar
Rokovnjaški tabor na Brdu
Letos je bil n,i Brdu pri Lukovici že dtvetič rokovnjaški labor. Ze na predv čer, v soboto 6. julija so člani KUD Janko Kersnik iz Lukovice prikazali odlomke iz Kersnikovih »Ro-kovnjačev. Nastopila pa je tudi plesna skunina folklornega društva »Tine Rožanc ki je odlično zaplesala ciganske plese.
V nedeljo 7. iulija. na dan glavne prireditve se je na travniku, kjer je bil rokovnjaški
napad in v bližnjem gozdiču, kjer je bilo preskrbljeno za jedačo, pijačo in ples, zbralo več kot 4000 ljudi, ki so z zanimanjem sledili prihodu »jare gospode«. »Francozov« in nazadnje samemu napadu rokovnjačev. Obiskovalci so se nato zabavali na prireditvenem prostoru še pozno v noč.
Da je prireditev tako lepo uspela je pripomoglo tudi lepo vreme.
5. septembra se nam je že četrtič predstavil znani pianist Walter F. Anderson. Izvajal je Schubertove in argentinske skladbe, za konec pa še črnske duhovne pesmi.
Poslušalci, ki so napolnili malo dvorano Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah do zadnjega kotička, sedeli so celo v hodniku, so njegova izvajanja nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
Profesorje in študente, udeležence jugoslovansko-ameriške-ga seminarja v Grobljah, ki so se udeležili tega glasbenega večera, je ob koncu pozdravil predsednik skupščine občine Domžale Jože Pogačnik, za pozdrave pa se ,'c zahvalil vodja seminarja dr. Hollenbach, predstojnik združenja collegtov Velikih jezer iz OHIO v ZDA.
Letos se sicer ne moremo pohvaliti s posebno đoIgin\ vročim poletjem, tisti vroči dnevi, kolikor jih je pa bilo, pa so bili vroči kot lc redkokdaj. In v teh dneh so ljudje povsod, kjerkoli so le mogli in kadarkoli so le mogli, iskali osvežitve. Hodili so se kopat na kopališča, na urejene plaže, na bregove Save in Bistrice. Mengšani pa so iskali ohladitev v ne preveč čisti Pšatl in ob razbremenilniku. Na stotine jih je bilo, ki so čofotali P" vodi, starih in mladih in vsi so ugotavljali, da bi bil Mengšu kopalni in plavalni bazen potreben. Le, kako prstopiti k uresničenju te želje
»Celjski grofje« v Mengšu _
Kvaliteta po JUS
Prizadevno delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Menges je letos poleti v letnem gledališču v Mengšu nekajkrat z uspehom uprizorilo dramo Bratka Krefta. »Celjski grofje«. Delo je zrežiral Maks Furjan, ki je od-
22. junija je prizadevno Jamarsko društvo iz Domžal na dvorišču gradu Krumperk spet priredilo odlomek in opereto »Adam Ravbar«, ki si jo je ogledalo toliko ljudi kot še nikoli doslej.
Poleg dramskega prikaza, odhoda in zmagoslavnega prihoda Adama Ravbarja iz bitke pri Sisku, so pevci iz Doba, Ihana in Domžal izvajali pesem suž-
lično odigral tudi glavno vlogo Hermana Celjskega. Tudi ostali igralci so svoje vloge odlično odigrali, tako, da so številni gledalci z zadovoljstvom zapuščali prelepo naravno gledališče v Mengšu.
njev iz »Nabucca« in »Janičarja« Matije Tomca.
S takim načinom so pripomogli k popestritvi prireditve in ne nazadnje tudi k večjemu obisku.
Po prireditvi in v nedeljo so imeli na prireditvenem prostoru in ob Jamarskem domu na Gorjuši piknik, ki je bil zelo dobro obiskan.
Tone Ravnikar
Občani Peč, še bolj pa okoliških vasi in zaselkov, se že dal.j časa pritožujejo nad slabo kvaliteto električnega toka. Zlasti zvečer je tako slab, da utihnejo radijski sprejemniki in slika I televizijskih zaslonov (zgine --100-vatne žarnice pa brlijo približno tako, kot bi si svetili s trskami v času naših babic in dedov.
Težko je verjeti, da se temu ne bi dalo vsaj delno pomagati. Omrežje, ki je še pred leti zadovoljivo napajalo gospodarstva in gospodinjstva — takrat so ljudje uporabljali elektriko predvsem za razsvetl javo — .ie postalo preslabotno, da bi prišlo po njem dovolj energije za pogon številnih elektromotorjev in
gospodinjskih strojev, kl JI*1 pred leti ni bilo, danes pa 1 pridobivajo domovinsko pravico že skoraj v vsaki kmečki hiši'
Z delno zamenjavo tankih žic s primerno debelejšimi, bi se stanje verjetno močno popravilo. Marsikje pa so kvaliteto toka izboljšali s postavitvijo manjšega transformatorja. To ■ mi je zdelo vredno omenit1* kajti bliža se zima in s tem zlasti ob večerih le slabši tok.
V zadnjih nekaj letih smo se soočili z nekajkratno podraži' tvijo elektrike — ob novem letf je na vidiku nova podražite*-Kaj, ko bi se ob vsem tem le našel kdo, ki bi vprašal potrošnika, če je s kvaliteto uslug za' dovoljen. Tone xurgic
»Adam Ravbar«
PRVA JUGOSLOVANSKA BRIGADA
Spomini na težke in siavnc dni v Srbij:,  Beogradu in Sremu pred Ti. in 21. leti
Mnogo slovenskih fantov je. sodelovalo tudi v jugoslovanskih enotah, ki so se borile s sovražnikom v Srbiji lil ga potem gnale prek Sremu in Slavonije prou bio-veniji. Slovenci iz vseh krajev Gorenjske, Primorske, Štajerske ln Koroške so bili v njih. Posebno pomembno pa je bilo to, da je bila večina borcev prve Jugoslovanske brigade Slovencev. Pri tem mislim predvsem tudi na 1 .četo 1. bataljona 1. korpusa 1. armije. Prva .Jugoslovanska brigada je bila vedno na odgovornih položajih. Bila je močna, saj je štela kakih 3000 mož in mladih fantov, to pa je predstavljalo silo, ki je vlivala sovražnikom strah v kosti. Posebno še, ker so bili v celoti opremljeni z vsem orožjem od puške do 70 kg težkega ruskega mitraljeza, edinica pa je imela tudi topove in protitankovske puške, pozneje pa tudi tanke. Zato pa so ji bile poverjene vedno težke naloge. Prehodila je vso Romunijo, šla prek Donave v Srbijo, borila se je v Su-madiji med Kraljevim in Čačkom, kjer je imela težke in krvave borbe z dvema nemškima divizijama, v katerih je uničila Več tankov. Brigada je junaško jurišala na betonske bunkerje in sovražne tanke, prizadejala sovražnikom velike izgube, pa tudi sama je utrpela veliko škodo, saj je v junaškem boju popadalo okoli 700 borcev in oficirjev. Ker so Nemci v teku bojev dobili okrepitev iz Grčije in Makedonije, se je brigada po nekaj tednih trdih bojev odločila za drugo smer prodiranja proti Beogradu, kjer je nekaj časa tudi ostala, da je izpopolnila kader. V Beogradu je bilo takrat bolj žalostno. Nastanjeni smo bili na Topčideru — bilo je meseca decembra 1044 — po Beogradu smo opravljali stražo na več mestih. Tudi v kino smo šli enkrat in ko smo korakali Po Beogradu, je rekel naš priljubljeni komandir Slavko Korenjak-Parnčnik: »Slovenci, zapojte nekaj slovenskih pesmi.« in res, začeli smo peti Regiment po cesti gre. pa Dekle delaj pušelc in Oj. ta vojaški boben. Množica je začela vpiti: »Se. še. Pa od kod ste tu Slovenci?« in nam stiskali roke. Med njimi je bilo seveda tudi
mnogo Slovencev, ki so že več let živel: v Ui ogradu. Komandir je zelo rad poslušal nase pesmi. Bil je po rodu Slovak Tudi komisar je bil vesel našega petja ml pa smo se zavedali, da so dnevi kratki m da vsako uro lahko pride povelje, da gremo na fronto. In res, nekega dne je prišlo, še prej pa so prebrali pohvale in razdelili odlikovanja.
Bilo je nekega zgodnjega jutra v decembru. Vsa brigada je bila postrojena godba, zastava, vse je pripravljeno za odhod na fronto. Povedo nam še, da nas bo obiskal tovariš Tito. Vsi bi ga želeli videti. Ko pa sta se pojavila komandant in komisar naše brigade, je godba zaigrala, mi pa smo se poslovili od lepega osvobojenega Beograda. Prešli smo Savo pri Zemunu v dežju in nalivu, ki je pojenjal šele pri Novi Pazovi. Tu dobi vsa brigada povelje, da se ustavi. Tito! Tito! Pozdravljen naš general Tito! vzklikajo borci vseh narodnosti, on pa nas sprašuje, kako se počutimo, od kod smo doma, se še malo pošali in gre od borca do borca, nato pa gremo dalje proti fronti, sovražniku nasproti. Cez nekaj dni smo že v Sremski Mitrovici. Neprestano samo dež. sneg, voda, mraz, nekje pa še podrt most. tako da smo morali do vratu v vodo. Vsi mokri gremo dalje, srečujemo kolone partizanov, ki se umikajo in nosijo polno ranjencev. Tu nas porazdele v manjše enote in že krenemo v smer, da zaustavimo Nemce. Hitro se vkopljemo, a kaj, če si jamo izkopal, jo je takoj zalila voda. Marsikdo že obupuje, pa pravi eden izmed borcev: »Saj bo jutri tukaj juriš, potem pa bo že, saj bomo šli naprej, ali pa bomo popadali.« In res, drugi dan smo šli v juriš po sami čisti ravnini proti nekemu gozdu, v katerem so bili Nemci. Pod našim pritiskom kmalu beže, mi pa za njimi v gozd. V tem boju je padel vodnik prvega voda, vodnik drugega voda, vodnik tretjega voda. komandir pa je bil ranjen. Se vedno padajo na gosto na nas granate. Nemški tanki nas napadajo in sovražnik nas je tolkel z vsem težkim orožjem, vendar umaknili se nismo! Bri-
gada je bila iz dneva v dan v ognju! Bila je re» prva in po\sod prva. Sestavljena je bila iz pripadnikov vseh narodnosti Slovencev, Hr\ aiov. Srbov, Črnogorcev Bosancev, Slovakov in Rusov'. Povsod, kjerkoli se je pojavila, je bilo polno zanimanja za te slavno brigado. Vsi so se spraševali, od kod so tu Slovenci. Bili pa so v njej tuai prostovoljci iz Egipta. Perzije in drugod, saj brigada je bila sestavljena v Rusiji iz samih prostovoljcev Leta 1943 je že nastopila v Moskvi na paradi in tudi Stalin, vrhovni poveljnik sovjetske vojske, jo je gledal in jo zelo pohvalil. Obiskali so jo tudi nekateri višji generali iz tedaj It ne osvobojene Jugoslavije, ki so velike prispevali, da je šel glas o njej po svetu, tako da so pri odhodu iz ZSSR prišle številne delegacije zavezniških držav: angleška, ameriška, francoska, poljska in češka in vse te delegacije so potrdile in priznale našo prvo Jugoslovansko brigado za prvo brigado Jugoslavije. Koliko slovenskih pesmi se je prepevalo v daljni Rusiji v teh težkih vojnih letih. Iz dneva v dan je brigadna godba igrala pesmi in koračnice borcev prve Jugoslovanske brigade. Štela je kar 40 godbenikov, sami odlični fantje, Slovenci in Hrvatje. Tudi oni so dali svoja življenja na sremski fronti. Brigada se je borila vseskozi na sami čisti ravnini, prehodila pa je težko in slavno pot do Celja in Maribora. Vendar, cilj je doseglo le malo starih borcev. Prva četa je bila skoraj vsa uničena, čeprav je imela prav ona najbolj prekaljene borce. Med tistimi, ki so popadali, so bili tudi borci iz okolice Moravč, Domžal in Kamnika.
Danes je le še malo živečih borcev te brigade. Nikdar ni snidenja z onimi iz Hrvatske in Srbije. Zakaj ne napravimo po tolikih letih izleta v Srbijo in na srem-ske ravnine. Zakaj ni knjige, ki bi pisala o prvi Jugoslovanski brigadi, zakaj ni niti ene ulice, ki bi se imenovala po niej? Borci in oficirji prve Jugoslovanske brigade so dali velik krvni davek za osvoboditev domovine. Njeni bataljoni so korakali pod zavezniškimi zastavami onkraj Moskve blizu Volge, skozi Ukrajino, Mol-davijo. čez Karpate in Romunijo, skozi velik del Srbije, čez Beograd v Srem. Slavonijo in Moslavino do Zagreba, da so slednjič prišli v Maribor, Celje in Dravograd kot zmagovalci in osvoboditelji.
Moravska cesta -kai bo s tabo?
Rekonstrukcija ceste Zelodnik—Moravče se iz leta v leto odlaga. Cesta bo kmalu postaja neprevozna, kajti zastopniki cestne uprave Ljubljana so izjavili, da jo zaradi preobremenjenosti ne bo več mogoče red-n° vzdrževati. Zaradi  tega no
bo
mogoče več dolgo odlagati
teh del.
Akcije za ureditev  te ceste l(jCejo že dolgo let, kajti bivši ?kra.jni  ljudski odbor Kamnik Je že leta 1947 razpravljal o tej esti in sprejel sklep, da se ta »radnja vnese v prvi petletni i~ an~  Zaradi  pomanjkanja dednih sredstev in zaradi prio-'^te  drugih  republiških cest >e ta cesta  izpadla iz plana J***  1952,  ko  je bil ukinjen *ra.i   Kamnik,   je   tudi bivši raJ   Ljubljana  stalno vnašal
to cesto v svoj plan. a do realizacije ni nikdar prišlo. Leta 1902 so bili zastopn.ki moravskih množičnih organizacij v Ljubljani pri upravi republiškega cestnega sklada. Zastopnik tega sklada je izjavil, da gredo vsa sredstva za gradnjo ceste Krka—Žužemberk—Novo mesto, ker bo v Žužemberku velika proslava in odkritje centralnega spomenika padlim borcem, a v letu 1903 bo prišla na vrsto cesta Zelodnik—Moravče. Leta j!)().{ so isti zastopniki ponovno intervenirali. Predstavnik tega sklada je izjavil, da bo treba še počakati eno leto, ker se mora zgraditi cesta Ljubljana— Kočevje zaradi 20. obletnice Kočevskega zbora. Leta 1964 pa se je ukinil okrajni cestni sklad in tako je padlo vse upa-
nje v vodo. Tega leta so se vsa sredstva medobčinskega cestnega sklada, ki se je tedaj ustanovil, angažirala za cesto Litija—Zagorje. Zastopnik republiškega cestnega sklada je predlagal, naj občina Domžale sama gradi to cesto, če smatra, da je rekonstrukcija potrebna. Občina Domžale je tedaj odobrila ca. 90 milijonov S din za gradnjo prvega odseka te ceste v dobri veri, da bo tudi republiški sklad za ceste odobril vsaj toliko svojih sredstev. Ob-
čina Domžale je preskrbela potrebne načrte za celotno traso Tudi leta 1965 in 1966 so zastopniki občine Domžale neprestano prosili republiške organe za denarna sredstva, toda zaman. V vseh teh letih pa so se postopoma gradile in modernizirale razne manj važne in manj pomembne ceste, ki imajo mnogo manj prometa, oziroma so mnogo manj obremenjene.
To potrjuje tudi naslednja tabela:
1. Smlednik—Jeprca
2. Medvode—Mavčiče
3. Črnuče—Gameljne
4. Stična—Krka .   . .
5. Vrhnika—Borovnica
Število vozil
578 1012 1007 305 679
Obremenjenost ton na km
1663 2421
2872 995
2790
Opomba
asfalt asfalt asfalt asfalt asfalt
Za druge ceste, ki so se na novo asfaltirale v okolici Ljubljane, ni podatkov.
Cesta Moravče—2elodnik, 610 vozil, 2358 t'km.
Cesta Moravče—Zelodnik je republiška cesta III. reda v dolžini 9,092 km. Ta cesta je bila zgrajena leta 1902 za tedanje potrebe, to je za vprežna vozila.
Do leta 1941 je bila ta cesta v zelo dobrem stanju in dobro oskrbovana, kajti kremenčev pesek so tedaj vozili s konjsko vprego in cesta pri tem ni trpela. Po vojni pa je cesta hitro propadala zaradi naraščajočega prometa in preslabega oskrbovanja. Pojavljala so se vedno težja vozila, zadnja leta se pojavljajo celo težke cisterne, ki tehtajo s tovorom vred preko 25 ton. V letu 1967 se je promet podvojil z ozirom na leto 1965. to je na 900 do 1000 vozil dnevno.
Tudi v turističnem oziru je ta cesta pomembna, posebno za Moravsko dolino, kajti s to ce-4tu bi se odprlo popolnoma novo turistično področje. Moravska dolina je znana po svojih naravnih lepotah in lepih iz-letnih točkah. V Moravče že sedaj radi prihajajo izletniki in turisti, z novo cesto pa bi se turistični promet še občutno povečal. Ker je bila cesta Moravče—Kandrše zgrajena v letu 1965. bi bil prek te ceste mnogo lažji in zanimivejši prevoz do Medijskih toplic. Tudi lovni in ribiški turizem bi močno zaživel. Gospodarstvo te doline pa bi se dvignilo, ker bi ta dolina dobila dobro prometno žilo. V Moravski dolini so ogromne količine vseh vrst kremenčevega peska, kar je ugotovil geološki zavod. Eksploatacija tega peska bi se lahko še močno povečala, ker bi se prevozni stroški znižali in podjetje Termit bi lažje konkuriralo na tržišču.
V letu 1965 je Cestno podjetje zgradilo 1,200 km ceste. Gradbena dela so stala 86.410.997 S din Vse te stroške je plačala občina Domžale. Ce bi republika financirala prav toliko, bi se lahko promet vršil po tej cesti do Brezij. Ce bi se v letu 1966 ali 1967 zgradilo samo še 1 km ceste, pa bi bil problem skoro v celoti rešen, kajti promet bi se po novi cesti odvijal že do So-kliča v Zalogu. Od Sokliča dalje pa je tako predvidena po načrtu delna razširitev že obstoječe ceste, to je po stari trasi, kjer bi se stroški za 1 km znižali In bi stal 1 km ceste samo 25 do 30 milijonov S din.
V mesecu februarju leta 1967 Je btl sestanek vseh uporabnikov te ceste v Moravčah, kjer so se predstavniki podjetij, ki cesto največ rabijo in zastopniki množičnih organizacij sporazumeli, da bodo podletla prispevala mesečno v sklad, ki se bo ustanovil za gradnjo oziroma rekonstrukcijo te ceste. V ta sklad naj bi prispevali tudi občani s tem. da bi se povišala cena avtobusnih voženj, lastniki motornih vozil pa bi še posebef prispevali določene zneske. Kljub večkratnim pozivom pa se do sedaj še ni odzvalo nobeno podjetje, koliko je pripravljeno prispevati. Podjetje Termit je baje sklenilo na seji DS, da bo prispevalo od prevožene tone peska 1 N din.
Tudi Cestno podjetje bi lahko vložilo prispevke, ki jih predvideva v naslednjih desetih letih
uporabiti za vzdrževanje te ceste, to je letni prispevek 6 milijonov starih din v ta sklad, enako pa tudi občinska skupščina in republika. S takim sodelovanjem bi se cesta lahko uredila v letu 1970. Naš republiški poslanec Cene Matičič, ki se je do sedaj kot edini poslanec resno zavzel za to cesto, se je na eni izmed sej republiškega zbora že zavzel za to cesto, in upamo, da bo tudi v bodoče zastavil vse sile, da bi ta dela enkrat le dokončno stekla. Sedaj pa je le od nas odvisno, koliko bomo sami prispevali v ta sklad, ki je ustanovljen pri KB Domžale.
Občani so se na zboru volivcev izrazili, da bodo prispevali kolikor bo pač največ možno, saj smo Moravčani že od osvoboditve dalje navajeni prispevati, prispevali pa smo tudi že med vojno pomembni delež za našo osvoboditev. Požganih Je bilo 96 hiš in gospodarskih poslopij in te so si ljudje večina sami obnovili, nato so prispevali za elektrifikacijo vasi, nato za gradnjo obrata Rašica, obratov Mizarstvo v Dolah, za ureditev parka v Moravčah in spomenik padlim borcem itd. Zaradi tega bomo prispevali ln sodelovali tudi za gradnjo te važne prometne žile, ker se dobro zavedamo pomena, ki ga za vse nas ima ta cesta. Kolikor pa le ne bo pomoči od nobene strani, bomo prisiljeni izvesti akcijo za asfaltiranje stare ceste Moravče—Lukovica, ki bo samo za osebni promet, kajti s tem bomo vsaj deloma oživeli turizem, ki ga sedaj zavira nemogoča cesta. Tako bi lahko zaživela Limbarska gora. ki je zelo lepa izletniška točka. Iz Gabrja prek Hrastnika do vrha te gore so vaščani sami zgradili cesto, ki je sposobna za osebne avtomobile.
Tudi Miklavža radi obiskujejo izletniki in Trojico. Vse te izletne točke in še vrsto drugih krajev v Moravski dolini bo mogoče obiskati, če bo cesta primerna za sodobni promet. Upravni odbor sklada za adaptacijo te ceste bo v kratkem izvedel denarno akcijo in odbor upa, da bo naletel pri občanih na kar največje razumevanje, kajti brez aktivnega sodelovanja nas vseh ni pričakovati, da bo cesta kdaj asfaltirana.
Ker je ta cesta med najslabšimi republiškimi cestami III. reda v Sloveniji, vsi Moravčani pričakujemo, da bo po 20 letih prošenj dokončno le prišla na prioritetno listo bodočih gradenj cest. Ker prispevajo lastniki motornih vozil že sedaj za vzdrževanje cest razne prispevke in takse (za bencin, občinsko takso itd), upamo, da bo tudi republika našla del sredstev, ki jih bo prispevala v naš sklad, kajti občani sami nismo sposobni, da bi sami zgradili prepotrebno cesto Ze-lodnik—Moravče, ki. takšna kakršna je, predstavlja našo sramoto. I« G
GO-CART dirke za državno prvenstvo v Domžalah
Prav gotovo je AMZ Jugoslavije dala prizadevnim avto-mo-to delavcem in AMD Domžale nasploh lepo priznanje, ko jim je poverila organizacijo go-cart tekmovanja (sedmo po vrsti) za državno prvenstvo. Tekmovanje, na katerem se je zbralo okrog 50 tekmovalcev, je vzbudilo med Domžalčani veliko zanimanja. Gledalcev se je ob progi v centru mesta zbralo kakih 6000; zanje je bilo tekmovanje nekaj novega. Tekmovanje je nekoliko motil dež, vendar to ni pokvari lo splošnega vtisa prireditve, »aj so vsi navzoči funkcionarji AMZ Jugoslavije zatrjevali, da je bilo tekmovanje organizirano brezhibno, brez spodrsljajev in da je povsem zagotovo, da bodo Domžale dobile v prihodnje organizacijo podobnih kvalitetnih prireditev.
V kategoriji do 100 cem so vsi prisotni pričakovali zmago domačinov — Grilja in Sublja, vendar je nepričakovano zmagal Marjan Kadakovlč, član AMD Zagreb, ki je tudi največji konkurent Grilja v borbi za letošnji naslov državnega prvaka. Radakovič je zmagal v treh vožnjah, v četrti po ga je Grilj, ki je imel nenehne težave strojem, le uspel prehiteti. Radakovič je z zmago v Domžalah prišel na čelo generalne razvrstitve in ima nedvomno precej možnosti za osvojitev letošnjega naslova državnega prvaka.
V kategoriji do 125 cem je po superiorni vožnji zmagal član AMD Moste — Mirko Živec, ki je zmagal v vseh vožnjah V tej kategoriji se je zelo odrezal Ihanec Kokalj (sicer član AMI) Moste), ki je zasedel tretje mesto.
Marjan Radakovič je po končani dirki izjavil:
»Dirka s tako močno konkurenco Je za vsakogar izmed nas velika psihična preizkušnja. Steza v Domžalah je zelo kvalitetna — čeprav morda za karting nekoliko preenostavna. S svojim uspehom sem zelo zadovoljen, saj sem zmago izbojeval v Domžalah, kjer so doma odlični tekmovalci.«
Rezultati:
Kategorija do 100 cem: 1. Marjan Radakovič (AMD Zagreb) 50 točk, 2. Anton Grilj (AMD Moste) 46 točk, 3. Jože Grobev-nik (AMD Bled) 42 točk, 4. Stane Subclj (AMD Moste) 40 točk, 5. Jože Turk (AMD Moste) 39 točk, 6. Miro Oblak (AMD Vrhnika) 38 točk, 7. Anton Gajgck (AMD Celje) 37 točk, Itd. ^
Generalno razporedje po sedmih dirkah (tekmovalci jih vozijo deset): 1. Radakovič. 2. Grilj. 3. Grobcvnik. 4. Turk, 5. Šubelj, 6. Oblak itd.
Kategorija do 125 cem: 1. Mirko Živec (AMD Moste) 50 točk, 2. Stane Hočevar (AMD Koper) 46 točk, 3. Franc Kokalj (AMD Moste) 42 točk, 4. Gino Ratoša i AMD Koper) 40 točk, 5. Iva" Jenko (AMD Koper) 39 točk, 6-Ivan Povljač (AMD Koprivnica) 38 točk, itd.
Generalno zaporedje po sedmih dirkah:
1. Živec, 2 Hočevar, 3. Itatuša, 4. Povijač, 5. Kokalj. 6. Jenko
itd.
Moštveno: 1. Moste 1142, 2. Zagreb 906. 3. Koprivnica 603, 4. Koper 448
Medrepubliški dvoboj Slove> nija : Hrvatska 1166 : 983 f M. Brojan
Tekmovalci na startu
Državna reprezentanca v Domžalah
Domžalski košarkarski športni delavci so se zelo potrudili, saj je bila za otvoritveno prireditev v novi dvorani komunalnega centra odigrana ekshi-bicljska tekma med državno in olimpijsko reprezentanco. V novi, res lepo urejeni dvorani, sta obe naši reprezentanci — ki Sta prišli s kondicijskih priprav na Voglu (reprezentanti se pripravljajo na olimpijske igre v Mehiki) prikazali zelo dobro košarko, na trenutke celo izredno; tehnično brezhibno in navdušujoče
Na tiskovni konferenci, ki je bila pred prireditvijo ob navzočnosti najvišjih občinskih predstavnikov in večjega števila novinarjev, sta bili dovršenost dvorane in arhitektonska funkcionalnost večkrat naglašeni. Predstavnika reprezentance — naša stalna državna repre-zentanta Daneu in Cvetkovič pa ■ sta dejala, da je domžalski dvoranski objekt sedaj nedvomno najlepši in za košarko najprimernejši celo v državi. Poudarila sta tudi — zlasti Cvetkovič -r da bi bili vsi beograjski športniki (samo v Beogradu so štirje zvezni košarkarski ligaši) presrečni, če bi imeli eno samo tako dvorano.
V tekmi, ra ! ateri je bilo navzočih kakih 1500 ljubitejev košarke,   je   zmagala starejša
državna reprezentanca, v kateri so igrali Daneu, Cermak. Raj-kovič, Skansi, Ražnjatovie itd.
Rezultat: 106:92 za državno reprezentanco.
Prav bi bilo, da bi se ta lepi objekt v prihodnje tudi zavaroval, da bi dobil stalnega oskrbnika, da se ne bi več zgodilo, kot se je nekajkrat v preteklih dneh, da bi pozno v noč nekaj posameznikov — izven organizirane dejavnosti kluba — uporabljalo dragoceni in drag objekt samo za zadovoljevanje svojih osebnih nagnjenj.
Nova dvorana komunalnega centra v Domžalah je doživela svojo krstno prireditev. Igralce in gledalce je navdušila
Prijateljsko šahovske srečanje z gosti iz Danske
RanDKKS (Danska) : domžale 8.5 :4,S
Pred nedavnim Je Šahovsko dru-•tvo Domžale v počastitev občin-*kega praznika organiziralo prijateljsko srečanje z eaim najboljših lovskih društev Danske — Ran-<*er*om. Danski šahovski klub Ran-der» Je pred tem odigral že dve »reeanjl s SK Maribor. Eno sreča-
nje je remlzlral In eno Izgubil. Rezultata: 4.5 :4,5 in 4:0
Domžalski šahisti (tretjeplasirana ekipa Slovenije) so zaceli zelo dobro. Kasneje pa so. v končnicah, slabše nadaljevali in nekaj Jih Je partije že v dobljenih pozicijah Izgubilo Ce bo do povratnega sreča-na prišlo, bo to v oktobru.
Sicer pa domžalski šahisti ne mi-
rujejo.   IJoleg  vsakomesečnega turnirja bo v tem mesecu organiziran le    znani HERING-ZUPANCICLV spominski   turnir,   za   katerega je obljubilo udeležbo že nekaj znanih slovenskih šahistov. Rezultati  srečanja  z Randersoin: IVACIC : CHRI STEN SEN 1 :0 VAVPETIC . JACOUSEN  II : 1 LOHBEK : VESTERGAARD   0 : 1
TOMSIC : NIELSEN   1 : II HREN : MADSE1S   0,5 : 0.S AVSEC :JASOBSEN   0 : 1 LAZN1K . MAKTENSEN   (I.:, : 0.5 TREBUSAK : PUHLE  11,5 : 0,5 SLAK    C H KI STEN SEN  1 :0 BOLKA . ASEN   0 : 1
Nogometaši Domžal zmagujejo
V letošnjem poletju domžalski nogometaši niso mirovali — nasprotno! V občini Je bilo v tern času organiziranih toliko tekmovanj ln posameznih tekem, kot že dolgo ne. Največ uspeha so Imeli nogo metaSi Domžal, ki so trenutno brez trenerja In ki praktično poleti sploh niso prekinili z delom. Zmagali so na vseh tekmovanjih, na katerih so sodelovali, razen v prijateljskem srečanju z zveznim ligašem LJubljano.
Zmagali so na turnirju v Kamniku, kjer so sodelovala moštva Kamnika. Mozirja, 2alca ln Domžal
Tudi v medobčinskem srečanju z reprezentanco Zagorja so bili Dom-žalčani zmagoviti. Goste so v tekmi malega nogometa na košarkaškem  igrišču   v   Domžalah prema-
gali s 6.5. čeprav so gostje vodili že s 3:1.
Na spominskem turnirju v Ihanu za nicmorial Karla Hribarja so v konkurenci treh moštev (Ihana, moštva Iz Železne Kaple na Koro Skem ln Domžal) zasedli prvo me sto.
Rezultati:
Domžale i Zeleznr Kapla 2 : l
Ihan : Železna Kapla 2 : 1
Domžale : Ihan 4 : S
In   končno   so   na vsakoletne-tekmovanju za pokal občine zasedi, prvo mesto. Tokrat je bilo tekme vanje v  Domžalah, doseženi pa so bili naslednji rezultaU:
Domžale : Induplati 4 : 0
Ihan : Dob 1 :o
Domžale : Ihan 2 : 0
Jaršani niso uspeli
Nogometaši jarškega nogometnega kluba Induplati so si s osvojitvijo drugega mesta v lanskem tekmovanju ljubljanske nogometne lige priborili pravico nastopa v kvalifikacijah za višji razred tekmovanja. Za naspiotnika so dobili moštvo LTH (prej Ločan) iz Škofje Luke. Na prvi tekmi v Skofji Loki so Jaršani — zahvaljujoč slabemu vratarju in neborbenosti nekaterih Igralcev — piejeli kar štiri gole (rezultat 4 . 0). kar ni dajalo skoraj nobenih možnos na povratnem srečanju. Vendar so se našli optimisti, ki so verjeli, da bo Jaršanom, če drugega ne, uspelo vsaj izravnati pasivo Iz Škofje Loke. Povratna tekma je bila pred kratkim na Igrišču v Jaršah:
InduplaU : LTH (Skotja Lokaj I i (0 : 0)
Kvalifikacijska tekma za vstop » zahodno consko nogometno ligo. gledalcev 500, sodnik SKDANOV1C (Ljubljana)
Moštvo Induplati je nastopilo ' naslednji postavi: Bonča. Sink, Ko čar, Blejc, Trobec I, Hafner, PlS?k Flerln. Trobec II. Urh. Smrekar.
Strelci. 1 . o v 58 min. JELEN IC (avtogol), 2 ; 0 v 82 min. URH
Cepiav so Jaršani zlasti v prvem polčasu tekme imeli nekaj izrednih priložnosti, jih niso izkoristili Sele v drugem polčasu Jim je uspelo dvakrat zatresti mrežo gostov, kar pa Je bilo premalo In tako bodo Jaršani še naprej eno leto tekmovali v LNL. škoda!     M. R.
PRICETEK TELOVADBE V TVD PARTIZAN DOMŽALE V naslednjih dneh se bo pričela v telovadnici I. osnovne šole v Domžalah spet redna telovadba za vse oddelke.
TVD Partizan Domžale je ie napravil razpored vadbe in pridobil za sodelovanje vodnike, ki so tudi že v preteklih letih pomagali, da je delo v društvu lahko nemoteno potekalo. Urnik telovadbe je naslednji:
CICIBANI IN CICIBANKE: vsak torek in petek od 15.30 do 16.30 (otroci do 8. leta starosti).
PIONIRJI: vsak torek in petek od 16.45 do 18. ure (učenci od 3. do 8. razreda).
MLADINCI: vsak torek in petek od 18.15 do 19.45 (učenci od 7. razreda dalje)
ČLANI: vsak torek in petek od 20. do 22. ure.
PIONIRKE: vsak ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18. ure.
MLADINKE: vsak ponedeljek in četrtek od 18.15 do 19.45.
ČLANICE: vsako sredo od 20. do 22. ure.
Vabimo vse. ki imajo veselje do telovadbe, da se vpišejo v TVD Partizan in starše, da pripeljejo k telovadbi svoje otroke, k večerni telovadbi članov in članic pa vabimo vse. ki si tele organizirane rekreacije po vsakodnevnem delu.
TVD PARTIZAN DOMŽALF
Zmage in porazi košarkarjev Domžal
Prvi so z rednim tekmovanjem začeli Košarkarji, ki so odigrali žt štiri kola jesenskega dela prvenstva. V zvezni konkurenci se menjavajo — kot Je bilo pričakovati — zmage in porazi. Na domačem terenu — košarkarji Igrajo v hali komunalnega centra — so igrali tri tekme ln zabeležili dve zmagi ln en poraz.
12. kolo:
DOMŽALE : KVARNER 78 : 72 (41 :42) sodnika  CAMPLIN (Lendava) BOLKA (LJubljana)
Domžale: Zevntk 19. Kralj 8, Sa-maluk, Kovač 6, Zorman, ' Gostič 10. Povž 22, Grilj 11. Savnlk 1, Zagore 1.
Domačini, ki so tokrat prvič nastopili v novi dvorani, so na začetku tekme dovolili, da so gostje že sredi prvega polčasa povedli za 16 točk. Tik pred koncem polčasa je Domžalčanom uspelo s serijo zadetkov Grilja in Povža razliko gostov zmanjšati na vsega eno točko. V drugem polčasu je Kvarner ponovno povedel Domačinom je šele ni koncu — zahvaljujoč izredni borbenosti vseh igralcev — uspelo, da so tesno zmagali
14. kolo:
DOMŽALE . BOSNA 72 : 69 (33 : 35) sodnika BOLKA (Ljubljana) SABLJAK (Zagreb)
Domžale: Kralj z. Kovač 6, Zev-nlk 12. Samaluk 24, Povž 4. Grilj 18 Zagore. Zakrajšek, Savnlk 4 Zorman 2   Kremzar. Orel.
Gostje iz Sarajeva so že na začetku tekme dali vedeti domači nom. da bo borba za zmago izredno huda, kar se Jt tudi uresničilo Pc vedli so najprej za 4, kasneje V pa tudi za 9 točk. Tik pred koncem polčasa le domačinom uspelo piednost gostov znižati na dve točki
V drugem delu tekme so gostje zopet povedli s staro razliko 9 točk. tako da jim je vse kazalo na zmago Domačini so šele tik pred koncem — zahvaljujoč Samaluku, Savnlku in Grilju — uspeli premagati izkušene goste iz Sarajeva, ki so bili do tega trenutka na prvem mestu lestvice druge zvezne košarkarske lige — zahod.
15. kolo:
DOMŽALE : MARIBOR 56 : 90 (31 : 44)   sodnika   PUR   (Žalec) RE-MIC (Ljubljana)
Domžale: Zevnlk 6, Samaluk 8, Grilj 13. Povž 10, Savnik 4, Kovač 3, Zorman 4, Zakrajšek 3, Kremzar 1.
Domači košarkarji so tekmo z gosti iz Maribora izgubili s tako visoko razliko zaradi izredno slabe lg-'e centrov ter neborbenosti nekaterih igralcev. Gostje so polnili domžalski koš kakor so hoteli. Podenj so prihajali s solo prodori ln nasprotnimi napadi. Rezultat vsega tega Je — poraz s 34 točkami razlike — ki pomeni za sicer dobre Domžalčane pravo katastrofo.
18. kolo:
MLADA  BOSNA : DOMŽALE 60 : 45 (39 23)
Sarajevo H septembra, igrišče Partizana, gledalcev 1.000, sodnika Holonger In Cengič (Sarajevo)
Domžale: Kralj 9. Kovač 8, Samaluk 13, Zagore, Povž 12, Savnik 1. Orel. Kremzar, Zorman.
Domžalčani so že takoj na začetku tekme dovolili, da so gostje povedli z nekaj točkami razlike, ki sta Jo odlična TolJ in Milanović nenehno zviševala. Prav zaradi prevelike razlike, dosežene v prvem polčasu Domžalčanom ni bilo mogoče, da bi tekmo — čeprav so v drugem polčasu celo zmagali — odločili v svojo korist.
so primerno u.ediu in tekmovanje vodili člani strelske družine Kamnik.
Kakor vsako leto, so se tudi letos udeležili tega tekmovanja strelci ZROP vseh gorenjskih občin. Re-zulatl tekmovanja so bili naslednji:
ekipno:
1. ZROP Domžale, 918 krogov,
2. ZROP Radovljica, 905 krogov,
3. ZROP Skofja Loka, 876 krogov,
4. ZROP Kamnik, 819 krogov,
5. ZROP Tržič, 798 krogov,
6. ZROP Kranj. 773 kr-jgov,
7. ZROP Jesenice, 743 krogov.
Posamezno:
1. Horvat Bojan, 243 krogov,
2. Jehovec Lado, 240 krogov.
3. Peternelj Henrik, 240 krogov,
4. Luznar Tine, 236 krogov,
5. Cerne Franc. 236 krogov.
6. Rihtar Ivan, 233 krogov,
7. Keržan Niko, 233 krogov,
8. Andrejko Roman. 230 krogov,
9. Oman Anton, 228 krogov, 10. Pleško Janez, 222 krogov.
Prvo mesto med ekipami je dosegla ekipa ZROP Domžale, čeprav so posamezniki iz te ekipe doseyll šele šesto sedmo in deseto mesto. Domžalska ekipa Je prejela v trajno last lep pokal, prve tri ekipe in prvih šest posameznikov pa lepe diplome v spomin na uspelo tekmovanje in dc.:;ežcne uspehe
Pohvaliti velja tudi lepo udeležbo na tekmovanju, saj so se ga udeležile vse povabljene gorenjske strelske ekipe zveze ZROP. kar upamo, da bo tudi v bodoče Naslednje leto organizira to tekmovanje ZROP Kranj.
Milan Likar
Preko 600 tekmovalcev sodelovalo na V. sindikalnih športnih igrah
V duhu tradicije nadaljevanja je komisija za šport pri občinskem sindikalnem   svetu   organizirala V
sindikalne športne igre delovnih organizacij naše občine.
Panoga Namizni tenis Sah
Streljanje
Nogomet
kegianje-keglanje
I. mesto Papirnica Papirnica Mlinostroj
Mllnostroj
Papirnica
II. mesto Z K I Toko Toko
Papirnica
Papirnica
iii. mesto Toko
Mllnostroj
Agrokombinat i'sata
STUGS Papirnica
1	Maribor	16	12	4	113&	: 985	24
2	Mlada Bosna	16	11	5	1015	: 904	22
3.	Bosna	15	10	5	MM	: 974	20
4.	Mladost	15	8	7	905	: 860	16
5.	Ilirija	16	8	8	1051	: 1071	16
1.	Borac	15	g	7	•130	. 970	16
7.	Domžale	16	8	8	1073	1142	16
8	BSK	16	7	9	1031	: 1055	14
9.	Lesonit	16	7	9	»09	1011	14
itd
V soboto, 14. t. m., so domžalski košarkarji premagali na domačem terenu tudi ekipn Borca in si tako zagotovili obstoj v tej zvezni konkurenci tuc'.i še za naslednje leto
M. B.
Tekmovanje strelcev ZROP za Gorenjsko
borbene Igre	Papirnica	Universalc	Toko
Smučanje			
veleslalom	STUGS	Toko	Papirnica
Sah — meobč	Stol Kamnik	Papirnica	—
Odbojka	Agrokombinat Pšata	STUGS	—
Plavanje			
prosto	Mllnostroj	Papirnica	Papirnica
Plavanje			
prsno	Papirnica	Papirnica	Mlinostroj
Plavanje			
štafeta 3 x SO	Papirnica	Mlinostroj	—
Tek na 100 m	Papirnica	Mlinostroj	Mllnostroj
Tek na 800 m	STUGS	Papirnica	Papirnica
Tek na 1500 m	STUGS	Papirnica	Papirnica
Met krogle	Papirnica	Mllnostroj	Papirnica
Met diska	Papirnica	Papirnica	Termit
Skok v višino	Induplati	Mllnostroj	Induplati
Skok v daljino	Mlinostroj	Mllnostroj	Induplati
V okviru praznovanja občinskega praznika v Domžalah in pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Domžale tovariša Pogačnika Je bilo med drugim 22. VII tudi že tradicionalno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško
Tekmovanje je organizirala komisija Za rezervne oficirje ln podofl-cirje mestnega odbora Zveze borcev Domžale ln to na strelišču v Kamniku, ker v Domžalah nI na razpolago primernega strelišča za takšno  tekmovanje   Samo strelišče
Sindikalne športne igre postajajo lz leta v leto bolj priljubljene ln množične. V letošnjem letu sta bili uvrščeni v tekmovanje tudi dve novi panogi, plavanje ln smučanje, kar je popestrilo tekmovanje tu seveda povečalo število udeležencev. V bodoče bo potrebno pritegniti v to tekmovanje tudi več žena. saj Je 58 •/• vseh zaposlenih v naši občini žena. Najbrž tudi za žene velja stara resnica »zdrav duh v zdravem telesu«.
Občinski sindikalni svet se zahvaljuje vsem tekmovalcem In sodelujočim na V. sindikalnih športnih igrah, obenem pa vabi poleg sodelujočih tudi ostale občane na zaključno športno prireditev PO DELU SPORT IN RAZVEDRILO, ki bo za svečan zaključek prirejena v novi dvorani komunalnega centra v Domžalah in na kateri bodo sodelovali naši najvidnejši športniki, vokalni solisti ln glasbeni ansambli.
M Pelslnger
PRIREDITEV: PO DELU SPORT IN RAZVEDRILO, BO V SOBOTO, 21. T. M. OB 20. URI V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH VABLJENI!