Kupujte toJNE BONDEI WY Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspesni EN AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^LUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK). NOVEMBER 12, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 265 SUDIŽENSKE umrle v ouni iISPlOZIJI Najresnejša nesreča te ^'ste v Clevelandu-o*eb dobilo resne opekline -17 Vč, Poldn, ®raj okrog enajste ure do- me se je v tovarni Warren finery & Chemical Co. n a 0 M e e c h Ave. na južno-Padni strani Clevelanda pri-eksplozija, v kateri so "■i ženske našle smrt, 17 dru-, uposlencev pa se nahaja v ^loištiici Poi 'tako 2 resnimi opeklinami, se je v tovarni razširil naglico, da do snoči se še priti do trupel. Tovar-skoro popolnoma razdeja- , ® škoda je ocenjena na oko- '«oo,oop. v ^ Ognju so našle smrt slede- ^ ženske: Marie Shultz, stara 47 Ji' katere mož je detektiv pri jj^^elandski mestni policiji; let^ Pensiero, stara 41 2j' ^iss Irma Balfour, stara jf in Mrs. Agnes Dundt, ^ 40 let. ki se nahajajo v fbst zdravniki, da Iq, upanje, da bodo vse o-®^ale. Vse žrtve so ženske. DEPARTMENT ZA OBVEŠČENJE •-'žnjih sorodnikov department si priza-8I5 L. y. vseh slučajih, da pre-tor ' več razpoložljivih in-najbližjim sorodnikom armadnega osobja, ki žrtev vojnih dogodkov. 4e 2 pogrešanih, kot gle- PfJ'^^tvih, ranjenih in ujetih, njih doniači čim prej „ Razpoložljive informacije. . približno 85,000 mož, ki "az 30. septembi-a 1943 jg ^^^jeni kot žrtve v boju, jih Lt 23,500 j avl j enih Uj. ^^^''ešanih. Med temi jih je pogrešanih na Filipinih. ®o filipinski scouti, ka-koy ^(^'788, in 5,316 častni-0 vojakov zvezne armade. 8l{jj izmed njih japon- ^'^^a še vedno poroča od "ikf vojni ujet- kj ' ^'sponska vlada pa ni ni-dostavila naši vladi se-^ilipinskih scoutov, ki so vojni ujetniki. ®Vet drugih bojišč, sirom kjer stoje čete ameriške T J® bHo j avl j enih alt-..Vojakov kot pogrešanih v dq Nekateri izmed njih bo-Voj^.^^^a pozneje javljeni kot ' ^j^tniki v Nemčiji ali na in nekaj se jih bo cijg ^ tudi oglasilo iz interna-il),q Y Nevtralnih deželah. Zopet SVofl Pa se zopet pojavijo v Oddelkih Louis Adamič odgovarja kritiki v "Cleveland News" Pred par dnevi je "Cleveland News" objavil kritično oceno Louis Adamičeve pravkar izdane knjige "My Native Land," katero je napisal listov urednik R. H. Howard. Pisatelj, ki bo v nedeljo dospel v Cleveland in bo ob tej priliki imel dva govora pred splošno ameriško javnostjo (v nedeljo bo poleg nastopa na shodu SANSa govoril tudi v Music Hallu mestnega avditorija, kjer prireja zborovanje Cleve-landski svet za ameriško-sovjetsko prijateljstvo, v ponedeljek pa bo predaval pred Women's City klubom) je uredniku "Cleveland Newsa" poslal brzojaven odgovor, ki se glasi: "Nekdo-mi je poslal izrezek nedavne ocene moje nove knjige 'My Native Land.' Prosim Vas, da objavite to v vaši koloni ali kje drugje v listu in da mi dovolite reči, da ste resno razmaličili vsebino knjige. "Jaz nikjer ne pravim, da večina Srbov sovraži Slovence in Hrvate in da torej slednji nimajo druge prilike, kakor da se oprimejo komunizma in prevrnejo kraljevski prestol. Jaz nisem partizan, temveč partizanski simpatičar, niti ne zagovarjam komunizi-ranja Jugoslavije in Balkana, kakor Vi pravite. "Jaz sem za jugoslovansko oziroma južnoslovan-sko ali balkansko federacijo ali konfederacijo, ki bi se naslanjala na Rusijo. Močno sem nasproten brit-ski igri na Balkanu, kakor so jo igrali britski predstavniki in agent je do konca 1942. "Moja knjiga vsebuje precej obširno analizo Rusije in tudi moj nazor, da Rusija ni predvsem konauni-stična država, ako je sploh kaj takega, temveč država, ki je pod trdim, smotrenim in modrim vodstvom, poslužujoč se iz potrebe nekaterih drastičnih metod, pripravila deželo za napad iz zapada in je tako rešila zemljo in ljudstvo Rusije pred zapadnim imperi-jalizmom in je pri tem tudi dobila vojno s tem, da je uničila Hitlerjeve armade, kar je Churchill baš včeraj javno priznal. "Sklepati morem edino, da ako ste čitali mojo knjigo, ste jo čitali površno ali z očmi, ki- so bile za-meglene s predsodki. Pogojno razmišljam, da bi Vam odgovoril v svojem govoru, ki ga bom imel prihodnji ponedeljek pred avdijenco Women's City kluba. Ako bi me želeli videti poprej, bi z veseljem slišal od Vas v nedeljo ali ponedeljek zjutraj v hotelu Hollenden. —Louis Adamič." m se vrnejo v javi katero koli boji- V mož, ki so označeni obvesti generalni ad- i^fmade potom brzojava v ^ one osebe, ki so navedene 1 za slučaj potrebe. K skrbjo se pazi na iia,'^ Si"e prvo uradno poročilo na naslov najbližjih kj ^'kov, ozirbma prijateljev, Označeni v naslovu za slu-ki V slučaju vojakov, ( Pogrešani, vsebuje brzo' ili^^ Prvega obvestila tudi vse jg razpoložljive informaci-njimi tudi približni Vq; : kjer je bil dotični vojak ^Nadaljevanje na 3. strani) JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in ma+eri-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON; The United Committee of South-Slavi^ Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. k. Ime .................................................................................................. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: IJnited Committee of South-Slavic Americans V Vsi na shod! Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke je, da se udeleži ljudskega shoda v nedeljo, točno ob 2:30 popoldne, v Slovenskem narodnem domu n a St. Clair Ave. Naš slovenski narod v starem kraju se bori in preliva svojo kri za svoj obstoj in svobodo bodočih rodov. Torej, ali n i naša dolžnost, da jim stojimo ob strani v njih zahtevi za svobodo in mir? Slovenec — Slovenka! I-mej srce za svojega lahnega brata i n sestro! — J. S. 44 narodov podpisalo pakt za pomoč okupiranih dežel WASHINGTON, 9. nov. — Danes opoldne je bil v Beli hi- j ši podpisan pakt za pomožno akcijo in rehabilitacijo dežel, ki se I nahajajo pod okupacijo sovraž- j nika. Pakt, ki se je končno pre-' delal na tak način, da je ugodil] kritiki senatna zbornice, je pod- j pisalo 44 zastopnikov Združenih j - I narodov. I LONDON, 12. nov. — Rdeča vojska je včeraj za- Podpisu pakta je prisostvo- nadaljnih 100 naseljenih krajev, trgov in vasi, v pltLrv,"kTsr?kdaTSa v prodiranju proti zapadu in je dospela do točke, Zed. državah. Poleg visokih ki se nahaja samo 28 milj od zelezniske proge Korosten-predstavnikov ameriške vlade je Berdičev, Z zavzetjem katere bodo nemške sile na ukia-bila zastopana sleherna dežela,; jinski fronti učinkovito pretrgane na dvoje, nakar bodo Rusi so zasedli 100 nadaljnih krajev Se nahajajo samo 28 milj od železnice, zavzetje katere bo pretrgalo nemško fronto na dvoje Poljska in iposkov-ska konferenca . ki je v boju proti silam osišča. Bil je to pomemben zgodovinski dogodek, kajti s podpi- odprta vrata za vdor v Poljsko. Sovjetski polnočni komunike j (O. d a LONDON, 8. novembra, N.A.) — Tukaj poročajo, krožijo na Šotskem letaki v poljskem jeziku, ki napadajo Anglijo, da je "prodala Poljsko za krožnik ruske leče". Na Šotskem se nahaja precej poljskih vojakov in civilistov. Tukajšnji krogi so prepričani, da dele te letake ekstremistični krogi, ki so bili vedno ljuti nasprotniki Sovjetske Rusije, in so tudi leta 1941 delali opozicijo proti rusko-poljskemu paktu, katerega je sklenil general Si-korski. Poljska vlada v izgnanstvu u-radno še ni oddala nobenega komentarja k moskoyski konferenci, toda uradni, organ poljske vlade, "Dziennik Polski", je v soboto obravnaval stvar v svojem uvodnem članku. Ta članek izraža svoje zadovoljstvo s tem, da Evropa ni bila razdeljena v interesne sfere na tej konferenci. Priznal je tudi, da bo Sovjetska Rusija brez dvoma igrala v bodoči E-vropi veliko vlogo kot posledica svojega mogočnega napora na bojnih poljih" a dodal je naslednje: "Isto velja tudi za druge narode. Ne bilo bi pravilno, da bi se radi tega ravnalo z drugimi narodi drugače". I Na severno-centralni fronti, ^ J«'J''"i odkoder se poroča, da se Rdeča som tega pakta se je formalno „e Nemcev, ko so se roju rus-, ^^^aja samo 45 do 50 uveljavilo načelo povojnega so- tih čet začeli vsipati prek reke^^^^^ stare poljske in latvij- delovanja med narodi sveta, k, Teterev in zavzele Radomisl, 1« | meje, je bilo glasom mos- je bilo sprejeto na moskovski se nahaja samo 28 milj od vaz-, oddaje včeraj I7/>i » i -M A ^ A i-kf-»vN*/-lir-Iryi7ic/">Q V i . Knzista v, 4 500 Nemcev v bitkah, ki se jih opisuje kot "lokalne važnosti." Akcija tudi na južni fronti konferenci. Podpis je bil izvršen v navzočnosti predsednika Roose-velta, ki je imel ob tej priliki kratek radijski govor, v katerem je poudarjal značilnost pod-vzete akcije, ki bo prinesla pomoč in uteho narodom, ki so postali žrtve osiščne agresivnosti. železniškega Konec senzacijskega morilskega procesa Mladinski Rdeči križ NASSAU- Bahamas, 11. novembra. —- Tu se je danes zaključila obravnava proti 34-let-nemu Alfredu de Marigny,- ki je bil obtožen, da je umoril svojega tasta. Sir Harry Oakes-a, ki je bil multimilijonar, da bi prišel do njegovega premoženja. Proces se je vlekel skozi več tednov in je bil "senzacija prvega reda." Mlada žena obtoženca, ki je menda "grof", j e nastopila v njegovo obrambo, kar je bilo najbrže odločilno za izid obravnave. Gledalci so pravorek porote pozdravili z velikanskim odobravanjem. Žitomiru. Ofenziva na gomelski fronti Odkrivši svojo neizmerno u-darno silo, so Rusi zopet stopili v akcijo tudi na fronti pri Go-melu, 140 milj nad Kijevom. Radijska oddaja iz Moskve jav- Nadaljnih 700 Nemcev je včeraj padlo, "ko so Rusi razširili svoja oporišča severovzhodno ^ , od Kerča in južno od dotične Ija, da so na tej fronb Rusi vce-, vzhodnem koncu Kri- raj ubili dva tisoc Nemcev mi^^ soč mož v brezplodne proti-na- da je bilo sovražniku iztrganih šest utrjenih postojank. pade. V svojem napredovanju proti Žitomiru na kijevski fronti so "Junior Red Cross," mladoletno članstvo Ameriškega rdečega križe je začelo nabiranje novih članov dne 1. novembra 1943. Lani se je vpisalo v mladinski Rdeči križ, ki zdaj posveča vse svoje sile sedanji vojni, 17 milijonov fantov in deklet. Ker se člani vsako leto vpisujejo le za dobe enega leta, se začne vpisovanje pri ničli. Cilj je, pridobiti. vse dijake v osnovnih razredih in v srednjih šolah, da se vpišejo v Junior Red Cross. Vsi šolski otroci, ne glede na vero in raso, od otroškega vrtca pa do srednje šole, se morejo vpisati. Dijaki bi morali zahtevati od svojih učiteljev, da organizirajo delo v prid Rdečemu križu v vseh razredih, tako da bodo mogli postati vsf brez iz jeme člani Junior Red Cross-a. NEMŠKI ŽELEZNIČARJI MORAJO V VOJSKO WASHINGTON, 7. novembra (O.N.A.) švedsko časopisje poroča, da bodo nadomestile žene vse nemške železničarje, ki so zdaj nastavljeni na norveških železnicah. Na ta način osvobojeni možje bodo morali v fronto. To vest pošilja Office of War Information, ki poroča, da je posneta iz švedskega časopisa Arbetaren. Ta ofenziva je naperjena proti Rečici, 28 milj zapadno od Gomela. Ofenzivo na gomelski j ^^te Rdeče vojske včeraj zazna-fronti vodijo ruske čete, ki so ] m ovale 14 milj napredka, s če-pred več tedni prekoračile Dnje- mur je prišla nemška linija ob per 35 milj južnozapadno od reki Beg v nevarnost obkolitve. Gomila in na zapadnem bregu I Sedaj, ko je začel padati sneg ustvarile oporišča za ofenzivne i na dolgi fronti med i^eningra-operacije v bodočnosti. ' dom in Kijevom, se pričakuje, da bodo Rusi pričeli z vojaškimi operacijami celo večjega sti-Neizmerna sila ruske udarne i la, z ozirom na dejstvo, da bo moči je izzvala mrko občudova- i zmrznjena zemlja olajšala kre-nje od strani uradnih berlin- j tanje topništva in tankov. s k i h komentatorjev, in 'pred--- stavlja napoved novih udarcev Podprimo borbo Amerike za demo-od strani Rusov, sedaj ko je na LZt dolgi fronti začel padati sneg. znamk! Mrko občudovanje Berlin*# Hrana v borbi za svobodo VECEK.IA IN PLES Mladinski pevski zbor S. D. D. priredi v nedeljo, 21. novembra plesno veselico z večerjo v Slovenskem delavskepi domu na Waterloo Rd. Večerjo se bo ser-viralo ob 7. uri zvečer, za ples pa bo igral Vadnalov orkester -r~ Nov grob Po tri-tedenski bolezni je preminil v Cleveland Clinic bolnišnici včeraj ob 1. uri popoldne Albert Zuban, star 53 let, stanujoč na 10405 Way Ave. Pokojni je bil doma iz Reke pri Trstu, odkoder je prišel v Ameriko pred 38 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mildred, rojeno Sedlacek, tri sinove: Alberta, Franka in Roberta, ter štiri hčere: Mildred, Alberto, Josephine in Alic». Pogreb se bo vršil v ponedeljek, ob 8:30 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Kupujte vojne bonde In vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! Mrs. James H. Doolittle, žena letalca, ki je sejal bombe na osišče od Tokija do Sredozemskega morja, je obesila v svoji kuhinji uradni lepak "Food Fights for Freedom" (Hrana / borbi za svobodo). Ta lepak razpečavajo ta mesec trgovci na drobno kot del intenzivnega napora, katerega cilj je, da se objasni vsem Ame-riliancem važnost hrane v voj- ni. načine, kako uporabljati hrano na najbolj primeren način. O-pomin na lepaku, d a je treba "hrano proizvajati, konzervirati, deliti in varčno z njo ravnati, tako da se bodo naši fantje mogli čim prej vrniti domov", je za Mrs. Doolittle prav posebno velikega pomena, kajti vojna je tudi njeno rodbino razpršila. Kadar so vsi skupaj, ona sama pripravi vse obede, in je ponosna na to, da še nikdar ni Obenem pa to spominja na I imela kuharice. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 12. novembra, 194^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 9f "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by fHl AMERICAN JUGOSLAV tKINTINO AND PUBUSHINO CO. easi ST. CLAIR AVENXJB — HENDERSON 5311-13 Usued Every Dsy Except Sunday: and Holiday* BXJBSORIPnON RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out ot Town: (Po raznažalcu v Cleveland In po poitl Izven mesta); For One Year — (Za celo leto)------- for Half Year — (Za pol leta)----------------^^0 for 1 Month# — (Za 8 metece)-----------------------2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mcxico: (Po poitl T Clevelandu, Kanadi In Mebltl): For One Year — (Za celo leto)--- For Half Year — (Za pol leta)-- for I — (Za 3 mesece) - __$T50 __4.00 ___2.25 Tat Europe, South America and Other Foreign Gountrlem: .(Za Bvropo, Južno Ameriko in druge Inozemilce drtave): Woi One Year — (Za celo leto) V teku manj kot ene generacije organiziral silo, ki zabija žebelj v rakev fašističnega banditstva in s tem prinaša odrešenje ne samo ljudstvu Rusije, temveč vesoljnemu človeštvu. Med tistimi, ki temeljito razumejo in globoko čutijo vso ironijo grdih klevet, ki jih razni majhni ljudje širijo proti jugoslovanskemu ljudstvu, je Louis Adamič, ki je v svoji novi knjigi "My Native Land" izpovedal svojo gorečo vero v bodočnost slovanskega trpina. Poleg njegove klasične knjige "The Native's Return," napisano pred desetimi leti pod vtisom obiska v svoji rojstni domovini, je to brez dvoma najzrelejše in najaktualnejše delo našega ameriško-slovanskega pisatelja. (Dalje prihodnjič) |Por ^Alf jpol letfl) 1 —.———-———.—.. _|8.00 _ 450 Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NEWYORSKA PISMA Piše Frank Kerže WILL WIN Fl( WASTE % št. 48 je tudi o tem shodu razpravljala, in je določila, da sodeluje z ostalimi podružnicami v Clevelandu. S tem se torej, članstvu naše podružnice, kot ostalemu občinstvu priporoča« da se vsi tega shoda vdeležite-Vstopnina je prosta, in dolžnost je slehernega Slovenca in venke, da se vdeleži. Na listi je več dobrih govornikov, kot Ada mič, Kristan, Zalar in drug' ter predstavniki Hrvatov in bov. Tak shod je potreben, m tudi poučijiv, zato Ijivo, da se ga udeležite. se zanima za usodo našega roda, kot ostalega jugoslov ^ skega naroda v domovini, se Louis Adamič in njegova plamteča obramba jugoslovanskega ljudstva LIST ZA LISTOM Hladna jesen nam že prihaja po dolincah solnce vstaja —narodna živimo v dobi silnega vrenja in .kipenja, ko se ob prelivanju potokov človeške krvi podirajo stari svetovi in vstajajo na njegovih razvalinah obrisi, novih tvorb, iz katerih se dvigne svet bodočnosti. Redki so tisti, ki v taki dobi ohranijo jasno perspektivo, ki znajo ločiti važno od nevažnega in iz brezštevilne množice kaleidoskopično se menjajočih dogodkov, vihrajočih mimo nas z elementarno silo orkana, predočiti svojih duševnim očem končne cilje strahovitih trenj in krčev, ki neizogibno spremljajo vsako tako veliko dobo v zgodovini človeštva. Med tistimi, ki^o ohranili tako perspektivo in zastavljali svojo besedo v prilog bodočnosti, so bili slej ko prej predvsem umetniki peresa — pisatelji in pesniki — ljudje, ki so bili sposobni videti pfeko vsakdanjih "praktičnih resnic" tisto resnico, ki je samo ena in večno veljavna, ter jo izpovedali na glas in z ognjem prepričanja, ki je znak in spričevalo, da so pristni člani te redke in plemenite pasme. Noben narod in nobeno ljudstvo nima zakupa ali monopola v tem pogledu. Najdemo jih pri vseh narodih in v vseh časih. Anipak brez pretiravanja se lahko reče, da v moderni dobi smo Slovani morda dali svetu več genijalnih umetnikov peresa kot katera druga skupina v družbi ljudstev. To ni zgolj slučaj, niti ni nobena zagonetna skrivnost. Jasno in neustrašno ne mislijo oni, ki uživajo naslade sveta, temveč tisti, ki trpijo. Skozi veke, v katerih so drugi narodi ustvaifali in podjarmljali svetove, gradili in rušili civilizacije, smo bili Slovani "pozabljeni človek" v družbi narodov — drugi so vladali, mi smo tlačanili; ne žezlo in palača, temveč bič in borna koča sta bila delež slovanskega človeka skozi dolga stoletja. Tida je ta šola, ampak plodonosna. Iz te šole je prišel tisti ruski človek, ki danes melje v prah "nepremagljive armade" nacijske Nemčije — tisti ruski človek, nad katerim je "napredni" zapadni svet zadnjih 26 let gubančil čelo in mršil obrvi; o katerem je ta "napiedni" svet prerokoval, da bo v teku par tednov ležal na tleh in lizal škornje oholega Nemca, kr ga je Hitler izvežbal v bastaidni filozofiji polblaznega Nietzsche-ja, da preko "slovanskega gnoja" koraka k zmagi in nadvladi nad vsem svetom. Svet, "napredni" svet, sedaj strmi in ne more razumeti, odkod ta nadčloveška vzdržnost, "neverjetna" hrabrost, ta titanska sila! Mar niso to titansko silo srečali že nekje drugje? Da, ampak to je bilo zgolj na papirju — Puškin, Gogol, Tolstoj, Dostojevski, Čehov, Turgenev, Gorki ... To so bili pisatelji, katerih pero je posegalo globoko v tajne človeške duše... Pa ruska melodija, glasba ... Čajkovski, Mu-sorgski, Stravinski, Šotakovič — znana imena, slišali so njih skladbe... impozantne so, resno-globoke, močne in mogočne, razodevajoče tuge in stiske človeškega srca, sočutje do svojega brata, do sočloveka. Iz iste šole je prišel tudi južni brat ruskega človeka-Slovenec, Hrvat in Srb, ki sedaj polaga izpit v šoli stoletnega ponižanja in trpljenja in kot borec v vrstah Jugoslovanske osvobodilne vojske vprizarja "čudeže" odpora in hrabrosti za svojo in svojih otrok svobodo... Nacijski fi-rer se peni jeze in poveri svojega najboljšega generala, da "ukioti" neukrotljive Južne Slovane. Kraljiček Peter in njegovi ministri v zagati moledujejo in spletkarijo, lažejo in natolcujejo, da bi prepričali svet, da jih narod v Jugoslaviji ljubi, vse drugo pa da je grda "komunistična" gonja, katera se mora v kali zatreti, da ne bo "boljševizem" stegnil svojih krempljev preko Balkana... tisti "boljševizem," ki sta ga Hitler in Mussolini tako spretno rabila za krinko svojih nakan za zasužnenje ljudstev — tifti "boljševize m," ki je navzlic sovražnosti vsega sveta Dan za dnem, nas potegne svetovno klanje v svoje predstave, da človek pozablja n a vse: nase, na svoje in na druge. Še več. Veliki dogodki se vrše pred našimi očmi, a ne vtegne-mo postati za trenutek, da bi se ustavili, uprli svoje oči in prepojili svojo dušo. Kadar človeštvo plaka, mora da umolkne vse drugo na svetu. Pod mojimi okni je narava v vsej svoji krasoti. Javori s svojimi lepo izrezljanimi listi, breze vseh vrst, trdni brst, divja črešnja, cvetoči pesjak (dogwood) , divji kostanj, lesnike, si-kamor, akacije in kaj vem kaj vse se kaže v svoji zadnji lepoti, kakor jc more in zna u-stvariti največja umetnica na svetu—narava! Listi rumene, tukaj in tam zlate, preminjajo svoje barve na živo-rdeče, tem-no-rjavo, vsa narava pred mano je kakor ena sama velika slika, ki menja vsak trenutek svoje lice. Solnce se upre raz jasno nebo. Rahel vetrič dihne in vse se zgane, kakor da je vse živo. Živo—ali mar ni? Ni tako dolgo od tega, ko sem videl, kako so tajne naravne sile nosile po vejah svoje zaklade in ustvarjale list za listom, dodale vsaki vejici nekaj moči in nekaj velikosti in krasile vse drevo tako, kakor ga more okrasiti le tisti, ki je v vsegamogočnosti doma. I S kakim zanosom se je valovilo j bujno zelenje čez poletje, zibalo se v naročju močnih vetrov, ; pozdravljalo zarje jutra in ve-j čera ter prestalo marsikatero I nevihto. Ptice so prihajale in I odhajale, ene med petjem in I žgolenjem, kakor da so iz naše I vasi, druge zopet tiho in pre-I vidno, da jih nikdo ne vidi in ne I zasledi. Življenje, samo življenje, kakor daleč seže oko. Krasni prizori—toda čez jesen jih ni. Res je tužna in da ' dela človeku tgžko dušo. Neho-1 te lega nekaj .na prsa in izsili I tiste hrepeneče poglede, ki niso ' drugega, kakor en sam velik i vzdih žarkega življenja: kam I greš? Vrni se vse, kar je kje in i ostani tukaj, z mano, poleg me-' ne. Na svetu je dovolj drugega, ki nam greni trenutke in teži u-j re—zakaj bi bila ti med temi, ' narava čarobna, ko si nam vendar potrebna kakor zarja na večernem nebu. A sile re počivajo. List za li-: srlom se preminja, pripravlja na r.voj polet, kakor dekle, ki čaka I nvojega zaročenca. Čisto tiho smukne veter med žive barbe in kflkor bi zaigrali godci, se iz-' puste listi, zaplešejo in se zavr-, te, včasih v velikem krogu, vča-fih pa zopet v tako prozaičnem skoku, da ni iz vsega nič. Zakaj pa ie list na veji visoko nad , zemljo? Zato vendar, da ga ve-•j ter nekega jesenskega dne vza-t me v svoje naročje in zapleše z njim tisto veliko pesem, ki mora biti nekako tako, kakor tista: oh zdaj gremo .... Kam pa gredo listi? Hm, zakaj jih je pa narava zanesla visoko po drevju, kakor bi hotela, da konkurira zvezdnatemu nebu? Ali samo zato, da okrasi drevo? Ali zato, da pride jeseni s svojim čopičem in poizkuša umotvore, kakoršnih ni na svetu? Ali zato, da se list nekega dne združi z svojim ljubljencem in zapleše ples, ki mora biti nesmrten. Zakaj drugega plesa ni. Pač. Listi, ki so že v naročju matere narave, čakajo kakor lahkoživke na cestnih vogalih. Pride rahla sila, malo zašumi, malo se umika, potem pa skoči v vrtinec in gre zmagovito —kam? Iz enega kota v drugega, kakor da nima svojega doma. In nekega dne pride mogočno deževje, vode hite nekam, koder jih čaka dom in listi plavajo kakor izgubljeni. Tukaj in tam se izkuša prijeti ta ali oni za bilke, mokre veje ali za kak ovinek, pa ne za dolgo. Narava se mi zdi, kakor skrbna mati, ki se prikaže zvečer na vasi in svari svoje: "Kadar postaja temno, kar lepo domov, zakaj noč ima svojo moč." Listi—čemu pa so listi? Ali zato, da jih potok odnaša? . . . Čakaj no. Veter v naravi jih vabi na ples. Enkrat, dvakrat, desetkrat, dokler se ne ustavi nekje tam ob gostem grmovju ter ga zadela tako, da niti ne veš, kaj je v njem. Večno življenje se obuja in pripravlja, stotero cvetk išče svojega zavetja pred mrzlim vremenom— i kdo ga bo dal, če ne list? ; Ustavi se pod košatim drev-I jem in pogled tje, odkoder je i vse življenje: prst je črna, meh-; ka in drobljiva, kakor bi imel j mleto kavo v ,roki. Karkoli se I zaredi v ti prsti, bo rastlo, ka-; kor gobe po dežju. ; Odkod je ta prst? Listi, pri-- jatelj, listi. Dolg je ples, predno '■ so umirjeni. Potem se pa preda-i jo naravnim silam- Veter in dež, j solnce in mraz, vsak napravi ; svoje. In koder je bil list, je nekaj drobnega, mehkega, ki je I kakor nalašč, da pokrije seme, j če pade slučajno -tja. Ali greš kdaj v jesensko naravo? Po3toj nekoliko v nji in malo premisli, kako ogromne dele opravljajo naravne sile. Koliko listja, koliko trave, vsega mogočnega cvetja. Vse je bilo treba prinesti od nekod in zgraditi. In za koliko časa? Komaj je dogotovlieno eno, že se začne razdiranje in jn'iprava za novo. In ne pozabi i t i skozi gozd, i kateri je pripravil preproge zate. List vrh lista čaka in kogar zadeneš, se oglasi, kakor bi bil ^ stal malemu otroku na drobne ^ prstke. V.«e okoli noge se ti ovi-, jajc in. pevajo tisto šuštečo pe- ^ sem, kj človeka tako pomiri, če ^ imaš težke misli in bolne živce, prijatelj, lezi v listje in zakrij se ž njim. In pesem, ki te bo objela, bo sladka in blažena, kakor tista, ki jo nosiš v spominu po svoji materi. Če imaš težko srce in bolne misli, pusti se skupaj, prijatelj in pojdi v jesensko naravo. Kar mlad postani, ko prideš do kupa listja in zapraši se v njega, pa ti bo zapelo in zašumelo, da se ti bodo usta nabrala v blaženi nasmeh. Ne pozabi: primi v roke ta list. Glej, koliko žilic i-ma. Na vse strani drže in vse vmes je tako zalito, da je veselje pogledati. Kako lepo je vse zadelano pri peclju, koder se je držal list veje. Predno se je rodil, je bilo že poskrbljeno za tisto uro, ko se za vselej poslovi z drevesa in splava v široki svet. Zakaj to? Ali bi ne bilo boljše in lepše in bolj usmiljeno . . . Čakaj prijatelj. Da bi bilo vse za vselej, kajne? Ampak če misliš, da bi bilo to dobro, pa vedi, da bi ne bilo ne mene ne tebe tukaj. Karkoli se rodi, ima svoj začetek in kakor hitro imaš začetek, je tukaj tudi konec. Vzemi list, cvetko, travico, grmiček drevo ali če hočeš: človeka. Zakaj je tako je eno izmed tistih vprašanj, za katerega je boljše, da si ga ne postavljaš, ker ti na ta način ni treba odgovora. Je vsejedno, kaj imaš za odgovor: tak ni, da bi rekel, prav je tako in vsi smo zadovoljni. Kjer so listi, tam je drevo, in koder je drevje, tam je narava. Mi prihajamo iz krajev, koder je bilo vse v najlepši naravi. Tukaj smo pometani po industri-jalnih krajih,—večjih in manjših mestih, koder ima marsikdo izmed vas kako gredico za vse, kar rabi kuhinja in kar požele oči in srce. Ne pozabi zdaj na jesen na liste: okoli tvoje hiše jih veter prenaša—stopi ven z metlo, nagrabi si jih in nesi jih na svoje gredice. In režice bodo lepo spravljene kakor stenica v karpetu in vse bo srečno prezi-milo. Na pomlad boš imel zemljo, katera ti bo od leta do leta bogatejše plačevala., Ne pozabi pa iti od časa do časa ven, v naravo, posebno na jesen. Če se zanimaš za naravo, ti bo pokazala polagoma vsa svoja čuda. Toda treba je iti v njo, odpreti oči in pripogniti hrbet, da ti postaja gorko. Videl boš skrivnosti, katere so prihranjene samo za take, ki ljubijo naravo. In našel boš zaklade, ki s5 tako nenavadni, da jih malokdo opazi. Ali poznaš gobe? Stotine vrst jih je in samo ena vrsta io v resnici strupena. Če poznaš tiste, veš, kako KO je treba ogniti. Vse drugo lahko ješ in prijatelj, jed iz divjih gob jc za bogove. Vsaka i-ma svoje posebnosti in vse skupaj je zopet samo za tiste, ki ljubijo naravo. In vedi: najlepše in najbogatejše vselej zakriva listje. Treba se je pripogniti, treba odgra-biti lepo in previdno z rokami, šele potem si plačan. List za listom, brate, ti in jaz m' led Urednikova pošta Plesna veselica Cleveland, Ohio. — Društvo "Velebit" št. 544 SNPJ priredi plesno veselico v nedeljo, 14. novembra v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Začetek ob 4. uri popoldne. Vljudno vabimo občinstvo ši-rom Clevelanda, da nas poseti-te v obilnem številu, posebno se pa priporočamo članom SNPJ. To bo naš zadnji ples v letošnji sezoni. Imeli bomo izvrstno gpdbo Hojer trio. Za lačne in in žejne bo pa preskrbel zato pripravljeni odbor. Na svidenje na 14. novembra, ko bo ravno Martinova nedelja. • Odbor. shod gotovo vdeležil. Zbegavanja zadnje čase nami je dovolj, torej bo ta s potreben, da se razvidi, nam bodo govorniki obraz o glede položaja v JugoslaviJi- ^^ V tem resnem trenutku " de našega naroda, bi . uqIJ inteligenten narod nastopati složno. Danes ni čas za z ■ nje. Danes je čas za delo in pit delo, če nočemo do»«^ druge katastrofe našega da, kot ga je zAela po ji tovni vojni, ko so nam od del našega narodnega Danes je prišel čas za za ve, da se krivica, katero so s ^ rili imperijalistični interesi^^ prvi svetovni vojni, popravi-da se jo popravi, je v prvi v potrebna sloga med nami san^ mi. Naše ljudstvo je dovolj čutilo 23 let fašistične pete slovenskem Primorju. tako naši na Koroškem m Domača zabava, društva št. 544 SNPJ Cleveland, Ohio. — Društvo "Velebit" št. 544 SNPJ priredi domačo zabavo, kakor vsako leto, tudi letos v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., in sicer v nedeljo, 14. novembra, ko bomo praznovali Martinovo nedeljo. Krstili bomo vsega v korist društva in državi s kupovanjem vojnih bondov. Društvo "Velebit" je kupilo že za $300 vojnih bondov, sedaj pa je na delu, da bo kupilo še za četrtstotak. Dolžnost nas vseh je, da vsak po svoji moči pomaga, da bo v tej vojni naša dežela zmagovita, da bo kmalu ta nesrečna vojna končana in da bi se naši sinovi, možje in očetje čimpreje vrnili zdravi in zmagovalni k svojini obiteljam, ki jih že tako željno pričakujejo. Prijazno vabimo cenjena bratska društva SNPJ kot tudi o-stale organizacije in občinstvo iz širnega Clevelanda in okolice, da nas posetite v čim večjem številu. Na tej zabavi bo postrežba izvrstna za vse. Na razpolago bo vsega dovolj. Igrala bo izvrstna godba pod vodstvom Hojerjevega trio, ki bo gotovo vsem v zadovoljstvo. , Še enkrat prijazno vabimo vse za to zabavo. Pričetek ob 3. uri popoldne. Torej, vsi na zabavo društva "Velebit" št. 544 SNPJ v nedeljo, 14. novembra! Anna Fabris. Štajerskem. Ljudje, ki so L, mi, in delajo za neslogo in da,j) , vse črno v teh resni sih, niso prijatelji svojih so pinov, v domovini. Taki naS so preje bolj všeč Hitlerju raznim Sforzam. Torej v teh resnih časih bodi- mo strpni eden napram mu, in nastopajmo složno v ših zahtevah. druge-na- gA' svoda Tisti, ki niso za delo pn ^ Su, so proti svojim rojakom domovini. Ti so pokazali v jem kongresu Slovenstva, jim je za skupnost, in s»...n4raB:<3b Lucky because I just stopped one in the leg. But Smith and Weinberg and Farley . . . they're dead. Dead because we didn't have one more grenade to throw !" That's an American soldier speaking. S[)caking your language. He's asking for more guns to fight with. More tanks, more planes, more grenades to crack down on the enemy. Well, let's give them to him ! Let's lend 10 percent of our pay to the Government. Let's put it in War Bonds. Let's lend Uncle Sam the money to make niore tools of war. It's a loan, because the money you put into War Bonds now comes back to you in 10 years with a healthy bonus of good interest! For every $3 you lay aside for War Bonds pays back $4! So put at least 10 percent—not 6 percent or 7 perqent or 8 percent, but 10 percent—of your pay to work killing Japs and Nazis—and making money for you at the same time! Sign up in the Pay-Roil Savings Plan today! WHAT YOU SHOULD DO If r^u are— 1. Already setting aside 10 percent of your pay for War Bonds through the Pay-Roll Savings Plan—boost that 10 percent" if you can. 2. Working in a plant where the Plan is installed but haven't signed up yet—sign up tomorrow. 3. Working in a plant where the Pay-HoH Savings Plan Itasn't been installed, talk to your union head, foreman, or plant . manager—and see if it can't be installed right away. The local bank will be glad to help. 4. Unable to get in on the Pay-Iloll Savings Plan for any reason, go to your local bank. They will be glad to help you start a plan of your own. elik slovenski LJUDSKI SHOD ob 2.30 uri popoldne GOVORILI BODO GLAVNI ODBORNIKI SANSa IN DRUGL Govori bodo zanimivi, zato ste vsi vabljeni srnoB & ENAKOPRAVNOST 12. novembra, 1943 DOLG Povest CIRIL DREKONJA REPORTS ON WAR FRONT TOUR (Nadal?="<»nje) Delfin je zamahnil malomarno z roko. Jerač se je dvignil na stolu: "Ne zaupate nama? Kdo je že slišal kaj slabega o gospodu Delfinu? V dolini povprašaj, ali ni vsakemu pošteno plačal!" Tudi Košanu je bilo ljubše, da bi bil ostal dogovor tajen, zato ni podprl Francetove zahteve. Celo oporekel mu je: "Nič se ne zaneseš! Saj veš, da je gospod pošten mož!" "Pošten, pošten, to pa," je pokimal Delfin. France se ni vdal. Zahteval je priče. Terjal je še poroštvo in rok, kdaj naj se izvrši plačilo. Hud je postal; njegove o-či so žarele. Hodil je s trdim korakom po sobi. Ustavil se je samo takrat, ko je govoril. Med prepirom sta Jerač in Delfin vstala, kakor na ukaz in sta se delala, kakor da se odpravljata. Košan se je prebudil. Zaprosil ju je, naj zopet sedeta. Beseda se mu je tresla, pogled je bil zbegan. Kupec in mješetar sta sedla. "Sedaj aro; polovico vsote, ko bo gozd posekan, drugo polovico, ko jih bomo plavili! Velja! Ste slišali vsi! Sezita si v roke!" Jerač je govoril glasno in svečano. Ob koncu je pogledal Delfina ter Košana in jima je pomignil. Košan se je še ne-kghko obotavljal. Uprl je oči v oba sinova, nato je dvignil roko in jo stegnil preko mize, kjer je že čakala Delfinova. "Velja!" je zaklical veselo Jerač. "Zdaj ga pijmo!" France je pogledal v tla in je odšel mo^če skozi vrata. Pred Košanom so zaplesale lepe pisane podobe. Delfin je segel v notranji žep, izvlekel debelo listnico. Košato jo je odprl in je metal bankovce na mizo, kakor bi bili navaden papir. "Dvesto bo dovolj," je omenil, ko je zapiral listnico. "Polovico, ko bo gozd posekan, drugo polovico, ko jih bomo metali v vodo." Spravil je listnico v žep. Oddahnil se je. Obraz se mu je zjasnil. 1'umel si je roke, se razgledal po izbi ter hotel nekaj vprašati. "Kakor veste in morete, gospod," je govoril Košan in spravljal s tresočo se roko bankovce. "Boste že uredili, da bo prav." Jerač in Delfin sta pila. Tudi Košan je pokusil pijačo. Ko sta Jerač in Delfin odšla, se je ukradel v hišo molk. Nihče izmed domačih ni govoril, vendar zdelo se je, da. odmeva od sten prejšnji glasni pogovor. Trde besede so se lovi^ po gluhi praznini. Le ura je tiktakala. XIII. Tone in Nanica sta se srečala. Ona je nesla v mlin, on je nesel iz mlina. Na ozki stezi sta zadela drug ob drugega. "Kam greš?" jo je vprašal Tone. Saj veš, kam grem!" mu je odgovorila. Nanica je namerila korak že mimo njega, a on jo je tako glqboko pogledal izpod visokega čela, da je nehote obstala. Breme na hrbtu" ji ni pustilo, da bi bila stala ravno. Sključena je bila nekoliko naprej. Roke je držala prekrižane na prsih. Tone je podprl koš s palico in se zravnal. Gledala sta se. Oba sta čutila, da jima srečanje ni prijetno. Nista se mogla brž iznebiti zadrege. Nanica je pogledala v tla in poteptala z nogo grudo zemlje, ki je ležala ob stezi, nato je dvignila oči, se ozrla kljubn-j valno v Toneta, češ, povej, kaj mi hočeš? Tone je ujel vprašanje. Spregovoril je: "No kako ui je sedaj, ko i-maš fanta?" "Katerega?" Nanica je rahlo zardela, ustna so ji za trenutek posinela. "Nevedna se delaš!" "Nič ne vem. Če veš ti bolje ko jaz, govori!" "Feliksa!" Nanica je zmrdnila z ustnicami. Naglo je povesila oči in jih zopet dvignila: "Kdo ti je to natvezel? Meni so vsi fantje enaki. Z vsemi govorim in na nikogar nisem navezana." '^Feliks je sam pravil. Bahal se je. Rekel je, da te lahko o-krog prsta ovije." "Mene?" in je zamahnila z roko. "Ali ve France?" jo je vprašal Tone. "Kaj naj bi vedel?" "Da hodi Feliks k tebi." "Nikogar se ne bojim; meni so vsi enaki!" Naničin pogled je kljuboval. "Saj ne govoriš resnice!" "Če ne veruješ, ks^or hočeš." "2e na šmarnico sem vedel, kako je." "Nič nisi mogel vedeti." Nanica je bila že nevoljna. V tla je zapičila pogled. Hotela se je prestopiti, da odide naprej. "Vse sem videl in uganil," je povzel Tone z očitajočim glasom. "Seveda, on zna govoriti sladko in lepo. Par let je bil v šoli. Naučil se je v mestu in iz knjig." Nanica "ga je pogledala uporno. "Priliznjen je, sladkati se zna? In imeniten je." "Kaj me izpoveduješ? Nikomur nisem nič dolžna." Trde besede so oplašile Toneta. Umaknil je prejšnji glas. Njegove oči so se zamaknile. "Rad sem te imel, Nanica!" "Nikoli nisi pokazal." "Nanica!" Nanica je povesila pogled. Na njenem obrazu je ležal zamolkel i;praz. "Nič ti nisem obljubila, nič nisem imela s teboj, nič ti nisem dolžna!" "Kaj bi mi bila dolžna?" "Kaj me pa izpoveduješ in kaj mi očitaš! Sama zase že vem kaj delam." "Ne priznaš več tega, kar je bilo v tvojem srcu?" "V mojem srcu ni bilo nič. Zbogom!" NanicQ> ga ni pogledala. Z lah-kotnim korakom je odšla po stezi navzdol. Breme na hrbtu ji je nalahko odskakovalo. So obljube, ki jih ni nihče izrekel, a so zapisane globoko v srcih. Težja je prevara po srčni obljubi, kakor po pisani in potrjeni besedi. To resnico je Tone grenko občutil. Stal je na mestu kakor pribit. Gledal je za Nanico. Poslednje njene besede so mu zvenele sveže in trde v ušesih. Zrl je v grapo, koder se je spuščal6 pobočje. Dvignil je oči, jih uprl v ostre vrhove Peči. Zdelo se mu je, da se mu vsa dolina roga v obraz. V tem trenutku so mu bila razrita po-bočja tuja in daleč, daleč od njegove duše. WASHINGTON, D. C.—Five Globe-trotting Senators, who reported on their tour of war-fronts, favorably- and otherwise criticizing the Allied war effort with recommendations for war and peace legislation, are shown after one of their sessions. Left to right—Happy Chandler, Ky.; James Meade, N. Y.; Richard Russell, Ga.; John Cabot Lodge, Mass.; Ralph Brewster, Me. Okrenil se je. Pogledal je na-1 vzgor po bregu, kakor da bi ho-1 tel premeriti, presoditi pot pred seboj, nato se je nagnil nekoliko naprej in zastavil korak v strmino. Tone je nesel dvojno breme navzgor. Globoko v obe rameni so se zajedale oprtnice, a jih ni čutil. Živel je samo teži, ki je ležala v duši. Vitre pri košu so škripale enakomerno, kakor so se vrstili počasni koraki. (Dalje prihodnjič) Urednikova pošta (Nadaljevanje z 2. strani) slovanski narodi sodelovali bolj složno in skupno sami za svoje? Zatorej, da boste pravilnejše poučeni, in bolj na jasnem, pridite v nedeljo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. na shod, katerega prirejajo skupne podružnice SANSa. Bo poleg tuul nekaj pevskih t očk. Čujte glas resničnih boriteljev in glavnih uradnikov SANSa, katerim je narod poveril delo 5—6 decembra m. 1. V nje smo imeli zaupanje, zato smo jih tudi izvolili. Ignorirajmo dlakocepce med nami, ker jim ni usoda naroda pri srcu, jač pa njih ambicije itd. Da sledite voditeljem SANSa pokažite to torej v nedeljo popoldne ob 2:30 in napolnite S. N. Dom. Zvečer pa seveda pridite na razvedrilo k "Vbojča-nom" v Slovenski delavski dom. kjer se bodo kazale slike Slovenije in Vršila prosta zabava. F. J. Durn. V spomin Franku Končanu Cleveland, Ohio. — List za listom pada. Zopet je nemila smrt posegla v" našo sredo in iztrgala rojaka, pionirja Franka Končana, stanujočega na 3438 W. 60 St. Doma je bil iz vasi Butan jeva p. d. (Starkežev France), fara Št. Jošt nad Vrhniko (ne na Gorenjskem kot je bilo poročano). V Ameriko je prišel leta 1904. Bil je dolgo Bolan. Lanskega leta julija meseca mu je umrl brat Matevž, kar ga je zelo po-trlo. Bil je mirnega značaja, dober gospodar in skrben oče svojim otrokom. Zapušča ženo Angelo, rojeno Mandel, štiri omo-žene hčere: Ljudmilo, Frances, Angelo in Anno ter štiri vnukinje in brata Josepha, v starem kraju pa zapušča enega brata. Tukaj tudi zapušča bratranca Franka Končana, sestrične Agnes Kavčič in Jerco Demshar, ter veliko drugih sorodnikov tukaj in v starem kraju. Bil je član društva sv. Križa KSKJ in društva Soča S. D. Z., katerih članstvo se je udeležilo pogreba v velikem številu, kar je priča, da je bil jako priljubljen med nami. Spremili smo ga k večnemu počitku dne 1. novembra, ob veliki udeležbi društvenih članov, prijateljev in sorodnikov. Zapustil si nas v boli jadni. Spavaj mirno v ameriški zemlji! A. K. Mali oglasi Sobo se odda v najem za dva fanta ali dekleti; vse udobnosti pri mirni družini. Kdor želi naj se oglasi na 971 E. 76 St. CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—837'< Ob večerih: ME. 4767 Za delavce T A P C 0 potrebuje moške in ženske ^ Ne oziraje se na vaše bivše Oglašajte v Enakopravnosti Naznanilo Cenjeni javnosti sporočam, da sem pretrgal svoje zveze z MANDEL SHILOH STORE, ter da odslej naprej ne bom imel opravka v tem ozi- ru. Frank Grdina Vas MONCRIEF prodajalec fornezov VE, da pristni MONCRIEF ddi za popravila IZVRŠIJO delo Obiščite vailega MONCRIEF prodajalca The HENRY FURNACE CO., Medina, O. Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče Florian Mesojedec Zatisnil je svoje blage oči dne 21. oktobra 1943. Pogreb se je vršil dne 25. oktobra iz Joseph Želetovih prostorov, na Highland Park pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen v Mali vasi, Dobropolje 5. maja 1885 leta. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega soproga in očeta. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Joseph Mohar, Mr. in Mrs. Frank Zalar in sin, Mr. in Mrs. Joseph Karish in družina, Mr. in Mrs. William Bedenko, Mr. in Mrs. Eddie Bedenko, Mrs. Wiesteen, Mrs. Leutkemyer, Miss Lamb and Children in Room 3, Roosevelt School, društvo Naprej št. 5 S.N.P.J. Dalje najlepša hvala vsem onim, ki so darovali v gotovini in sicer sledečinl: Mr. in Mrs. Joseph Mohar, Mr. in Mrs. F. Birk in družini, Mr. in Mrs. L. Srpan, Mrs. Zalar in družini, Mr. in Mrs. John Kmc, Mr. in Mrs. J. Melko in družini, Mr. in Mrs. Russell Syrause, Mr. in Mrs. W. Bedenko, Mr. in Mrs. E. Bedenko, Mr. in Mrs. John Gruden, Mr. in Mrs. Eli Karlovič in družini, Mr. August J apel, Mr. in Mrs. F. Hočevar, Mr. in Mrs. Janezič, Mr. in Mrs. f. Martin in družini, Mrs. Eppich, Mr. in Mrs. Ed Eppich, Mr. in Mrs. A. Shirly, Mr. John F. Bregar, Mrs. V. Turk, Mrs, Kaušek, Mr. Snialtz, Mr. in Mrs. K-uhl, Mrs. Vodičar, Mrs. Kotnik, Mr. in Mrs. Tegel, Mr. in Mrs. J. Sinkovic, Mr. in Mrs. A. Noch, Mr. in Mrs. Spacapan, Mr. in Mrs. F. Tekanc, Mr. Anton Omahen, Mr. in Mrs. Bricel, Mrs. Jerele, Mr. in Mrs. Valenčič, Mr. in Mrs. F. Pozar, Mrs. Cipriano, Mr. Joseph Smole, Mr. in Mrs. John Dodic, Mrs. Moore Class-room in Addressograph-Multigraph Co. Hvala sobratu članu društva Naprej št. 5 SNPJ za lep poslovilen govor ob odprtem grobu kakor tudi članom, ki so nosili krsto. Lepa hvala onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu: Mr. Louis Srpan, Mr. Ed Bedenko in Mr. Russell Syrause. Hvala onim, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Posebna hvala teti Mrs. Agnes Birk in njenemu soprogu Mr. Frank Birk, ki sta prišla na pogreb iz Lorain, O., Mrs. Harold Brogan, ki je prišla iz Sebring, O., in Mrs. Rose Novak, iz Lorain, O. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Počivaj v miru nepozabni soprog in dobri oče, in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Odš^l si tja, odkoder ni povratka, tja, kjer ni solz in ne trpljenja. Odšel si tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših srcih za vedno! Žalujoči ostali: Euclid, Ohio, dne 12. novembra, 1943. MARY, soproga; EVELYN, DOROTHY, IRENE, JEANETTE, hčerke. Peter Rostan PA INTER—DECORA TOR 449 E. 158 St., KEnmore 0620 Sedaj je čas za barvanje in dekori-ranje vaših sob, kakor tudi za druga barvarska dela znotraj. Ker sedaj ni primeren čas za barvanje zunaj, je izvrstna prilika za izvršiti taka dela znotraj. izkušnje, mi vas lahko daffl" zelo važno vojno delo. ■ Visoka plača od ure in Zglasite se dnevno, 8 zj' 5.30 pop. Ob sobotah in % Ijah do poldne. Thoiupsoi' Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Avtna zavarovalnina za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20. Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Ave. s -B moški m ŽENSKE dan ali od ur®' Gramofonske plošče slovenske, hrvatske, angleške, vseh vrst. Naša trgovina je odprta vsaki dan od 12. do 8. ure zvečer. Zaprta je ves dan ob ponedeljkih in sredah. NORTHEAST SALES & SERVICE CO. Jerry Bohinc 819 E. 185 St. Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ 6208- SCHADE AVE. POKLIČITE; ENdico+t 0718 Oglejte si to hišo 6 sob za eno družino, ima "fireplace," garažo, veliko loto; vse v prav dobrem stanju; na 22851 Arms Ave., blizu cerkve sv. Kristine. Lastnik gre izven mesta. Zadostuje samo $2,000 gotovine in se lahko takoj selite. Vam bodo pustili še sedem tonov dobrega premoga. L. PETRICH 19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874 (S mrnmrmsm!) SEZNAM s KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani t SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE SKATLJICE — Operite Jih — .Strlte Jih — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandu: na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu: na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu za čiščenje uradov; ves par ur. Dobra plača Zglasite se pri AETNA WINDOW Cleaning Co. 1430 E. 27 St. vogal Superior A^ve- Ženske in mosk' ŽENSKE IN za SNAžENJE p(j, o, TERMINAL TOWEK «i. 48-urni tednik; pl^ča bonus e Izvrstne delovne DRŽAVLJANSTVA » Zglasite se po S- > 1508 Terminal OSKRBNI^« Polni čas: 5.10 zv. do _ šest večerov na downtown: 750 Huron Ed. ^ 700 Prospect Ave- PLAČA $31.20 NA Delni čas: 1424 Argonne South Euclid Tri ure dnevno, 6 dni PLAČA $9.90 NA ^ Delni čas: pjvef 1588 Wayne Rd., Tri ure dnevno, 6 PLAČA $9.90 NA ^ pd Če ste sedaj zaposlen ^jit« brambnem delu, se EMPLOYMENT Ot Izkazilo državljan®'^ zahteva ^ THE OHIO P telephoN\^^ 700 Prospect Ave. MOŠKE IN ŽE se potrebuje splošna tova**^*^ dela 6 dni v tedo^ 48 ur dela oa Plača za ZAčG' Moški 77V2C uro iifO, Ženske 62#c Morate imeti Ijanstva. Nobene starostne 0^ ^giOi ste fizično sposobni ga, imamo za vas. Zglasite ^ National Co., In«-