Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št. 3 Leto IV 5. april 1984 VSEBINA 3. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov, dne 18. aprila 1984 - Analiza gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 v letu 1983 - Analiza uresničevanja plana zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1983, ter plan zaposlovanja za leto 1984 - Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo 26. sejo Zbora združenega dela 26. sejo Zbora krajevnih skupnosti 26. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo: v sredo, dne 18. aprila 1984 ob 8. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Murska Sobota Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij 2. Potrditev zapisov: — zapis skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 9. marca 1984 — zapis 25. seje Zbora združenega dela, 25. seje Zbora krajevnih skupnosti in 25. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 23. marca 1984 — zapis skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 23. marca 1984 — zapis 2. skupne seje zborov občinske skupščine z dne 23. marca 1984 3. Informacija o delu skupin delegatov, ter Zbora občin in JZbora združenega dela Skupščine SR.Slovenije 4. Analiza gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1983 5. Analiza uresničevanja plana zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1983, ter plan zaposlovanja za leto 1984 . 6. Informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 v občini Murska Sobota 7. Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota, ter koristi za razlaščena stavbna zemljišča za posamezna območja v občini Murska Sobota 8. Predlog odloka o obvezni deratizaciji in dezinsekciji na območju občine Murska Sobota 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Murska Sobota 10. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1981—1985 11. Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1983 12. Osnutek odloka o službi komunalnega nadzora (to točko obravnava samo Zbor krajevnih skupnosti) 13. Soglasja k statutom in samoupravnim sporazumom: — Statut DO Veterinanarske postaje Murska Sobota — Spremembe statuta Srednje zdravstvene šole — Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota — Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota » — Statut Kulturne skupnosti Murska Sobota 14. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 15. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 9., 14. in 15. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 4., 5. in-6. točke dnevnega redaje objavljeno v lej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 9.. 10., 11., 12. in 13. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 7. in 8. točke dnevnega reda je bilo posredovano kot osnutek za seje zborov dne 9. marca oziroma 23. marca 1984. Ker na osnutke odlokov ni podanih dopolnilnih predlogov bosta odloka obravnavana v enakem besedilu. Informacija k 3. m 14. točki dnevnega reda bo podana na seji. - Analiza gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 v letu 1983 UVOD V predloženem gradivu so prikazana gospodarska gibanja ter gibanja skupne in splošne porabe v občini v letu 1983. Podan je tudi pregled izvajanja nalog, ki so bile dogovorjene z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1983. Analiza je izdelana na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva, strokovne službe SIS za družbene dejavnosti, Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, Narodne banke Slovenije, samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, Zavoda za statistiko in občinskih upravnih organov. 2 - DELEGATSKI VESTNIK » 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1983 1982 1983 — v 000 din Indeks občina SRS Celotni prihodek 31.298.320 48,727.728 156 147 Porabljena sredstva 25,281.920 39,672.682 157 149 Amortiz. po min. stop. 638.415 867.259 136 138 Dohodek 6,016.363 9,055.002 151 ' 143 Čisti dohodek 4,102.268 5,880.513 143 137 Bruto osebni dohodki 2,855.879 3,855.736 135 131 Poslovni sklad 179.723 1,311.539 149 149 Akumulacija 1,122.305 1,872.950 167 159 Izguba 62.953 56.867 90 149 Enako kot v letu 1982 je tudi v lanskem letu dosežena za eno indeksno točko hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega dohodka, kar je imelo za posledico počasnejšo rast dohodka. Na povečanje porabljenih sredstev je vplivala močna rast nabavne vrednosti blaga za 60 %, surovin in materiala za 54 %, energije pa za 37 % ipd. Po dejavnostih so bile v letu 1983 dosežene naslednje rasti: Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek rast v % Čisti dohodek Industrija 50 50 50 45 Kmetijstvo 54 63 71 59 Gozdarstvo 36 34 37 36 Vodno gospodar. '41 38 48 54 Gradbeništvo 33 30 41 31 Promet in zveze 40 36 43 46 Trgovina 67 68 50 37 Gostin. in turiz. 42 43 39 36 Obrt 39 33 62 40 Komunal, dej. Financ, in dr. 41 49 36 34 posl. štor. 15 41 8 2 Med organizacijami združenega dela najbolj izstopajo z visoko rastjo celotnega prohodka KG Rakičan, TOZD Prašičerveja 97 %, TOZD Poljedelstvo in govedoreja 64 %, in TOZD Tovarna močnih krmil 62 % Zivinorejsko-veterinarski zavod 106 %, Mesna industrija TOZD Klavnica 75 %, SOZ Prekmurka 70 %, Urarstvo 72 % pod občinskim povprečjem pa je bila rast celotnega prihodka v L1V TOZD Oprema in orodja 31 %, Konstruktorju TOZD Grabeništvo 23 %, Graditelj Beltinci 21 %, SOBOTI TOZD Gradbeništvo 23 %, Blisku 30 %, Zvezdi 31 %, Kroju 16 % ter Projektivnem bniroju 15 %. 1 Zelo hitra rast porabljenih sredstev pri nekaterih organizacijah presega rast celotnega prihodka tudi do 26 indeksnih točk kar ima za posledico nizko rast dohodka. Nizko rast dohodka beležijo zlasti Graditelj Beltinci 1 %, LIV TOZD Oprema in orodja 2 %, Komuna Beltinci 4 %, Projektivni biro 8 % Opekarna Puconci 12 %, Temelj Cankova 20 % in Kroj 25 %. 1. Razporej. dohod. 2. Obvezn. za skupno in spl. porabo — za skupn. porabo — za spl. porabo 3. Druga obvezo bU od tega: — za delov, skupn. — za obresti za kred. 4. Cisti oseb, dohodki in skupna poraba delavcev — čisti oseb. doh. — skupna por. delav. 5. Akumulacija — amortiz. po višjih stop, od predpis, minimal. — materil. osnova dela — rezerve Struktura Vrednost v tisoč din Ind. 1982 1983 1982^ 1983 6.077.747 9.095.890 150 100,0 100,0 1.322.368 1.777.822 134 21,8 19,6 1.237.453 1.625.034 131 20,4 17,9 84.915 152.788 180 1,4 1,7 1.248.645 2.204.374 177 20,5 24,2 404.913 559.855 138 6,7 6,2 503.609 1.044.348 207 8,3 11,5 2.384.429 3 240.744 136 39,2 35,6 2.087.170 2.798.108 134 34,3 30,8 297.259 442.636 149 4,9 4,8 1.122.305 1.872.950 167 18,5 20,6 109.648 234.054 214 1,8 2,6 870.098 1.300.410 150 14,3 14,3 142.559 338.486 237 2,3 3,7 Iz prikazane razporeditve izhaja, da se še vedno močno povečujejo obveznosti za splošno porabo in obresti za kredite. V delitvi dohodka se je povečal delež obveznosti za splošno porabo za 0,3, obresti za kredite 3,2 in akunalacijo 2,1 procentnih točk, zmanjšal pa se je delež čistih osebnih dohodkov za 3,5, sredstva za skupno porabo za 2,5 in onbveznosti za delovne skupnosti za 0,5 procentnih točk. Za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela so OZD razporedile 2.740 milijonov din ali za 56 % več sredstev kot leta 1982. Kljub ugodnemu povečanju sredstev akumulacije (67 %) so sredstva za reprodukcijo dosegla nižjo rast. Vzrok je v umirjenejši rasti amortizacije po predpisani minimalni stopnji (36 %), katere sredstva so se v preteklih dveh letih zaradi zakonskih sprememb izredno močno povečevala. Amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo je v gospodarstvu znašala 234 milijonov dinarjev in je za 114 % višja kot leto poprej. V letu 1983 beleži gosodarstvo občine določeno izboljšanje posameznih kvalitetnih kazalcev gospodarjenja. Tako se je povečala rentabilnost poslovanja za 5 %, akumulativna sposobnost za 16,4 % in reproduktivna sposobnost 8,6 %. Na delavca je bilo doseženo 657.971 din dohodka, kar je za 47 % več kot leta 1982.'Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka se je ekonomičnost poslovanja poslabšala za 0,8 %. Vrednost osnovnih sredstev v letu 1983 je znašala 18.946 milijonov dinarjev in se povečala v primerjavi z letom 1982 za 39 %. Gospodarstvo občiiTe je v letu 1983 razpolagalo s poslovnimi sredstvi v višini 31.228 milijonov dinarjev, ki so za 46 % višja od predhodnega leta. Struktura virov poslovnih sredstev se je poslabšala, saj se je delež trajnih virov znižal od 44 % na 42 % in dolgoročnih iz 12 % na 10 %, medtem ko se kratkoročni viri sredstev v’zaradi visoke rasti (58 %) povečali udeležbo za 4 procentne točke. V OZD gospodarstva je bilo prisotnih kreditov v višini 6.036 milij, • din ali za 31 % več kot leta 1982. Povečali so se predvsem kratkoročni krediti za 41 %. V letu 1983 so v gospodarstvu občine znašale terjatve od kupcev 5.146 milij, din in so višje za 64 % ter obveznosti do dobaviteljev 4.144 milij, din in so višje za 55 % v primerjavi s predhodnim letom. Ob koncu leta 1983 so OZD izkazovale skupne zaloge v višini 5.941 ' milij. din oz, za 59 % več kot v letu 1982. Obseg gibanje in struktura zalog je bilo naslednje: Zaloge 1983 Ind. Struktura v % v 000 din 1983/82 1982 1983 Zaloge skupaj 5.940.921 159 100 100 — materiali 3.128.716 173 ' 48,3 52,7 -- nedok. proizv. 1.223.090 148 22,1 20,6 — gotovi izd. in blago 1 53Š.610 143 28,7 25,9 — zaloge prevz. od proizvaj. 50.395 143 0,9 0,8 V skupnih zalogah so se najbolj povečale zaloge materialov. Po podatkih Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in organizacij združenega dela je bil v lanskem letu v občini dosežen izvoz blaga in storitev v vrednosti 2.614 milij. dinarjev ali realno za 12 % več kot v letu 1982. Okoli 83 % celotnega izvoza odpade na izvoz na konvertibilno področje. Delež konvertibile se zaradi hitrejšega povečevanja izvoza na klirinško področje nadalie zmanišuie. Največji izvoznik v občini je Tovarna oblačil in perila Mura na katero odpade 64 % celotnega izvoza, druga po velikosti je DO Mesna industrija z okoli 28% deležem, ostale OZD v občini pa so realizirale le okoli 8 % celotnega izvoza. Posamezne organizacije so v letu 1983 dosegle naslednje povečanje izvoza: Mura 11 %, Mesna industrija 14 %, ZGEP Pomurski tisk 155 %, Platana TOZD Ledava 153 %, DO Zunanja trgovina 83 %, KZ Panonka 102 :, Živinorejsko-veterinarski zavod 670 %, Tovarna mlečnega prahu 60 %, Panonija 9 %, Sobota TOZD Obrtništvo 74 % in LIV TOZD Oprema in orodje Rogašovci 135 %. Za okoli 50 % manjši obseg izvoza je položilo Gozdno in lesno gospodarstvo in za 30 % Agromerkur. Poleg omenjenih organizacij se vključujejo v izvoz v manjšem obsegu še Tekstil TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, Konstruktor Gradbeništvo Pomurje in Agroservis. Izvozniki v občini so v celoti realizirali planiran obseg izvoza po usklajenem planu SISEOT za leto 1983, medtem ko so uvozili za 21 % manj blaga kot je bilo načrtovano. Načrtovani izvoz blaga so presegle naslednje OZD: DO Sobota za 298 %, DO Platana 262 %, ZGEP Pomurski tisk 66 %, DO Mura 29 % in ABC Pomurca DO Zunanja trgovina 23 %-. Načrtovanega obsega pa niso dosegle: Tovarna mlečnega prahu, DO Agromerkur, DO Gozdno in lesno gospodarstvo ter DO Mesna industrija. V lanskem letu so OZD uvozile blago v,višini 1.109 milionov din ali za 7,3 % več kot leta 1982. Več kot 70 % uvoza sta realizirali DO Mura in DO Mesna industrija. Pretežni del uvoza odpade na repromaterial 66 %, na opremo 24 % in 10 % na uvoz blaga široke potrošnje. Po podatkih Narodne banke Slovenije je znašal v občini priliv od izvoza blaga ih storitev 2.396 milijonov din ali realno 24 % več. Delež priliva v celotnem prihodku znaša v letu 1983 4,9 %. Priliv od izvoza STRAN 22 VESTNIK, 5. APRIL 1984 DELEGATSKI VESTNIK - 3 blaga in storitev na konvertibilno področje je porasel za 16 % in predstavlja v strukturi priliva 83 %. V enakem obdobju se je odliv za uvoz blaga in storitev zmanjšal za 3,5 % in je znašal 821.953.000 din. Priliv od izvoza blaga in storitev je bil za 2,91 krat večji od odliva. Pokritost se je izboljšala za 64,7 indeksnih točk. Leto 1983 je zaključilo z izgubo 5 organizacij združenega dela. Celotna izguba v občini je znašala 56,867.000 din in je za 10 % manjša kot leta 1982, 53 % celotne izgube odpade na DO Mesna industrija, ki je glede na leto 1982 zmanjšala izgubo za 9 %. Izkazujeta jo dve temeljni organizaciji in sicer TOZD Klavnica v višini 19.682.000 din (18 % manj) ter TOZD Predelava mesa 10.230.000 din (13 % več). Z izgubo sta poslovali še DES TOZD Elektro Murska Sobota v višini 14.275.000 din (24 % manj) in Konstruktor TOZD Opekarna Puconci 3.438.000 din (16 % manj). V letu 1983 se je z izgubo na novo pojavila L1V TOZD Oprema in orodja Rogašovci v višini 9.242.000 din. Osnovi vzroki za izgube v organizacijah združenega dela gospodarstva so: V Mesni industriji predvsem cenovno nesorazmerje med cenami mesa in mesnimi izdelki, visoka rast vseh vrst stroškov ter obveznosti za anuitete in obresti. V DES TOZD Elektro Murska Sobota nizka realizacija letnega plana elektroenergetske bilance za leto 1983 in visoka rast vseh vrst stroškov. V TOZD Opekarna Puconci disparitete med cenami gotovih izdelkov in cenami energije, zastarelost in iztrošenost opreme ter visoki proizvodni stroški na enoto proizvoda. V LIV TOZD Oprema in orodja hitra rast cen repromateriala in počasnejša rast cen njihovih proizvodov ter naraščanje obresti in obveznosti za anuitete za novo halo. Vse izgube razen v Opekarni Puconci so bile z zaključnim računom 1983 pokrite. V gospodarstvu občine je bila dosežena industrijska proizvodnja v višini 13.464 milijonov din in' se je realno povečala za 3,1 % (v SRS 37 %) v primerjavi z letom 1982. V živilsko predelovalni industriji, ki predstavlja polovico celotne vrednosti proizvodnje, se je proizvodnja povečala le za 1,1 *7o, v tekstilni industriji, katere delež v skupni proizvodnji je 32 % pa za 2,7 %. Delež kovinsko-predelovalne industrije predstavlja v skupni vrednosti 8 %, proizvodnja pa se je povečala za 9,4 %. Vrednost proizvodnje grafične industrije se je povečala za 4 %, lesne industrije 21 %, kemično-predelovalne industrije 14 %, industrije gradbenega materiala predstavlja 13 % in nekovinske industrije 0,1 %. Na področju kmetijstva zastavljene naloge niso bile v celoti realizirane, zaradi slabih vremenskih razmer (suše). V rastlinski proizvodnji je v letu 1983 dosežen naslednji obseg proizvodnje posameznih poljščin: Dosežena proizvodnja — v tonah Ind. 1982 1983 KG Rakičan pšenica 5.073 3.656 72 - koruza zrno 9.461 7.892 83 — sladkorna pesa KZ Panonka 21.449 17.604 82 -- pšenica 27.935 23.397 84 koruza zrno 39.249 25.579 65 sladkorna pesa 17.060 13.715 80 Sušno leto je zelo vplivalo na rastlinsko proizvodnjo. Najbolj so bili prizadeti posevki koruze in sladkorne pese. Precejšen izpad v proizvodnji sladkorne pese je bil zaradi slabega vznika, ki je posledica suše. Vsled tega so v KG Rakičan morali nekaj površin preorati. V KZ Panonki kooperanti niso zaščitili vseh predvidenih površin, zato je proizvodnja sladkorne pese uidi v zasebnem sektorju nižja od načrtovane. Prav tako je suša zmanjšala pridelek koruze približno za 30 %, precej površin pod koruzo /a zi no sc je siliralo. Izpad pridelka koruze se bo odražal v živinorejski krmski bilanci oz. pri reji živine. Pridelek pšenice je bil povprečen. V živalski proizvodnji so organizacije dosegle naslednjo proizvodnjo in odkup: Proizvodnja Prodaja—Odkup _______________ 1982 1983 Indeks 1982 1983 Indeks KG Rakičan — goveda v t 2.161 2.075 96 1.466 1.449 99 — prašiči v t 8.886 10.058 113 7.080 8.797 124 — mleko v 000 I KZ Panonka 410 347 85 401 338 84 — goveda v t 6.150 5.730 93 4.820 5.122 106 — prašiči v t 5.900 6.360 108 2.637 2.647 100 — mleko v 000 I 42.000 44.100 105 25.644 27.326 106 Ocenjuje se. da je bila planirana živalska proizvodnja v KG Rakičan dosežena. Razlika med proizvodnjo in prodajo je bila na- menjena za povečanje staleža osnovne črede govedi in prašičev. Nekaj mleka je bilo porabljeno pri pitanju telet. Pri KZ Panonki je bil odkup skoraj za polovico nižji od proizvodnje. Načrtovana tržna proizvodnja živine je dosežena, vendar pa je bilo zaradi velikih razlik v odkupnih cenah precej. živine' prodano izven občinskih meja. Poleg tega gre pri prašičih velik del proizvodnje za domači zakol. Zaradi slabih vremenskih razmer, zlasti dolgotrajne suše se je v letu 1983 kmetijska proizvodnja zmanjšala za 2 %. Vrednost rastlinske proizvodnje se je realno znižala za okoli 20 %, v živinorejski proizvodnji pa se beleži 3,2 % rast glede na leto 1982. Ker je bila rastlinska proizvodnja -.v letu 1982 izredno dobra, primerjava proizvodnje leta 1983 s predhodnim letom ne daje realne slike. Ob primerjavi kmetijske proizvodnje s povprečno letino, bi po oceni v letu 1983 vrednost rastlinske proizvodnje zaradi že znanih razlogov upadla le za okoli 7 %, medtem ko bi skupna kmetijska proizvodnja porasla realno za 1,4 %. Po podatkih statistike je bilo v letu 1983 v občini v povprečju skupno zaposlenih 18.328 delavcev, oz. 2,0 % (SRS 0,8 %) več kot v letu 1982. Od tega v gospodarstvu 15.065 delavcev ali 1,8 % (v SRS 0,7 %) več in v negospodarstvu 3.263 delavcev oz. 2,8 % in (v SRS 1,6 %) več kot leto prej. Hitreje od povprečja v občini se je povečalo število zaposlenih v obrtni dejavnosti 7,8 %, kmetijstvu 6,9 %, gostinstvu in turizmu 6,4 %, komunali 5,9 %, zdravstvu in socialnem varstvu 4,7 %, finančnih tehničnih in poslovnih storitvah 3,4 % ter v industriji za 2,7 %. Zmanjšanje števila zaposlenih beležimo v gradbeništvu za 3,6 %, vodnem gospodarstvu 3,1 % ter v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah za 0,6 %. Ob prisotni rasti zaposlovanja v občini ter zaostrenih pogojih gospodarjenja in manjši investicijski aktivnosti se število iskalcev zaposlitve nadalje povečuje. Na skupnosti za zaposlovanje je bilo ob koncu leta 1983 prijavljenih 1.338 iskalcev zaposlitve, kar je za 14,9 % več kot pred letom dni. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v občini je znašal 16.918 din in se je povečal za 27,8 % v primerjavi z letom 1982 (v SRS 18.259 din, rast 27,1 %). V gospodarstvu občine je bil dosežen 16.526 din ali 29,5 % več (SRS 17.957 din, 27,9 %) in v negospodarstvu 18.735 din ali 21,4 % več kot povprečno v letu 1982 (SRS 19.864 din oz. 23,3 % več). V letu 1983 je bilo za investicije v osnovna sredstva izplačano skupno 2.425 milijonov dinarjev ali za 43 % več kot v predhodnem letu. Po posameznih področjih je bil za investicije porabljen naslednji obseg sredstev: _ v OOO din SKUPAJ INVESTICIJE 1,696.936 100 2,425.402 . 100 143 1. Gospodarstvo 1,495.241 88,1 2,159.853 89,1 144 — industrija 371.806 21,9 590.192 24,3 159 — kmetijstvo 179.648 10,6 351.623 14,5 196 — gozdarstvo 6.659 0,4 11.271 0,5 169 — vodno gosp. 44.211 2,6 149.340 6,2 338 — gradbeništvo 118.520 7,0 63.753 2,6 54 — promet in zveze 145.518 8,6 175.979 7,3 121 — trgovina 21.582 1,3 75.866 3,1 352 — gost, in turiz. 183.454 10,8 52.250 2,2 28 — obrt 16.311 0,9 17.469 0,7 107 — stan. kom. dej. 405.343 23,9 ' 670.720 27,6 165 — fin. teh. in posl. storitve 2.189 0,1 1.390 0,1 63 2. Negospodarstvo 201.695 11,9 265.549 10,9 132 — izobr. znan. kult. 56.543 3,3 50.702 2,1 90 — zdrav, in social. varstvo 123.780 7,3 194.627 8,0 157 - DPS, SIS in DPO 21.372 1,3 20.220 0,8 95 Za investicije v gospodarstvu je bilo porabljeno 2.160 milijonov dinarjev ali za 44,4 % več, v negospodarstvu 265 milijonov dinarjev oz. za 31,7 % več. Investicije so se najbolj povečale v vodnem gospodarstvu za 238 %, predvsem za financiranje regulacij in melioracij. Investicije so naraščale zlasti v industriji za 59 %, v kmetijstvu za 96 % in v trgovini za 252 %. Industrijska vlaganja so bila financirana iz naslednjih virov: — v 000 din 1982 1983 Indeks Viri sredstev vrednost % vrednost % 83/82 Skupaj 1,696.936 100 2,425.402 100 143 — sredstva OZD in SIS mat. proizv. 740.440 43,6 1,227.906 50,6 166 — krediti bank ' 669.250 39,4 670.846 27.7 100 — plasmaji preko bank 28.100 1,7 118.461 4.9 422 — OZD, SIS družb. dejav. in KS 245.557 14,5 392.723 16,2 160 — druga sredstva 13.589 0,8 15.466 0,6 114 4 - DELEGATSKI VESTNIK V skladu z načrtovano investicijsko politiko se v strukturi virov financiranja krepi delež lastnih sredstev in združevanje, udeležba kreditov pa upada. Od resolucijsko načrtovanih investicij v občini Murska Sobota so OZD v letu 1983 realizirale oz. pristopile k naslednjim investicijam: LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci je razširila in opremila proizvodne prostore. Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov Puconci je pričela z gradnjo obrata za proizvodnjo mas in razširitvijo transformatorske postaje ter izvedla pripravljalna dela za aktiviranje novega odkopa rudnine v Kuštanovcih. Mura Tovarna oblačil.in perila je pričela s pripravami za izgradnjo skupnega skladišča surovin; nabavila opremo za AOP ter vlagala v trgovsko mrežo. Rašica TOZD Beltinka je izvedla pripravljalna dela za I. fazo gradnje proizvodnih prostorov. V Tekstilu TOZD Pletilstvo Prosenjakovci poteka investicija v širitev proizvodnje netkanih tekstilnih izdelkov. ZGEP Pomurski tisk je dopolnil opremo za avtomatsko obdelavo podatkov, TOZD-a Tiskarna in Kartonaža pa sta dogradila proizvodne p ostore ter nabavila ustrezno opremo in ofset stroje. Mesna industrija je pristopila h gradnji objekta za potrebe predelave, investirala v opremo za proizvodnjo kompdnentnih jedi, trajne in poltraj-ne konzerve ter izvedla pripravljalna dela za rekonstrukcijo kafilerije. Agromerkur TOZD Perutninskega mesa je pristopil k rekonstrukciji klavnice. KZ Panonka je uredila deponijo pese v Lipovcih ter vlagala v naložbe zasebnega sektorja. Pričela je z melioracijami levega brega Ledave na površini 693 ha in v Berkovcih 150 ha ter komasirala 174 ha površin. KG Rakičan je odkupilo 170 ha zemljišč, izvaja melioracije na 600 ha zemljišč, pristopilo je h gradnji nove mešalnice krmil in govejih hlevov ter obnovilo vinograde in šjadovnjake. Gozdno in lesno gospodarstvo je vlagalo v pogozdovanje in nabavilo potrebno mehanizacijo. Fazan Beltinci je obnovil grajene prostore za vzrejo divjadi. S DO SOBOTA je povečala površine v TOZD Vrtnarstvo, investirala v mehansko delavnico ter nabavila novo strojno opremo in specialna transportna vozila. CERTUS TOZD Avtobusni promet je nabavil 5 novih avtobusov, ABC Pomurka DO Zunanja trgovina izvaja rekonstrukcijo obrata za razsekovanje divjačine v temeljni organizaciji DO Mesne industrije v Lendavi. Veletrgovina Potrošnik je zgradila novo samopostrežno trgovino v Gederovcih in samopostrežno trgovino na Lendavski ulici, adaptirala Blagovnico v Murski Soboti. Ni se še pristopilo k izvajanju naslednjih načtovanih investicij: — Mura: izgradnja skupne prikrojevalnice z avtomatskim krojenjem. — KZ Panonka: ureditev skladišča v Gančanih in industrijskega tira v Lipovcih, — KG Rakičan: namakanje 195 ha površin, — GLG: rekonstrukcija žage v Mačkovcih, — Veletrgovina Potrošnik: odkup zemljišča in priprava dokumentacije za gradnjo trgovine v Rogašovcih, — Agroservis: gradnja hale za tehnične preglede. V večini primerov ni prišlo do izvedbe navedenih investicij zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, neustrezno in nepravočasno dopolnjevane projektne dokumentacije ter zapletov pri urejanju zemljiško-lastninskih odnosov. Nekatere investicije so prenešene v leto 1984 oz. v kasnejše obdobje. Na področju gospodarske infrastrukture so bile realizirane naslednje investicije: Pri izvajanju modernizacije ceste je bila položena asfaltna prevleka na cesti Šalovci—Cepinci v dolžini 2 km. V komunalni dejavnosti je bila dokončana gradnja L faze severnega kanalskega kolektorja v dolžini 725 m, začela so se dela na ureditvi križišča Gregorčičeve in Lendavske ulice, končana je ureditev Bakovske ulice ter dokončana izvedba hidravličnih izračunov za zgrajene kanalizacije v mestu Murska Sobota. Mladina je s svojim prostovoljnim delom v okviru akcije Goričko 83 sodelovala pri urejanju cestišča na odseku Salovci—Dolenci v dolžini 4 km. Od resolucijsko načrtovanih nalog ni bilo urejeno cestišče na odseku Sebeborci—Andrejci—Ivanovci ter dograjen raziskovalni vodnjak za vo-dooskrbo mesta Murska Sobota zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Za potrebe stanovanjske gradnje se je pridobilo zemljišče na Lendavski — sever ter za gradnjo zaklonišča na Mojstrski ulici. V letu 1983 je bila dokončana gradnja 89 stanovanj, od tega 65 stanovanj na Lendavski cesti in 24 na cesti St. Rozmana — Cvetkova. Pričela pa se je gradnja 58 stanovanj in sicer 50 na Mojstrski ulici in 8 v G. Pe-trovcih. Od predvidenega obsega izgradnje stanovanj za leto 1983 se ni pričela gradnja 106 stanovanj Lendavska — sever in gradnja stanovanj v Rogašovcih zaradi nepravočasno'pripravljene lokacijsko-tehnične in projektne dokumentacije. Na območju občine je bila v letu 1983 opravljena regulacija Ledave z ureditvijo nasipa v odseku Rakičan—Ivanci in urejeni nekateri pritoki Ledave kot Marijanski potok, Logojca in Brezovski potok. Zaradi nepra vočasno urejene dokumentacije za regulacijo Kučnice v odseku Cankova—Fikšinci v Gerlincih se je investicija podaljšala v letošnje leto. DO za PTT promet je razširila GATC v M. Soboti in položila koaksialni kabel na relaciji M. Sobota—Radenci. K ureditvi ATC v Moravcih se ni pristopilo zaradi nepravočasno urejenega prenosa lastništva. Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota je vlagala v elek-trodistribucijske objekte in opremo. V letu 1983 je bil za izgradnjo plinovoda na relaciji Križevci—Murska Sobota izdelan investicijski program. Na področju negospodarstva je bila pri osnovni šoli Puconci zgrajena telovadnica, pristopilo se je h gradnji osnovne šole Dolenci in se nadaljevalo z izgradnjo kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu. 2. SKUPNA PORABA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Prihodki Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnostjjdružbenih dejavnosti v občini so v letu 1983 znašali 1,376.811.000 din in so se glede na predhodno leto povečali za 23,6 %. V skupnosti otroškega varstva so skupni prihodki porasli za 12 %, izobraževalni skupnosti 24,7 %, kulturni skupnosti 11 %, telesnokulturni skupnosti 24 %, skupnosti socialnega skrbstva 18 %, zdravstveni skupnosti 28 % in v skupnosti za zaposlovanje 27 %, v raziskovalni skupnosti pa so bili nižji in sicer za 11 %. Med celotnimi prihodki so znašala sredstva za dejavnost 1,304.886.000 din in so porasla za 24 %, za vzajemnost 10,007.000 din, kar je 46 % več ter za investicije 61,918.000 din ali 12 % več kot v letu 1982. V okviru sredstev za dejavnost so se sredstva za osnovno dejavnost povečala za 30 %, iz solidarnosti za 15 % ter iz ostalih virov za 13 %, med ko so bili prihodki za denarne pomoči manjši za 10 %. Podroben pregled prihodkov po posameznih SIS prikazuje naslednja tabela: PRIHODKI 1. Skupnost otroškega varstva 185.365 207.758 112 2. Izobraževalna skupnost 276.185 344.496 125 3. Kulturna skupnost 18.214 20.168 111 4. Telesnokulturna skupnost 12.947 16.104 124 5. Skupnost socialnega skrbstva 52.631 62.428 119 6. Zdravstvena skupnost 549.896 704.079 12S 7. Skupnost za zaposlovanje 14.204 18.005 127 8. Raziskovalna skupnost 4.241 3.773 89 SKUPAJ PRIHODKI: 1,113.683 1,376.811 123,6 Odhodki Celotni odhodki SIS v občini so znašali 1,354.729.000.— din in so za 23 % večji od odhodkov v letu 1982. Med celotnimi odhodki so se sredstva za dejavnost povečala za 23,5 %, vzajemnost 48,5 % in za investicije 11,8 Vo. V skupnosti otroškega varstva so odhodki višji za 12 %, izobraževalni skupnosti 21 %, kulturni okrog 13 %, telesnokulturni skupnosti 25 %, skupnosti socialnega skrbstva 20 %, zdravstveni skupnosti 28 %, skupnosti za zaposlovanje 27 %, v raziskovalni skupnosti pa so odhodki za 19 % nižji od odhodkov v letu 1982. Glede na planiran obseg sredstev za leto 1983 so bili odhodki realizirani 100 %. Po posameznih SIS je bilo gibanje odhodkov naslednje: v 000 din Realiz. Realiz Indeks 1982 1983 1983/82 ODHODKI 1. Skupnost otroškega varstva 175.900 197.915 112 2. Izobraževalna skupnost 276.659 335.386 121 3. Kulturna skupnost 17.906 20.168 113 4. Telesnokulturna skupnost 12.882 16.084 125 5. Skupnost socialnega skrbstva 51.000 60.986 120 6. Zdravstvena skupnost 549.778 704.079 - 128 7. Skupnost za zaposlovanje 13.523 17.168 127 8. Raziskovalna skupnost 3.637 2.943 81 SKUPAJ ODHODKI: 1,101.285 1,354.729 123 3. PORABA NA PODROČJU SIS MATERIALNE PROIZVODNJE Prihodki Skupni prihodki v samoupravnih interesnih skupnostih s področja gospodarstva so v letu 1983 znašali 542,256.000 din in so bili za 41 % višji od prihodkov v predhodnem letu. Najbolj in sicer za 75 % s0 prihodki STRAN 24 VESTNIK, 5. APRIL 1984 DELEGATSKI VESTNIK - 5 porasli v skupnosti za pospeševanje kmetijstva, v skupnosti za PTT promet za 51 %, stanovanjski skupnosti 45 % in v vodni skupnosti za 41 %, v cestnokomunalni skupnosti so prihodki višji za 30 %, skupnosti za varstvo pred požarom 31 %, skupnosti za gozdarstvo 14 % in kmetijski zemljiški skupnosti le 1 %. — v 000 din PRIHODKI 1982 1983 Strukt. v % Indeks 1. Območna SIS za PTT promet 8.370 12.653 23 151 2. Območna vodna skupn. MURA 23.980 33.879 6,2 141 3. SIS za gozdarstvo 189 216 0,1 114 4. Kmetijska zemljiška skupnost 11.483 11.563 2,1 101 5. Skupnost za pospeš. kmetij. 17.748 31.033 5,7 175 6. SIS za cestno-komunal. dej. 104.743 136.368 25,2 130 7. Samouprav, stanovanj, skupn. 205.973 299.333 55,2 145 8. Skupnost za varstvo pred pož. 13.174 17.211 3,2 131 SKUPAJ: 385.660 ( 542.256 100,0 141 ODHODKI Leta 1983 so imele samoupravne interesne skupnosti 578,125.000 din odhodkov, kar je v primerjavi z letom prej več za 42 %. Najbolj so porasli odhodki v Skupnosti za pospeševanje kmetijstva 69 %. Odhodki stanovanjske skupnosti so višji za 45 % v okviru katerih je močen porast sredstev za posojila za. nakup stanovanj in individualno.gradnjo ter v kratkoročnem kreditiranju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,, v cestno-komunalni skupnosti so odhodki višji za . 44 % enako v vodni skupnosti, v skupnosti za varstvo pred požarom pa so porasli za 42 %. Za 3 % so odhodki nižji v SIS za gozdarstvo in zemljiški skupnosti ter za 19 % v skupnosti za PTT prom-t. ODHODKI 1982 ’ — v 1983 000 din Indeks 1. Območna SIS za PTT promet 15.362 12.451 81 2. Območna vodna skup. MURA 51.878 74.611 144 3. SIS za gozdarstvo • 187 181 97 4. Kmetijska zemlj. skupnost 10.250 9.928 97 5. Skupnost za posp. kmetijstva 15.864 26.758 169 6. SIS za cestno-kom. dejavnost 95.470 137.761 144 7. Samouprav, stanovanj, skupn. 205.973 299.333 145 8. Skupn. za varstvo pred požar. 12.039 17.102 142 SKUPAJ: 407.023 578.125 142 4. SPLOŠNA PORABA Skupni prihodki na področju splošne porabe so v letu 1983 znašali 232,823.000 din in so se glede na leto poprej povečali za 4 %. Na nižjo rast prihodkov je vplival prenos prometnega davka od prometa proizvodov v republiški proračun. STRAN 25 VESTNIK. 5. APRIL 1984 Priliv sredstev po posameznih virih je bil naslednji: — v 000 din Realiz. 1982 Realiz. 1983 Indeks 1983/82 1. Davek iz OD in na dohodek 69.959 88.959 127 2. Prometni davek, davki na premoženje in na dohodek 112.726 84.645 75 od premoženja 3. Takse 18.106 26.639 147 4. Prihodki po poseb. predpis. 11.054 12.732 115 5. Prihodki uprav, organov 11.399 17.134 150 6. Drugi prihodki 20 2.714 — SKUPAJ: 223.264 232.823 104 Za splošne družbene potrebe je bilo porabljenih 195,730.000 din ali 17,3 % več kot v letu 1982. Na porast odhodkov za dejavnost organov DPS za 20 % so vplivala predvsem izplačila za osebne dohodke v upravnih, pravosodnih in inšpekcijskih organih. V okviru sredstev za komunalno dejavnost je bla v letu 1983 sofinancirana izvedba MDA Goričko. Iz tekoče proračunske rezerve je bil največji del sredstev namenjen za ureditev zemljiške knjige na sodišču, kar je vplivalo na porast odhodkov za 162 %. * Odliv sredstev je bil naslednji: • — v 000 din Realiz. 1982 Realiz. 1983 Indeks 1983/82 I. ODHODKI SPLOŠNE PORABE 1. Dejavnost organov DPS 122.256 146.464 120 2. Ljudska obramba 13.705 15.244 111 3. Dejavnost DPO in društev 13t434 15.607 116 4. Negospodarske investicije 3.030 1.981 65 5. Socialno skrbstvo 1.430 1.600 112 6. Zdravstveno varstvo 156 193 124 7. Komunalna dejavnost 1.615 2.078 129 8. Dejavnost KS 6.320 6.825 108 9. Gospodarski posegi 2.011 2.241 111 10. Tekoča proračun, rezerva 572 1.499 262 11. Rezervni sklad 2.232 1.998 90 SKUPAJ: I. 166.761 195.730 117 II. ODHODKI IZVEN SPLOŠNE PORABE 1. Odstopljeni prihodki 12.062 18.595 154 2. Presežek 44.441 18.498 42 SKUPAJ: 1. + 11. 223.264 232.823 104 S spremembami dogovora o splošni porabi v občinah SR Slovenije je bila prvotno načrtovana rast splošne porabe za leto 1983 10,7 % povečana na 14,7 %'. Zaradi višjih lastnih prihodkov upravnih organov, katerih poraba po dogovoru o omejevanju splošne porabe v občinah SRS ni omejena, so odhodki v, primerjavi z letom 1982 višji za 17,3 %. 5. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1983 Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za leto 1983 smo načrtovali rast družbenega proizvoda 2,5 %, industrijske proizvodnje 2,4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 10 %,-zaposlovanja 2 %, pdroduktivnost 0,5—1 %, sredstev splošne porabe nominalno za 10,7 % ter skupne porabe za 50 % počasneje in osebnih dohodkov ža 35 % počasneje od rasti dohodka. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so v letu 1983 porasle cene na drobno za 40,4 %, življenjski stroški za 40,3 %, hitreje pa so porasle v primerjavi z letom 1982 zlasti cene kmetijskim proizovodom in sicer za 47,6 %. * Glede na dosežena nominalna gibanja in rasti cen očenjujejemo, da so bila v letu 1983 v občini dosežena naslednja realna gibanja: družbeni proizvod okoli 4 %, industrijska proizvodnja 3,1 %, kmetijska proizvodnja —2, izvoz 12 .%, zaposlenost 2 %, produktivnost dela izračunana na realno rast družbenega proizvoda okoli 2 %. Realni osebni dohodki na zaposlenega so se v občini kot celoti znižali za 9 % v gospodarstvu 7,7 % in v negospodarstvu za 13,5 %. Gospodarstvo občine je v letu 1983 razporedilo za 35 % več sredstev kot leto poprej. Glede na 51 % dosežene rast dohodka in resolucijsko določilo o 35 % zaostajanju rasti OD za rastjo dohodka bi gospodarstvo kot celota lahko povečalo osebne dohodke v masi največ za 32,50 %. Osnova za rast osebnih dohodkov je po dogovoru izboljšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja. Na osnovi doseženih izboljšanih kazalcev gospodarjenja in izvoza na konvertibilno področje, bi gospodarstvo lahko sredštva za OD povečalo v globalu za 31,43 %. Sredstva za osebne dohodke so v negospodarstvu porasla za 29 %. Iz prikazanih gibanj izhaja, da so OZD gospospodarstva za osebne dohodke razporedila več sredstev, kot je bilo možno na dosežene izboljšane kvalitetne kazalce gospodarjenja oz, glede na določila dogovora. Rast OD je v negospodarstvu usklajena z dogovorom. Sredstva skupne porabe SIS družbenih dejavnosti so se povečala za 23 %, splošne porabe pa za 17,3 %. Gibanja so v skladu z resolucijo oz: spremembami dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah SR Slovenije. Večina sprejetih nalog in ukrepov za uresničevanj^resolucije s katerimi smo v letnem planskem dokumentu podrobneje opredelili ih izpostavili določene naloge, je bila v letu 1983 uresničena. Izvajala seje rešolucijska usmeritev o krepitvi materialne osnove dela, ki se kaže v povečanju deleža sredstev akumulacije v dohodku ter ukrepi in naloge varčevanja s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo kar je vplivalo na nižjo rast tovrstnih stroškov od rasti porabljenih sredstev. Ugodno lahko ocenimo tudi uresničevanje stabilizacijskih ukrepom na področju družbenih dejavnosti, kjer so bili ponovno preverjeni in skrčeni nekateri programi. V skladu z zastavljeno nalogo po resoluciji je bila ustanovljena Medobčinska energetska skupnost Podravje-Pomurj'e. Povezovanja na področju gradbeništva so še v teku. Vodene so bije aktivnosti za ustanovitev SIS za preskrbo, vendar do ustanovitve ni prišlo, ker se je na skupščini občine ocenilo, da v občini ni posebno večjih težav pri1 preskrbi. Ni se pristopilo k izdelavi agrokarte. Opravljeno je bilo več' 6 - DELEGATSKI VESTNIK 6. IS bo tekoče spremljal gospodarska gibanja ter gibanja skupne in splošne porabe'glede na resolucijska določila za leto 1984 in o tem tekoče obveščal občinsko skupščino. razgovorov z OZD v občini za financiranje razvojnih programov, ki pa se počasi odločajo za združitev sredstev za financiranje. Tako v lanskem letu še ni prišlo do konkretnega združevanja, prvi rezultati na tem področju pa naj bi bili doseženi v letošnjem letu.. * V letu 1983 so bila v gospodarjenju prisotna naslednja negativna gibanja: hitrejša rast porabljenih stroškov od rasti celotnega prihodka in s tem poslabšanje ekonomičnosti poslovanja, pomanjkanja sredstev za obratna sredstva in likvidnostne težave, porast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, močno povečanje obresti za kredite, naraščanje obveznosti za splošno porabo ter težave v oskrbi s surovinami, repromateriali in rezervnimi deli. Izredno močno so naraščale cene, ki so dosežene pozitivne finančne rezultate dokaj razvrednotile. Velik je bil vpliv cen tudi na rast življenjskih stroškov in tudi ob hitrejši rasti osebnih dohodkov glede na določila dogovora so ti realno upadli. - Analiza uresničevanja plana zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1983, ter plan zaposlovanja za leto 1984 I. ANALIZA URESNIČEVANJA PLANA ZAPOSLOVANJA V OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 1983 1. Uvod Slovensko gospodarstvo je v primerjavi z gospodarstvom drugih republik najbrž najbolj delovno intenzivno in razpolaga z najmanj izpolnjeno oprem'o. Podatki kažejo, da je vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega v družbenem sektoiju SR Slovenije najnižja in da imamo najnižjo avtomatizacijo (raziskava Amrbrožič-Počkar leta 1981). To pa pomeni, da smo imeli v minulem obdobju izrazito ekstenzivni gospodarski razvoj, ki je pogojeval tudi ekstenzivno zaposlovanje. Ta ugotovitev velja še v večji meri za pomursko' regijo, ki po svoji gospodarski razvitosti še vedno spada med manj razvita območja naše republike, kar se izraža tudi na področju družbenih dejavnosti . (zdravstva, šolstva in zaposlovanja). Kljub dejstvu, da je izobrazbena raven zaposlenih v Pomurju še relativno nizka in zaostaja za republiškim povprečjem, vse pogosteje slišimo pripombe, oziroma zahteve po omejevanju izobraževanja in po vključevanju večjega števila mladih v skrajšane programe usmerjenega izobraževanja, ker so pač take potrebe združenega dela. To pa je v velikem razkoraku s težnjami po hitrejšem prestrukturiranju gospodarstva, uvajanju modernejše tehnologije in večjo vključitvijo našega združenega dela v mednarodno delitev. 2. Gibanje zaposlenosti in zaposlovanja v obdobju januar — december 1983 Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota v obdobju 1981 —1985 za leto 1983 je predvidevala 2% rast zaposlenosti, kar je pomenilo okoli 350 dodatnih zaposlitev, upoštevajoč druge kvalitativne dejavnike gospodarjena (rast družbenega proizvoda), dohodka na zaposlenega, izboljšanje KV- strukture zaposlenih). S samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja so bile v občini dogovorjene na področju zaposlovanja še naslednje usmeritve: — dodatno bi naj zaposlovale predvsem tiste OZD. ki povečujejo proizvodnjo za izvoz ter pridelavo in predelavo hrane; — zaposlovanje na delih in nalogah, ki prispevajo k rasti proizvodnje in dohodka nazaposlenega; — zmanjševanje števila zaposlenih v delovnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in SIS, družbenopolitičnih organizacijah ter v skupnih službah OZD, če ne gre za visokostrokovne kadre v razvoju in podobno; — ukinjanje oziroma zmanjševanje pogodbenega dela in nadurnega dela, upokojevanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev; uvajanje večizmenskega dela, kjer za to obstajajo pogoji in dosled7 no upoštevanje določil sporazuma glede zaposlovanja pripravnikov in uresničevanja dogovoijene štipendijske politike. Iz prikazanih podatkov v nadaljevanju naše analize ugotavljamo, daje bila večina zapisa- -nih usmeritev v minulem letu realizirana. Kljub številnim težavam, s katerimi seje soočalo združeno delo v letu 1983 ugotavljamo, daje bila dosežena na področju zaposlovanja zadovoljiva dinamika glede na postavljene cilje v začetku leta. Povprečna zaposlenost je v občini v letu 1983 porasla za 2,0 % ali 364 dodatnih delavcev v primerjavi z letom 1982; v gospodarstvu za 2,0 % ali 294 dodatnih delavcev in v negospodarstvu za 2,3 % ali 70 dodatnih delavcev, kar je celo nad resolucijskimi cilji. Zaposlenost v zasebnem sektorju je porasla za 13,3 % ali 82 delavcev. Ob koncu meseca decembra 1983 je bilo na območju občine zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju skupaj 19.269 delavcev. V skupni zaposlenosti so ženske udeležene s 47,1 %. Približno enako rast zaposlenosti izkazuje tudi Zavod za statistiko SRS po obrazcih Rad 1. STRAN 26 VESTNIK, 5. APRIL 1984 DELEGATSKI VESTNIK - 7 Gibanje zaposlenosti po področjih prikazujemo v naslednji tabeli: Področje , (T štev.zap. v obdobju 0 Rast zapos. Plan zap. 1983 Realizacija plana zapos. Kast zap. v % abs. v % 1982 1983 abs. v % z 01 Industrija 7.508 7.746 238 3,2 106 341 231,7 4,6 02 Kmetijstvo 900 941 41 4,4 52 47 90,4 5,2 03 Gozdarstvo 135 143 8 4,3 1 10 100,0 7,4 04 Vodno gosp. 165 157 8 4,9 2 3 05 Gradbeništvo 2.367 2.295 -72 -3,0 -73 -124 06 Promet 851 875 24 2,8 20 07 Trgovina 09 Obrt in 1..542 1.546 4 0,3 36 2,4 os. štor. 1 304 324 20 6,6 6 10 166,7 3,3 08 Gostinstvo 10 Stan. Kom. 381 402 21 5,5 5 19 5,0 dejavnost 11 Fin., tehn. 150 ■ 162 12 8,0 36 storitve 382 388 6 1,6 5 5 100,0 1,3 GOSPODARSTVO skupaj 14.685 14.079 294 2,0 110 311 282,7 2,1 12 Izoora., znanost in kultura 1.060 1.076 16 1,5 26 15 57,7 1,4 13 Zdravstvo 1.473 1.532 59 4,0 60 58 196,7 5,9 14 DPO, DPS, SIS 663 658 5 0.8 7 3 42,9 0,5 NEGOSPODARSTVO skupaj 3.196 3.266 70 2,3 93 76 81,7 2,3 Skupaj GOSPODAR. + NEGOSPODAR. 17.881 18.245 364 2,0 203 387 .190,6 2,1 Podrobnejša analiza tabele kaže, da beležijo skoraj vsa področja rast zaposlenosti, izjema je gradbeništvo, ki beleži padec, povprečne zaposlenosti kar za 3,0 %; vzroke za zmanjšanje zaposlenosti na tem področju moramo iskati v investicijski politiki, ki področje gradbeništva najprej prizadene. Rahlo znižanje zaposlenosti je zaznavno tudi v DPO, DPS in SIS, kar je v skladu s prizadevanji za uresničevanje stabilizaije. V letu 1983 so največ dodatnih zaposlitev realizirale s področja gospodarstva naslednje OD: Mura, Panonija, Mesna industrija in DO s področja kmetijstva. V negospodarstvu TOZD Moravske toplice in Srednješolski center usmerjenega izobraževanja. Načrt zaposlovanja za leto 1983 ni bil usklajen z resolucijsko stopnjo, TOZD so s švojimi plani zaposlovanja načrtovali nekoliko nižjo rast zaposlenosti okoli 203 dodatnih zaposlitev. Ob koncu leta so TOZD presegle načrt zaposlovanja za 90,6 %, oziroma zaposlile okoli 387 dodatnih delavcev v obdobju januar-december 1983, kar pomeni 2,1 % rasti zaposlenosti. V teh zaposlitvah so zajeti vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje v letu 1983 ne glede na čas ko so se zaposlili (nekateri tudi v mese'cu novembru in decembru). Najbolj so svoje načrte zaposlovanja presegle TOZD s področja industrije. Upravičeno pa se lahko vprašamo, ali so tako rast zaposlenosti v letu 1983 spremljali tudi drugi kvalitativni dejavniki gospodarjenja. Glede kvalifikacijske strukture dodatnih in nadomestnih zaposlitev ugotavljamo, da TOZD še vedno zaposlujejo več kot 50 % NK in PR delavcev, kar ne prispeva k izboljšanju KV strukture zaposlenih v občini. V letu 1983 so TOZD in delovne skupnosti zaposlile na dodatnih in nadomestnih delih in nalogah upoštevajoč tudi zaposlitve za določen čas 861 delavcev od teh je bilo ustrezno realiziranih glede na zahtevno stopnjo izobrazbe in poklic samo 601 ali 69,8 % vseh potreb. Kvalifikacijska struktura prijavljenih potreb je bila naslednja: 440 po delavcih ozkega profila ali 51,10 vseh potreb, 273 po delavcih širokega profila (poklicna šola) ali 31,7 % vseh potreb, 87 po delavcih s srednjo izobrazbo ali 10,1 % vseh potreb, 32 po delavcih z višjo izobrazbo ali3,7 %vseh potreb in 29 potreb po delavcih z visoko izobrazbo ali 3,4 % vseh potreb. Najustreznejša realizacija je bila na delih in nalogah za katere se zahteva višja oziroma visoka izobrazba, kar v preteklosti ni bilo pravilo. To pomeni, da prihaja vedno več ustrezno strokovno usposobljenih kadrov iz šolskega priliva glede na potrebe združenega dela. Od 861 prijavljenih potreb po delavcih je bilo realiziranih oziroma pokritih iz šolskega priliva 379 ali 44.0 % vseh potreb, 461-ali 53,6 % iz rezerv (že prijavljeni pri Skupnosti za zaposlovanje), 12 ali 1,4 % vseh potreb z migracijo iz drugih republik in 9 ali 1 % vseh potreb z delavci, ki so se vrnili iz tujine. Vzroke, da še vedno zaposlujemo največ delavcev ozkega in širokega profila moramo iskati v nizki strukturi dela, ki zahteva predvsem priučeno in kvalificirano delovno silo, največ na nivoju poklicne šole (kovinsko konfekcijske usmeritve) predvsem za potrebe proizvodnega dela. Taka naravnanost združenega dela pa omejuje oziroma ne zagotavlja dovolj Širokih možnosti mladi generaciji za nadaljnje izobraževanje (paleta poklicev je omejena glede na razvitost in enostranskost gospodarske sestave), zato se vedno ostreje postavlja vprašanje, kam oziroma za kaj izobraževati mlado generacijo, da ne bi po končani šoli ostala v vrstah nezaposlenih. Še posebej je zaskrbljujoč problem ženske mladine, katere je vedno več v skupini suficitamih poklicev. Pri pripravi analize uresničevanja načrta zaposlovanja za leto 1983 smo imeli veliko težav pri zagotavljanju statističnih podatkov predvsem s strani dislociranih obratov ali manjših delovnih skupnosti. Za to menimo, da bi morah posvetiti v razpravah več pozornosti globalnim problemom uresničevanja načrta zaposlovanja, in problemom, ki se v zvezi s tem porajajo, manjka samim statističnim podatkom. Pregled zaposlenosti po TOZD prikazujemo na koncu analize. 3. Gibanje nezaposlenosti Konec meseca decembra 1983 je bilo pri Skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 1.338 iskalcev zaposlitve, kar je za 14,9 % ah 174 oseb več kot ob istem času leta 1982. Vzroke za povečanje nezaposlenosti moramo iskati v manjših možnosti zaposlitve (zmanjšanje investicij vsaj takih, ki pogojujejo dodatne zaposlitve) in v strukturni brezposelnosti, ki se izraža v vedno večjem neskladju med potrebami združenega dela in prilivu iz šol. Ta strukturna brezposelnost se zlasti kaže pri iskalcih zaposlitve s poklici družboslovne usmeritve. V zadnjih dveh letih se relativno Vedno bolj povečuje delež strokovno usposobljenih iskalcev zaposlitve predvsem na nivoju V. zahtevnostne stopnje (ekonomski, kmetijski, strojni tehniki, medicinske sestre, vzgojiteljice, gimnazijski maturanti). Vse pogosteje pa čakajo tudi dalj časa na zaposlitev nekateri profili z višjo šolsko izobrazbo, predvsem to velja za pedagoške poklice. Pomemben kazalec brezposelnosti je tudi čakalna doba na zaposlitev, ki se v povprečju precej podaljšuje, predvsem za nekatere suficitame poklice; če Čakajo na zaposlitev izključno v svojem poklicu, traja to tudi dve ali pa več let. Ugodna pa je starostna struktura iskalcev zaposlitve, saj odpade 735 ali 54,9 % vseh brezposelnih v kategorijo mlajših od 26 let; 490 iskalcev zaposlitve ali 36,6 % išče prvo zaposlitev, kar pomeni, da doslej niso bili v delovnem razmerju. Med temi jih ima največ tri ali štiriletno srednjo šolo. Posebno kategorijo med prijavljenimi iskalci zaposlitve predstavljajo težje zaposlivi, teh je 342 ali 25,6 % vseh brezposelnih. To so iskalci zaposlitve, ki so s socialnoekonomskega vidika zaposlitve najbolj potrebni. a jo tudi najtežje dobijo (invalidnost, neustrezna poklicna usposobljenost, bolezen ali druge subjektivne težave). Vse pogosteje p, se dogaja, da mladi sprejemajo ponujeno zaposlitev tudi na delih in nalogah, ki so za eno ali celo dve zahtevnostni stopnji nižje od formalne izobrazbe mladih. Neredko se zgodi, da mladega delavca odklonijo ker ima previsoko izobrazbo za razglašena dela in naloge, kar pomeni, daje izobrazba ovira, ne pa prednost pri zaposlitvi. 8 - DELEGATSKI VESTNIK 3.1. Socialna varnost nezaposlenih, priprava za zaposlitev V skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je v letu 1983 pridobilo pravico do denarnega nadomestila 122 oseb. 48 oseb je imelo to pravico že iz leta 1982. Pravico do denarne pomoči je pridobilo 53 oseb, izleta 1982 je imelo to pravico 16 oseb. Osnovni razlogi za pridobitev pravice do denarnega nadomestila so: prenehanj e dela za določen čas, odjava obrti, vrnitev z začasnega dela iz tujine, pripravništvo za določen čas ipd. V letu 1983 je skupnost porabila za kritje pravic iz socialne varnosti 86,5 % planiranih sredstev v tem letu ali 7,210.534,55 dinatjev. Na komisiji za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe I. stopnje je bilo obravnavanih 15 kandidatov, od tega je bil priznan 13. status invalidne osebe po določilih ZUZIO. V usposabljanje je bilo vključenih 14 oseb. Za ta namen je skupnost porabila 982.469,80 dinatjev ali 95,6 % planiranih sredstev. V programe usposabljanja je bilo vključenih 193 •oseb (iskalcev zaposlitve) za potrebe Mure in Pletilstva Prosenjakovci. V tanamenje skupnost prispe vala kot soudeležbo za stroške usposablj anj a 1,034.866,25 din. 4. Uresničevanje Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v letu 1983 S Samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1983 so se TOZD v okviru občinske skupnosti dogovorile o politiki zaposlovanja v tem letu in konkretizirale nekatera določila, kot je to zaposlovanje pripravnikov (vsaj enega na 100 zapos lenih), zmanjšanje nadurnega in pogodbenega dela itd., kar je dalo tudi določene rezultate. Po Samoupravnem sporazumu bi TOZD in delovne skupnosti morale vključiti vsaj 170 pripravnikov. To svojo obveznost so v celoti realizirale, saj so vključile 171 pripravnikov, od tega 106 za določen čas in 65 za nedoločen čas; med pripravniki je bilo 61 lastnih štipendistov. Zaposlitev pripravnikov za določen čas se po opravljenem pripravništvu večinoma spremeni v zaposlitev za nedoločen čas; vsaj doslej je bila taka praksa. Vprašanje pa je, ah bo tako tudi v letu 1984? Obstaja nevarnost, da bi na tak način nadomeščale trenutni primanjklj aj delavcev, hkrati pa ne sprejemale nobenih obveznosti po opravljeni pripravniški dobi. To ne bi bilo v skladu z določili Samoupravnega sporazuma, ki teži k izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih ter zagotavljanju ustreznega dela mladi generaciji iz šolskega priliva. Največ pripravnikov so zaposlile naslednje DO: Mura 17, Panonija 5, PZC 23, Ljubljanska banka 10, Potrošnik 12. Težave pa so z manjšimi DO, ki ne zaposlujejo nobenih pripravnikov. 4.1. Delo preko polnega delovnega časa (nadure) in pogodbeno delo -V letu 1983 je v občini M. Sobota opravljalo delo preko polnega delovnega časa (nadure) 7.482 delavcev, kar je nekaj manj kot leta 1982. Skupaj so opravili ti delavci 505.071 nadur, kar je pa z 1,7 % več kot leto dni prej. Nadurno delo seje povečalo predvsem na račun gospodarstva, kije povečalo obseg nadurnega dela za 5,6 %; negospodarstva seje znižal obseg nadurnega dela za 13,4 % predvsem na račun vzgoje in izobraževanja. Podrobnejši pregled nadurnega dela po področjih prikazujemo v naslednji tabeli: Področje Štev. del. Štev, nadur Štev. del. Števi. nadur IND I. XII. 82 I. XII. 83 L XII. 1982 1. XII. 1983 01 Industrija 5.125 208.563 5.515 293.862 140.9 02 Kmetijstvo 282 45.084 255 30.182 67,0 03 Gozdarstvo 14 1.068 1 110 10,3 04 Vodno gosp. 2 24 05 Gradbeništvo 06 Promet in 834 85.272 523 38.603 ■ 45,2 zveze 204 37.760 194 , 39.299 104,1 07 Trgovina 09 Obrt in os. 223 2.006 70 2.775 138,3 storitve 4 307 61 5.414 1763,5 10 Stan. kom. ) dejavnost 11 Fin. tehn. 87 10.729 82 3.845 35,8 in posl. st. 22 1.856 29 831 44,8 GOSPODARSTVO skupaj • 7.797 392.769 6.730 414.921 105,6 12 Izobraž., znanost 258 51.613 286 39.862 '77,2 13 Zdravstvo in soc. varstvo 366 52.207 458 49.739 95,3 14 DPO. DPS. SIS 6 238 8 549 230,7 NEGOSPODARSTVO skupaj 630 104.058 752 90.150 86,6 GOSPODARSTVO + NEGOSPODARSTVO . 8.427 496.827 7.482 505.071 101,7 Iz tabele je razvidno, da imajo vsa področja nadurno delo, izjema je le vodno gospodarstvo. Najbolj seje obseg nadurnega dela povečal v industriji in sicer za 40,9 % od 208.563 nadur v letu 1982 na 293.862 nadur v letu 1983. Največ nadur imata DO Mura 152.801 in Mesna industrija 89.629. Na področju negospodarstva pa Splošna bolnica 47:470 nadur. V večini OZD navajajo kot glavne vzroke za uvedbo nadurnega dela ■ pomanjkanje surovin in repromateriala, občasno povečan obseg dela zaradi specifičnega značaja proizvodnje, izpolnitev izvoznih obveznosti, bolniške i. tn. V združenem delu menijo, da je nadurno delo le izhod v sili, saj delavci ne radi pristajajo na delo preko polnega delovnega časa, zaposlovanje novih oziroma dodatnih delavcev pa v takih razmerah ne pride v poštev, ker so postopki za sprejem delavca na taka dela predolgi in predragi. Združeno delo občine je v letu 1983 sklenilo z 997 delavci pogodbe o delu od tega v gospodarstvu z 798 delavci in v negospodarstvu z 199 delavci. Obseg pogodbenega dela se je v primerjavi z letom 1982 nekoliko zmanjšal, kar kaže fond opravljenih ur, ta je znašal 144.971 ur v letu 1983 ali za 1,1 % manj kot leto dni prej. Največ pogodbenega dela so imele v letu 1983 DO s področja kmetijstva, saj so sklenile 522 takih pogodb oziroma opravile 76.133 ur pogodbenega dela, kar je 52,5 % vseh opravljenih ur pp pogodbah. S področja negospodarstva pa so imele nekaj več pogodbenega dela TOZD oziroma delovne skupnosti s šolstva oziroma zdravstva. Kot najpogostejši vzrok za sklenitev pogodb o delu v OZD navajajo premajhen obseg dela za polno zaposlitev oziroma stroškovna neracionalnost pokrivanja teh del z rednimi oblikami zaposlitve, sezonski značaj dela (kmetijstvu), pomanjkanje delavcev s specifičnimi znanji in podobno. Pregled o nadurnem in pogodbenem delu po posameznih TOZD in delovnih skupnostih hranimo pri Strokovni službi. 4. 2. Zaposleni delavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev ali pa so dodatno zaposleni v drugi OZD Za našo anketo smo skušali ugotoviti tudi število delavcev, ki so bili koncem leta 1983 še v delovnem razmerju, čeprav so izpolnjevali pogoje za upokojitev. Po podatkih, ki so jih posredovale TOZD je bilo takih delavcev v občini 17, dvomimo pa v realnost te informacije. Zakon o delovnih razmerjih v 74. členu opredeljuje, da sme delavec, ki dela poln delovni čas, izjemoma delati še eni TOZD, vendar največ tretjino polnega delovnega časa po prejšnjem soglasju organov upravljanja obeh organizacij in sicer, kadar gre za dela in naloge: — strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljivo; DELEGATSKI VESTNIK - 9 — v temeljnih organizacijah v izobraževalni in kulturni dejavnosti, kjer je smotrno sodelovanje strokovnjakov s prakso itn. Takih primerov je bilo v občini 29. 4.3 Izmensko delo Pomemben ekonomski kazalec, vsaj kar se tiče izkoristka osnovnih sredstev, ki ima neposredni vpliv na obseg zaposlenih je tudi izmensko delo. S povečanjem obsega izmenskega dela se neposredno povečujejo tudi možnosti za dodatno zaposlovanje novih delavcev in dviganje produktivnosti dela, kar je v dani situaciji izredno pomembno. Z našo anketo smo ugotovaljali podatke o izmenskem delu samo za področje industrije in prišli do sledečega zaključka: — od 7.346 zaposlenih v industriji dela v eni izmeni 2.558 delavcev ali ■ 34,8 % vseh zaposlenih; v dveh izmenah 4.367 ali 59,4 % vseh zaposlenih; v treh izmenah 312 ali 4,2 % vseh zaposlenih in v turnusu oziroma deljeni delovni čas 109 delavcev ali 1,5 % vseh zaposlenih Iz teh podatkov lahko zaključimo, da je izkoriščenost osnovnih sredstev vsaj v industriji zadovoljiva, saj dela 59,4 % vseh zaposlenih v dveh izmenah in verjetno ni posebej veliko rezerv za dodatno zaposlovanje. Vprašljiva pa so nekatera druga področja, ki imajo še precej rezerv in bi ob ustreznejši organizaciji in večjem medsebojnem povezovanju lahko ustvarile dodatne možnosti za novo zaposlovanje, ob predpostavki, da razvijajo take proizvodne programe, kateri proizvodi bi bili izbrani tako na domačem kot tujem tržišču. To pa narekuje drugačno organiziranost združenega dela (vsaj dolgoročno) hitrejše razvijanje ustreznih razvojnih služb in podobno, kar nam pa v tej situaciji manjka. Na vprašanje kakšni pogoji bi morali biti zagotovljeni, da bi lahko povečali obseg izmenskega dela so v TOZD najpogosteje navajali: — zadostna in kakovostna preskrba z repromaterialom — potrebna obratna sredstva - — uvoz surovin — ustrezno usposobljeni delavci Vse to pomeni, da obstajajo realne možnosti za povečanje obsega izmensega dela, če bomo naše aktivnosti usmerili v zagotavljanje ustreznih pogojev. 5. Zaključki in predlogi Iz podane analize za leto 1983 lahko ocenjujemo, da je združeno delo, kljub prisotnim težavam v gospodarjenju, usmeritve iz plana zaposlovanja za leto 1983, kot tudi določila samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja zadovoljivo uresničevalo: Stopnja rasti zaposlovanja je bila celo minimalno presežena, kar pa verjetno bistveno ni vplivalo na zmanjšanje rasti družbenega proizvoda in produktivnosti dela, saj je bilo največ dodatnih zaposlitev realiziranih v neposredni proizvodnji (Mura, Panonija). Zaposlovanje pripravnikov je bilo realizirano v dogovorjenem obsegu, čeprav nekatere manjše DO niso vključile nobenega pripravnika. Obseg nadurnega dela se ni zmanjšal. Med zaposlenimi je relativno malo takih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. V letu 1984 bomo morali posvetiti posebno skrb zaposlovanju pripravnikov s priliva na III. in IV. zahtevnostni stopnji, saj je to praktično nadaljevanje in zaključek izobraževanja mladih v združenem delu. Pregled gibanja zaposlovanja v občini M. Sobota in realizacija načrtov zaposlovanja v letu 1983 Področje 0 štev. zap. v obdobju 0 rast zaposl. Plan Real, zap. plana zap. I. XII. 1982 I. XII. 1983 abs. % 1983 I . XII. 83 abs. 1 2 3 4 5 6 01 INDUSTRIJA 7.508 7.746 238 3,8 106 341 02 KMETIJSTVO 900 941 41 4,4 52 47 03 GOZDARSTVO 135 143 8 4,3 1 10 04 VODNO GOSP. 165 157 8 4,9 2 3 05 GRADBENIŠTVO 2.367 2.295 72 3,0 73 124 06 PROMET IN ZVEZE 851 875 24 2,8 20 22 07 TRGOVINA 1.542 1.546 4 0,3 36 08 GOSTINSTVO IN TURIZEM 381 402 21 5,5 5 19 09 OBRT IN OSEBNE STORITVE 304 324 20 6,6 6 10 10 STANOV.-KOMUN. DEJAVNOST 150 162 12 8,0 36 11 FINANČNO TEHN. IN POSL. ŠTOR. 382 388 6 1,6 5 5 » 1 2 . 3 4 5 6 GOSPODARSTVO SKUPAJ 14.685 14.979 294 2,0 110 311 12 IZOBR. ZNANOST IN KULTURA 13 ZDRAVSTVO IN 1.060 1.076 16 1,5 26 15 SOC. VARSTVO 1.473 1.532 59 4,0 60 58 14 DPO, DPS, SIS 663 658 5 7 3 NEGOSPODARSTVO SKUPAJ 3.196 3.266 70 2,3 93 76 SKUPAJ gosp. + negosp. 17.881 18.245 364 2,0 203 387 6. Izvršni svet SO M. Sobota je v skladu s sprejetimi usmeritvami in sklepi obravnaval Analizo'uresničevanja plana zaposlovanja v občini M. Sobota za leto 1983 in sprejel naslednje ugotovitve in predloge: a) Izvršni svet ugodno ocenjuje realizacijo plana zaposlovanja v občini M._ Sobota v letu 1983, saj je bila prvotno neusklajena resolucijska stopnja kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja celo presežena. b) Izvršni svet je ugotovil, da ni bistveno naraslo število iskalcev zaposlitve in da se struktura dela z vidika višje strokovnosti in zahtevnosti ni izboljšala, saj so TOZD zaposlile več kot 50 ^nekvalificiranih priučenih delavcev; da je v TOZD, drugih organizacijah in skupnostih kratkoročno načrtovanje potreb po kadrih že prisotno, vendar je premalo usklajeno s sprejetimi razvojnimi programi in dejanskimi potrebami in da dolgoročno planiranje.kadrovskih potreb še ni postalo sestavni del temeljnih nalog pri planiranju. gospodarskega razvoja; da se kljub sprejetim usmeritvam ni zmanjšal obseg nadurnega in pogodbenega dela ter dela preko polnega delovnega časa; da je bilo zaposlovanje pripravnikov realizirano v dogovorjenem obsegu, čeprav nekatere TOZD, druge organizacije in skupnosti niso vključile v delovni proces nobenega pripravnika; da zadovoljivo urejeno dvoizmensko delo vpliva na dobro izkoriščenost osnovnih sredstev. c) Izvršni svet je predlagal skupnosti za zaposlovanje, da tudi v letu 1984 sprotno spremlja tokove zaposlovanja v občini, da ponovno pripravi analizo strukture nezaposlenih, da analizira stanje v tistih TOZD, drugih organizacijah in skupnostih, ki v letu 1983 niso zaposlile pripravnikov. II. PLAN ZAPOSLOVANJA V OBČINI M. SOBOTA ZA LETO 1984 S planom zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: plan zaposlovanja) podrobneje opredeljujemo določila občinske Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 v letu 1984 na področju politike zaposlovanja. Za kritje in obveznosti pri uresničevanju določil resolucije in plana zaposlovanja so se OZD in delovne skupnosti v občini M. Sobota dogovorile v okviru občinskega samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Pri izvajanju politike zaposlovanja bomo v tekočem letu uresničevali naslednje usmeritve in kriterije: — produktivno zaposlovanje, kjer bo vsaka zaposlitev povečala dohodek zaposlenega in količinski obseg proizvodnje oziroma storitev. — pri zaposlovanju bomo dajali prednost pokrivanju kadrovskih potreb v proizvodnji, ki je izvozno usmerjena in proizvodnji, ki nadomešča izvoz, kakor tudi pridelavi hrane — delež delavcev na režijskih in administrativnih delih ne bomo povečali v odnosu na leto 1983. Novo zaposlovanje na navedenih delih bo izjemoma možno le tam, kjer bo z lastnimi akcijskimi programi utemeljili nujnost takega zaposlovanja in izvedli uskladitev v koordinacijskem odboru občine. — nadaljevali bomo z omejevanjem pogodbenega in nadurnega dela in na ta način omogočili zaposlitev novim delavcem iz vrst prijavljenih iskalcev zaposlitve. t — pri pripravi načrtov zaposlovanja bomo upoštevali tudi eventuelne .ehnološke in ekonomske presežke delavcev in v dogovoru s skupnostjo za zaposlovanje združevali sredstva za njihovo prekvalifikacijo s ciljem produktivnega prezaposlovanja teh delavcev. Upoštevajoč strukturna neskladja med. prilivom v zaposlitev in 1 potrebami po delavcih bomo primanjkljaje pri delavcih ozkega profila in kvalificiranih pokrivali ob ustrezni prekvalifikaciji s presežkih delavcev s strokovno izobrazbo družboslovne usmeritve. Upoštevajoč ugotovitve iz prejšnjega odstavka in resolucijsko stopnjo rasti zaposlovanja za leto 1984, ki je za 0,5 % nižja kot v letu 1983, kar pomeni zmanjšanje dodatnega zaposlovanja in zaradi zaostrovanja Strukturnega neskladja med prilivom v zaposlitev in potrebami združenega dela bo nezaposlenost v občini v letu 1984 porasla na okoli 1.500 iskalcev zaposlitve. Povečal se bo predvsem delež strokovno usposobljenih delavcev. Zaradi spremenjenih določil zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez- 10 - DELEGATSKI VESTNIK poslentsti se bo povečalo tudi število upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči na okoli 260. S posredovanjem skupnosti za zaposlovanje-(strokovne službe) se bo zaposlilo okoli 1.100 delavcev. V programe strokovnega .usposabljanja in prekvalifikacije bo vključenih okoli 220 nezaposlenih delavcev od tega 20 invalidov. Upoštevajoč določila Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja se bo zaposlilo približno 200 pripravnikov, za šolsko leto 1984/85 bo razpisanih okoli 180 kadrovskih štipendij, število štipendistov iz združenih sredstev pa bi naj ostalo na ravni -letu 1983 (okoli 470), kar pomeni da bo lahko skoraj, celotna generacija mladih dobila štipendijo. Vprašanje pa je ali je poklicna naravnanost mladih v nadaljnje izobraževanje usklajeno s potrebami združenega dela. Z uresničevanjem tega plana bomo zagotavljali vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na proizvodnem delu, delovni praksi ter v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi zagotovili večje število kadrovskih štipendij, predvsem za prdizvodne poklice. Kadrovska struktura novozaposlenih delavcev mora biti praviloma boljša od izobrazbene strukture zaposlenih ob koncu leta 1983: — povsod tam., kjer tehnologija in značaj dejavnosti to omogočajo, bomo poskrbeli za boljši izkoristek vloženih sredstev z uvajanjem večizmenskega dela oziroma podaljševanje obratovalnega časa in na ta način povečanje dohodka, zlasti v industriji, kmetijstvu in storitvenih dejavnostih; — ustrezneje bomo ovrednotili in izboljšali delovne pogoje (npr. skrajšanje delovnega časa) pri deficitarnih delih in nalogah, kar bi po eni strani stimuliralo iskalce zaposlitve, po drugi strani pa mladino za vpis v šolo z deficitarnimi poklici; — na delih na nalogah, na katerih je ekonomsko in družbeno smotrno glede na izrabo delovnega časa bomo uveljavili zaposlovanje novozaposlenih delavcev s krajšim od polnega delovnega časa, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih; — dosledno bomo izvedli vse upokojitve v skladu z zakonom. Pri zaposlovanju novih delavcev bomo sodelovali s strokovno službo občinskih skupnosti za zaposlovanje in dajali prednost pri zaposlitvi: a) ustrezno usposobljenim delovnim invalidom b) iskalcem prve zaposlitve, s strokovno izobrazbo c) iskalcem zaposlitve, ki so začasno sprejeli zaposlitev na delih in nalogah, ki zahtevajo nižjo strokovno usposobljenost d) iskalcem zaposlitve, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi ukinitve delovne organizacije ali zmanjšanja proizvodnje e) uživalcem denarnega nadomestila in denarne pomoči iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Ob upoštevanju predvidenega porasta družbenega proizvoda, dohodka in industrijske proizvodnje iz resolucije o politiki uresničevanju družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 za leto 1984 se bo število zaposlenih v občini Murska Sobota povečalo za 1,5% ali 275 dodatnih delavcev. Na nadomestnih, oziroma.izpraznjenih delovnih mestih pa se bo lahko zaposlilo okoli 180 delavcev, kar pomeni da bo lahko dobilo delo v občini Murska Sobota v letu 1984 okoli 455 novih delavcev. Ocena generacijskega priliva za zaposlitev (iz naravnega prirasta) za leto 1984 bo znašalo okoli 803 mladih od tega 272 s končano osnovno šolo ali manj, 32 s skrajšanimi programi za manj zahtevna, dela, 21 iz srednjega izobraževanja za srednje zahtevna dela, 190 iz srednjega usmerjenega izobraževanja za zahtevna dela (prejšnja poklicna šola), 150 iz srednje usmerjenega izobraževanja za bolj zahtevna dela (štiriletna srednja šola), 75 iz višješolskega izobraževanja za zelo zahtevna dela in 62 iz visokošolskega izobraževanja na visoko zahtevna dela. Po podatkih iz ankete poklicne namere osmošolcev'ugotavljamo, da bo ostalo doma na kmetiji okoli 50 mladih kar pomeni, da bo iskalo zaposlitev v občini v letu 1984 okoli 750 mladih. Po posameznih izobrazbenih nivojih bo predvidoma hajvečji priliv v zaposlitev na IV. in V. zahtevnostni stopnji usmerjenega izobraževanja in sicer na: IV. zahtevnostni stopnji so to naslednji poklici: prodajalci — 14, natakarji — 12, kuharji —• 8, kovinarji 130 različnih poklicev; na V. zahtevnostni stopnji pa administrativni tehnik 16, ekonomski tehnik — 63, medicinske sestre — 31, kmetijski tehnik — 28. Večina mladih s V. zahtevnostne stopnje bo nadaljevalo izobraževanje, saj so možnosti, da bi dobili zaposlitev v svojem poklicu minimalne, če upoštevamo za prijavljene iskalce zaposlitve istih, poklicev. Nadaljevanje izobraževanja, pa pomeni hiperpro-dukcijo Kadrov na višjem nivoju, predvsem pedagoških kadrov, so-' ciahiih del ivcev in še nekaterih drugih poklicev. Saj pri prilivu kadrov ne bi smeli zanemarjati izobraževanje ob delu, ko si tudi veliko mladih pridobiva višjo izobrazbo. Vse več mladih bo imelo v prihodnje težave pri zaposlovanju v okviru svoje poklicne usposobljenosti, če ne bomo Ir ie ■ preminjali obstoječo strukturo dela v našem združenem delu, kar predvsem pomeni uvajanje novih proizvodnih programov s sodobnejšo .tehnologijo in organizacijo dela. Uresničevanje tega plana bo spremljala strokpvna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, ki bo izdelala dvakrat na leto (ob koncil polletja; in na koncu leta) podrobnejšo analizo, kvartalno pa le krajše statistične informacije. O izdelanih analizah in informacijah bo razpravljala skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje in njeni samoupravni organi, ki bodo glede na strokovne ugotovitve predlagali določene ukrepe. Te analize bodo obravnavali tudi Izvršni sveti skupščine občine in družbenopolitične organizacije. Tabelni pregled načrtovanih dodatnih zaposlitev in pripravnikov po posameznih TOZD oziroma delovnih skupnosti za leto 1984 v občini M. Sobota. Štev, zaposlenih M N C • Naziv TOZD oziroma DS 31. , 12. 83 31. 12. 84 O TJ KZ) u. DES TOZD Elektro 90 92 2 2/2 TOZD Proizvod, kremen, peska Puconci 101 101 — IMP Panonija '773 816 43 21/19 Konstruktor TOZD Opekarna Puconci 51 , 46 —5 — LI Platana DSSS 12 12 — — LI Platana TOZD Ledava 120 125 5 — LI Platana TOZD Lesna predelava 97 101 4 — ZG EP Pomurski tisk DSSS 75 78 3 2/1 ZG EP Pomurski tisk TOZD Tiskarna 174 . 180 14 — ZGEP pomurski tisk TOZD Kartonaža 287 292 5 1/1 Tekstil TOZD Plet. Prosenjakovci 202 220 18 3/3 Rašica TOZD Beltinka Beltinci 301 303 2 — Mura DSSS 195 209 14 4/4 Mura TOZD Ženska oblačila ■ 864 890 26 4/4 Mura TOZD Oblačila 1.173 1.197 24 6/3 Mura TOZD Ženski plašči 702 724 22 3/3 Mura TOZD Perilo 1.306 1.332 26 7/7 ŽK Intes TOZD Mlinopek 151 151 — 4/4 ABC Pom. Mesna indust. DSSS 75 75 — — ABC Pom. TOZD Klavnica 447 447 — — ABC Pom. TOZD Predelava mesa 328 328 • — —, ABC Tov. mlečnega prahu 144 146 ll 1/- KG Rakičan Tov. močnih krmil 59 67 8 .1/- L1V Rogaševci 90 90 — — LEK — Lipovci 28 34 6 — Slovenijaceste TOZD Meh. obrati 124 124 —- — Modni salon Grad 44 45 1 4/4 01 INDUSTRIJA 8.013 8.225 -219 63/55 KG Rakičan DSSS 39 39 — KG Rakičan PG Beltinci 174 179 .5 2/2 KG Rakičan TOZD Prašičereja 146 159 13 3/3 KZ Panonka 160 160 • — — Živinorejsko veterinarski zavod 85 99 13 9/1 Agromerkur DSSS 37 38 1 — Agromerkur TOZD Proiz. perut, mesa 167 181 14 — Agromerkur TOK Perutninar 2 2 , — — Agrotehnika Gruda — Proizvod. 4 4 — — Veterinarska postaja 48 49 1 1/1 Sobota TOZD Vrtnarstvo 52 50 -2 — 02 KMETIJSTVO 914 956 45 15/7 Gozdno in lesno gospodarstvo — DSSS 25 25 — . OLG 1OZD Gozdarstvo 105 110 5 7/7 GLG TOK Gozdarstvo 24 24 — GLG TOZD Predelava lesa Mačkovci 12 12 — GLG Fazan Beltinci 13 13 — Gozdna drevesnica Tišina 17 17 — — 03 GOZDARSTVO 196 201 5 7/7 Vodno gospodarstvo Mura 156 150 — — • 04 VODNO GOSPODARSTVO 156 150 — — SGP Konstruktor Pomurje 1.007 1.080 73 4/4 G P Temelj Cankova 105 105 — — Gradbeno podjetje Graditelj Beltinci 71 83 12 — Cestno podjetje TOZD Vzdrževanje 160 42 2 2/— Sobota DSSS 40 42 2 2/— Sobota TOZD Obrtništvo 201 206 5 — Sobota TOZD Gradbeništvo 275 284 3 — IMP TOZD Blisk 361 378 17 — Obrtno podjetje Komuna Beltinci 79 79 — — SOZD Prekmurka 15 16 — — 05 GRADBENIŠTVO 2.314 2.436 115 6/4 Certus TOZD Avtobusni promet 243 ’ 249 6 2/— PTT M. Sobota 247 249 2 4/4 Avtoradgona TOZD Transport 118 125 7 MIS TOZD Transport 62 62 Agromerkur TOZD Transport 43 43 . — . DELEGATSKI VESTNIK - 11 1 2 3 4 5 • 1 1 3 4 5 Petrol — DO Trg. TOZD Avtopark 4 4 — — Intereuropa — izpostava M. Sobota 9 9 Špedtrans TOZD Poslov. M. Sobota 37 37 — — Transjug — izpostava' 3 3 — Avtoprevoz Maribor PE M. Sobota 2 2 —— — Hranilno kreditna služba Panonka 20 20 • ŽTO Postaja Pragersko 36 37 1 1/1 ŽTO Transport — Maribor 20 21 1 — 11 FINANČNO TEHNIČNF. IN ŽTO Unravlianie in vzdrževanje prog 34 35 1 — POSLOVNE STORITVE 507 513 5 6/1 ŽTO TOZD za vleko vlakov • 17 18 I SKUPAJ GOSPODARSTVO 1 15.400 15.842 464 06 PROMET IN ZVEZE 863 882 6/1 19 7/5 SOZD ABC Poniurka DS pravne pomoči SOZD ABC Pomurka DSSS ABC Pomurka Zunanja trgovina Potrošnik DSSS Potrošnik TOZD Merkur Potrošnik TOZD Veleprodaja Potrošnik TOZD Preskrba Potrošnik TOZD Izbira Mesna industrija TOZD Trgovina Elektrotehna Lesnina prod, pohištva Lesnina prod, gradbenega materiala Jeklotehna Agrotehnika Gruda Agrotehnika Gruda prodajalna Semenarna Slovenii ašport Petrol bencinski servis Ferdmoto 9 36 . 45 83 159 215 371 215 63 23 15 8 75 3 37 7 2 38 4 9 36 48 84 164 215 371 215 63 22 17 8 73 3 37 7 2 38 . 5 3 1 5 ♦ — —1 2 1 1 L M 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Osnovna šola Šalovci Osnovna šola Fokovci ‘ Osnovna šola Beltinci ' Osnovna šola Cankova Osnovna šola Puconci Osnovna šola Rogašovci Osnovna Š61a Petrovci Osnovna šola Prosenjakovci Osnovna šola Kuzma Osnovna šola Bakovci Osnovna šola Grad Osnovna šola Bogojina Osnovna šola Tišina ' O VIZ M. Sobota Glasbena šola Zdravstvena šola , Srednja družb, in ekonom, šola SŠC Tehnično pedag. usmeritve Kmetijska srednja šola Rakičan 20 14 84 29 59 40 35 27 18 36 37 27 45 193 12 24 46 140 29 20 14 84 29 49 40 34 27 18 36 37 27 45 195 13 23 ’ 46 144 31 mJ 1-^1 I I I I 1 L 1 li1 । । 17/- Petrol na debelo Dinos skladišče 4 16 4 .16 — .Delavska univerza Zveza telesno kult, organizacij 5 6 5 6 — Surovina odkupna postaja Koteks — Tobus — Koto Tolak — prodaja na debelo Pekp — prodajalna Planika — prodajalna Alpina — prodajalna Beograd industrija obuče Borovo prodajalna Astra — prodajalna Tekstil Lan 7 4 52 8 8 6 2 18 3 7 4 52 8 8 6 2 18 3 — — Zveza kulturnih organizacij Zavod za ekonomiko in urbanizem Kulturni center Zavod za časopisno in radij, dejavnost Pomurski tisk TOZD Pomurska založba Večer podružnica M. Sobota Delo podružnica M. Sobota Zveza lovskih družin Aero klub M. Sobota 2 26 32 32 68 3 6 1 2 2 26 32 34 68 3 6 1 2 ' 1 1 1 1 1 to 1 1 1 to 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 — — 12 IZOBRAŽEVANJE, Varteks — prodajalha 6 6 — — ZNANOST IN KULTURA 1.089 1.097- 8 19/1 Standard Konfekcija 4 4 7 7 — . — PZC DSSS 101 102 1 1/1 LIP Bled — prodajalna Poljooskrba * 4 4 — — PZC TOZD Zdravstveni dom 294 316 11 12/5 Mesnica Beltinci 2 2 — — PZC TOZD Lekarna 52 65 13 6/6 ABA Optika 3 3 — —* PZCTOZD Zavod za soc. medicino in hig. 43 46 3 1/1 Astra prodajalna tehničnega blaga — 8 8 — PZC Splošna bolnica Radenska TOZD Moravske toplice Center za socialno delo 591 627 17 12/1 07 TRGOVINA 1.565 1.571 19 3/- 158 29 174 29 5 2/- ABC TOZD Družbena prehrana Radenska TOZD Diana 58 144 58 144 — — Vzgojno varstveni zavod Dom oskrbovancev Rakičan 172 50 172 56 6 1/- Radenska TOZD Zvezda 183 195 13 Invalidska delavnica Solidarnost 48 54 6 — Kompas PE G. Petrovci 11 11 — Dom učencev M. Sobota 21 21 — — Kompas PE M. Sobota Slovin Bife Dokležovje 4 1 4 1 — — 13 ZDRAVSTVO IN SOC. VARSTVO 1.559 1.662 62 35/14 ZG—TI G 1OZD Turiz. posloval. M. Sobota 7 7 — Zavod SRS za šolstvo Skupščina občine 9 10 1 08 GOSTINSTVO IN TURIZEM 408 420 13 183 184 1 1/- IS skupščine občine 14 * 14 ABC Pomurka Agroservis 232 243 11 4/— Uprava za inšpekcijske službe 40 41 1 — Kroj • 79 85 6 — Občinski svet ZSS 6 6 — — Urarstvo 6 6 Občinska konferenca SZDL 6 6 — — Gorenje Servis PE M. Sobota 8 8 Občinska konferenca ZSMS 4 4 — — Finomehanika 3 4 1 1/1 Komite občin, konference ZKS 4 4 — — Iskra Servis 3 3 Samoupravna stanovanjska skupnost 13 13 — — Birostroj 1 1 — SIS za Cestno in kom. dejavnost 4 4 — — Medobčinski svet ZKS 3 3 09 OBRT IN OSEBNE STORITVE 332 350 18 5/1 Strokovna služba obč. skupnosti za zaposlovanje 15 15 16 16 Podjetje Dimnikar Beltinci 54 55 1 — Skupnost pokojninskega in inval. zav. — — Sobota TOZD Komunala 78 83 5 1 Krajevna skupnost Bakovci 1 1 ;— — DSSS Krajevna skupnost M. Sobota 6 10 STANOVANJSKO KOM. DEJAVNOST 132 138 6 — Občinska gasilska zveza SDK Podružnica M. Sobota 6 107 8 106 2 1 2/2 Hidrometeorološki zavod 2 2 —— — Zavarovalna skupnost Triglav 103 103 — 1/— Občinski sodnik za prekrške 9 9 — — Ljubljanska banka 309 314 4 4/— Občinsko javno pravobranilstvo 2 2 — — Projektivni biro , ' 34 35 1 1/1 Sodišče združenega dela 4 4 — — Interna banka ABC Pomurka 12 - 12 Družbeni pravobranilec samoupravljanja 3 3 — — Jugobanka PE M. Sobota H 11 . Temeljno javno tožilstvo 1 12 13 1 — Avtokomerce DSSS 3 3 Temeljno sodišče 63 69 6 2/- Loterija PE M. Sobota 3 3 .— / Oddelek RSPU Zapori 12 12 — — 12 - DELEGATSKI VESTNIK I 2 3- 4 5 Carinarnica 39 39 — Kmetijsko zemljiška skupnost 2 2 — — Območna vodna SIS 4 4 — — Medobčinska gospodarska zbornica 7 7 — — Medobčinsko društvo slušno prizadetih 1 1 — — Avto moto društvo ■ 20 20 — — Gasilsko društvo M. Sobota 1 1 — — Počitniška skupnost 4 4 — — Občinski odbor RKS 3 3 — — Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti ' 51 51 — — 14. DPO. SIS IN DPS 670 687 11 5/2 SKUPAJ NEGOSPODARSTVO 3.318 3.446 81 59/17 SKUPAJ GOSPODARSTVO SKUPAJ GOSPODARSTVO + 15.400 15.842 464 112/80 NEGOSPODARSTVO 18.718 19.288 545 171/97 OPOMBA: TOZD in delovne skupnosti so s svojimi načrti zaposlovanja za leto 1984 (MK—LP—84) planirale 545 dodatnih zaposlitev, kar pomeni 2.9 % r«ist zaposlenosti. V dodatnih zaposlitvah so upošte-. vani tudi pripravniki 171. V letošnjem letu so prvič med pripravniki všteti, tudi mladi, ki prihajajo z usmerjenega izobraževanja na IV. zahtevnostni stopnji (prejšnja poklicna šola). Ti si pridobivajo dokončno poklicno usposobljenost šele po opravljeni pripravniški dobi v ustrezni TOZD. V številki pripravniki za ulomkovo črto so prikazani lastni štipendisti združenega dela. S področja gospodarstva predvidevajo največ novih zaposlitev DO — Mura. DO — Panonija in SGP Konstruktor TOZD Pomurje; s področja negospodarstva pa TOZD s področja zdravstva ih socialnega varstva. Glede na znane težave v zaposlovanju, ko vedno bolj narašča delež iskalcev zaposlitve s strokovno izobrazbo, menimo v strokovni službi, da bi morali vsi dejavniki podpirati realizacijo načrta zaposlovanja ne glede, če je ta nekoliko višji od resolucijske stopnje. Razmere v gospodarjenju v letu 1984 prav gotovo ne bodo ugodnejše kot v letu 1983. Zato lahko pričakujemo še več težav na področju zaposlovanja, predvsem glede priliva strokovnih kadrov na V. zahtevnostni stopnji. TOZD ha obstoječo strukturo dela zaposlujejo vse preveč NK in PR delavcev, kar je v precejšnjem razkoraku s prilivom iz izobraževanja. Pri pripravi načrta zaposlovanja smo imeli veliko težav zaradi .zagotavljanja podatkov (čeprav so DO zakonsko obvezne sporočiti skupnosti za zaposlovanje svoje kadrovske potrebe do 31. 12. 1983) predvsem z manjšimi poslovnimi enotami, ki imajo sedež svoje matične organizacije izven območja občine. Pa tudi nekatere večje TOZD niso bile v stanju zagotoviti ustreznih kadrovskih planov zaradi objektivnih nemalokrat pa tudi subjektivnih vzrokov. Ugotovitve, stališča in predlogi izvršnega sveta 1. Izvršni svet sprejema Plan zaposlovanja v občini M. Sobota za leto 1984, čeprav le ta ni usklajen z resolucijsko stopnjo zaposlovanja. 2. Izvršni svet ugotavlja, da se bo v letu 1984 povečalo število iskalcev zaposlitve, predvsem mladih strokovno usposobljenih delavcev. 3. Izvršni svet predlaga vsem TOZD, drugim organizacijam in skupnostim: — da se zavzemajo za izboljšanje kadrovske strukture in za produktivno zaposlovanje, ki bo povečalo količinski obseg proizvodnje; — da proučijo možnos.ti in povečajo število kadrovskih štipendij; v— da zagotavljajo pogoje za uresničevanje pripravništva vsem učencem, ki v letu 1984 Končujejo III. in IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja in ostali mladini, ki končuje šolanje na drugih šolah; — da izdelajo temeljito analizo o zmanjšanju nadurnega in pogod- • benega dela ter zaposlijo prijavljene iskalce zaposlitve, četudi za določen čas; — da zagotavljajo pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na proizvodnem delu; — ■ da z združevanjem sredstev pridobivajo nove razvojne programe in delovna mesta; 4. Izvršni svet predlaga Skupnosti za zaposlovanje — da upošteva prednostne elemente politike zaposlovanja in daje prioriteto tistim iskalcem zaposlitve, ki so v težjem materialnem položaju; — da spremlja zaposlovanje invalidnih oseb in delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini; — da usklajuje izobraževalne interese in zaposlitvene potrebe v prid dolgoročnega reševanja nezaposlenosti; — da skrbi za uresničevanje letnega načrta zaposlovanja, poroča o njegovi realizaciji dvakrat letno in po potrebi predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe. STRAN 21 VESTNIK, 5. APRIL 1984