SX URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 24	Ljubljana, petek 20. julija 1984
1199.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o obveznem posojilu SR Sloveniji
v letu 1984
Razglaša se zakon o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1984, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. julija 1984 in na seji Zbora občin dne 11. julija 1984.
St. 0100-82/84
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
Predsednik France Popit L r.
ZAKON
o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1984
1.	člen
Za izpolnitev obveznosti SR Slovenije po 2. členu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o preložitvi vračanja anuitet za kredite, dane organizacijam združenega dela z ozemlja Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo iz sredstev Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ, št. 11-91/84 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), razpisuje Socialistična republika Slovenija v letu 1984 obvezno brezobrestno posojilo v skupnem znesku 546,498.862 dinarjev (v nadaljnjem besedilu: obvezno posojilo).
2.	člen
Zavezanci za obvezno posojilo (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki so za leto 1983 izpolnile obveznosti po zakonu o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za Pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št 35"-1612/81 in 45-1936/82), in sicer z združitvijo sredstev za skupna vlaganja oziroma s Plačilom obveznega posojila Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin.
3.	člen
Zavezanci vplačajo obvezno posojilo v višini 5,40 °dstotka bd izpolnjene obveznosti iz 2. člena tega zakona. Zavezanci vplačajo obvezno posojilo v 30 dneh °d uveljavitve tega zakona na poseben zbirni račun Pri Službi družbenega knjigovodstva.
Cena 50 dinarjev	Leto XLI
4.	člen
Za vplačane zneske obveznega posojila sklene SR Slovenija z zavezanci posojilne pogodbe. Pogodbe sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance.
x 5. člen
SR Slovenija bo vrnila zavezancem vplačane zneske v petih enakih letnih obrokih, ki dospevajo 31. januarja vsakega leta, začenši z 31. januarjem leta „ 1986.	*
6.	člen
Če bi SR Slovenija morala poravnati del obveznosti iz zveznega zakona pred prilivom sredstev iz > obveznega posojila, se sredstva obveznega posojila do višine tako poravnane obveznosti vplačajo z zbirnega računa v proračun SR Slovenije.
7.	člen
Posle v zvezi z vplačilom in vračilom obveznega posojila opravlja za SR Slovenijo Služba družbenega knjigovodstva.
8.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 44-58/84	z
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
Skupščina
z	Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1200.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 143. člena, 175. člena in tretjega odstavka 254. člena ter 365. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne
11.	julija 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednika Komisije Skupščine SR Slovenije za narodnosti ter o razrešitvi In izvolitvi nekaterih članov Komisij Skupščine SR Slovenije
I
V Komisiji za narodnosti:
se razreši:
Livij Jakomin, dolžnosti predsednika Komisije izmed delegatov v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
se izvoli:
Drago Žerjal, za predsednika Komisije izmed delegatov v Zboru občin Skupščine SR Slovenije.
II
V	Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve:
se razreši:
Danica Smrdu, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,	,
se izvoli:
Tilka B 1 a h a , sa člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.	»
V	Komisiji za mednarodne odnose: se razrešijo:
Gorazd H a r t n e r , dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Francka H e r g a, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Jože Marolt, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
še izvolijo:
Lojze Fortuna, za člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Zdenka P a š i č , za člana Komisije izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Milenko Šetinc, za člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
V	zakonodajno-pravni komisiji: se razrešita:
Vili Vindiš, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,	(
Štefanija Žagmaister, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, se izvolita:
Marjan Kotar, za člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Marija Pukl, za člana Komisije izmed delegatov v pružbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
. V Komisiji za vprašanja borcev NOV:
se izvoli:
Franc Grešak, za člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
V	Komisiji za družbeno nadzorstvo: se razreši:
Jože Rakun, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Zboru občin Skupščine SR Slovenije, se izvoli:
Franjo Gerdina, za člana Komisije izmed delegatov v Zboru občin Skupščine SR Slovenije.
V	Komisiji za vloge in pritožbe:
se razrešita:
Nevenka Mu r n , dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Danica Smrdu, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
se izvolita:
Milisav Jankovič, za člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Alenka Nussdorfer-Bizjak, za člana Komisije izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
V	Komisiji za informiranje: se razrešijo:
Aljoša Drobnič, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Tone Krašovec, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Stanislav Smolej,' dolžnosti člana Komisijo izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
se izvolijo:
Milena Sedovnik, za člana Komisije izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Vika Potočnik, za člana Komisije izmed delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Vlado Schlamberger, za člana Komisije izmed delegatov v Zboru občin Skupščine SR Slovenije.
V	Komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu:
se razrešita:
dr. Ciril Ribičič, dolžnosti člana Komisije, Robert Černe, dolžnosti člana Komisije, se izvolijo:
Brane F 1 o r j^a n i č , delegat Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, za, člana te Komisije,
Jože Ulčar, delegat. Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, za člana te Komisije,
Francka H e r g a , delegat Družbenopolitičnega
zbora, za člana te Komisije.
. III
V	Skupini delegatov za spremljanje uresničevanja srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije:
se razrešita:
Boris Žnuderl, dolžnosti člana Skupine izmed delegatov iz SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ,
Terezija Štefančič, dolžnosti člana Skupine izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine
SR Slovenije, se izvolita:
Jurij Drnovšek, za člana Skupine izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Franc Križmančič, za člana Skupine izmed delegatov iz SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ.
Št. 0201-1/84
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
v'ih -	‘
1201.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 63., 64. in 66i člena poslovnika Zbora združenega dela, je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 11. julija 1984 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi nekaterih podpredsednikov in članov odborov Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije
V	Odboru za družbenoekonomske odnose: se razrešita dolžnosti člana Odbora:
Jože M r z 1 a k ,
Andrej Naraločnik, se izvolita za člana Odbora:
Marjan Ku k m a n ,
Vlado Šuster.
V	Odboru za družbenopolitični sistem: se razreši dolžnosti člana Odbora:
Staša Trebežnik,
se izvoli za člana Odbora:
Erika Komljanec.
V	Odboru za družbenoekonomski razvoj, se razrešita dolžnosti člana Odbora:
Vlado Borovinšek,
Franc V i.č a r ,	,
se izvolijo za člane Odbora:
Inge K r u n i č ,
Miljana Stanič,
Miloš P i š č a n e c.
V	Odboru za finance:
se razreši dolžnosti podpredsednika Odbora:
Janez Stoj s,
se razreši dolžnosti člana Odbora:
Ervin Kerčmar,
se izvoli za podpredsednika Odbora:
Božidar K a 1 o p e r , se izvoli za člana Odbora:
Alma Bernik.
V	Odboru za stanovanjsko-komunalna vprašanja ‘n varstvo okolja:
se razrešijo dolžnosti člana Odbora:
Marinka Božič,
Nada Konrad,
Miro K r e t,
se izvolijo za člane Odbora:
Bojan Grom,
Filip Jelen,
Matija B o s t i č.
V	Odboru za agrarno politiko:
se razreši dolžnosti podpredsednika Odbora:
Bojan Turk,
se razrešijo dolžnosti člana Odbora:
Janez Bedrač,
Martin Kržan,
Alojz Matjan,
Nevio P u c e r,
Jože Strnad,
Terezija Štefančič,
se izvoli za podpredsednika Odbora:
Janez Bratkovič, se izvolijo za člane Odbora:
Jože B e š v i r ,
Franc Hanžič,
Franko Pečar,
Albin Potisk,
Vlado Šafranko,
Martin Šetinc,
Josip Žitnik.
Št. 02005-1/84
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
Zbor združenega dela
Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Martin Mlinar 1. r.
1202.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 56., 57. in 60. člena poslovnika Zbora občin, je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 11. julija 1984 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj in člana Odbora za finance Zbora občin Skupščine SR Slovenije
Razrešita se:
Hrabro S t e r d i n , dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj,
Cecelija Samu, dolžnosti člana Odbora za finance.
Izvolita se:
Mitja Horvat, za člana Odbora za družbenoekonomske odnose In razvoj,
Alojz Jerebic, za člana Odbora za finance.
Št. 02004-1/84
Ljubljana, dne 11. julija, 1984.
Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednica Majda Poljanšek 1. r.
1203.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in drugega odstavka 5. člena poslovnika Zbora občin, je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 11. julija 1984 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju sekretarja' Zbora občin Skupščine SR Slovenije
Razreši se:
Tone Jerovšek, dolžnosti ,sekretarja Zbora občin Skupščine SR Slovenije, imenuje se:
Viljem V e r š a j, za sekretarja Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
St. 02004-1/84
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
\	Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednica Majda Poljanšek 1. r.
1204.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 58., 59. in 62. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora, je Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 11. julija 1984 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Odbora za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
Razreši se:
Milan Kučan, dolžnosti člana Odbora,
za člana Odbora se izvoli:
Miro G o š n i k , član Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
St. 02003-1/84
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. CiriP Ribičič 1. r.
1205.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in prve točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Celju
Razreši se:
mgr. Ludvik Vidmar, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Celju z 31. avgustom 1984.
St. 111-140/84
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1206.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe — pomilostitev po - uradni dolžnosti	;■ v,-
•u maž ib •
Kazenski pregon se odpusti ,	e d p - .
Prinčiču Antonu, rojenemu leta 1940 v Avčah, se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja javnega prometa.
St. 25-1/84
Ljubljana, dne 9. julija 1984.
x	Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r.
1207.
Na podlagi 7 točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o- pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža
Kalaču Kadriji, rojenemu leta 1954 v Gusnici pri Kalaču, se izrečena kazen enega leta in šest mesecev zapora zniža za tri mesece.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
Brajdič Karolini-Dragici, rojeni leta 1949 v Pristavi, se preostanek izrečene kazni dveh let zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v času dveh let ne bo storila novega kaznivega dejanja.
O 1 e n i k u Marjanu, rojenemu leta 1963 v Kopru se izrečena kazen treh mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne- bo izvršila, če obsojenec v enem letu ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/84
Ljubljana, dne 9. julija 1984.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
France Popit 1. r.
1208.
. Na podlagi 18. člena odloka o organizaciji in delovnem področju služb Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Predsedstvo SR Slovenije na svoji seji dne 9. julija 1984 sprejelo
ODLOK
o imenovanju generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije
Za .generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije se imenuje:- ■*
Peter S u 1 e r, diplomirani pravnik.
St. 0206-1/84
Ljubljana, dne 9. julija 1984.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r.
1209.
Na podlagi tretjega odstavka 390. člena ustave ^Socialistične republike Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. julija 1984 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju članov Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana
1.	Razreši se Vera Gradišar, članica Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana.
2.	V Komisjo Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana se imenuje za člana Bojan Požar, podpredsednik Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije.
Št. 0201-1-1/84
Ljubljana, dne 9. julija 1984.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r.
1210.
Na podlagi tretjega odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. julija 1984 sprejelo
ODLOK
0 razrešitvi in imenovanju člana in sekretarja Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve
1.	Razrešita se dr. Darko C e r n e j, - član Sveta republike kot član in Janez Pirnat, zunanji sodelavec služb Predsedstva SR Slovenije kot sekretar Komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za
pomilostitve.
2.	V Komisijo Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve se imenujeta:
— Janez Pirnat, svetovalec Skupščine SR Slovenije, kot član in	' .
— Franc G o d e š a, svetovalec Predsedstva SR Slovenije kot sekretar.
Št. 0201-1-2/84
Ljubljana, dne 9. julija 1984.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit L. r.
121L
Na podlagi 3. odstavka 378. člena ustave SR Slovenije ter 104. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) je Predsedstvo SR Slovenije na 39. seji dne 9. julija 1984 sprejelo
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi Sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov
Razrešijo se člani Sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo:
I
— Ljubo Jasni č, sekretar Komiteja SR Slovenije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
— Miha Petrič, generalpodpolkovnik ♦
— Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije	k
— Mara Žlebnik, članica Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije
Za člane Sveta Predsedstva SR Slovenije za Ijud-sk obrambo se imenujejo:
— Janez Bohorič, podpredsednik Izvršnega sv#ta Skupščine SR Slovenije
— Bojan Fertin, izvršni sekretar Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
— Božena Ostrovršnik, podpredsednica Republiške konference SZDL Slovenije
— Svetozar V i š n j i č , generalpodpolkovnik, VP 2050 Ljubljana.
III
Druge določbe odloka o sestavi Sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov se ne spreminjajo.
Št. 0204-1/84
Ljubljana, dne 9. julija 1984.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
France Popit L r.
1212.
Na podlagi 2. člena odloka o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41-1622/83) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremenjenih deležih odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984
1. člen
Deleži odstopljenega dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984, ki so določeni v 1. členu odloka o odstopu posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41-1622/83), se spremenijo tako, da za posamezne občine znašajo:
Občine	Odstotek vplačanega davka na območju samezne občine, ki se odstopa občini
1. Ajdovščina	17,79
2. Celje-	1,76
3. Cerknica	26,09 -
4. Črnomelj	26,09
5. Dravograd	26,09
6. Gornja Radgona	25,07
7. Hrastnik	26,09
8. Idrija	26,09
9. Ilirska Bistrica	13,49
10. Koper	9,92
11. Krško	16,53
12. Laško	26,09
13. Lenart	26,09
14. Lendava	26,09
15. Litija	17,18
16. Ljutomer	19,13
17. Logatec	7,82
18. Maribor Pesnica	25,28
19. Maribor Pobrežje	25,28
20. Maribor Rotovž	25,28
21. Maribor Ruše	25.28
22. Maribor Tabor	25,23
23. Maribor Tezno	25/28
24. Metlika	14,94
25. Mozirje	' 18,79
26 Nova Gorica	. 11,21
27. Ormož	26,09
28. Postojna	14.88
29. Ptuj	8,64
30. Radlje	26,09
31. Ribnica	10,89
32. Sevnica	26.09
33. Sežana	22,88
34. Slovenj Gradec	9,10
35. Slovenske Konjice	7,60
36. Šentjur pri Celju	26,09
37. Šmarje pri Jelšah	26,09
38. Tolmin	26,09
39. Trbovlje	12,40
40. Trebnje	26,09
41. Zagorje ob Savi	26,09
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 421-01/82-4/9
Ljubljana, dne 12. julija 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Janez Bohorič 1. r.
1213.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni Ust SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/ 80 in 16-1023/84) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe m upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 11. seji dne 12. julija 1984 sprejel
SKLEP ,
o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela vplačujejo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki se po zakonu p oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/80 in 16-1023/84) vodijo na posebnih računih pri organizacijah združenega dela, in sicer:
1.	ves znesek obračunanega in doslej še nevplača-nega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1982 in 5 °/o obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v letu 1982 — do 10. avgusta 1984;
2.	15 °/ci obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v letu 1982 do 15. oktobra 1984;
3.	25 %> obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v letu 1982 do 15. januarja 1985 in
4.	25 °/o obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v letu 1982 do 15. aprila 1985.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-04/82-1/27
Ljubljana, dne 12. julija 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Janez Bohorič 1. r.
1214.
Na podlagi šestega odstavka 20. člena zakona o republiških blagovpih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76 in 15/83) in v zvezi z odlokom o najvišjih prodajnih cenah za jedilno olje (Uradni list SFRJ, št.
\
*
33/84) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
ODREDBO
o načinu in roku vplačila razlik v cenah olja
1.	Organizacije združenega dela in imetniki obratovalnic iz 3. in 4. točke odloka o najvišjih prodajnih cenah za jedilno olje (Uradni list SFRJ, št. 33/84) vplačajo razlike v cenah, nastale s povečanjem cen olja na zalogi in ugotovljene s popisom te zaloge, v tridesetih dneh od uveljavitve te odredbe na žiro- račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-G37-5802U
2.	Ta Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-013/84
Ljubljana, dne 6 julija 1984.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve
Alojz Klemenčič 1. r.
1213.
Na podlagi 20 člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij'med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47'83 prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25 člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS. št. 17/84), objavlja republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na ni ročki družbenih dejavnosti Z1 IL polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/84, 21 84, 23/84)
I.	V tabeli I »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik:
— v	stolpcu	9 stopnja		1,15	nadomesti	S	stopnjo
1,52							
— V	stolpcu	10	stopnja	0,74	nadomesti	s	stopnjo
0,59							
— V 6,50	stolpcu	11	stopnja	5,94 nadomesti		s	stopnjo
— v 0,67	stolpcu	13	stepaj a	0,71	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	14	stopnja	0,35	nadomesti	s	stopnjo
0,33							
— V	stolpcu	15	stopnja	1 02	nadomesti	s	stopnjo
0,93							
— V	stolpcu	16	stopnja	0,95	nadomesti	s	stopnjo
0,62							
— V 11,95	stolpcu	18	stopnja	11.47	nadomesti	s	stopnjo
r— V 14,51	stolpcu	19	stopnja	14,99	nadomesti	s	stopnjo
— v	stolpcu	20	stopnja	11,12	nadomesti	s	stopnjo
2. Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik:
— v stolpcu 9 stopnja 0,75	0,65	nadomesti	S	stopnjo
— v stolpcu 10 stopnja 0,84	0,99	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 15 stopnja 0,67	0,60	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 16 stopnja 0,25	0,95	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 18 stopnja 8,93	8,76	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 19 stopnja 14,39	15,24	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 20 stopnja 8,93	8,76	nadomesti	s	stopnjo
3. Pri zaporedni številki 48 občina Slov. Bistrica: — v stolpcu 5 črta stopnja 0.35				
— v stolpcu 7 stopnja 0,85	0,50	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu 9 stopnja 1.41	1,20	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 10 stopnja 0,77	0,79	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 11 stopnja 4,81	4,13	nadomesti	s	stopnjo
— V stolpcu 13 stopnja 0,30	0,26	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 14 stopnja 0.26	0,24	nadomesti	■ s	stopnjo
— v stolpcu 15 stopnja 1.54	1,32	nadomesti	3	stopnjo
— v stolpcu 18 stopnja 9,45 10,62		nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 19 stopnja 14,59	14,61	nadomesti	3	stopnja
— v stolpcu 20 stopnja 10,62	9,10	nadomesti	S	stopnjo
4. Pri zaporedni številki 58		občina Vrhnika:		
— v stolpcu 9 stopnje 1,09	1,23	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 10 stopnja 0,53	0,79	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 11 stopnja 5,15	5,39	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 14 stopnja 0,50	0,41	nadomesti	s	stopnjo
— v stolpcu 15 stopnja	0,67	nadomesti	s	stopnjo
0,82
—	v stolpcu 16 črta stopnja 1.36
—	v stolpcu 18 stopnja 10.63 nadomesti s stopnjo 10,54
—	v stolpcu 19 stopnja 15,45 nadomesti s stopnjo 13.83
—	v stolpcu 20 stopnja 10,33 nadomesti s stopnjo 10,19
5.	Pri zaporedni številki 5C občina Tržič:
—	v stolpcu 5 črta stopnja 0.25
—	v stolpcu 7 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0,75
—	v stolpcu 20 stopnja 9,76 nadomesti s stopnjo 10,04.
II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,65 nadomesti s stopnjo 11,56
11,60
—	v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,29
—	v stolpcu 6 stopnja 13,42 nadomesti s stopnjo 13,35
2.	Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik:
—	v stolpcu 3 stopnja 7,74 nadomesti s stopnjo
8,44
—	v stolpcu 6 stopnja 9,42 nadomesti s stopnjo
10,12
3.	Pri zaporedni številki 48 občina Slov. Bistrica:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,51 nadomesti s stopnjo 10,50
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
0,21
—	v stolpcu 6 stopnja 10,24 nadomesti s stopnjo
12,21
4.	Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,55 nadomesti s stopnjo
9,94
.	— v stolpcu 6 stopnja 10,24 nadomesti s stopnjo
11,63
III.	V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo
0,04
—	v stolpcu 6 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo
0,54
2.	Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,08 nadomesti s stopnjo
0,06
—	v stolpcu 6 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,56
IV.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 13. julija 1984.
Direktor
Republiške Uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
1216.
Ustavno sodišče Sociahstične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakoAitosti splošnega akta Krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica o uvedbi krajevnega samoprispevka na seji dne'
5.	julija 1984
odločilo:
Razveljavi se sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1984—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica z dne 13. decembra 1983 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/83).
Obrazložitev
Občana sta vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določb v izreku navedenega splošnega akta, ki razen samoprispevka v denarju uvaja tudi samoprispevek v delu po gospodinjstvu.
Pri obravnavanju pobude je ustavno sodišče ugotovilo, da je obravnavani splošni akt sprejela skupščina krajevne skupnosti brez predhodno izvedenega referenduma. ’	■*
Po 72., 73., 74. in 114. členu ustave SR Slovenije delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na posameznih področjih skupnega življenja in dela. Ža zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ah pridobijo na drug način.
Po zakonu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) uvede samoprispevek pristojni organ krajevne skupnosti na območju krajevne skupnosti ali za del tega območja (1. odstavek 2. člena), vendar največ za obdobje petih let (4. člen). Samoprispevek se lahko uvede, če se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo (3. odstavek 2. člena). Referendum za uvedbo samoprispevka se predpiše z aktom o razpisu referenduma (6 člen), po izvedenem referendumu pa se samoprispevek uvede z aktom o njegovi uvedbi (7. člen). Glede na navedeno je obravnavani splošni akt v celoti v neskladju z ustavo in zakonom.
Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenile in ob uporabi tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako. kot je razvidno iz izreka.te odločbe.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične repub-1 like Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole. Janko Česnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 10/84-19
Ljubljana, dne 5. julija 1984,
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
1217.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe pravilnika o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju občine Slovenske Konjice na seji dne 9. julija 1984
odločilo:
Razveljavi se določba 37. člena pravilnika o pogojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju občine Slovenske Konjice, ki ga je sprejela skupščina samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost na območju občine Slovenske Konjice dne 29. 10. 1979 (Uradni list SRS, št. 8/80).
Obrazložitev
Skupnost stanovalcev Škalska ulica 11, Slovenske Konjice je dala pobudo za oceno ustavnosti in za-
konitosti dveh določb v izreku te odločbe navedenega pravilnika.- Ustavno sodišče je pobudo delno sprejelo in s sklepom z dne 14. 6. 1984 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 37. člena pravilnika. Ta člen določa, da se z dnem, ko začne veljati pravilnik, prenehajo uporabljati določbe odloka Skupščine občine Slovenske Konjice o vodovodnem redu (Uradni vestnik Celje, št. 4-55/68), odredba o prepovedi uporabe vode iz javnega vodovoda v Slovenskih Konjicah za določene namene (Uradni vestnik Celje, št 13-160/68) in odlok o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena (Uradni vestnik Celje, št. 17-155/70).
Po drugem odstavku 53. člena ustave SR Slove-veni j e, pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. Za področje komunalnih dejavnosti pa je v drugem odstavku 66. člena ustave SR Slovenije med drugim še določeno, da se v teh samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe ter opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti. V 14. členu zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), kjer so podrobneje opredeljene naloge, ki jih opravljajo v komunalni skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani, je med drugim določeno, da ugotavljajo, usklajujejo in določajo možnosti zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah in proizvodih, da določajo pogoje za priključitev na vodovodno, kanalizacijsko ali drugo omrežje komunalnih objektov in naprav in da določajo pogoje in način opravljanja posameznih storitev, kakor tudi pravice in obveznosti ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev. Po 41. -členu že navedenega zakona pa občinska skupščina lahko s svojim odlokom predpiše obvezno uporabo in obvezno plačilo posameznih komunalnih storitev in proizvodov za celotno območje občine ali njegov del, nadalje v skladu z načeli zakona pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih glede na krajevne razmere in pogoje ter način rabe komunalnih objektov in naprav skupne rabe (komunalni red). Podobne določbe za urejanje navedenih odnosov so bile tudi v zakonu o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, ki je veljal pred uveljavitvijo sedanjega zakona o komunalnih dejavnostih.
V postopku je bilo ugotovljeno, da je Skupščina občine Slovenske Konjice v okviru pooblastil iz prejšnjih zakonov sprejela v letu 1968 odlok o vodovodnem redu in v letu 1970 odlok o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena. Svet za komunalne zadeve in urbanizem Skupščine občine Slovenske Konjice pa je v okviru opredelitev iz odloka o vodovodnem redu sprejel v letu 1968 odredbo o prepovedi uporabe vode iz javnega vodovoda v Slovenskih Konjicah za določene namene.
Glede na ustavne opredelitve delovanja samoup-mvnih interesnih skupnosti s področja komunalnih dejavnosti in glede pristojnosti komunalnih skupnosti, kot so dane v zakonu o komunalnih dejavnostih, sta bila zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine samoupravne interesne skupnosti za/ komunalno in četno dejavnost na območju občine Slovenske Konjice
v letu 1979 pristojna s pravilnikom urediti p Cigoje za preskrbo prebivalstva s pitno vodo v občini Slovenske Konjice, kar je pred tem urejal odlok občinske skupščine o vodovodnem redu.
Z določbo 37. člena pravilnika o prenehanju uporabe prejšnjih predpisov občinske skupščine oziroma , njenega organa, s katerimi je bilo urejeno to področje medsebojnih odnosov pa je skupščina občinske samoupravne interesne skupnosti' za komunalno in cestno dejavnost nezakonito posegla na področje odločanja zborov družbenopolitične skupnosti oziroma na področje odločanja organa skupščine, ker tako odločanje ni v njeni pristojnosti. Potem, ko je v okviru spremenjenih določb zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena prešlo urejanje pogojev in načina preskrbe s pitno vodo prvenstveno v pristojnost skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in ko' je v obravnavanem primeru skupščina to področje uredila, bi o prenehanju obstoječih predpisov lahko odločila le občinska skupščina oziroma njen organ v okviru uskladitve predpisov ter izvedbe drugih ukrepov za izvršitev zakona (44. člen zakona o komunalnih dejavnostih iz leta 1980 oziroma 28. člen zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena iz leta 1975). V zvezi s tem je bilo še ugotovljeno, da je občinska skupščina glede odloka o komunalnih objektih in napravah krajevnega pomena že odločila v letu 1978 in v odloku o dopolnilnih komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki. opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 25/78), določila, da je odlok prenehal veljati (6. člen).
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič, in sodniki Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernu* Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 6/84-13
Ljubljana, dne 9. julija 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1218.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika WIR SPRECHEN DEUTSCH — STUFE E in delovnega zvezka WIR SPRECHEN DEUTSCH za pouk nemškega jezika v 8. razredu osnovne šole
Učbenik WIR SPRECHEN DEUTSCH — STUFE E, avtorja Krstulovič-Ritoša in delovni e vozek WIR SPRECHEN DEUTSCH, avtor Ritoša, se potrdi.
St. SS-06/8-36-84
Ljubljana, dne 12. julija 1984.
Predsednik strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. n
1219.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika WIR SPRECHEN DEUTSCH — STUFE D ih delovnega zvezka WIR SPRECHEN DEUTSCH za pouk nemškega jezika v 7. razredu osnovne šole
Učbenik WIR SPREČHEN DEUTSCH — STUFE D, avtorja KrstUlovič, Lovrič In delovni zvezek WIR SPRECHEN DEUTSCH, avtor Lovrič, se potrdi.
St. SS-06/8-39-84 Ljubljana, dne 12. julija 1984.
Predsednik strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
1220.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi Smernic za oblikovanje vzgoj noizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževahju z dne 26.. 5. 1982 (točka 3.5) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Književnost 4 za 4. letnik srednjega izobraževanja
Učbenik Književnost 4, ki so ga napisali Franček Pohanec, Peter Kolšek, Rajko Korošec in Tine Loger,
USU-eza za pouk predmeta slovenski ježik š knjižeVflošt-jo po programih za 4. letnik srednjega izobraževanja.
St. SS-06/8-40-64 Ljubljana, dne 12. julija 1984.
Predsednik strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Klanje 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST »TURA
1221.
Na podlagi člehoV 26 ih 29 zakoha d F Odah (Uradni list SRS, št. 38/81), 1. člena zakona o 'spremembah zakona o določitvi stopenj ih nekaterih olajšav za davek iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985, rtadalje 24 člena SS o Ustanovitvi OV"S Mura, 21. čleha statuta OVS Muto tet določil SS o temeljih plana OVS' Mura za obdobje 1981—1985, je skupščina OVS Mura na svojem 3. zasedanju 29. junija 1984 sprejela
SKLEP
o znižanju finančne obveznosti in spremembi višine povračil od KD v letu 1984 za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Mura
1.	Obveznost iZ naslova povračil iz dohodka še organizacijam združenega dela zniža tako, da te plačujejo v letu 1984 Ib 99 ”/d celotne 'obvezrtosti.
2.	Sklep o uskladitvi višine povračil (tarif vodnih prispevkov) od posameznih osnov v letu 1984 za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti OVŠ Mura, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/84 se spremeni tako, da še povračila iz katastrskega dohodka nadomestijo z enotno stopnjo 1,2%.
3.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, povračila za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Mura pa se uporablja od 1. januarja 1984 dalje.
Murska Sobota, dne 29. junija 1984.
Predsednik
Skupščine Območne vodne skupnosti \ Mura
Slavko Modlic, dipl. inž. 4gr. 1. r.
ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1222.
Na podlagi 9 točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRd, št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti oBciti V letu 1984 in 184. čleha statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na 43. seji dne 30. maja 1984 sprejel
ODREDBO
o povečanju cene stanarine, vode, kanalščine In odvoza smeti
1.	člen
Cena stanarine se poviša za 30%.
2.	člen
Cena vode v občini Brežice znaša za:
din/ms
porabljene vode
gospodinjstva	8,90
družbeni sektor	15,75
Cena kanalščine v občini Brežice znaša: gospodinjstva	_	2,45
družbeni sektor	4,32
Cena za odvoz smeti pa znaša:
gospodinjstva — 2,43 din/m-' stanovanjske površine
družbeni sektor — 3,57 din/m2 poslovnega prostora
3.	člen
Cene vode veljajo od 1. 6. 1984 dalje, ostale oene pa začnejo veljati s 1. 7. 1984.
St. 38-1/84-7
Brežice, dne 8. junija 1984.
Predsednik IS Skupščine občine'Brežice Jože Avšič 1. r.
CELJE
1223.
PRAVILNIK
o financiranju prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
I.	UVODNA DOLOČBA
1.	člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine-Celje (med nadaljnjim besedilom
—	stanovanjska skupnost):
—	financiranje usmerjene prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev ter
—	financiranje preurejanja skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev.
II.	financiranje usmerjene prenove
STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V DRUŽBENI LASTNINI
2.	člen
Za usmerjeno prenovo (med nadaljnjim besedilom
—	prenova) stanovanj in stanovanjskih hiš se šteje prenova, ki je določena s prenovitvenimi ali zazidalnimi načrti v skladu s programom občine, stanovanjske skupnosti in organizacij združenega dela, ki se vključujejo v prenovo.
Prenova zajema prenovo obstoječih stanovanj in stanovanjskih hiš ter pridobivanje novih stanovanj z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav v stanovanjskih hišah, ki se prenavljajo.
3.	člen
Investitorji prenove stanovanj in stanovanjskih hiš so lahko:
—	skupnosti stanovalcev,
—	stanovanjska skupnost,
—	organizacije združenega dela in
—	delavci, delovni ljudje ter občani.
Med investitorske posle zlasti spadajo:
—	zagotavljanje sredstev za izvajanje prenove in za morebitna nadomestila ter odškodnine.
—	pridobivanje urbanistične in gradbene doku-•bentactje,
—	pridobivanje soglasij in upravnih dovoljenj.
—	gradbem in finančni nadzor ter
—	vodenje raznih postopkov za spremembo namembnosti objektov in za uveljavljanje pravice uporabe ali lastništva.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je investitor prenove stanovanj in stanovanjskih hiš. če se ta financira delno ali v celoti s sredstvi iz 1., 2. in 4. alinee 5. člena tega pravilnika.
Organizacije združenega dela so lahko investitorji prenove stanovanj in stanovanjskih hiš, če se ta v celoti financira s Sedstvi iz 3. alinee 5. člena tega pravilnika.
Delavci, delovni ljudje in občani pa so lahko investitorji prenove stanovanj in stanovanjskih hiš, če se ta v celoti, financira s sredstvi iz 6. alinee 5. člena tega pravilnika.
Na investitorstvo ne vplivajo kreditna sredstva bank, ki jih najamejo organizacije združenega dela ali delavci, delovni ljudje in občani za financiranje prenove v svojem imenu in za svoj račun.
5.	člen
Viri sredstev financiranja prenove so:
—	sredstva prispevka za prenovo, ki ga združujejo v stanovanjski skupnosti organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	združena sredstva vzajemnosti,
—	sredstva organizacij združenega dela,
—	kreditna sredstva bank,
—	sredstva, ki se združujejo v stanovanjski skupnosti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb določenih kategorij upravičencev do družbenih stanovanj (sredstva družbene pomoči, sredstva za gradnjo kadrovskih stanovanj, sredstva za zadovoljevanje stanovanjskih potreb upokojencev in borcev NOV ter sredstva za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih) in
—	sredstva, ki jih prispevajo delavci, delovni ljudje in občani.
6.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se lahko uporabljajo:
—	za prenovo obstoječih stanovanj in stanovanjskih hiš,	i
—	za gradnjo novih stanovanj v stanovanjskih hišah, v katerih se izvaja prenova, ki se pridobijo z bolj"šo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav,
—	za gradnjo stanovanj ali za prenovo in adaptacijo stanovanj, ki služijo za začasno preselitev stanovalcev iz stanovanj in stanovanjskih hiš, v katerih se izvaja prenova,
—	za vračilo kreditov, ki so bili najeti za prenovo,
—	za upravno administrativne stroške v zvezi s prenovo in
—	za vračanje finančne udeležbe imetnikom stanovanjske pravice, ki sofinancirajo prenovo.
7.	člen
S planskimi akti stanovanjske skupnosti se določijo:
—	obseg in vrstni red prenove stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	obseg _ in dinamika oblikovanja sredstev po virih iz 5. člena tega. pravilnika ter
—	poraba sredstev.
8.	člen
S planskimi akti stanovanjske skupnosti, s katerimi se določijo obseg in dinamika oblikovanja ter porabe sredstev za prenovo, se določijo tudi stanovanja in stanovanjske hiše, katerih prenova se bo financirala s sredstvi prispevka za prenovo, ki ga združujejo organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, s kreditnimi sredstvi bank in s sredstvi, ki se združujejo v stanovanjski skupnosti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb določenih kategorij upravičencev do družbenih stanovanj, M so naštete v 5. členu tega pravilnika.
9.	člen
S sredstvi prispevka za prenovo, ki ga v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti združujejo v stanovanjski skupnosti organizacije združenega dela, se praviloma financira prenova obstoječih stanovanj in stanovanjskih hiš ter gradnja nadomestnih stanovanj za stanovalce, Id se morajo začasno izseliti iz stanovanj zaradi prenove.
Stanovanja, ki se pridobijo z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin ali z racionalnejšo izrabo skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah, ki se prenavljajo in katerih prenova se financira s sredstvi iz prejšnjega odstavka, se vložijo v sklad stanovanj splošnega stanovanjskega fonda, na katerem ima sta-nodajalskč pravico stanovanjska skupnost.
10.	člen
S sredstvi, ki se združujejo v stanovanjski skupnosti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb določenih kategorij upravičencev do družbenih stanovanj, ki so naštete v peti alinej 5, člena, se financira prenova obstoječih stanovanj, v katerih že stanujejo upravičenci, in stanovanja, ki bodo pridobljena z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin ali z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav v stanovanjskih hišah, ka se prenavljajo.
Stanovanja, ki so bila prenovljena s sredstvi iz prejšnjega odstavka, so trajno namenjena zadovoljevanju stanovanjskih potreb določene kategorije upravičencev do družbenih stanovanj glede na namembnost teh sredstev.
11.	člen
V prenovo se vključijo tudi organizacije združenega dela zaradi angažiranja njihovih sredstev in z namenom, da se jim omogoči hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb njihovih delavcev.
Organizacije združenega dela lahko, financirajo prenovo obstoječih stanovanj, v katerih že stanujejo njihovi delavci, ali pridobivanje novih stanovanj za njihove delavce z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav v stanovanjskih hišah, ki se prenavljajo.
12.	člen
Stanovanja katerih prenovo naj bi financirale organizacije združenega dela v skladu s planskimi akti stanovanjske skupnosti, se razpišejo.
Razpis stanovanj, ki so vključena v prenovo, se objavi praviloma enkrat letno sicer pa po potrebi.
Obvezno se razpišejo stanovanja, ki bodo pridobljena z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin ali z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter na-•prav v stanovanjskih hišah, ki se prenavljajo.
Financiranje prenove obstoječih stanovanj, v katerih že stanujejo delavci organizacij združenega dela, se praviloma uredi brez razpisa z neposrednim dogovarjanjem med zainteresirano organizacijo združenega dela ter med stanovanjsko skupnostjo.
Razpis stanovanj, ki so vključena v prenovo, in ki naj bi jo financirale organizacije združenega dela, mora vsebovati:
—	število in opis stanovanj, pridobljenih s prenovo, z označbo njihove lokacije,
—	predračunsko vrednost prenovitvenih del za posamezno stanovanje,
—	pogoje, pod katerimi se bo financirala prenova in
—	rok za vlaganje ponudb zainteresiranih organizacij združenega dela.
14.	člen
Če se na podlagi razpisa poteguje za financiranje prenove istega stanovanja več organizacij združenega dela, ima prednost tista organizacija združenega dela, ki ima glede na skupno število delavcev več upravičenih pričakovalcev stanovanj.
15.	člen
Z organizacijami združenega dela. ki so sodelovale na razpisu, in katerih ponudbe za financiranje prenove stanovanj so bile sprejete, sklene stanovanjska skupnost pismeno pogodbo, s katero se opredelijo obojestranske pravice in obveznosti.
16.	člen
Organizacija združenega dela, ki prevzame obveznost financiranja vseh stroškov .prenove, ki odpadejo na določeno stanovanje, pridobi trajno pravico uporabe na takem stanovanju in stanodajalsko pravico.
Pravico uporabe na določenem stanovanju se prenese na organizacijo združenega dela s posebno pogodbo ali neposredno s pogodbo iz 15. člena tega pravilnika.
Prenos pravice uporabe se opravi v skladu z določbami zakona o prometu z nepremičninami in zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS. št. 19/76).
17.	člen
S pogodbo iz 15. člena tega pravilnika se določi tudi dinamika financiranja stroškov prenove stanovanja.
S to pogodbo se glede na likvidnost sredstev za prenovo, ki se oblikujejo v stanovanjski skupnosti, lahko določi, da je organizacija združenega dela dolžna plačati stroške prenove v enkratnem znesku v naprej ali pa v več obrokih na ta način, da so vsi stroški plačani najkasneje do zaključka prenove oziroma pred izročitvijo stanovanja.
18 člen
Za stanovanja v stanovanjskih hišah, ki se bodo že prenavljale v času, ko bo začel veljati ta pravilnik,
se lahko izjemoma neposredno s pogodbo brez razpisa uredi z zainteresiranimi organizacijami združenega dela financiranje prenove stanovanja in prenos pravice uporabe na njem.
19.	člen
Določbe od 6. do 18. člena pravilnika se uporabljajo, kadar nastopa kot investitor prenove stanovanj in stanovanjskih hdš stanovanjska skupnost.
20.	člen
Organizacije združenega dela ki nastopajo kot investitorji prenove stanovanj in stanovanjskih hiš, so dolžne pri izvajanju prenove spoštovati stanovanjske normative in standarde, Id so dogovorjeni v stanovanjski skupnosti.
21.	člen
Pri financiranju in izvajanju prenove lahko sodelujejo tudi delavci, delovni ljudje in občani, ki so imetniki stanovanjske pravice (med nadaljnjim besedilom — imetniki stanovanjske pravice).
22.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, Id delno ali v celoti financira prenovo stanovanja, ki ga zaseda, ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov prenove pod naslednjimi pogoji:
—	če je prenova stanovanja vključena v planske akte stanovanjske skupnosti,
—	če se izvaja prenova v skladu s stanovanjskimi normativi in standardi, ki so dogovorjeni v stanovanjski skupnosti,
—	če sklene imetnik stanovanjske pravice s stanovanjsko skupnostjo ustrezno pogodbo in
•— "če omogoči imetnik stanovanjske pravice stanovanjski skupnosti finančni in gradbeni nadzor.
S pogodbo iz 3. alinee prejšnjega odstavka uredita imetnik stanovanjske pravice in stanovanjska skupnost medsebojne pravice in obveznosti, predvsem pa:
—	obseg sofinanciranja imetnika stanovanjske pravice,
—	pogoje glede kvalitete prenovitvenih del in uporabljenega gradbenega materiala, če je investitor prenove imetnik stanovanjske pravice,
—	rok za izvedbo prenovitvenih del,	'
—	izvajanje gradbenega in finančnega nadzora,
—	dopustne gradbene in stanovanjske normative in standarde,
—	način vračanja vloženih sredstev in
—	druga medsebojna razmerja, ki imajo pomen za °ba udeleženca prenove.
23.	člen
Ob zaključku prenovitvenih del opravita imetnik stanovanjske pravice in stanovanjska skupnost obračun, s katerim tudi dokončno' ugotovita obseg finančne ude-'ožbe imetnika stanovanjske pravice.
Ce je investitor prenove imetnik stanovanjske Pravice, mu lahko stanovanjska skupnost prizna kot njegovo finančno udeležbo tudi vrednost vloženega ^ela in druge nujne stroške, če je bilo tako dogovorjeno s pogodbo iz 2. odstavka 22. člena.
’	24. člen
Ko je zaključena prenova stanovanja, se opravi točkovanje in določi nova stanarina, ki jo je dolžan
plačevati imetnik stanovanjske pravice v skladu s spremenjeno vrednostjo stanovanja.
25.	člen
Finančna udeležba imetnika stanovanjske pravice pri prenovi stanovanja ima naravo brezobrestnega posojila stanovanjski skupnosti.
Stanovanjska skupnost vrača imetniku stanovanjske pravice njegovo finančno udeležbo v polletnih auitetah, ki predstavljajo dvakratni znesek stanarine za šest mesecev, ugotovljene v skladu s 24. členom tega pravilnika.
26.	člen
V	enem letu po uveljavitvi tega pravilnika lahko stanovanjska skupnost' prizna finančno udeležbo pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom, tudi tistim" imetnikom stanovanjske pravice, ki bodo še prenavljali stanovanja, ko bo začel veljati ta pravilnik pod naslednjimi nadaljnjimi’ pogoji:
—	če je investitor prenove imetnik stanovanjske pravice,
—	če so dali pred prenovo predpisano soglasje organi skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti,
—	če je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi gradbenih del, če je to predpisano,
—	če so bila prenovitvena dela nujna in večjega obsega (preureditev' dotrajanih in izrazito nefunkcionalnih stanovanj, racionalnejša izraba stanovanjske površine glede na število uporabnikov stanovanja v okviru stanovanjskih standardov, ureditev manjkajočih sanitarij, zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva ip.),
—	če so bila prenovitvena dela opravljena v kvaliteti, ki je v skladu z normativi in standardi, M so dogovorjeni v stanovanjski skupnosti ali v skladu s splošno veljavnimi normativi in standardi in
—	če so bila opravljena prenovitvena dela koristna in so dejansko izboljšala stanovanjski standard stanovanja.
27.	člen
V	primerih iz prejšnjega člena začne stanovanjska skupnost vračati finahčno udeležbo glede na njene planske finančne možnosti, najpozneje v petih letih po zaključku prenovitvenih del.
III.	FINANCIRANJE PREUREJANJA SKUPNIH DELOV IN NAPRAV V STANOVANJSKIH HIŠAH V DRUŽBENI LASTNINI
28 člen
Zaradi organiziranega pristopa pri pridobivanju dodatnih stanovanjskih površin in zaradi angažiranja finančnih sredstev zainteresiranih organizacij združenega dela ter delavcev, delovnih ljudi in občanov se s tem pravilnikom uredijo tudi pogoji, način ter postopek za preurejanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, s katerimi gospodari stanovanjska skupnost in ki se ne vključujejo v prenovo.
29.	člen
Med skupne dele in naprave stanovanjskih hiš spadajo v prvi vrsti podstrešja, pralnice, sušilnice,
hodniki, kleti ter drugi deli in naprave, ki so imeli ali še imajo pomen za vsa ali za določeno število stanovanj v stanovanjski hiši. Skupni deli in naprave stanovanjske hiše se lahko preurejajo v stanovanjske prostore:
—	če je stanovanjska hiša v družbeni lastnini,
—	če je stanovanjska hiša v takem gradbenem stanju, da je sposobna za preureditev njenih skupnih delov in naprav v stanovanjske prostore,
—	če se stanovanjske razmere stanovalcev zaradi preureditve skupnih delov in naprav ne bodo znatno poslabšale in
—	če se zaradi preureditve ne bo zmanjšala vrednost stanovanjske hiše.
30.	člen
Postopek za spremembo namembnosti skupnih delov in naprav stanovanjske hiše za preureditev v stanovanjske prostore izpelje investitor.
Glede investitorstva se smiselno uporabljajo do-, ločbe 3. in 4. člena tega pravilnika.
31.	člen
Če pridobi stanovanjska skupnost pravico razpolaganja na skupnih delih in napravah, ki naj bi se preuredili v stanovanjske prostore, z njimi razpolaga tako, da jih lahko v skladu s svojimi plani:	-
—	preuredi v stanovanja in jih vloži v sklad stanovanj, s katerim razpolaga,
—	prenese v sredstva organizacije združenega dela ali
—	pa jih proda delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki pridobijo na njih pravico uporabe zaradi preureditve v stanovanjske prostore.
Glede pridobitve pravice razpolaganja s skupnimi deli in napravami ter glede samega razpolaganja z njimi se neposredno uporabljajo zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list. SRS, št. 3/81), zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82), zakon o prometu z nepremičninami in zakon o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/75).
32.	člen
Če stanovanjska skupnost financira preureditev skupnih delov in naprav stanovanjske hiše v stanovanjske prostore s sredstvi za prenovo ali s sredstvi, ki se pri njej združujejo za zadovoljevanje stanovanjskih potreb določenih kategorij upravičencev do družbenih stanovanj iz 5 alinee 5 člena tega pravilnika, se glede financiranja in namembnosti takih stanovanjskih prostorov smiselno uporabljajo določbe 8., 9. In 10. člena tega pravilnika.
33.	člen
Če preureditev skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš, na katerih je pridobila pravico razpolaganja stanovanjska skupnost, financirajo organizacije združenega dela za zadovoljevanje stanovanjskih potreb svojih delavcev, se glede financiranja postopka za pridobitev pravice uporabe in namembnosti tako pridobljenih stanovanj smiselno uporabljajo določbe 11., 12., 13., 14., 15. 16. in 18. člena tega pravilnika.
34.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani lahko pridobijo pravico uporabe na skupnih delih in napravah stanovanjskih hiš za njihovo preureditev v stanovanjske
prostore proti plačilu prometne- vrednosti na podlagi sodelovanja na javni dražbi.
Glede postopka prenosa pravice uporabe skupnih delov.in naprav v smislu prejšnjega odstavka, glede določanja njihove prometne vrednosti in glede postopka ter vsebine javne dražbe se neposredno uporabljajo določbe zakona c prometu z nepremičninami in zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76).
35.	člen
, Delavec, delovni človek in občan, ki zgradi stanovanje s preureditvijo skupnih delov in naprav stanovanjske hiše, pridobi na takem stanovanju lastninsko pravico.
IV.	KONČNE DOLOČBE
36.	člen
O vseh zadevah, ki jih ureja ta pravilnik, odloča odbor za gospodarjenje skupščine stanovanjske skupnosti, če niso v izrecni pristojnosti skupščine stanovanjske skupnosti ali zbora uporabnikov.
37.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po njegovi objavi potem, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Namestnik predsednika zbora uporabnikov skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje Zvone Trnovšek 1. r.
DOMŽALE
1,224.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)
sklenejo
—	delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko obrtnega združenja Domžale,
—	občanj v krajevnih skupnostih,
—	delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
n ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale
I.	SPLOŠNE določbe
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom se delavci in delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih orga-
nizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko obrtnega združenja Domžale, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delVaci in delovni ljudje) na območju občine Domžale združujejo v Samoupravno Interesno skupnost Za žapslvanje Domžale (v nadalj-nem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
A
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti delavcev in delovnih lju. dl,
—	združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje,
—	samoupravni nadzor nad delom v skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	opravljanje izavjalskih, administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del.
3.	člen
Delavc: si v skupnosti ra zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavVanje in varovani e zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti ža zaposlovanje.
4 člen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnost za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delo-me Hudi o sva’em delu po delegatih d negacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
5. člen
Skupnost ima lastndst družbeno pravne osebe z Vsemi pravicami, obveznostmi- in odgovornostmi, ki iz, hajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti in odgovarja do višine sredstev, s katerimi razpolaga.
Sedež skupnosti je v Domžalah, Ljube Šercerja 4
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na pod-rojču zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti!
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci iti delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne planske akte skupnosti,
—	organizirajo 'samoupravno sporazumevanje in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organiza^ cij in delovnih skupnosti, na podlagi ekonomskih n socialni kriterijev zaposlovanja za obdobje enega leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje,
—	na podlagi širše dogovorjenih usmeritev in v sodelovnju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko us. merjanja v izobraževanje in delo, štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne Ukrepe in zadolžitve za Uresničevanje^ teh dogovorjehih usmeritev,
—	s pravočasnim dogovarjanjem in sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbi za preusposabljanje ih preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov delavcev v organizacijah združenega dela,
—	si zagotavljajo uresničevanje pravic za primer brezposelnosti,
—	skrbijo za usposabljanje in zaposlovanje, invalidnih oseb in zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	sprejemajo skupne ukrepe in aktivnosti za varstvo naših delavcev na začasnem delu v tuiini in za njihovo' organizirano vračanje in nonovnn ''v -n-Vtev.
—	organizirajo potrebno strokovno delo ter
—	uresničujejo druge naloge in interese določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazuhiom.
III ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
8.	člen 1
Sredstva za delo skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravinh organizacijah in skupnostih,
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci
samostojnega Osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in. delovni ljudje uresničujejo v skupno sti za zaposlovajne, združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljnih plana skupnosti za zaposlovanje.
9.	člen
Za dejavnost, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
10.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen
delegirajo delavci in delovni ljudje perko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe:
—	skupščino
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Za pripravo predlogov in izpolnjevanje odločitev skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe, ki izvajajo, spremljajo in prouču. jejo naloge, za katere jih pooblasti ali zadolži skupščina skupnosti in na osnovi lastnih ugotovitev predlagajo skupščini ukrepe, stališča in smernice.
Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki 'jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člani delegacij volijo in odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku in na način ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema dolgoročne in letne plane skupnosti,
—	spremlja gibanje zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini ter izvajanje samouparvnih sporazumov in druigh aktov, ki so jih delavci in občan; sklenili ali, sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev in usmeritev,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	potrjuje programe dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe,
—	sprejema finančni načrt in potrjuje periodični obračun in zaključni račun skupnosti,
—	razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	oblikuje osnove in merila za zaogtavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja,
—	obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane delovnih teles skupščine,
—	voli delegate za skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega var. stva v občini.
— opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti in rugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti.
13.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na '"ji navzoča večina delegatov.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovno izvolitve.
16.	člen
V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti za zaposlovanje.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE, SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH
18.	člen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrb; za izvrševanje nalog s področja ljud. ske obrambe in družbene samozaščite in za organizacij jo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih razmerah.
19.	člen
Statut skupnosti za zaposlovanej vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
20.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnost za zaposlovanje svojo organizira nost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukren vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje pr šledic takega stanja.
21.	člen
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter 'krajevnimi skupnostmi.
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
22.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih roganizacij zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
23.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanje ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnosti vključujejo v skladu z zakonom, v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Domžale.
Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v obči • ni.
24.	člen
Za opravljane] določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
4	25. člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlaig samoupravnega sporazuma o združitvi v zevezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za'" območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za s od el vanj e pri sklepanju samoupravnih in družbenih dogovorov s področja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zevezo skupnosti se dogovore tudi skupno programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI ■
z-
26.	člen
Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti,
nadzoruje delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznosti, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe.
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obvešačnja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti.
27.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravice ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev -in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavce in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij.
V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole.
VIII.	OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTR ATIVNO-STR OKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
28.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnsoti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
29.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
30.	člen
Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delvcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izo-
braževanje, zlasti s tem. da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju,	-•
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira deio na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev,
—	opravlja zadeve v zevezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	opravlja vse strokovne in finančne naloge v zveži z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja organizacijska, administrativno strokovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovan.
je,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
31.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 30 členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavecv v več kot polovici organizacij zdru ženega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi skupščina občine Domžale.
33.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
34.. člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposolvanje Domžale, sprejet dne '10. 11. 1978.
35. člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 017/1-84
Domžale, dne 28. aprila 1982.
Predsednica Skupščine Ida Janežič 1. r.
1225.
Na podlagi 12. člena zakona o' zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za -aposlovanje Domžale je skupščina Sarpou-pravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale na svoji seji dne 26. marca 1984 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje
Domžale
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna Skupnost za zaposlovanje Domžale (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. sapioupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega, dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 27. 9. 1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti.
3.	člen
Sedež skupnosti je v Domžalah-, Ljube Šercerja 4.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje Domžale«, v sredini pa navedbo sedeža Domžale.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm.
Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
6.	člen
Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oz. njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
8.	člen
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot ,bistx'ene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, spremljanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori skupščine občine Domžale se ■ skupnost povezuje v Skupnost socialnega varstva Domžale!
10.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbe-he sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in Preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela ln njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti in pogojev za zazaposti-tev invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za Primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotav-Ijajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev,. proučevanje so-cialno-ekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne jfomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljenvanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in. analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanju izobraževalnih zmoglijivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju, z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev,
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	Hen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost
14.	člen
V	skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
• 15. člen
Delavca in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice, obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za pripravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje organe:
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje in štipendiranje
—	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov
—	odbor za kadrovske, organizacijske in finančne zadeve,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 59 delegatskih mest.
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom, ki je kot priloga . sestavni del tega statuta.
17.	člen
V	skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene in splošne delegacije ali konference teh delegacij.
18.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela oziroma naloge skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
=	— spremlja, analizira in skrbi za izvajanje šti-
pendijske politike v občini,
—	razpisuje in določa smernice za podeljevanje štipendij iz združenih sredstev in o izplačevanju raz-
lik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju
—	spremlja in usmerja uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sprejema sklepe in ukrepe s tega področja,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	voli delegate za zasedanje skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva,
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in, drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. •
19 člen
Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole,
—	skupščine občine Domžale.
Ce predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom,- ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnsoti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki- je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike skupščine občine Domžale, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupšči-
ne in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora ^ebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red Seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
V	skupščini skupnosti se sprejmejo odločitve s
samoupravnim sporazumom in sporazumevanjem oziroma odločanjem večine glasov vseh delegatov skupščine skupnosti.	.	1
26.	člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27.	člen
V	organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine
—	predsedniki in namestniki presednikov 'odborov.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva.
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami,' s katerimi se povezujejo naloge 'skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
29.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupnosti posvete in setanke kot metodo dela in usklajevanja predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo ■ skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
31.	člen
'Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL.
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti.
32.	člen	’ •
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščin ter organov, v katerih je izvoljen Edi delegiran.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o kE>terih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči dele-delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti.
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata, za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila 2. odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, Iti jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti. za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašnjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
da je obveščen o vseh vprašnjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe.
38.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki aaradi opravljanja funkcij ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
40.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore.
41.	člen
Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed svojih delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
42.	člen
Odbor dela in odloča na sejah: Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
43.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odborov.
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje odborov,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje in štipendiranje:
— Skrbi za usklajevanje dolgoročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja in pripravlja na osnovi strokovnih predlogov strokovne službe za skupščino mnenja, stališča in predloge za usklajevanje,
—	proučuje razvoj in strukturo kadrov ter uresničuje v skupščini na tem področju sprejeto politiko.
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev,
—	proučuje gibanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti
—	proučuje migracijska gibanja in zaposlovanja zdomcev,
—.spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja
—	pripravlja letne plane zaposlovanja in v predhodni fazi usklajuje njihovo vsebino in jih predlaga skupščini v sprejem.
—	proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predloga sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev,
—	obravnava izvajanje problematike zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb
—	skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam,
—	dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po tem sporazumu,
—	odloča o pritožbah prosilcev za štipendije iz združenih sredstev,
—	sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	opravlja droge naloge za katere ga zadolži ali pooblasti skupščina.
.	46. člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje in štipendaranje šteje 10 članov, kadar obravnava vprašanja štipendije in sicer dopolnjen s predstavniki SZDL, ZSMS in občinskega sveta ZSS.
47.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti:
— Obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	odloča o usposabljanju' invalidnih oseb potem, ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stop-, nje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
—	odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	odloča o zahtevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep,
—	obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematiko invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti ali zadolži skupščina.
Odbor za socialno varnost brezposelni in problematiko invalidov šteje 5 članov.
48.	člen
Odbor za kadrovanje, finančne in organizacijske zadeve opravlja zlasti naslednje naloge:
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in čalne skupnih organov,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti,
—	sodeluje pri pripravi finančnih načrtov skupnosti in skrbi za njihovo realizacijo,
—	obravnava periodične in zaključne račune in predlaga skupščini ustrezne sklepe,
—	spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge skupščini,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti ali zadolži skupščina.
Odbor za kadrovske, organizacijske in finančne zadeve šteje 5 članov.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
48. člen
Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in združ-bene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna tajnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju
ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu
z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti.
51.	člen
Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko . hrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti.
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	pripravlja predlog obrambnega načrta skupnosti in ga predlaga skupščini v sprejem,
—	pripravlja in dopolnjuje predlog varnostnega načrta in ga predlaga skupščini v sprejem ter skrbi za njegovo uresničevanje tor. na tem področju posre-' duje s pristojnimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine mesničevahja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ' ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po pa čel ih
družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo poseb-. no zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z pjihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in-družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. ,
Odbor uresničuje tudi naloge s področja samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane -izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
54.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
55.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. .Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D.	Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
56.	Sen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
57.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane.
58.	člen
Predsednik, namestnik predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
59.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
60.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov - skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe, ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti.
— nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti.
61.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina in njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki pnedstvaljajo kaznivo dejanje, gospodarski - prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
63.	člen
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih deL
III.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE SR SLOVENIJE
64.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja inva-
lidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, ter statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila
—	pravico do denarne pomoči
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja
—	pravico do priprave za zaposlitev
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov
—	pravico do kritja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo to področje dejavnosti.
69.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila ter višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje
2.	pismena sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji ■
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni htela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresknične podatke v zvezi z delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da_ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma naolg, če trajneje ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjena	>
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče, zagotoviti drugih del oziroma nalog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni z zakonom.
72.	člen
Ce se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljaj? pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
73.	člen
Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se ■ izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja, oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni p"o končanem šolanju oziroma študiju.
75.	člen
Priprava za»zaposlUev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76.	člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost .napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
—	za zdravstveni pregled in psihološki pregled
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu če nima te pravice že po drugih predpisih
—	za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim 'splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—■ denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alineja tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, če so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primernih osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alineja tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov
—	spremljanje uspešnosti ob delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnost samoupravni sporazum, v kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, pa podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o
načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in ksupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zavarovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in tem statutom.
Poleg pravic iz 76. člena tega statuta obsega materialno pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.)
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije iri če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:
—	adaptacija delovnih priprav
—	odstranjevanje ovir
—	adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe.
81.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom.
82.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUNOSTI
83.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb,' delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samo-
stojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
84.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti,
—	dohodki od' refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo.
Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma.
86.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu, dejavnosti skupnosti.
87.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za de-javnots skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in Zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.
88.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 % planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 °/o povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih.
89.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
91.	člen
Ce skupščina skupnosti do konca koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju.
VI. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana.	1
Ta organ pripravlja delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	člen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti sprejema skupščina skupnosti.
96.	člen
Plan skupnosti vsebuje:
1.	sredjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
3.	naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, *
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VII.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
87. Ben
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji
skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti.
Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seje skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	sredstva javnega dbveščanja,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti,
—	drugih oblik informiranja.
99.	člen
Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati:
—	o sprejetih planih,
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—	o tem, kako so bila uporabljena sredstva.
100.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih, tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE
SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe.	,
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljana.
Medsebonja razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe.
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja • delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan,
kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale.
105.	člen
•Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti ,na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in ž ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
106.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi.
107.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s-svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poporej-šnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost.
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
109.	člen
Skupnost ima naslednje_ samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti,	,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skapnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni sa-; mbzaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
110.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo, delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti., katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj. .
112.	člen
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom.
#
113.	člen
Spremembe in dopolnitvfe samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.	.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni akt.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih. po uveljavitvi tega statuta. ^
116.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/84-II
Domžale, d n 26 ma v. ''84
Pi dse.- nica skupščine Ida Janežič 1. r.
1226.
Na podlagi 12. členi; zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) m 16. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale na svoji
1.	seji dne 28. aprila 1982 sprejela
SKLEP
o številu delegatskih mest v skupščini Samoupravne
interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale
1.	člen
V skupščini Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale je 59 delegatskih mest.
2.	člen
Delegate v skupščino delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije oziroma konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo in sicer:
—	37 delegatov delegacij organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti,
—	18 delegatov delegacij krajevnih skupnosti,
—	1 delegat delegacij kmetov, ki trajneje sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, skupaj z delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva,
—	2 delegata delegacij delovnih ljudi, ki delujejo v obrti in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	1 delegata društva, katerih dejavnost je usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
3.	člen
Delegacije iz prejšnje točke tega člena, ki nimajo delegatskega mesta, se s sporazumom ali drugim samoupravnim splošnim aktom združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v skupščino Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale.
4.	člen
Ta sklep je kot priloga sestavni del statuta skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, sprejet j a na seji skupščine Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domžale.
Domžale, dne 28. aprila 1982.
Predsednica skupščine Ida Janežič L r.
LAŠKO
1827.
Skupščina občine Laško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	1. odstavku 14. člena odloka o davkih občanov , (Uradni Ust SRS, št. 11/83 in-41/83) se znesek »19.000 din« nadomesti z zneskom »76.000 din«.
2.	člen
1.	točka 1. odstavka 15. člena se spremeni tako, da glasi: »dvakratna olajšava v višini 75 %> letnega davka, če znaša investicija 50 °/o od katastrskega dohodka, vendar najmanj 20.000 do 150.000 din«.
3: člen
V	1. odstavku 16. člena se znesek »2.000 din« nadomesti z zneskom »8.000 din«.
4.	člen
V	18. členu se namesto zneska »1.200 din« navede znesek »2.400 din«.
5.	člen
V	18/a členu se fvsi zneski »4.000 din« nadomestijo z zneski »16.000 din«, zneski »4.001« z zneski »16.001«, zneski »10.000« z znesld »40.000«, zneski »10001« z zneska »40.001«, zneski »15.000* pa z zneski »60.000«
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1984
St. 422-14/84
Laško, dne 7. juUja 1984.
Predsednik
Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r.
1228.
Skupščina občine Laško je na podlagi 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ih na podlagi 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo primarnega vodovoda Kal-Laško
1.	člen
2.	člen odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo primarnega vodovoda Kal-Laško (Uradni list SRS, št. 10/82) se 'spremeni tako, da se glasi:
Prispevek se obračunava in plačuje od m3 porabljene pitne vode in znaša:
—	za gospodinjstvo in negospodarstvo 50 °/o od cene za m3 vode,
—	za industrijo 100 e/o od cene m’ vode.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem Ustu SRS in začne veljati 1. julija 1984.
Št. 352-3/84-1/2
Laško, dne 7. julija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek L r.
1229.
Skupščina občine Laško je na podlagi 16., 17. in 19. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) ter odloka o valorizaciji katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 10'34) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o Izvajanju obrambe pred točo
1.	člen
V odloku o izvajanju obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 7/84) se 3. ali ne a 2. odstavka 3. člena spremeni tako, da glasi: »zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti — po stopnji 0,5 °/o od katastrskega dohodka«.
,	2. Člen
Sprememba odloka prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	„
St. 320-15/84
Laško, dne 7. julija 1934.
,	Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek L r.
1230.
Skupščina občine Laško je na podlagi 8. člena zakona D imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS. št. 5/30) in na podlagi 198 člena statuta občine Laško (Uradni list SRS. št. 21/82). na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1934 sprejela
ODLOK
o preimenovanju dela naselja Podkraj v naselje Zavrate
1.	člen
Del naselja Podkraj, ki leži v občini Laško se preimenuje tako, da je njegovo novo ime Zavrate.
2.	člen
V preimenovanem naselju se opravi nova ošte-vilčba hiš.
3.	člen
Grafični prikaz območja naselja Zavrate, ki je sestavni del tega odloka, hrani Geodetska uprava občine Celje in Laiko.	i
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-3/84
Laško, dne 7. julija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek L r.
1231.
Skupščina občine Laško je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in na podlagi 198. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82), na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1984 sprejela
ODLOK
o razdružitvi naselja Ročica v naselji Zgornja in Spodnja Rečica
1.	člen
Naselje Rečica se razdvuži v dve naselji z imenom Zgornja Rečica in Spodnja Repica.
2.	člen
Meja med novonastalima naseljema poteka po potoku Beli studenec do potoka Rečica nato pa proti jugu do meje katastrske občine Rečica po parcelnih mejah, ki razmejujejo posestvo Očko Antona in Ka-luder Jožeta na zahodu ter Grešak Ludvika in Jager Marije na vzhodu.
3.	člen
• V naseljih Zgornja in Spodnja Rečica se opravi •nova oštevilčba hiš.
4.	člen
Grafični prikaz območij novonastalih naselij, ki je sestavni del tega odloka je razviden v opevatu Rote na Geodetski upravi občin Celje in Laško.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-4/84
Laško, dne 7. julija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek L r.
1232.
Skupščina občine Laško je na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 21/82) in 204. ter 205. člena zakona o splošni ljud-
ski obrambi in, družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) ter programu ukrepov in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v SR Sloveniji po odmrznitvi cen in uveljavitvi ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
1.	člen
V	31. členu odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni list SRS, št. 7/84) se prvi odstavek spremeni in glasi:
»Imetniki stanovanjske pravice na območjih v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča , v višini 4 °/o letne stanarine. Uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3,4°/o letne najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje, s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb.«
2.	člen
V	33. členu se spremeni višina prispevne stopnje iz 0,1 "/o na 0,085 %>.
3.	člen
Ta odlok se uporablja od 1. 8. 1984 in velja do 31. 12. 1984.
Po prenehanju veljavnosti tega odloka plačujejo zavezanci prispevne stopnje, ki so veljale, pred sprejetjem tega odloka.
4.	člen
Ta-odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 852-7/84
Laško, dne 7. julija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r.
1233.
Na podlagi 8. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kotroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) in v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je Izvršni svet SO Laško na seji dne
4.	junija 1984 sprejel
ODREDBO
o določitvi stanarin v občini Laško
1.	člen
Stanarine v občini Laško se lahko v letu 1984 zvišajo do 35 %> glede na stanarine, ki so veljale do
31. 12. 1983.
2. člen
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. septembra 1984.
SL 36-2/84-1/2
Laško, dne 4. junija 1984.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Laško
Drago Košak, dipl. oec. 1. r.
LENART
1334.
Na podlagi načrta izvajanja programa ukrepov in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v občini Lenart po odmrznitvi cen in uveljavitvi ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva, ki so ga sprejeli zbori Skupščine občine Lenart na seji dne
5.	junija 1984, je skupščina Komunalne skupnosti na redni 9. seji zbora uporabnikov' in zbora izvajalcev dne 5. junija 1984 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
o znižanju prispevka za financiranje izgradnje, obnove in vzdrževanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, ki se plačuje iz dohodka
1
Znižuje se prispevek za financiranje izgradnje, obnove in vzdrževanja objektov in naprav, kolektivne komunalne rabe, ki je bil uveljavljen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana dejavnosti komunalnega gospodarstva na območju občine Lenart za obdobje 1981—1985.
2
Uveljavljena višina prispevka iz 1. točke tega sklepa v višini 1,70 °/o od BOD, ki se plačuje iz dohodka, . se zniža tako, da znaša 1,53 °/o.
Osnova za obračun ostane nespremenjena.
3
Nova višina prispevka velja in se obračunava v času od 1. julija 1984 do 31. decembra 1984.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem Krtu SRS.
St. 352/84
Lenart, dne 5. junija 1984.
Predsednik skupščine Komunalne SIS občine Lenart
Ede Zorko L r.
1235.
Po prvem in tretjem odstavku 18. člena, drugem in zadnjem odstavku 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni Ust SRS, št. 1/80 in 45/82), v prvem odstavku 8. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SRS (Uradni list SRS,, št. 28/71), drugem in tretjem odstavku 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SFRJ (Uradni Ust SFRJ, št. 2/74 in
5/78) ter 20. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti ■ Lenart za obdobje 1981—1985 (Uradni Ust SRS, št. 14/81) v zvezi z .zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 33/80) je odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in druge skupne naloge na seji dne 5. julija 1984 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov
za zadovoljevanje skupnih potreb na področju
zdravstvenega varstva -v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 1/84 z dne 18. januarja 1984)
1.	člen
Dopolni se prvi odstavek 6. člena tako, da se stopnja 45,8 % nadomesti s stopnjo 11,88 °/o, znesek 2550 din se nadomesti z zneskom 2880 din. Dopolni se drugi odstavek iz 6. člena tako, da se znesek 280 din mesečno nadomesti z zneskom 320 din mesečno.
2.	člen
Spremeni se 8. člen in glasi:
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugo- . tavlja (pavšalisti), je enaka osnovi za pokojninsko in in vali dsko zavarovanj e.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem litsu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje.
St. 02-4/1982
Lenart, dne 6. juUja 1984.	.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart"
Ivan Cernčec 1. r.
LITIJA
1236.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sprejetju urbanističnega načrta Litija ib Šmartno z Ustjem
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem, ki ga je sprejela Skupščina občine Litija (Uradni list SRS, št. 42/67).
2.	člen
Spremembo urbanističnega načrta iz 1. člena tega odloka je izdelala Urbanistična služba KOP Komunala Litija pod št. 8/84.
3.	člen
Spremembi zajema sledeče, kar je prikazano tudi v grafičnem delu:
—	sprememba nezazidljive površine ob bazenu v industrijsko cono Predilnice Litija
—	sprememba nezazidljive parcele št. 151/3 k. o. Šmartno (zeleni pas) v zazidljivo na delu parcele za zgraditev stanovanjske hiše.
4.	člen
Sprememba urbanističnega načrta je podlaga za lokacijo skladiščnih objektov Predilnice Litija ter za lokacijo stanovanjske hiše v Šmartnem.
5.	člen
Sprememba urbanističnega načrta je stalno na vpogled občanom in delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela, samoupravnim in drugim skupnostim pri Občinskem komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Litija. Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija, Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija ter Urbanistični službi pri KOP Komunala Litija ter pri Urbanistični inšpekciji občine Litija.
6 člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Litija.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-dnem listu SRS.
St. 010-14/67
Litija, dne 28. junija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1237.
Na podlagi 1. odstavka 60. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77), 1. člena odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter 1. člena dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Skupščina občine Ljubljana Center objavlja, da so skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času do 28. junija 1984 soglasno sprejele naslednji
SKLEP
Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo:
1.	Hojs-Hočevar Danica, dipl. pravnica s
pravosodnim izpitom, stanuje v Ljubljani, Gregorčičeva 13a.	,
2.	Hribar Franc, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanuje v Lazah v Tuhinju, Loke 2.
3.	Ivanovič Olga, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, stanuje v Ljubljani, Jezerska 4.
4.	Krstič Milan, dipl. pravnik s prajVosodnim izpitom, stanuje v Ljubljani, Cerhova 6 a.
5.	S i b i n č i č Katarina, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, stanuje v Ljubljani, Rožna dolina c. X/17 a.
6.	V r e s k Zdenka, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, stanuje v Zagorju ob Savi, C. 9. avgusta 17.
Skupščina občine Cerknica St. 111-5/79 -
Cerknica, dne 12. junija 1984.
Predsednik skupščine Edo Lenarčič 1. r.
Skupščina občine Domžale
St. 111-2/84-11
Domžale, dne 23. maja 1984.
Predsednik skupščine
Karel Kušar 1. r.
Skupščina občine Grosuplje St. 111-5/84
Grosuplje, dne 13. junija 1984.
Sekretar skupščine
Vinko Kobilica 1. f.
• Skupščina občine Hrastnik St. 111-1/84
Hrastnik, dne 5. junija 1984.
Predsednik skupščine Jože Žibret 1. r.
Skupščina občine Kamnik St. 111-9/84
Kamnik, dne 27. junija 1984.
Predsednik skupščine .
Anton Ipavic 1. r.
Skupščina občine Kočevje St. 021-10/84-5/4 Kočevje, dne 31. maja 1984.
Predsednik skupščine
Jože Novak 1. r.
Skupščina občine Litija St. 74-5/76
Litija, dne 28. junija 1984.
Predsednik skupščine
Branko Pintar 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad St. 111-3/83-9
Ljubljana, dne 19. junija 1984.
Predsednik skupščine Vlado Beznik 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Center St. 111-1/79
Ljubljana, dne 31. maja 1984.
Predsednik skupščine
Albin Vengust 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje St. 010-2/84-01
Ljubljana, dne 27. junija 1984.
Predsednik skupščine
Niko Lukež 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Šiška St. 6-111-09/84
Ljubljana, dne 14. junija 1984.
Predsednica skupščine
Anka Tominšek 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik St. 021-22/84
Ljubljana, dne 27. junija 1984.
Predsednik skupščine
Maks Klanšek 1. r.
Skupščina občine Logatec St. 111-5/83
Logatec, dne 20. junija 1984.
Predsednik skupščine
Rudi Lipovec 1. r.
Skupščina občine Ribnica
St. 111-2-84-01
Ribnica, dne 22. junija 1984.
.Predsednik skupščine
Stanko Rus 1. r.
Skupščina občine Trbovlje
St 7-1/84-50
Trbovlje, dne 12. junija 1984.
Predsednik skupščine
Franc Perme 1. r.
Skupščina občine Vrhnika St. 2/3-111-04/80 Vrhnika, dne 31. maja 1984.
Predsednik skupščine Andrej Vidovič 1. r.
Skupščina občine Zagorje ob Savi St. 111-1/84
Zagorje ob Savi, dne 24. maja 1984.
Predsednik skupščine Jože Ranzinger 1. r.
1238.
Skupščina občine Grosuplje St. 111-5/84
Grosuplje, dne 13.Junija 1984.
Sekretar skupščine
Vinko Kobilica 1. r.
Skupščina občine Hrastnik St. 111-1/84
Hrastnik, dne 5. junija 1984.
Predsednik skupščine
Jože Žibret 1. r.
Skupščina občine Kamnik St. 111-17/84
Kamnik, dne 27. junija 1984.
Predsednik skupščine
Anton Ipavic 1. r.
Skupščina občine Kočevje St. 021-10/84-5/4 Kočevje, dne 31. maja 1984.
Predsednik skupščine
Jože Novak 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad St. 111-3/83-9
Ljubljana, dne 19. junija 1984.
Predsednik skupščine Vlado Beznik 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Center St. 111-1/74
Ljubljana, dne 31. maja 1984.
Predsednik skupščine
Albin Vengust 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje St. 010-2/84-01
Ljubljana, dne 27. junija 1984.
Predsednik skupščine Niko Lukež 1. r.
Na podlagi 5., 6., 30. in 31. člena in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) in odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/77) ter odloka o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 4/79 in 13/81) Skupščina občine Ljubljana Center objavlja, da so skupščine občin Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec? Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času do 10. junija 1984 soglasno sprejele naslednje
SKLEPE:
1.	Za predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvoli Baloh Jože.
2.	Za sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani, ki je v delovnem razmerju pri tem sodišču se izvolita Blaha Miran in Plut Anton.
Skupščina občine Ljubljana Šiška St. 6-111-09/84
Ljubljana, dne 14. junija 1984.
Predsednica skupščine
Anka Tominšek 1. r.
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik St. 021-22/84
Ljubljana, dne 27. junija 1984.
Predsednik skupščine
Maks Klanšek 1. r.
Skupščina občine Logatec St. 111-15/81
Logatec, dne 20. junija 1984.
Predsednik skupščine
Rudi Lipovec 1. r.
Skupščina občine Ribnica
St. 111-5/84-01
Ribnica, dne 22. junija 1984.
Predsednik skupščine
Stanko Rus L r.
Skupščina občine Domžale St 111-2/84-11
Domžale, dne 23. maja 1984.
Predsednik skupščine
Karel Kušar 1. r.
Skupščina občine Trbovlje St. 7-1/84 SO
Trbovlje, dne 12. junija 1984.
Predsednik skupščine
Franc Perme 1. r.
Skupščina občifte Vrhnika St. 111-1/84
Vrhnika, dne 24. maja 1984.
.Predsednik skupščine
Afidrfej Vidovič L i.
Skupščina občine Žagdfje ob Savi Št. 111-1/84
Zagorje OB Savi, idile 24. maja 1984.
Predsednik skupščine Jože Ranzinger 1. r.
1239.
Na podlagi 3. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 9. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 115. seji, dne 13. junija 1984 sprejel
PRAVILNIK
o postopku za prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj, stavb in delov stavb občanom, društvom in drtigim civilnim pravnim osebam
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo pogoji in postopek za prodajo stanovanjskih hiš, stanovanj, in delov stavb (v nadaljnjem besedilu: stanovanja), s katerimi razpolaga dbčina Ljubljana Center občanom, društvom in drugim civilnim pravnim osebam.
Ce gre za prodajo podstrešnih stanovanj, se lahko prodajo kot:
—	delno zgrajena;
—	popolnoma izgrajena.
2.	člen
Prodaja stanovanj se opravi:
—	z zbiranjem pismenih ponudb;
—	na javni dražbi.
3.	člen
Postopek za prodajo stanovanj opravi posebna 3 članska komisija, ki jo imenuje izvršni svet.
II. ZBIRANJE PISNIH PONUDB
4.	člen
Zbiranje pišflih ponudb se opravi na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu SRS ali dnevnem časopisju.	,
Javni razpis vsebuje zlasti:
—	naziv in sedež prodajalca;
—	označbo in opis stanovarija z zemljiškoknjižnimi podatki ter navedbo, ali je stanovanje zasbdeno ali nezasedeno;
—	izklicno ceri o ter dtuge pogoje prodaje;
—	rok za oddajo ponudb;
—	datum in uro odpiranja ponudb.
5.	člen
Komisija po odpiranju ponudb in ugotovitvi najboljšega ponudnika sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
—	datum in uro odpiranja ponudb;
—	sestavo komisije;
—	osnovne podatke ponudnikov ter višino njihovih ponudb;
—	podatke o najboljšem ponudniku; podpise članov komisije.
6.	člen
Pri presoji glede izbire najugodnejše ponudbe upošteva komisija:
—	ponudeno ceno;
—	ponudene plačilne pogoje.
Pri enako ugodnih ponudbah imajo prednostno
pravico nakupa stanovalci, ki že zasedajo stanovanje.
III.	JAVNA DRAŽBA
7.	člen
Razpis javnfe dražbe in dražbenih pogojev objavi komisija v dnevnem časopisju ali Uradnem listu SR Slovenije, najmanj 15 dni pred javno dražbo.
8.	člen	|
Javna dražba se opravi pod naslednjimi pogoji:
a)	Splošni pogoji:
—	naziv in sedež prodajalca;
—	označba in opis stanovanja z zemljiškoknjižnimi podatki;
—	način plačila kupnine (rok plačila, kreditni pogoji);
—	izklicna cena;
—	višina varščine, ki jo je potrebno položiti pred
dražbo in način plačila;
—	čas in kraj, kjer bo javna dražba.
b)	Podrobnejši pogoji:
—	navedba pritiklin stanovanja, ki se prodaja;
—	označba bremen, ki jih mora prevzeti kupec.
Dražbene pogoje za vsako prodajo določi komisija
iz 3. člena.
9.	člen
Ob enakih pogojih imajo pri prodaji na javni dražbi prednostno pravico nakupa stanovalci, ki že zasedajo stanovanje.
10.	člen
Javna dražba je ustna.
Komisija začne javno dražbo ob napovedanem času In kraju tako, da prisotne dražitelje seznani s pogoji dražbe, predvsem pa:
—	da lahko draži samo tisti, ki je plačal varščino, kar dokaže komisiji s pismenim dojcazilom o vplačilu;
—	določi najmanjši znesek, za katerega lahko dra-žitelj dviga ceno;
—	da na dražbi uspe tisti zdražitelj, ki ponudi najvišjo ceno, če nima kdo od zdražiteljev predkupne pravice ob vsakem najvišjem poriudku drugega zdra-žitelja;
—	da bo dražiteljem, ki na dražbi niso uspeli povrnjena vplačana kavcija, kupcu pa del kavcije, ki ostane po odbitku stroškov prodaje, vračunana v kupnino.
11.	člen
Komisija pred začetkom dražbe ugotovi podatke o dražiteljih ih preveri, če So vplačali predpisano varščino.
Nato komisija prebere razpisne podatke ter ostale pogoje prodaje ter začne z dražbo tako, da član komisije — izklicatelj javno izkliče začetno izklicno ceno in označbo stanovanja, ki se prodaja na javni dražbi.
V	primeru, da stanovanje draži samo en dražitelj, ki nedvomno izjavi, da se z izklicno ceno strinja, mora izklicatelj glasno ponoviti izklicno ceno, nato pa razglas zdražitelja, ki je na dražbi uspel in doseženo ceno zdraženega stanovanja.
Če stanovanje draži več dražiteljev, začne izklicatelj dražbo tako, da izkliče začetno izklicno ceno in vpraša dražitelje, kdo sprejema izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvič ponovi in dražitelje vpraša »kdo da več«. Če kdo od dražiteljev ponudi višjo ceno, nadaljuje izklicatelj dražbo tako, da prvič ponovi višjo ceno in vpraša dražitelje »kdo da več«. To se ponavlja, dokler noben od zdražiteljev ne ponudi višje cene. Ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podane višje ponudbe. Zadnjo najvišjo ponudbo izklicatelj trikrat ponovi. Uspeli ponudnik, ki odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila varščine. Pred razglasijo uspelega zdražitelja izklicatelj ugotovi morebitno uveljavljanje prednostne pravice v smislu 9. čl^ia tega pravilnika. Po končani javni dražbi se razglasi zdražitelja, ki je uspel na dražbi in doseženo ceno zdraženega stanovanja.
12.	člen
O poteku javne dražbe se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
—	kraj in čas dražbe;
—	podatke o komisiji za dražbo;
—	navedbe o seznanitvi prisotnih dražiteljev o razpisu dražbe in o postopku dražbe;
—	poimensko navedbo priglašenih dražiteljev;
—	ugotovitve o izpolnitvi razpisnih pogojev;
—	izklicno ceno;
—	ponudbe dražiteljev;
—	najvišjo ponujeno ceno;
—	razglasitev zdražitelja, ki je na dražbi uspel in zdraženo odkupno ceno stanovanja;
—	podatke o dražiteljih, ki na dražbi niso uspeli in o vračilu varščine.
Zapisnik o poteku javne dražbe podpišejo člani komisije, zdražitelj, ki je na dražbi uspel in ostali dražitelj i.
V	zapisnik se vpišejo tudi ostali podatki in pr-pombe, ki bi vplivale na sam potek dražbe.
13.	člen
Ugovor proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe.
Ugovor reši komisija takoj.
14.	člen
Zapisnik o najboljšem ponudniku in zapisnik o uspeli javni dražbi'sta podlaga za sklenitev prodajne pogodbe o stanovanju.
Če kupec kljub pismenemu pozivu ne sklene prodajne pogodbe v 30 dneh po izbiri najboljšega ponudnika oziroma po javni dražbi, se upošteva kot kupca naslednjega najboljšega ponudnika.
15.	člen
Vse 'davke in druge javne dajatve v zvezi s prodajo stanovanja nosi ku£>ee.
IV.	OSNOVA ZA DOLOČITEV IZKLICNE CENE
16.	člen
Osnova za določitev izklicne cene za pismene ponudbe oziroma za.javno dražbo je vrednost stanovanja, valorizirana na dan prodaje.
Valorizirana vrednost iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se pri izračunu upoštevajo merila in kriteriji za izračun prometne vrednosti, predvsem gradbeni stroški na dan prodaje, prometna vrednost zemljišča, stroški za komunalno urejanje zemljišča ter izrabljenost stanovanja.
Pri izklicni ceni se upoštevajo tudi merila in kriteriji za izračun prometne vrednost podstrešij, predvidenih za izgradnjo podstrešnih stanovanj v občini Ljubljana Center.
Izklicno ceno določi sodno zapriseženi izvedenec
gradbene stroke.	*	.
Izklicna cena ne sme biti starejša od 3 mesecev od dneva izdelave sodnega izvedenca.
V.	KREDITIRANJE KUPNINE
17.	člen
Kupnina se lahko kreditira.
Pri prodaji na kredit ne sme biti polog kupca nižji od 25°/o izklicne cene in mora biti plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe.
Začetek odplačevanja kredita ne more biti odložen.
Najdaljša doba odplačila je 20 let.
Najnižja obrestna mera je 4 Vo oziroma takšna, kot jo določajo splošni bančni pogoji p stanovanjskih kreditih.
vi.‘končne določbe
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-3/84
Ljubljana, dne 13. junija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta V	Skupščine občine
Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r.
MOZIRJE
^	1240.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 47/82) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradra list SRS, št. 20/79 in 30/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 1/84 in 6/84) se v 8. členu znesek 20.000 din nadomesti z zneskom 87.200 din, znese* 470 din pa z zneskom 2050 din.
2.	člen *
14. člen se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki oddajajo tržne viške na osnovi pogodb, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka in sicer:

Št. 24 — 20. VII. 1984	URADNI LIST SRS		Stran 1479
		*	.
če odpade na oddan		din KD	se prizna davčna olajšava % od odmer, davka
1 mleka		do 1,90	70
	nad 1,90	do 2,37	60
	nad 2,37	do 2,85	40
	nad 2,85	do 3,00	.30
kg plemenske in klavne		do 9,40 t	70
živine žive teže	nad 9,40	do 11,75	60
	nad 11,75	do 14,10	40
	nad 14,10	do 15,00	30
kg žita		do 5,00	70
	nad 5,00	do 6,25	60
	nad 6,25	do 7,50	40
	nad 7,50	do 8,00	30
kg hmelja		do 9,90	70
	nad 9,90	do 12,37	60
	nad 12,37	do 14,85	40
	nad 14,85	do 15,85	30
kg ribeza		do 2,35	70
	nad 2,35	do 2,93	60
	nad 2,93	do 3,52	40
	nad 3,52	do 3,76	30
*-■
Zavezancem z mešano tržno proizvodnjo se °/o olajšave- izračuna na ta način, da se vsi artikli preračunajo na liter mleka tako, da se množijo z naslednjimi količniki:
1	kg mesa z 4,94
1 kg žita z 2,63
1 kg hmelja z 5,21
1 kg ribeza z 1,23
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za od-•' dane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi do 30. januarja za preteklo leto organizacija, s katero zavezanec sklene pogodbo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se že pri odmeri davka od kmetijske dejavnosti za leto 1984.
Št. 010-1/84
Mozirje, dne 29. junija 1984.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik L r.
1241.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
28.	junija 1984 in 29. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o samoprispevka za sofinanciranje Izgradnje določenih objektov na
območju občine Mozirje v obdobju od leta 1983 do leta 1988
1.	člen
V	2. členu odloka o samoprispevku za sofinanciranje izgradnje določenih objektov na območju občine Mozirje v obdobju od leta 1983 do leta 1988 (Uradni list SRS, št. 20/83) se v 2. členu za zneskom 100,000.000 din doda besedilo: »po cenah iz leta 1982«.
Pred zadnjim stavkom drugega odstavka se doda nov stavek: »Zbrana sredstva iz samoprispevka se mesečno in v celoti razporejajo po referendumsko sprejetem ključu in sicer: 50 %> na 2R krajevnih skupnosti, 'preostalih 50 °/o pa sorazmerno za namene skupnega programa v skladu z dinamiko, ki jo določi odbor za izvedbo program III. samoprispevka.«
2.	člen
V V 5. členu odloka se v 3. alinei stopnja 68/e nadomesti s stopnjo 2,6%>.
3.	člen
V	7. členu odloka se v drugi alinei znesek 2000 din nadomesti z zneskom 5000 din.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS, določbe 2. in 3. člena pa se uporabljajo že pri odmeri samoprispevka iz kmetijske dejavnosti za leto 1984.
Št. 010-10/84
Mozirje,u dne 29. junija 1984.
<	Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Aloje Plastik L r.
RAVNE NA KOROŠKEM
SEVNICA
1242.
1243.
Na podlagi 18. in 44, člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SHS, št. 1/80 in 45/82), odloka o določitvi količnikov za Valorizacijo katastrskega dohodka (Uradni list SRS, st. 10/84) m določb samoupravnih sporazumov o temeljih plana Oočinskin Zdravstvenih Skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem so zbori uporabnikov in izvajalcev skupščin Občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd in Radlje ob Dravi na seji dne 2 julija' 1984 in Ravne na Koroškem nat seji dne 53. junija 1984 sprejeli
SKLEP
o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo za leto 1984
Skupščina občine Sevnica je na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 172 člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6 79, 29/80 in 8 82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne. 29. junija 1984 sprejela
ODLOK
o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1983
1. člen
Skupščina občine Sevnica potrdi letni zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1983.
1
V sklepu o prispevnih Stopnjah za zdravstveno varstvo kmetov za leto 1984 (Uradni list SRS, št 11/84) se spremenijo naslednje prispevne stopnje:
1.	Občinska zdravstvena skupnost Dravograd Spremeni se stopnja prispevka v prvi alineji od
38,20 »/o na 12 «/o
2.	Občinska zdravstvena skupnost Radlje ob Dravi Spremeni se stopnja prispevka v prvi alineji
38,54 0/o, in sicer na od osnove katastrskega dohodka 8,9 “/d in od oshove dohodek oti gozda 30 "/o.
3.	Občinska zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem
Spremeni se stopnja prispevka v prvi alineji od 21,33 0/o na 11,1 “/o in v drugi alineji od 95,98 “/o na
60 °/o.
2	člen
Letni zaključni račun izkazuje:
—	začetni saldo 1. 1. 1933
—	obremenitve
—	odpisi
—	plačila
—	zaostanek 31. decembra 1983
3.	čleh
din
20,301 773 119.458.981 11,966.723 124.313 512 3,480,519
Letni zaključni račun obsega bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev. Te listine so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
2
Prispevek plačujejo tudi združeni kmetje, ki so do uveljavitve pokojninsko invalidskega zavarovanja imeli status družinskega, člana uporabnika delavca.
3
Upokojeni kmetje niso zavezani za plačilo prispevka.
St. 400-3/84-4
Slovenija, dne 29. junija 1984.
Predsednik
. Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-tierh listu .SRS, uporablja pa se za leto 1984.
St. 01-02-8/79
Datum, dne 2. julija 1994.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Dravograd Franc Kotnik 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi
Ivan Hajnc 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem
Franjo Keber 1. r.
1244.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem pianu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80 in 33 80), 6. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS. št. 6/84) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 2. julija ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. julija 1984 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje od leta 1986 do 1990
1. člen
S tem odlokom se ureja priprava in sprejetje srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri
Celju za obdobje 1986 do 1990 (v nadaljevanju besedila: srednjeročni plan).
2.	člen
Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za obdobje 1936—1990.
3.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov 'za samoupravne sporazume in dogovor o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega, srednjeročnega, usklajenega in celovitega planiranja.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je odgovoren za pripravo plana oziroma 1. člena tega odloka.
5.	člen
Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je komite za družbeno planiranje in razvoj Skupščine občine Šentjur pri Celju. Obseg in vsebina del na izdelavi plana bo predeljen z delovnim programom.
6.	- člen
Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo program dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo potekal časnovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo srednjeročnega plana občine.
7.	člen
Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu občine Šentjur pri Celj,u za leto 1985.
8.	člen
Izvršni svet bo Skupščini občine Šentjur pri Celju predložil za pripravo in sprejem srednjeročnega plana naslednje dokumente:
—	smernice za pripravo srednjeročnega plana <’b-čine Šentjur pri Celju za obdobje 1986 do 1990' (november 1984)
—	dogovor o temeljih plana (maj 1985)
—	osnutek srednjeročnega plana (junij 1985)
—	predlog srednjeročnega plana (november 1985)
Skladno z načeli začasnega, srečevalnega in kon-
tiniuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutek smernic, samoupravni sporazum o temeljih plana ter osnutek in predlog plana v rokih določenih v prejšnjih odstavkih.
1245.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1., 6. in 11. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 176. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1. člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 23/82, 30/83 in 1/84) se besedilo prvega in drugega odstavka 6. člena spremeni in glasi:
»Stopnje občinskega davkžt od kmetijstva, ki se odmerjajo od katastrskega dohodka negozdnih površin znašajo:
Za zavezance Za ostale zavarovance zavezance
v II. skupini katastrskih občin	9	24
v III. skupini katastrskih občin ■	5	15
v IV. skupini katastrskih občin	2	12
Odinerna osnova je katastrskih dohodek negozdnih površin, ki velja za odmero leto. Za zavezance — zavarovance se štejejo združeni in ostali kmetje, ki so na tej podlagi zdravstveno zavarovani oziroma na podlagi predpisov o starostnem zavarovanju kmetov upokojeni.
2. člen
Davčna olajšava za vlaganje v sododabljanje oziroma v preusmeritev kmetijskih gospodarstev se prizna za dobo do treh let. Odstotek olajšav v odnosu do odmerjenega davka je odvisen od razmerja med vloženimi sredstvi in katastrskim dohodkom negozdnih površin ter znaša:
če so vložena sredstva v razmerju do KD	v •/#		olajšava •/#	za dobo let
nad	do		
25	50	50	i
50	100	100	i
100	150	75	2
150	200	100	2
200	250	75	3
250	250	100	3
3. Men
9.	člen
Delo na pripravi srednjeročnega plana se prične takoj.
10,	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/84-1
Šentjur pri Celju, dne 3. julija 1884.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
Besedilo 10. člena se spremeni in glasi: »Zavezancem davka od kmetijstva, ki se vključujejo v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo in na tej podlagi oddajajo tržne presežke v goveji živini in svinjah, belih žitih in mleku, ee priznavajo posebne davčne olajšave, če je ta proizvodnja pogojena s pridelavo lastnih krmil oziroma pridelovanimd možnostmi. Stopnja davčne olajšave v odnosu do letno odmerjenega davka je odvisna od količin tržnih proizvodov, oddanih in obračunsko enoto katastrskega dohodka pogodbeni kmetijski organizaciji v preteklem letu oziroma začasno na pogodbeno dogovorjene količine za tekoče leto in znašajo:
Za količine na vsakih . 9000 din kat. doh. znaša olajšava v */• odmerjenega davka
Za govedo in svinje žive teže kg________
150	200	250	350
Bela žita
______________kg__________
100	150	200	300
Mleko
____________1_____________
400	600	800	1200
30	40	50	70	30	40	50	70
30	40	50	70
Davčna olajšava se smiselno prizna tudi pri prodaji drugih presežkov poljedelske proizvodnje, če je proizvodnja in prodaja sestavna del pogodbenega sodelovanja s kmetijsko ali drugo pooblaščeno organizacijo v okviru proizvodnega oziroma setvenega plana v občini ali ustrezni organizaciji. Stopnje olajšave za tako tržno proizvodnjo (vrtnine, jagodičevje, sadje, grozdje ipd.) so odvisne od pogodbeno oddanih oziroma dogovorjenih količin po proizvodnem ali setvenem planu za kmetijo posameznega zavezanca.
Davčna olajšava po stopnji 30 “/• odmerjenega davka se prizna tudi zavezancem, ki sicer ne dosegajo normativno določenih količin za posamezne proizvode, po prvem odstavku tega člena, dosežejo pa pri dveh ali več skupinah najmanj polovico za pridobitev olajšave določenih količin.
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za individualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta »Urban«
1.	člen
S tem odlokom se določajo zemljišča, ki so namenjena za individualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Urban.
2.	člen
Meja območja stanovanjske soseske Urban je razvidna iz zazidalnega načrta, M ga je izdelal Razvojni center Celje, projekt št. 17/80.
3.	člen
Olajšava se prizna ob dokončni letni odmeri po podatkih o realizaciji tržne proizvodnje v preteklem letu, pri začasni odmeri pa po podatkih o dogovorjenih količinah za tekoče leto.
Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih, ki se nahajajo znotraj meje, vse ležeče k. o. Gorica pri Slivnici:
Potrebne podatke za odmero olajšave zagotovi do						
konca januarja za preteklo leto kmetijska ali druga organizacija, s katero je imel zavezanec dogovorjeno proizvodno sodelovanje. Skupna olajšava po tem členu za odmerno leto ne more presegati 70 % odmerjene-		%	Dosedanji lastnik in točen naslov	<6		« c s g
ga davka.	šil	ss			S	
4. člen				X	tf	Pi
V 12. členu se v prvem odstavku znesek 5.000 din	89	736	Obrez Franc	sadovnj.	5	2617
nadomesti z zneskom 22.000 din; znesek 470 din pa na-	89	737/1	Gorica 36	travnik	6	2012
domesti z zneskom 2050 din.	89	737/4	p. Gorica	vinograd	6	965
■*-	89	740/1	pri Slivnici	travnik	6	899
5. člen	89	740/3		njiva	5	1278
V 13. členu se v 2. točki prvega odstavka znesek	89	735/2		pašnik	5	2031
1.000 din nadomesti z zneskom 4.000 din. V tretjem	89	744/1		travnik	5	8874
odstavku tega člena se znesek 2.000 din nadomesti z	89	742		njiva	6	7261
zneskom 4.000 din.	89	734		njiva	6	6971
	89	732/2		pašnik	4	1329
6. člen	89	704/10		njiva	5	288
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem l»5tu	89	704/7	Štancer Franc Grobelce 6	travnik	6	591
SR Slovenije, uporablja pa se do 1. januarja 1984	455	744/11				
St. 422-36/83-1			Vinski vrh	travnik	5	50
Šentjur pri Celju, dne 3. julija 1984.	365	744/4	Obrez Jože			
Predsednik			in Marija			
Skupščine občine			Gorica 64	travnik		1098
Šentjur pri Celju			Gorica		5	
Peter Kaes L r.	365	308	pet Slivnici	stavbišče		92
	M»	744/5	Obrez Alojz in Silva			
								
1246.			Gorica 63 Gorica			
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastnin-			pri Slivnici	travnik	5	387
ske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih	333	743/11	Zelič Alojz			
za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter			in Marija			
na podlagi 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju			Gorica 62			
(Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur			Gorica			
pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 3. julija 1984 sprejela			pri Slivnici	njiva	6	245
4.	čkn
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka, če je na zemljišču, ki je po določilih tega odloka prešlo v družbeno lastnino stavba, ki po zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Urban ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji.
Navedena zemljišča postanejo družbena lastnina, občina Šentjur pri Celju ra pridobi na njih pravico uporabe.
Prejšnji lastniki zemljišč lahko uporabljajo po-družbena zemljišča na način, s katerim se ne menja oblika in svojstvo zemljišča vse do dneva, dokler pristojni organ za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbo, s katero odloči, da ga mora izročiti občini Šentjur.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-' nem listu SRS.
■ St. 465-92/84-1
Šentjur pri Celju, dne 3. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1247.
Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79 in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5''75, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za leto 1984
1.	člen
V odloku o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/84) se 2. člen spremeni in se glasi:
»Zavezanci za davek iz dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 0,85 %> — od katastrskega dohodka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pri odmeri za leto 1984.
Št. 420-6/84-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2 julija 1974.
Predsednik *
■ Skupščine občine v Šmarje pri jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1248.
Na podlagi 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 215. člena statuta občine' Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o reji, registraciji, označevanju in cepljenju psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi
•	1. člen
Spremeni se 21. člen odloka o reji, registraciji označevanju in cepljenju psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi (Uradni list SRS, št-15/78) tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba — posestnik psa:
—	če ne skrbi, da pes ne ogroža ljudi in ne moti okolice ali ne namesti opozorilnega napisa »hud pes« tako, da je viden z javne ceste (2. člen),
—	če ne poskrbi, da je pes ob javnem razglasu preventivno cepljen proti steklini (16. člen),
—	ki ne izvaja ukrepov iz 5. člena tega odloka, kadar so ti predpisani,
—	če ne poskrbi, da je pes, ki je ugriznil človeka, 15 dni po ugrizu veterinarsko nadzorovan (9. člen).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500 do "S.OOO din.«
2. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 1000 do 5.000 din se kaznujejo za prekršek posameznik ali pravna oseba — posestnik psa:	,
—	ki ne prijavi veterinarskih služb, da se je na dvorišče priklatil tuj pes (10. člen),
—	če ne poskrbi, da pes nosi pasjo znamko stalno na ovratnici (14. člen),
—	če ne poskrbi, za prijavo in odjavo psa (11. člen),
—	če ne poskrbi za ustrezne ukrepe iz 3. člena tega odloka,
—	ki v nasprotju s 4. členom vodi psa v javni prostor,
—	če ne skrbi za pravilno nego, prehrano in zdravstveno zaščito psa ter da ne prepreči mučenja (6. člen),
—	če ne prijavi občinskemu veterinarskemu inšpektorju vzrejo in vzgajanje pasjih mladičev ali šolanje psov (7. člen).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din.«
v	3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-3/84-1
Šmarje pri Jelšah, dne 2. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. L r.
1249.
Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen 'v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in. storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) in 5. člena poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je Izvršni svet f Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 9 julija 1984 sprejel
ODREDBO
o povečanju cen vodarine, odvoza smeti in stanarin v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
V občini Šmarje pri Jelšah se določijo za m3 vode naslednje cene:
—	vodarina	21,72 din
—	kanalščina	3,90 din
Nove cene za vodo veljajo od 1. 6. 1984 dalje.
2.	člen
Cene odvoza smeti za m2 znašajo:
—	za gospodinjstvo, šole in vrtce
'	— za OZD in druge koristnike
Nove cene • za odvoz smeti veljajo od dalje.'
i 3. člen
Stanarine in najemnine se povečajo za 35 odstotkov na ceno iz decembra 1983.
Nove cene za staharine in najemnine veljajo od 1. 9. 1984 dalje.
4.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 38-2/84-2
Šmarje pri Jelšah, dne 9. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pucelj, dipl. inž. 1. r.
TRBOVLJE
1250.
Na 10. redni seji skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje dne 10. aprila 1984 je bil sprejet
SKLEP
o sprejetju 6., 7., 8., 9. ter 20., 23. in 25. člena sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83)
Sporazum se v celoti uporablja od 1. 7. 1984 dalje.
Predsednica skupščine OZS Trbovlje
Anka Hudarin 1. r.
1251.
UGOTOVITVENI S K L E P
o sklenitvi sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje za obdobje 1981—1985
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje ugotavlja na svoji seji dne 10. 4. 1984, da so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje za obdobje 1981—1985 sklenjene, ker jih je sprejela večina Udeležencev m se uporabljajo od 1. 6. 1984 dalje.
Predsednica skupščine OZS Trbovlje
Anka Hudarin 1. r.
VRHNIKA
1252.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb .samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji obeh zborov dne 26. junija 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo
1.	člen	x
Zaradi valorizacije katastrskega dohodka se spremeni besedilo 1. odstavka 10. člena sklepa (Uradni list SRS, št. 16/84) tako, da se sedaj glasi:
»Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 6%,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1300 din.«
2.	člen
Besedilo 17. člena se črta, 18. in 19. člen pa postaneta 17. in 18. člen.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Št. 06-1/84
Vrhnika, dne 26. junija 1984.
Predsednica skupščine
Mihaela Verbič 1. r.
2,10 din 3,00 din 1. 8. 1984
POPRAVEK
✓ V pravilniku p pogojih za izvedbo javne dražbe, ki ga je sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22-1108/84 z dne 6. VII. 1984 je v predzadnji vrsti prvega odstavka 10. člena pravilna beseda -menamenskih« in ne »namenskih« kot je bilo napačno objavljeno
Uredništvo
POPRAVEK
Pravilen naslov sklepa Skupščine občine Vrhnika, 'objavljenega y Uradnem listu SRS, št. 23-1194/84 z dne
13.	VII. 1984 se pravilno glasi: »Sklep o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Vrhnika«.	.
1	,	Uredništvo
VSEBINA
Stran
skupSCina sr Slovenije
1199.	Zakon o obveznem posojil^ SR Sloveniji v letu
1984	1443
1200.	Odlok	o	razrešitvi	in	izvolitvi	predsednika Komisije	Skupščine SR Slovenije za narodnosti	ter
o razrešitvi in izvolitvi nekaterih članov Komisij Skupščine SR Slovenije	1443
1201.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi nekaterih podpredsednikov in članov odborov Zbora	združenega dela .
Skupščine SR Slovenije	1445
1202.	Odlok	o	lazrešitvi	in	izvolitvi	člana Odbora	za
družbenoekonomske odnose in razvoj in člana Odbora za finance Zbora občin Skupščine SR Slovenije	1445
1203.	Odlok o razrešitvi in imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine SR Slovenije	1445
1204.	Odlok	o	razreš;tvi	in	izvolitvi	člana Odbora	za
družbenonolitični sistem Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije	1446
1205.	Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Celju	1446
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1206.	Odlok o pomilostitvi obsojene osebe — pomilostitev
po uradni dolžnosti	*	1446
.1207. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1446
1208.	Odlok o imenovanju generalnega sekretarja Predsedstva	SR Slovenije	1447
1209.	Odlok o razrešitvi in imenovanju članov Komisije
Predsedstva Socialistične republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana	1447
1210.	Odlok o razrešitvi in imenovanju člana in sekre-
tarja Komisije Predsedstva Socialistične" republike Slovenije za	pomilostitve	1447
1211.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o se-
stavi Sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo ter o razrešitvi in imenovanju njegovih članov	1447
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1212.	Odlok o spremenjenih deležih odstopljenega dela
posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1984	'	1448
1213.	Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije	1448
Stran
REPUBLIŠKI UPRzVVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE	•
1214.	Odredba o načinu in roku vplačila razlik v cenah
olja	1448
1215.	Spremembe jn dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj ,prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti
za II. polletje 1984	1449
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1216.	Odločba o razveljavitvi določb sklepa o uvedbi
krajevncgi samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa krajevne skupnosti v letih 1984—1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica z dne 13. 12, 1983 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 16/83)	1450
1217.	Odločba o razveljavitvi odločbe pravilnika o po-
gojih in načinu preskrbe s pitno vodo na območju občine Slovenske Konjice	1450
DRUGI republiški organi in organizacije
1218.	SUlBP o potrditvi učbenika. IVIH SPRECilEN DEUTSCH — STUFE E in delovnega zvezka WIR SPRECHFN DEUTSCH za pouk nemškega jezika v
8 razredu osnovne šole	♦	1451
1219.	Sklep o potrditvi učbenika XVJR SPRECilEN DEUTSCH — STUFE D in delovnega zvezka VVIR SPRECHEN DEUTSCH za pouk nemškega jezika v
7, razredu osnovne šole	1452
1220.	Sklep o ustreznosti učbenika Književnost 4 za^ 4.
letnik srednjega izobraževanja	"	1452
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1321. Sklep o znižanju finančne obveznosti in spremembi višine povračil od KD v letu 1984 za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Mura 1452
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1222.	Odredba o povečanju cene stanarine, vode, kanalščine in odvoza t neti (Brežice)	1452
1223.	Pravilnik o financiranju prenove stanovanj in
stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Celje)	1453
1224.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje	Domžale 1456
1225.	Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Domža.r	1460
1226.	Sklep o številu delegatskih mest v skupščini Sa-
moupravne interesne sit mm osti" za zaposlovanje Domžale	1471
1227.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov
(Laško)	1471
1228.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za razšir-
jeno reprodukoijo primarnega vodovoda Kal—Laško (Laško)	1472
1229.	Odlok o spremembi odloka o izvajanju obrambe
pred točo (Laško)	1472
1230.	Odlok o preimenovanju dela naselja Podkraj v naselje zavrate (Laško)	1472
1231.	Odlok o razdružitvi naselja Rečica v naselji Zgornja in Spodnja Rečica (Laško)	1473
1232.	Odlok o spremembi odloka o zakloniščih in drugih
zaščitnih objektih (Laško)	1473
1233.	Odredba o določitvi stanarin	v občini Laško	14TS
1234.	Ugotovitveni sklep o znižanju prispevka za financiranje izgradnje, obnove in vzdrževanja objektov in naprav kolektivne komunalhe rabe, ki se plačuje
iz dohodka (Lenart)	1474
1235.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o os-
novah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart	1474
Stran
1236.	Odlok o spremembi odloka o sprejetja urbanističnega načita Litija in Šmartno	z Ustjem	1474
1237.	Sklep o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v
Ljubljani (Ljubljana Center)	1475	)
1238 Sklepi o izvolitvi predsednika in dveh sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani (Ljubljana Center!	1476
1239.	Pravilnik o postopku za prodajo stanovanjskih hiš,
stanovanj, stavb in delov stavb občanom, društvom in drugim civilnim pravnim osebam (Ljubljana C enter >	1477
1240.	Odlok o spremembah odloka o davkih občanov
(Mozirje)	1478
1241.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o samoprispevku za sofinanciranje izgradnje določenih objektov na območju občine Mozirje v obdobju od
leta 1983 do leta 198S	1479
1242.	Sklep o spremembi sklepa o prispevnih stopnjah
za zdravstveno varstvo za leto 1984 (Ravne na Koroškem)	-	1480
1243.	Odlok o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za	leto 1983	(Sevnica)	1480
1244.	Odlok o i-ripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Šentjur pri Celju za obdobje
od leta 1986 do 1990	1480
1245.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dav- ,
kih občanov (Šentjur	pri	Celju)	1481
Stran
1246.	Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za in-
dividualno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta »Urban« (Šentjur pri Celju)	1482
1247.	Odlok o spremembi odloka o določitvi, stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za leto 1984 (Šmarje pri Jelšah) 1483
1248.	Odlok o spremembi odloka o reji, registraciji, označevanju in cepljenju psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi (Šmarje pri Jel-.
šah)	1483
1249.	Odredba o povečanju cen vodarine, odvoza smeti
in stanarin	v	občini Šmarje pri Jelšah	1484
1250.	Sklep c sprejetju 6., 7., 8., 9. ter 20., 23. in 25. čle-
na sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Trbovlje)	%	1484
1251.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi sprememb In dopol-
nitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Trbovlje za obdobje	1981—1985	1484
1252.	Sklep o spremembi sklepa o obračunavanju In pla-
čevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Vrhnika)	1484
—	Popravek pravilnika o pogojih za izvedbo javne dražbe, ki ga je sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana 1485
—	Popravek sklepa o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov do katerih se ne plačuje samoprispevek
v občini Vrhnika	1485
STMiili mamu MOJNiNSKEGA II iNVMiflSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENMI IH DRUGI PREDPISI (1984)
V tej zbirki je avtor Jože Kuhelj zbral in uredil izvršilne predpise k zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in k zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so bili sprejeti do konca maja 1984. Poleg statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji so objavljeni tudi vsi sklepi Skupnosti in pa še nekaj drugih predpisov (npr. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni, samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar).
Da bi bila zbirka kljub vsebinsko drugačni zasnovi statuta čimbolj uporabna v neposredni praksi, je avtor posamezne člene statuta navezal na ustrezne člene zveznega in republiškega zakona, razen tega pa so k posameznim členom priključeni tudi ustrezni sklepi in drugi izvršilni predpisi. Uporaba statuta se je s tem močno povečala, ker le skupaj z obema zakonoma tvori celoto.
012017
Obširno stvarno kazalo.
Zbirka bo izšla v juliju
Naročila sprejema:
CZ URADNI LIST SRS
Ljubljana, Kardeljeva 12
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomSK, vsi
v Ljubljani — Naročnine za ieto 1984 950 din. Inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu
vsake številke — Uredništvo In uprave Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predel 379/V1I — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva .'24 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informacije, št. 421-1/72