Tiska »Katoliška tiskarna"....... Izdaja »Katoliška bukvama" v Ljubljani. Izhaja začetkom vsakega mesca. Stane za celo leto 1 K 60 vin....... Za Nemčijo 2 K 8 vin.......... Za Ameriko in za vse ostale kraje pa 2 K 60 vin............. Leto VI. 1908. Domača tvrdka! Domača tvrdka! 2793 (Andr. Rovškov naslednik.) Ivan Pengov podobarski in pozlatarski atelje Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 20 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom v naročila za izvrševanje strogo umetniško v raznih slogih izvršenih oltarjev, kipov in svetniških soh iz marmorja, cementa, gipsa ali lesa itd. = Priznano umetniško dovršena dela! = V Priznalna pisma so vedno na razpolago! Najsigurnejša prilika za štedenje! Vzajemno podp. društvo v Ljubljani registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19 sprejema vsak delavnik od 8,—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 3L0 4 0 to je: daje za 200 K 9 K 50 h na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. Kanonik Kalan Andrej, 1. r., predsednik 2797 Kanonik Sušnik Janez i. r., podpredsednik. MaHi;) Sflttner Ljubljana, Dunajska cesta štev. 19 ITI tli 1J 1» JUUIIVI 9 ==_ (Medjatova hiša, II. nadstr.) —— se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih paramentovl Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke. 2775 2774 Gričcr & Meinč Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgcteulj«nil} eblcl^ za gospode, dečl^e io otrobe 19 ncuc5ti i> ^onfel;-- ciji za dame. - Bogata zaloga 2777 šivalnih strojev i koles, pisalnih strojev i pri Iu. Jax & Sin Ljubljana, Dunajska cesta 17. I Okolu 100.000 komadov v rabi, 51etno jamstvo, osem dni na poskus. Britev it. 31, najfln. aoiinško irebro - jeklo, '/»votlo brušeni z okrašenim držalom, kot kaže slika v okrašeni šatulji, K 2-50. Št. 32. Ista, toda ■/.votla, K 3*— Štev. 33. , [sta, toda votla K 3*80. St. 8700. S črnim, gladkim držajem, '/.votla, K 1 "50 Brivska priprava v politirani leseni omarici z zrcalom, »e zapre in vsebuje: britev, jermen. čopič, posodico in milo, K 4'20, 5"—, z varnostnim glavnikom 60 v. več. — Nikak rlzikol Ako ne ugaja, denar naza] I Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik, 'Most ;(Briix) štey. 1139 (Češko) Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zastonj in franko. O Kf O Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da prodajam odslej svoje priznano izborno gorenjsko sukno vsako sredo ter soboto na Vodnikovem trgu ~ vse druge dni pa = na Poljanskem nasipu štev. 8 Velespoštovanjem 2776 in ne več na Marijinem trgu. JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani. O M O Ucditelj u 5rcčoc uečnest. Molitvenik. Spisal A. M., duhovnik ljubljanske škofije. To je ličen molitvenik, pravi »vade-necum« za preproste kakor za olikane kroge. Razdeljen je v dva dela: prvi del obsega v jedrnatih stavkih najvažnejše verske resnice v obiki Premišljevanj; drugi pa najpotrebnejše cerkvene molitve, prirejene po novem obredniku. Kdor hoče priročno elegantno mašno knjižico, naj si omisli ta hvalevredni molitvenik. Prodaja „Katol. Bukvama« v Ljubljani. — Cene v šagrin-veza-nem molitveniku z zlato obrezo in pregibljivimi platnicami so: 2 K. 50 v., 3 K, 3 K 40 v., v isto usnje z zlato obrezo in vatiranimi platnicami pa po 2 K 65 v., 3 K in 3 K 50 vin. Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu »Bogoljuba" v Zapogah, p. Smlednik, (Kranjsko) Naročnina in inserati pa: Upravništvu „Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2 : : : : : : : : : Spisi se morajo poslati vsak mesec do 10., dopisi do 15. : : : : : : : : : Vsebina VI. zvezka: Stran Pozdrav in slovo pri Materi božji v Lurdu......161 Vsa lepa si . . . (Pesem).............164 Svetovni marijanski kongres............164 Češčenje preblažene Device Marije na Španskem .... 165 Zvezda upanja. (Pesem).............165 Moli in delaj!................166 Prijateljstvo. (Pesem)..............167 Krščanska mati................168 Po sv. obhajilu. (Pesem).............171 Smrt vzornega mladeniča ............171 Velikomestne rane...............173 Kdo zapeljuje................174 Čemii zdihuješ................175 Kako sem potoval v sveto deželo..........175 Slovenci v Lurdu...............179 Misijonske drobtine ..............180 Cerkveni razgled................181 Drobtina..................189 Šola sv. pisma................189 Nove knjige.................191 Odpustki meseca junija 1908 ......................192 V molitev se priporočajo ............192 Darovi...................I92 Lurškim romarjem na znanje: Fotografije, ko bodo došle, bo vsak, kdor jo je naročil, dobil na naslov, katerega si je izbral. Kdor bi je ne dobil teden dni po naznanilu, naj piše „(Jpravništvu Slovenca". Naročila se še vedno sprejemajo. - Isto je z romarskimi znaki. Knjižic je še več na razpolago. J —i Svoji k svojim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar [ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu up, verižic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 2767 J ferv Ljubljana, Kopitarjeve ulice 4. L. Vilhar, urar Leto VI. St. 6. Pozdravin slovo priMateri božji vLurdu. Deo gratias! Hvala Bogu! Veliko podjetje: prva slovenska božja pot v Lurd, je srečno končana! Ni bila mala reč: 600 ljudi podati se na tako dolgo pot, z vsem potrebnim dobro oskrbljeni biti in se srečno vrniti domu. Ni brez nevarnosti taka dolga pot. Vendar nas je angel božji spremljal celo pot, da se nam ni primerila nobena imena vredna nezgoda. — Upamo tudi, da naša pot k Mariji ni bila zastonj, dasi posebnih izrednih milosti telesnega ozdravljenja doslej nismo občutili. Zadovoljni, veseli, navdušeni so se vrnili naši romarji nazaj v domovino; ni jim žal troškov in truda, ki so združeni s takim dolgim potom. Marija tega truda in pota ne bo pustila nepoplačanega! Ker je bila ta naša božja pot pravo n a-rodno romanje; ker so naši božjepotniki šli v Lurd Mariji se poklonit v imenu celega slovenskega naroda, ker so romarje spremljali tisočeri s svojimi mislimi in željami, zato bo gotovo kakor romarje same tako tudi druge bravce zanimal popis tega velikega znamenitega božjega pota. Ta popis začnemo prinašati v prihodnji številki. (Zakaj po štirinajstdnevni zamudi treba je hiteti, da to številko še vsaj kolikortoliko začasa spravimo na svetlo.) Za danes naj mesto drugega tukaj dobita prostor pozdravni in poslovilni govor, ki sta bila govorjena ob prihodu in odhodu pri Materi božji v Lurdu. » I. Pozdrav. (V petek, 15. maja, ob 11. uri dopoldne v lurški baziliki.) _ Ave! . . . Ave! . . . Ave, Maria! . . . Zdrava zemlje vse Gospa in nebes Kraljica! . . . Zdrava golobica, skrita v razpokah pirenejskega gorovja! . . . Zdrava hči nebeška, Mati ljubeznjiva! . . . Zdrava lepa Gospa, ki si tukaj si svoj sedež izvolila! . . Zdrava!... Zdrava!... Zdrava!... Pozdravljena tudi ti, sveta zemlja, na kateri stojimo! . . . Pozdravljeno, pošče-ščeno sveto skalovje, ki te je Devica brezmadežna posvetila s svojo nogo, poveličala pred vsem svetom s tolikimi čudeži! .... Mi te pozdravljamo ... mi te poljubljamo ... mi te močimo s solzami hvaležnosti, ljubezni, veselja! . . . Sprejmi, o lurška Gospa, naše ponižne, naše prisrčne, naše vroče pozdrave tukaj na tem izvoljenem kraju — v našem slovenskem jeziku! Saj ti ljubiš male in nizke, nepoznane in zaničevane. Zato si si izvolila Bernardko, ponižno in neznatno, in jo nagovorila v domačem neslovečem bearnskem jeziku. Tudi mi — Slovenci — smo taki: mali in neznatni. Mi ne štejemo v zboru mogočnih; mi se ne imenujemo v številu veljakov; mi ne uživamo svetovne slave . . . Toda vso slavo sveta damo radi za en prijazen pogled tvojih milih oči, za en ljubezniv na-smehljaj tvojih ustnic . . , Naša slava, naša veljava, naša sreča je — biti zapisanim v tvojem milem materinskem srcu . . . Zato pa smo prišli, podarit ti svoja srca in osvojit si tvoje, zagotovit ti svojo udanost in sklenit s teboj večno zavezo ljubezni in prijateljstva. Sprejmi naše pozdrave, osvoji si naša srca, zapiši nas v svoje, potrdi sveto zavezo med seboj in med nami! . . . Pozdravljeni, dragi romarji, tudi vi na tem izvoljenem, na tem blagoslovljenem kraju! Rečem vam: Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite! . . . Štiri blažene dni nam je usojeno bivati tukaj ob nogah naše nebeške Matere, počivati na njenem srcu . . . Dragi moji, porabimo te svete dragocene trenutke kar najbolje mogoče v svoj duhovni prid, v posvečerije svoje duše, v zagotovilo svoje večne sreče! Ako smo bili na potu vsled mnogovrstnosti in lepote pokrajin, katere smo prvič gledali, morda nekoliko raztreseni, skušajmo biti tukaj kolikor mogoče globoko zbrani v Bogu in Mariji. Naj ne velja o nas beseda Tomaža Kempčana: »Qui multum peregrinantur, raro sanctifi-cantur — kateri mnogo potujejo, se redkokdaj posvete«; marveč nasprotno: To je volja božja in Marijina — vaše posvečen je na tem božjem potu! Očistimo si najprej vest z globokim ke-sanjem, da bomo vredni občevati z Brezmadežno! In menim, da če je kje mesto, kjer se lahko duša raztaja svetega kesanja, je to mesto tukaj. — Potem pa, ko smo si vest pripravili, iščimo v svojih molitvah najprej božjega kraljestva in njegove pravice! Prosimo Marijo predvsem, da bi mogli njenega Sina Jezusa bolj ljubiti, mu bolj goreče služiti, da bi mogli vedno bolj od sveta se odtrgati in iskati le tega, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; da bi mogli v težavah vstra-jati, v skušnjavah zmagati in gotovo doseči svojo večno srečo! — Prosite dalje za svoje domače, posebno one, ki so se vašim molitvam priporočili; prosite za celo našo domo- vino, da bi zvesto Bogu služila, da bi bila vsa en sam velik tempelj božji in Marijin; prosite za sveto Cerkev in sv. očeta-zlato-mašnika, da bi dočakal jasnih lepih dni za Cerkev božjo na zemlji! — Prosite tudi goreče za naše bolnike in betežnike, da bi jim Devica mogočna ali izprosila polajšanje bolečin, če je volja božja, ali pa vsaj voljno potrpljenje in toliko bolj bliščečo krono v nebesih, kolikor težji je njih križ na zemlji! O Marija, naša ljuba Mati, sprejmi v milostno sreč verne vse, ki množice jih tvoje danes ti priporoče. O Marija, o Marija, milostno imaš sreč; K tebi, k tebi koprnijo naše misli in željč! Naj ti bo tedaj, naša ljuba lurška Oospa, všeč naš ponižen poklon, naj ti bo ljuba naša pot z daljnega vshoda, naj ti bo dopadljivo to število šestoterih, od katerih so si mnogi od svojih ust pritrgali, da so mogli dospeti do tebe! Imaš tukaj drugih več in bolj imenitnih častivcev, toda težko jih imaš, ki bi te bolj ljubili. — Blagoslovi s svojo mogočno roko naše tukajšnje bivanje! Sprejmi naša priporočila, poslušaj naše prošnje, čuj naše vzdihe, glej naše solze, o mogočna, o slavna, o sladka, o mila Devica Marija! . . . . II. Slovo. (V torek, 19. maja, ob 6. uri zjutraj pri lurški duplini.) Vse prepeva, se raduje, do neba radost doni . . . Moja duša le žaluje, srce v solzah se topi . . . Ker slovesna ura bije, do ločiti od Marije moramo se, podat nazaj, zapustit veselja kraj ... Štiri blažene dni, dragi romarji, nam je bilo dano bivati tukaj ob nogah naše Matere, počivati na njenem srcu . . . Bili so to dnevi, ki nam ne izginejo nikdar iz spomina; dnevi, katere bomo šteli med najlepše našega življenja . . . V teh dnevih smo bili priče velemogoč-nih, globoko ganljivih, rajskolepih prizorov; prizorov, kakršni se vidijo le v Lurdu. Lurd je le eden na svetu . . . Bili smo tudi priče žive vere, močnega zaupanja in globoke po-božnosti, tako da je ta božja pot za nas tudi v mnogem oziru zelo podučna. Pa ne samo priče srno bili, marveč bili deležni tudi mnogih milosti. Naj povem, kar sem včeraj slišal od tukajšnjih duhovnikov, da je namreč nanje in na vse tukaj sodobno pričujoče romarje naše romanje naredilo najboljši vtisk. Ako pa so bili ljudje z nami zadovoljni, upamo, da tudi Marija z nami ni bila nezadovoljna. Prepričani smemo biti: Naše molitve, naše prošnje, naši vzdihi niso bili zastonj. — Ako pa nismo videli toliko očividnih telesnih milosti, kakor bi si jih morda želeli, nas to ne sme zbegati, ne žalostiti. Gotovo je in neovrgljivo: Marija v Lurdu ozdravlja čudežno, — temu smo bili v teh dneh priča sami. Ako pa Marija more ozdraviti, in vendar tega ne stori, s tem razločno pokaže, da Bog naravnost hoče, da mu ljudje služijo s križi in trpljenjem. Božja volja ni, da bi svet nehal biti solzna dolina, da ne pozabimo na domovino nebeško. To ni znamenje, da smo morda pri Mariji slabo zapisani, ampak ravno narobe: Kogar Bog ljubi, tega tepe. Kakor zemeljski vladarji s križi odlikujejo svoje ljubljence, tako tudi Bog nima večje odlike za tiste, ki jih ljubi, kakor so križci in križi. — Hvala torej Bogu za vse milosti, ki nam jih je tukaj podelil, in za vse, ki nam jih je v svoji previdnosti in modrosti pridržali-- In zdaj je prišla ura, ko se je treba ločiti s tega svetega kraja . . . Z Bogom! dans Marija pravi, Z Bogom! ljubo vas pozdravi. Ne bom vas zapustila — čedica mila, Za vas bom prosila; — oj z Bogom, preljubi! Z Bogom! rečemo tudi mi, naša ljuba lurška Gospa! Z Bogom, ti sveto skalovje, ki imaš čast, biti v podnožje kraljici nebes! Z Bogom, ljuba in krasna svetišča, v katerih senci smo štiri dni imeli srečo prebivati! Z Bogom, ti žuboreči studenec, privrel izpod nog brezmadežne Device, da zdraviš in raz- veseljuješ ljudstvo božje! Z Bogom, naša mila Mati! Z Bogom! ... Z Bogom! . . . Z Bogom! . . . Preden pa se odtrgamo od tvojega srca, o Marija, poslušaj še enkrat naše želje, naše prošnje! O Marija, če ti v lice danes gledam zadnjikrat, Zadnjič tečejo solzice mi na cvetke tvojih trat, Z Bogom! kličem ljuba Mati, tebi hočem zvest ostati, Srečno, čudapolni kraj, vse radosti sladki raj! V spomin na svoje tukašnje bivanje hočemo pustiti spominsko ploščo, na kateri so v glavnih črtah zarisane naše prošnje, naše srčne zadeve. Naj bodo te prošnje, ondi zapisane, naša večna molitev pred tvojim prestolom, — četudi bomo telesno ločeni od tebe! To ti bodi v spomin na naše romanje! — Mi pa hočemo vzeti za spomin tvojo podobo; ostala bo globoko zarisana v naših srcih. Naše misli, naše želje se bodo pogostokrat vračale k tebi nazaj. Naj bi bili nasprotno zapisani v tvojem milem srcu tudi mi! Sprejmi, v kleni in zakleni nas, ljuba Mati, v svoje srce. S srci našimi vred pa sprejmi tudi srčne naše prošnje, ki jih zadnjič pokla-damo pred tvoje noge: O Marija, brani in razširjaj sveto Cerkev! utrdi vero v naših dneh! vzemi v varstvo našo domovino! V varstvo vzemi, o Marija, še posebno tvojega zvestega in močnega služabnika, našega nadpastirja, da veliko delo, katero je pričel v neomejenem zaupanju do tebe, tudi srečno in slavno dovrši! Prosi za grešnike! čuvaj nedolžne! varuj tebi posebno posvečene! stori nas vse kakor Bernardko srečne, ako ne na tem, pa na onem svetu! Z Bogom tedaj, lurška Gospa! Z Bogom — vendar ne za vselej! . . . Zdaj, ko smo našli pot do tebe, nismo bili zadnjič tu- kaj, marveč bomo prišli še — vsaj kot narod. — Vendar večina izmed danes tukaj pričujočih te najbrž tukaj ne bo več gledala. Za marsikoga izmed nas bo prišla kmalu ura, ko bo treba dati svetu slovo. Naj, o Marija, ob tisti usodni uri pade v skodelico, napolnjeno z dobrimi deli, pade tudi ta-le naša božja pot! Spomni se takrat, o Marija, da smo bili tvoji udani častivci, da smo te z velikim zaupanjem obiskali nekdaj tukaj v Lurdu. Kakor si Bernardki prišla na zadnjo uro nasproti, osladit ji zadnje trenutke živ- ljenja in jih razžarit z upanjem večne sreče, tako prihiti, o Mati, takrat tudi k nam ob uri naše ločitve, spremi nas iz te solzne doline k sebi v svojo in našo domovino, kjer vekomaj ne bo ločitve od tebe! . . . Tam gor na rajski trati, kjer večni maj cvete, o tam, presveta Mati, pokaži mila se! Da v cvetu tega maja zapojemo sred raja: Marija, Marija, o Marija! . . . Vsa lepa Vsa lepa si. Marija ti, deviška Mati slavljena, in madeža na tebi ni ! O bodi vsem pozdravljena, Marija, o Marija ! In Mesta slava ti miru, ti Izraela slast, radost, ti čast si našega rodu, Devica, jasnih duš sladkost, Marija, o Marija ! Ti grešnikov odvetnica, pri Sinu zanje govoriš; radosti vse začetnica, življenje grenko nam sladiš, Marija, o Marija ! si. . . Devica najmodrejša ti, mogočno sveti tvoja luč, o Mati najmilejša ti, otrokom zemskitn raja ključ, Marija, o Marija ! Ozri, Prečista, se na nas, na zemljo borno pod seboj za nas govori slednji čas pri Jezusu, ki Sin je tvoj, Marija, o Marija ! V spočetju svojem, o Gospa, brez greha sence bila si, o prosi zdaj za nas Boga, čigar Sinu rodila si, Marija, o Marija ! O. Leander. Svetovni marijanski kongres. se bo vršil letos v Saragossi na Španskem od 26. do 30. septembra. Že so povabljeni nanj vsi škofje sveta. Po končanem kongresu se bodo podali zborovalci v Lurd poklonit se Brezmadežni. Kongres bode veličasten, kakor kažejo priprave. Glavni namen njegov je, da pomnoži med narodi češčenje Marijino in ljubezen do sv. Očeta; posebno zato, ker se v naših dneh množe napadi na Marijo in papeštvo. Mesto Saragossa, kjer se bo vršil kongres, je staro rimsko mesto Casarea Augusta in glavno mesto Aragonije; leži na desnem bregu reke Ebro ter šteje 100.000 prebivalcev. Slovi posebno po romarskem svetišču Naša Ljuba Gospa de Pilar (na stebru). Sveti Jakob apostol je prišel po božji naredbi na Špansko, da bi tam oznanjeval sveti evangelij. Toda njegove pridige niso imele skoraj nobenega uspeha; zaradi tega je bil silno ža- losten in potrt. Ko je nekega dne bil od žalosti ves prevzet, se mu je prikazala Marija na stebru iz jaspisa ter mu prerokovala, da bo Španska že sprejela sveti evangelij. Kip Naše Ljube Gospe na stebru je zato postal narodno špansko svetišče, kjer se zbirajo romarji iz vseh dežel ter slave na veličasten način nebes kraljico. Španci bodo storili vse, da Marijo dostojno proslave na nameravanem kongresu. Teotlm. Češčenje preblažene Device Marije na Španskem. Na Španskem se je do danes ohranila stara navada, da opravljajo po trgih in malih mestih nočno službo čuvaji, ki jih imenujejo »serenos«. Ti častitljivi varihi javnega miru in spečih ljudi hodijo od ulice do ulice naznanjajoč v gotovih odmorih, koliko je ura in kakšno je vreme. Vsak tak klic pa je združen s pozdravom Marijinim. Preden čuvaj naznani uro, zakliče običajno pozdravilo: »Ave Marija purissima!« To je: »Zdrava Marija, najčistejša!« Gotovo je to lepa navada in za častilce Marijine nekaj prijetnega, če čujejo v tihi nočni uri sladko ime Marijino. Tudi ob drugih prilikah Španci pozdravljajo nebeško Kraljico. Otrok n. pr. pozdravi duhovnika z besedami: »Ave Maria purissima.« Duhovnik pa odzdravi, da reče: »Sin pecado concebida,« t. j. brez greha spočeta. Enak pozdrav je v navadi, kadar grešnik poklekne pred spovednico, kadar pridigar pride na prižnico ali kadar konča svoj govor. Berač, ki prosi vbogajme, ponavlja povsod, kjer potrka: Zdrava Marija, najčistejša! Če se mu odgovori: Prijatelj, naj ti Bog pomaga, ve, da nima nič pričakovati. Če mu pa odzdravijo: »Brez madeža spočeta,« se veseli, ker ve, da ni zastonj prosil. »Zdrava Marija, najčistejša^ je včasih tudi izraz začudenja, žalosti ali bolečin. Kratko, dobri verniki imajo sto in stokrat ta pozdrav na jeziku. Španska dežela je namreč od leta 1394. posvečena brezmadežni Devici; in že poprej je bila Marija varihinja občin, šol, vseučilišč itd. Ob zvonenju angelovega češčen.ia preneha vse delo; nihče ne opusti, da ne bi pozdravil nebeške Matere. Trgovci v prodajalnicah prenehajo, ko zazvoni in malo je družin, kjer bi ne molili rožnega venca. Po vaseh se večkrat pripete ginljivi prizori. Ob nedeljah po popoludanski službi božji se zberejo domačini na javnih prostorih, kjer se mladina vpričo staršev zabava. Zgodi se, da je življenje najživahnejše, — a ko zadoni večerni zvon — je namah vse tiho. Vse moli lepo in pobožno angelovo češčenje, nato pa nastopi mir, vsakdo se poda na svoj dom. Zvezda upanja. Marija, zvezda upanja, V nevarnostih zavetje; Usliši mili glas prošnja, o slušaj milo petje. Ko divji boj vihra skušnjav, vsi k tebi prihitimo, in ko obda nas trop težav, se tebi izročimo. Svet v smrtnem strahu trepeta, čuj hrup in šum viharja! In bliski švigajo z neba, na zemljo strela vdarja. Vse joka se in se boji, vzdihuje, roke vije; a glej, v višavi zablesti ti zvezdica JV1 arije. Ko zadnji žarek upanja v potrti duši vgasne; ta zvezda sije iz neba, nam vzbuja nade krasne. Moravčan. Moli in delaj! Verska resnica je, da nihče odraslih ne more doseči svojega nadnaravnega namena, zaradi katerega je ustvarjen, namreč večnega zveličanja, brez molitve. Za dosego zveličanja je potrebna krščanska pravičnost. In v čem je ta? V tem, da se kristjan s pomočjo milosti božje ogiblje hudega in dela dobro. Hudo je pa greh in dobro so dobra dela in hrepenenje po krščanski popolnosti. Če se kristjan torej hoče greha varovati in dobro delati ter tako zveličati, mu je k temu neobhodno potrebna milost božja, saj brez nje po zagotovilu sv. pisma niti Jezusovega imena ne moremo pobožno izgovoriti. Prva dva človeka sta zase in za cel človeški rod z grehom zapravila od Boga jima podeljeno milost ter zagotovljeno zveličanje. Bog svoje milosti iz nebes torej zdaj nikomur ne dolguje. Da to zadobimo, moramo za nje Boga prositi, prositi z molitvijo. Kdorkoli hoče biti krščansko pravičen in čednosten, mora biti vdan molitvi: »Menim,« pravi sv. Krizo-stom, «da je vsem jasno, da je nemogoče brez pomoči molitve čednostno živeti in tako umreti.« Kakor ne morejo drevesa sadov roditi, če ne srkajo potrebnega soka s koreninami iz zemlje, tako tudi mi ne moremo prinašati sadov kreposti brez molitve. Vse nadnaravno življenje naše duše je le v Bogu. Sv. Pavel piše: »V njem (Bogu) se gibljemo, živimo in smo.« Če hoče duša živeti in enkrat k Bogu priti, mora po Bogu hrepeneti, se k Bogu povzdigovati. To se zgodi pa ravno z molitvijo. Molitev daje torej življenje duši. Zato pa trdi sv. Krizostom: »Kdorkoli ne moli, je mrtev.« Nihče ni postal hudoben, nihče brezbožen, ne da bi bil preje opustil molitev. Hudobni duh nič bolj ne sovraži nego molitev . Kajti »po molitvi se prežene skušnjava, beži žalost, se vname gorečnost in vsplamti ljubezen do Boga.« (Sv. Lavr. Justin.) »Vsi zveličani v nebesih so se zveličali po molitvi, vsi pogubljeni v peklu so se po-gubili, ker niso molili,« piše sv. Alfonz Lig. Da bo pa molitev res izveličavna, mora biti prava. Kajti le »tisti zna prav živeti, ki zna prav moliti,« zatrjuje sv. Avguštin. Pri molitvi treba svojega duha k Bogu pobožno povzdigovati. »Bog je duh in ki ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti,« pravi Kristus. Bog kot najpopolnejši duh je bitje, ki ima najpopolnejši um in najpopolnejšo prosto voljo, telesa pa ne. Človeška duša je kot neumrjoč duh po svoji naravi Bogu podobna, ker ima um in prosto voljo. Ravno po ne-umrjoči duši se človek razlikuje od drugih živih zemeljskih bitij; človek je ravno po duši to, kar je, namreč človek. Adam je postal človek šele, ko mu je Bog neumrjočo dušo vdihnil. Zato pa moramo Boga kot duha moliti s svojim duhom, s svojo dušo. S samim telesom ga ne moremo moliti, kakor ga sploh živali ne morejo, ki nimajo duše. Če bi še tako s samimi očmi, s samim jezikom, s samimi rokami, s samimi nogami, sploh s samim telesom Boga hoteli moliti in častiti, bi to ne bilo pravo češčenje, resnična molitev. Pač pa lahko Boga molimo s a m o s svojim duhom, samo s svojo dušo, kakor ga molijo angeli, ki so zgolj duhovi in nimajo telesa Lahko pa kristjan Boga moli in časti z d u š o in telesom skupaj, da, celo dolžan je to storiti, ker mora razun duše tudi telo Bogu služiti. Ali prvo in glavno je vendar vedno povzdigovanje duha. Pri molitvi moramo na Boga misliti, se njega spominjati, njega zaželeti. Predmet čustev našega srca pri molitvi mora biti Bog. Zato to ni nikaka molitev, če le naše ustnice Boga z besedami časte, naše misli, želje, spomin, čuvstva so pa drugod; ne, to ni molitev, to je velikoveč hi-navščina. Ko molimo, moramo na Boga misliti s čustvom poniževanja, spoštovanja, ljubezni, pokorščine, hvaležnosti, upanja, zatajevanja, kesanja, hrepenenja. In če s takimi čustvi v srcu na Boga mislimo, tedaj zares molimo, molimo v duhu, molimo v resnici, četudi z besedami ali telesom svojih notra- njih čustev na zunaj nič ne izražamo ali kažemo. Kdor Jako misli. Jazna prav moliti in po besedah sv. Avguština potem tudi prav živeti, ker ga pri vsem dejanju in nehanju vodi le misel na Boga. Z molitvijo pa združujmo tudi delo! Da, vsako delo je, da le ni pregrešno, tako-rekoč molitev, če je opravljamo iz dobrega namena, namreč iz ljubezni do Boga, v večjo čast božjo. Kako koristen, da, dragocen je torej tak dober namen, s katerim posvetimo vsako delo in je storimo zaslužno, če je izvršeno v stanu posvečujoče milosti božje! Napravimo torej tak dober namen vsako jutro za vsa dela čez dan! Delati je naloga človekova na zemlji, od Boga samega mu dana. 2e Adam, ko je še v raju živel, je moral delati. Seveda ni bilo njegovo delo naporno, težavno, utrudljivo, ampak bilo mu je Ie v razvedrilo, veselje, srečo. Po grehu je vsako delo, bodisi dušno, bodisi telesno, postalo trudapolno. Toda delati je treba. »Šest dni delaj in opravljaj svoja dela,« tako je Bog ukazal po Mojzesu ljudem. Nihče se zato ne sme in ne more delu izogibati. Delo je dolžnost slehernega. Pa kaj naj dela kristjan? Opravljati moramo svoje stanovske dolžnosti in dela, ki nam jih vsak dan naš poklic nalaga. Ta stanovska opravila so silne važnosti in od njihovega izpolnjevanja je najbolj odvisen naš večni blagor. Razni stanovi so od Boga in zato so dobri. Bog je hotel, da naj bi po prvih dveh stariših nastala cela mnogobrojna človeška družba na zemlji in vsak ud te družbe naj bi na različen način pospeševal blagor in srečo človeštva. Iz tega in zato so se potem razvili različni stanovi, kateri so vsi potrebni za velikansko družbo ljudi. Zato mora pa tudi vsakdo v svojem stanu vestno delati, da zadosti svoji dolžnosti nasproti člo veški družbi in da more sebe in svoje pošteno preživiti. Kot kristjani moramo pa tudi opravljati dela, ki nam jih nalaga ljubezen do Boga, do sebe in do bližnjega. Delati moramo za utr-jenje in razširjenje božjega kraljestva na zemlji, za sv. katoliško cerkev, vsak v svojem stanu, po svojih močeh in zmožnostih. Delati moramo za izdajanje in razširjanje katoliških, pa za zatiranje veri sovražnih ali celo brezverskih časnikov, spisov in knjig; delati ob času volitev, za njih srečni izid na verski podlagi; delati za povrnitev krivičnega blaga, za spravo sovražnikov; delati za posvečevanje nedelj in praznikov, za odpravo krivic, grešnih navad in priložnosti v greh; delati za preprečenje greha in hudobij; delati za krščansko vzgojo mladine, za snovanje društev na krščanskem temelju, za ustanovitev in podporo cerkva, krščanskih šol, dobrodelnih zavodov, misijonov; pomagati bližnjemu v bolezni in nesreči; delati za povrnitev po krivici izgubljenega dobrega imena bližnjemu; izvrševati sploh duhovna in telesna dela krščanskega usmiljenja. Tako združujmo delo z molitvijo, vse to pa naj se vrši v čast božjo ter dušni in telesni prid svoj in bližnjega! K. C. Prijateljstvo. Prijateljstvo — beseda stara, kako lepo se ti glasiš, kot pesen iz preteklih časov v ušesih naših nam zveniš ! Prijateljstvo je ista misel v sorodnih, blagih dušah dveh, je ista želja v dvojnih prsih, je ista solza v dveh očeh. Prijatelj bodi ogledalo, v njem dušo svojo si oglej, njegovo dušo v njem oglej si, če ni več lepa, mu povej ! Kdor te le hvali, povzdiguje se ti priklanja, te kadi, za hrbtom pa se posmehuje, ta tvoj prijatelj nikdar ni. Dokler ti solnce sreče sije, za taboj hodi marsikdo; iz solnca gorke žarke pije, prijatelja dobiš lahko. A ko oblaki prihrumijo, tedaj še-le spoznaš ljudi, spoznaš resnico starodavno: zaupati človeku ni. Fr. Pavšič. 1. po bink. Presv. Trojica Vid, Modest in Krescemija, m. Frančišek Regij, spozn. Adolf, škof Presv. Reš. Telo; Fel. in Fort. Nazarij, škof; Oervazij in Prot. Prot, muč.; Silverij, papež 2. po bink. Alojzij, spozn. Ahacij in muč. Eberhard, škof Rojstvo Janeza Krstnika (Kres) Viljem, opat Presv. Srce Jezusovo f Hema, vdova; Ladislav, kralj 28 29 30 Ned. Pond. Torek 3. po bink. Leon II., papež Peter in Pavel, apostola Spomin sv. Pavla apostola Ljublj. uršulinke Škocijan p. Dobravi Soteska Škocijan p.Turjaku Jezica Mirna peč _ Planina p. Vipavi Orčarice Ajdovec Črni vrh nad Idrijo Lučine Vrhpolje p. Vipavi Štanga Št. Vid p. Zatičini Št. Vid p. Ljubljani Št. Vid p. Vipavi Topla Reber Št. Vid p. Cerknici Želimlje Preserje_ Sv. Anton v Slov. goricah Ljutomer Sv. Jurij na Ščavnici Sv. Peter pri Radgoni Kapela pri Radincih Sv. Križ pri Ljutomeru Mala Nedelja Veržej Marenberg Remšnik Brezno Muta Kovcr Škofjaloka —župn Trata Preska Zasip Vojsko Dragatuš_ Črnomelj Ljublj. Sv. Peter Radeče na Dol. Pernice Sv. Ožbalt Sopota Sv. Jernej [■ Šmarje Sv. Jurij ob južni žel. Ponikva Birmovanje in kan vizi-tacija v ljublj. škofiji: 19.—21. Novo mesto. 14. Posvečevanje nove cerkve na Viču pri Ljubljani. čez 12 milijonov kron. | «. 2, I. nadstr. I 1907 žez 64 milj. K. Lastna glavnica K 252.865-93. flajboljša In najsigufrnejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- j .i »i brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po ZL 2 fl sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po ~ I lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stapje vlog 31. dec 1907: K 12,840,537-41 - Denarni promet t letu 1907: K 64,812.603 92 Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnične položnice na razpolago, V Ljubljani, dne 31. decembra 1907 Dr. Ivan SusterSlč, Joilp Slika, stolni kanonik predsednik. podpredsednik. Odb ornikli Anton Belec, Fran Povše, poi., podjetnik in trg. v SI. Vidu n. Ljublj vndja, gra"čak, dež. odbornik, drž. in dez posl itd Anton KobI, Karol Kauschegg, matija Kolar, Ivan Kregar, pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju, svet trg in obrt. zb. v Ljubljani Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Greg. Sllbar, M B hišni pos. in blag Lj. pos. tovarnar tovarn, in pos v Ljubljani župnik na Rudniku. ™ Razpošiljanje blaga na vse Prosim, zahtevajte veliki ce- kraje sveta! Najcenejša, naj- nik, ki se pošlje zastonj in večja eksportna tvrdka I ^^^^^^^^^^ - poštnine prosto I 149 H. Suttner, urar v Ljubljani, Mestni trg Ž™ * švicarskih ur -^f briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po nizki ceni. „pri soincu" za vodo. Priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo najboljših umetnih cvetic, šopkov za cerkveno in domačo porabo, nagrobnih vencev s trakovi, ter venčkov in šopkov za neveste. - Istotam so v zalogi vse potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice in kravate najboljših vrst, različne srajce, mnogo belega perila itd. Vezanje cvetlic in šopkov točno in po najnižjih cenah. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Za obila naročila se priporočam 150 Katinka Widmayer „ppi soincu" za vodo v meščanski palači. Prečastiti gg. novomašniki znižane cene. Točna postrežba. Nizke cene. Zahtevajte zastonj Gladka glava z zelo upognjenim bruyere-odlivom, cevka iz višnjev, lesa z roženim ustnikom in cevjo, ca 21 cm dolg K 1'50; ista s popolno izrezli. bruyere-glavo K 1'80. Največja izbera kadilnih potrebščin, se dobi v mojem ceniku, ki se pošilja zastonj In poštnine prosto. — Dobi se pri c. kr. dvorn. založniku Hanns Konradu razpoštljalnica v Mostu (Brux) št v. 928. ^Češko). Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilu-strovani cenik z nad 3000 slikami zastonnj In poštnine prosto. Jan. Konradi c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu št. 927. (Češko.) in poštnine prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških cenah. 129 Pipe iz bruyere-lesa Prijetno in suho kajenje zato nedosežna glede čistote in dobrega okusa. 128 Prima izdelek iz pristnega ne-^^^ pokvarjenega bruyere-lesa. — Niklasta remontoarka......K Sistem Roskopf patentna ura . , Švicarska originalni sistem Roskopf patent..........„ Registrirana „Adler Roskopf" nikljasta remont, na sidro . , Srebrna remontoarka „GIo- ria" kolesje, prosto.....„ Srebrna remontoarka, dvojni pokrov.............. Budilka............... Kuhinjska ura........... Schwarzwaldska ura...... „ — Ura s kukavico.......... Za vsko uro 3 letno pismeno jamstvo — rizike. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica za ure v Mostu 3 — 4 — 5-- 7"- 840 1250 2-90 3 — 2'80 8 50 Brez 129 Ivan Kregar pasar in izdelovatelj cerkve-= nega orodja in posode = Ljubljano, Poljanska cesta it. 15 (blizu Alojzevišča). se priporoča v izdelovanje vsakovrstne cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni. Po naročilu veleč. gosp. Andreja Čebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu. 2796 s* t M S o'"BS OSJ"'1 - ~ 01 d o m v -J- -w -I ■ [U OOSmis " . .a S ot« .r o . o a — ml n S J a 'C » 2 X '" C £ a ^ O S.13 1. 'ita i - Si s 1! a t- Vljudno se priporoča miiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii trsoulna s klobuki in čevlji Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trs Jt. 10. o Velika naloga. Solidno S blago. Zmerne eene. -J i A. Lukič Ljubljana, Pred Škofijo St. 19. Priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice. Blago le iz prvih tovarn. Cene nizke. S Poromente 1SI VJ je mogoče kupiti po ceni in ugodno le \J ^ direktno pri firmi 2691 Josip Neškudla protokolirana veletrgovina in tovarna v Olomuou (Morava). Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezane paramente t vseh barvah in slogih: kazale, pluvijale, dalmatiie, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala, albe, rokete itd. pod jamstvom trpežnoBti; nadalje v lastnih delavnicah narejene kelihe, ciborije, monštrance, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih. Navodila zavoda. Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češke in nemške firme. Plačilni pogoji ugodni. Paramenti se poSiljajo na ogled franko. Zahtevajte brez^'-aeno d°P°siliatev mojega ilustr. cenika z nad IOOO slikami. — Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek Slika pol navadne velikosti. Št. 365. Srebrna damska rem. gld. 3-50. Št. 322. Srebrna moška rem. gid. 3-50. Št 337. Srebrna s sidro 15 kamnov gld. 5-—, dvojni plašč gid. 6*50. Št. 341. Srebrna s sidro dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna gld. 7-9*50. Anton Kiffmann največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L. 8. 1208 Štajersko. Ilustrirani ceniki zastonj In franko. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani priporoča sledeče molitvenike za darila s birmancem in prvoobhajancem. s + \r P° katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Oregorij OUlbKl IllUlllVCIlIK Pečjak, katehet v Ljubljani. Trpežna vezava z rdečo obrezo.............. . . K —'80 » » , zlato „ ................ 1'20 7ti;lipnip Molitvenik. Spisal dr. Oregorij Pečjak, doktor bogo-V COUU ZdVlJCIlJC. siovja, gimn. katehet v Ljubljani. Ta molitvenik je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini. Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo . . ..........K l-20 » zlato „ .............„ 1-60 D/-1-4- L RrjCJll Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in L dl K. DUgU> Cerkvenega molitvenika. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo...................K 120 » „ zlato „ ...................„1-60 Bogu kar je božjega. Spisai župnik Fr. s. f^. Vezava št. 1 : navadne črne platnice, rdeča obreza........KI'— „ ,2: umetno usnje, vatirane platnice..........„ 1'80 • „ „3: šagreno usnje, zlata obreza............ 220 „ „4: fina teletnina, „ „ ............ 3'— „ „ 5 : n a j n o v e j a vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernejšimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno „ 4'80 „ „ č: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba............... 4 60 Voditelj v srečno večnost. S?!A'M"dubovnik Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom v mali obliki. Umetno usnje, mehke vatirane platnice............ K 2' — Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice........„ 2'(0 Nadalje priporoča za cerkvene zbore, Marijine tirne itd,: Sattner P. Hugolin, Op. 2., Cerkvene pesmi v čast sv. Rešnjemu Telesu za mešan zbor K 1*60. — Marijine pesmi za mešan zbor in orgije. Part. K 1'80: vsak glas K — "50. — Op. 9, Masne pesmi za mešan zbor. Par t. K 2-—; vsak glas K — '40. — Op. 10., Slava Bogu. Mašne pesmi za mešan zbor. (Tretji pomnoženi natis iz .Slava Bogu"). Part. K 1'50; vsak glas I< -"40. Spindler Fran. Sal. Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma Broš. K — '60; vez. v platno K t-—. — Spremljevanje k ,,Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Kart, K 4 —. Foerster Anton, 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena ali dva, štiri tudi za en glas) z orgijami. Part. K 1 -80; vsak glas K —'40, Pogačnik, Op. 8, 12 Mar. pesmi za mešan zbor. Part. K l'—; vsak glas K '20. Hribar P. Angel i k, Slava Brezmadežni o petdesetletnici Napevi za Marijino družbo. Kart. K 1*20; elegantno v platno vezano K 1 60. Skladbe pok. gosp. P.' Angelika Hribarja so zelo lahke, melodijozne in splošno priljubljene. »Katoliška Bukvama" v LJubljani.