Pa poitl prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h
ol leta etrt
13,-, 6,60,
2.20, Vapravnlitvu prejemu:
u
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt , Mesec
10,-, B , — , 1„70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Inaerate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vraCajo,
nelrankovana pisma so »sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
biekifa ulicah St. 2, L, 17.
I2h«javtakdan,ixv2*mli
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldce.
Štev. 156.
V Ljubljani, v četrtek, 10. julija 1902.
Letnik XXX.
Ljudski odmevi.
Shod v Naklem.
V nedeljo popoludne se je vršil v Naklem ljudski shod, na katerega je prihitelo okrog 800 volivcev. Poleg domačinov in volivcev iz sosednjih župnij so se posebno v obilnem številu udeležili shoda zavedni (pa ne v smislu sinčka »Gorenjčka«) volivci iz senčurja in iz Predoselj, iz župnij, o katerih mislijo kranjski liberalčki, da sa za nje popolnoma zanesljive postojanke. Da, ravno na tem shodu se je očitno pokazalo, da čim bližje kedo stanuje mestu Kranju, tem z večjo ogorčenostjo obrača hrbet kranjskim liberalnim kričačem. Baje so celo ti zavedni volivci s seboj prinesli neki obroč, s katerim bi v skrajni sili in smrtni nevarnosti prihiteli na pomoč znanemu kranjskemu liberalcu —, ki visoko nad druge dviga svojo glavo, da bi ne počil vsled jeze in sovraštva do duhovnikov. Pa recite, — da niso zavedni ti možje, volivci 1
Ob naznanjeni uri stopi dr. Brejc na govorniški oder, ki je bil pripravljen za zborovanje pod mogočno, stolet. lipo ob župnišču. Z živahnim ploskanjem pozdravijo volivci svojega poslanca. Odzdravi jim z zahvalo, da so mu lani poverili čast in nalogo deželno-zborskega poslanca. Takoj na to začne razvijati svoj zares mojstrsko dovršeni govor. Omeni lepi izid lanskih de-želnozborskih volitev za kat. narod, stranko. Po teh volitvah smo pričakovali od nemško-liberalne stranke spoštovanja, od slavne vlade pa pravičnosti. Toda močno smo se varali. Ker liberalci nimajo srca za ljudstvo, in ker ga tudi še nikdar niso imeli, so hoteli pometati z nami, vlada pa, ker menda razmer ne pozna, ali bolje, k e r j i h p o -znati noče, se je vrgla v naročje liberalni stranki. Ker ima liberalna stranka po krivičnem volivnem redu v deželnem zboru 20 zastopnikov, naša stranka pa 17, so premeteno računali, da bomo katoliški poslanci krotke ovce, ki se bomo dali striči brez ugovora.
Toda varali so se liberalci, varala seje vlada. Pokazali smo obema ostre zobe, dokazali smo jim, da se brez nas in zoper nas nič ne more skleniti v deželnem zboru, pokazali smo, dase ne bojimo e k s -celenc, nemških baronov in grofov, kadar segreza ljudske koristi. Potem govornik odgovarja na vprašanje: Kaj je deželni zbor, in ga primerja občinskemu odboru, — kar je občinski odbor za občino, to je deželni zbor za deželo. Pojasni važnost odsekov v deželnem zboru in povdarja, da ravno tukaj so nas hoteli opehariti liberalci po znanem geBlu liberalnega voditelja dr. Tavčarja: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knof«. Vrh tega se je drznil agent Ivan Hribar, ki je okrog gospodov župnikov prosjačil za svojo banko, očitno žaliti kranjsko duhovščino, očitajoč ji, da zlorablja s p o -vednieo in prižnico v politične namene. Poleg tega je očital poslanec Ferjančič, ki si je na Dunaju pri-beračil nadsvetniško mesto na stroške davkoplačevalcev, — dr. Iv. susterSiču, da ima umazane roke, menda zato, ker je iz svo jega žepi daroval za ljudske koristi. Sedaj je predrznost liberalcev in potrpežljivost katoliških poslanoev prikipela do vrhunca. Udarili smo ter rekli, da prej ne bo zbo rovanja, dokler Hribar ne prekliče žaljivih beseijij, dokler se nam ne dajo zahtevane
pravice. Ali smo prav storili, ali smo ravnali po vaših mislih? (Sto in sto glasov je pritrjevaje odgovorilo: Prav ste storili!)
Krivi pa tega niso samo liberalci, kriva je tudi vlada, morda še v večji meri, ko prvi. Vlada daje liberalcem vedno potuho, jih podpira zlasti pri volitvah, ker drugače bi jih bili žo davno pegazili. Storila je pa še drugo napako v deželni zbornici. Deželni predsednik baron Hein je videl pretečo nevarnost, pa ni nič storil, Se mazinca ni ganil; bilo je kot vroč poletenski dan, gro-melo je in treskalo — baron Heinnas je pa še dražil. Tako ne sme postopati cesarski namestnik, ki mora biti vsem enako pravičen, liberalcem kakor klerikalcem, biti mora nad strankami.
Prišlo je tako daleč, da se je zaključil deželni zbor. In kaj bo sedaj ? Nič slabše ko prej. Baron Hein je dobil nalog od ministerskega predsednika Korberja, da stranke poravna, pa do danes v tem pogledu Se ni ničesar storil; saj pa on tudi ni mož za to; on ni iz ljudstva, zato ne čuti ž njim, zato od njega tudi ničesar ne pričakujemo. Največjo dobroto bo skazal našemu ljudstvu, če pobere svoja kopita in jih nese izven kranjske dežele, in mi mu voščimo: srečno poti Ž njim bo odpravljena glavna ovira sporazumljenja. Ce hoče dr. pl. Korber narediti mir in red v deželni zbornici, pusti naj našega barona avanzirati.
Pred vsem pa je potrebna odločna sprememba volivnega zistema. Vlada naj da liberalcem dober vzgled. Dogodki v letošnjem deželnozborskem zasedanju so pokazali, dase ne more nadalje zoper nas vladati, da nas morajo upoštevati, da mi nočemo biti naklo, po katerem bi razbijali liberalci in vlada.
In dokler vlada ne spremeni svojega krivičnega postopanja nasproti katoliško narodni Btranki, brezobziren boj ji napovejmo! In konečna rešitev tega vprašanja je v pre-membi volivnega reda, v lazširjenju volivne pravice. Ce nam za enkrat ne dajo popolne volivne pravice, ker nič popolnega ni na svetu, zahtevajmo vsaj peto kurijo, po vzgledu državnega zbora, deželnih zborov štajerskega in tržaškega. Ven z razširjeno volivno pravico! (Gromo-vito pritrjevanje.) Ziakaj naj bi bilo toliko ljudi brez volivne pravice, zakaj naj bi imel vsak ubožani grof ali baron toliko veljave, kot na tisoče in tisoče kmetov? To ni in ne more biti pravično, ne po naravnih, ne po božjih zakonih, ker vsak plačuje davek, krvni davek pa najbolj zadene krnela. To svojo zahtevo bomo ponovili, če ne bomo drugače uslišani, na najvišjem mestu, pri slavno vladajočem Frančišku Jožefu, kate-teremu zakličimo trikratni: Živio! (Dolgotrajno gromovito ploskanje.)
Nato prebere domači preč. g. župnik Jakob Mrak naslednjo resolucijo:
»Na shodu katoliškega političnega društva v Naklem dne 6. julija zbrani volivci popolnoma soglašamo s postopanjem katol.-narodnih poslancev v deželnem zboru, izrekamo jim svoje neomejeno zaupanje, kateremu pridružujemo poziv, da zvesto vztrajajo na braniku za pravice Blovenskega ljudstva, ter da z vsemi sredstvi delujejo v dosego pravičnega razširjenja volivne pravice.«
Gcspod govornik na to povabi volivce, da naj roke vzdignejo, kateri soglašajo s to resolucijo. Roka pri roki se je dvignila v zrak, ne jednega ni bilo, ki bi bil skrivat svojo desnico. In na vprašanje gospoda poslanca, če bi ga Se za naprej volili svojim poslancem, bo vsi jednoglasno zatrjevali: Vedno, kolikorkratov hočete!
Z navdušenim veseljem so se nato razšli volivci, ki prt hvaliti niso mogli govora našega neustrašenega poslanca dr. Brejca. Bog ga živi!
Občili zbor kranjske kmetijske družbe
se je vršil danes dopoludne v tukajšnjem »Mestnem Domu«.
Dež. glavar in družbin predsednik gosp. Oton p 1. Detelaje otvoril zborovanje, katerega se je udeležilo do 170 članov. Po-vdarjal je, da je g. baron Hein zadržan priti k zboru, in ga hvalil kot velikega podpornika kmetijske družbe. Predstavil je zastopnika vlado in referenta pri dež. vladi v kmetijskih zadevah g. viteza Laschana ter se je v toplih besedah spominjal prejšnjega referenta g. barona Schonbergerja, ki je posebno dolenjskim vinogradnikom mnogo storil, število udov je dospelo do 5081 članov. Kmetovalec je izhajal blizu v 6000 izvodih. Ves promet družbin presega pol milijona kron. Gosp. predsednik omenja umrl.h udov, posebno svetnika W i t s c h 1 a, prošta L o r o S e r a j n i k a in dr. Jos. Suppana. Nemški je pozdravil veleposestnike in sklenil svoj govor s »Slava!« klici na presv. cesarja, kateremu klicu se je zbor navdušeno odzval.
Gosp. okr. glavar vitez L a b c h a n je najprej v slovenskem jeziku se zahvalil na pozdravu in nemški izročil pozdrave g. barona Heina. Slovenski je končal, da bo vlada rade volje pospeševala kmetijsko društvo.
Na to je g. ravnatelj Pire podal poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1901. Tiskanega poročila letos ni bilo. Družba šteje 112 podružnic. Podružnice imajo 28 drevesnic. Trtnic ima 15 podružnic. Podružnice imajo 200 kmetijskih strojev in razne druge potrebčine. Pet podružnic ima svoja poslopja. Podkovska šola je imela dober obiBk in se vrše obravnave glede nezadostne njene organizacije. Oddalo se je iz družbine dre vesnice 20 000 drevesc. Družbina gospodinjska šola imi 11 učenk. Inserati pokrijejo znatni dtl stroškov za »Kmetovalca«. Umetnih gnojil je v devetih letih porabila 200 vag nov. Družba je delovala za ustanovitev mle' arskih zadrug. Družba ima 13 uradnikov in slu[r!
Ntdilje je ravnat iljevo poročilo omenjalo raznib panog družbinega dela, kakor preskrbovanjt kme ijskih potrebščin, strojev, semen itd. živinoreje, kmetijski pouk itd. Izrekla se je iskrena zahvala potovalnemu učitelju g. G o m b a č u. Izrekla Be je zahvala vsem zastopstvom, ki so družbo podpirali. Poročilo je bilo sprejeto.
Računski sklep za 1. 1901 izkazuje:
Dohodkov 290.711 K. 36 vin. Med dohodki omenjamo samo udnine 10 838 K, vstopnine 288 K, dohodki »Kmetovalca« so 3130 K 28 v, dvorca na Viču 13.522 K 16 v, gospodinjske šole 4430 K 81 v, za govedorejo je družba dobila podpore 9045 K 7 v, za planinarstvo 2000 K, za konjerejo 800 K, prašičorejo 1914 K 54 v, za ovčje-rejo 990 K, za čebelarstvo 1050 K, za živinorejske zadruge 1000 K, za stroje 2700 K, za mlekarstvo 4800 K, za sadjarstvo 7750 K, za skladišča 167.504 K 65 v.
Stroškov 245.501 K 81 v. Ostanek v blagajni je koncem leta 1901 znašal 45 209 K 55 v. Mej stroški omenjamo samo: tisk in uprava „Kmetovalca" stane 10.758 K 52 v. naročnina za nemškega »Oeconoma« 344 K 50 vin., plača pisarniškemu osobju 10.708 K, pisarniški stroški 2886 K 70 v, drevesnice : plača vrtnarjem, stroški za ob delovanje in nakup rastlin 16.419 K 92 v;
dvorca na Viču 6424 K 53 v; podkovske šole: plača, službine, poprave in ustanove za učence 3561 K 91 v; gospodinjske šole: ustanovni in tekoči stroški 4313 K 4 kemijskega preskušališča 377 K 92 v; »Cesarja Franca Jožefa jubilejnega zaklada za stare kmetijske posle« : darila starim poslom 400 K,- razni stroški in plača pomožnemu uradniku 568 K 76 v; govedoreje: nakup plemenih bikov in darila 3256 K 80 v ; p!a-ninarstva 2000 K ; konjereje : podpora ko-njerejskemu odseku 800 K ; prašičoreje : nakup plemenih prašičev 500 K; ovčjereje: nakup plemenih ovnov 450 K ; čebelarstva: podpora čebelarskemu društvu 10,0 K; strojev 878 K 95 v ; mlekarstva: podpora mlekarskim zadrugam 4900 K ; sadjarstva : podpore za drevesnice 8848 K 48 v ; Bkladišča: nakup gospodarskih potrebščin 166.004 K 78 v.
Vsota aktiv znaša 131.864 K 3 v, vsota pasiv pa znaša 4-5.053 K 86 v, stanje aktivnega družbenega imetja koncem leta 1901 znaša torej 86.810 K 17 v.
Skupni znesek proračunjenih dohodkov za leto 1903 znaša 47.800 K in stroškov 47.500 K.
To poročilo, katero je podal gosp. ravnatelj P i r c , se je odobrilo.
Pri volitvi podpredsednika je bil zopet izvoljen po pravilih iz-stopivši gospod državni poBlanec Fran P o v š e s 155 glasovi. Zavratna agitacija proti njemu ni imela vspeha.
Pri volitvi odbora so bili izvoljeni : Grof Anton Barbo, veleposestnik na Rakovniku, baron Leopold Liechtenberg, veleposestnik v Ja-blah, A 1 o j z i j P a v 1 i n , c. kr. višji ži-vinozdravnik v Ljubljani, Frančišek Pavlin, c. kr. nadinženir v Ljubljani, revizorjema računov sta bila izvoljena Žagar in Fran Triller.
Občni zbor je potrdil nove podružnice v Belipeči, Gorenjem pri PoBtojni, v Radomljah, na Rakeku, v Ribnem, v Selu pri Ljubljani in na Uncu.
Podružnica Novomesto je predlagala, naj kmetijska družba deluje na to, da se ustanovi na Dolenjskem centralni zavod za Btratificiranje trt. Ta predlog je gospod R o h r m a n spremenil v toliko, da se petim podružnicam da podporo v ta namen. S to premembo se je tudi strinjal g. G o m -bač, na kar je bil tako spremenjeni predlog Bprejet.
Drugi predlogi iste podružnice so bili, naj se na u č i t e 1 j i š č u n a s t a v i strokovni učitelj in da sena to vpeljejo na ljudskih šolah kmetijski nadaljevalni tečaji, glavni društveni odbor naj deluje na to, da se priredi po vinorodnih občinah do prihodnje spomladi pouk o potrebi splošnega in zdatnega kajenja proti slani; kakor tudi o tem, kako naj se občine organizirajo za vspešno odvračanje te škode, glavni odbor naj izpremeni določilo za ustanovitev zavodov in postaj za rejo prašičev, katere je družba ustanovila leta 1899, ker bo v sedanji obliki ne-pripravni za naše razmere, in naj pospešuje ustanovitev takih postaj posebno v krajih, ki bo že sedaj pečajo s prašičjerejo.
O štirih predlogih podružnice vipavske je poročal ravnatelj g. Pire in sicer o prvem predlogu, raj družba upliv«, da dobe posamezne vasi mrjasce čistega plemena po nižji ceni, je dejal, da se to že zgodi, glede druzega predloga, naj se družba zavzame za to, da se bo postava o živinoreji bolj natančno izpeljavala, je dejal, da se bo to po spremenjeni postavi zgodilo. Tudi nadaljna predloga, naj družba posreduje, da dobimo boljše ovčje pleme in da skuša družba pridobiti merodajne faktorje za to, da bodo smeli sadjerejci brezdavčno kuhati žganje iz sadja lastnega pridelka, sta bila sprejeta. Peti predlog vipavske podružnice, naj se ustanovi v Ljubljani centralna vinarska zadruga s podružnica m i po e n o za vsako vinorodno okrožje pod nadzorstvom strokovnjakov in pod nadzorstvom dežele in države, jo utemeljeval g. nadučitelj Skala. G. Rohrmanje
govoril, da bi bilo bolje pričeti z zadrugami, potem še le s centralo. O. P i r c je bil mnenja, naj se v vseh glavnih pokrajinah osnujejo samostojne zadruge in potem zasnujejo centralo v Ljubljani ter tu otvo-rijo poskušno klet. Tako spremenjeni predlog je bil Bprejet. G. Pire je v svojem govoru omenjal, da tudi vse mlekarske zadruge, katere je zasnovala kmetijska družba, niao na solidni podlagi, kar naj blagovoli vzeti na znanje »Narod«. To smo mi že davno vedeli, da vseveden nihče ni, tudi kmetijska družba ne, samo »Narod« tega ne ve.
Predlog colsko-podkrajske podružnice, naj bi se skupni pašniki prej ko mogoče na posamezne posestnike razdelili, je bil izročen glavnemu odboru.
Podružnica Mokronog je izročila željo, naj se potrebno ukrene, da bode v konjerejskem odseku za Kranjsko tudi Dolenjska zastopana vsaj po enem odborniku.
G. Ivo Radelj je izrazil predlog, naj se opusti sivo ajdo in se upelje črno. lato je priporočal g L i k o z a r, ki je za Gorenjsko priporočal tolminsko ajdo. G. Piro je k temu predlagal, naj družba v svojem glasilu razglasi, da kdor deluje s sivo ajdo, škoduje čebelarstvu, ako je pa ona ne bo imela, jo bodo imeli pa trgovci; g. Ivo Radelj pravi, naj družba tudi črno ajdo oddaja udom. To mnenje se odobri.
Logaška podružnica je stavila predloge glede mlekarskih zadrug: osnuj se mlekarski odsek pri družbi, ustinovi se naj zveza slov. mlekarskih zadrug in centrala, ki bo iskala mleku svetovnega trga.
G. P i r c je dejal, da se je odbor obrnil na ministerstvo, da se nam da mlekarski inštruktor za Kranjsko, poslanci so tudi v tem oziru storili svojo dolžnost; šele potem, kadar takega inštruktorja dobimo, bo mogoče izvršiti vspešno navedene zadeve. V istem smislu je govoril tudi drž. poslanec g. P o v š e, ki je dejal, da je ministerstvo obljubilo biti naklonjeno tej zadevi ter da upa, da bo dež. vlada podpirala mnenje dež. odbora, da je tak mlekarski inštruktor za Kranjsko potreben takoj.
Gosp. D e r m e 1 j je vprašal, ako je družba storila za kmeta kaj in če ie, zakaj neka stranka ruje proti družbi. »Ruvanja« g. Dermelj ni pojasnil, zato tudi od predsedstva ni dobil takega odgovora, kakeršnega je želel.
G župnik P i b e r je govoril za pro-speh živinoreje in želel, naj se napravijo premije za govedorejo. Za Bohinj spe cijelno bi bilo dobro, da bi se začasno tako premovanje napravilo, in da bi se licencevanje bikov vršilo prej, kakor se vrši sedaj. Gjsp. dež. odbornik P o v š e je na to dejal, da bo dež. odbor gledal na to, da se bo na željo o času licencevanja oziral. G. Pire pravi, da bi moralo biti tako govedorejno premovanje redno, in se bo na željo g. Pibra odbor oziral, ker že 10 let ni bilo v Bohinju premovanja.
Nato je g. prvomestnik zaključil občni zbor in je čestital kmetijski družbi, da je za podpredsednika zopet izvolila strokovnjaka, ki z vsem srcem deluje za prospeh kmetijstva. (Živahni „živio"-klici.)
Dr. B e 11 i je predlagal, da se državna cesta v žižanski dolini preloži. Dr. S b i s a je zahteval, da vlada zgradi uradno poslopje v Poreču.
Danes zbornica voli deželni odbor.
Deželni zbor istrski-
Deželni zbor istrski je imel dnč 8. jul. peto sejo. K zapisniku se je oglasil poslanec S p i n č i č ter grajal, da je tajnik Ventrela prehitro čital in ga ni bilo mogoče razumeti. Poslanec M a n d i u je bil v prejšnji seji po zvan na red, toda zapisnik ne povč povoda in vzroka.
Deželni glavar ni hotel razumeti hrvatskega govora.
Posl. P o 1 e s i n i je vložil interpelacijo na vlado, ker je baje poštar v Mompaderni slovenski »agitator« in ne Garibaldovec.
V prizivno komisijo za osebno dohoda-rino so slovanski poslanci kmečkih občin izvolili svoje samišljenike zv 8 proti 3 glasovom. Izvoljeni so: Karlo Siskovič in Pavel Tomažič kot uda, Jos. Kurelič in Ant. Radoš kot namestnika. Tajnik pa je prečital samo tri italijanske listke, češ, da hrvatskih ne razume.
Nato je dr. L a g i n j a zagovarjal prošnjo Frana Fabro, da bq imenuje stalnim uradnikom pri dežel, odboru, četudi nima višjih študij. Toda priučiti se mora jeziku večine prebivalstva. Dr. Laginja tudi odločno graja izjavo tajnika, da ne zna čitati hrvatski. Slovanska manjšina zahteva, da se spoštuje njen jezik v zbornici. Dr. Rizzi odgovarja Laginji, da se bodo Italijani učili drugih bolj potrebnih jezikov, nego je hrvatski. Dr. L a g i n j a mu odgovarja, da tudi Italijani niso bili takoj v drugem nadstropju kulture, ampak so morali korakati od stopnice do stopnice. Sicer pa se slovanski poslanci istrski ne bodo ozirali na razlike v kulturi, temveč zahtevali svoje pravice.
Nato je dr. Rizzi utemeljeval nujni predlog, naj vlada izjemoma dovoli v Istri deželno naklado od piva zvišati od 2 kron 20 vin. na 5 kron.
Podporno društvo organistov za Kranjsko.
Dne 3. julija t. I. sešlo se je nas nekaj organist>v kamniškega okraja na prijateljski sestanek Mej drugimi pogovori unela se je tudi živahna razprava, kako zapuščen je naš organistovski stan ne le glede naših plač, temveč tudi glede nadaljne izobrazbe. Vsak stan je dandanes že kolikor toliko napredoval, le edini naš stan je zaostal! In zakaj? Ker se sam nič ne briga. Kje pa si naj dobi napredek kak stan? Jedino le v združenju! Zato tovariši, na noge! Združimo se! Ravno radi tega smo se pogovarjali o tej združitvi ter prišli do teh-le — seveda še ne definitivnih sklepov: Naslov društva naj bi bil: »Podporno društvo orga-n is to v za Kranjsko.« Že naslov sam povo, da bi imelo to društvo namen: 1. podpirati onemogle člane; 2 podpirati vdove in sirote umrlih članov; 3 podpirati s svetom in dejanjem brezposelne člane, t. j. take, ki bo brez lastne krivde brez službe; 4. na-pravljati krajevne m deželne sestanke, na katerih naj bi se predavalo o cerkveni glasbi in o cerkvenem petju na stregi cecilijanski podlagi.
Marsikdo bode pri čitanju tega vzdihnil: Moj Bog, ti so pa visokoleteči! Od kod pa naj bi Be dobili viri za gmotno pomoč, kajti te zahtevajo mnogo denarja? Počasi, tudi mi smo na to mislili, ter prišli do sklepa, da bi pridobili kake ustanovne in podporne člane. V prvi vrsti se nam je obrniti na pre častito duhovščino, da pristopijo kot ustanovni ali podporni člani. Kar pa je nas organistov, pa vsakdo pristopi kot redni član z gotovim mesečnim ali letnim prispevkom oziroma članarino. Dalje moramo pred vsem naprositi naš vrli »Cerkveni glasbenik«, da odpre svoja predala tudi našemu društvu, da nam gre s svetom in dejanjem na pomoč ter vzprejema razglase izpraznjenih organistovskih služb. To je tedaj bila naša misel. Tovariši, incijativa je tukaj. Ako imate resno voljo pomagati si, tedaj se oglasite ali po časopisih ali pa pismeno. V ta namen smo sklenili, da se snidemo dne 17. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Kamniku v „Katoli9kem domu" v posvetovanje, kake korake nam je storiti v tej zadevi nadalje.
Pričakuje se obilne udeležbe.
Franči šek Stare, Franc Hribar, Janko
R e m s, sklicatelji.
Deželni zbori.
V	češkem deželnem zboru bi radi povišali doklado na pivo od 1 na 2 K in Bicer na ta način, da bi občinam te naklade ne bilo treba povračati. Z večjim dohodkom nameravajo povišati plače učiteljem. V tej zadevi je bila včeraj na Dunaju deputacija čeških poslancev. Vlada baje ne bo nasprotovala temu načrtu. — V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora so posl. Walz in drugovi interpelirali radi »nerodnosti« pri posojilnici vMarenbergu in radi on-dotnega konsumnega društva, in pozivali vlado, naj ta dva zavoda strogo nadzoruje. Pozabili pa so možje interpelirati prej radi dokazanih nerodnosti pri svoji posojilnici v Št. Lenartu. — V dalmatinskem deželnem zboru je obveljal predlog posl. Prodana glede uvedbe narodnega praznika sv. Cirila in Metoda. Mej Hrvati in Italijani se je vnela zelo vroča debata radi hrvatskih Sol ter hrvatske trobojnice. Vložen je bil tudi predlog za premestitev dež. odbora iz Zadra vSpljet. — V tirolskem deželnem zboru je bil vložen predlog za ustanovitev prisilne deželne zavarovalnice proti požarom.
Razmere v češkem deželnem zboru.
V	češkem deželnem zboru se letos pač ne pozna, da se nahajata v njem dva najbolj nasprotna si sovražnika. Mladočehi in Nemci gredo enakomerno na delo. Mlado češki poslanci so sicer izpočetka soBtavili obširen načrt za delovanje deželnega zbora ter mej drugim zahtevali tudi, da se reši državnopravni predlog poslanca dr. Herolda. Konečno so se pa dali pregovoriti ter dovolili, da se odstavi z dnevnega reda vse, kar bi motilo redno delo v zbornici. Jedino v neki resoluciji so označili svoje stališče. Vse to pa je bilo mogoče doseči, ker je do mača vlada storila, karkoli je bilo potrebno, da se ohrani mir. Edino skrb bo provzročal odstop enega izmej štirih odborniških mest, ki pripadajo Mladočehom, stranki čeških
agraroev. Ca se ugodi Mladočehom in ustanovi novo odborniško mesto, bo seveda razpor hipoma poravnan, nasprotno se pa pojavi brezdvomno nekaj burnih nastopov. Dobro je sedaj le to, da se prepirajo mej seboj tudi agrarci glede delitve enega mandata.
Tirolska avtonomijska zadeva.
Tirolski dež. zbor je imel dosedaj fie-le dve seji. Vidi se, da vkljub najboljši volji vlade in njenih zastopnikov zadeva o avto-nomijskem vprašanju ne gane z mesta. Poročilo avtonomijskega odseka, čeravno že davno gotovo, ne more na dnevni red dež. zbora. Prihodnja, tretja seja tega zastopa, je šole prihodnji torek, torej imajo možje še teden časa za pogajanja. Sicer vlada precejšnja edinost mej posamnimi člani deželnega zbora in bi vse gladko izteklo, da ni javnosti. Ta se je sedaj oglasila proti temu, da bi nemški kraji in občine v južnem delu Tirol pripadale v bodoče italijanskemu delu, kakor zahtevajo Italijani. Javnost je doslej govorila posebno glasno v Bolzanu. V prvi vrsti velja boj za takozvano Fasso. Parola Nemcev je sedaj naslednja: Ali naj pripada Fassa nemškemu delu deželnega odbora, ali pa se pojavi nemška obstrukcija. In v Bolzanu dobro vedo, da Fassanci sami nočejo pripadati pod Trident, ker so navezani na nemški del dežele. Tako zadeva stoji in kdove, kako se konečno reši.
Iz brzojavk.
Ministerska kriza v Franciji. Listi poročajo, da v kratkem odstopi mornariški minister P e 11 e t a n, ker je nastalo nesporasAimljenje mej njim in Uombe-som. — Kronanje angleškega kralja se zopet preloži na 14. ozir. 21. avg. Seveda tudi ta rok še ni definitiven.
—	Italijana ki kralj potuje preko Verone, Inomosta, Monakovega,, Halle, Po-znanjakega in Gumbinen v Petrograd, kamor dospe 14. julija. — Dopolnilna drž. zborska volitev mesto poslanca H o f i c e se vrši danes. Ofioielni češki kandidat je dr. D v o f a k, soc. dem. dr. Soukup.
—	Predsednikom republike Haiti je izvoljen F i r m i n. Za njim je dobil največ glasov Pierre. Položaj Se ni pojašnjen. — Kapski parlament se snide 20. avgusta.
Vipavskih „Narodovcev" umazana pisarija.
Iz Podkraja, 6. julija 1902.
Nedavno je prinesel »Slovenski Narod" dopis iz Podkraja, iz katerega se na prvi pogled vidi, katera dva liberalca da sta ga skrpala.
Dopisnika sta se najprej spravila na znano podkrajsko občinsko volitev, katera liberalce tako peče, da je ne morejo pozabiti. Če pri tem poročilu zavijata in po svoje zabavata verne svoje bravce, jima pač ne moremo zameriti, saj je to slog „Slov. Nar." Tako n. pr. trdi dopis, da so liberalci zmagali pri volitvi podobčinskega zastopnika za Podkraj z 22 glasovi. To je naravnost laž. Kako so dobili večino za tega zastopnika, mi ravno tako dobro vemo, kakor oni, toliko pa lahko povemo, da bi bilo sram vsakega našega pristaša, ako bi bil izvoljen na tak način, kakor imenovani liberalni zastopnik.
Dopisnik imenuje uspeh volitve za našo stranko „klavern". Kako „klavern" je ta vspeh, pojasnuje dejstvo, da je bilo poprej v odboru izmed 12 odbornikov 11 liberalnih, zdaj pa je izvoljen eden liberalec, in še tisti s pomočjo neveljavnih glasov, vkljub protestu naše stranke. Liberalci bi samega veselja poskakovali, ako bi bil vspeh volitve za njih stranko tako ,.klavern".
Nadalje se huduje nad tem, ker je g. župnik dal po volitvi nekaj pijače daljnim volilcem. G. Ivane, ali ne veste več, kdo je dal lansko leto v Vipavi kar tri polovnjake vina liberalnim volilcem in vto pred volitvijo dež. poslanca? In tudi Zi-rovci bi znali povedati, kako so jih liberalni agitatorji napajali z vinom, ter jim celo za novo cerkev obetali nekaj tisočakov, seveda dali jih niso.
Znana lastnost liberalnega dopisnika je ovaduštvo, o katerem bi lahko marsikaj povedali; za zdaj naj bo pribito samo to, da je dobil že parkrat dolg nos za to „žlahtno" cvetko, zrastlo na »plemenitem« njegovem srcu. Dopisnik vč namreč poročati, da gosp. župniku greni veselje preiskava zaradi podkupovanja glasov. No, na vsak način pričakujemo, da bo v »Narodu" poročal tudi o svojih treh pristaših, imenovanih »liberalna deteljica", ki so tudi v preiskavi zaradi podkupovanja glasov.
Kar piše o nekdanjem županu g. Janezu Sajovicu, pa priča samo o tem, kako silno se ga liberalci boje, češ, da bi nam pretipal osrčje in obisti, hočemo reči, razne račune in spletke. Značilno je na vsak način, da je bil nek račun razpoložen samo dobro uro na vpogled, in to v nedeljo opoldan, ko so lahko vedeli, da ne bo nobenega klerikalca, ki bi obsežni račun pregledal.
Nadalje opisuje g. Sajovica kot silno strogega župana, češ da je ljudem napravil stroške. Dopisnik seveda želi, da bi bil Sa-jovic še zaprt zavoljo tega, ker so mu na-hujskani ljudje okna pobili, vrata vlomili, zelje z dveh njiv porezali, janca v hlevu obesili, premo v brezno nesli itd. Sodišče je bilo seveda drugačnih misli, kakor je liberalni dopisnik.
Kaj pa pravite, gosp. dopisnik, o našem »vzornem" gozdnem odseku, ki je tožil nekega klerikalca, ker je ničvredno trnje posekal ter ogradil svoj travnik, in bil pred sodiščem oproščen; nasprotno pa gozdni odsek molči, dasi vč, da je neki njih pristaš napravil veliko škodo v občinskem gozdu. Se kupovali so drva od njega in sicer na občinske stroške.
Dopisnik nadalje črni župniško postrežnico. Temu nasproti povemo, da postrežnica lahko popolno dokaže, da ni resnica, kar so liberalci o njej med ljudi raztrobili. Sicer je pa lahko umeti, da se trudi neki mož iz »deteljice" grditi g. župnika, ker je bil pred nedavnim časom zaradi obrekovanja g. župnika kaznovan v globo 100 kron oziroma 8 dni zapora in v povrnitev sodnijskih stroškov. Toliko o tem možu za danes.
Izpred sodišča.
Veliko nesrečo na ieletnici bi bila lahko povzročila 181etni Tine Poljane iz Spod. Sanice in tovariš Jern. Košenina. Pri želez, tiru blizu Medvod sta namreč polomila del železniške ograje ter kose položila na železniški tir in sicer pri ovinku želez-nične proge, kjer je ob enem 20 metr. visoka strmina do podnožja Sive. Vsled tega bi bila y lahko nastala velika nevarnost za vlaka. Železniški čuvaj Lorenc Dežman našel je 6 kosov lesa na tiru, med in ob relzah. Sodišče je oba obdolžena krivima spoznalo in obsodilo vsacega na osem mesecev težke ječe.
Bališče je vozil posestnik France Kadunc iz Račne na Hudopolico. France Goršič in njegov tovariš sta mu hotela v temi malo ponagajati, ta pa je udaril z debelim koncem »gajželnika" in tako nesrečno zadel Goršiča po nosnici, da je dobil do kosti segajočo zmečkanico. Obsojen je bil na 3 mesece ječe z 1 postom vsacih 14 dni.
Zaradi tatvine je bil obsojen Aleksander Vrtnik iz Ljubljane na 8 mesecav težke, z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni poojstrene ječe; vzel je namreč Ani Gostinčar 7 kron gotovine in
1	zlit prstan vreden 5 K, Karolini Volašek
2	poročna prstana in Mariji Haufel zlat prstan vreden 18 K.
V Ameriko jo je hotel popihati 19 let stari Andrej Sluga, sodarski pomočnik z Vrhnike, a ga je redar na ljubljanskem kolodvoru prijel. Dobil je 10 dni zapora in plačal bode 10 K denarne globe.
Ali ne bosta tekla? V Mostarjevi krčmi na Ptčeniku pili bo fantje Nace Zaje, Jernej in Matevž Kos, Lorenc Ručigaj in Jože Cedilnik. Tja pa sta prišla tudi Vrtni-kova fanta iz Zaloga, oba sta bila precej pijana, Miha se je prav korajžnega delal, kar je čvetorioo posebno jezilo, vendar ni prišlo v krčmi do pretepa. Gornji štirji so okoli 11. ure ponoči odšli, za njimi pa tudi Vrtnikova.
Ne daleč od gostilne skočili so prej imenovani štirje fantje iz zasede ter upili, ali ne bosta tekla, pričeli so metati kamenje, brat France je bil zadet v prsi, dobil je pa tudi udarec čez levo nogo, komaj se je pobral, že se zopet sliši upitje. Ali ne boš tekel, in zopet jo je dobil čez ramo in desno stegno. Pa tudi drugi brat Miha jo je skupil; zadobil je tako močni sunek v prsi, da je padel na tla, komaj pa je vstal, že se je čul glas: »Ali ne boš tekel«, seveda da je prej korajžni Miha zbežal, ali nekdo mu spodbije nogo, da zopet pade, pri tej priliki pa že prileti zaušnica in čuje se klic: »teci«. Po mnenju zvedencev je bil France po udarcu na prsih težko, Miha pa na nogi lahko poškodovan. Sodišče je le Načeta Zajca krivim spoznalo in ga obsodilo na 3 mesece težke ječe, druge tri pa od zatožbe oprostilo.
Književnost in umetnost.
„Najboljša mati",
molitvenik za Marijine družbe, bo do konca julija dotiskan v Zadružni tiskarni. Katoliška tiskarna še poprej dogotovi isti molitvenik skupno z »Vodilom«, oboje z velikimi črkami za slabovidne. Zazdaj je v zalogi samo »Vodilo« v navadnem tisku.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. julija.
Osebne vesti. Načelnik drž. gozdarskega ravnateljstva v Gorici M. Stainin-g e r je povodom svojega umirovljenja od cesarja odlikovan s komturnim križcem Frano Josipovega reda; gozdarski svetnik A. G o b a n z je dobil viteški križec Franc Josipovega reda. Načelnikom ravnateljstva je imenovan R. T bo m a. — Poštnimi oficijali so imenovani asistentje: J. Dovjak v Novem mestu, K. Mayer in L. Hamperl v Ljubljani; praktikantoma sta imenovana F. Ceč v Postojni in U. Ušeničnik v Ljubljani; poštni odpravniki so imenovani: St Dovgan, J. Havliček, J. Jereb, F. H ah m in R. Antončič v Ljubljani. Dalje se je več poštarjev pomaknilo v višji raired.
Novo maio bo 20. julija v Lešah zapel salezijanec č. g. Jožef Valjavec.
Štajerski deželni volilni red.
Ustavni odsek štajerskega deželnega zbora se je včeraj posvetoval o premembi deželnega volilnega reda. Na vprašanje načelnika grofa Stilrgkha je ces. namestnik grof Clary izjavil v imenu vlade, da bi bil le tak volilni red potrjen, ki je osnovan po načelih volilnega reda za državni zbor. Vlada torej noče dovoliti, da bi se iz nove kurije izločili tisti volilci, ki volijo že v drugih ku-rijah. Dr. Sink je v imenu nemške ljudske stranke izrazil obžalovanje, da se vlada drži tega načrta. Da Be pa vsaj nekoliko razširi volilna pravica, hoče nemška ljudska stranka predlagati, da se novi kuriji dovoli 7 man datov, in sicer tri za mestno kurijo, štiri za kmečke občine. Odsek je še v tej seji brez premembe odobril prvih 12 paragrafov.
Šolstvo v tržaški okolici. Šolski vodja v Bazovici g. J o s. P e r t o t, je kot učitelj prve vrste premeščen v Rojan, kamor pride tudi dosedanja učiteljica na Katinari, gdč. Marija K u s t j a n s k y. Gospodična Ivana Sancin je imenovana za definitivno učiteljico II. vrste na openski šoli.
Nemška dekliška meščanska šola
t Celju. Ustanovitev te šole je po razmerah v štajerskem deželnem zboru zagotovljena.
»Edina srečna vas na Kranjskem so Domžale"! Tako je vzdihnil neki liberalec, ko se je peljal s kamniškim vlakom mimo goriške cerkve. A ta mož ni blagroval Domžalcav zato, ker imajo blizo lepo cerkev na prijaznem griču, ampak zato, ker v svoji vasi sploh cerkve nimajo. Rekel je, da Go-ričica pripada Stobu, torej so Domžalci prosti take nadloge kot je cerkev. Preiskoval je dalje s svojimi tovariši, če ni mogoče še kje drugje na Kranjskem kakega tako srečnega kraja, in res vsi skupaj so vedeli povedati, da tudi Lož nima cerkve. To seveda ni resnica, ker ima celo dve, a župnije nima, in to bo skoro gotovo glavna nesreča za vsak kraj. Kako so ljudje nespametni, da za župnije prosijo ter si tako nesrečo na glavo nakopavajo. Liberalci v Domžalah in Ložu zdaj vedo, da so srečni, česar dosedaj najbrže niso vedeli, ali vsaj pravega vzroka svoje sreče niso našli. Zahvalo za to iznajdbo naj objavijo v »Narodu", ker jim z imenom tega moža, žal, ne moremo postreči. Le to vemo, da je dotičnik velik kričač, kakoršnih je več med liberalci. Vso pot je namreč besno zabavljal čez Rim in čez »klerikalne politične hinavce". Povod ti razburjenosti je bil shod v »Nar. domu", kjer se je nalezel takih zabavljic in pa okolščina, da sta se v istem kupeju vozila dva duhovnika, katerima je hotel kazati svojo oliko. Ali imajo samo liberalci pravico do železnične vožnje, ker sedno insultirajo, če se ž njimi vozi kak potnik, kateremu se že po obleki pozna, da ne pripada njih stranki?
Namesto k poroki na mrtvaški oder. Kranj 10. jul. 1902. Umrla je danes ol> pol 8. uri gospica Jožefa Puhar, etara 22 let. Pred dvema tednoma je bila prvič na oklicih. Poroka z g. Fr. O m e r s a ml. bi se bila imela vršiti včeraj. Pretečeni teden je obiskala svojo prijateljico, hodila je v veliki vročini peš in zadela jo je soln-«arica, pritisnile so tudi druge bolezni, kojih jo je rešila smrt. Danes ob 6. jo poneso v mrtvašnico. Počivaj v miru!
Izlet na Mrzlloo. Iz Žalca se nam poroča: Kakor že omenjeno, bode dne 24. ju lija t. 1. zopet večji izlet na Mrzlico k Hau-senbichlerjevi koči. Zjutraj ob 5. uri bode sveta maša v župni cerkvi v Grižah, ob pol 6. uri skupni odhod, sredi pota pri Brglezu odmor, ob 11. uri slovesno blsgoslovljenje križa na Mrzlioi, potem je počitek, razgled po divni panorami in zabava. Za dobro kapljico domačega vina bode preskrbljeno, jedila pa naj vzame vsak izletnik seboj. Ker bode ravno ta čas vsa planinska fbra v najlepšem cvetju, naj nihče ne zamudi, komur pripušča čaB, da pohiti na ta savinjski Triglav občudovat krasno božjo naravo in se par ur veselit in radovat med slovenskimi prijatelji.
V Kranju bo prihodnjo nedeljo 13. t. m. priredilo ondotno bralno društvo gledališko predstavo. Igrali bodo člani slov. drame iz Ljubljane 3 igre.
Lovski tatovi. Dne 5. t. mes, je bil grof Liechtenberg iz Ljubljane na lovu v Rakitni. Zvečer zapazi v grmovju dva člo veka ter ju vpraša, česa iščeta. Nato zbežita, grof za njima. Hitro se eden ustavi ter ustreli na grofa, ne da bi ga zadel. Sedaj pa grof zbeži za drevo ter dvakrat ustreli na napadalca. Moža drvita proti grofu, ki se je nato hitro moral umakniti v dolino.
Požar v Kočah. Šele tekom včerajšnjega dne so mogli ogenj popolnoma pogasiti. Pogorelo je 30 posestnikom blizu sedemdeset poslopij. Pri večini poslopij je pogorelo vse, kar je bilo lesenega. Skupna provzročena škoda se še ne da oceniti. Posl. Huber je v deželnem zboru predlagal, naj se pcgorelcem dovoli 3000 K deželne in store potrebni koraki za državno podporo.
Iz Predvora se nam piše: Sinoči je nastal ogenj. Pogorelo je gospodarsko poslopje g. grajščaka Urbančiča. Pri požaru je zgorelo tudi nekaj živine.
Orožnova koča okradena. Iz Bo
hinja se poroča, da so našli te dni Orožno vo kočo oropano. Tatovi so odnesli osem odej in nekaj drobnarij, pustili so pa nekaj moke in nekaj steklenic, katere so prinesli seboj, da se za tatvino »okrepčajo«.
74 delavcev brez dela je v Bohinjski Bistrici. Neki podpodjetnik jih ni mogel plačati.
»Glasbene Matice' redni občni zbor bode v soboto, dne 12. t. m., ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, na kar p. n. društvenike še j eden krat opozarjamo. Društveni računi leže v smislu § 7, 4. odst. društvenih pravil od danes nadalje v vodstveni sobi na vpogled.
Letošnja XIV. glavna skupščina »Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" se bo vršila 14., 15 in 16. avgusta v Trstu. Ob tej priliki namerava pripravljalni odbor za prireditev zborovanja prirediti poučen izlet v Benetke na Lloydovem parniku »Leda" ali »Selene", ako se zglasi zadostno število udeležencev. Izletniki se odpeljejo iz Trsta dne 16. avgusta ob 2 uri popolunoči, dospe v Benetke po peturni vožnji ter se vrnejo v Trst dne 18. avgusta okoli 1. ure po polu-noči.
Bolnišnica usmiljenih bratov v Gradcu je tekom leta 1901 sprejela 3771 bolnikov; koncem leta 1900 jih je v oskrbovanju ostalo 256. Skupaj se je torej oskrbovalo preteklega leta 4027 bolnikov. Od teh je zapustilo bolnišnico zdravih 2326, zboljšanih 1094, neozdravljenih 131, umrlo jih je 215, v oskrbovanju jih je ostalo 261. Umirajočih so je sprejelo v bolnišnico 38. Skupno število oskrbovalnih dnij vseh bolnikov leta 1901 znaša 88.274 Iz otajerske se je zdravilo lani v bolnišnici 2677 bolnikov, iz Kranjske 106, iz Koroške 179, drugi so bili od drugod.
Štajerski deželni proračun znaša 20,464.908 K izdatkov in 10,726 273 K pokritja, torej 9,738.635 K primanjkljaja. Izdatki so 88 letos pomnožili za 659.174 K, večinoma za ljudske šole in dobrodelne naprave. Za uravnavo Drave je v proračunu 50.000, za uravnavo Besnice 95.800, za brezobrestna posojila vinogradnikom 200.000 K. Primanjkljej se bode pokril z 10 odstotno priklado k državni užitnini (260.000), z naklado na pivo (1,050.000) in z navadnimi prikladami k državnim direktnim davkom.
Celjske novioe. Slovenski p le -skarin s I i k a r v Celju. V Calju se je nastanil in stanuje v hiši g. Camernika, kamnoseka v Celju, Nova ulica št. 11 slovenski slikar in pleskar, g. Ferdinand t> i k o š e k , doma iz Podsrede pri Kozjem. Isti je sin po spodnjem delu južnega Šta-jarja starega, dobro znanega slikarja in pleskarja g. Franca Sikošeka v Brežicah. — Protestantsko župnišče v Celju je bilo v soboto blagoslovljeno. — Slovenščina v »studenten-h e i m u «. Te dni se je vršila skušnja iz slovenič ne, ki so jo delali »nemški« dijaki v »študentenhajmu«. Čudno se mora zdeti vsakomur, da Be zdi vredno komu učiti se toliko zaničevanega našega jezika; a potreba jih žene, da se ga u6e, saj je znano, da pri nas brez znanja slovenščine absolutno ni mogoče izhajati. — Zborovanje gasilnih društev. V nedeljo dne 29. junija so priredila prostovoljna gasilna društva svoje zborovanje v Celju, boljše rečeno svoj »Bezirks Feueiuehrtag«, h kateremu je pa prišlo mnogo Slovencev, ki so prišli iz slovtnskih krajev zastopat gasilna društva. Da je bilo na tem zborovanju vse nemško, se ni čuditi, saj je bilo v Celju; bolj pa se moramo čuditi, da so prostovoljna gasilna društva iz slovenskih krajev v tej zavezi.
Nov socialistični list. Tržaški so cijalistični voditelji nameravajo ustanoviti hrvatsko italijanski socijalistični list »aoci-jalist« za Dalmacijo.
Državno podporo 400 kron je dobil vinogradnik Janez Tomše v Moravčah nad Litijo za vzorni vinograd.
Novice iz Amerike. Katoliška blovenska jednota je zborovala 7. junija v Clevelandu, kjer so ondotna slovenska društva na čast delegatom priredila velike slavnoBti. — Nenadoma je umrl v Collinvvoodu v Ameriki 481etni Janez Gornik, doma iz Cerknice na Kranjskem. Sele pred dobrim tednom je bil prišel v Ameriko v spremstvu svojega sina kletnega Janeza, ter Čakal priložnosti, da dobi delo. Isto je dobil na železniški progi v Collinvvoodu nekako dva dni pred smrtjo. Po-Btal je pri delu žejen, šel je pit vodo, ki mu je tudi tako nepričakovano provzročila smrt, kajti ob 5. uri pop. istega dne je bil že na onem svetu. Pokopali so ga v Collinvvoodu. V Ameriki žaluje za njim njegov sin, v Cerknici pa njegova žena in petero nepreskrbljenih otrok, kjer je imel pokojnik tudi malo posostvo. — Ženo okradel. Iz Clevelanda se poroča: Janez Ravnikar je najbrž naščuvan po tovarišu Anton Brolihu izmaknil svoji ženi 80 dolarjev, s katerim denarjem sta jo potem pomaknila iz mesta. V torek zvečer sta ju še videla v neki gostilni na Saše avenue, na kar sta jo odku-rila baje v Bredo zjutraj proti Chicagi. Ravnikar je doma s Trate, pri Spodnjih Bitnjah na Gorenjskem, Brolih pa iz Dravelj nad Ljubljano. Zadnji je po stanu mizar. — O te smodke! Teodor in Roza Leopold v Clevelandu sta se sprla zato, ker je Teodor kadil ,prevrdnar' cigare; pokadil jih je do 25 na dan. Uboga Roza tega ni mogla več prenašati, zato jo je sodnik rešil zakonskega jarma in ji vrnil njeno deviško ime. — Pri delu našel smrt. 161etni mladenič, Janez R u p a r v Clevelandu je našel svojo smrt pri tem, da se je neprevidno pognal na vzdigačo ali elevator, vsled česar mu je strgalo negi in mu zmečkalo telo, da je bil na mestu mrtev. Bil je še le eno leto v Ameriki pri svojem očetu Matiji Ru-parju.
Kotiček za liberalce. Lov liberalcev na županstva. L velikanskim vpitjem po »Narodu" hočejo liberalci pokriti grozno blamažo svojega protestnega shoda. Mi pa smo mirni in se smejemo I Kdo se ne bi smejal takemu le »Narodovemu" izbruhu: »»Slovenec« pravi: Od vseh stotin županov je shod pozdravilo samo 14 županov. »Slovenec« pa ne pristavlja, d a so malone vsi drugi napredni župani prišli osebno na shod, in je bilo med osebno navzečnimi župani in občinskimi svetovalci tudi mnogo takih, k i so do zadnjega časa hodili s klerikalno stranko, katerim pa je obstrukcija odprla oči." To smo ravno hoteli vedeti od »Naroda". Sedaj naj »Na rod" pove imena tistih županov, ki so bili na shodu. Na shodu ni bilo celo tistih žu
panov, katere liberalci prištevajo med svoje, ker bo že prišli do prepričanja, kak škodljivec je liberalizem za slovensko ljudstvo. Sicer pa imajo liberalci, kakor je trdila »blavische Correspondenz", prezenčno polo. Pobahajo se torej lahko javno s tistimi župani, kakor so se s 14 brzojavkami. Ob drugih prilikah so se strašno radi pobahali z župani, naj to tudi sedaj store, — ako jih imajo. Včeraj »Narod" prinaša še eno brzojavko, in sicer — občinskega odbor« trii-škega. To je vse! Sadaj kliče »Narod", naj mu županstva pošiljajo izjave proti obstrukoiji. Tako hoče, da bi bo kmečka županstva izjavljala za liberalno geslo: »Liberalcem groš, klerikalcem knof 1" »To je moška beseda/ kliče »Narod", ker mu je »Narodov" župan Crit-kovič iz Tribuč poslal tako izjavo. Na stotine zavednih slovenskih županstev pa ostane slej kakor prej proti liberalcem, ki so bili vedno nasprotniki kmetskih in slovenskih koristi. To bo županstva vedno pokazala, kadar so se jim liberalci usiljevali, in bodo š e I V ostalem pa radi pripoznamo, da zna »Narod" zavijati tako, da ga nihče ne prekosi. — Svet Iiberaloev liberalcem. Dunajski „Wiener Journal" pravi, da bi bilo za napredno svobodomiselno stranko umestno, ko bi kaj sklenila za splošno, enako, direktno volivno pravico, ne pa proti obstrukoiji protestirala.
ob pol 5. uri pop. na restavracijskem vrtu g. C o n ž k a pod Rožnikom železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« s sodelovanjem vojaške godbe. Vstopnina 40 vin.
0 ljubljanskem barju bode izdal g. dr. Ernet Kramer knjigo o physiografiji ljubljanskega barja.
Tovarno papirja je gosp. Jos. Petrič razširil za 40 m
Naši vrtnarji tožijo že o precej občutni suši. Tudi je po mestu nastopila zadnje dni precej huda vročina. Zanimivo je torej poročilo iz ombrometrične opazovalnice v Že-limljah (okolica ljubljanska) da je ondi včeraj popoldan dež prav dobro namočil. Palo ga je 6 5 mm, in teden prej, ko ga je bilo
Ljubljanske novice.
Naši oalezijancl nam pošiljajo Bledeče poročilo: Ob nedeljah prihaja k nam k službi bežji in k zabavi vedno več dečkov. Tudi število notranjih gojencev vedno bolj narašča. Ker je naša začasna kapelica pretesna, prosimo uljudno vse druge osebe, da bi več ne dohajale k službi božji, dokler se ne zgradi javna kapelica. Vendar je pa dovoljeno obiskati zavod ia kapelieo v drugih časih. S otrudnikom in prijateljem sa-lezijanskih naprav naznanjamo, da bode z dovoljenjem prečastitljivega prelata in kanonika g. J. Rozmana, župnika pri sv. Jakobu, v cerkvi sv. Florijana prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. ob 6. uri zvečer konferenca. Uvede jo g. dr. Ivan Janežič, proi. bogoslovja, sedanji načelnik sa-lezijanskih sotrudnikov v Ljubljani, nadaljuje pa novodošli Salezijanec tukajšnega zavoda duhovnik g. Alojzij Kovačič. Konferenco zaključimo z litanijami in blagoslovom. Toplo se priporočamo prijateljem zapuščene mladine, da nas počaste z obilno udeležbo.
Napad. Kamnoseški pomočnik Franc Babnik iz Gline, je napadel v Kosezah delavko Karolino Kožuh ter jo pobil s pestmi na tla, ker je zavrnila njegovo ljubezen.
Umrla je hišna posestnica L u d o v i k a bchaffer. Umrla je gospa Ana K o c -j a n č i č , soproga aspiranta za kurjača.
Tatvina pri Recknaglu. Včeraj je bilo v Recknaglovi trgovini ukradenih 130 gld. in sicer med odmorom. Tatu še nimajo.
Smrt pri delu. Nosilka opeke Marija K o r e n č a n je pri Supančičevi zgradbi ob Sodnijskih ulicah padla tiko nesrečno, da se je ubila. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Njen mož je v Ameriki.
Otrok v Ljubljanici. V Ljubljanici pri sv. Jakoba mostu so dobili mrtvega otroka. Bil je prezgodaj rojen.
Plačati ni hotel v Težakovi gostilni včeraj Pavel Mehlsch, bivši železniški sprevodnik. Zapil je 1 K 66 v. Gostilničarka je hitela za njim in ga izročila policaju, kateremu je dejal, da se piše Pavel Jerše.
Zdivjali voli. Danes zjutraj sta se na Gruberjevi ceBti splašila pred nekim jezdecem v voz uprežuna vola posestnice Marije Bečar z Orlov. Bečar je padla pod voz in bila povožena. Bicikliat Kapelj je privozil mimo in zvonil, meneč, da bodo voli tako pametni in se mu umaknili, pa se mu niso, ampak so ga prevrnili. Bačar in Kapelj sta ranjena. Ustavili so vole vojaki, ki so prikorakali mimo.
Z električne železnice. Včeraj zvečer povozil bi bil kmalu električni tramvaj 14letno Terezijo Ciler na Karlovski cesti, ko je od trafike nasproti Kamničana skočila, ne opazivši nasproti njej hitečega električnega voza, preko električne proge. Voz se je pravočasno ustavil. Deklica je vsa prestrašena hitela proti domu.
Vrtno veselico priredi prihodnjo
v Ljubljani tudi prav pičlo, ondi za 19 4 tnm. Danea popoludne je dežilo v Ljubljani kakih 20 minut.
ltazne stvari.
— Najnovejše od raznih strani.
Perzijski red odklonil. Izdajatelj »Karlsbader Ztg." »onnenbeim je odklonil perzijski solnčni red, fai mu ga je podelilšah. — Prijet Ljubljančan. V Išlu bo radi goljufij prijeli nekega J. Viktorja Sohunko iz Ljubljane. Zasledovalo ga je graško sodišče. — Sest poljskih vojakov je dezertiralo od nekega pruskega polka. Obleko so poslali nazaj, orožje si pa prihranili, češ, da ga rabijo za Nemce. — Gostilničarja, ženo in tri otroke umoril je v Garosnici na Hrvatskem neki Nikolaj Legac Vsi umorjeni so člani rodbine Adlerjeve. — Boj s tihotapci. Na ruski meji blizu Mihajlovic je patrulja zasledila tolpo tihotapcev, ki so hoteli vtihotapiti svileno blago v Rusijo. V boju se je oddalo 100 strelov. Trije tihotapct so ubiti, pet smrtno, več lahko ranjenih. — Čoln z osmimi osebami se je prevrnil na gornjem delu reke Spree pri Btrolinu. Tri ženske so pri tej nesreči v reki utonile. — Bivši japonski m i n i s t. predsednik Matsukata pride jutri v Zagreb. Govori se, da pride tudi v Ljubljano. — Preprečen atentat na rusko carsko dvojico. Ruski car in carica sta nameravala prisostvovati blago-slovljenju neke cerkve pri Petrovem dvoru. Anarhisti so položili pod cerkev bombo z užigalico. Policija je o tem o pravem času izvedela in je obvestila carja. Nekaj trenit kov potem je zletela cerkev \ zrak. Tako poroča tržaški »Piccolo*. — Blago-8 lovljenje zastave dunajskih izvoščkov. Zadruga dunajskih izvošč-kot je blagoslovila te dni svojo zastavo. Na zastavi je naslikan fijakarski voz in sv. Lenart. — Hiter konec potovanja okolu sveta. Znani bolgarski potovalec okolu sveta, Popov, ki je pred dvema letoma odšel na potovanje okolu sveta, je svoje potovanje v Londonu hitro končal. Seznanil se je ondi z mlado Angležinjo, ki ima 200.000 Irankov premoženja, ter se ž njo zaročil. — K m e t s k i nemiri na Ruskem še niso udušeni. V raznih okra-j,h so bili zoptt nemiri in so kmetje oropali veleposestnike, delavci pa razne tovarne. Vojaštvo je streljalo. — Z a može bode v Rimu velikansk banket takih „mož" s celega sveta, ki niso zadovoljni s svojimi že; nami. Ženske hočejo ta banket z vso silo preprečiti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Koper, 10. julija. Deželnim odbornikom je skupina kmečkih občin izvolila dr. Dinka Trinajstica, namestnikom pa poslanca Laginjo. Prihodnja seja jutri.
Dunaj, 10. julija. Z raznih dežela prihajajo poročila o velikanski vročini. V Milanu znaša temperatura 40 stopinj^ Celzija^ v senci. V Londonu je strašna vročina in mnogo oseb je umrlo na solnčarici.
Bonn, 10. julija. (0. B.) Sinoči je padel konj z vozom, v katerem se je vozil nemški prestolonaslednik v spremstvu nadporočnika Stulpnagla. Prestolonaslednik je padel na stran, a se ni poškodoval. Peš je potem nadaljeval svojo pot.
Pariz, 10. julija. Ministerskemu predsedniku Oombesu so se včeraj spla-šili koji. Voz se je prevrnil, Combes je pal na tlak, a se na zunaj ni poškodoval. Odpeljal se je na to v izvoščku.
Pekin, 10. julija. Kolera se v pekinški okolici strašno širi. Vsak dan zahteva na stotine žrtev.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
J	Cm opt- HTUjt	Stenja b»ro-rn.tr* f OB.	ntnri OUlju	V>tr«rl	»•bo	j*: m
9	9. zveč.	733-0	23-6	sl. jzah.	jasno	
10	7. zjutr. S. popol.	7321 730 8	213 201	sl. svzh. moč. jzah.	del oblač. nevihta	08
Srednja včerajšnja temperatura 25 0°, normale: 19'6°. Včeraj ob 4ih popoldne nevihta na jugovzhodu, zvečer močno bliskanje, danes zjutraj proti 6. uri dež.
Dunajska borza
dn6 10. julija.
Skopni državni dolg v notah.....10170
Skupni dri&vni dolg v »rebru.....10165
Avitrijska zlata renta 4%......121'—
Avstrijska kronska renta 4%.....99-75
Ogerska rlata renta 4%.......121-20
Ogerska kronska renta 4%......97-90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . lf97-~
Kreditne delnice, 160 gld.......tj;0 -
Londos vista......................239-97»/»
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem drl. velj.	117-25
20 mark............23-46
ŽO frankov (napoleondor)......19 07
Italijanski bankovci . . , •..........94 20
C. kr. cekini..............11-24
Žitne cene
dn<5 9. julija 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Plenica ta jesen....... 7 47	, 7 48
Rž za jesen.......... 6 48	, 6-46
Koruza za juli-avgust....... 6 27	„ 6-29
„ „ sept.-oktober...... 5 42	„ 5 43
Oves za sept -oktober . ... t 5-85	„ 5 86
• , jesen......., 6*85	„ 686
Na budimpeitanskl borsi:
Plenica za oktober......„ 7-19	„ 7-20
Ri za oktober........614	„ 6-16
Oves za oktober........ 5-52	„ 5-53
Koruza za julij........4*97	, 4-98
i* ,» avgust....... 504	„ 505
, , maj (1903)..... 5-C6	, 6-07
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PBenica banaSka . . juine žel.
Ječmen . „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant , Oves srednji . . Fižol .....
K
845 965 7-30 7-—
5-30 610
7-25
do 8-85
.	9'-
,	7-50
,	7 75
n	5-40
,	6 50
,	7 40 . 10--
Pred
kozarec rogaftkega „templovega vrelca"
odvaja vodo, napravlja slast, podpira prebavo. ,,Styrla vrelec" isto tako deluje, samo da močneje.	786 (l—1)
zajutrekom
(819 2—1)
V pojasnilo.
Da preprečim neresnično govorjenje, izjavljam. da moj večletni lončarski pomočnik Ivan Visjak ni prostovoljno stopil is dela, ampak da sem ga jaz odslovil.
Avgust Drelse,
tovarna za peči in drugo loačarsko blago v Ljubljani.
liflhrA liro rptin s 3'elt"m jamstvom raz-1/UUIO UIG bCllU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino dlOSf (Brux) št. 234, ČeSko. Dobre rem. ure iz nikla g).3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5'80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . „ 1-95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—18
Leopold Tratnik
p&sar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 27
se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom c< rkv& v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenih, krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, po8rebrl In pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	726 39 - 5
*' """Vabilo
na
IILredni občni zbor
»Slov. vinogradniškega društva,
registrov, zadruge z omejeno zavezo1-v Ljubljani,
ki se vrSi
dne 12. avgusta 1902 ob '/,3. uri pop.
v posvetovalnici, Ljudske posojilnice" v Ljubljani, Kongresni trg št 2.
Trgovski učenec,
zmožen Blovenskega ia nemškega jezika r želi vstopiti v kakem mestu v večjo trgovino. Vstopi lahko takoj.
Ponudbe n» ..Poste restante st. 200 Cerknica".	608 (3—2)
Dnevni red:
1.	Poročilo načehtva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3 Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o razdružitvi zadruge ali pre membi pravil event. volitev likvidatorja.
5.	S učajnobti.
V smislu § 37 zadružnih pravil je izpostavljen udom na ogled letni obračun, premoženjski izkaz, predloge, ki se im ij) o tem staviti občnemu zboru in poročilo nadzorništva od one 27. julija do 12 avgusta v posvetovalnici „ Ljudske posojilnice-' od 9.—12. ure dopoldne.
Za načelstvo: Gregor Šlibar,
načelnik.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Ploooll-jn v Ljubljani prisrono zahvalo za doposlane Jim steklen čice
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897
podelili naslov BDvorni za-ložulk NJ. svetosti".
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Ploooll jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejem a proti povzetju in točno izvrSuje
G- PiCCOli, lekarnar »pri angelu«
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v Skatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 2 40, po 36 za gld. 350, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. lil. 5 25-14
Oklic.
Na graščini Mokronog bode se prodajalo v ponedeljek, dne 14. julija 1902 naprej sledeče dni vsakovrstne premičnine in sicer:
Raznovrstno pohištvo, kmetijski stroji, konji in vozovi, 3 konji za kočijo (2 angleškega plemena), nad 50 glav govedi murbodenskega plemena, prašiči, kočije raznovrstnih konstrukcij, velika izbira cvetlic
itd.
potom prostovoljne javne dražbe.
Premičnine se bodo prodajale proti takojšnjemu plačilu in da se kupljene reči takoj po zdraženju odstranijo.	82l
Jane* Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporočata:
šivalne stroje, kolesa,
glasbene stroje, pisalne stroje,
SdkrillvMbVM* iuuVtal*ft\ -' VVl'iVtn	1
810 (6-1)
blagajne varne pred ognjem,
zastopstvo F. Wertheim in Co. Dunaj.
„THE GRESHAM",
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo:
Dunaj, I., Giselastrasse 1,
v hiši društva.
Društvena aktiva dnč 31. decembra 1900 ................kron 184.387.T03-—
Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1900 ..........................» 33,357 497- —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za odkupe itd. od poslanka društva (1848)	» 405,307.367-—
Mej letom 1900 je društvo izdalo 5556 pol>c z glavnico......................» 50,898.267-—
Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do 31. decembra 1900 y vrednostnih papirjih založila že znesek
nomtoonJljOaaOOO^-
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
490 12-4
pri

v vili nasproti Narodnemu domu.
- Nakup ln prodaja
vsakovrgtnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri trebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Knlantna izvršitev naročil na boril.
Menjarična delniška družba
„91 K H C U
I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasss 2.
<6
■T Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni naavitl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 73