PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » Kotovim . A *bb postale i gruppo - c,ena 40 lir MRZLIČNO DELO ZA ODSTRANITEV^ POSLEDIC NEURJA Lelo XXII. Št. 258 (6545) Reke so in so pustile za se umaknile v svoje struge seboj strahovito razdejanje Število človeških žrtev ni še dokončno ugotovljeno - V Firencah tisoči ljudi čistijo blato z ulic, iz trgovin in stanovanj - Na področju Belluna so mnogi kraji še izolirani - Pad je začel upadati FIRENCE, 8. — število žrtev zaradi povodnji v Firencah je na podlagi uradnih podatkov naraslo na 27. Bojijo pa se ua je žrtev več. Danes se je mesto, peti dan po--------------- Povodnji, zbudilo zavito v meglo. središču mesta, ki je bilo tudi preteklo noč popolnoma v temi, Je pogled na tisoče trgovin, ura-l* in drugih trgovskih centrov, * katerih je izginilo blago in vsa _ --- J “ »“O*****'-' 111 Vod i,Pre,ma, zelo žalosten, čeprav so iudje neutrudno na delu, da čim-prei popravijo škodo. Pri mrzlič-em delu brez prestanka sodelu-1.1° vojaški oddelki, karabinjerji gasilci, agenti javne varnosti . Prostovoljci Na tisoče mešča-nbv Je v oblekah, ki so jih imeli Zb uaY’ ko se je začela poplava. gubili so vse, tudi stanovanje, v l na stotine stanovanj ne bo ec uporabnih za več mesecev. Ciščenjp poiplavljenih krajev se 1. , začelo že sinoči ob sončnem ahodu. Nadaljuje se danes in se nadaljevalo prihodnje dni. Na sr?ce 'pudi je na delu, da bi oči-; 1 1 ulice debele plasti blata, ki p .Phhekod debela tudi en meter. r>dno so na delu skupine študen. t Y- Vsekakor pa bo treba več *Qnov, preden bo mesto popolno-h1« očiščeno. ..Električna luč se sedaj dobaviš približno 50 odstotkom korist-n.k°v. Za vodo skrbijo s številih1?*1 cisternami. Živila prinašajo oione skupin za pomoč. V mestu slJule sedaj 70.000 telefonov od “kupnih 135.000. de**!?0*1! Se čuti Pomanjkanje vo-Jv Primanjkuje tudi živil za o-hu' 6’ mleko v Prahu in druga .ujno potrebna hrana za najmlaj-6 otroke. i bolnišnica «Santa Maria Nuovaii j® bila popolnoma izolirana in na tr»i pod vodo do 5- novembra zju-ui- Bolniki pa niso utrpeli nobe-Dr- skode, ker so jih pravočasno ijrenesli v zgornja nadstropja. Po-M|inoma sta bila uničena laborato-jlk za analizo in za radiologijo, uninja, termična centrala in dru-JjiJkparati. Od danes deluje v bol-ijsnici center za nujno pomoč. Hu-y° ??lne Pa prevažajo drugam, hiši,- 0 Poveljstvo je oskrbelo bol-“stuce z generatorji za proizvaja- hn!?^<*a J® zasedala dopoldne in {"•Poldne, vendar ni prišla do dolin i1.**1 zaključkov, saj je še ved-bn.. ka o materialni škodi zaradi *°stva zberejo na ministr-lili 18 delo, kjer jih bodo razde-p 8 sodelovanjem sindikatov. ,ail*!?dsednik renuhlike Karaimt n^llpan su urejen stcvnne »on-rJJJtbe brzojavke in pobude za panr.,usednik republike Saragat, zu-sid - "bister Fanfani in florentin-dariios n»stn* *n mYd njimi tudi solidar- h. ."O hr7.nin.vlrn iiifrndnvnndlrnira Predsednik Z°!riVk0 ■*usoslovanskeBa *boHJ,tiein P® se je povsod stanje v rez10’ ker se je voda umaknila tavi.°ne struge. Toda sedaj se ugo-SteJf 8trašna škoda in predvsem ati 0 smrtnih žrtev narašča. Zlatile* r.u'*8 naselja so opustošena, je “ °jimi pa najbolj Firence, kjer ost«i„ 'sče mesta včeraj ponovno je urez električnega toka, kjer *®kab Vsoče meščanov samo v obse ki so jih imeli na dan, ko so vsp*?06*8 poplava, kajti zgubili Uporluj tudi stanovanja, ki ne bodo ČUtiraj,na več mesecev. Najbolj se je sJJ°,manjkanje vode. Velikanska tega « a 118 umetninah in zaradi hor p, ustanovili mednarodni od-to, p!,u L urnikov, ki bo skrbel za Strni.00 škoda čim manjša, tum a°ov*te posledice povodnji so Podr«-v- treh dolinah bellunskega Tren?0JY' v Furlaniji, pokrajini hovprf? ® drugod. K sreči se na-8o Uli 0 naraščanju reke Pada ni-ročui :RU‘file, kajti včeraj so spo-ker ’ da »e je stanje zboljšalo, vot*a pada. y * * • le ifo^knUnonemškem parlamentu rk*. r er Eriiard doživel nov po-c*aidenlln.<*estaB je na zahtevo so-Uhevn, okratov sklenil, naj se na kai-fl vključi zahteva, naj Er- «i Da "Ustavi vprašanje zaupnice, h ja, t Flasovanje o zaupnici odkla-|» 'imJ:,? (*a bo verjetno za nove-Jtirih , lerja imenovan eden izmed tagaio kantli(latov, ki jih je pred-'trankp ^redsedslvo demokristjanske tuhanu . me,l katerimi je tudi n VčeVI, unnister Schroeder. . ouii!nSO kile v ZDA volitve za ŠJ5 SbhU ’ sedežev v senatu, za vseh ®i inoe v v predsedniški zbornl-*e nj a5 guvernerjev. Volilni izidi Na " znani. .^"terenci afriških držav v r»j irVj0ekl. kamor je prispela vče-rili , b",ska delegacij, so gnvo-"d hrit?° Rodeziji in zahtevali kPorai.^^^6 vlade, naj po potrebi i Po tYdl sHo, da se stre upor. J»h v kt včeraj njih demonstraci-osen, Asovem Delhiju so našteli vUn| JJtJvih in 45 ranjenih. Ste-D°tran.vSlanc' so zahtevali odstop .m'nistra, ker je pokazal strant,. uri nastopu proti demon-Uizlgain ’ ki jih je verjetno orga-ster i«, uesničnrska stranka. Mini- * res odstopil. nje električne energije. Reka Arno se je umaknila v svojo strugo in njena moč je znatno pojenjala. Medtem ko je vse reševalno delo, povsem naravno, usmerjeno pred- i bega vremena; na srečo je danes za popravilo državnih cest; 20 za popravo občinskih in pokrajinskih cest. hiš in vodovodov; 13 za industrijo in 12 za kmetijstvo. K temu ie treba dodati škodo na privatni lastnini, ki je ni moč še preračunati Glavna bojazen pa je še vedno pred morebitnim povratkom sla- J1IV1UVUU, UOlilVl JVilV J _ vsem za pomoč prebivalstvu, se posijalo sonce. Ce bi se slabo vre-mnogi bavijo tudi z reševanjem 1 me ponovilo, ne bi imelo nrebi-umetnin v mestu. Tudi gledališča1 valstvo nobene možnosti obram-in kinematografi v zgodovinskem i be. Pri pomoči uporabljajo štiri centru so zelo poškodovali. i helikopterje, ki pa ne morejo do- Zvečer je bilo središče Firenc I sPeti .v ,vsa obljudena središča, znova zavito v popolno temo. Le ker ni primernih prostorov za pri-v nekaterih krajih so na delu sku- : stajanje. pine ob močnih vojaških reflektor- . Vsak dan prihajajo v Belluno jih. Več družin si skupaj kuha in skupno preživljajo noč, prav tako kakor med zatemnitvijo v vojni. Predmestja in okolica pa so razsvetljena. Ponoči so prispeli novi vojaški oddelki. Zvečer se je zvedelo, da so s področja San Mauro Signa vojaki in gasilci ter skupine prostovoljcev rešili s pomočjo splavov in velikih čolnov 2.000 ljudi. Na tem področju je še približno 300 ljudi, ki jih bodo prepeljali na varnejše kraje jutri. V Firencah se je ustanovil nocoj mednarodni odbor kulturnikov, da dajo pobudo v korist umetniškega in bibliografskega premoženja v mestu. Odbor je izdal poziv, v katerem pravi, da je povodenj v Firencah povzročila umetniškemu, zgodovinskemu in kulturnemu imet. ju večjo škodo kakor pretekla vojna. Poziv ugotavlja, da se parlament, vlada, mesto ter vsi znanstveni, kulturni in umetniški organi zanimajo za takojšnjo rešitev spomenikov, umetnin, zgodovinskih arhivov in knjižnic. Toda nesreča, ki je prizadela vso Italijo, zahteva samo za gospodarske in socialne u-krepe več sto milijard lir. Potrebno bo mnogo let dela, da bodo umetnine in dokumenti lahko popravljeni ter vrnjeni kulturi vsega sveta. Zatem pozivajo na mednarodno solidarnost za ustanovitev sklada za rešitev vseh teh umetnin. V Grossetu so tudi mrzlično na delu številne skupine, ki čistijo ulice in odstranjujejo s področja okoli mesta številno mrhovino. V središču mesta delujeta dva centra za pomoč, ki dajeta na razpolago živila in druga najnujneša sredstva za tiste dele podeželja, ki so bili najbolj prizadeti. Tudi v predmestjih čistijo blato in razne naplavine. Vojaki pokopavajo mrhovino. Na področju Livorna zopet sije sonce in stanje je skoraj normalno. Močno pa so vidne posledice povodnji v številnih krajih tega področja. Na področju Siene se je z lepim vremenom voda odtekla. Tudi tu je škoda ogromna. V Empoliju in na področju Ca-stelfiorentino je zaradi povodnji zgubilo življenje osem ljudi. Okoli iz prizadetih vasi p0 več kilometrih hoje, skupine prostovoljcev, ki nato odhajajo z zalogami živil in drugimi potrebščinami za prebivalstvo. Vsi poročajo o porušenih hišah, pomanjkanju živil, o-dej in zdravil. Iz mnogih vasi poročajo o številnih porušenih hišah. Se vedno ni odstranjena nevarnost novih zemeljskih usadov. Minister za zunanjo trgovino Tolloy, ki je obiskal številne kra- je na tem področju, je izjavil, da ga je zelo prizadela strahovita nesreča na področju treh Benečij. Pripomnil je, da gre za desettiso-če prebivalcev, predvsem na podeželju, ki so praktično zgubili vse svoje imetje. Izjavil je dalje, da je stanje v Benetkah zelo resno. Ugotovil je, da je poleg nujnih nalog, ki jih je treba takoj rešiti, da se popravi škoda, tudi resno vprašanje regulacije voda v Italiji Sedanje izkušnje tudi kažejo, da se ne sme odlašati tudi organiziranje o-brambe Benetk. To vprašanje že proučuje posebna komisija, zave. dati pa se je treba, da bo potrebno na stotine milijard lir PARMA, 8. — Magistrat za reko Pad v Parmi je popoldne objavil sporočilo, ki pravi, da se je ob reki stanje izboljšalo, ker voda upada. Ob delti, kamor je glavni val prispel davi zgodaj, vse področje stalno nadzorujejo. V spodnjih odsekih reke, so naglo zadelal, manjše razpoke v nasipih. Iz previdnosti so včeraj evakuirali nekatera področja. Dan in noč se nadaljuje delo za zadelanje vrzeli na nasipih. Ce jutri ne nastane nič nepredvidenega, bo tudi na področ. ju delte prenehala nevarnost. Tudi z vseh drugih področij, ki so jih prizadele povodnji, poročajo o izboljšanju. Povsod so na delu tisoči vojakov, karabinjerjev, gasilcev in prostovoljcev. ZARADI POPLAV TRST, sreda, 9. novembra 1966 TRIDENTINSKA IN FURLANIJA HUDO PRIZADETI Mnogo porušenih in poškodovanih hiš Cele vasi pokrite z debelo plastjo blata V Furlaniji 16 mrtvih - Pri Ovaru se premika cel hrib Titova brzojavka Saragatu BEOGRAD, 8. — Predsednik republike maršal Tito je poslal predsedniku italijanske republike Giuseppu Saragatu brzojavko naslednje vsebine: «V imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu pošiljam Vaši ekscelenci in prebivalcem tistih krajev Italije, katerim so med krajema Carbona in San Paolo. Na današnji seji na prefekturi v Pordenonu so ugotovili, da je samo i industrija v Pordenonu utrpela dve i milijardi škode, v Prati 900 milijonov, v Soilimbergu pol milijarde in 500 milijonov zaradi poškodovanega mostu v Pinzanu. Več sto milijonov znaša škoda v Casari in Fiume Veneto. Davi je bilo v Karniji zelo oblačno in bali so se novih nalivov. Veliko škodo so utrpeli tudi gozdovi Blizu Ovara je zračni vrtinec vsrkal gozd z več sto dr ves1, ki so letela po zraku kilometer naokrog. Tu se premika cel hrib, kjer so bile že uičene vse hidravlično-gozdne naprave. Področje Trenta: Razrušena cesta TRENTO, 8. — Davi je bilo v vsej tridentinski pokrajini jasno. Življenje se počasi prebuja, čeprav je gospodarska dejavnost skoraj številne človeške žrtve in veliko materialno škodo, izraze najglobljega sočutja.» milijard lir na industriji, trgovci in obrtniki pa so utrpeli škodo Ireh milijard. Tu ni všteta škoda, ki so .............................................imiiiiii.iiimim.min.n.m. SEJA VLADE SE JE ZAKLJUČILA ŠELE PO POLNOČI Dolgotrajno zasedanje ministrskega sveta o pomoči prizadetim zaradi povodnji v v Se vedno niso mogli oceniti celotne škode - Številne solidarnostne izjave in ponudbe za pomoč z vsega sveta - Poziv sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL Cena bencina se bo zvišala za lO lir RIM, 8. — Ministrski svet je imel danes zelo dolgo sejo, ki se je začela že dopoldne in ki se je nadaljevala tudi popoldne, vendar pa po zadnjih vesteh ni prišla do konkretnejših zaključkov, ker ni bilo mogoče napraviti dokončnega obračuna škode in zato tudi m bilo mo-, goče niti okvirno orisati ukrepov za pomoč. Po poluradnih poročilih je zato ministrski svet predvsem poslušal uvodno poročilo predsednika vlade, nato pa poročila raznih ministrov, ki so govorili o stanju, kot izhaja iz poročil krajevnih funkcionarjev Med drugimi je imel daljše poročilo minister za obrambo Tremelloni, ki je navedel podrobnejše podatke o pomoči o-boroženih sil. Minister Tremelloni je dejal, da tisoč delavcev je brez dela, 400 hek- , voiska neDosredno Doslala’ na tarov zemljišč je uničenih. -16 VOJSKa neP°sreano Posiaia na BELLUNO, 8. — V treh dolinah belunskega področja (Agordino, Zoldano in Comelico) so posledice povodnii strahovite Na srečo je prenehalo deževati in voda se je odtekla, tako da so reševalne skupine alpincev, gasilcev in prostovoljcev lahko prispele v vse obljudene centre. S tem je zagotovljena oskrba z zdravili in z najnujnejšimi živili, čeprav v o-mejenih količinah. Vse ceste so namreč porušene in dostop je mogoč samo peš. škoda je ogromna. Po prvih bežnih računih prefekture znaša približno 50 milijard: 5 milijard ogrožena področja 60.000 mož, pri čemer niso upoštevane pomožne službe, poveljstva, zveze itd. Voj nega letalstva in o prispevku finančnih straž, zlasti na področju Trenta. Minister za pošto Spagnolli je govoril o kritičnem stanju zvez, saj je voda uničila telefonske kable, poleg tega pa je pokvarila številne druge naprave, zaradi česar je primanjkovalo toka in je nastala prava paralizacija vseh modernih zvez. Z velikimi težava, mi so obnovili vsaj zasilne zveze, vendar pa stanje še ne bo tako kmalu normalizirano. Minister za zdravstvo Mariotti je govoril o zdravstvenem stanju, ki sedaj ni kritično, in je poročal o podrobnih ukrepih, da se preprečijo e-pidemije. Zasedanje vlade se Je zaključilo ska je poslala °270 avtomobilov nekaj pred eno uro po polnoči. Po zasedanju je minister za delo Bosco izjavil časnikarjem, da so in specialnih sredstev, 47 amfibijskih vozil, 34 helikopterjev in šte. vilno drugo opremo. Karabinjerji so poslali 18.696 mož, 2215 avtomobilov, 10 helikopterjev, 50 amfibijskih vozil in so do sedaj rešili približno 15.000 oseb. Pri reševanju je bila zaposlena tudi vojna mornarica, ki je poslala v severni predel Jadranskega morja ladjo «Etna» z bataljonom «San Marco». Minister za obrambo je nato govoril še o prispevku voj- V PETEK IN V SOBOTO V RIMU Gospodarsko sodelovanje med Italijo in SFRJ Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino ni pripravljeno razpravljati o uvozu mesa iz Jugoslavije (Od našega dopisnika) RIM, 8. — V petek bo v Rimu drugo zasedanje italijansko-jugo-slovanske mešane komisije glede gospodarskega, tehničnega in industrijskega sodelovanja. Zasedanje bo na sedežu ministrstva za zunanjo trgovino in mu bosta pred sedovala minister Tolloy ter državni tajnik za zunanjo trgovino Djuverovič. Zasedanje bi se moralo pričeti že 10 novembra, vendar so ga odložili na prošnjo ministra Tolloya v zvezi z obvez nostmi zaradi poplav. O sedanjem zasedanju sta se dogovorila ministra za zunanjo trgovino pretekli mesec v Zagrebu, ko sta se sestala v okviru mednarodnega velesejma. Dnevni red predvideva vsa vprašanja, ki jih vsebuje sporazum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju. Se zlasti pa bo govora o obnovitvi trgovinske pogodbe med obema državama, o kakovostnem razvoju ltalijansko-jugcslovanskega sodelovanja, tako da bi prišlo do tesne povezave med industrijskimi in tehničnimi pobudami v zvezi s trgovinsko izmenjavo. Možno je tudi, da bodo vsaj na splošno govorili o ustanovitvi skupnih podjetij. V krogih italijanskega zunanjetrgovinskega ministrstva pa pojasnjujejo, da »kljub dobri volji* ne bodo mogli razpravljati o zna nem vprašanju uvoza mesa v It a lijo, če bi jugoslovanska delegacija hotela razširiti pogajanja tudi na to vprašanje. Isti krogi pravijo, da bi z italijanske strani bili prisiljeni izjaviti, da se o tem vprašanju ne more govoriti in da bi bil vsak razgovor nekoristen, ker je Italija obvezana v odnosu do evropskega skupnega tržišča. Menda so to stališče že sporočili Beogradu s posebno vlogo, ki so jo poslali po normalni diplomatski poti preko zunanjega ministrstva. Na nekoliko bolj zapleten način je isto stališče že vsebovano v sporočilu, ki je očitno odraz stališča zunanjega ministrstva in kjer je govora, da bosta oba ministra lahko razpravljala zunaj okvira zasedanja mešane komisije o vseh vprašanjih, ki zanimajo italijansko-jugoslovanske gospodarske odnose, da prideta do zaključkov, o katerih se lahko razpravlja na primernih mestih Z drugimi besedami to pomeni, da z italijanske strani niso pripravljeni razpravljati o uvozu mesa v okviru mešane komisije, so pa pripravljeni govoriti o postopku boljšega izkoriščanja obstoječih možnosti: o rokih Izvoza, vrstah mesa, načinu prevoza, nakupu mesa, pri čemer ne bi prišli v spor z evropsko gospodarsko skupnostjo. Jutri, v sredo, bosta imela pripravljalni sestanek podpredsednika mešane komisije Carboni za Italijo In Diurovič za Jugoslavijo. Sestanek bo izključno tehničnega značaja, da se pripravi dnevni red za plenarno sejo mešane komisije. M. D. med drugim sprejeli izredne ukrepe v korist zaposlenim delavcem, ki se nanašajo na poseben prispevek za brezposelnost v višini 700 lir dnevno za razdobje 90 dni, odnosno za razdobje 45 dni, če gre za zaposlene v kmetijstvu. Za u-službence industrijskih podjetij, ki bodo morala prekiniti delo, pa je predvidena doklada k plači v višini 70 odstotkov neopravljenih delovnih ur. Za spolovinarje, obrtnike in trgovce pa Je predvidena an-tipacija v višini približno tisoč lir iz pokojninskega fonda, ki ga u-pravlja INPS. Minister Tolloy je na izrecno vprašanje novinarjev dejal, da bodo zvišali ceno bencina za 10 lir za liter. Minister Mancini pa je dodal, da predvidevajo da bo zvišana cena bencina veljala do 31. decembra 1968. Minister Pieraccini je izjavil, da so med drugimi ukrepi predvideli tudi podajšanje plačilnega roka ali suspendiranje davkov. Dogovorili so se za prvo nakazilo v višini 47 milijard Ur za obnovitev železnic in drugih javnih zgradb ter za pomoč, ki jo deU notranje ministrstvo. 2e v petek ali soboto se bo ponovno sestala vlada, ki Jo razpravljala o organskem zakonskem predlogu in o ukrepih za zaščito zemljišč. Minister je ugotovil, da bodo moraU resno preučiti celoten gospodarski načrt, odnosno prednostno lestvico raznih obveznosti. Po vsej Italiji in tudi iz tujine prihajajo do Izraza soUdamostne pobude s prebivalstvom, ki je bilo, hudo prizadeto. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL niso samo prekinile številne že napovedane stavke, temveč so danes s skupnim sklepom sprožile zbiranje prispevkov vseh delavcev v višini poldnevne plače, da se pomaga težko prizadetim prebivalcem. Zato pozivalo vse delavce in uradnike, da prispevajo po svoji moči, tako da se že pri plači odrtga polovica dnevne mezde. Sindikalne organizacije predlagajo, da se na ta način zbrana sredstva zberejo na ministrstvu za delo, ki naj ustvari ustrezno upravo, v kateri bodo prisotni tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Predsedstvo vlade pa je ustanovilo poseben tekoči račun čt. 1/95000, naslovljen na «Presidenza del Consiglio — Soccorsi per le popolazioni colpite dalle alluvioni novembre 1966». Sestavljen bo ministrski odbor, ki bo skrbel za raz-deUtev tako zbranih sredstev med prizadetimi pokrajinami in kjer bo. do ustanovili posebne odbore. Tem odborom bodo predsedovah prefekti, sestavljeni pa bodo iz predstavnikov krajevnih uprav. V Uradnem lisjtu bodo objavljene zbrane vsote in vsote, ki bodo nakazane posa- meznim pokrajinam. Predsednik republike Saragat, predsednik vlade Moro in župan Firenc so prejeU številne solidarnostne brzojavke in ponudbe za pomoč. Angleška kraljica je brzojavila predsedniku Saragatu, da ,;e globoko užaloščena ob novici o tra. gičnl izgubi človeških življenj in o veliki škodi. Podobne brzojavke so poslali tudi belgijski kralj, argentinski predsednik Ongani urugvajski predsednik, venezuelski predsednik Leoni, poljski predsednik Ochab, turški predsednik, Su-nay, predsednik Čila Frey, norveški kralj Olav, švedski kralj Gustav Adolf, etiopski cesar Halle Selasie in glavni tajnik Združenih narodov U Tant. U Tant je poslal tudi sožalno brzojavko županu Firenc, v kateri govori o človeških in materialnih žrtvah, in še posebej omenja škodo, ki je bila povzročena dragocenim knjigam in umetniškim zakladom. Zunanji minister Fanfani pa je prejel številne sožalne brzojavke zunanjih ministrov in med njimi brzojavke zunanjih ministrov: Bolivije, Čila, Salvadorja, Velike Britanije, Gvatemale, Irske, Izraela, Španije. Venezuele, glavnega tajnika evropskega ministrskega sveta, glavnega tajnika Unesca, predsednika komisije za Euratom, ter veleposlanikov številnih držav, ki so akreditirane v Rimu. Glavni tajnik NATO Manilo Brosio je sporočil željo držav članic atlantskega zavezništva, da v okviru sodelovanja, predvidenega za civilno zaščito sodelujejo pri pomoči prebivalstvu in da dajo italijanski vladi potrebna sredstva ter oddelke s specializirano opremo. ZDA, Jugoslavija in Cejlon so ponudile konkretno in točno določeno pomoč v zvezi z zahtevami prizadetih področij. Umetniški in kulturni krogi so zaskrbljeni zaradi usode umetnin, ki so bile poškodovane zlasti v Firencah, in prihajajo v rej zvezi resne ponudbe za strokovno pomoč, Tako je Metropolitan Museum of Art iz New Yorka poslal brzojavko, v kateri ponuja kakršnokoli obliko sodelovanja in pomoči, da se rešijo in restavrirajo umetnine, ki jih je poškodovala voda. Podobne so tudi ponudbe londonske univerze in umetniškega instituta, ki pravi, da je takoj pripravljena manjša skupina strokovnjakov, da pomaga pri restavriranju poškodovanih slik. Ministrstvo za šolstvo *e uradno sporočilo, da so šolski skrbniki pooblaščeni dovoliti šolam prostovoljne zbirke za pomoč prizadetim in da bodo ta sredstva nakazali neposredno prefektom prizadetih pokrajin. Tajniki CGIL Mosca, Foa in Lama so predložili v poslanski zbornici predlog, da se plačajo mezde vključno z družinskimi dokladami vsem delavcem, ki so ostali brez-poslenl, ali katere so suspendirali z dela zaradi poplav. Zakonski predlog predvideva, da bo ta ukrep povsem izreden in ne bo vključen v ostale širše ukrepe za pomoč prizadetim. Danes se je nadaljevalo delo v poslanski zbornici in v senatu. V poslanski zbornici Je bilo govora o petletnem gospodarskem načrtu, vendar se razprava ni povsem normalno razvijala, ker so vsi govorniki obravnavali predvsem tisti del načrta, ki se nanaša na vodni režim v zvezi s poplavami. V senatu so razpravljali o pooblastilu vladi za preureditev carinskih določb. Volitve v ZDA NEW YORK, 8. — Danes so bile v ZDA volitve za obnovitev tretjine senata 135 sedežev in vseh 435 sedežev v predstavniški zbornici. Poleg tjga volijo za 35 guvernerjev in za večino sodnikov v posameznih državah. V državi New York bodo popolnoma obnovili senat in predstavniško zbornico. Kakor je znano, nimajo prebivalci washington-skega okraja pravice glasovanja. Potreba narodnih manjšin v SR Hrvatski ZAGREB, 8. — Zastopniki narodnih manjšin, ki so s člani skupine za narodnosti glavnega od-oora SZL'L rirvaške opozorili danes na potrebo, naj bo Socialistih-na zveza osnovni nositelj zaščite pravic narodnostnih skupnosti Madžarov, Italijanov, Slovakov m Cehov, ki -live v Socialistični republiki Hrvaški. Člani italijanske in madžarske narodne manjšine so ugotovili, da v občinskih statutih n:so prišle dovolj do izraza potrebe in pravice pripadnikov narodnih manjšin. Priporočili so, naj Socialistična zveza in organi oblasti sprejmejo ustrezne ukrepe, da se pomanjkljivosti odstranijo. Kar se tiče materialnih vprašanj etničnih skupin, so na sestanku ugotovili, da jih je treba rešiti na stopnji komun. jo utrpeli kmetijstvo in drugi komplementarni sektorji. V kraju Fiera di Primiero so morali v vsej naglici zadelati nasip reke Cismon, ker je voda ogrožala nekaj hiš. Tu ni nevarnost še popolnoma odstranjena. Nekateri kraji so še vedno odrezani od ostalega sveta. V občinski palači so namestili sedež glavnega štaba za pomoč. Živila in zdravila privažajo s helikopterji. Na področju Primiera je bilo, sedem mrtvih. Reke blata, zemeljski usadi in deroča voda so prizadele skupno 12 tisoč oseb. Več hiš je do tal porušenih. Uničene ali poškodovane so številne trgovine, delavnice in žage. Utonilo je na stotine glav živine. Kraj Masi di Imen, ki ima 50 hiš, je popolnoma pokrit z blatom, ki doseže višino od dveh do treh metrov. Na področju bolj v dolini se blato razprostira za kvadratni kilometer in je visoko nekaj metrov V neki vasi je več ko polovica hiš pokritih z blatom, ki doseže povprečno višino štirih metrov. Prebivalci so preživljali dramatične prizore, ko so se skušali ponoči rešiti. Vsa živina v hlevih je utonila. Voda je popolnoma razdejala Siror; dve hiši sta bili do tal porušeni. V Tonadicu je bilo porušenih osem hiš, močno poškodovanih pa okoli 20. Električna centrala jo pokrita s tremi metri kamenja. V Pleve so reke kamenja in rastlinja pokrile ceste, vdrle v trgovine in v staro cerkev. V Transacqua so bile štiri hiše do tal porušene. VIDEM, 8. — V vsej Furlaniji so se reke umaknile v svoje struge in sedaj je mogoče napraviti vsaj bežno in približno sliko o posledicah povodnji. V Furlaniji je bilo 10 človeških žrtev: 10 v Karniji, 4 v Latisani in 2 na področju Pordenona. Poleg tega pogrešajo 11-let-nega dečka. Obširno področje med Torviscoso in morjem je spremenjeno v močvirje. Tu so na delu močne črpalke. V Grade !'u znaša škoda na javnih napravah 207 milijonov. Tu ni vHe-ta škoda ribičev in v privatnih stanovanjih. V Karniji odstranjujejo zemeljske usade, toda mnogo krajev je še izoliranih in brez luči, ker so bile uničene električne centrale. Sappada je še vedno izolirana zaradi zmeljskih usadov po cestah. V bližini reke Degano Je najbolj poškodovano področje Forni di Sopra, kjer so ceste pokrite z več kot meter debelim blatom. Na področju Pordenona se je stanie izboljšalo. Sole pa so še ved. no zaprte zaradi popravil in dezinfekcije Voda pokriva nižje predele in začeli so popravljati nasip reke Tagliamento, ki se je porušil iiiiitiiiiliiiiilliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiipiiiiiiii mn m m iiiiiiiiiiiiimi m m iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii im ZAOSTRITEV V ZAHODNI NEMČIJI Poraz za Erharda v Bundestagu Kancler pa odločno odklanja glasovanje o zaupnici - Štirje demokristjanski kandidati za kanclerja BONN ,8. — Bundestag je odobril zahtevo socialdemokratov, nai se na dnevni red parlamentarnega dela vključi socialdemokratska zahteva, naj Erhard postavi vprašanje zaupnice. Za zahtevo so glasovali tudi liberalci Današnji poraz Erharda ni o-stal brez posledic. Predsedstvo demokristjanske in krščanskosocialne stranke je nocoj sklenilo, da bo predlagalo parlamentarni skupini seznam imen, med katerimi naj izbere novega kanclerja. Minister Heck je prebral po televiziji predlagana imena, ki so: voditelj parlamentarne skupine Bar-zel, predsednik parlamenta Ger-stenmeier, predsednik deželne vlade Baden-Wuertemberg Kiesinger in zunanji minister Schroeder, Bundestag je zahtevo socialdemokratov odobril z 255 glasovi proti 246. Erhard je takoj zatem Izjavil, da ne bo v nobenem primeru postavil vprašanja zaupnice. Tajnik socialdemokratske parlamentarne skupine Mommer je ob predložitvi zahteve v Bundestagu Izjavil: «Ne smemo molčati spričo tako resne krize. Pripomnil je, da se prav sedaj, «ko neonacizem dviga glavo in ruši ugled Nemčije«, nihče ne sme izogniti svoji politični odgovornosti. V imenu liberalcev pa je poslanec Genscher zagovarjal socialdemokratsko zahtevo in poudaril, da gre za politično gesto, «kl ne pomeni napad na svobodo, ki jo ustava daje kanclerju«. Tudi on je izjavil, da mora parlament pokazati odloč- nost s pogumno diskusijo, zato da na ta način primerno odgovori nacionaldemokratični stranki (skrajno desničarska stranka, ki j'e na volitvah v Hessenu napredovala). m«« Razprava o novem načinu dela organizacije ZKJ BEOGRAD, 8. — Razprava na seji komisije CK KP Jugoslavije, ki išče rešitev za boljšo organizacijo zveze, je pokazala, da je za prave oblike organiziranja potrebno najprej ugotoviti, kakšna zveza je potrebna samoupravni družbi. Svoj čas je bilo neobhodno potrebno, da Zveza komunistov jamči za pravilnost vsakega sklepa samoupravnih organov. Danes to zavira razvoj samoupravljanja. Zveza komunistov mora nositi zgodovinsko odgovornost samo za splošno smer razvoja družbe. Komunisti se ne organizirajo za dosego svojih interesov, temveč da hi lahko delovali kot najvažnejši činitelj integracije družbe. Komunisti morajo imeti smisel za zgodovinske smotre delavskega razreda in morajo biti sposobni gledati naprej. V razpravi je bilo nadalje irza-ženo mišljenje, da se mora spremeniti dosedanja praksa, da organizacije v glavnem uresničujejo sklepe vodilnih forumov. V največjem številu primerov bi moralo bi. ti nasprotno: da sklepi forumov postanejo končni cilj splošne partijske razprave. Na seji so izvolili ožjo skupino, ki bo formulirala stališča o organizaciji in o odnosih v Zvezi komunistov, ki bodo vne-šena v teze komisije CK ZK za reorganizacijo. B. B. ZARADI SVETIH KRAV V Indiji odstopil notranji minister NOVI DELHI, 8 — V zvezi z včerajšnjimi demonstracijami za-radi svetih krav je danes večina članov izvršnega odbora parlamen-tarne skupine kongresne stranke obtožila notranjega ministra Nan-do, da je pokazal šibkost pri nastopu za preprečitev demonstracij, ki so jih predvidevali že več časa. Številni poslanci vladne stranke so zahtevali ministrov od. stop. Danes je minister odstopil. Po uradnih podatkih, je med včerajšnjimi demonstracijami zgubilo življenje osem oseb, 45 pa je bilo ranjenih. Policija je aretirala 750 oseb povečini fanatikov, ki so vodili demonstrante in ki so Skušali danes , organizirati nove demonstracije pred parlamentom. Minister za obrambo Cavan je sprejel mesto notranjega ministra. Ni znano, kdo bo novi minister za obrambo. Predsednica vlade In-dira Gandi je danes izjavila, da ne misli popustiti pred protesti ekstremistov in 7, vsedržavnim zakonom prepovedati klanje svetih krav. Dodala je, da so pri prehodu iz stare družbe v moderno vedno neizbežne težave. Eksplozija in požar v rafineriji MESSINA, 8. — V Messini je nastal velik požar v rafineriji rastlinskih olj. Plamene so videli več kilometrov daleč. Preden so plameni zajeli tovarno, so slišali močno eksplozijo. Eksplodirale so tri cisterne, v katerih je bilo 300 stotov bencina, ki so ga uporabljali za poganjanje nekaterih strojev. Rafinerija je v kraju Motta D’Affermo. Vse bbžnje vasi so evakuirali. V trenutku eksplozije je bilo v tovarni 12 delavcev, od katerih dva pogrešajo. Požar je popolnoma unii čil rafinerijo. Skoda znaša po ”rvih cenitvah približno milijardo Ur. ; > i . .. ■ ;.Nf '• ' 'i» V ■' "'i i".,!« ' Prizor s področja Belluna: Do tal porušen hlev Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.6, najnižja 11.7, ob 19. uri 12.4; zračni tlak 1023.3 pada, vlaga 80 odst., veter 2 km severoza. hodnik, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 16 stopinj Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 9. novembra Nevenka Sonce vzide ob 6,55 in zatone ob 16.42. Dolžina dneva 9.47. Luna vzide ob 2,35 in zatone ob 15.21 Jutri, ČETRTEK, 10. novembra Andrej SEJA DEŽELNEGA SVETA Obširna razprava in poročilo dr. Berzantija o hudih poplavah Dežela bo dala na razpolago za ublažitev posledic povodnji in za razna javna dela nad tri milijarde lir ■ Kritika opozicije Včerajšnja seja deželnega sveta je bila vsa posvečena vprašanjem in interpelacijam deželnih svetovalcev raznih skupin glede hudih poplav, ki so prizadele Furlanijo. Na vprašanja in interpelacije je odgovoril predsednik deželnega odbora Berzanti, nakar se je začela razprava o Berzantijevem odgovoru. V začetku seje je predsednik sveta de Rinaldini spregovori o katastrofi, ki je prizadela vso Italijo in našo deželo, ter pohvalil vse tiste, ki so se žrtvovali in trudili, da bi ublažili posledice te hude ujme. Na koncu se je de Rinaldini spomnil smrtnih žrtev, katerih spomin je deželni svet počastil z enominutnim molkom. Predsednik Berzanti je v svojem odgovoru, ki Je bil pravzaprav poročilo, najprej omenil hudo nesrečo, ki je prizadela vso državo, nato pa je rekel, da je naša dežela med najbolj prizadetimi, saj so razbesnele vode sejale smrt, uničenje in opustošenje v mnogo večjem obsegu kot lanskega septembra. In tokrat se je razbesnelim vodam rek pridružilo še morje, ki je bičalo obalo. V tem razdejanju pa nas najbolj žalosti izguba številnih življenj. Medtem ko izrekamo družinam globoko sožalje, moramo stori, ti vse, da čimbolj ublažimo posledice te hude ujme, je poudaril dr. Berzanti Zatem je dejal, da je takojšnji poseg pristojnih državnih organov rešil vsaj mnogo človeških življenj, ki so bila v nevarnosti, če že ni mogel rešiti tvamih dobrin. Skoda, ki jo je povzročila povodenj, so še ne da točno oceniti. Čeprav je naloga državnih organov, da usklajajo pomoč pri izrednih naravnih nesrečah, je deželna uprava stalno sledila razvoju položaja ter so šli posamezni odborniki v razne prizadete kraje. Nato je dr. Berzanti omenil razne sestanke in sodelovanje deželnih oblasti z državnimi pri pomoči prebivalstvu. Država je dala za prvo pomoč na razpolago videmski in goriški prefekturi ter pordenonske-mu okrožju 153 milijonov lir. Deželni odbor tudi ni hotel zaostajati ter je nakazal 110 milijonov za prvo pomoč poplavljencem v Furlaniji in na Goriškem. Ministrstvo javnih del pa je pooblastilo deželno skrbništvo javnih del ter tehnične urade, naj obnove vodovode in druga javna dela ter zgradbe, ki so jih poškodovale poplave, tako da se položaj v deželi čimprej normalizira. Deželno odbomištvo javnih del pa je n« razpolago za razne dopolnilne ukrepe. Odbornik si je ogledal razne poplavljene kraje ter odredil nujne posege; enako Je storilo glede svojih pristojnosti odbomištvo za kmetijstvo. Spričo velikega obsega, ki ga je zavzela povodenj, se dežela ne more omejiti samo na te nujne ukrepe, marveč se mora pridružiti državi, da se pospeši obnova proizvodnih dejavnosti ter da se življenje povrne v svoj redni tir. V ta namen bo odbor takoj sprejel nadaljnje ukrepe s skladi iz proračunov. Poleg tega bo lahko dežela sprejela razne ukrepe na podlagi že spejetih zakonov, ki se tičejo te panoge. ' , , . . Dr. Berzanti je dejal, da bo predlagal odboru, da nakaže nad 3 milijarde lir za kritje nastalih potreb ke za evakuacijo prebivalstva, bo dežela nakazala pol milijarde lir. Za razna javna dela v zaščito varnosti prebivalstva, za demolicije, razne opornike itd. bo lahko dežela porabila 900 milijonov lir iz proračunov za letos in k letu. 400 milijonov bodo nakazali za razna zaščitna dela, ki bodo omejevala posledice bodočih poplav. Za vzpostavitev proizvodne dejavnosti kmetijskih, industrijskih in trgovskih podjetij, ki so bila uničena ali poškodovana zaradi poplav, bo dežela nakazala 1 milijardo in 250 milijonov lir. Glede razdelitve te pomoči ni sedaj nobenih ovir, ker že obstaja ustrezni zakon. Spričo zla, ki so ga povzročile poplave, pa je treba čimprej poskrbeti ne le za pomoč prizadetim, marveč tudi za dela, ki bodo v prihodnje preprečila tako velik obseg naravnih nesreč. Zato moramo odločno zahtevati od države, naj ukrene vse potrebno za ureditev vodnih tokov, da se ne bodo poplave več ponavljale, ali da vsaj ne zavzamejo tako velikega obsega. V ta namen bo deželni odbor nastopil nri vladi, da se zagotovi varnost prebivalstva. Velik obseg potrebnih del je možen le s solidarnostjo vseh, to je države. Dežela je v mejah svojih pristojnosti že dala pobudo za študije o raznih porečjih. Na koncu je dr. Berzanti izrekel pohvalo gasilcem, karabinjerjem, policajem. vojakom, RK in vsem, ki so se požrtvovalno trudili, da bi pomagali prebivalstvu. V imenu odbora pa je izrekel tudi sožalje svojcem umrlih v katastrofi. Po Berzantijevem poročilu je prvi spregovoril komunist Pellegrini, ki je dejal, da je nujna razprava, ki se ne bo omejila le na formalne plati vprašanja. Prebivalstvo ne more biti mimo niti zadovoljno. Preteklo je več kot leto dni od zadnjih poplav, pa ni bilo storjeno nič konkretnega. Zlasti prebivalci La-tisane se ne morejo zadovoljiti z obljubami. Berzantijeva izjava ne upošteva vseh zahtev prebivalstva. Vlada in parlament morata opraviti sedaj svojo dolžnost in poskrbeti za ukrepe, da se ne bodo več ponavljale takšne poplave. Na Koncu je dejal, da so prebivalci Lati-sane ustanovili enoten odbor ki bo odločno nastopil v obrambo mestnih koristi. Liberalec Bertoli je dejal, da mora država poskrbeti za razna dela, ki bodo konfinft zagotovila varnost prebivalstva. Pri tem je omenil', da je ostalo zaradi poplave 800 delavcev tovarne Cotonificio Vene-ziano v Pordenonu brez dela. Tudi Devetak (PSDI) in Boschi (MSI) sta dejala, da mora država opraviti razna zaščitna dela. Bettoli (PSIUP) je kritiziral predvsem počasno pomoč prebivalstvu ter dejal, da so prišli res helikopterji na ogrožena mesta, da pa so ponekod čakali poplavljenci na vodo in kruh do dva dni. Rekel je tudi, da je nastala pri delitvi pomoči ter po reševalnih delih velika zmešnjava. Končno je dejal, da je treba zagotoviti podjetjem, da se hitro obnovijo, sicer ne bo hotel nihče v Pordenonu graditi novih industrijskih objektov. V imenu aemo-kristjanov, ki so predložili dve interpelaciji, je spregovoril vodja njihove skupine Mizzau, ki je omenil tudi župana iz Fomi Avoltri, ki je izgubil življenje, ko je šel na pomoč poplavljencem. Rekel je, da je treba čimprej storiti vse, da se olajšajo hude posledice povodnji, toda po njegovem mnenju je dežela storila vse, kar je bilo v njeni moči. Socialisti Moro je na koncu polemiziral s Pellegrinijem, češ da je postavil prevelike zahteve, saj ne more dežela popolnoma izprazniti svoje blagajne samo za blažitev posledic poplav. To je naloga države. S tem se je razprava zaključila. S Vladni komisar dr. Cappellini se je včeraj popoldne ob 16.30 sestal z odvetnikom Sardosem-Alber-tinijem, predsednikom CC. * Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je včeraj popoldne sprejel novega poveljnika tržaške posadke divizijskega generala Mon-tuja, ki je nadomestil generala Barberisa. Prispevek vladnega komisariata in prefekture za poplavljcnce Vladni komisar dr. Lino Cappellini je včeraj izročil predsedniku pokrajinskega odbora italijanskega Rdečega križa nakazilo za znesek 500.000 lir za poplav-ljence, ki je bil zbran v uradih vladnega komisariata in tržaške prefekture. Na poziv tržaške sekcije italijanskega Rdečega križa so v Trstu ustanovili dva zbirna sedeža na Trgu Sansovino 3 in na Trgu Vittorio Veneto ter v Miljah na Trgu Foschiatti 4 za sprejemanje pomoči za poplavljence zlasti v denarju, pa tudi v najbolj nujnih živilih (takih, ki se teže pokvarijo), v zdravilih, odejah in dobro ohranjenih oblačilih. Številni meščani so že včeraj prinesli svoje prispevke in tako še enkrat pokazali visok socialni in humani čut Tudi minister za javno vzgojo Gui je izdal okrožnico šolskim skrbništvom po vsej državi za zbiranje prispevkov v osnovnih in srednjih šolah za poplavljence. Bivše Internirance v nacističnih taboriščih in svojce umrlih v taboriščih ponovno opozarjamo, da 22. t.m. zapade rok za predložitev dokumentov, ki morajo biti priloženi k prošnji za izplačilo odškodnine, še dobrih deset dni je torej čas, da upravičenci, ki so pravočasno že vložili prošnjo, pošljejo tiste do. kumente, ki jih niso prej poslali. Kakor prošnjo je treba tudi dokumente poslati s priporočenim pismom s povratnico na naslov: Mi-nistero del Tesoro — Direzione generale Pensioni Guerra — Ufficio Indennizzi ai colpiti da persecu-zioni nazional-socialiste — Via Dal-mazia 28 — Roma. Kdor je pravočasno vložil prošnjo za odškodnino, je prejel obvestilo, da' je njegova prošnja prispela. Na obvestilu je navedena številka, pod katero je bila prošnja registrirana. To številko je treba napisati v spremnem pismu, ko se pošljejo dokumenti na omenjeni naslov. Izvedeli smo, da nekateri niso še prejeli obvestila, da je njihova prošnja prispela in tako ne vedo, pod katero številko je bila njihova proš- nilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllMIIIUIIIIIIIIIIIIIirllllllllllllUlllllllllllltlllllllTlIlllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII OBMEJNI PREHODI NA TRŽAŠKEM PODROČJU Letos v oktobru nad 3.100.000 prehodov ali še enkrat več kot v lanskem oktobru V primerjavi s septembrom je promet nazadoval zaradi poslabšanja vremena in upadanja mednarodnega turizma Seja deželnega odbora Včeraj se je sestal deželni odbor in odobril predloge predsednika Berzantija glede ukrepov za omejevanje hudih posledic poplav. Predvsem so sprejeli vrsto zakonskih osnutkov, s katerimi bodo izvedli nekatere spremembe v proračunu za leto 1966. VAŽNO ZA INTERNIRANCE V NACISTIČNIH TABORIŠČIH 22. t.m. zapade rok za vložitev dodatnih dokumentov za odškodnino Ta rok je nepreklicen in kdor ga bo zamudil mu že predložene prošnje ne bodo upoštevali Občinam, ki so imele izredne izdat- ..............................n...■■■■■m«.. VOLILNA PANORAMA Danes na pobudo KPI zborovanji upokojencev v Trstu in Miljab Vrsta zborovanj združenih socialistov - Coloni (KD) zavrnil kakršno koli ^liberalno alternativo» Volilna kampanja se vedno bolj razvnema. Zborovanja po mestnih trgih in ulicah so vedno številnejša tako da se skoraj ves dan slišijo govorniki, ki vsak po svoje prikazujejo volivcem politični in gospodarski položaj mesta, ter jih vabijo, naj oddajo svoj glas za to ah ono kandidatno listo. Tržaška federacija KPI prireja danes ob 10.30 v kinu «Alabarda» zborovanje upokojencev, na katerem bosta govorila generalni tajnik Italijanske zveze upokojencev senator Fiore in tajnik Nove delavske zbornice Calabria. Podobno zborovanje bo federacija KPI priredila tudi popoldne ob 16. uri v kinu «Verdi» v Miljah, ki mu bo predsedoval tajnik pokrajinske u-stanove INČA in kandidat za občin, ske volitve Semilli. Tiskovni urad PSI-PSDI sporoča, da je sinoči govoril na Pončani za združeno socialistično listo prof. Lonza, ki je predvsem polemiziral s komunisti. V Ul. Capodistria pa je prof. Lonza zavrnil »žaljive trditve mlsovcev in liberalce” o nameri socialističnih voditeljev, da bodo prisilili morebitne izvoljene italijanske kandidate na Usti PSI, da podajo ostavko v korist enega slovenskega kandidata«. Za isto kandidatno listo je govoril na Ponte-rošu Pierandrei, ki je poudaril pred. vsem pomembnost socialistične združitve. Kandidat liste PSI-PSDI Lovero pa je poudaril potrebo po sindikalrh enotnosti kot posledico socialistične združitve. Tiskovni urad KD pa sporoča, da je včeraj namestnik pokrajinskega tajnika Coloni govoril v Žavljah, kjer da je med drugim zavrnil kakršno koli «liberalno alternativo« in poudaril, da je treba sodelovanje med sredinskimi strankami postaviti med zgodovinske spomine. Namestnik pokrajinskega tajnika KD Vigini pa je govoril v Rocolu, kjer Je obravnaval predvsem upravna vprašanja mesta in dejal, da sta občina in pokrajina pod vodstvom levega centra imeli važno besedo pri reševanju gospodarskih vprašanj, Demokristjanski kandidat Celli je na zborovanju na Trgu Ca- vana govoril o urbanističnih vprašanjih Trsta, medtem ko je kandidat Ceschia pri Sv. Jakobu poudaril predvsem vprašanje preureditve ladjedelske industrije ter je glede tega vprašanja polemiziral s komunisti. Obvestilo Acegata potrošnikom toka, plina in vode Na obmejnih prehodih na Tržaškem so v pretekleme oktobru zabeležili 1,611.584 prehodov v mednarodnem ter 1,500.217 prehodov v maloobmejnem prometu. V primerjavi s septembrom je promet v obeh primerih nazadoval, seveda predvsem zaradi znatnega poslabšanja vremena. V septembru so namreč na obmejnih prehodih zabeležili 2,342.850 prehodov v mednarodnem in 1,602.233 prehodov v maloobmejnem prometu. V lanskem oktobru pa sta znašali obe postavki znatno manj kakor letos: v mednarodnem prometu 633.028, v maloobmejnem pa 1,045.039 prehodov. Podrobnejši pregled oktobrskega prometa kaže, da je v tem mesecu prekoračilo mejo s potnim listom 908.800 italijanskih in 702.784 tujih državljanov. Pri Italijanih so obmejni organi zabeležili 453.394 prehodov v smeri proti Trstu in 454.906 prehodov v smeri iz njega; pri tujcih pa 346.258 prehodov v smeri proti Trstu ter 356.526 prehodov v nasprotni smeri. Kar se tiče tujih državljanov so bili tudi v oktobru najbolj številni Jugoslovani, ki so dali sami 476.600 prehodov: na drugem mestu so bili zahodni Nemci s 60.700 prehodi, na tretjem Avstrijci s 44.000, na četrtem Angleži z 28.100, tem pa so sledili Francozi z 22.800, Švicarji z 12.900, Grki z 9.200, Američani z 8.300, Švedi s 5.600, Belgijci s 4.900 ter Nizozemci s 4.000 prehodi. V maloobmejnem prometu so v v oktobru na prehodih našega področja našteli 968.752 italijanskih državljanov (od tega jih je 483.729 potovalo v smeri iz Trsta ter 485.023 nasprotno smer) ter 531.465 Jugoslovanov (265.170 v smeri proti Trstu ter 266.295 v nasprotno smer). Kakor omenjeno, je dal ta promet v oktobru 1,500.217 prehodov v obe smeri. Glede števila prehodov je bil kakor običajno na prvem mestu blok pri škofijah (785.100 prehodov), na drugem pa prehod pri Fernetičih (393.000); sledili so po vrsti prehodi pri Pesku (92.600), Šentjerneju (88.700). Lipici (44.400), Repentabru (19.200), Orehu (19.000), Prečniku (12.000), Sv. Barbari (11.200), v Camporah (10.400), pri Cerejlh (7.500 ter na Opčinah (7.400 prehodov). Acegat ponovno sporoča, da bo več pošiljal posebnih dopisnic, na katerih so potrošniki navajali podatke o dvomesečni uporabi ka, plina in vode. Vodstvo Acegata je namreč sklenilo, da bo vsako drugo dvomesečje izstavljalo račune za potrošeni tok vodo in plin na podlagi prejšnje potrošnje, pri čemer pa bo upoštevalo različne klimatske razmere, saj ni potrošnja v vseh mesecih enaka. Na ta način bo potrošnik rešen vseh skrbi in mu ne bo treba več vsake štiri mesece ugotavljati na števcih potrošnje ter pošiljati dopisnic z ugotovljenimi podatki. Tako tudi ne bo več noben potrošnik prisiljen, da bo moral plačati potrošnjo kar za štiri mesece skupaj, kot se je dogajalo doslej, če ni poslal dopisnice. Ce bo izdan račun za razdobje v katerem potrošnik sploh ni trošil toka vode in plina, ker je bil odsoten ali iz drugih razlogov, bodo morebitno plačano vsoto upo števali kot predujem na prihodnji račun, ali pa bodo potrošniku posebnih primerih vrnili denar. Na ta način bo podjetje tudi prihranilo stroške za tiskanje dopisnic ter njihovo dostavo na dom kakor tudi druge upravne izdatke. Po mnenju Acegata bo novi sistem prispeval k temu, da se poenostavijo odnosi med potrošniki in podjetjem. Ravnateljstvo pa vabi vse potrošnike k sodelovanju, saj morajo upoštevati, da prinaša novi sistem določene olajšave. srečanje strokovnjakov, ki sodelujejo pri mednarodni ustanovi International Čargo Handling Co-ordination Association. Organizacija se ukvarja predvsem z vprašanji, ki se nanašajo na pristaniško delo in na blagovni promet v meddržavnem merilu. Tržaškega zasedanja se bo udeležilo kakih 70 strokovnjakov in predstavnikov poslovnih krogov; prisotni pa bodo tudi zastopniki tukajšnjih Javnih skladišč in pa ministrstva za trgovinsko mornarico. Glavni predmet razprave bo proučitev uradne spomenice, ki so jo predložili italijanski strokovnjaki 'v zvezi" i Uvajanjem tako imenovanih »containerjev« v pristaniškem prometu. Poleg tega bodo strokovnjaki razpravljali tudi o poročilu podravnatelja Javnih skladišč ing. Colauttija o koristih, ki bi jih imele ladje, o-premljene za promet s container-ji za nadaljnji razvoj blagovnega prometa v našem pristanišču. Napovedan je tudi nastop predsednika podjetja Shell Italiana ing. Guicciardija ki bo poročal o izsledkih proučevanj, ki jih je na tem področju pred časom opravilo omenjeno podjetje. Približno o isti temi je govoril na običajnem tedenskem srečanju (v ponedeljek zvečer) tukajšnjih voditeljev krščanskodemokratske stranke na gradu Sv. Justa opol-nomočeni upravnik Tržaškega Lloyda in sorodne plovne družbe Adriatica ing, Cirrincione, ki je poudaril predvsem veliko zmanjšanje proizvodnih stroškov, do ka. terega je mogoče priti z uvedbo containerjev v pristaniškem delu. Govornik je v tej zvezi omenil, da ie treba za to delo predhodno temeljito pripraviti potrebne pristaniške naprave. V našem pristanišču bi bilo mogoče pravočasno kreniti na to pot in sicer s tem, da bi namenili prometu s con-tainerji pomol VII, ki je zdaj v gradnji. V tem pogledu bi imelo naše pristanišče celo velike prednosti pred Genovo in Neapljem, kjer se tudi pripravljajo na u-vedbo containerja, a jim za to primanjkuje potrebni 'ptostor. Pri prečkanju ceste jo je podrl avtomobil Včeraj zjutraj so na otorinola-ringoiatrični oddelek bolnišnice sprejeli 52-letno gospodinjo Atili-jo Ivančič vd. Grižonič iz Gažo-nov pri Šmarjah št. 91, ki je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Zenska je blizu stavbe št. 71 prečkala Ul. Giulia. Tedaj je v smeri proti Sv. Ivanu z avtom TS 73581 privozil 48-letni Vincen-zo Turco iz Ul. Flavia-Zavlje št. 20 in Ivančičevo podrl. Pri nesreči se je ženska pobila po nosu in začela krvaveti, si verjetno pre. bila nosno kost ter se ranila po kolenih. Zdraviti se bo morala 2 dni. nja registrirana, ali čo je sploh prispela v Rim. Tem priporočamo, da takoj pišejo na omenjeni naslov s prošnjo, naj jim nemudoma odgovorijo, kako je z njihovo prošnjo. Obenem pa naj pošljejo dokumente v priporočenem pismu s povratnico (raccomandata con ricevuta di ritorno). Ce tega ne bodo storili v določenem roku (do 22. nov.) ne bodo potem več imeli možnosti, ker je omenjeni rok za predložitev dokumentov nepreklicen. Rok za predložitev manjkajočih dokumentov je bil ponovno odprt z dekretom predsednika republike, ki je bil objavljen v Uradnem listu 22. avgusta, ker je bilo mnogo prošenj z nezadostno dokumentacijo. Z istim dekretom je bila tudi podaljšana za eno leto doba, v kateri mora posebna komisija proučiti vse prošnje. To pomeni, da bodo začeli z izplačevanjem odškodnine, če bo šlo vse v redu, šele ob koncu prihodnjega leta, ali v začetku leta 1968, to je 23 let po koncu vojne, 5 let po izidu dekreta predsednika republike o izplačilu odškodnine in 7 let po zadevnem dogovoru med Italijansko in zahodno-nemško vlado. Vsak komentar bi bil odveč! poplave ter poudarilo, da je treba čimprej poskrbeti, da ■“ v kraju gospodarski DANAŠNJA ZBOROVANJA KPI: ob 10.30 v kinu Alabarda zborovanje upokojencev. Govoril bo sen. Umberto Fiore, glavni tajnik Italijanske zveze upokojencev in Arturo Calabria, deželni svetovalec KPI in tajnik Nove delavske zbornice CGIL. Popoldne ob 16. uri v kinu Verdi v Miljah enako zborovanje pod predsedstvom Emilia Semillija. Ob 11. v Ul. dellTstria - vogal Ul. Ponzlana (Jole Burlo); ob 12. na Trgu Oberdan (Claudio Tonel); ob 17. na Borznem trgu (inž. Anto-nino Cuffaro); ob 18. na Trgu Garibaldi (Silvano Bacicchi). PSI-PSDI: ob 17.30 na Kolonkov-cu - zasilne hiše (slovenski govornik in Lonza); ob 15.30 na rebri pri Sv. Ani (Poggio S. Anna) nebotičniki (Lovero); ob 16.30 v Ul. Catalani 2 (Lovero); ob 18. na Trgu Goldoni (Pittoni, Pierandrei in Balzano). PSIUP: ob 10.30 na Opčinah (Francesco Franco), oh 12.15 pri izhodu iz ladjedelnice Sv. Marka (Francesco Franco), oh 17. na Trgu Garibaldi (Elio Luches), ob 18.30 na Trgu republike (Fausto Monfal-con). Odposlanstvo iz Latisanc pri predsedniku Berzantiju Po seji deželnega sveta je predsednik deželnega odbora Berzanti sprejel odposlanstvo zastopnikov Latisane, sestavljeno iz tajnikov in drugih predstavnikov strank KD, KPI, PSI, PSDI, PLI in MSI. Delegacija je opozorila dr. Berzantija na hudo razočaranje in skub prebivalstva spričo posledic ’ ' ---’ ' ’ ' i treba se obnovi o in socialno življenje Dr. Berzantiju so tudi nakazali 'ukrepe, ki so potrebni v ta namen. Med drugim je delegacija zlasti poudarila potrebo po podelitvi nujnih kreditov trgovcem, da lahko obnovijo svoje zaloge blaga. Berzanti je zagotovil, da bo storila dežela vse, .kar je v njeni moči, zlasti pa da se obnovi proizvodna učinkovitost kmetijstva, industrije, trgovine in o-brtništva. ---------- Peticija Karnijccv deželnemu svetu Včeraj je odposlanstvo Karnij-cev, ki ga je vodil svetovalec De Caneva (KPI) obiskalo predsednika deželnega sveta d'e Rinaldini-ja ter mu izročilo peticijo, podpisano po 1433 prebivalcih Karnije. V peticiji navajajo razne potrebe in zahteve Karnije, da bi pospešili njen gospodarski in socialni razvoj. Peticija vsebuje 12 točk, v katerih so navedena razna potrebna javna dela, pogozdovanje, živinoreja, turizem, ljudska stanovanja itd.----------- Berzanti bo predaval o novi deželni finančni družbi Na pobudo tržaške trgovinske zbornice bo predsednik deželnega odbora dr. A. Berzanti prihodnji petek (11. novembra) ob 18. uri predaval o »Vlogah in perspektivah nove deželne finančne družbe«. Predavanje bo v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo št. 5 s pričetkom ob 18. uri. Glede na to, da bo nova finančna družba v prihodnje lahko občutno vplivala na razvoj naj. različnejšib gospodarskih dejavnosti v okviru dežele, je pričakovati, da se bodo predavanja udeleži-li številni predstavniki poslovne, ga življenja iz vse dežele V SOBOTO IN NEDELJO V POMORSKI POSTAJI Strokovno srečanje o pristaniškem delu V soboto in nedeljo bo na tržaški pomorski postaji 8. vsedržavno Tatovi na delu Tatovi so ponoči vedno na delu in predvsem kradejo motorna kolesa ali pa predmete v notranjosti parkiranih avtov. Predvčerajšnjim se je 20-letni radiotehnik Dušan Ražem iz Bazoviške ulice 14 zglasil na letečem oddelku in prijavil tatvino vespe TS 32115, ki jo je bil pustil v Ul. Fetrarca v bližini stavbe št. 8 Vespa je bila vredna 1(!0.00(! lir. 27-letni trgovec Orlando Pečar s Pendice Scoglietto 5-1 je predvčerajšnjim na komisariatu Kolo-nje prijavil tatvino rezervnega kolesa in plašča v skupni vrednosti 63.000 lir. Pečar je pustil svoj avto TS 81731 blizu doma, ponoči pa so tatovi s silo odprli vrata . avtomobila in odnesli omenjena predmeta. Preiskavi sta v teku. ..iiiimMiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimimiiuiiiimiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiHiiimiiiii' IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Jugoslovanski avtomobilist obsojen zaradi povzročitve smrtne nesreče Obtoženi Frane Kolnik, ki je pridržan v zaporu, obsojen na eno leto in pol zapora - Proti strogi obsodbi je vložil priziv Pred kazenskim sodiščem (predsednik Corsl, tožilec Ballarini zapisnikar De Paoli, obramba Roncelli, zastopnika zasebne stranke Anno-scia in Sardos), se je moral zagovarjati 20-letni jugoslovanski državljan Frane Kolnik, rojen v Ljubljani, a stanujoč v Kopru - Zupančičeva 15, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil 56-letnega Agosti-na Porcelluzzija iz Ul. Gravisi 2/3. Prometna nesreča, ki je Kolnika JUGOSLOVANSKA BEGUNCA ZA ZAPAHI Spečemu pijanca pobrala denar, uro in dva prstana Eden od njiju je v neki trgovini plačal račun s francoskimi bankovci izven obtoka Agenti letečega oddelka polici-1 ni imel opravka s tatvino.^ Pove-je so prejšnje dni imeli opravka z dvema Jugoslovanoma, ki sta zagrešila tatvino, eden pa tudi goljufijo. Gre za 22-letnega Mira Ko-liča iz Splita in 20-letnega Borisa Antoliča z Reke, Oba so agenti prijavili sodišču in ju bodo danes odpeljali na javno tožilstvo, 20. oktobra se je na letečem oddelku zglasil 47-letni kramar Mi-chele Romito s Trga Venezia d in prijavil tatvino dveh zlatih prstanov, zapestne ure in 36.000 lir. Romito je prejšnjega dne v družbi nekega Pepija popival v nekem baru v Ul. Capitelli 3. Bilo je ie pozno, ko je zapustil lokal, potem pa legel na Trgu Cavana in zaspal. Ko se je sredi noči prebudil in odšel domov, je ugotovil, da so ga okradli. Dva dni kasneje je Romito na Ponterošu srečal nekega znanca policije in ga obdolžil, da ima njegovo ukradeno zapestno uro. Izkazalo se je, da znanec policije dal je, da mu je uro za nekaj denarja izročil neki Jugoslovan. Na podlagi opisa so policisti kmalu iztaknili Antoliča in tako je prišlo na dan, da sta on in Količ domov grede zagledala pijanega Romito ter mu pokradla omenjene predmete. Toda ni še konec. Pri Količu so agenti našli 100 francoskih frankov izven obtoka in spomnili so se, da je neki moški v trgovini z oblačili Giuseppine Brezar v Ul. Cavana 11 kupil srajco in kravato ter plačal s francoskimi franki. Lastnica je preračunala zne- sek in neznancu — bil je Količ — vrnila še 6000 lir. Ko pa je hotela denar menjati v banki, so ji oo-vedali, da ni več v obtoku. Količu in Antoliču ni preostaja, lo drugega kot izpovedati svoje grehe, zato so agenti oba obto- žili tatvine z obteževalnimi okoliščinami, Količa pa še zaradi goljufije. pripeljala pred tržaške kazenske sodnike, se je pripetila 25. oktobra zvečer okoli 19. ure v bližini poslopja št. 60 v Ul. Flavia. V tistem trenutku je deževalo, vidljivost ni bila prav dobra in tudi cestna razsvetljava je na tistem mestu nekoliko pomanjkljiva. Tedaj se je Kolnik peljal z avtom fiat 600/D s koprsko registracijo KP 52-23 Iz Trsta proti Kopru. V avtu sta bila z njim 22-letni Kajetan Srdoč In 20-letna Radmila Srdoč. Dekle je sestra Kajetana Srdoča in Kolnikova zaročenka. Dinamika nesreče je bila zelo zapletena. Kolnik je izjavil, da je nenadoma zagledal pred seboj senco in da je trenutek nato trčil v človeka. Trdil pa je, da se je ta pripetila izven zebrastega prehoda za pešce. Priznal je, da je opazil na svoji desni strani neki avto, ki Je bil že skoraj ustavljen, ali pa se je le počasi pomikal naprej. Potek nesreče sta opisala, seveda po svoje, dva očividca. Predvsem so karabinjerji poiskali šoferja avtomobila «fiat 500», ki se je po izjavi nekaterih prič ustavil, da bi dovolil prehod po zebrastem prehudu Porcelluzziju. Res pa je, da je ta avtomobilist odšel naprej takoj po nesreči in da so ga agenti našli šele nekaj ur pozneje. Kolnikov zagovornik je tudi na obravnavi poudaril čudno obnašanje te priče, saj so ga morali sodniki poklicati na obravnavo s pomočjo karabinjerjev. Za sodnike pa je bilo pričevanje Lucia Castellanija (ta je bil namreč šofer «fiata 500») skoraj odločilno. Castellani je namreč izjavil, da se je on ustavil ter da je v istem trenutku opazil, kako mu Je izza hrbta pribrzel Kolnikov avto, in sicer z veliko hitrostjo. Zagovornik je skušal sicer izpodbijati to tezo, češ da se ne more oceniti hitrost kakega avta, ki prihaja od zadaj, toda žal je tudi priča Bruno Baldas izjavil, da je bila hitrost Kolni-kovega avta zelo visoka: od 70 do 80 km na uro. Zastopniki zasebnih strank (pet ki spoznajo obtoženca za krivega in da naj ta poravna vso moralno in materialno škodo. Samo en zastopnik je zahteval okoli 15 milijonov lir odškodnine. Javni tožilec je s svoje strani zahteval, naj sodniki obsodijo Kolnika na 3 lfita zapora in na 10.000 lir denarne kazni. Tožilčeve zahteve so bile v skladu z novimi zakonskimi določbami, ki predvidevajo tudi do pet let zaporne kazni za nenamerne umore. Obtoženčev zagovornik odv. Roncelli se je krčevito boril, da bi znižal zaporno kazen vsaj na 1 leto zapora (v tem primeru bi bila ta le pogojna), toda sodniki so ob sodili Kolnika na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 8.000 lir denarne kazni. Ker je mladenič v zaporu, ga niso izpustili na svobodo. Poleg tega bo moral plačati 150.000 Ur zastopnikom zasebnih strank, o odškodnini bodo razpravljali na pristojnem sodišču. Na srečo je Kolnik zavarovan ter so v teku pogajanja za poravnavo škode. Takoj po obravnavi je obsojenec vložil priziv proti razsodbi. Sodniki so mu tudi odvzeli pravico, da upravlja avto z jugoslovansko šofersko izkaznico na italijanskem ozemlju. Včeraj se je nadaljevala tudi o-bravnava proti obtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi ponarejanja menic, goljufij in podobnega Na dnevnem redu je bilo še vedno zasUševanje številnih prič. Sodniki bi jih morali zaslišati okoli 70, toda mnogi niso bili prisotni. V petek bodo sodniki zaslišali še 6 prič in potem zaključili dokazni postopek. Včeraj se je prikazal na sodišču tudi en obtoženec, ki do sedaj ni bil nikoli prisoten: Giuseppe Izzinoso. Moški, ki Je poznan iz procesov proti IndeUcatu in Pietro-bonu, Je izjavil zapisnikarici (g.čni Lidii Sferco), da mu ne gre za to, da l- prisostvoval obravnavi, želel pa bi, da bi mu sodniki ne prisodili več kot 6 mesecev, kajti v tem primeru bi bil deležen amnestije. LADJE V PRISTANIŠČU IMlria, Palladlo, Borea, Paclnotti, Adige, Vivaldi, Geremia, Cesare, Sal-pa II, D’Amico, Antonio, Monte Be-rico, Ausonia (It.); Orebič, Vipava, Marko Marulič (Jug.); G. Calitsis, Sas, Tav-ros, Mitera (Gr,); Carmela (Izr.).; Eusakgn (Niz.)i Al Zflkazik (ZAR); Loide Brasil, Buarques (Braz,); Mati (Al.); S. Maastricht (Niz.); Export Challenger (ZDA); Indian Triumph (Ind.): Valeria, Old Oak, Coral (Pa.); Kaykaba Maru (Jap.); Weter (SZ); Alexandra I (Dl,); Al Fares (Liban.). Gledališča VERDI Danes z «Alilo» otvoritev sezone Danes se bo v gledališču Verdi začela operna sezona 1966.67 z gala predstavo Verdijeve opere «Atila», ki v Trstu ni bila uprizorjena ž* več kot eno stoletje in kil predstavlja zaradi tega dejansko novost. V glavni vlogi bo nastopil sloviti bolgarski basist Boris Christolf, v ostalih važnejših vlogah pa bodo nastopili sopranistka Marceila de Osma, tenorist Ruggero Bondino in baritonist Silvano Carroli. Nastopila bosta še Raimondo BottegheUl in Vito S lisca. Opero bo dirigiral Oliviero de Fa-britiis, zborovodja je Aldo Danieli, režiser pa Aldo Mirabella Vassallo. Scene je po osnutkih Lorenza Chi-glie izdelal Sormanl. Predstava velja za red A v vse!) prostorih. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic samo za zgornjo galerijo (loggione). ker so vsi ostali sedeži razprodani. Razstave Slikar Andrej Košič, goriški rojak iz rupe razstavlja svoja dela v pasaži Rossoni do ll. novembra. NALEZLJIVE BOLEZNI V razdobju od 31.10. do 6.11. so tržaški občini zabeležili naslednje število primerov raznih nalezljivih. obolenj: škrlatinka 9, parati-fus 1, meningitis 1, ošpice 1, norice 1, vnetje priušesne slinavke 8, nalezljivo vnetje jeter 2. Nazionale 15 30 «La battaglia del giganti« Todd A-O 70 mm. Technico-lor. Henry Fonda, Robert ShavV, Dana Andrevvs, Annamarla Pieran-geli. Excelsior 16,00 «11 grande colpo dei 7 uomini d’oro» Technicolor. Ph‘* lippe Leroy, Rosanna Podesti. Fenlce 16.00 «A Sud-Owest di Sond-ra» VVestern v technicoloru. Marlon Brando. Ede« 16.00 «La calda preda« East-mancolor, Jane Fonda. Prepoved«' no mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30 »Corne rubare un miilione di dollari... e vlvere feli' ci» Technicolor. Audrey Hepburn. Peter 0’Toole. Ritz (Ul. S. Francesco 10) 16.00 «P'r poetoi dollari ancora« Techmicolof-Giullano Gemma. Alabarda 16.30 «1 proibiti amori dl Tokyo» Yusuke VVatanabe. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Amburgo squa-dra omicidi« Ingrid Andree. prepovedano mladini pod 18. letom. Crlstailo 16.00 «Arabesque» Technl-color. Sophia Loren. Gregory Pečk. Aurora 16.30 »La 18 spla», Garibaldi 16.30 ((Agente Coplan ”7 misslone spionaggio« Virna Lisi. Zadnji dan Capitol 15.00'«My Fair Lady» Tech-nlcolor. Todd A-O. Audrey Hepburn. Impero 16.30 «Mary Poppins«. Moderno 16,00 «Nodo scorsoio« Troy Donahue, Jeo Haetherton, Barry Sullivan. Vittorio Veneto 16.00 »Controssesso« Ugo Tognazzi, Nino Manfredi. Pre' povedano mladini pod 14, letom. Ideale 16.00 «Magia d’estate» Terij-nicolor. Dorothy Mac Guire. Sledi barvna risanka «P.ppo al mare«. Astra 16.30 »Casanova 70» Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazla 16.00 «L’ora del grande at-tacco« Dirk Bogarde, Dinah Sheri-dan. SLUŽBA OBČINSKEGA NIKA. Za poklic v praznični1! dneh v primeru, če ni mogoče na.t*| drugega zdravnika, je treba tele*0' nirati na št. 90-235. KII\Q PROSEK-KONTOV EL predvaja danes, 9. t. m. ob 19.30 uri Panavision barvni film: GLIINDOMABILI DELL’ARIZONA (NEUKROTLJIVI IZ ARIZONE) Igrajo: GLENN FORD, HENRY FONDA, SUE ANE LANGDON in HOPE HOLIDAY Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! -gSMMSiMMk predvaja danes, 9. t. m. ob 18. uri Columbia film: LA JENA DIL0NDRA (LONDONSKA HIJENA) Igrajo: BERNARD PRIČE, DIANA MARTIN, TONY KEN-DALL, DENISE CLARK in drugi Razna obvestila! vi.' Tržaški filatelistični klub iL. Košir«, Danes, 9. t. m. bo redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih kluba, Ul. del Montecchl 6. Olanom so na razpolago novi katalogi za le to 1967. Člani, ki želijo razstavljati na filatelistični razstavi v Gorici, naj se javijo na sestanku z zbirkami, ka. tere morajo biti dostavljene razstavnemu odboru do 15. t.m Članom, ki so razstavljali na Bledu, v Sisku, Beogradu in Istanbulu, bodo razdeljene podeljene diplome in kolajne. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 8. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMRLI SO: 57-1 etn i Francesco Fal-zari, 77-let.na Cristina Cadelil vd. De Mattia, 79-letna Maria Fabro vd. Tu-mia, 46-letni Antonio Scrobogna, 90-letna Gluseppina Zrimšek vd. Scoc-chl, 80-letni Martino Milkovič, 464et-ni Giovanni Sedmak. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi s; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vlelmettl, Borzni trg 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlPAlabarda, Ul. dellTstria 7; Al Galeno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. Ljudska prosveta Odbor za upravo Prosvetnega ma na Opčinah priredi v soboto ' • novembra ob 20.30 v Prosvetnem o mu na Opčinah kulturni večer, sporedu 'bo koncert pevskega zb0„. «Svoboda» iz Sežane in nastop donjla če dramske skupine, ki bo uprizor^ veseloigro Antona Čehova »Medved • TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. »v. ErnučlAku Irlelon UI-7D2 Novo: Riha: KAPITAN SE MENJA 850 Ur Sporočamo žalostno vest, je za vedno zapustil naš dragi m‘ oče in nono Jožef Sirk Pogreb nepozabnega pokojh^® bo danes, 9. t. m. ob 15. u5’!s*e. hiše žalosti na domače pokopali« ŽALUJOČA DRUŽIŠ In drugo sorodstvo Sv. Križ, 9. novembra 10®® SE TIRANA ODDALJUJE OD PEKINGA? Albansko vodstvo ni navdušeno nad »kulturno revolucijo« ^ celem nizu slavospevov pomembnejše dogajanje na V zadnjem mesecu in kaj več je bilo več priložnosti, da bi Tirana Pokazala Pekingu svojo brezmejno predanost in svoje navdušenje nad vsem, kar se na Kitajskem b°gaja, začenši s proslavo 17. obletnice kitajske revolucije (1. oktobra) pa do referata na 5. kongre-su albanske stranke dela (1. novembra). Medtem je eksplodirala četrta kitajska jedrska bomba; prišel je na vrsto albanski minister za zunanje zadeve s svojim govorom v generalni debati ZN; podpisan je bil sporazum o kitajski pomoči albanski industriji nafte; razvila se je široka propagandna dejavnost Pred kongresom in pred 25-letnico ustanovitve partije. Bilo je torej priložnosti na pretek- In so te priložnosti bile izkoriščene v tistem obsegu, kot oi bjlo pričakovati in kot bi bilo lo-g*cno glede tega na veliko povezanost med Tirano in Pekingom? Ivo analizira albanske nastope ob teh priložnostih, opazovalec ugotovi, da se — za veliko razliko od prejš-nJih let, ko se je v Tirani hvalilo Vse, kar se je na Kitajskem dogajalo — sedaj opažajo znaki določene rezerviranosti nasproti nekaterim aspektom kitajske politike. Pri proučevanju uradnih in poluradnih tekstov, ki so po navadi Polni slavospevov na račun Kitajske, je umestno razmotriti ne le tisto, kar v teh slavospevih vidi-b?°. pač pa tudi to, česar v njih m. Uvodnik partijskega glasila «Že-f'1] i populit* n.pr. je 23. oktobra bil posvečen Kitajski v zvezi s po-dehtvijo kredita albanski indu-s“iji nafte. V tem uvodniku gla-su|o dviga v nebesa vse, kar se na JVjtajskem dogaja, in sicer, da je ivitajska ^trdnjava socializma*, da ,a Enver Hodža in Maocetung «kovača prijateljstva, ki temelji u.a načelih proletarskega interna-cionalizma*. da je »kitajsko ljud-sivo doseglo velike zmage v socia-usticni izgradnji* itd. O vsem se govori, le o tistem ne, kar je trenutno Pekingu najbolj pri srcu — u sicer o «kulturni revoluciji*. O cm ni niti besede, pa čeprav je uano, da Albanci niso nikoli skoparili v pohvalah Kitajski. V brzojavki Enverja Hodže, Meli-JUcta šehuja in Hadžija Lešija, not najvišjih albanskih voditeljev i, cczoim pekinškim osebnostim ob -letnici proglasitve LR Kitajske, “reJ v dokumentu, ki po navadi irnjuje politiko določenega trenut-J*: je bilo rečeno veliko tega, kar * i J,cem prija, toda v petsto be-edah te brzojavke ni niti ene, ki kakor koli omenila ali vsaj nagnila na «kulturno revolucijo*! i I^a svečani akademiji ob isti pridnosti v Tirani je kitajski odpravnik poslov Vanhsihsuen obšir-b govoril o kitajski politiki in v viru tega poudaril aspekte, smo knt *'er razredno vsebino «velike uiturne proletarske revolucije*, ovornik z albanske strani je bil R edsednik vlade Šeku, ki je hvalil LSk° 'n njeno politiko, toda v u besedah le enkrat omenil »kul-rno revolucijo*, če se ve, ob .aksni priložnosti je bilo to izre-iJ?° *.n s kakšnim odnosom podre-Ubsti Kitajski, je neomenjanje ajbolj značilnega političnega do Ivanja na Kitajskem več kot zna- ni5e £na brzojavka z istimi pod-2qS1’ *i je bila poslana v Peking kak 0 . °^ra, da bi se poudarilo, vna ie *uspešni poskus na daleč kom6 rakete z jedrskim izstrelka1 ^bgbdek velikega zgodovin-A0(i k P°muna». govori v svojih niti aesedah o marsičem, vendar tu,.. z en° besedo ne omenja «kul-ue revolucije*. dev K?Ski minister za zunanje za-šoim ir Nase je v generalni skup-Osn • imel 30. IX. velik govor, i ,bym motiv njegovega govora • ottie •? K‘taiska politika. Toda niti cmi ni »kulturne revolucije*. ta*?^s1» Orit.nn je ?c našemu ljudstvu...* Očitno vipi°,a aitajsko-albanska teza o tam u™ izdajstvu ni našla op ’ kler bi jo bila morala. hov?Prav ie podprl Kitajce v nji-zunanji politiki, se Enver je* ,a n‘ lotil «kulturne revoluci- na račun Kitajske se je naj-Kitajskem le enkrat omenilo gre za strah samega albanskega vodstva, da bi podoben kurz v Albaniji znal biti poguben za sam režim v Tirani. Morda pa gre le za pritisk, da bi Kitajska dala več pomoči. Določeni odstavki referata Enverja Hodže bi se mogli razlagati tudi kot odstopanje od »revolucionarne* linije totalne borbe. Šef albanske stranke je dal naslutiti, da bi Albanija želela dobre odnose z drugimi državami, posebno s tistimi iz vzhodne Evrope, z državami Balkana in Jadrana. To se sicer ločuje od besed, kot so «z odvratnostjo je treba odkloniti miroljubna gesla hruščevjancev*, vendar pa se vsiljuje vprašanje: pri katerih mislih in izrazih Enver Hodža taktizira? Ali bi se iz vsega tega dalo sklepati, da Albanija noče porušiti vseh mostov s svetom, v katerem dejansko živi. Določeni novi znaki distanciranja od Kitajske so v vsakem primeru vendarle zanimivi. J. PALAVRŠIC °stali ,’n s tem tako Kitajcem kot Alha^u svetu dal na znanje, da se H=IJa ne soglaša s tistim, kar tem tes dogaja na Kitajskem. V ali n .enutku je težko pojasniti, tajski j to Pomeni opozorilo Ki-cah V , naj razmisli o posledi-»kulturne revolucije*, ali pa «Fantazija» miniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiii,1111,iniiimi,1,1,1,11,nummnnunMMMmnimnniiiHMmmnmmmimmiHmHinHHHimnmnmiiHHmmm, «Avala-film» namerava snemati film o sarajevskem atentatu Film »Vojna in mir* je dokončan BEOGRAD, 8. — Beograjsko filmsko podjetje nAvala film* se je odločilo, da bo napravilo film o sarajevskem atentatu, ki je član «Mlade Bosne* Princip s strelom iz samokresa umoril av-slroogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda habsburškega ki bi moral zasesti prestol po smrti cesarja Franca Jožefa, in njegovo ženo princeso Sofijo. Kakor je znano, je ta a-tentat služil Avstro-Ogrski kot povod za napoved vojne Srbiji, to se pravi kot povod za začetek prve svetovne vojne. Beograjsko filmsko podjetje se je dogovorilo s prof. Vladimirom Dedijerjem, da bi smelo v ta namen uporabiti njegovo zgodovinsko delo «Sarajevo 1941». Sedaj so v teku pogajanja z ne katerimi tujimi filmskimi podjetji za uresničenje tega načrta v koprodukciji. Režijo filma bi poverili poljskemu režiserju Vajdi, ki trenutno snema v Jugoslaviji film tRajska vrata*. Kar zadeva zasedbo glavnih vlog in predvsem nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo, vodstvo podjetja «A-vala film» računa s sodelovanjem tujih filmskih umetnikov. Tudi drugo jugoslovansko filmsko podjetje in sicer tBosna film* iz Sarajeva je imelo v načrtu film, ki bi bil posvečen atentatu v Sarajevu. V ta namen je v letošnjem avgustu izmenjalo nekaj misli z Giuseppom De Santisom, ki se je ponudil, da bi prevzel režijo tudi za film «Na Drini most» po slovitem delu jugoslovanskega nobelovci Iva Andriča. MOSKVA, 8. — Pred dvema tednoma, 28. oktobra, so posneli zadnje kadre za veliki film »Vojna in mir*. Tako poroča moskovski časopis «Sovjetska Rusija*. Film je delal Sergej Bondarčuk in prva dva dela »Andrej Bolkonski* in tNataša Rostova» sta bila že končana in prikazana občinstvu v Moskvi, medtem ko sta bila druga dva dela dokončana šele se daj, vendarle šele v grobem srni slu, ker bosta dostopna občin stvu šele v prihodnjem letu ta ko da bo ves ta film v štirih de lih v celoti prikazan šele ob 50 obletnici oktobrske revolucije. S. h. TUDI ALPSKI SVET JE SPELE010ŠK0 ZANIMIV Vgornjem Posočju so našli novo jamo Ob cesti na Mangart je na višini 2000 m vhod v jamo, ki je letos ne bodo mogli raziskati, kar preprečujejo vremenske razmere Slovenski Kras z obilico kraških objektov in pojavov je ustvaril temelje svetovnemu jamoslovju. Po tem našem, kakor mu danes pravimo klasičnem Krasu, so se zgledovali jamoslovci po vsem svetu, ko so tudi doma začeli raziskovati zanimive kraške pojave in prodirati vedno globlje v notranjost naše zameljske skorje. Obilica kraških objektov v tem našem klasičnem delu naše zemlje pa je nekako odtegnila naše jamoslovce od aJipskoga sveta tako, da so nas drugi narodi, posebno Avstrijci, v raziskavi alpskih kraških pojavov celo prehiteli. Medtem ko imamo na Krasu raziskanih in registriranih že nad 3 000 objektov, smo pri raziskavi naših alpskih predelov v tako rekoč šele na začetku. Prva brezna v Kamniških planinah so jamarji raziskali šele po osvoboditvi. Nato je vzbudilo veliko pozornost Triglavsko brezno, ki pa bo zaradi obilice ledu ostalo še dolgo velika uganka. Posebno pozornost je letos vzbudila Pološka jama pri Tolminu, ki se je po dolžini že uvrstila na 4. mesto, čeprav jamarji še niso prodrli do njenega konca. Medtem pa so marljivi idrijski jamarji prisluhnili govoricam o neki večji jami na Mangartu, katero so pred kakimi 20 leti že obiskali mladi rudarji iz Loga pod Mangartom. Dne 29. in 30. oktobra so jo s pomočjo nekega domačina resnično našli. Jama leži ob cesti, ki pelje na Mangart vendar že za prevalom proti Koritnici v višini kakih 2000 metrov. Odpira se pod Rdečo skalo, zato bo verjetno dobila tudi ime jama pod Rdečo skalo. Poteka najprej v rahlem padcu in postane že po 200 m izredno suha, tako da se na stenah tvori neka snov podobna soli, ki kemično še ni ugotovljena. V dolžini kakih 1000 metrov pa se začne strmo spuščati in bodo za nadaljnje prodiranje potrebne lestve, ki jih tokrat jamarji niso imeli s seboj in so tu tudi obtičali. Zaradi velike višinske razlike do Koritnice, Kjer pritekajo vode na površje in ki tvori torej njeno erozijsko bazo bi znala ta jama postati zelo zanimiva. Seveda pa so tudi tukaj vsa ugibanja odveč, ker je prav pod- iiiimmiiiiimiMHiiiitiHiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiii Nad deset tisoč milj poti na komaj 12 m dolgem čolnu VVALLINGTON, 8. - Danes je prispela na Novo Zelandijo neka angleška družina, ki je opravila 10.400 milj dolgo plovbo po Indijskem oceanu. Pri tem pa je treba dodati, da je to pot opravila tudi 93-letna starka in to na ladjici, ki je komaj dvanajst metrov dolga. Angleška družina Cole je odpotovala 8. januarja iz Mombasa v Keniji na krovu le večjega čolna »Galinule*. Družino sestavljajo »poveljnik* ladje George Cole, ki je star 61 let, njegova žena Jean stara 50 let, 24-letna hčerka in 21-letni sin ter Georgejeva mati 93-letna Emily. Ko so prispeli na Novo Zelandijo je 93-letna starka izjavila, da se zelo dobro počuti in da skoraj ne more verjeti, da je že prispela na cilj. George Cole je izjavil, da ne izključuje možnosti, da bi se za stalno naselil na Novi Zelandiji. Vse bo odvisno od klime, je rekel. Za sedaj bodo Colejevi odšli v Nelson, da bi tam obiskali neko družino, ki je pred časom živela v njihovi bližini v Keniji. Nekaj časa se bo družina Cole ustavila v Otočnem zalivu, 24. novembra pa bo odpotovala proti Vaucklandu. zemlje tisto, kjer se ugibanja jamarjev le redkokdaj uresničijo. Prav Pološka jama nam je letos pokazala, da se konec nikdar ne da predvidevati. In če se bo nekaj podobnega ponovilo tudi na Mangartu, bomo imeli opravka z velikanko, ki bo vrhu vsega tudi v morfološkem pogledu zelo zanimiva. Ko so se idrijski jamarji vračali proti Logu, je že močno snežilo. Letos torej ne bo mogo,-če nadaljevati z raziskavo, pač pa bo ta nova jama pritegnila domače in tuje jamarje že prihodnje leto. Zato si toliko bolj želimo, da bi se tudi jamarji v tem zanimivem predele končno zganili in se organizirali, pri čemer bi jim morali pomagati predvsem turistični delavci. Idrijski jamarji so medtem že prisluhnili tudi govoricam o drugih jamah v tem alpskem svetu, ki postaja tudi v speleološkem pogledu vedno bolj zanimiv. S. L. PREJELI SMO Libri e riviste dTtalia. Rassegna bibliografica mensile. N. 200. An-no XVIII. Ottobre 1966. Presiden-za del Consiglio dei Ministri. Ser-vizi Informazioni e proprietš let-teraria. Roma. Biicher und Zeitschriften Italiens. Biicherrundschau. — (Zvveimonat-lich). N. 4. Jahrgang IX. Juli-August 1966. Ministerprasidium. Informationsdienste und Literari-šehes Eigentum. Rom. OB 49. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Čiderin, ustvarjalec sovjetske diplomacije 2. čiččrinovi predlogi zaslužijo, da se pri njih ustavimo. Med pripravami za konferenco v Genovi je Čičerin svoje misli nanizal v pismu, ki ga je poslal V.L. Leninu. To pismo je bilo prvič objavljeno šele leta 1959. V njem čičerin oblikuje pacifistični program socializma za ves svet. To so globoke, daljnovidne misli, ki so hitele za desetletja naprej. V začetku pravi čičerin: »Gre za «najširši pacifistični program«, ki ga doslej nismo imeli, pa noj bi bil med temeljnimi poglavji našega nastopa. Dosedanja napotila CK vsebujejo samo posamezne odlomke. Zato se prvič lotevam celotne naloge.* Ko tako čičerin ugotavlja svojo prioriteto, razgrinja takle načrt: «V sodobne rutinske mednarodne oblike moramo vpeljati nekaj novega, s čimer bi preprečili, da bi omenjene oblike postale orodje imperializma. To novo raste tako iz naših izkušenj in našega ustvarja nja, kakor iz ustvarjalnega življenja, ki poteka sredi rastočega razpadanja in krhanja imperialističnega sveta. Kot posledica svetovne vojne se je razširilo osvobodilno gibanje vseh zatiranih in kolonialnih narodov. Svetovni imperiji se tresejo. Naš mednarodni program mora uvajati v mednarodno dogajanje vse zatirane kolonialne narode. Treba je priznati vsem narodom pravico do odcepitve ali do home rule... Novost pri našem mednarodnem programu mora biti zahteva, da bi se konferenc in ko misij udeleževali črnski in drugi kolonialni narodi enakopravno z evropskimi narodi in bi imeli pravico, ne dopustiti vmešavanja v svoje notranje življenje. Druga novost mora biti obvezna udeležba delavskih organizacij... Vendar ti dve novosti ne bosta zadostovali, da bi zaščitili zatirane narode in preganjane dežele pred premočjo imperializma, kajti peščica voditeljev kolonialnih narodov se lahko spremeni v lutke, prav tako kakor izdajalski delavski voditelji. Nadalje moramo določiti še načelo nevmešavanja mednarodnifi konferenc ali kongresov v notranje zadeve posameznih narodov. Uvesti je treba prostovoljno sodelovanje in pomoč močnih slabim, ne da bi se drugi podrejali volji prvih.* In Ciččrin nadaljuje: »Tako se poraja pri nas zelo pogumen in popolnoma nov predlog: SVETOVNI {01............................... KONGRES z udeležbo vseh narodov zemeljske oble na podlagi popolne enakosti, na podlagi priznanja pravice do samoodločbe vsem zatiranim narodom, pravice do popolne odcepitve ali do home rule, hkrati z udeležbo delavskih organizacij, katerih zastopniki naj sestavljajo tretjino delegatov kongresa. Namen kongresa naj bo doseči popoln sporazum, ne pa izvajati nasilje nad manjšino. Učinkuje naj s svojo moralno avtoriteto Praktično naj sestavi tehnične komisije, ki naj bi izvedle naš najširši ekonomski program za svetovno obnovo... svetovni kongres naj ima samo moralno avtoriteto, naj bo prizorišče, kjer se potegujejo za sporazum. Arbitraža naj prepreči vojno.* Ali niso ta načela danes splošno priznana? mnoga so zapopadena v ustanovni listini Organizacije združenih narodov. Konkretni so čičerinovi predlogi zoper vojno: splošno zmanjšanje o-borožitve, prepoved podmornic, kemičnih plinov, minometalcev, ognjemetov in letalskega orožja. Izredno zanimivi so predlogi z gospodarskega področja: »Tehnične komisije, ki naj bi jih določil svetovni kongres, bodo pazile, da se bo izvajal najširši program svetovne obnove. Programa ne bi nikomur vsiljevali. Slonel bi na prostovoljnosti, v korist vsakega udeleženca. Pomoč bodo prejemali slabo razviti. Tako bo treba zasnovati železnice in plovne poti po rekah in morjih vsega sveta... Kapitalu razvitih dežel bomo predlagali, da se zgradi dolga železniška proga London-Moskva- Vladivostok (Peking)...* Ne manj zanimivi so predlogi, kako urediti odnose med silnimi in slabimi deželami: »Sploh bo pomoč silnih slabim poglavitno načelo svetovne obnove, ki jo je treba izva jati ustrezno zahtevam gospodarske geografije in na podlagi načrtnega razdeljevanja sredstev. Do svetovne zlate valute bi lahko prišlo samo takrat, ko bi se s pomočjo silnih dvignile gospodarsko slabotne dežele; ta dvig bi bil vsem koristen... S tem, da močne dežele pomagajo slabim, si odpirajo tržišča in vire surovin. Iz omenjenih razlogov bomo predložili, da se načrtno razdeljuje zlato, ki sedaj brez haska miruje v zakladnicah ameriških bank. To načrtno razdeljevanje zlata vsem deželam bo treba povezati nasploh z načrtnim razdeljevanjem naročil, trgovine, preskrbe z manjkajočimi proizvodi ter z vsestransko gospodarsko pomočjo deželam v razsulu. Ta pomoč lahko dobi obliko posojila; pri načrtnem gospodarstvu bi ga lahko pričeli vračati že čez nekaj let.* Ko bereš te izvlečke iz davnega čičerinovega pisma, se ne moreš oteti vtisu, da veljajo še danes. Sprejemaš jih kot pereča vprašanja naših dni. čičerin je pred 44 leti genialno predvideval potrebe in poti človeškega razvoja. S tem svojim svetovnim programom je daleč prekosil svoje sodobnike. čičerin se je zavedal, da uresničitev tega programa ne bo lahka. Na koncu pisma je zapisal trezno: «Vse zgoraj omenjeno daje predstavo o tem, kaj je mogoče teoretično doseči pri buržoaznem redu, kar pa bo v zgodovinski resničnosti naletelo na nacionalni egoizem in na roparstvo kapitalistične oligarhije.* Lenin je Čičerinove predloge sprejel. Podčrtaval jih enkrat, dvakrat, trikrat in na robu pisma opombe: «Pravilno! prav to! Pravilno!* V odgovoru je Lenin pisal: «Zdi se mi, da ste... prekrasno predočili pacifistični program... Po mojem se je pri Vas nabralo že kar 13 točk... ki so odlične.* In res, čičerinov govor v Genovi je izzvenel v alternativi: Prihajamo z izdelanim in najširšim programom za ves svet. Predlogi sovjetske delegacije so naleteli na odpor Francije, Anglije i. dr. velesil. Zahodne imperialistične države so imele za bregom druge namere, ki so jih kmalu obelodanile. Zahtevale so od sovjetske Rusije odškodnino v višini 18 milijard rubljev za nacionalizirano in zaplenjeno imovino tujih kapitali stov. čičerin je proti temu izstavil terjatve v višini 39 milijard zlatih rubljev za škodo, ki so jo države antante nanesle sovjetski Rusiji za časa intervencije. Zavezniki o teh protiterjatvah niso hoteli niti slišati. Napetost na konferenci je rasla in Lloyd George je 15. aprila od sovjetske delegacije ultimativno zahteval končni odgovor do 20. a-prila. Med tem sovjetska delegacija ni držala križem rok Že prej pričeta pogajanja z Nemčijo so se v Genovi nadaljevala in končala. Dan po Lloyd Georgeovem ultimatu, dne 16. aprila, sta čičerin v imenu sovjetske in Rathenau v imenu nemške vlade podpisala v Rapallu, nedaleč od Genove, sovjetsko-nemško pogodbo. V tej pogodbi obe državi vzpostavljata diplomatske odnose, se obojestransko odpovedujeta povračilu vojnih stroškov. Nemška vlada se odreka tudi zahtevi, naj bi sovjetska vlada bivšim nemškim lastnikom vrnila podjetja, ki jih je nacionalizirala. To se pravi, pogodba se je odpovedala prav tistim zahtevam, ki jih je bila an tanta *erjala od Rusije. Podpis rapallske pogodbe je zato učinkoval senzacionalno, kot bomba, kot grom z jasnega neba. kot mina pod konferenco, kakor so pisali diplomatski opazovalci. Ra čuni Anglije in Francije so bili prekrižani. Konferenca se je razšla, ne da bi vsilila sovjetski Ru siji svojih zahtev. Ob dveletnici Rapalla je čičerin pisal: »Rapallska pogodba je sto rila kraj prvi povojni dobi, ko so triumfirali zmagovalci. Ne da bi Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbila in barve; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov; 17.00 Tržaški mando-linski ansambel; 17.20 Zabavali vas bodo; 17.45 Nekaj jazza; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Haydn: Koncertantni kvintet; 18.50 »The Charleston Hot Pep-pers»; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor «Costanza e Concor-dia*; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; v odmoru: Knjižne novosti; 21.55 Solisti lahke glasbe; 22.45 Sentimentalne pesmi. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Furlanski skladatelji; 14.15 Iz Wagnerjeve opere «Rensko zlato*. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Poje Barbara Stresand; 10.35 Orkestri; 11.00 Celentanov klan; 11.15 Plošče Durium; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Goriški vokalni oktet; 14.00 Glasbeni vrtiljak; 15.00 Baletni odlomki; 15.45 Od Soče do Drave; 16.20 Otroški kotiček; 16.45 Operna glasba; 17.40 Plesna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Billy May; 22.35 Chopinove skladbe. SREDA, 9. NOVEMBRA 1966 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.15, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Mednarodna folklora; 9.20 Strani iz albuma; 10.05 Operna antologija; 11.00 Nove pesmi; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.10 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Alderighijeve skladbe; 18.00 Knjižne novosti; 19.05 Delovna Italija; 20.30 Verdijeva opera »Atila*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 8.40 Poje B. Martino; 9.10 Kitarist Ciari; 9.20 Dva glasova, dva stila; 10.20 Ansambel Angelini; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Nove pesmi; 15.15 Izbrani motivi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Nepozabne pesmi; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Življenje v stari Grčiji; 18.50 Vaši izbranci: 20.00 Glasbeno-govorni spored; 21.00 Šola športa; 21.10 Dvajset let Unesco. III. program 18.30 Tri Durantejeve toccate; 18.45 Angleška kultura; 19.15 Koncert; 20.40 Regerjeve skladbe; 21.25 Ph. Quinault: «Clomira»; 21.50 Palestrina in Bruckner; 22.40 Petrassijeve skladbe. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Orkestralna glasba; 9.45 Collodi-Petrič: Ostržek; 10.15 Pianistka Dubravka Tomšič; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 »Pred Martinovim*; 12.05 Zvočne miniature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz Massenetove »Manon*; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Šopek Chopinovih melodij; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Narodne s Pirenejskega polotoka; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu: 18.15 Iz naših studiov; 18.45 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Čajkovski: »Pikova dama*, radijska priredba; 21.05 Lepe melodije; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Eugenio Mon-tale: Pesmi; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 TV razprava; moda in industrija; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Oddaja za motorizirane ljudi; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 S. Crane-A. G. Majano: «La locanda az-zurra*. Jug. televizija 9.40 ln 14.50 TV v šoli; 10.35 in 15.50 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 17.35 Poročila; 17.40 otoku Galešniku; 19.05 Od zore do mraka; 19.30 Teden Vesninih filmov; 20.00 Dnevnik; 20.35 Veliki Michelangelo; 21.55 Svet in Jaz — portret B. Rudolfa; 22.15 Poročila. jih seznanili in proti njihovi volji se je pojavila na svet tako pomembna pogodba med poraženo Nemčijo in mednarodnim zavržen-cem, Sovjetsko Rusijo.* Kaj je v bistvu pomenila rapallska pogodba? Nemčija je v Rapallu pokazala kljubovalnost antanti, ki ni hotela niti revidirati versajske mirovne pogodbe niti slišati o zmanjšanju reparacij z Nemčijo in ki je na konferenci odrinila Nemčijo od reševanja svetovnih vprašanj. Sovjetska Rusija je s pogodbo predrla enotno protisovjetsko fronto. To je bilo velikanskega pomena zanjo. Ne dopustiti, da se proti njej združijo vse kapitalistične dežele — to je bilo eno poglavit-nejših načel sovjetske zunanje politike. Prevladovalo je od vsega začetka sovjetske oblasti. Pomenilo je zagotovitev miru, tako po- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII NOCOJ V «VERDIJU» Boris Hristov v Verdijevi «Atila» r * mm V vseh teh letih smo lahko videli, -da je uprava gledališča »Verdi* pri sestavijgnju opernega repertoarja segala tudi po delih, ki so bila občinstvu neznana, čeprav je šlo za dela italijanskih avtorjev. Tako je prišlo na vrsto marsikatero Verdijevo delo, ki je bilo že desetletja pozabljeno. Pa ne samo Verdi, tudi poznejši skladatelji so bili deležni nekaterih «odkritij», ko so prišle na spored nekatere njihove opere, ki se navadno ne izvajajo. Večkrat so potem ta, že nekoliko pozabljena dela, prav iz Trsta začela pot tudi v druga gledališča po Italiji. In še bi lahko navedli, da so prišla v tržaško gledališče tudi nekatera slovanska operna dela. ki so se, čeprav precej stara, prvič pojavila na odru »Verdija*. Tudi letošnja sezona se pričenja z zekshumacijo» ene izmed Verdijevih oper. Gre za 120 let staro opero *Atila», ki je imela precej uspeha po vsej Italiji v prvih letih po svojem nastanku. Prišla je tudi v Trst in to že nekaj mesecev po svoji prvi predstavi v beneškem gledališču *Fe-nice» (29. septembra 1846, med tem ko je bila v milanski Scali prvič uprizorjena na dan sv. Štefana istega leta). Bilo je tedaj v Trstu kar 13 zaporednih predstav; leta 1849 celo 16, v naslednji sezoni 15, čez štiri leta 9 in leta 1865 spet 13. Od tega leta pa Atila ni več prestopil praga tržaškega velikega opernega gledališča, Delo spada v obdobje manj pomembnih Verdijevih del, čeprav je v svojem času odlično odigralo svojo vlogo. Ta vloga pa je bila predvsem politična in Ver di se ni mogel popolnoma izogniti očitkom — lahko porojenim tudi iz zavisti — da imajo njegova dela zato tolikšen ispeh, ker so kar odkrito politična. Velik del Italije je bil tedaj pod tujim gospod-stvom, ostalo pa je bilo tudi razkosano pod raznimi gospodarji Italijanski patrioti so si želeli osvoboditve izpod tujega jarma in združitve. V *Atili» je vse zelo jasno; Atila je tuji zavojevalec, posamezni Rimlja.A ali Oglejčani pa govore besede, ki so navdu ševale Italijane pred 120 leti in še pozneje. Atila v Verdijevi operi ni posebno v skladu z zgodovino, zlasti ne, če si predstavljamo tega poglavarja Hunov kot tšibo božjo*. Libretist Solera (ki je sicer za konec dela pustil Verdija na cedilu in so morali potem drugi nekako dokončati zadnje prizore) je napravil Atilo za Germana in zraven še za pravega gentlemana v primerjavi z Eziom, Odabello in Forestom, ki so bolj intriganti. zvijačneži in zahrbtneži kot pa značajni junaki. Za to delo, s katerim se danes zvečer pričenja nova sezona, je uprava gledališča pridobila za vlogo protagonista basista Bolgara Borisa Hristova, poleg katerega bodo nastopili še Marcella de Osma, Silvano Carroli, Ruggero Bondino ter domača pevca Rai mondo Botteghelli in Vito Susca. Dirigiral bo Oliviero de Fabritiis, režiser pa je Aldo Mirabella Vas-sallo. trebnega socialistični deželi. Pomenilo je uresničevanje mirnega sožitja držav z razno ureditvijo. Pognalo je klin razdora med zahodne države. Uspehu v Rapallu so sledili drugi, vedno številnejši. Februarja 1. 1924 sta Anglija in Italija priznali Sovjetsko zvezo in navezali diplomatske stike; kmalu za njima so storili isto Norveška, Švedska, Danska, Grčija, Albanija, Meksi-ko idr. Decembra 1925 je Sovjetska zveza podpisala s Turčijo pogodbo o prijateljstvu in nevtralnosti. To je bil prvi sporazum o nevtralnosti, ki so ga sovjeti sklenili s sosedi. Podoben sporazum je bil sklenjen aprila 1926 med ZSSR in Nemčijo, septembra istega leta med ZSSR in Litvo, a 1. oktobra med ZSSR in Iranom. Sovjetska zveza postaja mogočna država, z uspešno diplomacijo. čičerinovo prenikovanje v najzapletenejša vprašanja mednarodne politike ali meddržavnih in mednacionalnih odnosov odkrijemo tudi v njegovem — ali njegovega ljudskega komisariata — dojetju nacionalnih bojev v bivši kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Znano je, da je leta 1923—1924 prišlo znotraj Komunistične partije Jugoslavije do intenzivnih in plodnih diskusij o usodah jugoslovanskih narodov, o nacionalnih nasprotjih in bojih in s tem do spremembe stališč komunistov v nacionalnem vprašanju. Levo krilo v stranki je predlagalo povsem nova gledišča, v skladu z Leninovimi nauki. To je bila zgodovinska zasluga tedanje levice. Jugoslavije ne gre jemati kot enotne narodne države — je trdila levica. Jugoslavija je mnogonacionalna država, v kateri ena nacija, srbska, prevladuje nad drugimi zatiranimi nacijami. Tem narodom je treba priznati pravico do samoodločbe, vštevši odcepitev, to se pravi pravico do samostojne suverene države. Federacija nacionalnih držav pa je nujna zgodovinska potreba na Balkanu. Diskusija se je spomladi 1924 preselila v najvišje forume Komunistične internacionale. Na jugoslovanskem nacionalnem vprašanju so se učile številne partije. Tako je prišlo do premagovanja prejšnjih stališč, včasih neverjetno popačenih. Radek, eden vodilnih politikov Komunistične internacionale, je še aprila 1924 pisal o Jugoslaviji takole staromodno: »V Srbiji majhna klika beograjskih advokatov zatira Hrvate in Makedonce...***. Podobne nekvalificirane sodbe so morale izginiti pred novimi ugotovitvami nastale stvarnosti. Z izidom diskusije se je seznanil, tako sklepam, tudi čičerin oziroma aparat ljudskega komisariata za zunanje zadev#. Drugače ni mogoče pojasniti, zakaj se v dokumentih sovjetskega zunanjega komisariata pojavlja stališče, ki je odražalo nove ideje iz leta 1924. V izjavi sovjetske delegacije na zadnji seji anglo-sovjetske konference z dne 12. avgusta beremo naslednja zanimiva gledišča: «Vprašanja glede Makedonije. Trakije. črne gore, Hrvatske, Slovenije, Madžarske in Dobrudže že trkajo na vrata narodov in vlad, zahtevajoč vztrajno rešitve. Dokler ne bodo rešena, bo mir v stalni nevarnosti. Po mnenju sovjetske vlade, je načelo federacije eno izmed tistih načel, ki lahko zavarujejo koristi prebivalstva v imenovanih krajih in državah in ki jih hkrati lahko reorganizirajo v krepkejše državne organizme, sposobne zaradi notranjih pogojev za gospodarski in politični razvoj, če bi uresničili načelo federacije v Jugoslaviji in pri tem v okvirju federacije dali avtonomijo Hrvatski, Sloveniji, črni gori, Makedoniji, Dalmaciji in Srbiji, bi odstranili krizo, ki ji ni konca, odkar je nastala ta država in ki ne more biti rešena z uporabo sile.****. Če bi namesto Dalmacije postavili Bosno in Hercegovino, bi v zgornjem stavku iz leta 1924 odkrili presenetljivo vizijo Jugoslavije, kakršna se je uresničila med narodnoosvobodilno vojno in socialistično revolucijo, torej dve desetletji kasneje. Mar ni tudi v tem primeru videti daljnovidnost sovjetske diplomacije, ki ji je načeloval G. čičerin? Georgij čičerin, ki so ga 1. 1925 izvolili za člana CK VKPtb), je doživel priznanje v lastnih vrstah in vrstah sovražnikov, da si ne enoglasno. Ameriški diplomat Bullit je o čičerinu govoril: »čičerin je sijajen diplomat... S sovjetskega stališča je vselej deloval popolnoma pravilno.* Podobno je dejal angleški ekonomist Keynes. londonska *Daily News» je 2. januarja 1926 zapisala: »V osmih letih, odkar se je osvobodil brik-stonskega zapora, je čičerin ostal skoraj edini trajni junak v drami, ki jo imenujemo svetovna politika. Vse velike države so menjale svoje ministre najmanj tako pogosto, kakor se menjajo letni časi. Le čičerin neomajno zavzema sprednje postojanke ruskega komunizma v njegovem boju s sovražnim svetom* Maja 1928 je sovjetska javnost zabeležila desetletnico dejavnosti G.V. čičerina kot ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Priznanja so prihajala, prav tako čestitke v člankih, pismih. In ta delavni človek, ki ni znal pokoja, ki ni imel časa, da ustvari družino, je FRANCE KLOPČIČ (Nadaljevanje na 4. strani) i Z y ^venskem prevodu sta bila Cicerinovo pismo in Leninov odgovor nanj prvič objavljena v knjigi *lz Leninove dediščine*, Cankarjeva založba, Ljubljana 1936, str. 96—102. Home rule pomeni samoupravo, kakršno si je izbojevala Irska v drugem desetletju XX. stoletja. ** Inprekorr, 1924, št. 16 z dne 19. aprila, nemška izdaja. Dokumentg vnešnjej politiki SSSR, tom VII, Moskva 1963, str. 419. PRIMORSKI DNEVNIK 4 9. novembra 19M Goriško-Iicncški dnevnik PO PODATKIH MESEČNIKA ZA SEPTEMBER Nobenih posebnih sprememb v industriji na Goriškem Za ladjedelnico so dogovorjena nova naročila - Ugodna proizvodnja v podgorski tekstilni tovarni, izboljšanje tudi v 5AF0G Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za september niso na industrijskem območju zabeležili bistvenih sprememb. Po poletnem zastoju zavoljo počitnic je proizvodnja stekla po normalnih tirnicah. Občasne prekinitve dela v kovinarskih, kemičnih in slaščičarskih podjetjih, kjer so delavci zahtevali obnovitev delovne pogodbe, niso vplivale na proizvodnjo. Razen kratkih obdobij so bile v septembru tovarne dobro preskrbljene tako s pogonsko silo kakor tudi s surovinami. Ladjedelnica v Tržiču, največji obrat v naši pokrajini, je v septembru zabeležil rahlo upadanje proizvodnje, in sicer zaradi dograditve in izročitve nekaterih plovnih objektov, vendar pa obstajajo dobri obeti za skorajšnje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti z novimi naročili, ki so bila že sklenjena. Povsem normalna pa je proizvodnja v obratu za izdelovanje plastičnih mas v ladjedelnici. Rahlo izboljšanje so zabeležili v obratu za proizvodnjo statev in jekla (SAFOG), v katerem so znova zaposlili nekaj pred časom odpuščenih delavcev. Zadovoljiva je proizvodnja industrijskih hladilnikov in kovinskih omar, medtem ko je na poprejšnjem nivoju proizvodnja v elektro-mehaničnem obratu v Tržiču, za katerega strokovnjaki gojijo v zadnjem času rahla upanja, da se bo Uorfca VERDI. 17.15: «La battaglia d’Alge-ri». Film nagrajen z zlatim levom v Benetkah. CORSO. 17.15: «Lo strano mondo di Daisy Cnover«, N. Wood in C. Plummer; ameriški barvni kine-maskopsld film. MODERNISSIMO. 17.15-22.30: «Set. te giomi di fifa», Don Knotts in Joan Staley; ameriški barvni film. VITTORIA. 17—21.30: «Una venere tutta d'oro», Mako Midori in Tatsuo Umemiya, japonski kine-maskopski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17—21.30: «La vendet-ta di Zorro», Jeff Stown in J. Booth; ameriško-italijanski koo-produkcijsld čmobeli film. Tržič AZZURRO. 17—22: ((Delitto d’amo-re», D. Boschero in V. Fabrizi, v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Questo e il mondo delle donne», dokumentarec v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 17—22: «Operazione Normandto, Robert Taylor; barv. ni film. S. MICHELE. 19—21: «Non slamo angeli«, Peter Ustinov, kinema-skop v barvah. Konke EXCELS!OR. 19-22: «Warpath, sentiero di guerra», Edmund O’ Grien, v kinemaskopu in barvah. RIO. Zaprt. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26 - tel 33-49 stanje izboljšalo. Tovarna vijakov je še vedno v poskusnem obratovanju, v njej pa se postopoma zaposluje uradniška delovna sila. V tekstilnem obratu v Podgori se z nezmanjšanim ritmom proizvajajo tako bombažne tkanine kakor tudi tkanine iz umetnih vlaken. Na zunanjem tržišču je veliko povpraševanje po higienskih artiklih, ki jih proizvaja specializiran obrat, medtem ko sl nikakor ne more opo. moči obrat za proizvodnjo svile. Lesni sektor Je zaposlil nekaj delovne sile, kemični obrat, ki proiz- vaja sodo, deluje normalno, zviša-1 tališču. la pa se je proizvodnja kalcijevega klorida, potrebnega predvsem v zimskih mesecih. Tovarne za proizvodnjo slaščic in likerjev so si opomogle po poletnem mrtvilu, medtem ko gradbena dejavnost le polagoma oživlja tako v zasebnem kakor tudi v javnem sektorju. Ta počasnost vpliva na tovarne, ki proizvajajo gradbeni material. Nobenih sprememb ni v prevozništvu, ki je še vedno podvrženo inozemski konkurenci, začasen padec prometa pa so zabeležili tako v pristanišču Por-torosega kakor tudi na ronškem le- V PETEK, 11. NOVEMBRA Volitve notranjih komisij v velikih obratih v Tržiču V CRDA in Ansaldo-San Giorgi so po štiri kandidatne liste, v Sem-Detroit pa samo dve - Skoraj 6.000 volivcev Skoraj 6000 delavcev in uradnikov treh največjih industrijskih obratov v Tržiču, ladjedelnice CRDA, Ansaldo-San Giorgio (bivši OET) in Sem-Detroit, bo v petek 11. novembra izvolilo svoje nove notranje komisije. Volitve se bo-do pričele ob 7. uri zjutraj in bodo trajale neprekinjeno do 18. ure. V CRDA in Ansaldo so predstavili štiri kandidatne liste, in sicer FIOM-CGIL, FIM-CISL, UILM-UIL in CISNAL, v Sem-Detroit pa sta bili vloženi samo dve, FIOM-CGIL in FIM-CISL. Predlagatelji so ju vložili istočasno ter je šele žreb prisodil listi FIOM prvo, listi FIM pa drugo mesto. SKLEP ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI interpeiadje, vprašanja in resolutije na seji občinskega s ve ta14.no vembra Solidarnost občinske uprave s prebivalstvom poplavljenih krajev . Nova lokacija četrtkovega sejma Na zadnji seji občinskega odbora je župan Martina izrazil solidarnost s poplavljene! v tolikšnih krajih naše države ter pripravljenost občinske uprave, da podpre sleherno pobudo, ki bi olajšala hudo bol prizadetega prebivalstva. Odborniki so svoje delo pričeli z obravnavo raznih interpelacij, vprašanj in resolucij, ki so jih poslali svetovalci, ter sklenili nanje odgovoriti na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek 14. novembra ob 18. uri. Župan je nato izrazil svoje zadovoljstvo nad združitvijo dveh so. cialističnih sil, ki sta zastopani v občinskem svetu, rekoč, da se s tem ne bo obogatilo samo demokratično življenje z novo silo, ki daje velik prispevek v upravni politiki, ampak tudi delovanje samih občinskih predstavnikov, ki imajo šilo delo ter prineslo splošne koristi. Tudi odv. Sfiligoj je pozdravil ta korak. Dr. Tomassich se je v imenu socialistične skupine zahvalil za izražene želje ter se obvezal, da bodo skupno uresničili sprejete obveznosti. Odbornik Agati je nato poročal o kulturnem delu proslav 50-let-ce priključitve k Italiji, ki predvideva predstavo deželnega gledališča v decembru, na kateri bodo brali literarna dela na temo «Gorica 1916». Odbornik za osebje Candus-si je nato predlagal odobritev natečaja za mesto stražmojstra mestnih stražnikov. Na predlog odbornika Fantinija je odbor izbral za četrtkov sejem drugo lokacijo, ki bo vedno na istem kraju, vendar samo med vogalom Ul. Dante in Drevoredom 20 septembra, se pravi samo v Ul. visoke odgovornosti, kar bo pospe-, Cadoma. Sejmarji bodo mogli iz- iiimiiiiiiiimitiiiiimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimitmiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiHiii PROMETNA NESREČA V PONEDELJEK ZVEČER Zakonca iz Steverjana z avtom treščila v drevo Nesreča se je pripetila v Ul. Torriani - Oba se zdravita v goriški civilni bolnišnici TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,6 stopinje ob 15.50, najnižjo 8,8 stopinje ob 1. uri ponoči; povprečne dnevne vlage je bilo 82 odstotkov. V Ulici Cordaioli sta se v ponedeljek zvečer poškodovala zakonca iz Steverjana Srečko in Slavica Stanič. Z rešilnim avtomobilom Ze-leriega križa iz Gorice so ju ob 22.15 odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Ju pridržali na zdravljenju. Srečko Stanič, star 41 let, doma iz Sovence 6 in njegova žena Slavica, rojena Maraž, stara 45 let, trgovca po poklicu, sta bila prejšnji večer pri sorodnikih v Ul. Torriani. Na povratku sta se z avtomobilom fiat 500 «giardinetta» vračala domov, vendar je mož, ki Je sedel za krmilom, izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v drevo. V civilni bolnišnici so oba pridržali na zdravljenju, moža za 15 dni zavo- ljo udarca v čelo in šoka, ženo pa za 10 dni zavoljo udarca v glavo in rane na levem kolenu. Okolnosti, v katerih se je nesreča primerila, je dežurnemu zdravniku opisala Staničeva, zakaj njen mož je bil ob prevozu v bolnišnico v nezavesti. Tragično dejanje obupanca Včeraj zjutraj si je skušal vzeti življenje 58-letni Francesco Pellica-ni iz Ul. Predonzani 11 v Tržiču, ki je bil že pred časom obupal nad življenjem. Med odsotnostjo svoje žene je pograbil škarje ter si jih zabodel v trebuh. V bolnišnici v Tržiču so ga pridržali na zdravljenju; njegovo zdravstveno stanje je resno. koristiti tudi del Ul. Dante in trg v Ul. Boccaccio. Avtomobilskemu klubu so dovolili, da bo od 21. do 27. novembra preizkušal motorje na pokritem trgu na debelo. Na predlog odbornika za javna dela Lupierija so odobrili javno napeljavo iz Kraške ulice do hiš ISES ter nakup ogljikovega klorida, da bi z njim posuli zasnežene ceste. Odobrili so strošek 13 milijonov za ureditev pločnikov ter izgradnjo kanalizacije v nekaterih mestnih ulicah. Ob koncu so na predlog odbornika Tomassicha sklenili nuditi zdravniško in splošno oskrbo ljudem v raznih zavodih in bolnišnicah. Tudi v Rablju je grozila poplava Po katastrofalnih nalivih 4. t. m. se je tudi pri nas vreme umirilo. Od petka na soboto 5. t. m. ob 2.45 smo imeli preplah. Jezernica je grozila, da podkoplje hišo Bar di Lenardo in zadaj stoječi gasilski dom. Nekatere družine iz ogroženih hiš so se umaknile iz stanovanj. Voda je vdrla v kleti in na omenje. nem kraju, južno od Lenardovega bara proti Rabeljskemu jezeru, odnesla več vrtov in barak, ki so služile za zajce, kure ali garaže. Tudi cesta Rabelj-Predel je preden se pride do jezera ogrožena in močno spodkopana. Močan veter, ki ga tu ne pomnimo, je tiste noči od 4. do 5. ure razkril delno dve hiši in čistilnico v industrijskem obratu. Domači gasilci so takoj nastopili, prišli pa so tudi gasilci iz sosedne Avstrije (Koroške) in po 12 urah dela preprečili najhujše, škode ni mogoče preceniti, ker bo treba računati na regulacijska dela. Na srečo so potoki hitro upadali, tako da se je tudi Jezernica ugnala in naglo zgubljala v moči. Cez Predel vozi avtobus redno. Razen plazov gramoza tu in tam, ki so’ ga na oni strani meje takoj odstranili, ni bilo večjih zaprek. Tudi v rudniku se voda naglo odteka in pada. Človeških žrtev na srečo pri nas ni bilo. Ostali pa smo v teh dneh brez pošte in seveda tudi časopisov ni bilo. TOMAŽ C. V CRDA bo imelo volilno pravico 3700 delavcev in 800 uradnikov. Odprli bodo 15 volišč, 13 za delavce in dve za uradnike. Notranjo komisijo bo sestavljalo 11 članov, od katerih bosta dva predstavljala uradnike, V Ansaldu-San Giorgiu bo glasovalo 600 delavcev in 200 uradnikov. Od štirih volišč bo eno namenjeno uradnikom. Notranja komisija bo štela 7 članov, od katerih bosta dva na voljo uradnikom. Notranja komisija v Sem-Detroit bo imela 5 članov (uradniki bodo imeli enega zastopnika). 800 delavcev bo oddalo svoj glas na treh voliščih. Na vseh voliščih bodo poleg predsednika volišča še štirje skru-tinatorji, hi po navadi pripadajo vsak po eni kandidatni listi, ki je zastopana na volitvah. Odložena stavka v SAFOG Sindikalne organizacije sporočajo, da so soglasno odložile stavko, ki bi morala biti v SAFOG jutri, 9. novembra. Obvelja pa sklep, da se ne opravljajo izredne ure. FIM-CISL bo imela v petek ob 12.20 zborovanje pred tovarno, na katerem bo govoril tajnik Marinello. Nesreča tekstilne delavke Pri čiščenju tekstilnega stroja v podgorski tekstilni tovarni se je včeraj zjutraj ponesrečila 29-let-na Elda Ferletič, rojena v Doberdobu ter doma v Villessah, Ul. Ison-zo 13. Stroj ji je odnesel noht na desnem kazalcu. Z rešilnim vozom Zelenega križa so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo zdravila 10 dni. Zlom noge V ponedeljek zvečer je padel s kolesa v Gradiški 56-letni Olivo Sponzo ter si zlomil desno nogo. Karabinjerji so ga pripeljali v bolnišnico, kjer bo ostal 20 dni. .. .......................... Cičerin, ustvarjalec sovjetske diplomacije (Nadaljevanje-s 3. strani) v svoji skromnosti takole odgovoril na čestitke: «... do proslave je prišlo navzlic mojim najvztrajnejšim prošnjam, kajti jaz priznavam samo jubileje ustanov, ne pa jubileje osebnosti. Menim, da je nekaj globoko nepravilnega v podobnem proslavljanju posameznih ljudi.* Takrat v Sovjetski zvezi še ni bilo kulta osebnosti Stalina. Toda kmalu je Stalin s pomočjo organov državne varnosti uveljavil svojo kontrolo nad partijo in nad celotnim državnim aparatom, čičerin, ki je pogumno nastopal proti nekaterim napačnim stališčem Stalina, Rykova in Buharina, zlasti v vprašanjih pomoči deželam na vzhodu, ni bil več zaželen na čelu sovjetske diplomacije. Zadela ga je Stalinova nemilost. Razen tega ie čičerina čedalje bolj motila bolezen; zdravil se je mesece v inozemstvu, a ni pomagalo. In leta 1930 so ga odstavili. Znašel se je, kakor je pisal bratu, «v absolutni izolaciji*. Knjige in glasba so mu bile edine tolažnice. Dne 7. julija 1936 je umrl. Na čičerinovo ime je legla pozaba. Za to so se pobrigali oprode Stalinovega kulta... Toda zaman! Velikih zaslug Georgija čičerina ni mogoče dolgo skrivati. Danes so očitnejše kot včeraj. V zgodovini ruske revolucije in prve socialistične države na svetu bo čičerin ostal kot samostojen mislec, kot veliki ustvarjalec socialistične diplomacije in kot borec za mir. (Konec) V ponedeljek, 14. t. m. bo ob 20. uri na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu v Trstu IZREDNI OBČNI ZBOR (v drugem sklicanju) SZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Sprememba pravi! statuta 2. Razno SZ Bor KOŠARKA MILAN, 8. — Italijanski košarkarski reprezentanti so danes odpotovali z vlakom v Strassbourg, kjer bodo od 10. do 12. t. m. nastopili v kvalifikacijskem delu turnirja «Challenge des Nations«. Če se bodo italijanski košarkarji, ki jih vodita prof. Paratore in Pri-mo, uvrstili na eno od prvih dveh mest, bodo iz Strassbourga nadaljevali pot v Pariz, kjer bo 15. in 16. t. m. finalni del turnirja. MEDNAPODNI NOGOMET ZAČETNI ZAVRTLJAJ MITR0PA CUPA Danes prvo kolo Cagliari-Saraje vo CAGLIARI, 8. — Danes je prispela s posebnim letalom naravnost iz Jugoslavije enajsterica Sarajeva, ki bo jutri nastopila v prvem kolu turnirja za Mitropa Cup proti Cagliariju. Leader lestvice I. jugoslovanske lige je prispel v Sardinijo s 15 igralci. Kapetan moštva branilec Fazlagič je novinarjem iz- javil, da bo Sarajevo skušal preprečiti izločitev že v prvem zavrt-ljaju turnirja za srednjeevropski pokal. «Igrali bomo odprto in predvsem za zmago. Letos smo v vodstvu lestvice jugoslovanskega prvenstva in smo močnejši od lani. Zato še nismo zabeležili nobenega PO KOŠARKARSKEM TURNIRJU SŠI Borbenost - glavno v orožje Skamperla Vsi igralci z izredno atletsko kondicijo Škamperle je zmagal v košarki na turnirju SŠI in je s tem dokazal, da je agonizem še vedno najboljše orožje za najvažnejše zmage. In Svetoivančani so glede agonizma neprekosljivi. V njihovih vrstah je igral le en košarkar, Rudež, drugi so bili ah odbojkarji, lahKoatleti itd. S požrtvo- - valnostjo in agonizmom pa so nadoknadili vse tehnične pomanjkljivosti in tako premagali zelo močne nasprotnike kot Barkovljane, ki so bili gladko favoriti za osvojitev prvega mesta, Rojančane, ki so uvrščali kar tri košarkarje. Končno so tudi Doberdobci postali njihova žrtev v finalni tekmi, ki je bila za mnoge naj lepša tekma, ki smo jo sploh videli na tem turnirju. Predvsem v prvih 15 minutah smo lahko videli vrhunsko košarko, saj sta ekipi tako v obrambi kot v napadu brezhibno zaigrali in seveda je tekma tako pridobila v teh nični veljavi. Poleg tega je bil tudi rezultat več kot dober, saj je bilo stanje v točkah že v tretji minuti 10:10. Ekipi sta s tem pokazali, da imata tudi zadovoljivo rea-lizatorsko moč. Progresivno pa se je uveljavila atletska zmogljivost Svetoivančanov, ki so v končnem finišu popolnoma strli odpor Do-berdobcev. Predstavljamo vam letošnje košarkarske zmagovalce ekipe Škam-perla: ANDREJ RUDEZ. Je edini v vrstah svetoivanske ekipe, ki igra košarko. To se je seveda poznalo zlasti v finalni tekmi, kjer je z izkušnjo in z nedvomno nadarjenostjo prepričljivo privedel svojo ekipo do zmage. EDVARD PLESNIČAR. Je najvišji igralec ekipe z odličnimi atletskimi vrlinami, tako da je igral odločilno vlcgo pri odbitih žogah. Poleg tega pa ima Plesničar tudi zadovoljivo realizatorsko moč iz neposredne bližine koša in tudi v metih z razdalje je več kot povprečen. UCO JURKIČ. Je predvsem odličen odbojkar in atlet. Toda tudi v košarki lahko pove svojo. V požrtvovalnosti nima konkurentov in prav z borbenostjo je večkrat odločilno pripomogel k zmagam. VOJO MIJOT. Zanj velja isto,' \ kar smo povedali za Jurkiča Tudi : Mijot se je namreč izredno požrtvovalno vrgel v borbo in je imel | večkrat zelo grdo nalogo, da je mo-| ral stati za petami temu ali one-i mu boljšemu nasprotniku. Naloga, ki zahteva predvsem dobro kondi-I cijo in tudi izredno avtokontrolo. I IGOR OREL. Je morda eden naj. bolj nadarjenih košarkarjev v vrstah Skamperla. Orel je namreč znal dati ekipi tiste variacije, ki so delno razživile celotno linearno igro Svetoivančanov. Je tudi odličen v prodorih. skimi sposobnostmi je popolnoma nadoknadil vse tehnične pomanjkljivosti in je bil tako tudi v reali, zaciji neverjetno točen. Njemu gre v giavnem zasluga, da je v tekmi z Barkovljami delno nevtraliziral barkovljanskega najboljšega strelca Sava Spacala. PAVEL SCHILLANI. Je nastopil le v eni tekmi. Vsekakor je pokazal, da se bo lahko poboljšal. IVAN FURLANIČ in MARIO ŠUŠTERŠIČ. Oba sta nastopila le kot rezervna igralca, toda kljub temu sta tudi onadva pripomogla k sve-toivanski zmagi. Pripomogla sta tudi k realizaciji tistega športnega vzdušja, ki je glavno orožje Škam-perla v vseh panogah. —edson— poraza.« Na pripombo, da je tudi Cagliari na odločnem položaju in da še ni bil poražen, je vodja ekipe Filipovič odgovoril, da je to vzrok več, da bo tekma res zanimiva. Na vprašanje s kakšno taktiko se bodo predstavili občinstvu, jo Filipovič odgovoril, da bodo igrali odprto, ker bi jim lahko s previdnostno taktiko tekmeci zabili, morda celo proti koncu tekme, odločilni gol. Član vodstva Sarajeva jo tudi potrdil, da imajo njegovi igralci najresnejši namen nadaljevati pot na turnirju in da upajo, da ne bodo samo prebredli prve ovire, temveč, da bodo prišli do finala. * * * MILAN, 8. — Vodstvo nacionalne nogometne lige je določilo, da bodo prvenstveno tekmo A lige Intef-Roma, ki bi morala biti v nedeljo 13. t.m., odigrali v soboto 12. t.m-ob 14.30. * * • MOSKVA, 8. — Kijevski Dinamo je danes premagal na stadionu Lenin z 2:0 (1:0) moskovski Torpedo in tako osvojil sovjetski nogometni pokal. HAVANA, 8. — V 4. kolu 17. šahovske olimpiade Jugoslavija vodj proti Romuniji 2:1 (1). V ostalin partijah so zabeležili naslednje re- <7111 f Q 4 p • ZDA' - Islandija 3,5:0,5 ČSSR ■ Vzhodna Nemčija 2:2 Bolgarija . Madžarska 1:1 (2) SZ - Danska 2:0 (2) Kuba . Španija 0,5:0,5 Stanje po 4. kolu: SZ 12 (2) točk, Jugoslavija 1* (1), ZDA in Argentina 11, Bolgarija 9 (2), Romunija 9 (1), ČSSR 9 itd. VESTI Z ONSTRAN MEJE Nov nogometni klub v Ilirski Bistrici Priprave Kopra za nedeljsko tekmo s Kamnikom V Ilirski Bistrici so ustanovili nogometni klub, ki se bo imenoval Ilirija. Klub se bo takoj vključil v tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal ter v primorsko prvenstvo, kjer bo v začetku igral izven konkurence, od tekmovalne sezone 1967-68 dalje pa redno. V Ilirski Bistrici ima nogomet dokajšnje tradicije, žal pa so mo- rali pred leti klub razpustiti zaradi pomanjkanja sredstev tako za ureditev igrišča kakor tudi za opreme in razne funkcionalne izdatke. Zdaj so ti problemi v glavnem rešeni ob razumevanju pristojnih ob. činskih forumov in ob pomoči drugih športnih panog, predvsem košarkarjev. * * * lo pričakovati, so doživeli visok P?' raz proti šahovskemu klubu Ljubljana z 2:8. Koprčani niso niti * enem dvoboju zmagali, remiziral1 pa so Verk, Habič, Sosič in Breče vič. V prvo ligo se je uvrstil* Ljubljana, toda tudi drugo mest® je za Koper lep uspeh, saj občutno primanjkuje srečanj z močnejšimi ekipami. cev, ki standardno zaigra skozi celo tekmo. Njegova naloga je bila v glavnem organizirati igro in to je več kot solidno opravil. Poleg tega je tudi bil gotov v metih z razdalje. FRANKO DRASIC. Je bil gotovo eden najbolj pozitivnih igralcev celotnega turnirja. S svojimi atlet- Rokometaši Kopra so že preb®" lell poraz z Ribnico na domačen1 Koper je prebolel nedeljski po- igrišču. Tekmo ocenjujejo realno-raz v Hrastniku in igralci se resno | Nasprotnik je zmagal zasluženo, n® pripravljajo za nedeljsko srečanje sicer zato, ker je pokazal več ro-s Kamnikom, saj bi jim izdatna kometnega znanja, ampak ker J® znal v kritičnih trenutkih ohrani" mirne živce. Za Koper vsekakor s® ena izkušnja več kako pomemben faktor je taktika igre. zmaga pomagala, da bi Hrastnik izrinili s prvega mesta. Koper ima široko izbiro igraloev. V nedeljo JOŽEF CEJ. Je eden tistih igral- | se je B moštvo pomerilo s Pivko iri j ____:____ i__• __ irt »mniroln CJ-fi T T mn r-4-.n, in zmagalo z 9:0. V moštvu Je nastopil tudi igralec prvega moštva Furlanič, ki se je tokrat uveljavil kot realizator, saj je dosegel štiri zadetke. * * * Koprski šahisti so gostovaii v Ljubljani v okviru tekmovanja v drugi republiški ligi. Kakor je bi- V nedeljo se je B ekipa pomet*" la z moštvom Hrvatinov ln zmag*; la z 22:13 V B ekipi so zaigra” tudi nekateri člani prve ekipe se "«av dobro uveljavili. Tako j® dal Santič sedem zadetkov, ®9’ mardjlja pa pet. Lepo se je uveljavil s petimi zadetki tudi mladi K®r' ševan. Hilli' :::::::::::::::::::::::::: i:::::::::!:::::::::!:::::::::::::::::::::::::::: W. SOMERSET MAUGHAM ČUDOVITA ZENSKA Julije t0 ni posebno veselilo. Doslej je samo ob njej prejemal vabila za v družbo, v kateri se je želel gibati. Toda zdaj je kazalo, da se je Tom glede tega znašel tudi brez nje. Bil je prijeten In skromen, zadnje čase tudi Imenitno oblečen, s svojim svežim in čistim videzom tudi zelo privlačen. Vedel je predvsem, kako sl morejo ljudje prihraniti denar v zvezi z davki. Tudi Julija je dobro poznala svet, v katerem se je Tom skušal uveljaviti. Bila je prepričana, da se bo hitro znašel, zlasti, ker ni kdo ve kaj zaupala morali žena, ki jih je tamkaj srečaval. Med njimi jih ni bilo malo, in to uglednih, ki bi ga z veseljem pograbile za roko Kljub temu se je Julija tolažila s tem, da je vedela, da so vsi veliki skopuhi kakor mački ob svoji skledi. Razen tega ji je bila Dolly povedala, da Ima komaj štiri sto funtov letnih prejemkov; s tem pa se seveda v teh krogih ne da živeti. Julija je ameriško ponudbo odločno odklonila — že preden Je o tem obvestila Toma. Delo, ki so ga pravkar igrali, ni prinašalo veliko dohodkov. V tistem času je nad Londonom iznenada završal eden od tistih vrtincev, ki iz nepojasnjenega vzroka prinašajo mrtvilo. To ponekod zajame tudi gledališče in dohodki so se nemudoma zmanjšali. Kazalo je. da igre, ki so Jo imeli na sporedu, ne bodo smeli Igrati dlje kot do velike noči. Pripravljali pa so novo komedijo, od katere so veliko pričakovali. Imenovala se je «Dandanes», premiera naj bi bila v začetku jeseni. V njej je bila velika vloga za Julijo; predvidevali pa so še eno, zelo primerno za Michaela. To je bilo delo, ki bi nedvomno zadovoljevalo občinstvo skoz vse leto. Michael se nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi komedijo uprizorili že v maju, neposredno pred zaključkom sezone. Vendar Je kazalo, da nima drugega Izhoda, in začel je zbirati igralce. Nekega popoldneva, med popoldansko predstavo, Je med odmorom prinesla Evle Juliji neko pismo. Julija je bila presenečena, ko je spoznala Rogerovo pisavo. «Draga mama, s tem tl predstavljam gospodično Joan Denver, o kateri sem ti pripovedoval. Veliko ji je do tega, da bi prišla v Sid-dons Theater. Bila bi zadovoljna tudi z najneznatnejšo vlogo. Tvoj vdani sin Roger.» Julija se je nasmehnila formalnemu načinu, s katerim ji Je pisal, radostilo jo je, ker je že toliko zrastel, da poskuša najti zaposlitev svojim prijateljicam. Nenadoma pa se je spomnila, kdo je Joan Denver. Joan ali Jlll. To je dekle, ki je zapeljalo ubogega Rogera. Obraz se ji je zmračil. Vendar Je bila toliko radovedna, da jo je hotela spoznati. «Ali je George tukaj?« George je bil vratar. Evie je pritrdila in odprla vrata. «George!» George je vstopil. «Ali je dama, ki je prinesla to pismo, še tu?« «Da, gospa.« »Povejte Ji, da jo želim videti po predstavi.« V zadnjem dejanju je bila oblečena v večerno obleko z vlečko. To je bila prekrasna obleka, ki Je zlasti poudarjala njeno postavo. Imela je diamante v laseh in diamantne zapestnice na rokah Bila je, kakor je delo zahtevalo, veličastna. Joan Denver je sprejela takoj po poslednjem klicu pred zastor. Julija je bila sposobna v trenutku preskočiti Iz vloge v privatno življenje. In zdaj je brez najmanjšega napora igrala naprej ponosno, nepristopno, dostojanstveno in dobro vzgojeno damo iz pravkar odigrane drame. «Tako dolgo sem vas pustila čakati, da vas zdaj sprejmem, ne da bi se preoblekla. Njen prisrčen nasmeh je bil nasmeh kraljice; njena ljubeznivost je zadrževala človeka v razdalji, polni spoštovanja. Z enim samim pogledom je zajela mlado dekle, ki je pravkar stopilo v garderobo. Bila je mlada, lepega majhnega obraza, špičastega nosu, premočno in neokusno našminkana. «Noge ima prekratke,« je pomislila Julija. «Povsem drugorazredno blago.« Očitno je bilo, da si je oblekla najboljše, kar je premogla; z istim pogledom je Julija ocenila tudi njeno garderobo. («Shaftesbury Avenie. Naravnost z obešalnika.«) Ubogo bitje je bilo spočetka silno vznemirjeno. Julija ji je ponudila stol, da se usede, in cigareto. ((Vžigalice so tamle, na vaši strani.« Opazila je, kako ji trepečejo roke, ko je prižigala. Prva vžigalica se ji je prelomila, z drugo pa Je trikrat podrgnila po škatlici, preden se ji je vžgala. <«Ko bi jo Roger zdaj videl! Cenena šminka, ceneno rdečilo za ustnice, in vso premrlo od strahu. In on si domišlja, kako strašno je lepa!«) «Ste že dolgo pri gledališču, gospodična... zelo mi je žal. toda pozabila sem vaše ime.« «Joan Denver.« Grlo ji je bilo suho in težko je govorila. Cigareta ji je ugasnila in držala jo je, ne da bi vedela, kaj z njo početi. Na Julijino vprašanje je odgovorila: »Dve leti.« «Koliko ste stari?« »Devetnajst.« («To je laž. Imaš dvaindvajset let in niti dneva manj.«) «Vi poznate mojega sina, kajne?« «Da.» «Pravkar je zapustil Eton. Odšel je na Dunaj, da se bo n»" učil nemščine. Ker je še zelo mlad, sva z očetom mislila, d9 bi bilo zelo koristno zanj, če bi, preden gre v Cambridge, P&' živel nekaj mesecev v tujini. Toda kakšne vloge ste igrali? Cigareta vam je ugasnila. Hočete drugo?« «Oh, zares, hvala. Igrala sem na turneji, toda urašansk0 rada bi prišla v mesto« Zadrega ji je vlivala poguma in n9 dušek je povedala to, kar je bila očitno že prej pripravila-«Zmeraj sem vas oboževala, gospa Lambert. Zmeraj trdi«1’ da ste največja igralka Več sem se naučila od vas kakor v * vseh letih, ki sem jih preživela na igralski akademiji. Mol9 največja želja je, priti v vaše gledališče, gospa Lambert, m bi našli možnost, da mi posredujete tudi najneznatnejšo v*0 go, bi bila to najčudovitejša priložnost, ki si jo lahko poz®11 kako dekle.« ((Hočete sneti klobuk?« Joan Denver je snela cenen klobuček z glave in s hitf° kretnjo stresla na kratko pristrižene kodre. «Lase imate zelo lepe,« Je rekla Julija. Julija Jo je še zmeraj opazovala z nekoliko oholim, t®^8 neizmerno prisrčnim nasmehom, nasmehom, s kakršnim *cr8J ljica osrečuje svoje podanike v svečanem mimohodu Nič n rekla. Spomnila se je pravila Jane Taibout: Ne delaj pavz®' če ni potrebno, toda če jo že narediš, naj bo čim daljša Zd®’° se Ji je, da sliši bitje dekletovega srca ln čutila je, kako ** je vsa stisnila v svojem konfekcijskem oblačilcu, kako se Je stisnila v svoji lastni koži «Kaj vas je pripeljalo na misel, da ste naprosili m®je*8 sina, naj za vas posreduje pri meni s tem pismom?« Joan je zardela pod šminko in pogrknila, preden Je odg®-vorila. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHI 6, II.. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ui - vnapr®J’ četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Z* SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGI.ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno-.lortvru 250, osmrtnice 150 Ur — Vlall »glasi 40 Ui beseda - Oglasi tržaške w goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcltš Itallana« - Odgovorni uredniki STANISLAV RENKO - Izdaja Ir. tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst