TEDNIK POLITIČNO GLASILO -f Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfur! Izhaja v Celovcu — Ersclieinuugsort Klagenfurt P. is. b. LETO XIX / ŠTEVILKA 47 CELOVEC, DNE 23. NOVEMBRA 1967 CENA 2.- ŠILINGA MikSova Zala v Trstu in Gorici Duhovnik v slovenski kulturni zgodovini »Vsak duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga... in nobeden si ne prisvaja te časti, ampak kliče ga Bog kakor Arona.« S temi besedami prikazuje apostol Pavel v pismu Hebrejcem (5, 1—4) bistveni značaj duhovništva: duhovnik je v prvi vrsti in po svojem bistvu mož božji, poklican od Boga, postavljen za srednika med Bogom in ljudmi. V tem je vsa veličina in vzvišenost njegovega poklica. Zvesto mora duhovnik zastopati v prvi vrsti božje interese: Oznanjati mora božji nauk in ga varovati človeške primesi, deliti mora božje skrivnosti po božjem naročilu in ne po želji srca in po volji mesa, ne glede na korist ali škodo, na pohvalo ali posmehovanje. Z druge strani pa mora poslanec božji zastopati tudi interese ljudstva: imeti mora odprto oko in odprto srce za vse njegove skrbi in težave, za njegove duševne, duhovne in telesne potrebe, kakor to še posebej naroča Cerkveni zakonik 467 in 468. Tako so bili duhovniki že od nekdaj zastopniki ljudstva ne samo v božjih rečeh, marveč pogostokrat tudi v zemeljskih, niso bili učitelji le krščanske vere in nravno* sti, marveč tudi svetne vednosti. Bili so skratka učitelji ljudstva, njegovi izobraževalci, predstavniki v ljudskih zastopstvih, kulturni delavci, borci za zboljšanje življenjskih pogojev itd. Tako je bilo in je še danes vsepovsod v misijonih: duhovnik mora biti tam vse. Duhovnik pa mora biti vsem vse zlasti še povsod tam, kjer je izročeno mu ljudstvo v svojem kulturnem razvoju več ali manj prepuščeno samo sebi. Povsod, kjer je manjkalo svetne inteligence, ki bi se potegovala za interese svojega ljudstva, so stopali pač duhovniki v prve Vrste kulturnega, socialnega in deloma celo političnega življenja. Eden najboljših primerov za to je zgodovina naše narodne manjšine na Koroškem. Na krščanski podlagi, na podlagi četrte božje zapovedi so slovenski duhovniki na Koroškem vedno bodrili svoje ljudstvo tudi k narodni zavednosti. Zlasti na deželi so bili narodno zavedni duhovniki v naših krajih čestokrat edini ali vsaj glavni kulturni delavci in narodni buditelji. To je pri narodnih manjšinah navadno tudi drugod tako, kakor n. pr. pri Južnih Tirolcih. Tudi tam so igrali in igrajo še danes duhovniki važno vlogo v kulturnem življenju naroda. Leta 1955 je bil na manjšinskem kongresu na Brdu ob Baškem jezeru predvidevan za zastopnika Južnih Tirolcev duhovnik - prelat Gamper, ki je do svoje smrti (1955) igral vodilno vlogo v kulturnem in celo političnem življenju tega manjšinskega naroda. Tako je tudi naše Ijud-stvo na Koroškem v svojem boju za narodni obstoj ter za svoje vsestransko napredovanje vedno videlo na braniku med prvimi zlasti svoje duhovnike. Celo vrsto pomembnih vodilnih osebnosti duhovskega stanu bi lahko našteli iz preteklih desetletij kulturne zgodovine koroških Slovencev. Tako najdemo pred 60 leti med duhovniki, ki so podvzeli vse predpriprave za nstanovitev osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev, tudi župnika Mateja Kažuna. Na prvem občnem zboru 12. januarja 1908 je bil izvoljen za predsednika ^Krščanske socialne zveze za Koroško«, za Podpredsednika pa č. g. Lambcrt Ehrlich. £veza je začela svoje delo z 12 društvi, a kmalu je zajela vse naše fare pri Zilji, v Kožu, v Podjuni in na Gurah. Kulturno tlelo v društvih so večidel vodili narodno Zavedni duhovniki in po stari tradiciji ga Gostovanje slovenskega Na povabilo Slovenskega gledališča v Trstu in Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je šentjakobsko prosvetno društvo »Rož« pod pokroviteljstvom Krščanske kulturne zveze v Celovcu gostovalo v soboto, 18. novembra, v Kulturnem domu v Trstu in v nedeljo, 19. novembra, v Katoliškem domu v Gorici. To gostovanje je imelo še poseben pečat. To je bila stota predstava Milklove Zale in obenem 604etnica dramatizacije. Na obeh predstavah je bil navzoč sam dramatizator Milklove Zale triincusem-desetletnik Jaka Špicar s soprogo. Režiser Miklove Zale je bil naš neutrudljivi kulturni delavec g. Janko Janežič. Krščansko kulturno zvezo sta zastopala na obeh predstavah predsednik dr. Pavle Zahlatnik in tajnik Nužej, Tolmaier. Kulturni dom v Trstu do zadnjega kotička napolnjen V soboto zvečer se je v Kulturnem domu v Trstu zbralo nad osemsto ljudi. Prireditve se je udeležila vrsta častnih gostov. Med njimi: deželni svetnik dr. Jože Škerk, jugoslovanski konzul Jože Gačnik, občinski svetnik dr. Rafko Dolhar, občinski odbornik Dušan Hreščak, predsednik Slovenske prosvete v Trstu prof. Jože Peterlin, pred- sednik Kulturne gospdarske zveze Boris Race, ravnatelj idr. Anton Kacin, predsednik upravnega sveta prof. Rado Ravbar, predsednik umetniške komisije prof. Josip Tavčar in ravnatelj Slovenskega gledališča Filiibert Benedetič. Predstava se je začela z majhno zamudo, ker je bil naval občinstva velik. Igra je bila dobro podana. Občinstvo je skrbno sledilo, četudi je bilo pretežno v rožanskem narečju in je igralce nagradilo* med posameznimi dejanji z bumim aplavzom. Tudi slike med dejanji1 so- bile zelo dobre, četudi so bile kulise iz Št. Jakoba. vodijo ali vsaj podpirajo, kjer je le mogoče, prav tako še danes — v okviru Krščanske kulturne zveze. Ker so se vršile priprave za ustanovitev in občni zbor »Krščanske socialne zveze« že tedne prej, je razumljivo, ako se bomo spomnili koroški Slovenci tega zgodovinskega dogodka z veliko kulturno prireditvijo v mestnem gledališču v Celovcu — kot uvod v praznovanje 60-letnice ustanovitve »Krščanske socialne zveze za Koroško«. prosvetnega društva »Rož« Na koncu predstave so igralci podarili dramatizator ju Jaku Špicarju album Miklove Zale. Igralci so pa dobili košare nageljnov v znak hvaležnosti. V ožjem krogu je povabilo vodstvo SG dramatizator j a, režiserja, zastopnika KKZ in igralce na družabno srečanje. V imenu KKZ kakor tudi v imenu šenjakobskega društva j-e spregovoril dr. Pavle Zablatnik. Zahvalil se je vodstvu SG za povabilo in za tako dobro organizacijo. V čast si štejemo koroški Slovenci, da smo mogli gostovati z našo nardno igro Miklovo Zalo v tako lepem in krasnem kulturnem hramu, ki je last tržaških Slovencev. Predsednik KKZ je čestital tudi drama-tizatorju igre Miklove Zale g. Jaku Špicarju k 60-letnici dramatizacije in mu želel, da bi ga Bog ohranil še naprej, čilega -in zdravega. Nato je v imenu tržaških Slovencev spregovoril predsednik upravnega sveta prof. Rado Ravbar in čestital režiserju, igralcem kakor tudi Krščanski kulturni zvezi za dobro podano predstavo. Za zaključek je še spregovoril g. Jaka Špicar. Pretresljive so bile njegove besede. Dejal je med drugim: i».Sem koroški Slovenec, kmečki sin iz Skočidola. Nisem si mi- slil, ko sem napisal to igro, da jo bodo naši ljudje talko radi gledali in da jo bodo tolikokrat igrali, saj je danes stota predstava. S solznimi očmi sem gledal danes mojo Miklovo Zalo, ker sem videl, da je med igralci večina mladih, in da najbrž še ne bo konec te igre, ker jo je prevzela mlada generacija«. Da je bilo družabno srečanje bolj pestro, so poskrbeli šentjakobski pevci pod vodstvom pevovodje g. Franceta Fugerja. Za prenočišče je bilo poskrbljeno v Dra-g.i Drugi dan, v nedeljo, smo imeli mašo na Pesku. Tudi med sv. mašo so prepevali pevci iz št. Jakoba ker je še preostajalo časa*, smo se peljali še k Sv. Justu v Trst, od koder je krasen razgled na mesto in na morje. Miklova Zala na Goriškem V nedeljo, 19. novembra, je bila zadnja predstava Miklove Zale v tem letu, in sicer v lepem Katoliškem domu v Gorici. Računali smo s približno .tisoč ljudmi, a udeleženci prireditve so morali stati celo zunaj, na hodnikih. Med gledalci je bila vrsta častnih gostov: škofijski kancler dr. Rudi Klinec, občinska svetnika dr. Andrej Bratuž in dr. Slavko Bratina, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Kazimir Humar, tajnik Trpin Marjan, številna duhovščina ter drugi vidni predstavniki kulturnega življa na Goriškem. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete je izpregovaril tajnik g. Marjan Trpin in pozdravil nas brate .s Koroške, prav posebno pa dramatizator j a g. Jaka Špicarja s soprogo, predsednika Krščanske kulturne zveze dr. Pavla Za.blatnika, režiserja Janka Janežiča in vse igralce. Za KKZ je spregovoril dr. Pavle Zablatnik in pozdravil naše brate iz Gorice, ki so prišli, da vidijo našo narodno igro Miklovo Zalo. Predstavil je občinstvu g. Jaka Špicarja, avtorja igre. Igralci so se na manjšem goriškem odru — je skoraj tako velik kot v Št. Jakobu — čisto sprostili ter se počutili kot doma, zaradi tega so se lahko z vso dušo in srcem vživeli v svoje vloge, katere so podajali tako naravno, da jih je prisotno občinstvo nagradilo z burnim aplavzom, ki se je stopnjeval od dejanja do dejanja. Na koncu predstave pa so prejeli igralci v znak hvaležnosti šopek nageljnov. Po uprizoritvi je ZSKP povabila nastopajoče goste-igralce na večerjo. Ob tej priložnosti se je predsednik KKZ zahvalil Zvezi slovenske katoliške prosvete za odlično organizacijo in gostoljubnost. Nato pa je povabil goriške brate, naj pridejo k nam na Koroško, čestital je v imenu KKZ tudi g. režiserju Janku Janežiču in igralcem, ki so tako dobro igrali Miklovo Zalo v Trstu i;n Gorici. G. predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar je v odgovoru čestital ansamblu in vodji-režiserju z željo, naj se spet oglasijo v Gorici. Na koncu naj še omenimo, da smo bili prijetno presenečeni, s kakšno simpatijo so tržaški in goriški gledalci sprejeli Miklovo (Nadaljevanje na 5. strani) Seja Narodnega sveta Odborniki Narodnega sveta so obravnavali na svoji zadnji seji vrsto aktualnih političnih vprašanj na podlagi poročila o trenutnem stanju realizacije člena 7 državne pogodbe. Glede rovarjenja »Heimat-diensta« je bilo poudarjeno, da more takšno zadržanje političnemu razvoju v deželi le škodovati. V interesu obeh narodov je, da se izognemo v deželi vsemu, kar bi utegnilo ogrožati sožitje ter dosedanje uspehe glede sodelovanja med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom. Odborniki so vzeli na znanje tudi poročilo o organizatornih vprašanjih ter pozdravili prizadevanja po čim tesnejši povezavi centrale z našimi zaupniki po občinah. Srečanje cerkvenih zborov v Celovcu Škofijska komisija za cerkveno glasbo bo prihodnjo nedeljo, dne 26. novembra 1967, priredila srečanje vseh cerkvenih zborov v Celovcu. Spored: Do 2. ure popoldne se zberejo vsi cerkveni pevci v Kolpingovi dvorani. 1. Skupna zborna pesem. 2. Referat o novi konstituciji o cerkveni glasbi. 3. Skupna zborna pesem. Ob 4. uri popoldan je škofova maša v stolnici, pri kateri pojejo vsi zbori. Ob 5. uri: Razgovor o referatu in družabni del zopet v Kolpingovi dvorani. Vsi cerkveni pevci so prisrčno vabljeni! K škofovi sveti maši v stolnici so vabljeni tudi ostali verniki! -----------------------^ KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA priredi za uvod v proslavo 60-lefnice ustanovitve Krščanske socialne zveze na praznik Brezmadežne, 8. decembra, ob pol treh popoldne, v Mestnem gledališču v Celovcu satirično komedijo v petih dejanjih (9 slikah) MARIIN KRPAN Po povesti Frana Levstika in ljudskem pripovedovanju priredil Joža Vombergar. Krstna predstava na Koroškem ! Vstopnice dobite v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, Celovec, Viktringer Ring 26, in v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu. ...................._ J Politični teden Po svetu... LOKALNE VOLITVE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Letošnje lokalne volitve so po burnem poletju s tremi »tekmami«, ki so imele pečat rasnih spopadov, vzbudile veliko večjo pozornost, kor je bilo to v prejšnjih letih. Po teh volitvah bo imelo osmo mesto Združenih držav Amerike, in sicer Cleveland z 900 tisoč prebivalci, za župana, črnca. Prav tako bo imelo črnca za župana po velikosti tudi sedemdeseto mesto Amerike '(ZDA) Gary, ki šteje 200 tisoč prebivalcev. Toda Cleveland je bil najzanimivejši. To je eno izmed desetih velikih mest Združenih ameriških držav. Črnci predstavljajo v njem komaj 36 odstotkov prebivalstva. Mesto že celih 26 let ni imelo republikanskega načelnika. Za demokrate je kandidiral črnec, advokat Carl Stokes, pravnuk plantažnega sužnja, za republikance pa vnuk enega izmed predsednikov Združenih držav Amerike Seth Taft. V industrijskem mestu Gary (zvezna država Indiana) pa bo župan, črnec Richard Hatcher. Naj večji poraz pa so doživeli demokrati (demokratska stranka) pri volitvah guvernerja v zvezni državi Kentucky. Tu je zmagal repulikanski kandidat Louie Nunn. Guverner v tej zvezni deželi je bil že 24 let nepretrgoma v rokah demokratske stran- ne Tirolce svoji usodi. S svojimi izjavami ni mislil na državno združitev med Nemčijo in Avstrijo, je zagotavljal von Thad-den še istega dne zvečer. Trditev, da so v njegovih očeh vsi ljudje srednje in vzhodne Nemčije, Južne Tirolske in Avstrije Nemci, pa bo zmerom veljala zanj. Novi predsednik nemške neonacistične stranke je navedel, da ima stranka 26.893 članov. Glede deleža odstotka bivših članov nacistične stranke pa ni hotel ničesar povedati in je samo navedel, da je povprečna starost 4l let. Obžaloval je, da bivši pripadniki SS nimajo pravice političnega udejstvovanja in da so neke vrste »Kajni za vse življenje«. Obširen aplavz je doživel, ko se je skliceval na nacionalni čut vseh Nemcev, da se otresejo izrednega nacionalnega stanja in da najdejo enotnost, saj obstajata dve nemški armadi, ki si stojita nasproti in sta oboroženi z najmodernejšim orožjem. Kongres stranke se je zaključi s klicem predsednika Adolfa von Thaddena: »Bodimo najprej Nemci, in nič drugega kot Nemci, bodimo Evropci med Evropci!« Zborovalci so ob zaključku zapeli nemško himno, med katero so vključili po vojni prepovedano kitico »Nemčija, Nemčija nad vse (Deutschland, Deutschland liber alles«). Pred zgradbo, kjer je bil kongres, se je zbrala velika množica, ki je protestirala :ke. Nasproti temu pa je v zvezni državi Mis-sissippi pri guvernerskih volitvah, kot je bilo pričakovati, zmagal demokratski kandidat. Zanimivost 'posebne vrste so bile volitve župana v San Frančišku, ki so bile povezane z referendumom (ljudskim glasovanjem) o Vietnamu. Volivci so se namreč izrekli za ali proti takojšnjemu odpoklicu ameriških vojaških enot iz Vietnama. Izid glasovanja je bil pravo presenečenje; več kot dve tretjini volivnih upravičencev je glasovalo proti umiku ameriške vojske. Opazovalci sodijo, da pomenijo lokalni volivni izidi v Združenih državah Amerike padanje vpliva Johnsona, kajti demokrati so izgubili povsod tam, kjer so republikanski protikanditati v predvolivni borbi neposredno nastopili proti uradovanju predsednika Johnsona. Na teh volitvah je sodeloval večji odstotek volivcev kot ponavadi ob podobnih priložnostih. Razvnelo in mobiliziralo jih je rasno sočutje. Še enkrat se je pokazalo, da so lokalne strankarske in sindikalne organizacije prava .trdnjava rasizma ter vseh možnih predsodkov in privilegijev. Takoj po končanh volitvah so se začele razprave o pravem pomenu volilnega izida. KONGRES NEMŠKE EKSTREMNO- RADIKALNE STRANKE (NPD) V HANNOVRU (Na hitro roko sklicani tiskovni konferenci je novoizvoljeni predsednik ekstremno usmerjene radikalne stranke (čitaj novona-cistične) NPD von Thaden v Hannovru popravil svoje neodgovorne izjave, katere je podal na kongresu svoje stranke v Avstriji. Na tretjem kongresu novonacistične stranke v nedeljo, 12. novembra, so v prisotnosti 1500 delegatov z veliko večino glasov izvolili za predsednika Adolfa von Thaddena. Pred zastopniki stranke je von Thadden med drugim govoril tudi o južno-tirolskem vprašanju in se je v tej zvezi skliceval na »krvno povezavo« in izdajstvu, ker naj bi bili Nemci krivi, češ da so »iznašli« Pri lokalnih volitvah v Združenih državah sta bila za župana izvoljena tudi dva črnca, in sicer v Clevelandu Carl Stokes (na desni), v Garyju pa Richard Gordon Hatscher (levo). proti združevanju neonacistov. Na transparentih so bili napisi: »Danes kongres, jutri zasedba sindikalnih poslopij«, »Takoj v začetku se je treba upreti reakcionarjem«. Med manifestanti so bili številni predstavniki združenja žrtev nacizma. LONDONSKI »ENPRES« O IZRAELU Londonski »Express« je nedavno izrazil mnenje, da izraelska politika ne presoja mednarodnega političnega položaja realistično, ko zahteva, da bi se Izraelci in Arab- ci pogajali neposredno ter zavračajo 'posredovanje Organizacije združenih narodov (OZN). Minister narodne obrambe Moše Dayan je postal sicer bolj zmeren, vendar se tu pa tam oglasi kakšen izraelski minister, ki zahteva, naj bi nova meja presekala Jordanijo na dvoje. Dayam sicer predlaga, naj se Cisjordanija vrne Jordaniji, vendar kot demilitariziran pas; Dayan tudi govori o sodelovanju vseh semitov na Srednjem vzhodu. Drugi izraelski politiki so proti povrnitvi Gaze Egiptu. Tretji zopet predlagajo sprejemljive popravke dzraelsko-jordanske meje, toda vsi so edini v tem, da Izraelci ne bodo zapustili več Jeruzalema. Med arabskimi državami je precejšnja zmešnjava. Združitev arabskih držav je neizvedljiva. Sovjetska politika zaznamuje precejšen uspeh, saj so se sovjetske ladje vsidrale na Sredozemskem morju. Med arabskimi državami so očitne politične struje, ki delajo na zbližanju z Združenimi državami Amerike in z Veliko Britanijo. Celo zunanji minister Dean Rusk je svetoval ministru Abbi Ebanu, naj Izraelci pokažejo več prožnosti pri reševanju vprašanja jordanskih beguncev. Ameriška tedenska revija »Newsweek« je poročala, da je jordanski kralj Husein svoj obisk pri Organizaciji združenih narodov izkoristil tudi za to, da bi prišel pobliže v stik z ameriškimi državniki ter se z njimi razgovoril o rešitvi krize na Bližnjem 'vzhodu. Doslej je bila ameriška vlada na stališču, naj bi se izraelske čete umaknile na stare meje, in sicer pod pogojem, da arabske države priznajo izraelsko državo. Johnson je zdaj menjal svoje mnenje. Njegova vlada je prepričana, da bo predsednik Naser prisiljen pokazati se bolj spravljivega glede na kritične gospodarske razmere v državi. V kratkem bo ameriška vlada odkrila svoje načrte za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Amerika je pripravljena prispevati za gospodarsko obnovo Egipta; Jeruzalem naj postane »odprto mesto«, v katerega imajo prost vstop vse veroizpovedi; Izrael mora dopustiti in organizirati povratek arabskih beguncev. SPORAZUMA O JUŽNI TIROLSKI ŠE NE BO Južnotirolski voditelj dr. Magnago je izjavil dopisnikom agencije »Italia«, da na prihodnjem občnem zboru južnotirolske ljudske stranke 2. decembra ne bodo razpravljali o predlogih za rešitev južnotirol-skega spora. Do razprave bo morda prišlo na izrednem občnem zboru, ki bo januarja 1968. Dr. Magnago je pripomnil, da ima malo upanja, da bo vprašanje rešeno pred prihodnjimi 'političnimi volitvami v Italiji (maja 1968). Po vsem tem bo zadeva odložena na prihodnjo zakonodajno dobo. »Sicer ni sporazum popolnoma nemogoč, je dejal dr. Magnago, toda jaz sem že po naravi previden človek.« in pri nas v Avstriji REFORMA DRŽAVNIH ŽELEZNIC ZA ENO LETO PREJ KOT NAPOVEDANO Naš list je nedavno v številki 41. poročal, da ima prometni minister dipl. inž. dr. Ludivig WeiB v načrtu spremembo avstrijskih državnih železnic. Tedaj smo zapisali, da naj bi po tem načrtu avstrijske državne železnice postale samostojno' gospodarsko telo'. Cilj tega načrta bi bil med drugim se osvoboditi okvira splošnega državnega proračuna. Spremembo bi izvedli v teku prihodnjega leta. S 1. januarjem leta 1969, naj bi bil načrt uresničen, 'to je eno leto prej, kot so predvidevali. V ta namen je glavna direkcija avstrijskih državnih železnic pripravila zakonski osnutek, katerega bodo sedaj skupno s sindikatom železničarjev in ravnatelji zveznih železnic prerešetavali. Novi zakon zveznih železnic predvideva, da naj bi OeBB (avstrijske zvezne železnice) .postale samostojno podjetje (pravno gledano bi predstavljale posebno državno premoženje in zavod z lastno uredbo). S tem bi odpadle z ramen prometnega ministra nekatere pravne in privatnogospo-darske naloge. Tačas je namreč glavni direktor državnih železnic še zmerom samosvoja naj višja nadzorna oblast in vodja oddelka za železnice. Predpogoj za ta odločilni korak naprej v korist ozdravljenja avstrijskih zveznih železnic, bi bilo soglasje o razveljavljenju, neko avstrij. nacijo in da so prepustili Juž-tako imenovanih tujih bremen, ki so kri- vi primanjkljaju avstrijskih državnih železnic (OeBB). S finančnim ministrom so se deloma sporazumeli, da bo država prevzela del pokojninskih izdatkov zveznih železnic. Vendar pa se doslej še niso sporazumeli o subvenciji in socialni tarifi (pristojbini) (ki sta vzrok, da imajo državne železnice 600 milijonov deficita — primanjkljaja). To vprašanje bodo obravnavali spomladi prihodnjega leta. Prometno ministrstvo sedaj raziskuje možnosti, kako bi mogli uresničiti večjo svobodo pri tarifah zveznih železnic, katere so zahtevali strokovnjaki. To so tisti izvedenci »deset modrih« (kot znano je naš časopis nadrobno poročal od časa do' časa o teh znanstvenikih), katerim je prometni minister dipl. inž. dr. Ludwig WeiB naročil lani, da naj temeljito in objektivno preiščejo državno podjetje avstrijskih državnih železnic. Tačas določa tarife posebni odbor državnega zbora. To se ne bo niti v bodoče spremenilo. Pač pa predlagajo, da bi sestavili neko tarifno skalo, ki bi jo državne železnice lahko uporabile bolj elastično in po gospodarskih vidikih. Ta svoboda pri tarifi bi prišla najbolj v poštev pri tovornem prometu, da bi zvezne železnice mogle konkurirati zlasti cestnemu tovornemu prometu. NOBENO RAZVREDNOTENJE ŠILINGA Z ozirom na razvrednotenje funta šter-linga v Veliki Britaniji so se v Avstriji raz- SLOVENCI domu in po sneta Vesti iz Argentine Na tehnični fakulteti v Buenos Airesu je diplomiral za inženirja elektrotehnike Jure Skvarča, znani slovenski planinec po južnoameriških gorah. Pred nekaj tedni so v San Justu proslavili XI. obletnico ,,Našega doma”. Prireditev se je začela z jutranjo službo božjo Janka Mernika v krajevni župni cerkvi. Vmes so peli otroci šolskega tečaja France Balantič pod vodstvom Angelce Klanškove, na orglah jih je spremljal organist Štefan Dren-šek. Predsednik doma Peter Čarman je po maši v svojem govoru naglasil, da je enajsta obletnica ustanovitve Našega doma dan veselja nad uspehi, ki so bili doseženi s trdim delom, kar jim ne bo prihranjeno tudi v prihodnosti, in bo le priča kot mogočen spomenik slovenstva še poznim rodovom. Slavnostni govornik pa je bil dr. Tine Debeljak. V svojem lepo, globoko zasnovanem predavanju je sprva govoril o pomenu obletnic slovenskih domov vobče, ki so kot rojstni dnevi po družinah. Obletnica Našega doma je važna še posebej, ker je bil to prvi dom v Argentini. 10-letnica njegovega obstoja je bila obračun za opravljeno delo v preteklosti, enajsta obletnica je začetek novega desetletja. V nadaljnjem je govoril o potrebi slovenskih domov ter je svoje zadevne misli naslanjal na besede rajnega prelata dr. Odarja, da je treba povsod v svetu združevati Slovence, da bi se laže ohranili. Temu namenu naj služijo tudi družabne prireditve. Potrebne so, toda po slovenskih domovih ne smejo biti samo te prireditve, ampak morajo biti slovenski domovi tudi žarišča slovenskega prosvetnega in vzgojnega dela zlasti med našo mladino, da bo živela s Slovenci in da bo tudi pozneje čutila s slovensko usodo, čeprav ne bo živela v Sloveniji, ampak v novih domovinah. Nato je prešel na omembo vrste važnih obletnic za katere bi bilo prav, da bi se jih povsod spominjali prav letos. Je 1200-letnica, odkar smo Slovenci prevzeli katoliško vero, je stoletnica, odkar so Slovenci dobili svoje prve narodne zastopnike, kar smatrajo za rojstni dan slovenskega naroda, je 100-letnica odkar smo zgubili Rezijo, odkar je nož prvič zasekal v slovensko narodno telo. Je dalje 100-letnica velikega slovenskega izleta v Moskvo. Je 50-letnica strahovitega poraza italijanske vojske pri Kobaridu, Majniške deklaracije, 50-letnica smrti dr. Janeza Ev. Kreka, zaključka Fatim-skih prikazovanj in 50-letnica komunistične revolucije v Rusiji. Za konec je znova naslavljal na slovenske domove prošnjo in poziv, naj bodo žarišča slovenske domačnosti, slovenske povezave in slovenske vzgoje mladine, da bo vedela, zakaj smo tu, da bo ostala narodno zavedna, da se slovenskega rodu in rodu svojih staršev nikdar ne bo sramovala, kjer koli bo živela. Slovenci naj seveda v prvi vrsti gledajo, da vse svoje narodno-obrambne in vzgojne naloge opravljajo v svojem krajevnem območju, ne sme pa biti njihovo zadevno delovanje omejeno samo na to področje, ampak se mora raztezati na vso slovensko skupnost, katero je treba ohranjati živo in vsestransko tvorno. širile govorice, da namerava naša država slediti zgledu Velike Britanije. V ta namen je finančno ministrstvo v sporazumu z narodno banko javilo, da Avstrija ne bo razvrednotila šilinga. Velika Britanija je namreč v soboto razvrednotila funt šterling za 14.3 odstotka. Britanski finančni minister je javil, da bo pariteta funta z ameriškim dolarjem, ki je znašala 2,8 dolarja za šterling od leta 1949, sedaj znašala 2.40. Mednarodni denarni sklad v Washingto-nu je javil, da Irska sledi razvrednotenju britanskega funta. Tudi iz Kopenhagna poročajo, da je danska vlada sklenila slediti britanskemu funtu in bo zaradi tega razvrednotena danska krona. Razvrednotenje britanskega funta šter-linga ne bo imelo' na vrednost šilinga nobenega vpliva, je nadalje poročalo avstrijsko finančno ministrstvo. Velike zlate in devizne rezerve avstrijske državne banke in trajna aktivna plačilna bilanca zagotavljajo1 trdno podlago šilinga. Nasprotno je res, da se bo Avstrija celo znova udeležila mednarodne akcije za utrditev britanske valute in tako doprinesla svoj delež, da se bo obdržal trden mednarodni denarni sistem. Neposredne posledice razvrednotenja se kažejo v pocenitvi funta šterlinga; tako je sedaj razmerje funta do šilinga: 1 funt je 62,40 šilinga (prej je bil 72,80 šilinga). Od ponedeljka velja tečaj funta na tej novi podlagi. SREDNJEEVROPSKO ŽARIŠČE ZA KRŠČANSKI VZHOD: Dunaj je pričakoval carigrajskega patriarha Znano je prizadevanje dunajskega' nadškofa in kardinala dr. Fr. Koniga za krščanski vzhod, za mpostavljanje čim boljših odnosov z vzhodno-evropskimi narodi in vzhodnimi cerkvami, katerih središče je Carigrad. Dunajski kardinal je ustanovil celo študijski institut Pro oriente (Za Vzhod), ‘ki je že razvil svojo dejavnost. Tako so se lani v oktobru v okviru tega instituta vršili v Celovcu »Razgovori z Vzhodom”, pri katerih so tri večere predavali veščaki o krščanskem vzhodu, tako katoliški kot pravoslavni, kakor je o tem naš list takrat objavil izčrpno poročilo s člankom »Celovec je odprl okno na vzhod«. Kardinal dr. F. Konig pa se tudi že dalj časa trudi, da bi carigrajski patriarh Atena-gora I., ki je znan kot neutrudni pobornik za cerkveno zedinjenje, prispel na Dunaj. Patriarh se je kardinalovemu vabilu odzval in obljubil obisk, vendar so spričo ciprskega spora med Turki in Grki razmere bile takšne, da patriarh Atenagora I. ni mogel zapustiti Fanarja, svoje prestolnice v Carigradu, ker se ni vedelo, ali mu bo potem možna vrnitev ali ne. Šele, ko je letos v juliju sam sv. oče Pavel VI. napravil obisk v Carigradu, tako pri svetnih turških oblasteh kot pri patriarhu Atenagoru, se je patriarhov položaj v Carigradu zboljšal in nazvišji predstavnik pravoslavja je mogel podvzeti svoje veliko potovanje za vzvišeni cilj cerkvenega zedinjenja. V Moskvo, kamor je naprej nameraval, ni mogel, pač pa je obiskal srbskega, bolgarskega in romunskega patriarha. Povsod so ga z vso ljubeznivostjo sprejeli in počastili. V Beogradu je na predlog patriarha Germana srbska pravoslavna fakulteta patriarhu Atenagoru podelila celo časten doktorat. Sledilo je slovito srečanje s papežem. Pavlom VI. v Rimu, kjer sta se objela kot prava krščanska brata ne samo papež, rimski apostolik, ter ekumenski carigrajski patriarh, marveč tudi pet škofov, patriarhovih spremljevalcev, ter pet kardinalov. Iz Rima je patriarha Atenagora I. vodila pat (seve z letalom) v Ženevo- v Švico, kjer je sedež mednarodne organizacije krščanskih cerkva, in nato v London k angleškemu nadškofu in primasu Ramsayu. Iz Londona je patriarh Atenagora L nameraval priti na Dunaj, kamor ga je povabila tudi avstrijska vlada in bi mu slavna, ugledna dunajska univerza podelila časten doktorat. Toda iz Londona je patriarh Atenagora svoj dunajski obisk iz zdravstvenih razlogov odpovedal tik pred odhodom iz britanske prestolnice. Kot sporoča »Wie-ner Kirchenzeitung« z dne 19. novembra 1967, je patriarh svoj obisk le odložil, ne pa odpovedal. »Nameravani obisk bi ne imel nobene politične ali državne vplivnosti marveč bi bil zgolj bratsko srečanje med kristjani, bratski krščanski razgovor in dunajska univerza bi patriarhu, toliko za cerkveno zedinjenje in za mir se trudečemu, izkazala le priznanje in čast s podeljenim častnim doktoratom. Vsa Avstrija se je veselila patriarhovega obiska, ki mu je pot pripravljal dunajski kardinal dr. Konig, saj je dunajski nadškof že pred letil bil pri patriarhu v Carigradu na obisku in mu izpričal posebno naklonjenost avstrijskih katoličanov do vzhodnih bratov, Avstrijski katoličani želijo patriarhu Atenagoru čimprejšnje in čim trdnejše zdravstveno okrevanje in njegov skorajšnji obisk na Dunaju. S posebnim veseljem so carigrajskega patriarha Atenagora pričakovali pravoslavni Grki na Dunaju. Ti imajo na Dunaju svojo cerkev sv. Trojice in svojega nadškofa, avstrijskega metropolita dr. Krizostoma Tsi-tera, ki je tudi pobornik za cerkveno edin-stvo. Na letošnjem mednarodnem kongresu za slovansko zgodovino v Salzburgu (od 1. do 7. septembra) je bil v častnem pokroviteljstvu kongresa, ki so ga sestavljali ekumenski patriarh Atenagora, kardinal Bea, nadškof dr. Rohracher in pasauski škof dr. Nadersdorfer, tudi on. Bil je navzoč ne samo pri otvoritvi kongresa in večernem koncertu slovanskih cerkvenih pesmi, marveč se je drugi dan udeležil tudi glagolske maše kardinala dr. Šeperja in potem bil popoldne (v nedeljo) pri posebni prireditvi Pravoslavne in katoliške ekumensko-bogo-slovne skupnosti. — V nadškofijski palači grškega metropolita dr. Krizostoma Tsitera na Dunaju je pričakovalo patriarha Atenagora 17 grških duhovnikov tudi iz tujine, tako med njimi tudi arhimandrit dr. Dama-skin Papandreu iz Taizeja v Franciji. Arhimandrit dr. Papandreu je lansko leto v oktobru posebno vneto sodeloval pri »Vzhodnih razgovorih« v Celovcu in se je občinstvu priljubil s svojo prisrčnostjo in veliko bogoslovno naobraženostjo. Patriarha Atenagora bi na Dunaju pozdravilo tudi slovensko odposlanstvo Letošnji zgodovinski obiski, papeža Pavla VI. v Carigradu in carigrajskega patriarha-Atenagora na Balkanu in v Rimu, so vzbudili posebno pozornost in odobravanje pri Slovanih, tako pravo-slavnih kot pri katoliških, posebej še pri Slovencih, ki to leto praznujejo dva velika jubileja: 1200-let-nico pokristjanjenja in 1100-letnico obiska sv. bratov Cirila in Metoda na njuni poti v Rim pri panonskih Slovencih in panonskem knezu Koclju. Iz Carigrada sita velika slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod dospela k Moravanom in k Slovencem ter jim prinesla slovansko' pismenstvo, domače bogoslužje ter jim osnovala prvo domače šolstvo. Slovenski panonski knez Kocelj je tako vzljubil sv. brata in njuno misijonsko metodo, da jima je takoj izročil do 50 učen-(Dalje na 8. strani) ZANIMIVA DISKUSIJA V EVROPSKI HIŠI (EUROPAHAUS) V CELOVCU Pred kratkim je direktor Evropske hiše (Europahaus) dr. Oberleitner v Celovcu priredil zanimiv diskusijski večer o pojmu krščanskega Zahoda. Treba je bilo odgovoriti na več vprašanj: 1. Kakšna je dandanes duhovna osnova Zapada? 2. Ali je videti zgodovinski nastanek Evrope kot verski potek? 3. Ali so: vera, pravo, kult (češčenje), jezik, askeza (zdržnost) in pa politika temeljni sestavni deli evropskega ustroja? V diskusijo, ki gotovo z ozirom na izbiro vprašanj ni bilo lahko odgovoriti, so posegli med drugim tudi doktorji: Appen-roth, Colerus-Geldern, Lessiak, Schmitz, Tschurtschentaler in Unkart. Posebno so poudarili in podčrtali zahodnjaške duhovne vrednote, kot na primer: svobodo, človeško dostojanstvo, demokracijo, politično povezovanje, na naravni pravici temelječe mednarodno pravo, sistematično ureditev. Zanimivo je bilo slišati iz ust diskutantov mnenje o vplivih iz Amerike, katere so označili kot pravo strašilo za nas. Tudi idealistično podobo klasike so predrugačili primerno današnjemu času. Belih so si glave tudi s tem, kdo se lažje upira komunistični ideji, katolik ali protestant. Evropa se v debati imenuje kot konglomerat. Dalje so govorili o pozitivnih plateh propadanja in samozanika-nja, ker bomo le na ta način dobili nove vrednote. Obžalujejo današnjega kristjana v nehvaležnem položaju ugovarjanja, a se naposled tolažijo z dejstvom, da, kjer kipi in vre, imajo povsod prste vmes Evropejci. Za realizacijo konstruktivne (uresničitev ustvarjalne) miselnosti, pa bi bila nujno potrebna večja aktivnost za pristni učinek v korist dediščine stare Evrope. Darujte za tiskovni sklad! i . . . Najpomembnejše najdbe ctnišfanske umetnosti zadnjih let je dvanajst 2300 let starih sarkofagov (kamnitih rakev), ki so jih našli v Tusca-niji, osemdeset kilometrov severozahodno od Rima. Na pokrovu obeh sarkofagov vidimo dve z ornamenti okrašeni figuri. Pismo iz Milwaukeeja Črnci predstavljajo desetino ameriškega prebivalstva Združenih ameriških držav. °d tega samo črncev skoraj dvajset milijonov. že pred to vojno, zlasti pa po njej, le velikanski dotok črncev v severna industrijska mesta iz južnih kmečkih zveznih držav. V našem mestu jih je 10 odstotkov °d 750.000 (400.000 belih pa živi v predmestjih). Ravno zaradi črnskega problema ta predmestja nočejo nič slišati o združitvi ^ mestom. Vsako predmestje ima svojega župana, svojo policijo, svoje šolske odbore itd. V tri milijonskem mestu Chicagu ima-le črnci četrtino. Nič pa jih ni v predmestjih, kjer živi eti milijon Čikagovcev. V detroitski imajo ^5 odstotkov prebivalstva, v Clevelandu (brez predmestij) pa četrtino. Glavna slovenska fara Sv. Vida v Clevelandu je pravzaprav krog in krog obdana s črnci, le na severu je jezero. Nad četrtino je črncev v Los Angelesu, blizu toliko v Philadelphiji. Veliko jih je v New Yorku, v glavnem me- stu Washingtonu pa imajo polni dve tretjini. Prestolnica je sorazmerno malo enotna zase. Enakopravnost v praksi je tam najbolje izvajana. Zato črnci naravnost silijo v to mesto, beli pa seveda v predmestja, a ta so že v sosednjih zveznih državah v Virginiji in Marylandu. Ker smo pri nas od šolske stroke, je prav, če tudi na tem mestu napišemo nekaj o črnskih, belih in mešanih šolah. Celoten problem je hudo zapleten, predlogov pa nič koliko, dobrih rešitev doslej malo. A pismo bi naraslo, če bi hoteli tukaj razlagati ves šolski problem, bi šli predaleč, zato samo na splošno: beli starši niso nič navdušeni, da se njihovi otroci mešajo s črnimi. Združene države Amerike so, kot vidimo, dežela velikih nasprotij: najbolj različna narodna ozadja, mešanje ras, strahotno dinamičen trgovski duh (tako, da celo orožje, kot smo že omenili v prejšnji številki lista, prodajajo skoraj prosto), podjetnost in podobno. Če bi se ozirali samo na črnski problem in težave, ki se pri tem kažejo, bi kdo morda rekel: precej šibka je ameriška demokracija. A kljub tem temnim, nerešenim problemom črnske integracije (strnjevanje), smemo iz lastne izkušnje reči, obenem pa iz izkušnje petnajstih let: kljub vsemu temu je ameriška demokracija najbolj trdna na svetu. Za naše pojme je svoboda mnogokrat prevelika, zlasti svoboda govora; ekstremisti (skrajneži) med črnim prebivalstvom javno govorijo, da bo črna sila Združene države Amerike prevzela in prekucnila njen ustroj, javno so ščuvali letos celo pommlad. Amerika je za čuda dolgo potrpežljiva ob takih dogodkih. A ko udari, udari precej krepko. Zato se mi niti enkrat še nismo vdali pesimizmu ali zaskrbljenosti zaradi teh dogodkov. Dodati pa je treba, da ameriška velemesta vsebujejo v sebi mnogo temne sile, predvsem kriminalne. Iz pisma, ki smo ga v petih nadaljevanjih posredovali našim bralcem, bomo morda sedaj lažje razumeli črnski problem v Združenih državah Amerike in še kar je posredno ali neposredno v zvezi z njim. (Konec) Sodobni kulturni H ^ ^ H H fl H portret Stanko Premrl Od srede prejšnjega do srede sedanjega stoletja so slovensko cerkveno glasbo v glavnem oblikovali in ji dajali smer trije veliki mojstri: Gregor Rihar, Anton Foerster in Stanko Premrl. Vsak je bil kakor svetilnik, kamor so se ozirali slovenski cerkveni skladatelji in izvajalci cerkvene muzike, in vsak je vtisnil svoji dobi pečat svoje vodilne muzikalne osebnosti in usmerjal značaj slovenske cerkveno-glasbene umetnosti. Za Riharja vemo, kako je vsaka njegova pesem dihala pristno slovensko muzikalno občutje, ki pa mu je mojster dal umetniško obliko, primerno za bogoslužje. Le na ta način mu je uspelo, da je iz naših cerkva pregnal cerkvenemu namenu popolnoma neprimerno »prepevanje in muziciranje« tedanjega časa, zakaj njegova skladba je bila tako globoko zajeta iz slovenske duše, da je takoj našla tam odmev, Riharjev genij bil tako silen in tako pristen, da so njegove pesmi ostale do današnjega dne izraz slovenskega bogoslužnega občutja za posamezne dobe cerkvenega leta. Saj si ni mogoče misliti božiča ali velike noči brez Riharjeve pesmi! Anton Foerster, po rodu Čeh, ki je nasledil Riharja na koru ljubljanske stolnice, je bil iz drugačnega testa. On je gledal in doživljal v cerkveni glasbi svet obsegajoče vesoljstvo Cerkve. Bil je velik glasbeni puritanec, prepričan cecilijanec, ki je mislil, da mu je poverjena naloga očistiti cerkveno glasbo »posvetne« navlake in uvesti vanjo čisti bogoslužni slog pristne svetovne glasbene umetnosti. Zato mu marsikaj pri Riharju ni bilo všeč, a ker ga ni mogel izriniti iz bogoslužja in njegove pesmi nadomestiti, je njegove skladbe izdatno popravljal in jim s tem tudi škodoval. Sam je bil velik komponist in glasbeni predagog in njegove skladbe, cerkvene in svetne, so velike, klasične umetnine. Stanko Premrl pa je nekako sredi med njima. Po svojem izvoru pristen sin slovenske zemlje (rojen leta 1880 v Št. Vidu pri Vipavi) je svojo domačo muzikalno tradicijo ter svoj izredni glasbeni talent do viška izšolal na dunajskih glasbenih šolah, kjer je spoznal takratne nove stilne smeri in uvajanje modernih tokov v glasbeno izražanje. Slovensko glasbeno občutevanje in modeme stilne smeri so se v Premrlu na čudovit način zlile v enoto, iz katere nam je napisal toliko lepe, moderne muzike, iz katere — poleg vse modeme izrazne tehnike — zopet in zopet zapoje domača melodija. A njegova cerkvena muzika je bila tudi za cecilijanca Foersterja neoporečna.. Ni namen, tu naštevati, kaj je Stanko Premrl vse bil v našem glasbenem svetu, tudi ne ogromnega zaklada kompozicij, ki nam jih je zapustil, ko je 14. marca 1965 umrl. Samo to bi hoteli povedati, da je bil vodilna glasbena osebnost, odličen kompo- > nist in priznan glasbeni vzgojitelj. Ni bil samo stolni organist in pevovodja, ampak tudi profesor na ljubljanskem konservatoriju in pozneje na glasbeni akademiji, urejal je dolgo vrsto let »Cerkveni glasbenik« in bil član vseh mogočnih glasbenih društev in ustanov, cerkvenih in svetnih. SEDAJ ŽE MISLIT! ZA BOŽIČ DAROVATI KOROŠEC-KUPUJ PRI DOMAČIH TVRDKAH NOVI REKTOR GRAŠKE UNIVERZE Pretekli teden, to je v petek, 17. novembra, so slovesno inavgurirali (slovesno ustoličili) novega rektorja Karl-Franzens univerze v Gradcu. Za rektorja v študijskem letu 1967-68 je bil izvoljen dr. teologije in dr. filozofije Franz Zehrer. Slovesnost je bila v avli univerze. V svojem nastopnem govoru se je novi rektor bavii z rezultati drugega vatikanskega koncila. OUacM Mile od venca visokih gora obrobljeni kraji so lepi. Samo — zavoljo tiste graščine ob begunjski cerkvi mislim vedno le z bridkostjo na hvaljeno Gorenjsko.« »Lojze, nikar!« je zaprosila Gradišnica. Ta hip pa je že tudi posvarila: »Pssst!« Za-čula in prepoznala je v veži Andrejev korak. Pavla je hodila skoraj neslišno. »Dober večer!« »Bog daj!« »Sem že mislil, da te ne bo,« je izdal Gradišnik svoje prejšnje nemirno presedanje. »Lep večer je in fantovsko sonce sije, sena pa rajši peš prišel, kakor da bi prezebal oa P oo j oo 5 00 /\ 00 f\l 00 O B 00 R 00 /\ 00 N 00 J 00 E FRANC RESMAN: Iz dnevnika slovenskega izseljenca Ko pridem neki večer od dela, mi žena pravi, da naj pogledam v jedilnico k Jelenovima iz Podjune, ki sta baje dobila slabo pošto. Res najdem oba v solzah. Ko ju vprašam, kaj je, mi pokažeta pismo, v katerem je bilo povedano, da so njuna sinova, ki sta študirala v Ljubljani, obsodili na deset let zapora. Pa sem jima rekel, da bi lahko jokala, če bi dobila pošto, da so sinova postrelili; bila pa bi tudi na fronti v stalni življenjski nevarnosti. Vojne pa bo vendar kmalu konec in mlad človek marsikaj prenese. Počasi sem ju le potolažil. Sinova sta se res vrnila domov, a oče je umrl v taborišču na Hesselbergu. Picejev oče iz Podjune je dobil pošto, da ga prideta dva sinova obiskat, in je prosil, če bi smel ostati še en dan doma v taborišču. Pa ga ni pustil, še isti dan se je moral odpeljati na delovno mesto. In ko sta prišla sinova, sta se morala peljati za njim. Pri apelu pa je tisto nedeljo vsem raglasil: »Vi morate biti tukaj, če vas jaz kličem, in tudi, če pride povelje, da vas postavimo ob steno!« V adventu smo pridno hodili k svitnam. Neki večer pa je bil koncert v angelski cerkvi in, ko sem šel od dela, sem tudi jaz vstopil. Velika in visoka cerkev je bila nabito polna in zbrano sem poslušal orgla-nje in ubrane glasove študentov, ki so peli pete litanije in stare božične pesmi. Tudi božični večer in prazniki so še kar mirno potekli. Večina izseljencev se nas je ukradla k polnočnici in pravtako k pastirski maši. Namesto velike maše pa smo imeli seveda »apel«. Tudi otroci so bili vsi tukaj. Na sv. Štefana dan pa so se dekleta spet peljala nazaj v službo, Franc pa je šel za nekaj dni »na črno« domov na Koroško. Kmalu nato dobim pismo od doma, od soseda. Piše mi, kako se je razveselil mojega sina Franceja, ki je tudi fotografiral njegove otroke. Pisma sem bil vesel, obenem pa sem se tudi ustrašil, kajti bilo je cenzurirano in že sem se videl s fantom vred v zaporu. Kar naenkrat je Bauer začel za njim spraševati. šel sem v pisarno in mu povedal, da je šel kot vsi delat. »Hočem ga videti, pa ga pokličite, da pride v taborišče!« še isti dan sem mu telegra-firal, naj se takoj vrne. Za Novo leto se spet javil vodji v taborišču in vse je bilo v redu. Kobenčičeva žena iz Loge vesi je zbolela in je prišla v bolnico v Leipzig. Mesto je bilo zelo bombardirano in je šla lahko naprej k sorodnikom nekam na Poljsko. Njen mož pa ji je pisal še v bolnico, da je Italija kapitulirala in tako upa, da bodo Nemci vendar kmalu zgubili vojno, da bomo lahko šli domov. Pismo pa je prišlo nazaj v taborišče in zdaj ga je začel pestiti vodja taborišča. Vendar ga je Kobenčič tako dolgo prosil in rotil, da mu je vrnil pismo, katerega je Kobenčič takoj vrgel v ogenj. Bauerju pa je bilo kmalu nato žal, da je pismo vrnil, in ga je hotel imeti nazaj. Ker pa pisma ni več bilo, je dal Ko-benčiča za nekaj dni zapreti. V tem času pa je Kobenčič dobil dovoljenje, da lahko gre za ženo na Poljsko. Namesto na Poljsko pa se je peljal domov na Koroško; tam pa so ga takoj spet prijeli in zaprli v Celovcu, nato pa ga pustili, da je šel nekam na štajersko. Vrnil se je o binkoštih 1945 in je dosegel, da so morali vsi stanovalci še isti dan zapustiti njegovo hišo. Novo upanje na izpustitev Medtem so se pri nas doma naprej trudili, da bi nas spravili vsaj iz taborišča, in res sem kmalu po novem letu 1944 dobil pošto, da bomo prišli h g. Mareschu, vele-posestniiku v Rožu (gradova Humperk in Bekštanj ob Baškem jezeru), ki ima obširna .posestva v Nižji Avstriji, in sicer v Miesen-bachu in Kaumbergu, kamor je spravil že več izseljenskih družin. Ti kraji so približno 60 km jugo-zapadno od Dunaja. Težko smo čakali, končno pa je prišel »Entlas-sungsschein” (odpustnica) in naš taboriščni vodja Bauer je hotel, da bi še isti dan zapustili taborišče. A morali smo vendar počakati otroke, Trezko, Franca in Fani jo, ki so vsi delali v okolici Niirnberga. Oba, žena in jaz, in pravtako tudi fantje smo se pa začeli z vso vnemo pripravljati za odhod in zlagali svoje reči v kovčke, zaboje in škatle. Mizarja, pri katerem sem delal, sem prosil, da bi mi prodal nekaj postelj, ker pa nisem imel za to nobenih nakaznic (»Be-zugscheinov«), je slabo izglodalo. Pa sva nato le naredila kupčijo in sicer za trdne stare dobove postelje, ki jih je pustil narediti še njegov oče. Te stare postelje in vso večjo prtljago sem oddal na železniški postaji, ker vsega, kar smo imeli, le ne bi mogli nesti s seboj. Drugi dan pa so že prišli otroci in dobili smo našo odpustnico iz taborišča ter še vozovnico za železnico v Miesenbach v Nižji Avstriji. Tako smo legli k počitku zadnjo noč v taborišču. Kot marsikatero noč, tudi tokrat skoraj nisem mogel spati, a ne od skrbi, temveč od nestrpnosti, da bi že bilo jutro, da bi se že zaprla za mano vrata taborišča in bi imel za seboj, težke dni svojega življenja. (Dalje prihodnjič) Čudovite orgle Nekoč pred mnogimi, mnogimi leti je živel zelo spreten mlad orglar, ki je postavil že mnogo orgel, in vsake so bile boljše od prejšnjih. Nazadnje je zgradil orgle, ki so bile tako umetno narejene, da bi se same oglasile, če bi prišel k poroki pred oltar par, ki bi bil Bogu pogodu. Ko je te orgle končal, se je ogledal po deklicah one dežele, si izbral najbolj pobožno in naj lepšo ter začel pripravljati poroko. Ko pa je z nevesto stopil čez cerkveni prag in so mu v dolgem sprevodu sledili prijatelji in sorodniki, vsak s šopkom v gumbnici, je njegovo srce prekipevalo ob ponosu in častihlepju. Nič ni več mislil ne na nevesto ne na Boga, ampak samo na to, kako spreten mojster je, ki mu nihče ni kos, in kako se bodo ljudje čudili in ga občudovali, ko bodo orgle same začele igrati. S svojo lepo nevesto je stopil v cerkev, orgle pa — se niso oglasile. To je orglarja prav v srce zadelo, ker si je v svoji ošabnosti domišljal, da je krivda samo na njegovi nevesti, češ da mu ni zvesta. Ves dan ni spregovoril z njo niti besedice, ponoči pa je tiho pobral svoje reči in jo zapustil. Prehodil je sto in sto milj, slednjič pa se je ustavil v tuji deželi, kjer ga ni nihče poznal in nihče po njem povpraševal. Tam je tih in osamljen preživel deset dolgih let. Naenkrat pa se mu je nepopisno stožilo po domovini in zapuščeni nevesti. Vedno znova mu je prihajalo v misli, kako pobožna in lepa je bila in kako hudobno jo je zapustil. Dolgo se je zaman trudil, da bi premagal hrepenenje; naposled je sklenil, da se vrne in jo poprosi odpuščanja. Potoval je dneve in noči, da so mu podplati začeli krvaveti in, čim bliže je prihajal svoji domovini, tem močnejše je postajalo njegovo hrepenenje in tem hujši njegov strah, ali bo zopet tako dobra in SREČKO KOSOVEL: (jeMfuko premišL(eaan je Ti si zaprt sam vase in o svoji bolesti molčiš in v sivem mraku premišljaš, kako zaman hrepeniš. Poglej to tiho prirodo, ko pade jesenski mrak, tiha je s svojo usodo; postani njej enak! Postani kakor gozdovi, ki črni v zimi molče, in ko se odprejo grobovi, bodi tih kot te modre gore! prijazna z njim, kakor je bila tedaj, ko je bila še njegova nevesta. Nazadnje je vendar od daleč zagledal v sončni luči bleščeče zvonike svojega rojstnega mesta. Tedaj je začel teči, kar je le mogel, tako da so ljudje za njim zmajevali z glavami in si dejali: »Temule se je zmešalo ali pa je kaj ukradel.« Ko je stopil skozi mestna vrata, je srečal dolg mrtvaški sprevod, za katerim je šla množica ljudi, ki so vsi jokali. »Koga pa spremljate k pogrebu, dragi ljudje, da vsi tako jokate?« »Lepo ženo onega orglarja, ki jo je zapustil. Toliko dobrega in ljubega nam je storila, da jo bomo pokopali v cerkvi.« Ko je to čul, ni odgovoril niti besedice, ampak je tiho, s sklonjeno glavo šel zraven rakve in jo pomagal nositi. Nihče ga ni spoznal; ker pa so videli, da kar naprej stoka in joka, ga tudi ni nihče motil z vprašanji, ker so si mislih, da je pač tudi on kateri izmed mnogih ubožcev, ki jim je pokojnica v svojem življenju storila toliko dobrega. Tako so prišli pogrebci do cerkve; ko so z rakvijo stopili čez cerkveni prag, so se orgle kar same oglasile tako lepo, kakor jih še nihče ni slišal igrati. Rakev so pred oltarjem položili na tla, orglar pa se je tiho v bližini naslonil na steber in poslušal orgle, ki so naposled tako bučale, da se je cerkev kar tresla. Oči so se mu zaprle, ker je bil truden od dolge poti. Njegovo srce pa je bilo radostno, ker je vedel, da mu je Bog odpustil; ko so orgle umolknile, je omahnil mrtev na kamniti tlak. Ljudje so ga pobrali in, ko so ga spoznali, so odprli rakev in ga položili k njegovi nevesti. Ko so rakev zaprli, so se orgle še enkrat oglasile, a tiho. Potem so utihnile in se same niso nikoli več oglasile. Poslovenil dr. Joža Glonar ozu. Saj sem se težko odtrgal. Pa sem si ekel: »Gospe Minci se moram zahvaliti, o je toliko dobrega storila Pavli v Begu- ljah.« Andrej je stisnil Potočnici roko, Pavla ga e pa vsa nasmejana nagajivo dregnila: 'Neroda! Vsaj predstavil bi se prej.« »Počemu? Saj se tako že dolgo vsi podamo, čeprav ne po obrazih. Mar nisem >rav zadel, da je to gospa Minca, vi ste >a —« segel je v roko Tinetu, — »njen ftož, Potočnik, posestnik in gostilničar ob ;esti pod Begunjami, ki ste se morali prej Ovaditi privezovati konja, preden vam je latega denarja vredna sedanja vaša žena lala besedo. Jaz pa za vaju tudi nihče lrugi ne morem biti kakor zdravnik Vipave, če sem kakor domač prišel s Pavlo v dšo in mi je še celo Andrej ime. Mar ni ako. K.aj bi se po gosposko spakovali.« Sedaj šele je doktor Vipavec snel polivko in slekel havelok. Andrej je moral najprej večerjati. Ni ^avla prej odnehala. Stregla mu je sama. J ognjišča pa ju je opazovala Minca. Mo-je priznati, da sta Pavla in Andrej kakor rojena drug za drugega. Povečerjal je doktor Vipavec tokrat še naglo, kakor pa je sicer imel navado, budilo se mu je na ognjišče. Sedel je med Potočnika in kakor nalašč ko j dregnil / Pogovor, katerega so se doslej skrbno' izo-Pbali. »Minca! Le zakaj ste (spustili Pavlo iz :apora, da nam sedaj dela na vse strani Teglavice.« Asi so obstrmeli s Pavlo vred in nihče ni 'edel ničesar reči. Kakor je bil namera- val, se je zdravniku posrečilo spraviti domače in gosta v zadrego, še bolj spretno pa jih je znal izpeljati iz nje. Nadaljeval j£: »Kaj me gledate? Naj ta hip pozabim svoje s trudom pridobljeno zdravniško znanje, ki me je iz vrst kolonov dvignilo med gosipodo, če ni predčasen prihod Pavle iz ječe vznemiril pol Gorice, nekatere pa vrgel naravnost iz tira, predvsem doktorja Andrejčiča, njenega moža. Je nerodno, če živiš z drugo, pa se vrne žena domov, ko se je prav nič ne nadejaš. Mu res skoraj drugega ni kazalo, kakor da je zginil. Zakaj, če bi Pavla hotela —« »Andrej! Pusti Filipa!« Pavla je bila skoraj huda. »Oprosti. Prav imaš. Kaj bi pogrevali že stokrat povedano. Ne veste pa še, vsaj vsi ne, da je ravnovesje zgubil tudi doktor Gregorec. Z vso vnemo se je bil vrgel na dokazovanje Andrejčičeve smrti. Odkar je pa izprevidel, da Pavlina roka in Gradišnikovo posestvo nikoli ne bosta njegova, pa niti z mezincem ne gane več.« »Se mi je zdelo. Pa ga bo neslo. So še drugi advokati na svetu. In če me stane pol premoženja.« »Počakajte, tata, da povem do konca,« je pomiril doktor Vipavec vznejevoljenega Gradišnika, segel po kozarec, ga izpraznil skoraj do dna, pogledal hudomušno naokrog in spet spregovoril: »No in tretji, ki mu je Pavlina vrnitev zmedla življenja vsakdanjo pot, sem jaz sam.« »Andrej!« Pavla je zardela. Zdravnik Vipavec se je pa zresnil: »Kaj bi tajila, ko skriti več ne moreva. Gospa Minca! Vi razsodite, ki ste uvidevna ženska. —« Zdravniku se je beseda zataknila. Potočnica mu je pa brž priskočila na •pomoč: »že vem, vse vem, gospod doktor. Mi je popoldne Pavla razodela svoje težave. Prav nič ne dvomim, da bi bila vidva srečen par. Samo —. Če naša uboga Pavla še ni vdova —? »Prijatelja lahko ostaneva kljub temu.« »Težko je tako prijateljstvo, gospod doktor, in svet ga kar nikoli prav ne razume, naj bo še tako pošteno. Zato je bolj prav, da ga ni.« »Trde so tvoje besede, Minca, resnične so pa,« je pritrdila Pavla: »O, ko bi me že kdo odrešil te strašne negotovosti!« »Nič ne maraj, Pavla. Kljub nagajanju odvetnika Gregorca se zjasni in skoraj bova vedela, pri čem sva. Poglejte!« Zdravnik Vipavec je pričel kazati svetovne časopise. Prinašali so Filipovo sliko in pozivali njega samega, naj sporoči na župnijski urad svetega Ignacija v Gorici, če še živi. Vsakomur drugemu, ki bi kaj vedel povedati o doktorju Andrejčiču, so pa obljubljali lepo nagrado. »Če še živi, se prav gotovo oglasi,« je sodil Andrej: »Pozia ga cerkvena, ne svetna gosposka. Koj 'bo vedel, da gre za Pavlino možitev in ne za sodno preganjanje. Morebiti se pojasni njegova smrt. Če pa od nikoder ne bo nobenega sporočila, ga pa sodišče prej ali slej razglasi za mrtvega.« Drugi so pritrdili Vipavčevemu mnenju in hvalili njegov domislek. Pavla pa je molčala. Pred očmi ji je plesal in se zvijal v vprašaj stavek iz Filipovega pisma: »Imej me za mrtvega.« »Še o čem drugem govorimo,« se je oglasila Gradišnica. »Kaj bi vedno premlevali Pavlino nesrečo.« »Prav imate, mama!« Preden so pa mogli začeti drug pogovor, je na borjaču divje zalajal pes. Hlapec je z nekom trdo spregovoril. Pa se je njegova beseda kmalu unesla in pasji lajež tudi. Nace je privedel nekoga v hišo. Kdo bi utegnil biti? Pred vrati so koraki obstali. Koj nato so zapele gosli. Drugi so prisluhnili. Pavla se je pa zdrznila in vstala. Že koj po prvih zvokih je pa skoraj kriknila: »Tonče je. Ciganke Kati Debelarič brat.« Odhitela je z ognjišča, odprla vrata in privedla brhkega dn prikupno oblečenega cigana v hišo. Tonče se je priklanjal gospodarju in gospodinji in gostom na ognjišču in se opravičeval, da se je samo še enkrat prišel zahvalit, preden odide v daljni svet, lepi gospe Pavli za prijateljstvo z njegovo ubogo in nedolžno sestro Kati. Pavla je velela Tončetu sesti za mizo. Postregla mu je z ostanki večerje, mu natočila vina in da tudi lahko pri njih prenoči, če nima v bližini kje svojih ljudi, mu je ponudila. »Ne, nimam svojih, dobra in lepa gospa. Sam sem ostal od vse družine. Naša trupa se je pa raztepla. Bi se je tudi več ne prijel. Zavoljo tiste stare coprnice, ki je namesto sebe v ječo spravila mojo pridno in nedolžno sestrico, golobičko Kati. Kakor slavček je pela. Sedaj prepeva z angelci na nebu. Staro coprnico pa trga vrag.« (Dalje prihodnjič) HANZEJ KOVAČIČ BELJAK VILLACH IZKORISTITE UGODNI POPUST ZA VSE POHIŠTVO DO 15. DEC. 1967 Dunaj pričakoval Aienagora (Nadaljevanje s 3. strani) cev. Zato so se Slovenci Se posebej razveselili, ko so zvedeli, da pojde sv. oče v Carigrad. Takoj so poslali sv. očetu brzojavko, v kateri njegov obisk slavnega mesta, odkoder sta prišla sv. solunska brata, pozdravljajo in svetemu očetu na potovanju žele zdravja in ves uspeh. Sv. oče je po svojem substitutu, nadškofu Beneliju, odgovoril, da je pozdrav z voščili prejel, da ga je zelo vzradostil in mu je bil v veliko tolažbo. Pozdravlja slovenski narod in pošilja apostolski blagoslov. Carigrajskega patriarha Atenagoro so že v Rimu pozdravili Slovenci, tako ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, ki se je mudil v Rimu na sinodi, tako novi rektor Vzhodnega zavoda dr. pater Ivan žužek S. J. Pa •tudi na Dunaju bi častitljivega ekumenskega patriarha iz Carigrada pozdravilo slovensko odposlanstvo, s Koroškega in Dunaja. Pa ne samo pozdravilo, marveč mu izročilo tudi pomembna darila: jubilejno svečo z groba sv. Modesta, zadnjo izdajo slovenskega Rimskega misala s podobo sv. bratov Cirila in Metoda, književno delo o sv. bratih Cirilu in Metodu »Zvezdi našega neba«, krasen album slovenskih planin in slovenskih narodnih noš, prvi in zadnji letnik obnovljenega unionističnega zbornika »Kraljestvo božje« in še nekaj drugih spisov. Zastopstvo je bilo že sestavljeno in se je sešlo v slovenskem visokošolskem domu »Korotanu« na Dunaju. Toda patriarha ni bilo. Vendar je slovensko zastopstvo opravilo svojo nalogo vsaj delno in posredno. Darila je izročilo v nadškofijski palači grškemu metropolitu dr. Krizostomu Tsi-teru za njegovo svetost patriarha Atena-gora I. Za primer, da bi patriarh ne prispel niti kasneje na Dunaj, naj mu on darila kakor koli dostavi. Prevzvišeni g. metropolit je prisrčno sprejel vodja slovenske delegacije pisatelja dr. Metoda Turnška, s katerim se je spoznal že na kongresu v Salzburgu. Vesel je vzel darila v varstvo in obljubil, da jih bo s spremnim pismom od- SADJARJU Najbolj zanesljivo rastoča sadna drevesca nudi domača sadna drevesnica MARKO POLZER, Lazar pri št. Vidu v Podjuni. Ribizelj, češplje, maravdelj polovična cena. Ing. MARKO POLZER, pd. Lazar ŠT. VID V PODJUNI poslal za patriarhom v Carigrad. Pisatelja je počastil z grškim »nektarom« im izrazil živo zadovoljnost ob tako pomembnih darilih. Svetoval je tudi, naj o tem obvestimo javnost. »Le tako naprej!« je vzpodbudil prevzvišeni g. metropolit, namreč v delu za medsebojno sporazumevanje in krščansko bratstvo v ekumenskem duhu. Vzrado-ščen je sprejel tudi darilo zase, knjigo »Zvezdi našega neba«, zbornik »Kraljestvo božje« in slovenske jubilejne spominke. Prisotnost slovenske delegacije z darili za patriarha Atenagora je s pozornostjo registriral tudi dunajski »Kathpress«, dunajski cerkveni list »Wiener Kirchenzeitung« pa je v svojem uredništvu skrbno zabeležil podatke o dvojnem slovenskem jubileju. Dr. M T. Vse poljedelske stroje, vse za gospodinjstvo ugodno in na obroke Vam nudi tvrdka Hans Wernig KLAGENFURT - CELOVEC Paulitschgasse (Prosenhof) Ai/std^ka tdevvdia PETEK, 24. novembra: 10.00 Televizija v šoli — 11.15 Premlad za poljubljanje — 18.00 Francoščina pri vas doma: Tečaj Irancoskega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Tako živimo v Avstriji — 19.00 Človek v prostoru. Oddaja o aktualnih vprašanjih prostor-ninske znanosti — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Dober tek; kabaretistična zabava Huga Wienerja — 21.30 Jour Fix z Wolfgangom Krau-som - 22.30 Cas v sliki - 22.50 Na obeh frontah: Velike bitke 2. svetovne vojne z gledišča obeh plati — 23.20 Jazz v Združenih državah Amerike — 23.45 Konec. SOBOTA, 25. novembra: 16.15 Poročila — 16.18 Za otroke od 11. leta dalje: Mladinski svet — 16.45 Za družino: Če ne bi bilo glasbe — 17.10 Na knjižni polici — 17.40 Ples z zakoncema Fern — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Poročila — 18.35 Tip revija — 18.41 Kaj vidimo novega? S Heinzem Conradsom — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 GeibelstraBe 27; igra Horsta Lom-merja — 22.05 Športni žumal — 22.35 Čas v sliki — 22.55 Nočni program: Sama trupla (mrliči) v Las Vegasu — 00.20 Konec. NEDELJA, 26. novembra: 15.30 Poročila — 15.35 Šport — 16.35 Za mladino od 11. leta dalje: „Smo-kej, kralj prerije; mladinski film — 18.00 Naš nedeljski roman: Pustolovščine dobrega vojaka Švej-ka — 18.25 Lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Veselje ob glasbi — 19.00 Čas v sliki in od tedna do tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Prenos bavarskega radia: ,Sokra-tova smrt”, igra Josefa — 21.40 Zvezda je ugasnila. 25-letnica smrti slavnega tenorista Josefa Schmidta v mesecu novembru — 22.25 Svet v podobah. PONEDELJEK, 27. novembraj 18.00 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Naša velika sestra, družinska zgodba — 19.00 Londonski dnevnik; dokumentacija Dietricha Kocha — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Z dežnikom, čarom in polcilindrom: „Med za princa” — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Še pomnite? Pogled nazaj za osvežitev spomina — 22.25 Čas v sliki — 22.45 Bodočnost Avstrije; pogovor o istoimenski knjigi — 23.05 Konec. TOREK, 28. novembra: 18.00 Tečaj angleškega jezika za mlade in stare — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Nočni sel javlja — 19.00 Podoba Avstrije — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Vaš nastop, pro- Velika zaloga . perila blaga in volne za moške, ženske in otroke L M/Uumji Klsgenfurt, Alter Platz 35 Ure in nakit v veliki izbiri pri Goitfried Anraiher Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Popravila izvriim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tud< strto zlato). sim. Aktualni pregled iz opere, operete in drame — 21.00 Prenos iz Teatra i. d. Josefstadt: „Lepa jesen”, Drama Schupplerja — 23.10 Čas v sliki. SREDA, 29. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Možje in sile: Mao Ce Tung — 11.00 Program za delavce: Vaš nastop, prosun — 11.45 še pomnite? — 17.00 Poročila — 17.05 Za otroke od 6. leta dalje: Janko in živali — 17.50 Za otroke od 11. leta dalje: Kdo se želi ukvarjati z nami? — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Kulturne aktualnosti — 19.00 Razmišljanje prinaša obresti — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Kaj sem? Veselo ugibanje z Robertom Lembkejem — 21.00 Candide ali optimizem v 20. stoletju; filmska satira — 22.30 Tuji odmevi. Diskusija s tujimi žurnalisti, nato Čas v sliki. ČETRTEK, 30. novembra: 11.00 Televizija v šoli: Brazilija — 12-00 Ameriška literatura — 18.00 Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Pregled programa za december — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 „Najemniki”, Antona Skeneta — 21.55 150 let Akademije za glasbo in likovno umetnost — 22.20 Čas v sliki — 22.40 Nočni studio: So knjige luksus, diskusija. Televizija Ljubljana PETEK, 24. novembra: 9.40 TV v šoli: Sodobno stanovanje — Nevv York — Molekularne sile — Razgovor o šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.05 poročila — 17.10 Vaša križanka — oddaja za otroke — 17.55 TV obzornik — 18.15 Glasbeni magazin — 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.35 Cikcak — 19.40 Domiselnost ni snobizem — oddaja iz cikla — Človek in kultura — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.40 Giuseppe Verdi — italijanski celovečerni film — 22.20 Šlager sezone — oddaja TV Sarajevo — 22.35 TV dnevnik. SOBOTA, 25. novembra: 9.40 TV v šoli: Živali se pripravljajo na zimo — Modema galerija v Zagrebu — Drama — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 17.40 Vsako soboto - 17.55 TV obzornik - 18.15 Predstava gledališča Boško Buha — 19.15 Sprehod skozi čas — 19.40 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.40 Nacionalni cirkus — film iz serije Junaki cirkuške arene — 21.10 Risanka — 21.20 San Remo pozdravlja Ziirich — prenos zabavno glasbene oddaje — 22.35 Ubijalec žensk — film iz serije Gideon — 23.25 Zadnja poročila — 23.30 Hokej Medveščak : Partizan — reportaža. NEDELJA, 26. novembra. 9.25 Poročila — 9.30 Poljudno znanstveni film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Vijavaja — ringaraja, 7. odd. — 11.30 Film za otroke — Nedeljsko popoldne — 18.30 Karavana — reportaža — 19.00 Rezerviran čas — 19.10 Serijski film - 20.00 TVD - 20.45 Cikcak - 20.50 TV magazin - 20.50 Lirika - 22.05 TVD. PONEDELJEK, 27. novembra: 9.40 TV v šoli. — 10.35 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.40 TV v šoli — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Ruščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 16.55 Poročila — 17.00 Mali svet — oddaja za otroke — 17.25 Risanke — 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 TV obzornik - 18.25 Sodobno raziskovanje slovenskih narečij — 18.40 Sodobna medicina — uvod — 19.00 Znanost in tehnika — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Pravljičarji: Gustelj Fišer - Grabarjev — 20.00 TVD - 20.30 Cikcak - 20.40 TV drama - 21.40 Predstavljajte si - 22.10 TVD. POSEBNA PONUDBA! 40 tovarniško novih nemških DieslOvih motorjev, 6 PS, 1500 obratov na sekundo, 3.800,— šil. — S o n n e k , 10 50 Wien V, Gassergasse 34. STANOVANJE z dvema sobama in kuhinjo, po možnosti v slovenskem delu Koroške ter blizu avtobusne ali železniške postaje — išče upokojenec. Naslov pri upravi lista. ROTSCHILD PODPIRA IZRAEL Francoski bančnik baron Edmond de Rotschild dela na tihem, da bi se gospodarski stiki med zahodnoevropskimi Židi lin Izraelom pospešili. Pred dobrim tednom se je v graščini francoskega barona pri Ženevi sestalo več evropskih milijonarjev in razumnikov. Ustanovili so odbor za pospeševanje trgovine in investicij. Židje upajo, da bodo* Izrael spravili v Evropsko gospodarsko skupnost in sicer kot pridruženo članico. Ustanovili so tudi institut za mir na Srednjem vzhodu (Middle East Institute). znamka mumm 6RUH0NER Kiagersturl - Celovec VVienorrjasse 10 (Promenadna cone) Rsdioaparsti Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI Radi o h a us KERN Klsgsnfurt, Btirggatte VVieder eino neue, sensatlonelle Motors&ge von STIHU: die STIHL-040, ca. 3,7 PS stark, 6,8 kg leicht — nur 1,8 Kilo pro PS. Kennen Sie eine MotorsSge, die das tlbertrifft? STIHI mi Johan Lomšek Št, Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBEPvNDORF Telefon 04237-246 Nasveti, prodaja, postrežba strankam Haš tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredni' štva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šlr., z® Anglijo 2.— f. sterl., za U.S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajate'!: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.