f+P v , h ■* I ^ r* S K f jV . W^kp it^fl i>»f«f t» Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka stane Din l'-50. Izhaja vsakega 1. in 15. v mescu. — Naročnina znaša celoletno 25 Din, polletno i2 Din 50 para, četrtletno 6 Din, mesečno 3 Din. — Posamezna številka stane 1 Din 50 para. ŽELEZNIČAR Glasilo Saveza željeznlčara Jugoslavije. Upravništvo in uredništvo ^ v Ljudskem domu, Maribor, V Ruška cesta 7. — Dopisi morajo biti frankirani in ^ podpisani. — Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije poštnine proste. St. 18. Maribor, dne 15. septembra 1923. Leto XV. Kakšna bo nova pragmatika? Kratek izvleček važnejših določb. Značaj in porazdelitev osobja. Uslužbenci državnih prometnih naprav so organi državne celine, ki delajo v javnem interesu. (Člen 1.) Osobje državnih prometnih naprav se deli: 1. V stalne in začasne uslužbence; 2. pripravnike vseh kategorij; 3. pisarniško pomožno osobje; 4. pogodbeno osobje; 5. stalni in začasni delavci. (Člen 6.) Stalni in začasni uslužbenci se dele na a) u-radnike, b) poduradnike in c) sluge. (Člen 7.) Uradniki se dele v tri kategorije, in sicer: 1. V kategorijo, za katero se zahteva fakultetna in njej enaka izobrazba; 2. kategorija, za katere se zahteva srednješolska izobrazba (matura) ali njej enaka z zrelostnim izpitom in 3. kategorija, za katero se zahteva 4 razrede srednje šole. Člen 8.) Poduradniki se delijo v 2 kategoriji in sicer: 1. Za katero se zahteva 2 razreda srednje šole in 2. za katero se zahteva običajna pismenost. (Člen 9.) Odnošaji delavcev, stalnih in začasnih, se bodo uredili s posebnim pravilnikom, katerega izda minister po odobrenju ministrskega sveta.. (Člen 14.) V frejo kategorijo (s 4 razredi srednje šole) spadajo vsi oni, ki imajo druge kvalifikacije enake šo- lam. n. pr.: strojnemu osobju, ki mora imeti najmanj dva razreda srednje šole, dovršeno obrt (rokodelstvo), nadalje 2 leti dela v delavnicah pri delu na lokomotivah in končno izpit za strojevodjo; pri poslovodju najmanj 2 razreda srednje šole, inteligenčni izpit in 5 let dela v delavnici ■— pri delu vozovnih sredstvih; pri nadzornikih prog, mostov, predorov, brzojava, signalov, pri preglednikih vozov, vlakovodjih in osobju v postajni in administrativni službi, najmanj dva razreda srednje šole, inteligenčni izpit in deset let službe v poduradniških kategorijah. (Člen 16.) Nastop službe. Vsak uslužbenec mora, predno postane stalen (definitiven) prebiti eno leto y začasnem svojstvu, ali največ dve, če mora položiti dva strokovna izpita svoje kategorije (člen 22), a če to ne stori, se v tretjem letu odpusti. (Člen 26.) Izjemoma se po potrebi lahko strokovnim osebam prizna takoj stalnost (definitivnost). (Člen 29.) Prejemki n uvrstitve. Prejemki aktivnih uslužbencev so sledeči: 1. Plača; 2. stanarina; 3. doklada za otroke. (Člen 31.) 1. uradniška kategorija. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 v prometnem ministrstvu pomočnik ministra načelniki oddelkov načelniki odsekov nadzorniki 1. razreda nadzorniki II. razreda višji inženerji, tajniki zdravniki I. razreda višji inženerji, tajniki, zdravniki il. razreda inženerji, tajniki, zdravniki 1. rszrt da inženerji, tajniki, zdravniki II razreda Inženerji, tajniki, zdravniki lil. rrzreda Inženerji, tajniki, zdravniki IV. razreda inženerji, tajniki, zdravniki V. razreda NASLOV v generalni direkciji generalni direktor pomočnik generalskega direktorja načelniki oddelkov načelniki odsekov nadzorniki I. razreda nadzorniki 11. razreda višji inženerji, tajniki, zdravniki 1. razreda viSji inženerji tajniki,zdravniki I. razreda inženerji, tajniki, zdravniki I. razreda Inženerji, 'tajniki, zdravniki II. razredi Inženerji, tpjniki, zdravniki IH. razreda inženerji, tajniki, zdravniki IV. razreda inženerji. tajniki, zdravniki V. razreda v direkcijah direktorji pomočniki direktorjev načelniki oddelkov načelnik odsekov nadzorniki I. razreda nadzorniki II razreda višji inženerji, tajniki, zdravniki 1. razreda višji inženerji. tajniki, zdiav-niki I. razreda inženerji, tajniki, zdravniki I. razjeda inženerji, tajniki, zdravniki II. razreda inženerji, tajniki, zdravniki III. razreda Inženerji, tajniki, zdravniki IV. razreda inženerji. tajniki, zdravniki V. razreda co 0.5 TO 3 £ ^ 49.000 44.000 40 000 36.000 30.000 26.000 24.000 21.800 19 800 17.600 13.J00 12,800 10.000 9.600 8.400 7.200 6.000 2- « BW JBJB V) > 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3.600 3.600 3.600 3.000 3.000 3.000 2.400 2.400 2.400 1.800 1.800 1.800 Pripravniki za to kategorijo imajo začetno plačo 4800 D:n letno ;n 12 Din letne stanarine. Uslužbenci od vi jega uradnika II. razreda se nastavljajo, napredujejo, premeščajo, umirovljajo in odpuščajo s kraljevim ukazom po predlogu ministra za promet (ki lahko svojo oblast prenese na svojega pomočnika, generalnega ali direktorje). 2. uradniška kategorija. c CL o 3 4 5 6 7 8 9 10 11 v ministrstvu nadzorniki I. razreda II. višji uradniki I. razreda " ii II* i, uradniki I. razreda :: »i: IV. v. ’’ NASLOV v generalni direkciji nadzorniki I. razreda H. „ višji uradniki I. razreda H. „ uradniki I. razreda 'I, „ „ Ul- „ - V " ii v • » TO >U ,C ca 5 o.’« ro .E Sef «3 m c v direkcijah j=-a Si > ■s 5=3 M > 18.000 3.000 15.6C0 2.400 Nadzorniki I. razreda 13.600 2400 II .. 11 800 2.400 višji uradniki 1- 10.000 1.800 11. .. 8.800 1.800 uradniki I. razteda 7.C00 1.800 ,, H- „ 6.400 1.200 IH- „ 5.S00 1.200 iv. „ 4,800 1.200 v. „ 4,000 1.200 3. uradniška kategorija. Pripravniki za to kategorijo imajo 3600 Din letne plače in 900 Din letne stanarine. Nadzorniki in višji uradniki te kategorije se nastavljajo, napredujejo, premeščajo, umirujejo in od- ■ • ’ puščajo s kraljevim ukazom po predlogu ministra za promet, a ostali uslužbenci na podlagi odloka ministra za promet, ki lahko svojo oblast prenosi na svojega pomočnika, na generalnega ravnatelja ali na ravnatelje, .03 C C- v vseh napravah >o J5 c letna tnarina Vi o3 (A i višji uiadniki I. razreda 13000 2400 2 * • Ii. . 11200 2400 3 «• « 111. . 9500 1800 4 • • IV. . 8300 1800 5 uradniki I. . 7100 1(0 6 ■ II . 5900 1200 7 ■ 11. . 5000 900 8 * IV. . 4200 900 9 ■ V. . 3600 900 Pripravniki za to kategorijo začenjajo s 3000 Din letne plače in 840 Din letne stanarine. Višji uradniki prvega in drugega razreda te kategorije se nastavljajo, napredujejo, premeščajo, u-pokoje in odpuščajo s kraljevim ukazom, a ostali uradniki po odloku ministra za promet, ki lahko svojo oblast preneso na svojega pomočnika, generalnega ravnatelja ali ravnatelja. V to kategorijo pridejo uslužbenci s 4 razredi (obrtne rokodelske) šole, a razen tega osebe navedene v členu 15 tega zakona. 1. kategorija poduradnikov. v vseh napravah 1 poduradniki I. razreda 11. II'. IV. V. VI. VII. Vlil. IX. 10200 9000 7800 6600 6000 5 00 4 00 3400 30C0 1200 1200 1200 1080 1080 900 900 840 840 mi na ah Pripravniki za to kategorijo začenjajo z 2400 Din letne plače in 780 Din letne stanarine. Poduradnike te kategorije v prometnem ministrstvu la-stvalja, napredovanje, odloča, upokoji in odpušča nisler za promet, ki svojo oblast lahko prenese svojega poomčnika, a za poduradnike pri direkci pripada ta pravica generalnemu ravnatelju, ki lahko svojo oblast prenese na svojega pomočnika in na ravnatelja. V to kategorijo spadajo sprevodniki, manipulanti, skladiščniki, vozovni pregledniki, administrativni in prometni poduradniki, kontrolni kretniki, nadziratelji sesalk, premika in motorjev, tiskarji vozovnic, pomožni strojevodje, sedanji nastavljeni rokodelci (po bivši avstrijski pragmatiki) nadalje vsi oni, ki so navedeni pri tretji kategoriji uradnikov, če nimajo vseh pogojev iz člena 15. tega zakona. 2. kategorija poduradnikov. v vseh napravah 1 poduradniki I. razreda II. lil. IV. V. VI. VII. VIII. IX. a. ce C S 9600 8400 7200 6400 560;» 4800 4000 3400 2800 «.S s a JU c —1 eo 1080 1080 1080 9H0 900 840 840 780 780 Pripravniki te kategorije imajo letno plačo 2200 Din in letno stanarino 720 Din. Kar se tiče nastavljenja, napredovanja itd. velja isto kakor za kategorijo I. poduradnikov. V to kategorijo spadajo kurjači, zavirači, bločni sluge, progovni ravnalci, kretniki, premikači, sve-tilniški, prtljažni in skladiščni pazniki, pisarniški u-službenci, vozovni zapiralci, brzojavni nadziratelji, svetilničarji. Kategorija slug. v vseh ustanovah sluge 1 razreda H- „ „ 111. , ,, IV. „ V. „ „ VI. „ VII. „ „ VIHA „ IX1 „ a; 8r00 7600 6600 5800 5000 4200 3b00 3000 2600 10«0 900 900 840 840 780 780 720 720 Pripravniki te kategorije imajo letno plačo 2000 Din in letno stanarino 600 Din. Z ozirom na nastavitev, napredovanja, pre- meščanja, upokojitve in odpuste velja isto kot za poduradnike. V to kategorijo spadajo: skladiščni sluge, nočni čuvaji (postaj, skladišč, kurilnic, delavnic), avizerji, čistilci, svetilničarji in pisarniške sluge. Za novo pragmatiko. V 13. številki (hrvatskega) »Železničarja« od 1. julija, je »Savez« povodom novega službenega projekta železniške pragmatike potom Delavske zbornice v Zagrebu in Beogradu, ponovil zahtevo za sklicanje ankete železničarskih organizacij, zahtevajoč, da se predloženi osnutek službene pragmatike umakne, dokler se ne sliši želj osobja. Na to vlogo je dobil Savez sledeči odgovor: Savezu. železničara Jugoslavije Zagreb. Na zahtevo Saveza železničarjev Jugoslavije, dostavljeno tej zbornici z dopisom Delavske zbornice Zagreb, in na podlagi storjene intervencije, je ministrstvo za promet dostavilo tej zbornici akt štev. 24732-23 od 7. t. m. sledeče vsebine: V zvezi z vašim aktom štev. 1205-923 ima čast podpisano ministrstvo Vas obvestiti, da se predlog zakona, ki se že nahaja v narodni skupščini, ne nanaša na delavsko marveč samo na nastavljeno o-sobje. Službeni odnošaji delavskega osobja državnih prometnih naprav, se bodo uredili kakor do sedaj, s posebno naredbo, za katero bo gospod minister za promet dobil pooblastilo z zakonom o državnem prometnem osobju, ko bo isti sprejet v narodni skupščini, kar se bo zgodilo, kakor hitro se narodna skupščina zopet po počitnicah sestane na novo zasedanje. Z gornjim se Vas obvešča v svrho nadaljnega uradovanja. Delavska zbornica Beograd. Za tajnika poslovodja: Predsednik: Petar Nikolič. Negoslav Ilič. Na to je Savez odgovoril s sledečo vlogo: Delavski zbornici Beograd. Na dopis ministrstva za promet štev. 24.732-23 od 7. avgusta 1923, s katerim se nam odgovarja na vlogo tega Saveza radi novega projekta železniške pragmatike, imamo sledeče pripomniti: Savez železničarjev Jugoslavije je s svojo vlogo pravilno razumel, da se v projektu zakona o državnem prometnem osobju gre za nastavljeno in ne za delavsko osobje in je jasno raztolmačilo svoj protest, zakaj se ni o tem zakonskem projektu zaslišalo mnenje zainteresiranega t. j. nastavljenega osobja, kot je to običaj v demokraciji, da zainteresirane društvene vrste zasliši o stvareh, ki se jih tičejo in obenem ponovil tolikokrat povdarjeno zahtevo po sklicanju ankete železničarskih organizacij, na kateri bo nastavljeno osobje potom svojih predstavnikov moglo zavzeti svoje stališče in staviti predloge k služ benem projektu zakona. Ministrstvo za promet je pa medtem, kljub jasno obrazloženem stališču v naši vlogi, prešlo z nekim sofizmom naglašajoč, da se zakonski predlog o državnem prometnem osobju, ki je že predložen narodni skupščini, ne nanaša na delavsko ampak samo na nastavljeno osobje, pripominjajoč, kako se bodo službeni odnošaji delavskega osobja državnih prometnih naprav, regulirali, kakor do sedaj s posebno naredbo, za katero bo gospod minister za promet dobil pooblastilo z zakonom o državnem prometnem osobju, ko bode ta v narodni skupščini sprejet, kar se bo zgodilo, kakor hitro se narodna skupščina po počitnicah zopet sestane na novo zasedanje. V vlogi »Saveza« ni bilo niti govora o delavskem osobju, marveč o železničarjih kot celoti, o njihovi pragmatiki, tedaj o nastavljenem osobju. To je bilo jasno povedano ne le v zadnji vlogi, marveč v mnogih drugih, ki jih je Savez poslal pred to kakor tudi v resolucijah akcijskega odbora in organizacijah nacionalnih železničarjev. Mi moremo samo ponovno naglašati to ne enkrat stavljeno zahtevo po zaslišanju železniškega osobja o zakonu, ki se ga tiče, ker smo globoko u-verjeni, da so zakoni dobri in trajni samo tedaj, če so izdani sporazumno z vsemi zainteresinimi; a to gotovo velja v tem slučaju, kjer naj se z zakonom ustvari podlaga za uspešno funkcijoniranje glavnih žil gospodarskega življenja države. Zahteva, da se nastavljeno železniško osobje pritegne k sodelovanju o stvareh, ki se njega tičejo, je ne le upravičena in more biti absolutno koristna, marveč je tudi utemeljena po ustavi in zakonu o zaščiti delavcev. In če se merodajni kljub temu ogibajo tega, da bi našo zahtevo uvaževali, tedaj namenoma zapirajo oči pred jasnimi določbami ustave in omenjenega zakona, ustvarjajoč s tem pri širokih plasteh naroda zelo slab utis o rešpektu do ustave in zakona. Odveč bi bilo, da bi se ponovno spuščali v citiranje ustavnih in zakonskili določb, ki dokazujejo upravičenost naše zahteve in trditev, ker smo to več kot enkrat storili do sedaj. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da je ministrstvo za promet preko vseh argumentov molče prešlo, kar je za nas dokaz, da ni imelo proti istim ničesar navesti, marveč je končno odgovorilo s sofizmom »da se zakon ne nanaša na delavsko osobje.« S tem se potrjuje prepričanje železniškega osobja, da njegov delodajalec: železniške direkcije in ministrstvo za pro- met, hočejo nad njim izvršiti nasilje, kateremu se hoče dati zakonsko obliko, ne da bi se ga poprej zaslišalo in uvaževalo njegove zahteve. Proti temu, kakor proti vsakemu nasilju vobče, bilo to v kakršnikoli obliki protestiramo najenergič-nejše v imenu ustave in zakona, ki se v tem slučaju teptajo po onih faktorjih, ki so najbolj poklicani, da varujejo ustavo in zakone in da jih spro-vajajo. Zagreb, 22. avgusta 1923. Z a Savez železničarjev Jugoslavije: Bogdan Krekič, tajnik. Drago čakanje! Žalostne razmere notranje strankarske razdra-pnosti so dovedle do tega, da odgovorni ministri, ki so se menjali kot v kinematografu, niso upoštevali in polagali važnosti na svoje resore, marveč so se brigali samo za svoje najožje partizanske interese, to je za najožji krog lastne stranke. Res je, da se stranke grupirajo po interesih družabnih slojev in razumljivo je, da ministri vsake stranke v prvi vrsti gledajo na interese onih, za katere interese se je do-tična stranka zavezala, da jih ščiti. Vsaka stranka dela na svoj način, ker ima svoje posebne interese in dela na to, da bodo ti njeni interesi, oziroma interesi onih družabnih slojev, katere ta stranka zastopa, proglašeni kot splošni narodni in državni interesi, povzdigujoč svojo stranko nad celoto, nad vse druge družabne sloje, nad celo državo. Vsaka politična stranka dela na to, da druge potisne na stran in sama izkoristi celo državo za svoje posebne interese. Za to se vodi taka huda borba med strankami. Toda kakorkoli ima vsaka stranka svoje posebne interese, vendar imajo vse skupaj gotove točke, ki so enako važne za vse stran ke in v katerih ima vsaka eden in isti interes za dober napredek stvari. Tako je s prometom, ki je srčna žila vsega gospodarskega življenja države in od katerega, če je dober, imajo vsi enako velik interes, klokaši, radikali, demokrati, zemljoradniki, klerikalci in socialisti. Za to je toliko bolj obsodbe vredno, ako ima gotova stranka v rokah eno takšnih ministrstev, kakor je n. pr. prometno, a ne stori nič, da bi ga postavila na zdravo podlago ali pa dela tako počasno in na tak način, da imajo od tega ogromno škodo ne le sloji, ki jih zastopajo druge politične stranke, ampak tudi sama ona stranka, ki je na krmilu. Pri nas imajo ta resor že od prevrata pretežno radikalci z izjemo dveh demokratov in enega klerikalnega ministra: Vuloviča, Draškoviča in Korošca v rokah. Od skupno devet jih je bilo nič manj kot šest redikalcev, pa tudi sedaj vladajo radikalci v njem. Ne more se reči, da so oni edini pokazali malo smisla za ta resor, ker z izjemo edinega Draškoviča niso se vsi drugi pokazali boljši od svojih tovarišev. Nevarna počasnost, s katero v tem ministrstvu dela birokratizem, ki se je v njem ukorenil, povzroča, da naš promet še daleč ne funkcionira, kakor bi to bilo potrebno. Mi smo kot državljani vsi na prometu zainteresirani, ker nam je to vsakdanji kruh, od katerega živimo. Mi smo enkrat povdarjali naše stališče, predloge in zahteve stavili, kakor naj bi v prometni politiki prišli iz mrtve točke. Naše stališče je bilo vedno v kratkem sledeče: 1. Da se unificira služba. 2. Da se železniška uprava izloči od državne in funlccijonira kot samostojno državno gospodarstvo, ki vodi lastno bilanco in na isti način kot druga podjetja plača državni davek. 3. Da se ukine vsakršen birokratizem in uprava ter poslovanje amerikanizira. 4. Da so uslužbenci in delavci na železnici z delodajalcem enakopravni v svobodnem poslovnem odnošaju, kot vsi ostali delavci v privatnih podjetjih, a njihove plače da so najmanj tako velike kakor plače podobnih kategorij delavcev in nameščencev v drugih podjetjih, a po pravici, da so za 25 odstotkov večje, ker je delo železničarjev težje in nevarnejše. Teh naših zahtev, za katere smo se vedno bojevali, ni se na žal od zgoraj razumelo. Tako bo izdana pragmatika, ki je negacija našega stališča. In vendar moremo z zadovoljstvom u-gotoviti, da naša kritika in borba ni bila popolnoma brez uspeha, ker je pri merodajnih prodrlo nazi-ranje, da je to kar mi zahtevamo za celokupno železniško osobje, treba vsaj deloma provesti pri delavskem osobju na železnicah. To je razvidno iz službenega obvestila, ki javlja, da je prometno ministrstvo izdalo odlok, po katerem: »1. Veljavnost člena 7. začasnega pravilnika od leta 1920 se ukinja in na mesto njega nastopa svobodna pogodba med delavci in železniškimi edini-cami, ki jih rabijo. 2. Merilo za določanje delavskega zasluška bo tržna cena delovne sile dotičnega kraja v zvezi z njeno vrednostjo in delovno sposobnostjo dotičnega delavca, ki se pogaja. 3. Pri reševanju tega vprašanja, t. j. pri preve-denju delavca iz sedanjega zaslužka na novega, se bo postopalo na sledeči način: Pri vsaki instanci se bo ustanovila takoj komisija, sestoječa iz upravnika dotične institucije, inženerja, enega poslovodje in I enega najstarejšega delavca tistega oddelka, za ka- terega se imajo plače določiti. Ta komisije bo določila najnižje (minimalne) plače, ki se plačujejo za po edine vrste rokodelstva, kakor tudi mezdo pripro-stega nekvalificiranega delavca v tem kraju in ta tako ugotovljena plača zmanjšana za 5 odstotkov (ker je delo na železnicah stalno) bo osnovna plača za železniške delavce. Ista komisija bo prevedla vse delavce svojega oddelka iz dosedanjih plač na največjo, ki se more dati, izločujoč one delavce, ki po svoji vrednosti ne zaslužijo, da bi se jih nadalje držalo niti za najmanjšo plačo. 4. To velja za vse direkcije in vse železniške edinice.« Toda tudi to je samo delno, kar smo mi zahtevali, za kar smo se bojevali in za kar smo dosedaj ne enkrat pošiljali poročila o gibanju plač delavcev v privatnih podjetjih. Ampak je tudi samo delno, vendar je to razveseljiv napredek in velik naš u-speh, ker bodo delavci na tej novi bazi imeli priložnost, da stalno zasledujejo plače v drugih podjetjih in temu gibanju primerno vplivajo na povečanje svojih plač. Delo v tem pravcu bo ogromne koristi, ker bo na železnici zopet možnost dana, da se vsi tisti sposobni delavci, ki so železnico zapustili, zopet vrnejo in s tem se bo produkcija povečala kot nikoli do sedaj. Nek časopis, ki pozna naše prometne razmere, je pisal te dni sledeče: »Naše železnice, poleg drugih nedostatkov, nimajo niti štirih tovornih vagonov na kilometer, a skušnja je dokazala, da bi, ako bi hoteli zadostiti našim vsakdanjim potrebam pri današnjem železniškem omrežju, morali imeti najmanj osem vozov na kilometer ali dvakrat toliko, kolikor jih danes imamo. Isto je tudi s stroji.« Neprecenljiva bo korist, če s pametno politiko od zgoraj in močno organizacijo železničarjev in delavcev iz te mrtve točke pridemo. „Očetovski apel!“ Ravnateljstvo državnih železnic je izdalo tale »očetovski apel« naslovljen na železničarje, katerega radi njegove »poučne« važnosti priobčujemo. v celoti: Predmet: Opozorilo osobju, da ne stopa v stavko. OBJAVA. »Ponovno se razširjajo glasovi, da bo v nekoliko dneh izbruhnila železničarska stavka, ali celo generalna delavska stavka. Kot razlog za stavko se navaja težke gospodarske razmere v katerih se nahaja osobje. Ravnateljstvo smatra za svojo dolžnost, da opozarja celokupno osobje, da se naj ne da od nezavestnih hujskačev zapeljati k nepremišljenemu dejanju. Cilj, katerega hoče osobje s štrajkom doseči, se ne more nikoli s štrajkom doseči. Zboljšanje gospodarskih razmer osobja, tedaj zvišanje materi-jelnih prejemkov osobja, se ne more doseči, če se štrajka. S štrajkom se državi napravi toliko posredne in neposredne škode, da se vprašanje zboljšanja plač brezpogojno mora odložiti. Železničarski štrajk ni še v nobeni državi u-spel. Stavkarji izgube s prvim dnevom simpatije celokupnega ostalega ogromnega dela naroda, ker se ta smatra občutljivo prizadetega, s sovražnim činom neznatne manjšine svojih sodržavljanov — štrajkašev. Naša državna vlada je dovolj močna, da tudi najbolj organizirani štrajk zlomi. A ko ga zlomi, tedaj trpe velike množice zapeljanih z njihovimi nedolžnimi družinami vred, izgubivši zadnjo skorjico kruha. A država tako vržena s štrajkom v ogromne izdatke, od kje naj pri najboljši volji vzame sredstva, da zviša osobju plače? Danes ve vsakdo, da je regulativ draginje vrednost valute oziroma države, a to valuto poleg velikih težkoč splošne evropejske in svetovne gospodarske situacije more posamezna država še le tedaj vzdržati na višini in da jo popravlja, če inozemstvo vidi v tej državi urejene in solidne razmere. In kako naj naša država drži na nivoju našo valuto, če jo železničarji s svojim štrajkom — a to je največji nered v državi — s silo uničujejo. Kaj bo osobju to koristilo, če mu država po končanem štrajku poviša prejemke, ko je ono med tem s štrajkom poslabšalo našo valuto in povzročilo silno naraščanje cen? Štrajk tedaj ni nikakor primerno sredstvo za dosego cilja, t. j. za zboljšanje gospodarskega položaja osobja, marveč je nasprotno — škodljiv za dosego cilja. Država resno deluje na zboljšanju materijalnega položaja osobja. Niso nobene bajke in prazne obljube, marveč resnica, da bo s 1. oktobrom tega leta stopil v veljavo zakon o uslužbencih prometnih naprav, s katerim bo zboljšan materijalni položaj železniškega osobja. Če je osobje čakalo do sedaj in vztrajalo, naj še ta kratek čas potrpi. To je parijotična dolžnost vsakega posameznega državnega uslužbenca, a poleg tega je to njegova osebna in brezpogojna gospodarska potreba. Naj se ne zavaja osobje, naj se ne vara samo sebe povdarjajoč povoljne plačilne pogoje privatnih nameščencev in privatnega zaslužka. Tudi ta privatni zaslužek je odvisen od brezhibnega funkcioniranja državnega uradniškega aparata, a posebno železnice. Če železničarji sami s štrajkom onemogoču-jejo to brezhibno funkcijoniranje, onemogočujejo tudi sami sebi nadaljno življenje, a poleg tega, kdor se je enkrat odločil za železniško službo, temu je kruhek, pa če tudi skromen bil vedno mil in on se nikjer ne more dobro počutiti, dokler se zopet ne znajde v poznanem in dragem mu krogu dela, a oni nezadovoljnež, ki vedno samo zmešnjavo povzroča med vestne, patrijotične in za svojo službo z ljubeznijo vnete železničarje, naj sam odpade, ker ga tukaj niti potreba ni. Ravnateljstvo je prepričano, da bo osobje za-popadlo ta očetovski apel, ki je nanj naslovljen ter da se ne bo dalo od brezvestnih hujskačev v nesrečo zavajati in da ne bo nasedlo lažnjivim prerokom in hinavskim voditeljem, ki so vedno v odločilnem trenotku zapustili zapeljano maso ter obvarovali svoje glave in interese v varnosti, marveč bo osobje razumelo tudi svojo patriotično dolžnost in svoj goli osebni interes in bo ostalo na svojih mestih, a to tembolj, ker bo v najkrajšem času rešeno in to povoljno rešeno materijelno vprašanje vsega osobja. Pozivljemo vse načelnike službenih edinic da o tem obveste službeno vse osobje. Ravnatelj Babovič s. r. Na to »poučno« apeliranje bi mi odgovorili sledeče: 1. Tisti ki je kriv, se boji lastne sence in tako zagrebški direkciji šume po njeni glavi vedni »štrajki« in generalni štrajki«. 2. Kakor tisti, ki nekaj ukrade, pa bežeč neprenehoma vpije: »držite tatu«, tako tudi direkcija govori o »brezvestnih hujskačih«. 3. To pa ona seveda, dela samo zato, da bi o-sobje v resnici »zapeljala«, da bi verjelo, da so di-rekcijski birokrati in drugi poklicani v resnici vse storili za dobro teh ljudi. 4. »Štrajk« ni niti železničarjem kakor vsem o-stalim delavcem niti cilj niti ideal, marveč samo sredstvo, s katerim se kot — z zadnjim sredstvom — razbija trdovratnost delodajalskih pijavk in o-mejenih birokratskih glav. In če se z njim ne bi res ničesar doseglo, tedaj se ga delavci ne bi nikoli posluževali in tudi gospoda se ga ne bi toliko bala! 5. Največja škoda se res državi dela z neurejenim prometom, ki stalno od leta do leta propada, ker se sistematično unropašča tisto kar je njemu najbolj potrebno, a to je železniško osobje. Mi hočemo, da se to osobje gospodarsko reši ker s tem storimo državi največjo korist in odstranimo tiste, ki ne upoštevajo dovolj osobja in s tem škodujejo državi. 6. Da v »nobeni državi« še ni železničarski štrajk uspel, to veselje lahko imajo omejeni možgani, ki ne zasledujejo razmer niti v lastni državi, kamuli še v ostalem svetu. Ampak mi vemo, da so železničarji z bojem dosegli velike uspehe, in tudi boj naših železničarjev je zbudil naše zaspane merodajne bolj, kot desettisoč prošenj. 7. Naj še »samo malo potrpe« potem »patrijo-tična dolžnost« — to slišijo železničarji že od prevrata in vedno natezujejo jermenje tako, da so njihovi dohodki že padli na eno četrtino predvojne plače. Gospodom to še vedno ni dovolj »patrijotič-no«. Menda bi jim bilo to bolj patrijotično, če bi vseh 80.000 železničarjev in trikrat toliko njihovih družinskih članov od gladu pomrlo in bi debeli pa-trijoti imeli priliko jim nagrobni govor držati! 8. Gospodje se nadalje predrznejo govoriti o »brezvestnih hujskačih« in končno o »lažnjivih prorokih« ter o strahopetnih voditeljih, ki so vedno v odločilnem trenotku zapustili maso ter »obvarovali svoje glave in interese v varnosti.« Za res! Ako vemo, da je to »obvestilo« zagledalo beli dan v zagrebški direkciji, v kateri sedi en Franič — Po-Požežanin, katerega se železničarji živo spominjajo, kako je »revolucionarno grmel« po njihovih shodih in sestankih, postavljajoč se v pozo sovjetskega komisarja; en dr. Šibi in Kopf, ki so bili v akcijskem odboru in so vedeli, da štrajk ni bil sklenjen, in vendar so izdali objavo proti njemu; en Forkapič, ki je delal isto — tedaj so nam razumljive vrstice v gornjem »Razpisu«, ker gospoda na ravnateljstvu sama sebe najbolje pozna in prav je. če povemo resnico o sebi. 9- Kar se tiče teorije, da je »država dovolj močna«, da tudi najbolj organizirani štrajk zlomi, bi opozorili na prejšnje boljševike, ki so sedaj na ravnateljstvu, da je to ostanek boljševiške teorije in bi jim privoščili malo lekcije, kakor smo to vedno storili: boljšcviki so z »državno silo« upropastili celo rusko narodno gospodarstvo, a te žalostne posledice se kažejo tudi tukaj vsled politike boljše-vikov na vladi, proti kateri politiki smo se mi bojevali in se še bojujemo. 10. Kar se pa končno tiče valutnega problema v »Razpisu«, naj se gospodje avtorji razpisa oglasijo za Noblovo nagrado! Delovanje akcijskega odbora. 21. Zopetna pripustitev delavcev po dveh službenih letih k polaganju izpitov za uvrstitev v posamezne kategorije v svrho zabeležbe za prosta mesta. 22. Zasiguranje eksistence honorarnim uradnikom in diurnistom (uvrstitev v pripadajoče kategorije). 23. Zopetni sprejem povodom stavke leta 1920 odpuščenih železničarjev. 24. Napredovanje delavcev ves čas službe to-raj tudi čez 26. in 29. leto. 25. Izplačilo posebne odškodnine za kosilo u-službencem, ki se morajo voziti v službo vsled pomanjkanja stanovanj v službenem mestu tudi če ne stanujejo 20 km daleč. 26. Uvrstitev uslužbencev, ki oporavljajo dela drugih kategorij v dotične kategorije. 27. Priznanje primerne podpore »vagonarjem« za pokvarjeno pohištvo. 28. Izplačilo polovičnih dijet za ločeno gospodinjstvo vsem uslužbencem, ki so morali živeti ločeni od svojih družin, ker so bili iz službenih ozirov premeščeni. 29. Povrnitev preveč izplačanih rodbinskih doklad naj se opusti. 30. Delavcem naj se izplačujejo draginjske in rodbinske doklade za vse dni v mescu. 31. Delavcem naj se plačuje delo ob vseh nedeljah in praznikih kot čezurno delo. 32. Zopetna uvedba nočnih doklad za pepelarje in premogarje. 33. Za poduradnike in sluge naj se uvede ista odmera dopustov kot pri državni železnici. 34 Zopetno vračunanje petine plače v pokojnino. 35. Zopetna uvedba delavskih odborov. 36. Oškodovanje osobja ob prevedbi na dinarske plače naj se popravi. Zopetna uvedba stanarine za vse osobje. 37. Podelitev službene obleke vsemu osobju (tudi administrativnemu). 38. Uvedba Karolijevega avancementa za bivše Ogrske j. ž. 39. Po uvedbi tega avancementa naj se jih pre vede na dinarske plače. 40. Vštetje gotove dobe vojaške službe v žel. službo po vojski vstopivšim uslužbencem. Na te točke do danes še nismo dobili odgovora in smo rešitev urgirali. Končno smo napravili na kompetentnih mestih potrebne korake, da se varujejo pravice osobja češke in ruske narodnosti. Tudi vlogo Slovencev, kateri so italijanski državljani smo izročili generalnemu ravnateljstvu. Ko smo izvedeli, kake določbe so bile v Rimu sprejete glede osobja, smo se takoj obrnili na vse slovenske poslance z nujno prošnjo, da zastavijo ves svoj vpliv za to, da bodo naše želje, katere smo jim sporočili, od države SHS ugodno rešene. Povdarjali smo zlasti zagarantiranje vseh naših pravic, zahtevali, da se osobje ne sme premeščati na druge proge in da se mora osnovati za proge j. ž. v kraljevini SHS posebno ravnateljstvo v Ljubljani. V istem smislu smo zainteresirali tudi mestna magistrata v Ljubljani in Mariboru, trgovsko in obrtno zbornico in Zvezo industrijcev v Ljubljani, Gremija trgovcev v Celju in Mariboru ter smo naročili pododborom v Zagrebu, da zainteresira in pri dobi za nas odločujoče faktorje v Hrvatski. O nadaljnih korakih bomo izdali svoječasno poročilo. Denarnih prispevkov smo prejeli skupno Din 12.828 in smo znesek Din 8000 naložili v »Mestni hranilnici v Ljubljani«. Glede uporabe denarja bomo položili koncem akcije natančen obračun. (Prispevki progovne sekcije Ljubljana in postaje Zagreb juž. kol. še niso všteti.) V Ljubljani, dne 15. maja 1923. ODBOR. Poročilo o III. rednega kongresa Saveza Železničarjev Jugoslavije. Vprašanja in predlogi. Felicijan: Otvarjam razpravo o zadnji točki: vprašanja in predlogi in prosim sodruge, da se javijo za besedo. Seljak (Zagreb): predlaga kongresu, da sklene, da se centrali nalaga, da za leto 1924 izda železničarski koledar. Potrebo izdaje koledarja utemeljuje s tem, da je to bilo pred vojno navada in ker se je s koledarjem mnogo pripomoglo pri agitaciji. Sklene se, da se naj centrala s tem vprašanjem bavi in ga po možnosti reši. H a n ž (Zagreb): predlaga, da se naj naloži novi upravi Saveza, naj bi se bavila z vprašanjem zgradbe delavskega, oziroma »Železničarskega doma« v Zagrebu. Tudi ta predlog se soglasno sprejme z odobravanjem. B a h u n : Govori ponovno o potrebi, da se u-dejstvi enotna organizacija (a ne kakor poroča naš hrvatski organ, da bi se zedinile vse organizacije! Op. ur.). Govornik je prepričan, da je to vprašanje težko in da ne bi bilo mogoče v trenotku vseh ovir premagati, vendar pa bi tekom časa prišli do gotovih rezultatov. Naša organizacija bi mogla igrati vodilno vlogo, ker je saj relativno najmočnejša. Predlaga, da se centrali naloži, da v tem pravcu deluje. Samo združeni v enotni in močni organizaciji bomo mogli v tej reakcionarni državi kaj doseči. Sem prepričan, da naši nasprotniki nimajo volje za to, toda mi jih moramo siliti. Delavci na vseh progah zahtevajo enotno organizacijo. Če pa gotovi gospodje tega nočejo, tedaj pa jih bo osobje pustilo na cedilu in bo šlo svojo pot. K r e k i č : V tem pravcu so že storjeni koraki, toda ni bilo nobenega uspeha. Takšne korake lahko storimo tudi v bodoče, ampak v uspeh ne verjamem. Med nami in ostalimi organizacijami postojajo o-gromne razlike in ni mogoče, da bi se mogli na eni poti srečati, saj za enkrat ne. Sicer se strinjam s sodrugom Bahunom. Felicijan: (Da na glasovanje Bahunov pred log, ki je soglasno sorejet.) Vaupotič (Ormož): priporoča novemu centralnemu odboru, da naj skrbi za delavsko osobje, ki je danes najbolj tlačeno. Ravno to osobje se najbolj izrablja. Nadalje naj se upošteva tudi resolucije, ki jih je podružnica Ormož predložila in naj se dela na to, da se razlika med lahko in težko službo odpravi. Felicijan: poživlja novi centralni odbor, naj skuša resolucije podružnice Ormož udejstviti, ker so iste splošne naravi. Predlog podružnice Ormož se vzame na znanje. N j egu š (Šibenik): obširno govori o razmerah železničarjev v Dalmaciji. Nikjer ni morda toliko brezposelnosti kot pri nas. Marsikaj je bilo potom dela v organizaciji zboljšano, ampak mnogo je še slabega, življenske razmere v Dalmaciji so mnogo slabše kot so v ostalih pokrajnih in sedanje plače železničarjev ne dosegajo niti najpotrebnejšega minimuma. Razen tega trpi osobje pod posameznimi predpostavljenimi torturo, ker isti ne postopajo kot načelniki, marveč kot gospodarji in paše. Cela vrsta železničarjev čaka že 10—20 let na nastavitev, toda še danes niso nastavljeni. Predložene prošnje redno ostanejo v predalcih načelnikov in uprave, ki jih v obče ne odpošilja na merodajna mesta. Pro-težira se posameznike na škodo vseh ostalih. Govornik prosi centralo Saveza, da naj bi vedno posvečala svojo posebno pozornost razmeram v Dalmaciji in od svoje strani pomagala dalmatinskim železničarjem pri pobijanju tortur nad njimi. Mi bomo od naše strani delali na to, da organiziramo tudi oni del, ki še do danes stoji zunaj organizacije. Prepričan je, da bodo vsi tisti prišli v organizacijo, ki so tlačeni. K r e k i č : izjavlja, da se bo toliko nova, kolikor se je tudi stara uprava bavila z razmerami v Dalmaciji, toda za to je potrebno, da se upravi Saveza vse važnejše stvari takoj naznanijo. Poženel (Vir o vi tiča): se pritožuje čez razmere na Barč—Pakrački progi, ki so za železničarje zelo slabe. To proga je zelo oddaljena in za to je mogoče, da razna gospoda dela vse po svoji volji. Razven tega je draginja v teh krajih zelo velika in tako eno in drugo poslabšuje osobju položaj. Nadalje se govorni kpritožuje nad delovanjem žoltih organizacij, katere vodijo razni šefi in uradniki, ki terorizirajo tiste, ki se pri njih ne organizirajo, zlasti pa nad tistimi sodrugi, ki so nasprotniki njihovih žoltih udruženj. Njihovi pristaši lahko dobe vse, do-čim nasprotnike zapostavlja, kjer se le more. Prosi novoizvoljeni centralni odbor, da tem razmeram posveti posebno pažnjo. Felicijan: Debata je končana in zaklju- čena. Pozdravi delegatov. Za tem se zunanji delegati oproste, med katerimi dobi prvi besedo zastopnik Internacionale in avstrijskega splošnega ter pravovarstvenega društva za Avstrijo sodrug T o m s c h i k (Wien), ki v daljšem poslovilnem govoru pravi: Okoli 10. junija bom prisostvoval seji izvrševalnega odbora Internacionale Transportne Federacije in bom imel priložnost, da obvestim Internacionalo o Vašem položaju. Prepričam sem, da bo Internacionala od svoje strani vse storila, kar je v njenih močeh v prilog zboljšanja Vašega položaja in v prilog Vašega poja-čenja. (Kongres kliče: Živela Internacionala.) Nadalje govori o razmerah v Avstriji, kjer reakcija dela z vsemi silami, da bi se uvedel zopet stari režim, pri čemur jo je do danes oviral čvrsto organiziran delavski razred. Razmere v Avstriji so mnogo težje kot pri Vas v Jugoslaviji, vendar s silo organiziranega delavskega razreda smo v stanu odbijati reakcijo in večje zasužnjevanje delavcev. Jugoslavija nima tako številnega proletariata, ampak tisto kar ga ima, je potrebno razredno vzgojiti in organizirati in Vaše razmere se bodo zboljšale. Za popoln uspeh je potrebno imetičvrste internacionalne vezi. Končno pozdravlja jugoslovanske železničarje v imenu Internacionale. Poslovilnem govoru sodruga Tomschika je sledilo burno odobravanje ter vzkliki Internacionali. K a 1 a ž (Praga). Pri odhodu pozdravljam še enkrat zbrani kongres v imenu železničarjev Čehoslo-vaške republike. Tudi mi smo bili enkrat slabi ter teptani, toda vsled napornega dela v organiziranju delavcev in železničarjev, smo danes faktor, s katerim mora naša vladajoča buržuazija računati. Tudi nas so razmere cepile, ekstremne in nacionalne, o-slabile nas, toda danes je češki proletarijat zopet e-dinstven in osvajanje starega socialističnega nauka mu zopet dviga silo. Delajte tudi Vi v teh smereh in zmaga bo Vam gotova. Odobravanje in klici: Živeli čehoslovaški sodrugi; Višegonov (Sofija): se veseli, da je videl v Jugoslaviji cvet socialističnega železničarskega po-kreta, ker ve, da je edino na razredni zavednosti o-snovan pokret v stanu, da prinese zmage v borbah za dobro delovnega ljudstva. Nastproti sili eksploa-tatorjev je treba postaviti organizirano silo eksplo-atiranih. V tem pravcu izobraževati vse brezpravne in ko bodo prišli do razredne zavednosti ter se vsi A, poslužijo metod razrednega boja, tedaj ne bo osvoboditev delavskega razreda več daleč. Govornik je zaklical: Naj živi edinstvo mednarodne solidarnosti v razredni borbi. (Burno odobravanje sledi govornikovim izvajanjem.) Felicijan: Pri odhodu zunanjih delegatov mi naj bo dovoljeno, da se jim v imenu celokupnega kongresa zahvalim za pozornost, ki so jo naklonili našemu kongresu. Posebno se zahvaljujem sodrugu Tomschiku za njegove tople besede, katere je izrekel v imenu Internacionale in naših avstrijskih so-drugov. Ravnotako se zahvaljujem sodrugom iz Če-hoslovaške in Bolgarije. Prosim zunanje sodruge, da ob svojem povratku pozdravijo svoje sodruge v imenu večine jugoslovanskih železničarjev, ki bodo vedno pripravljeni, da jim pomagajo v njihovih težkih časih in s tem dokažejo svoj čut mednarodne solidarnosti. Povdarjajoč namen tega kongresa, sodrug Felicijan prosi delegate, da širom naše države raznesejo pozdrav kongresa železničarjem ter jih pozovejo v organizacijo v svojem lastnem interesu. Pozdravljajoč vse sodruge, naglaša potrebo ponovnega vztrajanja dela za povzdigo Saveza, da se bomo zbrali na prihodnjem kongresu zadovoljni z uspehi, ki jih bomo mogli pokazati. Pozdravlja sodruge in zaključuje kongres z vzklikom: Naj živi Savez železničarjev Jugoslavije! S tem je kongres končal svoje delo. Nazadovanje rojstev v naši državi. Pred kratkim smo čitali v nekaterih malome-ščanskh listih, da je gospoda v naučnem ministrstvu v Beogradu z grozo opazila veliko nazadovanje porodov v naši mladi in »svobodni« državi. To nazadovanje je tako veliko, da bo treba samo v Srbiji več kot 100 razredov na ljudskih šolah zapreti. Gospoda pripominjajo, da s strahom gledajo v bodočnost, ker naš narod izumira! Mnogi Jugoslovani so baje začeli kopirati Francoze, ki so uvedli sistem dveh otroki Tako in enako tarnajo naši skrbni očetje v Beogradu. Toda, ali je to veseli ali žalostni pojav, mi železničarji ga moremo samo pozdraviti. Človek se res ne more dovolj tej naši znoreli buržuaziji načuditi, kako se ona more čudti temu pojavu, kakor da bi živela z glavo v vreči in ne bi videla žalostnih, da brezupnih razmer v naši državi. In res; če bo tako šlo še nekaj časa, ne bo treba misliti na nova šolska poslopja in učiteljev ne bo treba. Vs ti odvišni ljudje bodo šli lahko za oficirje detektive, ker če se bo življenski položaj slabšal, več bo treba teh ljudi. Greh je ljudi ubijati in se tudi po zakonu kaznuje ubojstvo kot zločin. Toda mislimo, da je dvojen zločin pri današnjih prilikah ljudi na svet spravljati. To bomo morali onim narodom prepustiti, ki so bolje situirani, kot pa je jugoslovanski, ki v največji meri kruha strada. Če je človek sam lačen, je hudo, če pa mora še majhne in nedolžne otročiče gledati, kako jokajo, ker niso sploh ali pa malo kruha dobili. Namesto da bi se človek poroda veselil, se ga boji in še kako! Samo gornjih desettisoč si more tak luksus dandanes »špogati«. Kamor se obrnemo, povsod se govor o redukciji, o štedenju, o brezposelnosti, o bolezni. Gospod dr. Bleiweis nam je pred dvemi leti naslikal grozen položaj našega ljudstva, ko nam je povedal, da je več kot 4 milijone, tedaj nad tretjina vsega prebivalstva, bolnega in to največ na jetiki, to je bolezen revnih. Vse bolnišnice so prenapolnjene, tako da se na smrt bolnih radi pomanjkanja prostorov ne sprejema. V Mariboru so lansko leto zdravniki vse šolske otroke preiskali. Rezultat ni bil razveseljiv, marveč nasprotno: nad polovica otrok je podhranjenih, tedaj nezadostno hranjenih. Pred kratkim se je državni uslužbenec ustrelil, ker ni mogel več bede gledati, ko so mu otroci jokali od gladu. Vlada je namesto, da bi dala državnim uslužbencem in železničarjem večje doklade, iste maksimirala in s tem občutno zmanjšala število porodov. Pred dnevi sem čital v uradnem listu, da je vlada zvišala, seveda brez parlamenta, draginjske doklade škofom in raznim višjim patrom. Škof, ki nima otrok, bo dobil sicer zvratno od 1. avgusta 100 Din, zagrebški nadškof celo 150 Din dnevne draginjske doklade! Ti ljudje, ki imajo brez tega ogromna posestva in nobene družine in ki ne delajo prav nič produktivnega, ti bodo dobili 100—150 Din, železničar pa dobi pri najtežjem delu 15—20 Din. Zato pa bodo od sedaj naprej še samo visoki duhovniki, oficirji, ministri ter drugi kapitalisti otroke mogli rediti. V slučaju pa, da zmanjka enkrat železničarjev, bo morda gospod Velizar iznašel kakšen stroj, do bo umetno valil železničarski naraščaj!« Naj sledi še tukaj mnenje državnega uradnika iz Sarajeva, ki ga je prineslo ljubljansko »Jutro«: K našem članku »Strašen, pojav« v številki 193 nam pošilja slovenski uradnik iz Sarajeva naslednje obupne vrstice: Res žalostno je dejstvo, da se že v naši, še tako mladi državi, pojavlja pomanjkanje naraščaja, padanje porodov, depopulacija. To opazil in premišljal sem že doma v Sloveniji, to opažam toliko jasneje še tu na jugu države, ker imam več časa za premišljevanje in ker je tu pojav »brez djeve« še bolj navaden kot v Sloveniji. Škoda, da se ne nahajam bližje g. načelnika v ministrstvu prosvete g, Jovanu Jovanoviču, da bi mu prihranil malo »tuhtanja« in mu na kratko povedal in dokazal, da je vzroka temu žalostnemu pojavu iskati le v revščini, pomanjkanju denarju, zaslužka Ni iskati vzroka temu pojavu pri ljudeh, ki stopaj v zakon, ni primerjati našega naroda še francoskemu v tem pogledu, ni pravično obdolževati modne žene, ki jih je malo in ki so take le zaradi izgovora. Mesto, da bi rekla, če jo vprašaš, zakaj nima otrok: »Ker se že sama z možem komaj boriva za obstanek«, ti pa reče »ker sem moderna žena». Poznam jih. Je seveda nekaj tudi »modernih«, nekaj pa tudi francosko prožetih. Svojo trditev pa moram pred vsem dokazati. Poglejte! Koliko je samo državnih uradnikov, nameščencev, ki bi se radi poročili, oz,, če so, imeli radi deco, pa se tega boje in branijo, ker vedo, da jim bo težko otroke preživeti, dostojno jih obleči in odgojiti. Smilijo se jim in se jih raje branijo, Ali misli g. Jovanovič, da imajo vsi uradniki, ozir. državni nameščenci tako malo srca, kot njihovi vrhovni poglavarji — ministri? Naj izvoli napraviti malo statistiko samo med nameščenci svojega resorta, pa bo videl, kje in zakaj narod najbolj peša, dočim je bilo nekdaj ravno uradniška armada ona, ki je pošiljala v šole največ dece. Revščina je vzrok depopulaciji tudi pri drugih ljudeh, saj razen ministrov in onih stolicam najbližjih jih menda ni danes dosti, ki bi lahko brez skrbi za gmotni položaj pozdravljali na vratih stoječo, prihajajočo štorkljo. Iščite vzroka za ta »strašni pojav«, kakor ga upravičeno nazivate v svojem članku, tem kjer ga je treba iskati, ni ne tam, kjer ga ni. Merodajni či-nitelji naj ne bodo slepi in uvidijo naj, da je ravno vlada, vladni sistem, vladna korupcija, v največji meri kriva depopulacije. Ali naj lačna uradniška in železničarska armada pokliče k življenju še novih sotrpinov, ko je že njih samih dovolj? Ali naj sploh druga inteligenca, ki sama skoro vsa od največjega umetnika do najmanjega pisarja umira od gladu, kliče k življenju nove umetnike stradanja? Omogočite ljudem dostojno življenje, pa bo sama ozdravila tudi ta nevarna rana, ki doslej še ni okužila vsega naroda in je zato še ozdravljiva. Le hitro, ker sicer bo prepozno! L redni kongres SPJ. 21., 22. in 23. t. m. se vrši v Beogradu pri redni kongres zedinjene Socialistične Stranke Jugoslavije. Mi železničarji, ki smo kot člani našega Saveza, smo gotovo po ogromni večini socialistično orientirani; imamo mnogo povoda, da pozdravljamo ta kongres in mu želimo mnogo uspeha. Železničarji so bili prvi, ki so razširjali idejo socializma v najoddaljenejše kraje. In tako kakor je bilo pred desetletji, ko so šle strokovna in politična stranka roko roki, tako bo moralo biti tudi v prihodnje. Proletarci izkoriščani in zatirani, smo v strokovni, kakor di v politični organizaciji. Potrebujemo eno kot drugo neobhodno. Kdor pravi drugače, je hinavec in škodljivec proletarijata. Usoda železničarjev se bo v bližnjih dneh odločala v skupščini brez železničarjev in skoraj brez zastopnikov proletarijata sploh. Meščanske stranke so nam vse brez izjeme sovražne, dasi se nam hinavsko hlinjo. Samo na lastno moč se moremo zanašat. Ta naša moč pa bo samo tedaj izdatna, ako smo organizirani Hrvati, Srbi in Slovenci v eni enot ni strokov, organizaciji in ravnotako v eni enotni politični stranki, a to je ona stranka, kateri solnce ne zahaja in ki šteje danes mnogo miljonov pristašev po vsem svetu in katere program kuliminira v eni edini točki: osvoboditev proletarijata iz kapitalistič nih okov! Kakor je železnica organizirana enotno po celi državi, tako mora biti organiziran tudi železničar, ako hoče, da bodo njegovi interesi zavarovani. Zakotne organizacije in zakotne akcije ne bodo izdale ničesar. Proletarci iz juga in severa si morajo podati roke in iti brezobzirno preko vseh verskih in drugih ovirov k velikem cilju, to je osvoboditvi cd kapitalistične sužnjosti. Zato pozdravljamo prvi kongres razredno zavednega jugoslovanskega proletarijata ter želimo, da bi njegovi sklepi bili seme, ki naj bogato obrodi v vseh delih Jugoslavije. Živel Savez Železničarjev Jugoslavije! Živela Socialistična Stranka Jugoslavije! Živela svoboda! Delavske plače. Prometni minister je potom okrožnice in brzojavke obljubil in zagrebška direkcija je potom »Razpisa tudi obljubila«, da stopi s 1. oktobrom t. 1. v veljavo nova službena pragmatika in da bode s tem zboljšan gmotni položaj železničarjev. Ali bo s tem zboljšan tudi gmotni položaj delavstva na železnicah? Mi na to odgovorimo takoj kratko in jasno: ne! V projektu nove pragmatike, v členu 14. stoji sledeča točka: »Stalni in začasni delavci prejemajo mezdo. Njihovi službeni odnošaji se bodo uredili s posebnim pravilnikom, katerega izda minister za promet po odobrenju ministrskega sveta.« Torej regulacija gmotnega položaja delavcev se bo izvršila še le tedaj, ko stopi pragmatika v veljavo in ko dobi minister polnomoč, da to izvede. Med tem pa roke ministra niso vezane niti sedaj in on je v položaju, da bi lahko izvedel regulacijo plač delovskega osobja s tem, da bi izpremenil sedaj obstoječi »začasni pravilnik«. Kolikor nam je znano, se to do sedaj še ni zgodilo. Toda ne vemo, koliko volje in hitrosti bo pokazal minister tozadevno tedaj, ko bo stopila pragmatika v veljavo. Minister je tudi sam pred nedolgim v zakonodajnem odboru govoril o tem, kako trpe delavnice in kurilnice državnih železnic na velikem pomanjkanju dobrega kvalificiranega delavskega osobja. Minister je naglašal, da bo treba osobje nabaviti v inozemstvu. Toda obenem je bilo pri naših delavskih posredovalnicah ugotovljeno, da imamo teh delavcev v naši državi dovolj, ampak da nočejo iti na železnico, ker so tam premajhne plače! Delavsko osobje na železnicah se mora brigati za to, da bo ob pravem času njegov vljiv pri izdelovanju nove ureditve čim bolj čutil, da bi se njegove plače izenačile vsaj s plačami delavcev v drugih privatnih podjetjih. Delavsko osobje naj se organizira in pravočasno stavi svoje zahteve. Te zahteve morajo biti enotne, stavljene po celokupnem delavskem osobju v državi. Radi tega je potrebno, da pride delavsko osobje pravočasno v stik z vsemi kraji in po potrebi skliče državno konferenco delavskega osobja cele države. Genau nach der Oorschrlft arbeiten *) Wir erhielten von der Confraternidad Ferro-viaria (der Argentinischen Eisenbahner-Föderation) eine 80 Seiten umfassende Broschüre mit der Ueberschrift: Que es la Confraternidad Ferrovia-ria? (Was ist die Eisenbahner-Föderation?), von Jose Palmeiro, Herausgeber der Fraternidad. Dieses Heftchen enthält eine Darlegung der Ziele und Methoden, des theoretischen Standpunktes der Organisation sowie die Geschichte der argentinischen Eisenbahner-Föderation. Was die Klarheit der Gedanken, sowie die Deutlichkeit der Ausdrucksweise dieser Veröffentlichung betrifft, so ist sie einzig in ihrer Art. Nachstehend geben wir darin enthaltene Kapitel über die wirksame Kampfesmethode der passiven Resistenz wieder: »Passive Resistenz«. Denjenigen Gewerben, denen die Abwicklung des Verkehrs obliegt, die man mit öffentlichen Betrieben bezeichnet, steht eine wirksame Kampfeswaffe, die passive Resistenz, zur Verfügung. Die Methode der passiven Resistenz wurde zu erst von den organisierten Eisenbahnern aufgegriffen. Im Mai 1920 wurde die Filiale »Rosario«**) der Fraternidad (Lokomotivführerverband) in einen Streit verwickelt, der dadurch entstand, dass sich die Eisenbahnunternehmungen von der Regierung die Ermächtigung zu verschaffen wussten, in gewissen Betriebsmethoden Äenderungen zu treffen, die für den grössten Teil des Personals eine nachteilige Wirkung hatten. Der Verband beschloss alsdann im Einvernehmen mit dem Zugspersonal, solange die passive Resistenz auszuüben, bis die Gesellschaften von der Einführung der beabsichtigten Verschlechterungen Abstand nahmen. Das Personal wurde unter Beachtung der Bestimmungen des Eisenbahngesetzes und der in Kraft befindlichen Abmachungen für einen Zeitabschnitt von 14 Tagen genau angewiesen, in welcher Weise es arbeiten sollte. Nach dieser Zeit und nach Ablauf einer Gnadenfrist die der Gesellschaft gestellt wurde, wurde die neue Methode durchgeführt. Durch die sorgfältige und gut durchdachte 'Art, in der das Personal in der Handhabung der Anordnungen geübt wurde, konnten die Massnahmen allgemeine Anwendung finden, sodass die Gesellschaft nach sieben Tagen ihren Widerstand aufgab. Gemäss der Erklärung einer ihrer Vertreter hat sie in dieser kurzen Zeit die hübsche Summe von 7,000.000 Pesos (ungefähr 600.000 Pfund Sterling) verloren. Das war in diesem Lande der erste Versuch, der unternommen wurde, um die passive Resistenz ernstlich und methodisch auszuüben. Zum ersten Mal in der Geschichte der Confraternidad (der Eisenbahner-Föderation) wurde Ende Januar 1921 die allgemeine Anwendung dieser Kampfesform in Aussicht genommen. In der Tatsache, dass zwischen den Eisenbahnern Einverständnis erzielt worden war, sahen die Gesellschaften eine Bedrohung ihrer Vorrechte, und sie Hessen kein Mittel unversucht, um die Organisation an ihrer Arbeit zu hindern. Eine willkommene Gelegenheit dazu bot ihnen die erste Forderung, mit der die Organisation an sie herangetreten war, nämlich, für das gesamte Personal eine allgemeine Regelung einer rechtlichen Stellung und der Dienstvorschriften herbeizuführen. *) Aus dem Mitteilungsblatt der Internationalen Transportarbeiter Fedöration. **) Rosario ist das Eisenbahnnetz Mittel arg entiniens. Fortsetzung folgt. Izdajatelj: Savez željezničara Jugoslavije. — Odgovorni urednik: Smasek Franc. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. V Mariboru,