TRST, torek 10. marca 1959 Le‘0 XV. . š«. 59 (1213) PRIMORSKI DNEKMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gurira 33-82 Poštnina plačana » gotovini ^DNISTVO: UL. MONTECCH1 št. I, 11. nad. — TELEFON 93-101 IN 94-631 - Poštni predal 55« — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. M — °GkAŠov’z Podruzntca GORICA: Ulica S. Pellico i-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE a vsak mm viiine v širini enega stolpca: trgovski 80, finanino-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. Ut> celoletna 4900 lir— Nedeljska številna mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — _____________________.... , _____________________________________ edeljska: letno 1.440,’ polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Zalolništve tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račuu pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300. Ur. FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Ni Razgovor Hruščeva z Ollenhauerjem v vzhodnem Berlinu SZ popustila glede popolnega umika gahodnih čet iz zahodnega Berlina Ollenhauer je poudaril, da se s Hruščevom strinjata, da je treba vsa vprašanja rešiti s pogajanji - Brandt odklonil razgovor s Hruščevom norrvi a agencija toabij w’ da 3e Hruščev !;t?a ži,_ 1 zahodnoberlin-?fS0vor Brandta na a jWri JMJ?! ki naJ bi ^ noci^ j v sov jetrni Beriinmstvu v vzhod-K^^.Brandt pa je $ da bi ? Hruščeva, jršitev it;5pTejem pomenil v RQ5,^transkega sta-^randt VoI U' Vendar bo * ^nfoi-o na razpolago pteij o štirih. s Hrušče-'Jllenhauer udele- umni,,,!,! nev KPF 68 »Pravnih volitvah BERLDj 0 — Na vabilo Hruščeva je predsednik itišei d.arni^Site ^taldemokratske stranke Ollenhauer 2iutraj v vzhodni Berlin, kjer se je v so-fcvoru _ Poslaništvu razgovarjal s Hruščevom. Pri raz-linie?a mi " navz°či tudi pomočnik sovjetskega zu-r«a Berii a z°rin, sovjetski poslanik v vzhod-'•fciatoom ,u Pervuhin in načelnik tiskovnega urada demokratske stranke Barsig. žil tajne seje voditeljev socialdemokratske stranke, ki ga je soglasno pooblastila za sestanek. Ollenhauer je postavil pogoj, da ne bo navzoč noben predstavnik vzhodnonemških oblasti ali vlade. Vabilo je. dobil že v ponedeljek in je v sredo obvestil zunanjega ministra von Brentana. Ta je sporočil, da se z razgovorom strinja. Razgovor med Ollenhauerjem in Hruščevom je trajal e-no uro in 45 minut. Pozneje je Ollenhauer na tiskovni konferenci izjavil, da je bil današnji razgovor »informativen« in da ni bilo nobenih pogajanj. Slo je za «odkrit razgovor«, ki pa ni privedel do nobenega sporazuma razen tega, da se on in Hruščev strinjata o tem, da je treba vsa vprašanja rešiti s pogajanji. Ko so | časnikarji vztrajali, da bi zve-: deli za podrobnosti, je Ollen-I hauer izjavil:' «Obvestil sem Hruščeva o našem stališču in Hruščev je odgovoril«. Pripomnil je, da Zorin in Per-vuhin nista posegla v razgovore. «Vtis imam, je nadaljeval Ollenhauer, da so s sovjetske strani odločeni zastavili vse potrebne sile. da pride do mirne rešitve nerešenih vprašanj in da se prepreči nova vojna«. Dodal je, da se to nanaša zlasti na berlinsko krizo. Izjavil je dalje, da je sedaj prepričan, da bo prišlo do konference zunanjih ministrov in da bi današnja izmenjava misli lahko služila za prihodnja pogajanja. Izključil pa je možnost sestanka med sociademo-kratskimi predstavniki Zahodne Nemčije in voditelji Vzhodne Nemčije. Nato je Ollenhauer sporočil. da je Hruščev zahteval, naj se ne objavijo podrobnosti razgovora, in da so še vedno ostala nesoglasja, kar se tiče nemške združitve. »SZ, je dodal, očitno želi trajno rešitev vseh nujnejših vprašanj, toda so nasprotja 2 zahodnimi državami, kar se tiče možnosti in oblik te rešitve. Njih razvoj bo odvisen v veliki meri od stališča zahodnih držav«. Povedal je tudi, , da ga je Hruščev povabil v Moskvo, toda on ni mnenja, da je vsaj za sedaj tako potovanje potrebno. Vendar pa niso ne na eni ne na drugi strani zani- t« - iii a2gV' za desničarsko **!>ih ’voHt„ Rezultati u- »h Petkih ~ J30 doslei ilJne 8Usov; kazejcj, da i: ,v; 'utno jih ®edtem ko tL ?* Ko-n 11 ,°ddani gla-Hj 'ie. q , udistično partijo v v ij*»®58.C63 glasov e^V^ih mestih, so za Cl' 823.493, UNR ^ neodv-s”: zfpubl'-;0) k5;l, 4*9 la« (konserva-socialisti pa 'SSu?-. k)er »»z voiiJ° m ob- hipkPf naim V’ bo skuP‘' •Vttn ^ dni nejža' kot Je tj. jValcev ‘n bo štela 29 svetn" 30 odstotkov. °va‘ca več kot v 5 •„ 3 (znu . kern svetu, J;h I''“valcev, so ime'J Prei odšli- “ilo nneodvisni, ki kfist-1 18 svet bodo imeli «0cU,5li Ba etovalcev, demo- •SS Pa Sam° 3 3» se strinjaj0 !» ’_da. Je KPF ne pozicije glasove, 'trti »“”ua na volitvah C* bo^rŽi*la n—”. nrr «= ' iik Vno ^jJsn.le pozicije " lan izznko a 13'asove, !* iH?6*' fin na volitvah navembru, temveč h i.Pred j- , aj več glasov ,v, Pa>-’!u-mi leti UNR lit, SfJv lz8ubila od 300 fcbaf *lasoVv n°vembru kar rti: 1 *. yec pa so te^^Jn^ooogi uo. V........ ‘Ul so tu »-*i.ouo glasov a 231.000 v ne- ca odpotovala v Moskvo podpredsednik Bundestaga Schmid, ki je socialdemokratski kandidat za predsednika republike in poslanec Erler. Pred razgovorom z Ollenhauerjem je Hruščev obiskal občinski urad v vzhodnem Berlinu, kjer je imel kratek govor. Popoldne pa je Hruščev govoril na zimskem velodromu v vzhodnem Berlinu. V svojem govoru je izjavil, da je SZ pripravljena privoliti, da ZDA, Francija. Velika Britanija, SZ «in morda nekatere nevtralne države« imajo umajhno število# čet v zahodnem Berlinu. Izjavil je tudi, da bi se zahodnemu Berlinu v celoti zajamčila neodvisnost, če bi zahodne države sprejele sovjetski predlog o ustanovitvi svobodnega mesta. «Nimamo ugovorov^ je dejal Hruščev, «da v pnnodnjem berlinskem mestu Francija, ZDA, Velika Britanija, SZ ali tudi nekatere nevtralne drža- ve ustanovijo toliko nadzorstvenih postojank, kolikor bi se jim zdelo zadostno. Dodal je, da bi to nadzorstvo lahko spopolnjevalo jamstva, ki jih predlaga SZ in ki bi jih nudile štiri velesile in OZN. Pripomnil je: »Naši predlogi o Berlinu ne vsebujejo nobene grožnje in ne nakazujejo nobene spremembe v sedanjem socialnem režimu v tem mestu. V zahodnem Berlinu se bo ukinil samo okupacijski režim. Govornik je omenil tudi os Bonn-Pariz in jo primerjal osi Berlin-Rim in Berlin-Rim-To-kio ter pripomnil, da ita bili ti dve osi zdrobljeni. Omenil je tudi svoj današnji razgovor z Ollenhauerjem in je s tem v zvezi izjavil, da se bodo morali nemški socialdemokrati (ki so bili nekoč zgled za delavce vsega sveta), potruditi v korist miru, ker drugače «jim zgodovina ne bi odpustila«. V svojem predlogu o navzoč. nosti majhnih skupin angleških, ameriških, francoskih, sovjetskih ali tudi čet nevtralnih držav v zahodnem Berlinu je Hruščev postavil kot pogoj, da navzočnost ne daje prizadetim državam pravice vmešavanja v notranje življenje mesta. Predstavnik Fo-reign Office je nocoj izjavil, da je Hruščev med moskovskimi razgovori Mac Millanu »nekaj namignil«, da misli predlagati navzočnost zahodnih in sovjetskih čet v zahodnem svobodnem Berlinu. V britanskih krogih poudarjajo, da sovjetski predlog »ne gre tako daleč«, kakor bi bilo želeti. Po mnenju diplomatskih opazovalcev je današnja izjava Hruččeva važna, ker je Hruščev prvikrat opustil zahtevo, da se morajo zahodne čete umakniti iz zahodnega Berlina. Predlagal pa je, da bi morali biti v zahodnem Berlinu tudi oddelki sovjetskih čet. Tega pa Zahod verjetno ne bo sprejel. J Nasprotujoče si vesti iz po neuspelem uporu proti Kasemu Bagdadska vlada javlja, da je bil voditelj upora polk. Šavaf ujet in ubit, medtem ko uporniki to zanikujejo - Po zadnjih, vesteh je upor baje v glavnem zatrt NEW YORK, 9. — Iraški stalni predstavnik v OZN Ismat Kitani je nocpj izjavil, da je vlada zatrla upor v Mosulu in da v celoti obvladuje položaj v vsej državi. Dodal je, da so uporniškega voditelja polk. savafa ubili njegovi vojaki in da neka radijska postaja izven Iraka trdi, da oddaja iz Mosula ter širi neutemeljene vesti in napade na iraško vlado, da bi ustvarila zmedo v tujini. BAGDAD, 9. — V severnem delu Iraka na področju Mosula in Kirkuka je prišlo do vojaškega upora proti Kasemo- vi vladi. Upor vodi polkovnik Abdul Vahab Savaf, ki je poveljnik severne iraške vojske. Savaf je določil sedež svojega glavnega štaba v Mosulu. O uporu prihajajo ves dan nasprotujoče si vesti, tako da sploh ni mogoče zvedeti, kakšno je sedanje stanje. Bagdadski radio je sporočil, da je množica v Mosulu danes aretirala polkovnika Savafa in da je bil poizkus zrušitve vlade zatrt. Ze zjutraj je bagdadski radio javil: «Poizkus upora je končan. Vojska obvlada položaj v Mosulu.« Kmalu zatem je radio javil, da so polkovnika Savafa ubili njegovi lastni vojaki v Mosulu. Mosulski radio, ki je v rokah upornikov, pa je zjutraj pozval predsednika iraške vla. de Kasema, naj odstopi in naj intim ..... Mac Mil lanovi raz da bi odstranil številna nesoglasja Danes sestanek z De Gaullom - Von Brentano ponovno zavrača zamisel o «odmiku» PARIZ, 9. — Mac Millan in Selwyn Lloyd sta prišla danes v Pariz, Ob prihodu je Mac Millan izjavil, da bodo njegovi razgovori v Parizu, Bonnu, Ottawi in Washingtonu «del priprav za širša mednarodna pogajanja, ki bodo sledila». O svojem obisku v SZ je izjavil, da «je bil dosežen vsaj bistven rezultat*, ki je v tem, da so se sporazumeli, . da je potrebno spore reševati s pogajanji*. Na letališču sta britanske goste sprejela predsednik vlade Debrč in zunanji minister De Murville. Debrč je izjavil, da sta »Velika Britanija in Francija skupno premostili velike težave in ni dvoma, da bosta zavzeli skupno stališče*. Popoldne so se začeli razgovori v uradu predsednika vlade Debreja. Prvi razgovor je trajal dve uri in pol. Mac Millan je izjavil: «Nimam nič izjaviti, razen da sem zadovoljen, da sem tu.» Uradni predstavnik britanske delegacije je izjavil, da so razgovori potekali «v dobrem ozračju«, in je naštel naslednja vprašanja o "«111 "■■itn '"Hilli I) kali govoric, da bosta 15. mar-1 katerih so govorili: Berlin, '"»litlliiiilltiiiilliliiiimiiiiilltitiftuitiiiiltiiliiltitliimtillllllltifniiiriiiiriliiillllllltiiiMliiillIllllIlillIiiiHllliiiiiiiiiiill ^omneve o pomenu obiska Segnija in Pelle v Parizu kaze, da hoiejo pariti os Bonn- K\, . --------------------------------------------------------- din . a "'ed strujami o povratku Fanfanija.ki ga podpirajo tudi mnogi mla- * Srm,: _> i _______> i j_ U! _______:_i i_i____________1__ K!" 5 i« Sehatu Poslanski zbor- ■^V^jel v° zauPnicah, ki " ' C,VW/'n“ ueiovno sejo !kS ahes se je se- kVla
  • 0tova?r‘nd,s|jUl nat0 k, tai:)(f * svojo Sar- 'ii 'la "skn P°Veličeval de-n; *ma8o, ki naj * Usta80Vem mnenju A \n>barVnOVltYlJo desnl- h»in,«e vlade-IlihK? 6«,,' Peb* pa se Sm V anS'eškirn "a? ^JvvVn’ n* ?u Mac 1 nJ !>oiZv”ln H°yd naro-k| h^ravau QkaJ Pravza- egni si nenehno prizadeva, da bi ugajal levici in monopolom * Q(i V?1 9. *^*** dopisnika) uradna vest bonnske vlade, da namerava tudi Adenauer povabiti Segnija in Pello na razgovor o mednarodnem položaju, in sicer pred sestankom atlantskega sveta v Washing-tenu, če pa to ne bi bilo mogoče, pa pred sestankom med Zahodom in Vzhodom na ravni zunanjih ministrov. O vsem tem bo moral Pella poročati v četrtek pred zunanjepolitično poslansko komisijo, vendar pa bo v njegovem poročilu glavno vprašanje Južna Tirolska, čeprav je Segni trdil, da gre izključno za notranje-politični problem. V soboto pa bo Pella odpotoval v Bruselj na sestanek zunanji ministrov «Skupnega evropskega tržišča«, kjer bodo razpravljali o odnosih z bodočim «Področjem svobodne izmenjave#^ Iz Bruslja bo nadaljeval pot v Pariz, kjer bo počakal Segnija, s katerim bo nato odšel na razgovore z De Gaulloin in Couve de Morvil-lom. ^ namrečVmnoa')ttltor i" '“l umi- Umbrije, Rietija in Rima, ki I ra1 Meškem i?dtnev ve‘ s0 sklenili, da bodo podpirali ul Ati Vi Sar-,, obisku Dre- Fanfanijev povratek na vod- stvo stranke. Huda polemika pa se je vnela med dnevnikom «Quotidiano», ki je glasilo Katoliške akcije in drugim demokristjanskim dnevnikom «11 Popolo««. Prvi svetuje Fan-faniju, naj se dokončno potolaži in naj podpira vlado in s tem enotnost stranke. Drugi 3« celo pol- pa mu odgovarja, da je Kato- Ii •hSl|rjevfrn obi,kom- Po 'K se „ razC°voru z u ** ®^reč mnnfff) Wi S h*** t"Ui .bi n?!'Jo V ta trikot- --u e .pa se je za-is k»ie a Ronn-Pariz-.» h.e3-da hočeta Ade Gaulle v resnici he ti “ ^»kor "if vŠ4č" Lon-it! Pjriške^ J® odmev ve-\ |5» »i? obisku pre-i i,, '''eč v francoskem PHi .bodri h"*'1« poudar- PreSarilki ««»• Vnr-?v*®n' okrog a NemSki SJVz I*prnvza' vabilom ita-i!"1'"1"' prehitel ' Ovajanji 'i!58, Pa moi" J)*ne a *n'h koli liška akcija s svojim vmeša' Vanjem in nasveti že dovolj škodovala krščanski demokraciji. po drugi strani pa da tudi Fanfani ter ostali odgovorni voditelji ne potrebujejo takih nasvetov. Zanimivo je pri tem. da podpira Katoliško akcijo v svojem nedeljskem u-vodniku milanski #Corriere della Sera«, ki je pač dovolj znano glasilo italijanskih konservativnih krogov. Vprhsanje Fabianijevega povratka na vodstvo je torej še vedno tisto strašilo, za katerega se upravičeno predpostavlja, da bo v najkrajšem času postalo kamen spotike in morda ponovne krize. Ce bi namreč Fanfani, dokončno zavrnil sleherno vabilo, naj se vrne, bi precejšnji del krščanske de. mokracije zašel v hude spore s Segnijevo vlado. Ce bi se pa vrnil kot voditelj opozicijskega dela KD, bi pa prišlo v stranki lahko do razkola. Zato se nujno pojavlja predlog, naj bi na prihodnjem zasedanju glavnega odbora KD imenovali nemška združitev, mirovna pogodba, evropska varnost. Glede »odmika«, v katerem večina opazovalcev vidi najkočljivejši in morda najvažnejši argument, je predstavnik izjavil, da o tem niso govorili. Dodal pa je, da je potrebno biti zelo previdni, ker je tisk pripisal britanskim voditeljem namene, ki niso v skladu z resnico. Poudaril je, da Anglija nič manj kakor njeni zavezniki ne nasprotuje zamisli »odmika«, kakršno so obrazložili politični opazovalci. Preden so začeli govoriti o omenjenih vprašanjih, je Mac Millan poročal o svojem potovanju v SZ, Debre pa je poročal o razgovoru De Gaulla z Adenauerjem. Francoski predstavnik je izjavil, da se bodo razgovori nadaljevali jutri. Ob 10.30 se bosta sestala Sehvyn Lloyd in De Murville, ob 11,30 pa bo De Gaulle sprejel Mac Millana. Morda bo jutri popoldne še en sestanek Debreja in Mac Millana. Med današnjimi razgovori so do podrobnosti proučili razna vprašanja, odložili pa so na jutri proučitev raznih mogočih rešitev. Predstavnik angleške delegacije je danes zanikal, da je Mac Millan predložil francoski in ameriški vladi načrt «odmika» v Evropi Vendar pa se zdi. da je vztrajal, da je potrebno razmisliti o možnosti oborožitve v okviru dokončnega političnega spo- ster odgovoril; «Razumem, da Hruščev lahko ima razgovore z voditelji opozicije«. V tem ne vidim nič izrednega. Ce je Hruščev povabil Ollenha-uerja, pomeni, da se mu to zdi važno. Poudariti moram, da je bil Ollenhauer lojalen in me je prej obvestil o današnjem sestanku. Takoi ko se bo Ollenhauer vrnil v Bonn, se bomo sestali«. Von Brentano je tudi izjavil, da upa, da se bosta on in Adenauer ob povratku iz Washingtona sestala s predsednikom italijanske vlade A. Segnijem in z italijanskim zunanjim ministrom Pello «»------ V NATO proučujejo načrt Rapackega OTTAWA, 9. — Kanadski zunanji minister Sidney Smith je v zunanjepolitičnem odboru spodnje zbornice izjavil, da člani NATO sedaj skupno proučujejo spremenjen načrt Ra-packega, ki predvideva postopen umik vojaštva iz Evrope. Minister je dodal, da kanadska vlada ni nikoli izključila možnosti «odmika» v Evropi, ter je pripomnil, da dejstvo, do se je to omenilo . poročilu o Mac Millanovem obisku v Moskvi, ni brez pomena. Smith je zatem izjavil, da mora Zahod zavzeti pozitivno stališče, namesto da bi vedno odgovarjal z «ne, razen če...« Minister je dodal, da je treba resno upoštevati »postopno združitev« Nemčije začenši z Berlinom. Omenil je možnost ustanovitve štinstranske komisije za vso Nemčijo za sklenitev morebitne mirovne po- tev na podlagi volitev, je Smith odgovoril, da je Kanada med tistimi državami, ki se zavzemajo za «pravilno ravnotežje med tema dvema stališčema«. Prvi mednarodni jadranski seminar BARI, 9. — Danes se je končal uPrvi mednarodni jadranski seminar», ki ga je organiziralo Mladinsko socialistično gibanje. Udeleženci seminarja so poslali pozdrav italijanskim partizanom, ki so se v diviziji »Italia« borili v Jugoslaviji, in partizanom brigade »tiiamsci«, ki so se borili v Albaniji, ter tistim partizanom, ki so se borili v oblast prevzame državni svet. Polk. Savaf je v svojem proglasu takole obrazložil vzroke svojega upora; 1. tiranska dik. tatura v Iraku; 2. »idolatrija« do generala Kasema; 3. izdajstvo načel in smotrov revolucije od 14. julija 1958; 4. preganjanje »svobodnih častnikov«, njihovo odstranjevanje in njihovo nadomeščanje s »kliko oportunistov«; 5. oblast ki so jo v državi dali skupini neke ideologije, ki ima samo majhen vpliv med javnim mnenjem; 6. odstranitev mini- odklon od arabske solidarnosti; 8. aretacija tisočer »narodnih elementov«. Nocoj ja mosulski ipdio pozval iraške funlciiotiaTje', 'nhj takoj začnejo stavko in naj zapustijo urade. Radio je opozoril iraško prebivalstvo, da «revolucija ne bo imela usmiljenja do tistih, ki sodelujejo s Kasemom in njegovim režimom«. Isti radio je tudi sporočil, da so razpisali nagrado deset tisoč dinarjev (17 milijonov lir) na Kasemovo glavo. Enako nagrado je namreč Ka-sem razpisal za glavo polkovnika Savafa, če ga ujamejo. Bagdadski radio )e sporočil, da je letalstvo, ki je ostalo zvesto vladi, bomftardiralo v jutranjih urah glavni štab v Mosulu, kjer je poveljstvo upornikov. Ob tej priložnosti so uporniški vojaki sami u-niorili polkovnika Savafa Mosulski radio pa je večkrat zanikal, da je bil Savuf ubit, in je trdil, da uporniki korakajo proti Bagdadu. Okoli 11. u-re je isti radio izjavil, da je »večina iraških področii sporočila podporo revoluciji*. Nekateri zatrjujejo, da se je _u-por razširil na vzhodni iraški Kurdistan v smeri Kirkuka in Suleimanija. Radio je porval vse «oborožene in sposobne« moške kurdskih plemen, naj se pridružijo vojakom polkovnika Savafa in z njimi korakajo proti Bagdadu. V popoldanskih urah je baje govoril po mosulskem radiu sam polkovnik Savaf in zanikal trditve bagdadskega radia, da je Tnrtev. »Ta lai* i* dodal, dokazuje, d« Jd *«sem v obupnem položaju in da ne more ubežati revoluciji vojske, kfc j|p#ijc I Jv\m Iraku množice in za-uželia £r xr‘“'- * - b MS* « rthan»Mjin BAGDAD n • a . k K Al- PETROLEJSKI VRELCI RAFINERIJE monstracije študentov in delavcev v podporo Kasemu. Na tisoče demonstrantov je šlo po ulicah in nosili so napise: »Iraška republika ne bo nikoli pokrajina ZAR.» Nekateri zahodni strokovnjaki so izrekli dvom v zvezi z jakostjo oddaj mosulske-ga radia in domnevajo, da gre morda za močan prenosljiv oddajnik iraške vojske, ali pa da gre za stalno radijsko postajo izven iraškega ozemlja. Nekateri angleški tehniki u-gotavljajo, da je bil v Mosu-lu šibak oddajnik, ki je v kurdskem jeziku oddajal poročila bagdadskega radia. Znaki, ki se pripisujejo mosulskemu radiu, pa kažejo, da gre za zelo močan radMski oddajnik. Komunistični list »Itihad Al Sab« je iz-ekel podnoro generalu Kasemu in zahteval usmrtitev izdajalcev, umik Iraka iz bagdadskega pakta in takojš njo čistko v državni upravi. List dodaja, da zarotniki aktivno delujejo tudi v Kirku-ku in Frbilu, in pripominja, da Irak ni sam, ker so »So- vjetska zveza in narodi socia* lisličnega tabora obljubili, da bo naša rcpub.ika zmagala, če bodo imperialisti skušali u-dariti po naši dimovin:«. Predstavn k družbe »Irak Petroleum Company» v L'ba-nenu je d''-vi izjavil, da naftovodi po katerih teče iraška nafta v Tripolis tn Banias v Libanonu, redno delujejo. »Iz tega se sklepa, je dodal, da uoor na petrolejskem, področju Mosula in Kirkuka ni prizadel nanrav družbe «Irak Petro leum Company» in tudi ni motil delovanja njenega osebja«. Komentator moskovskega radia je iztavil da ni izk’juče-ne, da so upor organizirale ZDA, zato da bi cicrepike države bagdadsi-ega pakta, ki mejijo na Irak. »Up r je izbruhnil, le pr pomnil komentator, kmalu po podpisu dvostranskega sporazuma med ZDA, Iranom in Turčijo. Ali ni morda upor v Iraku poizkus zarotnikov in njihovih zaščitnikov izkoristiti te dogovore kot ir-ovor za tuje vmešavanje v notranje zadeve Iraka?«. razuma o Nemčiji. Baje naj bi | godbe, kakor se je to zgodilo tako področje zajemalo obe Nemčiji. Politični opazovalci pravijo, da skuša britanska delegacija doseči privolitev francoske vlade o tej zamisli, ki‘ je bolj elastična kakor zamisel »odmika«. De Gaulle je nocoj sprejel Debrčja, ki mu je poročal o današnjih razgovorih. Se prej pa je De Gaulle sprejel francoskega poslanika v Moskv: Dejeana. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Mac Millan med današnjimi razgovori omenil današnje predloge Hruščeva glede navzočnosti skupin zahodnih čet v zahodnem Berlinu, ker ga je Hruščev obvestil, da namerava postaviti take predloge. V pooblaščenih krogih pravijo, da bi med omenjenimi posadkami v zahodnem Berlinu bile tudi sovjetske čete. Domnevajo, da bodo o tem ponovno govorili jutri. Zahodnonemški zunanji mi- ^ n i s ter von Brenta no p a je da- Značilno pa je, da ta predlog zagovarja sedaj tudi Pellova tiskovna agencija. Danes se je sestal centralni komite KPl. Poročal je Pajet-ta o notranji politiki in obraz, ložil način, kako doseči novo demokratično večino. Jutri bo govoril Togliatti o XXI kongresu KP ZSSR. Po drugi strani pa je neki princ Giovanni Ginori-Conti v Florenci sklical sestanek Centra za nacionalni sporazum, ki naj bi dal pobudo za sporazum vseh desničarskih strank v državi, do katerega naj bi prišlo na prihodnjih upravnih volitva v Florenci. A. P. nes na tiskovni konferenci izjavil, da «bi bilo napačno misliti, da je mogoče doseči vojaški »odmik«, ne da bi prišlo tudi do političnega odmika«. »Ce je odmik, o katerem bo prav gotoVo govoril Mac Millan, neločljiv od političnega odmika, bomo pripravljeni o tem razpravljati. Toda ponavljam, samo s tem pogojem. Ce bodo Sovjeti ostali pri sedanjem stališču glede Nemčije, ne bo mogoč noben odmik Vendar pa upam in zaupam, da Moskva ni še rekla svoje zadnje besede«. Na vprašanje, kaj misli o današnjem razgovoru Oiienha-uerja s Hruščevom, je mini- za Avstrijo. Na vprašanje, ali bi moral Zahod sprejeti sovjetski predlog dveh Nemčij kot podlago za pogajanja ali pa zahodni predlog za združi- arugim rečeno «V tej borbi smo se naučili, da bi prihodnost Evrope bila lahko varna, če bi drugi upoštevali sadove naših izkušenj in če bi poskusili med odporniškim gibanjem dosežene odnose ohraniti.« Tajnik Mladinskega socialističnega gibanja Vincenzo Bal-zamo, pa je poudaril, da je seminar pokazal voljo za mir in sodelovanje novih generacij ter je v precejšnji meri prispeval k pomiritvi in miru. Najvažnejše pa je, da so med delom seminarja mladinci ugotovili, da je skupno delovanje možno, da obstajajo skupne stične točke. Marcel Peirenet, podpredsednik Svetovne zveze demokratične mladine je izjavil, da je seminar logičen razvoj se.-tanka afro-azijske mladine v Kairu in priprava za svetovni festival mladine, ki bo v juliju letos na Dunaju. HARTUM. 9**— Kairski radio javlja, da je bil notranji minister v sudanski yladi general Vahab tazrešel, za novega notranjega ministra pa je bil imenovan general Ba-hari. vniaško e’-spediciJo». ki pa je bila «popolnom^ uničena«. Nekateri zatrjujejo, ds se u-porniško gibanje širi proti jugu. Bagdadska vlada je namreč pozvala vojaško posadko v Basri, naj se postavi na stran Kasema proti »imperialističnim agentom« V zvezi z informacijami, ki i ih je oddajal mosulski radio. piše »j-»ki list »Al Alam«, da nnmnd-ka plemena in množica iraških državljanov korakajo sedai proti Bagdadu in da bi prestolnica utegnila pasti vsak trenutek. List dodaja da sta se posadka in topništvo v Kirkuku pridružila polkovniku Savafu. V Kairu se ie zvedelo, da šteje iraška vojska 55.000 moz. razdeljenih na pet divizij. Polovica ene t«h divizij se je uprla bagdadski vladi. V upor je zapletena tudi peta brigada druge divizije v bližini Kirkuka. Po 7,adniih večernih vesteh so zače'i vlaki na progi Bagdad - Mosul snet voziti. Ce je to res, pomeni, da se je položaj na severu izboliial. Davi so bile v Bagdadu de- HllllimiMMtllllMimMItllllltlllimmiitiHimiHIIMtimitlllllllHIOHIIIMIIIIMlIllIlllIliiiiiliiiilttl Odmevi Titovih govorov po povratku V/hodni tisk govorov sploh ne onienju . Izjava o odnosih med FLRJ in Grčijo (Od našega dopisnika) i darskem, kulturnem in drugih BEOGRAD 9 — Na Trgu Podr°ejih. Indijski listi nada- bratstva in enotnosti v Beo-j1-’* Poudarjajo, da je predsed-gradu, na katerem je Tito u-lf11^ , J? ostr° ohsodil vojno-gotovil, da je 600 milijonov I h.ui*k«sko-• propagando nekat«. ljudi skupno z Jugoslavijo trd- sovjetskega bloka in »vrv ~a\, . * •‘. izjavil, da so zaman vsi po- 'n . -]Se J skusi, da se narodi .Jugosla* enakoPravne odnose med vije i0čij0 od svojega vodstva, narodi, in odgovoril obreko- valcem z Vzhcda, se je po 96' Kairski tisk objavlja na vid-■ ^ - ■ ■ * p govoru $ dolino -bo sotreb blokbv dneh* Končal* še eno poslan- nem mestu p»ročil0 f govoru -*--■» <-=-■ —--.-»r z. i— maršala Tita in' lErto^ho- lidarja Titovo obs 5,a Krištof _ Za antifašiste na Tržaškem ni pravice F Prizivno porotno sodišče je potrdilo krivično obsodbo škedenjskih antifašistov Čeprav Je ved kot Jasno, da Je bil škedenjski dogodek sestavni det akcij za rešitev tržaškega vprašanja, sodišče ni hotelo aplicirati odloka 190 Upali smo, pa čeprav smo bili zaradi izkušenj precej skeptični, da se prizivni pprotnik* ne bo Sijajen Ne ra lic e v Wotan v Walkueri Ob koncu včerajšnje predstave, ki se je pričela ob 20. uri in se je končala ob pol eni, se nikomur ni mudilo iz gledališča: občinstvo je navdu-seno ploskalo in ponovno klicalo pred zastor umetnike, ki so nastopili v Wagnerjevi «Walkueri», s katero se letos zaključuje operna sezona, U-pati je, da bo upravi uspelo v prihodnji sezoni dodati še ostali dve operi iz slavne tetralogije, ki je bila v Trstu v celoti in zaporedoma v isti sezoni izvedena samo enkrat pred dolgimi 76 leti. Glasbeno in režijsko vodstvo predstave je bilo kakor pri «Renskem zlatu» v rokah izvrstnega dirigenta Georgesa Sebastiana ter režiserja Franka de Quella. Prav tako je kot pri prvi operi sceno priredil Hainer Hill. V zasedbi sami pa je bilo nekaj spre-memb. Predvsem nam je bilo v veliko zadovoljstvo slišati basista Neraliča v vlogi Wotana: bodisi kot odličnega pevca bodisi kot dragega rojaka, ki je sedaj stalno angažiran v Nemčiji, toda njegovi nastopi se vrstijo drug za drugim po raznih deželah Evrope. Pravkar je prišel iz milanske Scale, malo prej je pel v Genovi in sedaj odhaja v Francijo. Upa pa, tako nam je izjavil med razgovo'om v odmoru, da bo uspel nastopiti na letošnjem Ljubljanskem festivalu. Neralič ima krasen, žameten, zelo kultiviran glas, s katerim se približuje baritonu, dasi je sposoben tudi silnih nižin. Nepozaben ostane njegov solo v drugem dejanju, silno težak spev, ki ga lahko zmore samo res sijajen pevec, ki lahko vzdrži tudi fizični napor. Siegmund je bil Wolfgang Windgassen, dober ejunaškis tenor, katerega vloga zahteva tudi precej nizke lege. S silo svojega glasu pa se odlikuje Otto von Rohr, ki je pel Hun-dinga in ki se je že predstavil v vRenskem zlatun. Prav tako smo že v prvi operi spoznali Hanno Ludtoip, ki je bila zopet Fricka. Zelo težko vlogo (če sploh pri Wagner-ju katera vloga ni težka) Brunhilde je imela Liane Sunek. Pedka ima lep glas, ki ji z dobro izšolanostjo omogoča tudi silne ntšine, ki jih je v njeni vlogi polno. Kot enakovredna se je v žensko trojko pridružila še Herta Wil-fert kot Sieglinde. Petje osmih Walkuer v zadnjem dejanju pa je bilo doživetje zase. Tako je v letošnji sezoni še bolj kot v kateri prejšnjih pomenil Wagner enega izmed vrhuncev vse sezone Sprejem obeh oper pri občinstvu priča, da bo Wagner, ki je v Walkueri našel akcente nepo- zabne mogočnosti in neporuš- Huda nesreča Jfabrežinca Zaletel se je z motorjem Sinoči se je zgodila v Nabrežini huda nesreča, ki je spravila v nevarnost življenje 52 let starega domačina Hermana Svetliča. Okoli 21.30 so ga našli nezavestnega na tleh pri vratih, ki vodijo na dvorišče Logarjeve lekarne, poleg njega pa je ležal njegov »motom«. Morda je ležal na cesti nekaj minut morda pa tudi pol ure, kajti v tem času gre po cesti le malo ljudi. Zato tudi nihče ne ve povedati, kako se je nesreča zgodila. Očitno je le to, da se je Svetlič z motorjem zaletel v omenjena vrata, pri čemer si je hudo pretresel možgane ter tanil po čelu in na nosu. Ob 22.50 so ga z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek. Bil je še vedno v nezavesti, tako da tudi od njega ni bilo moč ničesar zvedeti. Svetlič je bil v glavnem zaposlen pri Radoviča. in je bil v vas’ cenjen in spoštovan kot dober in delaven mož. Prometna nesreča iiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiimmimtiiiiiiiiiiiuiimitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. In 9, marca se je rodilo v Trstu 18 otrok, umrlo je 27 oseb, poroka je bila ena. POROČILA STA SE: delavec Mario Taoiburlini in gospodinja Vita Ohimenti. UMRLI SO: 52-1 etni Giorglo Bozza, 83-l«tna Anna Amella Ra-divo vd. Frausin, 72-letna Giusep-pina Fragiacomo vd. Pettener, 88-letna Luigia Tiucer vd. Ferlan, 73-1 etna Rosa Ličen vd. Gomiselli 76-letna Anna Maria Pagnut vd. Blaschi, 82-letni Francesco Peren. trn 62-letni Francesco Mallich, 63-1 etn a Angela Canclan por. Riz-zetto 56-1 etna Carla Toscano vd. Bacotioh, 64-!etm Giuseppe Maz-zaroli, 71-letna Maria Primozich vd. Biasoli, 65-1 etna Elisabetta II lich vd. Maffloli, 82-letni Mariane Cammoranesi, 56-letna Marlan-na Durante por. Bartoli, 58-letna Marcella Bighin por. Pagan, 57-letna Oristina Modrlan por. Tan-zl, 80-Ietni Edoardo Vistntin 82-letni Ivan Marija Cok, 65-letna Gatoriella Cerqueni por. Staccioll, 70-letni Francesco Mlhali, 85-let-na Maria Ortolan vd. Polese, 35 letni Enrico Miloeco, 46-letnl Ve-nerando Faganeli! tn 1 dan stara Daniela Del Rosso. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor Sari Piero 2; De Colle. Ul.. Revoltella 42; Depangher, Ul. San Giusto 1; Alla Madonna del m»re. Largo Piave 2; Zanettl, Testa d'or.o, Ul. Mazzini 43; dr. Mianl, Barkovlje: NI coli, Skedenj llAltftVI IN PIIIOPI UVKl) drage hčerka Dan ib^c njenega moža dr. Stanka Vuka daruje Ema Tomažič 5 000 lir za Dijaško Matico, V isti namen darujeta Tončka in Emil Colja 1.000 lir. -«»- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; »tarouchi« , , , . , 94 188 153 »rdeče« 65 141 112 »more« ..... 129 165 150 »svetle« 36 77 71 limone . . . . .. . 59 106 94 mandarini I. , . . 77 141 129 jabolka: »abbondanza« I. 24 29 29 »abbundanza« II. . 18 21 21 »de izia« l. 83 118 106 «delizta» II. . . 47 71 53 »imperatori« j . . 24 59 41 »morgenduft« . . 36 77 59 hruške .... 83 153 118 pesa 63 75 63 artičoke (1) .... 20 70 23 zelje . 59 71 65 cvetača z listi 18 77 65 ohrovt 53 65 59 cikorija . 41 71 53 repni vršički .... 47 77 71 čebula 27 41 29 koromač ..... 29 83 59 razna solata .... 25 600 113 krompir 31 56 37 grah 212 259 247 zeleni radii . . . 50 300 125 rdeči radii .... 125 375 313 šp*nača . 63 140 113 motovilec 75 200 188 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Včeraj popoldne je v Mira-marskem drevoredu prišlo do prometne nesreče, zaradi katere so morali nuditi trem o-sebam zdravniško pomoč. 30 let stari čevljar Antonio Meo od S. M. M. sp. 1312 je bil s svojim belvederom, v katerem je sedela še njegova 24 let stara žena Santina Verzegnas-si in 47 let stara Laura Gastal-don vd Mangilli iz Ul. M’rti 8, namenjen v Grljan. Pri gostilni «Tritone» je prišlo do nesreče. Da bi se Meo izognil avtomobilu, ki je prav tedaj začel z mesta zavijati na levo, je tudi sam ostro zavil, žal premočno, tako da je izgubil oblast nad volanom. Avto je najprej zaplesal, po 20 metrih pa se je prevrnil na desno stran in trčil v topolino last 24 let starega Bogomira Lavrenčiča iz* Sežane, ki je bil ustavljen na desni strani ceste. Na mesto nesreče so prišli seveda agenti prometne policije, ki so med drugim tudi ugotovili, da je bila v avtomobilu, ki se je hotel vključiti v promet na cesti, <20 let stara Antonia Adami iz Mi-ramarskega drevoreda 35. Z avtomobilom Rdečega križa so nato vse tri potnike belve' derja odpeljali v bolnišnico kjer so jim nudili prvo pomoč Meo bo za okrevanje potreboval 8 do 10 dni, njegova žena največ tri dni, Ga-staldonova pa 4 do 5 dni. Ijive lepote, ostal s svojo glasbo, dokler bo v ljudeh čut za lepoto. •------«»—~ O Danes ob 16.30 bo na sedežu Urada za delo sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev o perečih vprašanjih, ki zadevajo delavce pekovske stroke. O V četrtek se bo ob 18. uri sestal izvršni odbor sindikalne organizacije FILLEA, ki bo razpravljal o odpovedi in o obnovi delovne pogodbe za delavce gradbenih podjetij. SNG v TRSTU JUTRI 11. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera JOSIP TAVČAR Pekel je vendar pekel fantazija v dveh dejanjih Osebe: Jurij Maček, bivši pek - Jožko Lukeš; Marta, bivša žena Jurija Mačka - Štefka Drol-čeva; Belizar, zlodej, peklenski načelnik - Mo-dest Sancin; Boltizar, njegov pomočnik - Miha Baloh; Kleopatra - Mira Sardočeva; Patrizia Bogdana Bratuževa. Dekleta - Nerina Drašiče-va, Nora Jankovičeva, Savina Remčeva OGLEDALO monolog dr. Julij Zajec Stane Raztresen Krstna predstava Režija in kreacija odrske podobe JOŽE BABIC Pri realizaciji so sodelovali — komponist PAVLE MERKU’ — scenograf JOŽE CESAR — asistent režije ADRIJAN RUSTJA Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ulica sv. Frančiška št. 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. V petek, 13. t.m. ob 20.30 na OPČINAH JOSIP TAVČAR Pekel je vendar pekel f ntežija v dveh dejaniih OGLEDALO monolog kester Casamassima nočna glasba. _ trst . 23.31 k 1731 ] 12.10 Tretja st.r,an'nr;zi; ] lanske poezije M Guido Cergoil pri klaRv^lB «Ju lija J n Romeo«, J tte^' II. PHOCRAM.j, 14.00 On, ona m vjn Orkester Ferrio; stran; 18.30 Orkester ca . Ljudska univerza; °ne RADIO K0P^.„ Poročila v Italijan: 17.15, 19.15. 22.30. ,0 Poročila v slov.: j 15.00. Prenw 5.00-6.15 in 7.00-7^15 Pr 7.15 Glasba za doMV40 0 Glasba po željah;; ska univerza; oper: 14.20 sola m ]M pionirji v Neblem«. • pessj glasba 15.20 Z narodiiFJj in plesom po dom’ ^ 17.00 Prenos Rb> l’’-* 06 8 filmov; 13 30-22.15 22.40 Glasba za lahko noc. SLOVENIJA 212.4 ",8 Poročila: 5.o"o’, _ 6.00., ' ,,i| 327.1 m. 202.1 ^-jod, 17-00, ' 10.00, 13,n, 15.00. 22 00. 22.55. 1JSbf; k 8.0* Pevci domače I R| * Zabaval vas bo Iddbb 4 ansambel; 8.40 P^toP-fli!# mini — A. Vollard:. PJj jt: ■reto* 3 I - 9.00 W govca s slikami unl "I in dvospevi; 9-45 OPJ, v ritmu; 10.10 sem^j v matln >o Ro , pevke se vrstijo;10l Gl ssbena m a tj neja,. .^%.25 1 stavkih po Rossiniju; ^ nmrlz« čB 10.45. -.I# žene: 11.00 Iz šlove"^' , ne glasbe: 11.30 Cdd 1 . y0|# ke: 12.00 Poje .9orS, kvintet: 12.15 Kmečka K A ZNA OItVKNTII.A Narodna In šludijika knjižnica priredi daltes 10. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Homa 15-11., predavanje. Predaval bo dr. Vojislav Djurlč, docent umetnostne zgodovine na beograjski uulverzi o srbskem modernem sli. karstvu. Predavatelj bo svoja izvajanja Ilustriral s skioptičnimi slikami. Ravnateljstvo Vlije realne gtm nazlje s slovenskim ■.učnim jezi-kom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 14. aprila t. 1. pojasnila daje tajništvo Višje realne gimnazije v Ulici Lazzaretto vec-chlo 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. Podlegla poškodbam V prvih jutranjih urah včerajšnjega dne je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 85 let stara Maria Ortolan vd. Palese iz Ul. Brunner št. 9. Pokojnica je'pred dnevi padla v svojem stanovanju, zaradi česar so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali zaradi sloma leve rame. Nastale so komplikacije in Orto-lsnova je umrla. Pes ga je ugriznil Včeraj dopoldne so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 40 let starega Ennia Lunazzija iz Ul. Ko-lonja 17, ki ga je v Lesnem pristanišču pod Skednjem napadel in ugriznil pes. — Valuto Milan Rim Zlati funt 5950 — 6200,— Marengo . . . 4500,— 4600,— Dolar .... 619.— 622 — Frank franc. 123.— 125.— Frank Svlc. . . 143.— 145.— Sterllng 1723.— 1730.— Dinar . . 81.— 85.— Šiling ... 33.75 24.25 Zlato .... 704 — 706 — Zah. n, marka 148.75 149.75 GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča vse člane naj se zglasijo čim,prej v tajništvu združenja, da dvignejo prijavo za poslovni promet (IGE), ker morajo plačati do konca meseca prvi obrok omenjenega davka. Lahko bodo dvignili tudi obnovljene obrtnice. KViniet; 1Z.IU 12.25 Drobne orkestra prl# be; 13.30 Znani zborov: 14.00 Petnajst minut J , George Melachrino: I vosti iz znanosti in * ,0 m J Naši poslušalci^ MSfea zdravljajo; 15.40 Hul2raf in tedna — O. Henry:. Crru,^. ^ Ltuiia — KJ VI 16 00 Za glasbene Dfl Zabavni pcipourri; J»j“" pri sk, pogovori; 18 10 Ogrf brielu Faureu: 1°-??'\ or“ tuainosti; 20.00 DTtf T 1..K1 m.no nT00 **> _ tf. W RTV Ljubi rana pr«1 - N - ” ■ ’ igra " " gol j: Dnevnik ».30 Radijska^ igT^iinel^lt l: f 9: 21.54 Veseli intf „ re» z isto zaseabo. A jj-L ki parter in lože ter Tretja in četrta v petek oziroma v n. v5tw • nes se prične pr<»a,‘ '«i za vse tri predstave- K I N, * ki, Lzcelslor, 15.30: »M0^! ** ta«, R.’ Russel m ’ ,t!one j. ’ da stoji sre- km Pref tretjo pra' ^3jjg' » Se lahko s tem RtaSl SNG- Po »Zloči- tj} * V nriro^k; n«^. v priredbi Dar- 9 LeOp0ldIMT d?'h 118 SOn' ^ tretjo n e stojimo 1 Ptisastv emiero’ kier bo" 1 ki ijh -Va dvema delo-Snitvo se nobeno drugo % te v,Vldel° in slišalo- 5fvih dveh P°Voda dovoli '« zadn omenJenih de-H, tako mo- . ‘ Re t0 Se posebe) veseli, 1 Stketa P°l 28 domačega Nteam £.*' na'šemu i a«e|j nr,. občinstvu že ■ 'i( dosegei t°t1Pa Tavearia-T1*11 s »v„- Prepričljiv 5 !|io>. i° »Prihodnjo ne- t iPekel • ■Stj!iio ki Ju vendar Pekel«, !r* 6di1„ . iPtri na spo- Pelce “ ,Julri na spo- morali0" °ga "°8leda-8 jo i Pravzaprav re- • v- -1* ta abi oni že vi-nr gre HWl wHitv°^ na nekem ve- za majhno :l *“’■ ki e?9 slovenskih umet- S« *1_____ z.____ . >ra so Prebral- ^ Člani SNG de* iS ,1 ,taka imenovani Poslušali tn • KIH,*' bili v ^a carjevo * S* rr • P° vrstl en0‘ > neka-nj9’ da je avtor 'dšalec i 9el° živega, kar k.., »ocno !ki!* P^une^Bi, °MUtl " 1 *> it]» VreH Je JaSn°' rriv«. edn0 odrske ob- it'11 •Pekef1'0 avtorja, če je ®der le vendar pekel« S1 Sem sammenien- <a rež*1* stvari ie Pa 1' ^kav er- tako da je Maorovi PriZ0r razbil ? *e awitel-te fantaziie Avtn? h lmenuje fan- Jftj k ^ liatvr Sam ie za «Gle-naP'sal sledeče: V!1* *de\0 nemara ™ar- X, Mmo , l le vendar It, JJotie, „p 'anta osnov l*tn i Podnje nede- £Nraz- »k »111*» dl t0 du0‘ »Sl >°Val fantazijo«. 'f ki, ** iojp« U osn°oni motiv ^ *n "» »e nikjer ne je vsakdanjost, lo z zelo lepo giasDO, *i jo iz- dvajalo v »Pri- vaja Ljubljanska filharmonija hodnji nedelji». Prav to dejstvo je bilo namreč krivo, da ga marsikateri gledalci in kritiki, tostran in onstran meje, sploh niso mogli opaziti. S tem nočem seveda «post fac-tum« obsojati vse tiste, ki so v «Prihodnji nedeljis videli samo prerez naše tržaške stvarnosti in ga tolmačili po svojih političnih, verskih, stanovskih in drugih prepričanjih, saj je za kateregakoli gledališkega avtorja merodajno le to, kar gledalci razumejo, ne pa to, kar je on, avtor, hotel povedati in ni znal. Vsekakor me je komedija «Pri-hodnjo nedeljo» naučila, da je tržaškim in drugim Slovencem zelo težko govoriti o splošnih vprašanjih našega časa, ne da bi se njihov pogled ne zapičil ali samo v «odhod v Ljubljano«, ali samo v eodhod v Avstralijo«, ali samo v «tivolska zelena drevesa» ali končno samo v «klavrni značaj* glavnega junaka, kot da bi med Slovenci ne poznali ešlevn in kot da bi Slovenec ne mogel biti simbol človeka. Prav ta izkušnja mi je svetovala, da prenesem svoj motiv v drugo ozračje. To seveda še ne pomeni, da sem se za vedno odpovedal obravnavanju našega vsakdanjega življenja. Vendar se za kaj takega, ne bom odločil, če se ne bom čutil sposoben, da jasno in nedvoumno opišem tržaško življenje in njegova vprašanja kot odmev drugih mest in drugih vprašanj. Motiv moje fantazije je torej isti kot v ePrihodnji nedelji« in je, vsaj tako se mi zdi, sLeitmotiv» cele naše civilizacije, Sodobni človek očitno i-stoveti lagodje s srečo in iz tega logično sklepa, da se bo dokopal do sreče edinole pod pogojem, da ima na razpolago vse, kar mu lahko nudi tehnika. V resnici pa ni tako. V resnici sta sreča in lagodje popolnoma različna pojma in se človeku kar čudno zdi, da jih morejo ljudje istovetiti V dobi, ko je Einstein matematično dokazal, da v svetu materije ni nič zanesljivega in stalnega.« »Mislim, dd je treba še zelo poudariti, je dostavil Tavčar, vlogo prof. Pavleta Merkuja pri uprizoritvi mojega dela. MerAcu je namreč opremil delo z zelo lepo glasbo, ki jo iz- pod vodstvom dirigenta Sama Hubada, solist pa je saksofonist Srečko Dražil. Poudariti moram, da gre za res lepo in zelo originalno glasbo.« Prvotno je bil napovedan študij «Junakove smrti«, pa je bil odložen. V tem delu se je Tavčar lotil zelo zapletenega problema dvojnika v človeku. «V nas, omikanih ljudeh, pripoveduje, je še intimni jaz, dvojnik, ki se nikoli ne razkrinka, a je vse prei kot pa civiliziran. Ob prikazovanju tega dvojnika so seveda nastali v delu nenadni prehodi, ki so zbujali pomisleke, da bi znalo biti delo težko izvedljivo. Toda če sem hotel poudariti to dvojno vlogo človeka, so bili ti prehodi nujni.« (Nadaljevanje na 5. strani) Pogled na občinstvo, ki se je zbralo preteklo nedeljo popoldne k osrednji proslavi ». marca v dvorani na stadionu »Prvi maj*. Spodaj (od zgoraj navzdol); S sobotne proslave na Proseku - Kontovelu; s sobotne proslave v Kriiu; nastop baletne skupine PD »Ivan Cankar«; trio in duet Dano in Darko iz Doline; Stojan Colja in Vanček Verč v »Mihcu in Jakcu*; Fani in Ema Kerševan pojeta »Konjuh pianinom«. DVE POMEMBNI NOVOSTI S PODROČJA ZDRAVILSTVA Penicilin, ki ne pozna «rezistence» in zdravilo proti vsakemu prehlada Prvo zdravilo prihaja iz Anglije, kjer ga še preizkušajo, drugo pa je uspeh beograjskega strokovnjaka, ki zbuja zanimanje daleč po svetu Dober mesec je tega, ko je l micin že rezistenten, poveča- skupina ameriških zdravnikov nje doze še koristi, ker ga ne-po mednarodni medicinski [ kako poživi. zvezi poslala v svet apel, naj bodo ljudje pri uporabljanju penicilina previdni. Ko je pred leti Aleksander Fleming dal svetu penicilin, so se mnogi zdravniki in bolniki oddahnili, kajti novo zdravilo je bilo nekakšna rešitev za vrsto bolezni. Toda priroda je že takšna, da se ne da kar tako ugnati. Tudi one škodljive drobnoživke, ki jim pravimo bacili in ki jih zasledimo le pod mikroskopom, se ne pustijo kar tako premagati in se s časom privadijo na udarce, s katerimi jih človek hoče pobiti. Nasproti penicilinu in drugim antibiotikom postanejo rezistentni, tako da tudi če dozo zdravila povečamo, jim to ne škoduje. Se veliko huje je tedaj, če se človek infeci-ra s klicami že rezistentnega bacila, ker tedaj tako penicilin kot razni antibiotiki dobesedno odpovedo. Za strepto-micin na pr. vemo, da Kocho-vemu bacilu, ki je za strepto- Iz tega sledi, da tudi veliki uspehi v medicini veljajo le za določeno dobo in potem je treba iskati novo pot. Pred dnevi smo brali, da je skupini angleških zdravnikov-stro-kovnjakov uspelo ubrati eno takšno zelo posrečeno novo pot. Direktor nekega velikega angleškega preiskovalnega laboratorija je sporočil, da j* štirim britanskim strokovnjakom uspelo izdelati tako imenovano «6-aminopenicilinsko kislino«. To je v bistvu sintetična tvarina, ki ima svojstva penicilina in ki služi kot o-snova za neskončno vrsto penicilinskih variacij, s katerimi moremo zdraviti celo vrsto bolezni, katerih povzročitelji so bakterije. Laboratorij, ki se je s tem ukvarjal, je tako imenovana »Skupina Bee-cham«. Štirje zdravniki, ki so delali na tem, so dr. Frank Boyle, ki je star komaj 37 let, in njegovi trije kolegi Geor- | lega Nyler. In tako jima je ge Rollinson, strokovnjak za mikrobiologijo, ki je od prejšnjega še mlajši, saj ima komaj 33 let, ter še dva mlajša strokovnjaka , John Nyler in Frank Bachelor, stara po 31 iet. Prva, zamisel, da bi se lotili sintetične proizvodnje penicilina, ki naj bi služil kot osnova za najrazličnejše medicinske variacije, je prišla Rollin-sonu in Bacheloru pred letom dni, ko sta bila na obisku v Rimu pri dr. Chainu, Ki je bil nekoč tesen sodelavec Aleksandra Fleminga in je sedaj direktor znanstvenega zavoda v Rimu. Ko sta se mlada znanstvenika vrnila v Anglijo, sta se vrgla na delo in uspelo jima je ugotoviti ((razlike med kemično in biološko analizo penicilina«. In na sinovi teh podatkov se je dela lotil kemik Boyle, ki mu je pri primerjavi podatkov teh dveh analiz uspelo »zadeti« formulo, ki bi ustrezala značilnostim, kakršne je od zdravila pričakoval njegov ko- i ii«tai«iH«ii«ituMiiiiaii«ii«>«ii<>>«>|*11||aa|in«*M>BIIIIB>llaall>lal>allllllla>Bat>l*>llvsallB>*>KRI>>lltKaaRiaflalllal>>>l>>fl>Ilalvlia1tiaf1lll>a<>>>al>>>>>a*iai>lia* TEDEN SLOVENSKE ML '^nce Bevk, Astrid Lindgren in Janusz Korczak keh zelo lepih izdajah Mladinske založbe (Pisani svet - Pika Nogavička - Kralj Matjažek Prvi) .'»d pilfa; ■* »v vilic* \ 15 ljnkj .a Mladinska za-»d S- do 15. MN list V? Pnrp,„U sm° ie orne *U,,lce kLSloven'i' teden borise' v vseh več-^ l’^1 ° PTedavanja o >N p”?' 0®4*, v šoli avtl' ra*stave V«lo > 3« tudi poseb- >xoCa9radami “ - Dore rf„iSe bo Booorilo °bre knjige itd. iw 1 Ki 1 «e *b,uo, rfn t »emKe; k°r tak. na raznih d.a bi tudi pri u u ■ mi.r organizira-da ta te-kar tako mimo i* "'tednin° pr- V!iai v ,V-H nn . opozorili Sbei & i l^Tnjlg z“a otroke■ Da kVy *aiJ.ni,Oe »»mo iz za mlajše kot A «* 'tiilifbe’ ,e nl čudili i*lH?l6t>eni" ladinskih ?aNtlo . pos,,eča sko-^b(i am„ ta založ-'' "o* nemo, tudi **lkiUn!ca: Ilustracija 1 Nb«avicki r.aleč prerašča okvir tiste mladinske književnosti, pod katero razumemo navadno samo k.njifle za otroke, temveč izdaja dela, ki spadajo tudi v vsako knjižnico odraslih. Poglejmo si na pr, za uvod tri krasne izdaje. Najprej Franceta Bevka Pisani svet. Naj neutrudni pisatelj najde poleg pisanja in prirejanja izbranih spisov (pri čemer dela z njim dr. France Koblar) ter še nastopanja v javnem življenju, tudi čas za pisanje del za mladino. Pisani svet je izšel pred kratkim. To je telika knjiga, polna lepih ilustracij, ki so delo Miklavža O-merse. Bevk pripoveduje zgodbo o majhnem Blažetu, ki je bil še premajhen, da bi bil za pastirja, pa je vendar doživel in videl toliko stvari. Kajti s stricem je prišel od svojih travnikov in gozdov tudi* v I jubljano, tam se je izgubil, pa ro ga srečno zopet našli, ildel je cirkus, potem se je peljal k morju in ko je spoznal toliko stvari na Reki, ji je ogledal še Zagreb z zoološkim vrtom ter se z zrakoplovom vrnil do Ljubljane. Na jesen, ko je morala njegova starejša sestra v šolo, je pa moral Blaže le postati pastir. Preprosta zgodba je pisana vseskozi privlačno, obenem pa neopazno in nevsiljivo poučno Pri tem imajo še poseben, ne majhen delež lepe, večje in manjše slike, brez katerih skoraj ni strani v knjigi. Knjiga predstavlja tehtno obooatitev knjižnice vsakega otroka in je obenem krasno darilo, na ka tero bo lahko otrok ponosen N omenjeno je takim osnovnošolskim otrokom, ki so že dobro prebredli težave z bra- njem. Druga knjiga Je Pika Noga- Miklavž Omersa: vička švedske pisateljice Astrid Lindgren. To je pravzaprav etrilogija«. (Prva knjiga; Pika Nogavička. Druga knji-f/O; Pika Nogavička se vkrcava na ladjo. Tretja knjiga: pi-ka Nogavička v deželi Taka-Tu ka). Prvi dve knjigi sta bili mladim bralcem že znani iz objav v reviji Pionir. Sedaj sta pa ti dve knjigi obenem s tretjo knjiflo izšli v enotni, zajetni knjipi velikega formata pri Mladinski založbi. Pika Nogavička je pravljični roman o deklici, ki se ji izpolnijo vse želje. Avtorica Astrid Lindgren v mladinski lir feraturi ni neznano ime. Leta 1957 je v Florenci dobila nagrado za neko svojo mladinsko knjigo. Tako tudi Pika Nogavička ni knji(ja, ki bi bila napisana kar tjavendan, temveč je. avtorica dala svojemu junaku Piki glob oko etično vse-.bino. Seveda je znala to nare- Ilustracija v knjigi Pisani svet -‘iti tako, da knjigo z veseljem sprejemajo vsa nep okvarjena otroška srca. Prevod je pripravila Kristina Brenkova, urednica pri Mladinski založbi, ki s svojo srečno roko tako dobro izbira med knjigami, ki jih potem zalolba pošilja med slovensko mladino. Lahko rečemo, da izdajateljem mladinskih knjig v slovenščini ni treba biti v zadregi za ilustratorje. To knjigo je ilijstrirala Marlenka Stupica, ki je vsem bralcem mladinskih izdaj že davno znana in gotovo priljubljena. Njeno i me spada v prvi razred mla-oinskih ilustratorjev. Omenimo še eno knjigo, prevod iz poljščine Kralj Ma-tiažek Prvi. Tr pravljično povest je napisal Janusz Korczak, v slovenščino pa jo je prevedel France Vodnik, k’ je že več del prevedel iz poljšči- pri skupnem sodelovanju u-spelo najti osnovo «novega» penicilina, ali bolje novo penicilinsko osnovo, za katero se govori, da bo mogla služiti proti 50 vrstam bakterijskih infekcij, med katerimi so influenca, pljučnica, škrlatin-ka in razne bolezni dihalnih organov in tudi vnetja možganske mrene. Zdravilo, ki so ga štirje strokovnjaki izdelovali leto dni, se je pokazalo učinkovito pri poskusih na miših, morskih prašičkih in zajčkih; sedaj ga preizkušajo na psih in nato bodo prešli tudi na človeka. Prepričani so, da bo tudi tu dal zaželene uspehe. Hkrati s to veliko angleško medicinsko novostjo moremo danes zabeležiti tudi velik u-speh beograjskega strokovnjaka dr. Simeona Sredoviča. Njegovo odkritje sicer ni najnovejše, zato pa še toliko bolj gotovo, kajti na njegovi mizi se kopičijo tisoči zahvalnih pisem iz domovine in iz tujine. Gre za odkritje zdravila proti prehladu. Morda se bo komu zdelo, da to ni kdo ve kaj, ker da prehlad ni nevarna bolezen. Pa ni tako. Po statističnih podatkih je človek vsaj štirikrat na leto prehlajen. So pa ljudje, ki se s prehladom mučijo skozi vse leto m posebno nevšečna bolezen je tako imenovani alergični prehlad, ki je kroničnega značaja in proti kateremu doslej ni bilo zdravila, saj tudi pro ti navadnemu prehladu ni mogla medicina ničesar, razen »ega, da je dala. pacientu kako sredstvo za ublažitev bolezni. Ko je 22. decembra lani neki jugoslovanski dnevnik objavil vest o fenomenalnem u-spehu dr. Sredoviča, je vest kmalu obkrožila ves svet in od povsod so dr, Sredoviču začela prihajati pisma, naj jim pošlje zdravilo. Od drugod pa so se za zdravilo zanimala tudi velika farmacevtska podjetja. O zadevi so poročale agencije United Press, Reuter, France Presse in druge. Na stotine časopisov v različnih deželah sveta je obširno pisalo o tem. Značilno je, da je vest o odkritju prišla v svet 22. decembra lani in da je že dva dni pozneje, to je 24. decembra velika farmacevtska družba «G. G. Saw et Company» iz Hong Konga telegrafsko prosila dr. Sredoviča, naj ji odstopi recept za proizvodnjo in razpečavanje tega ((fenomenalnega in tako potrebnega zdravila«. Zgodovina tega odkritja je dolga in je v zvezi z odkritjem nekega drugega zdravila istega zdravnika-strokovnjaka dr, Sredoviča. Pot namreč vodi iz Beograda v Pariz, na francosko podeželje in spet v Beograd. Toda to je predolga zgodba, zato bomo omenili le to, da se za zdravilo zanima-,o številni strokovnjaki vse vanje zdravila Glomyreon-2 za zdravljenje tuberkuloze in pa kombinacijo Glomyreon-2 in Rhinitin za isto bolezen. Obe zdravili sta odkritje dr. Sre-1 doviča, kot je njegovo odkritje tudi Glomyreon-l, ki se je že uveljavil. Rhinitin preizkušajo tudi v beograjski mestni bolnišnici, kjer so za-1 beležili zelo dobre rezultate. Kot resen strokovnjak j« dr. Šredovič glede uspehov previ- I c’en. Kljub temu zagotavlja, da je z dosedanjimi rezultati zelo zadovoljen. Po dosedanjih J podatkih je povsem gotovo, da se z Rhinitinom dosežejo | odlični rezultati pri zdravljenju akutnega prehlada, kjer j je uspeh stoodstoten, najdaljši rok popolne ozdravitve je I 12 ur. Za zdravljenje kronič- J nega prehlada pa se zdravljenje nekoliko podaljša, toda | kvečjemu do 4 dni. S kombinacijo Rhinitina in Glomyreo-1 ra-2 se tudi najbolj zakrknjeni kronični prehladi ozdravijo [ vsej najmanj v 90 od 100 primerov. HOROSKOPI ZA DANES. ne. Avtor je bil zdravnik, ki so ga l. 1942 umorili Hitlerjev rt tn z njim otroke in njegove sodelavce v Domu sirot, kjer je živel in delal. Kralj Matjažek Prvi je dol ga, lepa zgodba, v kateri na-1 Evrope. Dr. Sredovič pa je — stopajo živi ljudje z vsemi do- . pred objavo prej omenjene ve-brimi in slabimi človeškimi I s ti — zdravilo — po uspehih lastnostmi, dogodki pa so prgvljičnj, izmišjjepi. To knjigo že' prevajajo tudi v mnoge druge jezike. Slouenslci prevod je opremljen z 10 celostranskimi barvnimi podobami, kakršne so v originalni knjigi. Podobe je naslikal poljski slikar Jerzy Srokotvski, ki je bil leta 1957 nagrajen s prvo državno nagrado za najboljše ilustracije v mladinski knjigi. V naslednjih dneh bomo o-pozor ili na nekatere druge knjige ter tako nekoliko prispevati k tednu mladinske knjige. v krogu svoje družine in svojih sodelavcev ter pri števil' nih prostovoljcih širom Jugoslavije — preizkusil v bolnišnici za pljučne bolezni na Be-žanjiski Kosi pri Zemunu. Tu je zaprosil za dovoljenje, da se njegovo zdravilo preizkuša na vseh pacientih. Njegovo zdravilo «Rhinitin» so preizkusili na 49 pacientih, ki so bolehali za akutnim in kroničnim prehladom. V 43 primerih so zabeležili popolno ozdravljenje že v 24 urah. pri ostalih pa je bil uspeh dosežen nekoliko pozneje. V 'sti bolnišnici preizkušajo tudi delo- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne boste se čutili sposobne za I vse delo, ki ste si ga prevze- I I' Nekaj odložite za jutri. V | družini najlepše soglasje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Priliko boste imeli pomagati osebi, ki vam bo zelo hvaležna. Ste pod zaščito srečne zvezde, poskusite srečo v i-1 gri. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V razpravi, ki bo dolga in živčna, ohranite mirno kri, ker sicer ne boste ubranili svojih interesov. V čustvenih adevah skušajte ohraniti več | samostojnosti. RAK (od 23! 6. do 22. 7.) Ne noslušajt« govoric in namigovanj, ker so neutemeljena. Srečno naključje vas bo I privedlo v stik z dobrim prijateljem. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko priložnosti za zabavo. Pravilno izbirajte in ne zane- I marjajte dela. Zdravje odlič-> DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša enostavnost in neposrednost bo prišla posebno do izraza. Ne prepuščajte se pesimizmu, če vas kdo noče razu-1 meti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Po dolgem času ponovno | srečanje z dragimi osebami. Ne vsiljujte svojega prepričanja tam ko to ni potrebno. Pazite raje na zdravje, ŠKORPIJON (od 24. 10. do I 22. 11.) Čeprav bi bil čas primeren za kako tvegano delo in ustrezno večji zaslužek, se omejite raje na soliden in tra- | jen uspeh. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekdo se vam bo postavil po robu že iz principa. Ne jemljite si tega k srcu, ker | boste vprav vi želi dokončne uspehe. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Svojega mnenja ne vsiljujte, ker nimate prav. Tre-1 nutno nerazpoloženje bo vplivalo na razpoloženje vse okolice. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vsi nasveti, ki vam bodo dani, bi se dali izkoristiti. Ce danes ne, kdaj pozneje. Prišlo bo do nepričakovanega navzkrižja z drago osebo. RIBI (od 20, 2. do 20. 3.) Ne razmetavajte preveč in pazite, da bo vaš skromni proračun uravnovešen. Mnenje, da vas vsi imajo radi, ni preveč utemeljeho. imv * m ti (S prof. Josipom Tavčarjem pred premiero fantazije Pekel je vendar pekel» in monologa «0gledalo») Proslava letošnjega 8. marca v slikah n ZOPET KRSTNA PREDSTAVA V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU Skromno sem se zadovoljil s tem, da pokažem stvari tako, kot se meni zdi, da so» Goriško-beneški dnevnik V nedeljo r Prosvetni dvorani v Sorici Goriške Slovenke proslavile mednarodni ženski praznik Govor Jožice Tomšič, Metkino pismo, recitacija «Materi» in nastop harmonikarja Renata 5 Ko je harmonikar Renato zaigral, je postalo v dvorani na mah vse živo. Slovenske žene na Goriškem so tudi letos proslavile skupno z vsemi naprednimi ženami sveta svoj praznik 8. ma-lec. V Prosvetni dvorani so se zbrale v velikem številu ter pripeljale s seboj tudi $voje fante in može, da bi se seznanili z najvažnejšimi vpra-ianji, s katerimi se ukvarjajo ženske, in da bi se pozabavali obenem. Kmalu po 16. uri so bile zasedene skoraj vse mize, ki so bile razmeščene ob krajih dvorane. Prišle niso samo že ne m dekleta iz mesta, ampak v zelo velikem številu tudi kmečke žene. Prireditev se je pričela z otvoritvenim govorom Jožice Tomšič, ki je zbranim prikazala, kako se je pred 5p leti pričel praznovati ta dan Najprej je govorila o torbah žena kolonialnih narodov, ki se še vedno borijo za svoje najosnovnejše pravice, potem pa je kritizirala predsodke, ki so v ljudeh in ki so čestokrat ovira napredku žena. Marsikdaj se srečajo ljudje, ki prisojajo ženam slabe lastnosti. Tako ravnanje izkazuje pomanjkanje srčne kulture In človeškega odnosa. Govornica je nato poudarila, da Jožica Tomšič govori na proslavi S. marca v Prosvetni dvorani v Gorici. so žene dostikrat' same krive, če niso deležne prave pozornosti in resničnega spoštovanja, ker hlastajo le po zunanjih videzih lažnega bontona. Raj naj klešejo svoj značaj in se borijo za dostojno in pravo mesto v družbi. «Ne smemo biti več sužnje predsodkov, marveč vredne hčere svojega zmagovitega naroda, katerega žene uživajo vse priborjene svoboščine*. Potem je 8-letna Mirjam Leban prebrala »Metkino pisemce* materi, ki je bilo polno nežnih besed. Pesem »Materi* pa je deklamiral dijak Darko Legiša. Sledila je prosta zabava. Harmonikar Renato iz Jamel je zaigral celo vrsto slovenskih narodnih in Avsenikovih pesmi ter modernih popevk, ob katerih so se vsi radi zavrteli. Prireditev so poživili tudi pevci s Krasa. Deloval je dobro založen bife, v katerem so se dobile zelo okusne slaščice, ki so jih napravile žene in dekleta šte-verjanskega gospodinjskega tečaja. V nedeljo v Gorici Kongres pokrajinske zveze političnih internirancev v Nemčiji V nedeljo je bil v Gorici drugi kongres pokrajinske zveze bivših političnih internirancev v Nemčiji, v katero je včlanjenih nad dve sto bivših internirancev in njihovih svojcev obeh tu živečih narodnosti. Predsednik prof. An-versa je orisal delo organizacije v preteklih letih, delo raznih poslancev, da bi v o-beh zbornicah predložili zakonska določila o zaščiti bivših internirancev in poudaril zadovoljivo ugotovitev, da se je v zadnjem času število članov te organizacije povečalo. Po blagajniškem poročilu so prešli k volitvam novega odbora, kateremu bo zopet načeloval prof. Anversa. Člani odbora pa bodo: Luigi Lestan, Alfio Cantelli, Sergio Collini in Helena Komel. Na vsedržavnem kongresu organizacije, ki bo v bližnji prihodnosti v Turinu bosta zastopala goriške internirance Anversa ;n Cantelli. jeli so ostavko Depicolzuana in izvolili štiri nove svetovalce, med njimi tudi G. Bigo-ta. Svet konzorcija se je takoj zatem sestal in izvolil še podpredsednike. Minister za obrambo o vojaških uslugah Skupščina konzorcija za letališče v ftonkah Na sedežu trgovinske zbor nice v Gorici je bila šesta skupščina članov konzorcija za ronško letališče. Vse prisotne je pozdravil predsednik trgovinske zbornice Giovanni Bi-got, ki je številnim prisotnim želel veliko uspehov pri delu za novo letališče. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik inž. Bartoli, so sprejeli resolucijo, ki odobrava dosedanje delo, spremembe nekaterih členov pravilnika, zvišanje števila svetovalcev od devet na enajst in podpredsednikov od enega na 3. Spre- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIlIftIMHttllllltllllllllllllUIIIIIIHIIIIIlllllimillllllilllllllllllllllllllltlillllllltlllllllllllllllllMIlinilimillltllllfllllMItlll Pismo iz Nove Gorice Pripravljajo se na brezplačnega iiuorogratiranja70.000oseb Osebe, ki bodo bolehale za tuberkulozo, bodo brezplačno zdravili Ukinjen promet po predoru pod Panovcem zaradi elektrifikacije Sirom po goriškem okraju so začeli izvajati obsežne organizacijske in propagandne priprave za izvedbo obveznega brezplačnega fluorogralira-nja vseh prebivalcev v okraju, ki dopolnijo 15. leto. Odlok o tem je sprejel okrajni ljudski odbor s ciljem, da se odkrijejo vsa večja in manjša legla tuberkuloze. Računajo, da bo v tej akciji služba takoj po končani vojni odnosno razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo brez vsakih zdravstvenih ustanov in skoraj brez kadrov, ki so ostali, kakor ustanove, v Trstu in Gorici. Kakšen je bil ta napredek, najbolj nazorno kažejo podatki o zdravstvenih ustanovah. Kot rečeno, je bilo po končani vojni na področju okra- rentgensko pregledanih na stro- ja le nekaj ambulant in ma ške oblasti nad 70.000 ljudi. Vsi tuberkulozno bolni, ki bo-bo v akciji odkriti, pa bodo, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, zdravljeni bodisi v protituberkuloznih dispanzerjih in na domu ali v specialnih bolnišnicah (Sežana, Golnik), na državne stroške, kakor se zdravijo že doslej vsi, ki bolujejo za to boleznijo. Ta akcija je seveda le en odraz velike skrbi ljudske oblasti v Jugoslaviji za zdravje ljudi, katerih življenjska doba se je po vojni naglo povečala. V okraju se je povečala za 6 let. Dvignila se je od 54 na nekaj več kot 60 let, kar je rezultat na splošno boljših življenjskih pogojev, kakor jih je imela večina ljudi pred vojno, še več pa velikega napredka zdravstvene službe ,ki je zlasti uspešno omejila umrljivost novorojenčkov. Ta uspeh je še zlasti pomemben, če vemo, da je bila ta IIIIMIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIKIMIIIIItlllllllllllllllllllIMnillllllllKIIIMIINIINIIIII Nedeljska dogodivščina lovcev Narasla Soča jim je zaprla pot Z otoka so jih rešili gasilci z gumijastim čolnom V nedeljo dopoldne so se lovci iz Gradiške, 42-letni Mario Boscariol, 52-letn- Virgilio Zumin in 44-letni Eugemo Ta-coni odpravili lovit divje race k Soči. Okoli 13. ure so s strahom opazili, da se je vodna gladina zvišala za kak meter. Voda jih je obkrožala z vseh strani. Z majhnega o-toka so se poskušali rešiti tako, da bi reko prebrodili. Ker je bila reka deroča, so misel na to opustili. Zato pa so pričeli streljati, da bi ljudi o-pozorili na nevarnost. Kmalu za tem so se pripeljali na o-tok goriški gasilci, ki jih je poklical brigadir Turra, in lovce prepeljali z gumijastim čolnom na varno. zlom desne stegnenice. Ženska si je nogo poškodovala pri padcu po stopnicah. Zdravnik ji je nogo zamavčil. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravela v 60 dneh. Pri padcu po stopnicah si je zlomita stegnenico V bolnišnico Brigata Pavia so v nedeljo pripeljali 67-let-no Mario Sbogar iz Ul. »v. Gabrijela 22. Ugotovili so ji -«»- NESREČA NA KORZU Motociklist v avtomobil V nedeljo ob 20. uri se je 25-letni Guido Luciani iz Ul. Loechi 2 z motociklom zaletel na križišču Korza in Ul. Cano-va v avtomobil »Lancia*, ki ga je vozil Bruno Mašeri. Motociklist se je pri padcu močno udaril v glavo. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križu so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali in ga odpeljali domov Ozdravel bo v 8 dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje veš dan in ponoči lekarna Pontom e Bas-ai, Raštel 26; tel. 33-48. la bolnišnica v Idriji. Danes pa deluje v okraju že 20 splošnih in 14 zobnih ambulant, več protituberkuloznih dispanzerjev, dva dispanzerja za žene in dva za otroke. Ustanovljenih je bilo 6 posvetovalnic za žene in prav toliko za otroke. Urejena je nova splošna bolnišnica v Šempetru z oddelki v Vipavi in Ajdovščini, dalje umobolnica v Idriji, bolnišnica za rehabilitacijo invalidne mladine v Stari gori itd. Znatno se je povečalo tudi število zdravnikbv in osebja srednjega in nižjega medicinskega kadra. Tako na primer je bilo na področju okraja še leta 1956 le 34 zdravnikov, letos pa jih dela že 54, tako da odpade en zdravnik na nekaj manj kot 2.200 prebivalcev, medtem ko je leta 1956 na e-nega zdravnika odpadlo 3.300 ljudi. Odraz vsega naštetega je boljše zdravstveno stanje ljudi, kaže pa se tudi v naraščajočih stroških, ki jih imajo zlasti ljudski odbori in zavod za socialno zavarovanje v Gorici za zdravljenje njegovih zavarovancev v 1953. leta 232 milijonov dinarjev, lani pa že 693 milijonov, skoraj trikrat več, in to le manjši del zaradi podražitve zdravil in storitev, zelo pa na račun povečanja števila zdravstvenih pregledov in števila poslanih na zdravljenje v bolnišnice. Leta 1953 se je na primer zdravilo v bolnišnicah 3.900 bolnikov, lani pa že 6.600. Ta porast je izredno velik zaradi zelo naglega večanja števila prebivalcev, ki so deležni brezplačnega zdravljenja bodisi kot zavarovanci ali po predpisih oblastnih organov. Danes je namreč deležnih te ugodnost: že nad polovica prebivalcev. Ko bo Zvezna ljudska skupščina sprejela še zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju kmetov, kar bo najbrž že v kratkem, pa bo zdravstveno zavarovano vse prebivalstvo. Tedaj se bodo tudi naloge zdravstva še znatno povečale. nogah, posebno pa v industriji, ki naj bi proizvedla za 10 odstotkov več blaga kakor lani, vrednost proizvodnje in uslug v obrti pa se bo povečala za 8,6 odstotkov. Podobno, le za nekatere nekoliko večje, za druge pa nekoliko manjše povečanje je predvideno tudi za ostale veje dejavnosti. Izjema je le kmetijstvo, v katerem je sicer predvideno povečanje poljedelske in živinorejske proizvodnje, vendar bo, zaradi manjšega pridelka v vinogradništvu in sadjarstvu celotna proizvodnja nekoliko nižja, kot je bila v preteklem letu. V vinogradništvu in sadjarstvu ni mogoče računati s tako letino, kot je bila lani. Pri žrebanju 161. kola državne loterije se je sreča širokogrudno nasmehnila 46-letne-mu cestarju Jožefu Kovšcu iz Gozda pri Colu, ki je na srečko štev. 166031 zadel lepo vsoto 600.000 dinarjev. To je doslej največji loterijski dobitek, ki je bil izplačan na Primorskem. Srečen lastnik izžrebane •:rečke je začel kupovati srečke državne loterije lani in tokrat mu je srečko prodal pismonoša s pošte na Colu. Del dobljenega zneska, ki mu ga ’e Narodna banka izplačala v ponedeljek, je Kovšca že namenil za nabavo zaželenega »mopeda*. Zaradi del v novem predoru skozi Panovec je cesta iz Rožne doline proti Novi Gorici zaprta. Delavci »Elektro-Gorica* so začeli montirati električno napeljavo za osvetlitev predora, kar bo povečalo varnost prometa. Dela bodo trajala štiri do pet tednov in v tem času bodo morali vozniki motornih in drugih vozil, namenjeni iz Rožne doline v Novo Gorico in naprej po Soški dolini, voziti po stari cesti čez Rafut. J. J. Menični protesti Okrajni ljudski odbor v Gorici je sprejel družbeni plan okraja za leto 1959, ki predvi-deva, da se bo vrednost proizvodnje in storitev (družbeno bruto proizvod) v celokupnem gospodarstvu povečala za V prvi polovici preteklega februarja so v posameznih občinah goriške pokrajine zabeležili naslednje število meničnih protestov: Krmin 13, Doberdob 3, Dolenje 1, Farra 3, Foljan - Re-cipuglia 3, Gorica 289, Gradiška 32, Gradež 45, Mariano 1, Medea 1, Tržič 140, Moraro 1, Mossa 4, Romans 2, Ronke 19, Zagraj 3, San Canzian 18, San Lorenzo 3, San Pier 4, Sta-rancan 11, Turriaco 1, Villes-se 1. Pred časom je poslanec KPI Raffaele Franco poslal ministru za obrambo interpelacijo, v kateri zahteva povračilo za škodo, ki je bila povzročena kmetovalcem krminske občine, odkar je vojaška oblast uvedla nekatere omejitve lastninskih pravic kmetov do svoje zemlje Minister za obrambo je poslancu odgovoril, da ne bodo razširjali omejitev več kot je neobhodno potrebno za vojaška dela in da bodo z razumevanjem proučili vse zahteve, da bi se kmetovalci oprostili nekaterih omejitev. Qlede zahteve, da bi se prizadeti kmetje oprostili plačevanja nekaterih davkov, pa minister opozarja na zakon od 20. decembra 1932, po katerem kmetovalci lahko znova zahtevajo ocenitev zemljišč in zgradb, ki so bila prizadeta zaradi vojaških uslug. Vrsta nesreč Celo vrsto nesreč so zabeležili včeraj v Gorici, tako da so morali bolničarji Zelenega križa tekati ves dan s svojimi rešilnimi avtomobili. Ob tri četrt na eno so morali bolničarji v Gradiško, kjer se je z motociklom prevrnil 30-letni Oreste Adrian iz Fare Na kirurškem oddelku goriške bolnišnice so ga včeraj obdržali, ker ima pretres možganov in udarec na glavi. Popoldne ob 16. 'uri pa so v isto bolnišnico sprejeli njegovega brata, 18-letnega Luciana A-driana, ki mu je nenadno postalo slabo, ko je delal pri nekem kovaču v Ulici Balil-la, kjer je zaposlen. Ob 11.15 zjutraj je 97-letni Valerio Poletti iz Ul. Rabatta 22, izgubil ravnotežje na ulici in padel na tla ter se pri tem ranil na desnem očesu. Nekaj minut pred 15. uro so morali bolničarji Zelenega križa v Ulico Cravos, ker je Diega Visintina iz Ul. Cravos st. 27 ugriznil neki pes v levo roko. Obvezali so ga v bolnišnici Brigata Pavia. Ob 15. uri se je moral zateči k zdravniški pomoči v bolnišnico 16-letni Lucijan Makuc iz Steverjana Sčedno 10, ki se je urezal v kazalec leve roke, ko je bil na delu v slaščičarni Visintin v Ulici Garibaldi Še iz poročila tajnika Kmečke zveze inž. Josipa Pečenka na zadnjem občnem Zakon o bolniškem zavarovanju kmeti naj se čimprej raztegne na naše podrol jnm Kakšni so vzroki, da se kmetje premalo poslužujejo ugodnosti in podpor, ki jih predvidevajo razni zakonski predpisi ir prid kmetov in kmetijstva Padec kolesarke iz Steverjana v so v bolnišnici Brigata Pavla nedeljo zvečer pridržali na zdravljenju 33-letno Alojzijo Koršič, ker si je pri pad cu pretresla možgane in se potolkla po glavi in po telesu. Ozdravela bo v 8 dneh. Še dve točki za Juventino Enajstim točkarti je Juventina v nedeljo prištela še dve: premagala je Trivignano iz Palmanove. Prvi gol so zabili domačini s Colussijem v 16. minuti. Juventina, ki je bila vseskozi v premoči, je še v prvem polčasu izenačila, v drugem polčasu pa zabila zmagoviti gol. Obakrat je bil za Juventino uspešen Graba. Juventina je še vedno na zadnjem mestu na lestvici s 13 točkami; predzadnja je Az-zanese s 14. Prihodnjo nedeljo igra doma proti Saici, ki je s 25 točkami na šestem mestu na lestvici. Hud poraz Sovodenj TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem leta- 1 šču zabeležili najvišjo temperaturo 17,6 stopinje ob 13 6 odstotkov. Pomemben -apre- tiri, najnižjo pa 2 stopinji ob dek je predviden v vseh pa-l5,30. Sovodnje so v nedeljo izgubile proti Moraru s 5:0. Igrale so sicer dokaj dobro, toda še vedno preslabo, da bi zabile vsaj častni gol povprečni ekipi Morara, ki je po točkah malo boljša od Sovodenj. Po 17 tekmah imajo Sovodnje 15 točk in za sedaj še niso v nevarni coni za izključitev iz prvenstva prve divizije. 2e pred leti je bil raztegnjen na naše področje zakon o splošnih melioracijah, ki predvideva razne državne podpore za napredek kmetijske proizvodnje. Te podpore so koristile našemu kmetu, v kolikor se jih je mogel poslu-žiti. Da te podpore niso povsod prišle do polnega izraza, moramo pripisati raznim vzrokom. Pomanjkanje kapitala je bilo dostikrat vzrok za zanemarjenje teh podpor. Naši kmetje največkrat ne razpola-gajo z denarnimi sredstvi, ki so potrebna za začetek izbolj-ševalnih del ali za nakup obdelovalnih strojev. Neutemeljeno nezaupanje in strah pred povišanjem davkov sta tudi rodila nezanimanje. Ne smemo pozabiti, da še obstajajo te podpore in da si lahko kmet dostikrat občutno pomaga in izboljša delovne pogoje na posestvu. Resno oviro pri izkoriščanju teh sredstev je vedno predstavljalo in še danes predstavlja dejstvo, da so zemljeknjižne razmere pri nas zelo zamotane Če upoštevamo, da imamo pri nas opravka le z manjšimi posestvi in da vknjižba lastninske pravice predstavlja občuten izdatek, čutimo potrebo po zakonu, ki bi olajšal te razmere s tem, da bi začasno ukinil davke za vknjižbo zemljiške posesti. Obstaja zakon za ustanovitev in za arondacijo male kmetijske posesti. V resnici gre za več zakonov, ki predvidevajo občutne olajšave ga ustanovitev in arondacijo ma-iih posesti. Ti zakoni ‘predvidevajo občutno znižanje davkov za vknjižbe. Ni tu mesto za natančnejši opis teh zako-r ov. Pozivamo vse kmetovalce, da se pri sklepanju kupoprodajnih pogodb ali zamenjav ali drugih operacij teh zakonov poslužujejo v polni meri. Naša organizacija bo vsakemu kmetu nudila vse informacije o tej zadevi, zato vabimo člane, da se zglasijo v naši pisarni, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasrila. Tudi zakon o hribovitih predelih je vzbudil veliko zanimanje naše organizacije, vendar je še preuranjeno, da bi obširneje poročali o tem vprašanju. Z zanimanjem sledimo razvoju tega vprašanja in vedno bomo dajali vse pobude, ki so potrebne. Ugoden odmev med neposrednimi obdelovalci je imel zakon s katerim je država priznala pravico do pokojnine vsem kmetom. Naša organizacija je nudila vsem prizadetim vsa potrebna pojasnila in vložila veliko število prošenj. 5 kakšnim zanimanjem in s kakšno resnostjo se je naša organizacija oprijela tega dela lahko pričajo prav oni kmetje ki so kljub zamotanim razmeram na koncu le bili deležni kmečke pokojnine. Ob tej priliki pa ne moremo zamolčati ravnanja obla- diskriminacijo, kajti danes se nihče, ne upa zanikati, da pripada 95 odst. kmetov slivenski etnični skupini, ki ima vse svoje pravice uzakonjene tako v ustavi italijanske republike kot' v Posebnem statutu priloženem Spomenici o soglasju podpisani v Londonu in katere podpisnik je tudi vlada italijanske republike. S tem podpisom je vlada sprejela določene obveznosti in na podlagi tega podpisa bi morali vsi zakoni, ki veljajo v ostalih predelih republike, veljati tudi pri nas. Ce so bili raztegnjeni na naše področje uru-gi zakoni, ki so prinesli s seboj nadaljnje obremenitve kmetijskega gospodarstva (glej zakon 7031, zakaj se ne raztegne na naše področje tudi zakon o bolniškem zavarovanju kmetov? Na našem področju obstaja-jtt tri kmetijske organizacije. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta večkrat' zahte- vali, da se ta zakon raztegne na naše področje. Kdo zavira njegovo raztegnitev? Kakšne korake je Bonomijeva organizacija storila za to da bi se raztegnil na naše področje zakon za bolniško blagajno? Dosti besed bi lahko porabili v zvezi s tem vprašanjem, vendar čas nam ne dopušča, da bi se na posameznih vprašanjih zaustavljali 1 preveč časa. Naše kmetijstvo je v težavnem položaju, ker ne razpolaga s potrebnim kapitalom za nujne investicijske stroške. Nujna bi bila ustanovitev Sklada za napredek kmetijstva v taki obliki, kot že obstaja sklad za napredek gospodarstva v južnih pokrajinah Italije. S posojili in z izdatnimi podporami bi lahko dosegli velike uspehe in podprli n." šega kmeta v njegovih prizadevanjih. Danes je naša proizvodnja precej šibka. Trgovci in kme- tijski obrati, katei je izven našega P ^ dajajo na našem pojavljajo kot res ti, izkupički pa našega področja, ni kupujejo vse^,. tam, kjer se proizvodni pr°«; vijo in napredov! tijstva bi se količina blaga iiiimiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiimii prodaji. S «® dohodki našega ^ posledica povečanj . bi se tudi povečal® ^ raznih dobrin, *n . no, krožni ProC“jjufil „ blago bi ae/akll šem področju, vp' j novitve «Sklada nje kmetijske Pr.(!tji torej problem,, tretJ treba posvečati P v zornost, ker bl .^11* tev nedvomno s mo kmetijstvu $ drugim gospod3 stim. ^ ........ iz koprskega okraja Živahna gradbena dejavno! in obnavljanje kanalizacij Delovne akcije v počastitev 40-letnice KPJ - ProSJa.[ ve praznika žena - Povečanje kmetijske proizv Čeprav spada marec med zimske mesece, smo v Kopru jredi najbolj živahne gredbe-ne sezone. Zlasti lepo napredujejo dela na Belvederu, kjer grade stanovanjske bloke in poštno poslopje. Ze ta mesec se bodo najbrž vselili stanovalci v blok št, 2, kjer bo na razpolago 15 stanovanj. V aprilu pa bodo dogradili tudi blok št. 3, v katerem bo na razpolago 30 stanovanj. Na Belvederu grade razen tega 10-nadstropni nebotičnik, v katerem bo 90 samskih stanovanj. Zdaj so prišli do petega nadstropja, stavba pa bc dokončana do jeseni. Dokon-ujejo pa pripravljalna dela za zgraditev še enega 10-nad-stropnega nebotičnika, v katerem bo 39 dvosobnih stanovanj. Ta nebotičnik bodo zgradili do konca prihodnjega leta. Na Belvederu lepo napreduje tudi gradnja novega poštnega poslopja. Vprašanje pošte je za Koper zelo pereče, saj so uradi sedanje pošte v zelo neprimernih prostorih. Z zgraditvijo novega poslopja bo Koper pridobil tudi avtomatično telefonsko centralo, s čimer bodo odpadle neštete težave, ki jih vsak dan srečujejo telefonski naročniki zaradi preobremenjenosti centra- le. Hkrati pa bodo seveda lah-sti, ki zanemarjajo koristi na—ko ugodili številnim interesentom za vključitev med ših kmetov; zakon za bolniško zavarovanje namreč še ni bil raztegnjen na naše področje. To predstavlja grobo in neodpustljivo diskriminacijo. Diskriminacija se izraža v zapostavljanju kmetov našega področja pred kmeti iz ostalih predelov Italije. Tu je treba reči nekaj več. V našem primeru imamo o-pravka z grobo narodnostno redne naročnike. Poštno poslopje bodo zgradili do Dneva republike letos. Z zgraditvijo stanovanjskih blokov, poštnega poslopja in z ureditvijo muzejskega trga bo Belveder povsem spremenil svojo podobo. Na mestu, kjer so nekoč stale na pol razpadle hiše, bodo zrasla moderna poslopja, katerih več- barvne stene bodo dale vsaj | skladov skupne iiMiiiiiiiiiimilllliiiiiiliiilimiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiijiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiim Po železniški konferenei Za obnovitev direktne tarife Avstrija • Trst - Na sedanjih razgovorih so že sestavili večji del tarife, spopolnili pa jo bodo na prihodnjem zasedanju Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Krčma šeste sreče*, I. Bergman in C. Juergens, barvni film v ci-nemascopu. VERDI. 17.00: «Ramena ob zid*, J. Moreau in L. Oury. VITTORIA. 17.15: »Blatna stena*, T. Curtis in S. Poitier. CENTRALE. 17.00: »Crno spanje doktorja Satane*, A. Ta-miroff in B. Rathbone. MODERNO 17.00: «Mreža špi-jonov*, S. Hayden in R. Roman. Na sedežu lokalnega železni škega ravnateljstva so se v soboto končali razgovori mednarodne komisije, ki sestavlja novo direktno železniško tarifo A vstrija-Trst-p rekom orje. Sedaj so že sestavili večji del te tarife in jo bodo izpopolnili na prihodnjem zasedanju, ki bo po vsej verjetnosti v a-prilu Pričakujejo, da bodo lahko novo tarifo objavili v začetku drugega polletja. Kot je znano so sodelovali na teh pogajanjih predstavniki italijanske, jugoslovanske in avstrijske železniške uprave na osnovi sklepov železniške konference, ki je bila od 5. do 7. novembra v Florenci. Podobna železniška tarifa je namreč veljala dlje časa po vojni in celotno razdobje med obema svetovnima vojnama in jo je ukinila pred tremi leti italijanska železniška uprava, ker je skušala z enostranskimi ugodnostmi zagotoviti Italiji podporo avstrijskih krogov na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču, ki je bila v Rimu na osnovi določil londonskega sporazuma. Temu sklepu je logično sledila odpoved tudi z jugoslovanske strani, kar je privedlo do tarifne vojne, ki ni koristila niti Avstrijcem niti Italijanom in niti Jugoslovanom (čeprav se je v tem položaju laže okre- pilo reško pristanišče). Zato je tudi prišlo do železniške konference v Florenci, kjer so načelno sklenili, da se obnovi direktna železniška tarifa Av-strija-Trst-prekomorje. Nato so o raznih tehničnih podrobnostih že razpravljali na Dunaju ter so sedaj v Trstu razpravljali predvsem o uvedbi stvarnih geografskih razdalj tudi za minimalne prevoze kar bi pomenilo, da ne bi več od tržaške meje z Jugoslavijo računali povprečno 30 km, temveč 27 odnosno 23 km, kot znaša stvarna razdalja od obeh obmejnih postaj. Direktna tarifa Avstrija-Trst-prekomorje deli avstrijsko zaledje načelno na dve področji, tako da že vnaprej o-kvirno razdele količino prometa, ki ga bodo prepeljali po italijanskih odnosno po jugoslovanskih železniških progah. Za razne vrste blaga tudi določijo vnaprej točne tarifne postavke, kar zlasti u-streza vsem uvoznikom in izvoznikom, saj točno vedo, koliko bodo morali plačati za železniški prevoz. Tržaški gospodarski krogi so pozdravili obnovo pogajanj za dosego direktne železniške tarife in pričakujejo, da ne bo prišlo do novih težav glede sestave in ratifikacije končnega sporazuma. enemu delu mesta sredozem-sko obeležje. Seveda Belveder ni edini del mesta, kjer gradijo. Tudi v Semedeli lepo napreduje gradnja sedmih stanovanjskih blokov z okrog 80 stanovanji. Večino teh blokov gradi tovarna Tomos za potrebe svojih delavcev in nameščencev in teh potreb glede na to, da bo tovarna v kratkem začela z redno proizvodnjo, ni malo! V Kopru se tudi pripravljajo na podiranje dotrajanih hiš na Gramscijevem nabrežju. Zgradili pa bodo tam več stanovanjskih hiš, med njimi 10-nadstropni nebotičnik z 41 trisobnimi stanovanji. Koper bo torej imel v prihodnjih dveh letih kar tri nebotičnike ali stolpnice, kakor jih nekateri imenujejo. Naj‘v zvezi z gradnjami o-menimo še nadzidavo hotela Galeb in prizidek hotela Triglav. Dela pri obeh hotelih bodo zaključena verjetno že letos pridobili pa bomo okrog 140 ležišč. Med prizidkom in starim delom htjtela Triglav nameravajo urediti bal’ ter razširiti restavracijski vrt, tako da bo na njem prostora za več sto ljudi. Kanalizacija Čevljarske ulice se bliža koncu. Zdaj morajo samo še tlakovati prostor, ki so ga razkopali zaradi polaganja cevi in kablov. Za 'tlakovanje uporabljajo kameli jz, Flerjev. Nekateri pfeBivalci se pritožujejo, da gredo dela prepočasi naprej, vendar je treba upoštevati, da imajo graditelji precej težav. Ulica je ozka in pešci neprestano zavirajo delo. Razen tega pa so težave še zaradi temeljev, materiala in podobno. S kanalizacijo Čevljarske u-iice je zaključenih komaj 40 odstotkov kanalizacijskih del. V mestu je namreč potrebno urediti sodobno kanalizacijo ter razmestiti vodovodne cevi in kanale tako, da bo to u-strezalo zdravstvenim predpisom Občina se je tega dela lotila sistematično, ima pa premalo sredstev, da bi lahko začela z deli v večjem obsegu. Letos bo glede tega nekoliko bolje, saj bodo nekaj sredstev pridobili z dodatnim proračunskim prispevkom, nekaj pa bodo dala podjetja iz Pred dnevi so mestu tudi Pros^ jf#1 ... akcije, ki bodo ^ pomlad. Te £ zirali delovni , častitev 40. ob nad- vitve Komumstion®.Ps0i goslavije. Za se eSte * pri urejevanju vem nasipu me ,ed Ankaranom ter /pf* nju pešpoti »e pl Škocjanom. V ^ jo tudi razna ia v mestu. Tradicionalni Pr° osmi marec, so vsem koprskem ■žabni”!1, kademijami, drU ri in " drugim1, prpV Zene so f delovnih kolek«1' mi zakuskami, gopd, jih tudi obdari i. ^ soboto veS jas® praznika žena^čer * pa je bilo jeBiy «Triglav», ko s° . r : ili družabni v Na zadnji S*JIV ljudskega odbora ^ f vaz? --rti* sklenili ra»- t občinski ljudski ^ dne pred 38 let etrski rodoljub1 ^ A roki nagnali iz ^ fašistov. letne"1.,/ Na rednem ■boru koprske "jj/j posojilnice! so ej i lani porabili <+ organizacija v t.jske p r o iz v u “ • lffp okraju. Med d ^ ^ j iviaju. v ili 32 trakto«^ i ■skih strojev r ključkov. Zei° s<>"j tudi pogodbeno pni med zadrugami /j acirus«*-sklenili I«® ✓, proizvodnjo r8*n»o^ kultur in 860 P jo živine. LCJ‘>SpoH1' te ustanove še 0nr> aj predvideva ): J teni plan P°ve^kr d it, , : _ n n v .ril1 proizvodnje w Predvsem bo toviti sredstva^ .fl , ^ e ^ mo’ , bodo f»0 jj 1% žavnih P0SfS,^v *eV skih kombina gtg ^J daljnji kmetijske M sebnih posest ^speh f dosegla velik nja J uvajanju vare gah. predvaja danes 10. t m. z začetkom °6 Cinemascope Universal ^Polnoč v San Fran«! Po Titovem povratku a miru D našega dopisnika) Ti|n,®E9GRAD, marca Pfedsw^eČn° potovanje snfe?Tita se * k°n- iti ostani - maršala Tita ic v L,riLclanov delegaci-tiiji '•Jjpneziji, Burmi, In-SfSre1' Etiopiji, Su- ?a. Združeni arabski tu presega po pome- evostr^^^^atih dpmen so oc’hosov. To skuS0 vidi 12 sedmih katerih Uradnih sporočil, skoraj osliovne misli so ter Tit* ??P°ln°™a enake, ju ln D govorov v Skop- poutSrsradu i&teen sporazumnega, »ttešenlv, resevanja vseh vanje m yPrašanj, sodelo-iavami^ narodi in dr-fee po?ieLS-ede ra ideolO-itemenl ® 111 notranje si-WravnL? ovi P°lne ena-v nevmešavanje rCaninJe 2adeve drugih. carodu apravice vsakemu svoii ™ sam odloča o oblit obsodba vseh tiinapiif aliima in do-'Narsk, mednar°dna go-r>o _ a Pomoč nezadost-borba ,Jltlm Področjem, Darorin. Popuščanje med-Stev ki oapetosti in omi-tij, nr^!° ih naspro-^sovt°Ved jedrskih po-Si 0rrJr uporabo jedrske-'enbi0i.;a,m dosledna iz-ttčela a orientacija so siaviia’ T^,a, katerih Jugo-^biiia rJddonezija, Burma, Cati Žap'l°n’ Etiopija. Su-tio 'noti ’ kot je to ponov-^nih Jeno v.skupnih u-i^lm,„Spor°dilih temelji litika anska zunanja po- ^beniAn« najeja so vse v ™ *~ Afritp a? države Azije in načela postavile za vodilna ■ ‘a SVn‘“ —- na !“>nfer0„!!?je Politike h j Jbgi ,2bnan' ib Airfd ?1 v Bandungu iagnji’ ,z cesar sledi, da je ie 3a Po načelih svo- n?8~Povezapolitike najtes-flvisnimi j. - z vsemi ne-fPdrQCj„ . državami tega C::taiimi ’n Preko njih z fl8rcdi u, e. nesvobodnimi načelih1-!0 v omenje-\ K1 so bistvo ' ne kopir^ !lvne miroljubne osarf 1 jamstvo Jasnosti \0sv°jitve, neod-^re^ka. n sP^sriega na- ,*SfeSS!2*5? ifs Pied lati leti Ul ence, ki jo je Pričela propagi- v° b^Detrv ?Jsa niednarod-•Ska?*dst in omili blo-ufilrto n ®?b°tja, je danes d'števS wU-nanje P0" k, Jl režim ? držav. D-ose-,!,se ,6^dtatl te politike, nf^ujejo uveljavlj&- n, biirgjj ; a Je aktivni držav koeksistenca k> .in narodi e- sSSki hlaiw medblo-ta!n» adni volni ih bovg8. «"«4T°V Prikrti Vojni’ ki je . ‘ta nevarnost bali pe katastrofe h ^važni^1 Posledicami'» te r?^sa trenutna bu ‘P rJn0iltlke je ubla' iti blo^PPu odstra- IbnJj^drjanl n8sProtij r>lno i ^ie pogojev za & te WitikaCij0 blokov’ to 64 theo m ni koeksi- > "'v le koeksistenca, tfL^tišip r*;nutno premir-»tlo!Ve6 likv?Ied viharjem, #ih nih' da ^dacija blokov' •&a atu' sP°Pada. listen'‘Vne nhroljub- ^f^ojerh bisfvje torej že / A za ,!5VU Protiblo- S: ''■i ^Prgirni J^°dnejše sile '4 lr°uia olanicami blo-bjA la (j0 Praktično iz-^anjp ^Prnacija _ Kn H"‘je Zni;--“-ja —, za rjdeu ^dPanja v od-'iva?a enak! in država-<1* Uied 2?ravno sode-\^nirUi ni^°:Pelnoma ne-%■ za °di in drža-«j V!Jubn0 sporazumno : ^6** SS.KS državah Azije J in Afrike in odmev potovanja predsednika Tita v ostali napredni javnosti v svetu so pokazali velik napredek v uveljavljanju poji tike aktivne miroljubne koeksistence. Sam obisk je bil velik prispevek njeni uveljavitvi. V luči prednjih ugotovitev in nepobitnih dejstev, napadi držav tako imenovanega socialističnega" tabora, ki so uradno za politiko miroljubne aktivne koeksistence, na potovanje predsednika Tita in podtikanje temu potovanju ne le zlonamernih, temveč nesmiselnih, neumnih ciljev, ki so v popolnem nasprotju z notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije, hote ali nehote, vsiljujejo ugotovitev, da je za te države politika aktivne miroljubne koeksistence gola fraza, prazna beseda, ki jo uporabljajo za nekatere svoje cilje in za čisto blokovske interese. Nehote se vsiljuje misel, da imajo pobesneli napadi na Jugoslavijo, na potovanje maršala Tita, ki naj bi imelo za cilj «oro-pati neodvisne države Azije in Afrike njihove neodvisnosti*, «pripeljati jih v imperialistični tabor*, «sejati nezaupanje teh držav do Sovjetske zveze*, za cilj ne le kompromitirati Jugoslavijo v javnosti o-menjenih držav, temveč prepričati jo, da je osloni-tev na .^socialistični tabor*, opustitev njihove neodvisne politike, priznanje vodilni sili tega tabora pravico, da ona skrbi za njihovo sedanjost in bodočnost e-dino jamstvo njihovega napredka, njihove samostojnosti in neodvisnosti. Odpovejte se torej svoji neodvisnosti, da bi bile de-ansko neodvisne! Manifestacije, ki jih je bil predsednik Tito deležen povsod in na vsakem koraku, izrazi prijateljstva, ljubezni in simpatij od najpreprostejšega ljudstva do najodgovornejših predstavnikov vseh držav, ki jih je Tito obiskal, dokazujejo, da je ta nesramna gonja, ki je najbolj računala na preproste ljudske množice, doživela popoln polom. Titov odgovor na to gonjo v Beogradu pa je bil hkrati odgovor vseh Jugoslovanov. Titova misija, ki je imela en sam namen: zbližanje med narodi, boljše medsebojno razumevanje in nesebična pomoč, utrditev zavesti, da je samo v miroljubnem sožitju neodvisnih in svobodnih narodov, v svetu ki ne bo razdeljen na nasprotujoče si bloke, v miroljubnem reševanju vseh vprašanj, v odstranjevanju razlik med bogatimi in nebogatimi državami, v miroljubni aktivni koeksistenci med popolnoma svobodnimi in neodvisnimi državami in narodi jamstvo srečnejše prihodnosti brez svetovnih katastrof, z eno besedo, ki je imela za cilj utrditev miru v svetu, je popolnoma uspela. Potovanje predsednika Tita je pokazalo, da so neodvisne države Azije in Afrike trdno čdločene nadaljevati svojo politiko aktivne miroljubne koeksistence in dosledno izvajati eno osnovnih načel te politike nevključevanja v bloke. Uspehi teh držav so zgled ostalim še neodvisnim narodom Azije in Afrike in jamstvo, da se bodo jutri tudi pridružili iz-venblokovskim državam v njihovi borbi za uveljavitev politike miroljubne aktivne koeksistence, za utrditev svetovnega miru. V tem je največji pomen naporov predsednika Jugoslavije maršala Tita, ki ga je pred dnevi predsednik grške akademije znanosti, u-gledni književnik in publicist Sčiros Melos imenoval »tribuna politike aktivne miroljubne koeksistence*. B020 BOŽIC '0fiK&fč-V.?:.; y.<*tv.*’.-.". i", '.3 'Vtf,- " *: Ministrstvo za poljedelstvo se zagovarja Milijardni zaslužki izvoznikov moke Zaslužki so bili seveda protizakoniti Ministrstvo javlja; da je vso stvar prepustilo državnemu tožilstvu Kotel KD. Recept veljakov: kuhati ob počasnem ognju. (Iz «Avanti!») RIM, 9. — Pretekli teden je nekit;italijanski časopis prišel na dan s podatki o protizakonitih milijardnih zaslužkih nekaterih italijanskih izvoznikov moke. O zadevi- smo poročali ,tudi mi v naši sobotni Številki. Iz ministrstva za poljedelstvo se je zvedelo, da so se 'organi 'ministrstva za zadevo takoj zanimali, brž ko jim je vodstvo državnega konzorcija mlinov sporočilo za te nepravilnosti in uvedlo pri o-peracijah za izvoz žita določene spremembe, ki naj neupravičene zaslužke preprečijo. To pojasnilo prihaja zato, da bi se razblinili trditev, češ da ministrstvo poljedelstva ni poseglo v zadevo, pa čeprav je za sleparijo vedelo. To naj bi bil odgovor na pisanje omenjenega lista, iz katerega naj bi izvenelo, da se oblasti za stvar nišo zanimale. Iz kro- Jutri zopet krstna predstava v SNG (Nadaljevanje s 3. strani) Tako pa je na sporedu monolog »Ogledalo«. Kaj je v tem monologu in zakaj se tako imenuje? »Gre za psihološko študijo, pojasnjuje Tavčar. V slovenščini monologi še niso pozna--i. Delal pa jih je že Cehov po francoskem vzoru. Imenoval bj ga lahko «Igra s svojim jazom«. Monolog «Ogleda- ministrstva poljedelstva! ’o» traja 25 minut, torej toli- gov se tudi javlja, d« je ministrstvo, vso zadevp prepustilo državnemu tožilshču in mu celo dalo na razpolago dokumente, ki mu .jih je posredovalo predstavništvo državnega konzorcija mlinov. HONGKONG,” 9. . Mož angleške kraljice Edimburški vojvoda Filip je včeraj zaključil svoj tiiunevni obitfk v angleški koloniji v'Hongkongu in nato odpotoval z jahto «Bri-tanria« proti Salomonskim o-tokom. H umi m II MII Illl IIII lllltlll lllIllilltITIM tli I Illl IIIIIIIII lllllllllllllllll IMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ■IIIIIIIIMIMI Ulili IIII lili llllllll lili Mllllll Mimi HM HM Illlllllllll III til Ml IIIII lit I IM IIIIIIII IM lil IIIIIIMIIIIIII1JII UM llllllllllll lllltll IMI MII.. Pariško prizivno sodišče pred zelo zapletenim procesom Ali ima pravico do dediščine tajnica industrijca ki je s svojo sposobnostjo dvignila podjetje ? Bivši avtomobilski dirkač in industrijec, ki je umrl 1. 1952, ni pred smrtjo uredil zadeve z razporoko s prvo ženo in sedaj svojci industrijca tajnici ne priznavajo pridobljenih pravic P^HIZ, 9. — Rred pariškim prizivnim sodiščem imajo v obravnavi zelo zanimivo zadevo. Za kaj gre? Gospodična Huguette Courat je bila tajnica in prijateljica pokojnega industrialca A. L., ki je umrl 1. 1952. Okoli 1930 je stopila y službo k bivšemu avtomobilskemu dirkaču A.L., ki si je z njenimi sredstvi postavil majhno tovarno. Edina uradnica v njegovem podjetju je bila ona. In ker bivši dirkač ni bil kdo ve kako gospodaren, je morala komaj 18-letna tajnica opravljati večino del in poslov, tako da se je njena sposobnost izredno izkazala. Po mnenju samega državnega tožilca, je ona »zagotovila«, da je podjetje uspevalo in da si je lastnik nato ustanovil še vrsto podjetij. ja, pač pa vrste podjetij,! je podjetje dejansko ustano-1 protizakonitemu razpečavanju žrebčarne s 6 dirkalnimi ko-j vilo dobesedno z njenimi sred- mamil. Tečaj organizira Med- nji, dveh velikih razkošnih, stvi, ki si jih je izposodila pri stanovanj v Parizu in vile v Deauvillu. Po nesreči pa je industrialec odlašal svojo razporoko z bivšo ženo in nikakor ni hotel urediti svoj Hi odnosov s svojo uradnico, ki končno, seveda, ni bila le u-radnica. Ko je tovarnar umrl, se je bivša tajnica znašla v sporu s tovarnarjevim sinom glede dediščine. Sin ji namreč ni hotel priznati pridobljenih pravic, ki si jih je Huguette Courat v dolgoletnem delu in sožitju pridobila. Ker gre za dediščino v znesku pol milijarde frankov, je razumljivo, da bo pred sodiščem borba ostra. Odvetniki gospodične Courat vztrajajo 'na tem, da ima nji- Ko je pokojni industrialecI bova klientka pravico do po-m bivši dirkač umrl, ni bil lovice dediščine, ker si je to lastnik le omenjenega podjet-| dejansko priborila in ker se iiiiiiiiiiiiiHititniimifiHiiiMiiiniiiiuiMiiiiuiiia Električni tok ubil dva mlada zakonca Bila sta poročena komaj osem mesecev in žena je pričakovala prvega otroka NiEAPELJ, 9. — Mlada zakonca Alberto Corrado, star 26 let, in 21-letna Assunta Marchese, ki sta bila komaj o. sem mesecev poročena, sta davi v zgodnjih urah tragično končala svoje življenje le nekaj minut drug za drugim. Kot po navadi, je Corrado zgodaj zjutraj zepustil svoj dom v predmestju Sarma, da bi kot vsak dan odnesel na trg koš zelenjave. Na poljski poti pa je nesrečni človek nevede stopil na žico električnega voda visoke napetosti, ki se je iz neznanih vzrokov pretrgala. Ob prvem dotiku je treščil mrtev na tla. Le nekaj minut pozneje se je tudi Assunta Marchese napotila po isti poti, ne da bi vedela, kaj se je bilo z možem zgodilo. Ko se mu je približala, je mislila, da mu je morda postalo nenadoma slabo. Toda ko se ga je dotaknila, je tudi ona ostala na mestu mrtva. Assunta Marchese je bila noseča in v kratkem bi morala poviti svojega prvega otroka. Cez čas so ljudje opazili nesrečo in poklicali na pomoč. Francozi pripravljajo atomsko bombo PABIZ, 9. — V bližini Reg-gane sredi alžirske Sahare se naglo nadaljujejo dela pri gradnji atomskega francoskega oporišča, kjer se bodo vršili francoski atomski poizkusi. Francoski tednik «Journal de Dimanche« poroča v svojem dopisu jz Alžira, da je sedaj pri teh delih zaposlenih 2500 delavcev, povečini iz Alžira, ki so opravili osnovna pripravljalna dela za podzemska zaklonišča in nekatera druga dela na francoskem atomskem oporišču. Reggane je kakih 600 kilometrov jugovzhodno od mesteca Colomb Bechard, kjer že sedaj delajo poizkuse s francoskimi raketnimi izstrelki. Uradno sicer še ne povedo niti za točen kraj niti za datum prvih atomskih poizkusov. V splošnem pa računajo, da bodo Francozi svojo prvo atomsko bombo preizkusili še letos. / 'C n , Posneta Je bila na cesti pri Moscufu v pokrajini Pescire. Dva tihotapca s cigaretami bežita iz ka-" » finančna straža ustavila. Tihotapcema Je uspelo zbežati, ostalo pa Je milijon cigaret, ki so bile Bosi. aznitni lesenimi „K«ii irtnon, nim stražnikom na le uspelo aretirati dva pomagača, ki sta se »za var- k -•‘»■■vil« 101(4 V Ilci. IIIIV/i«jivuiii»« ’ - B°st» v nimi lesenimi zaboji. Finančnim stražnikom pa Je uspelo aretirati dva pomagača, ki sta se »za v 21 24 Taranto 24 1 1 1 23 23 24 Z. Modena 24 1 7 • 19 2« 23 Como 24 tl 3 11 29 31 23 Parma 24 7 7 11 27 42 21 Catanta 24 5 11 9 24 26 2» Sarobened. 24 2 14 t II 31 11 Vfgevano 24 5 1 13 1« 27 16 Prata 24 2 4 15 14 41 1 dumi lahko to pomeni tudi, da se bo borba za prvenstvo odvijala poslej izključno med Mlannm in Fiorentino brez vmešavanju tretjega, ki bt še do p redv era j utegnil biti /n-te- ali Juventus; na drugi strani pa da bo borb« ?« obstanek v e'itn-m razredu -še zelo rifzhurljira in da med pet mi ali šestimi kandidati še zdaleč m mogoie pokazati s pr t.nii na dve neizogibni žrtvi. veliko razliko, da je Alessan-drija izgubila po častnem odporu proti svelikemus Milanu, Bari jta proti dovolj skromni Genoi. Toda prav nič manj usoden ni tudi neodločen rezultat za Triestno na lastnem igrišču pšoti zadnjepnu Turinu. To srečanje je namreč nudilo tržaški enajsterici eno izmed redkih priložnosti za izboljšanje položaja, v resnici pa je prav za las v zadnjih sekundah igre ušla porazu ki bi v ostalem tudi ne bil nezaslužen, saj je Triestina kljub življenjski V ost ilgm pa je 22. kolo razoiiralo vse tiste, ki so si ui ^ b^ihV^ml ^žnosti srečanja zaigrala ne ra lestvici, čeprav je potek verjetno slabo. Tako je njen pas mezmh te. cm skoraj prav položaj ostal se naprej skr ajdo njihovega zaključku obetal.»o kritičen ,n povrhu se s perspektivo poslabšanja v prihodnjem kolu, v katerem se bo pomerila z Udinese v julijskem derbiju v Vidmu. MEDNARODNI NOGOMET Italija-ZDA 8:0 za vojaško prvenstvo NUEHEniBERG, 9. — V tekmi za mednarodno vojaško prvenstvo je Italija premagala ZDA z 8:0 (6:0) in se uvrstila v finalni turnus. Za italijansko reprezentanco je to srečanje predstavljalo samo trening za nadaljnje borbe. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 1’ Pestrin, v 2’ Bean, v 13’ Bona, v 17’ Bean, v 37’ Pestrin, v 38' Bravi; v drugem polčasu v 14' Bean, v 30' De Robertis. Med najboljšimi v italijanskem moštvu so bili Carpane-si, Zaglio, Bean, Pestrin in De Robertis. Postava je bila naslednja: Mattrel (Alfieri); Losi, Sar ti; Zaglio, Grevi, Carpanesi; De Robertis, Bravi, Bona (Nat-teri), Pestrin, Bean. KOBURG, 9. — Zah. Nemčija (juniorji) - Avstrija (ju-niorji) 3:0 (3:0). BERLIN, 9. — Vzh. Nemčija (juniorji) - Anglija (juniorji) 4:3 (3:3). «»-------- NOGOMET V JUGOSLAVIJI Četrtfinalna srečanja za jugoslovanski pokal BEOGRAD, 9. ~ Včeraj so bila v Beogradu, Novem Sadu in na Reki četrfinalna srečanja za jugoslovanski nogometni pokal. V polfinale so se kvalificirali: Partizan z zmago nad Borcem iz Titograda (1:0), Crvena zvezda z zmago nad Lokomotivo z 2:1 (0:1), Vojvodina z zmago nad zagrebškim Dinamom s 5:1 (4:1) in Rijeka z domačo zmago nad Verteksom iz Varaždina s 4:2 (1:0). presen čenja. Tuko je na primer M lan izgubljal ves pivi polčas z 1.0 proti Alessandriji in šev drugem je z dvema goloma Altajinija preprečil da g i ni v vodstvu zamenjala Fiorentina, ki je medtem že imela 3 gole na boljšem v srei-nju z Interjem v Milanu. ki je bilo prav gotovo najvažnejše in najzanimivejše v tem kolu. Od tega Srečanje je bil namreč odvisen odgovor na sporno vprašanje o tem kdo je boljši in tudi od-potmi na vprašanje ali je In-ter sposoben igrati vlogo tret-iega v borbi za častni nasloP državnega prvaka, in odgovor je bil iasep: Fiorentina je kljub večji agresivnosti Inter-ja zmagala povsem zasluženo zaradi mnogo boljše kolektivne ipre, Inter pa je z zaostan. kom šestih oz. petih točk dokončno izrpadeH iz konkurence. MUIIIIII...........................min.....i ui.,1.nalil....■■■■■..... Žalosten derbi poslednjih na lestvici V zadnjih seku Triestina rešila točko je prehitel |u M* zaostanek za vodilnirha, ui Je samo za točko manjši od Inter jevega, mu ne dopušča mnogo višjih ambicij- Podobni*, praznina kot med Milanom in Fiorentino ttr Ju- ventusom in Interjem, zeva tudi med njima in dolgo vrsto, ki se začenja s Samp-dorio in končuje z Laziom, to je praktično med vso »zlato sredino* v kateri si vedno iste enajstorice skoraj po vsakem lenln bolj ali manj bistveno izmenjujejo mesta. Trenutno je na vrhu Sampdoria, ki je tokrat na dokaj la- Po golu Virgilija v 20’ je izenačil Bresolin v 44’30” drugega polčasa STRELCA: v drugem polčasu v 2»’ Virgili (To.), v 44’3#’’ Bresolin (T.). TRIESTINA: Rumich; Brach. Simoni; Tulissi, Bernardin, Rimbaldo; Del Negro, Szoke, Bresolin, Massei, Santelli. TORINO: Vieri; Cancian, Farina; Bearzot, Ganzer, Bo-nilaci; Crippa, Mazzero, Virgili, Marchi, Bertoioni. SODNIK: Marchese iz Neaplja. KOTI 4:2 (1:1) za Trid-stlno. GLEDALCEV 16.000. Za Trestino ie bilo srečanje š Torinom življenjske važnosti in logično bi bilo, da bi igralci vložili v igro vse svoje znanje, pa čeprav še tako skromno, in predvsem ves svoj trud, prizadevnost in borbenost. To. da kakšno razočaranje za 16 tisoč gledalcev, ki so bili pripravljeni podpreti svojo enaj-sforico v tej morda celo odločilni tekmi. Prisostvovati so tnorali igri, ki je spominjala prej na igro otrok na vaškem travniku kot pa na borbo prvorazrednih enajstoric države, ki ima za seboj vendar dokaj slavno nogometno tradicijo. Prikazani nogomet je bil dejansko negacija nogometa in niti nekaj osamljenih dobrih potez nekaterih posameznikov (Ganzer, Bernardin) ter srečni gol Bresolina v zadnjih sekundah igre, ni moglo popra- hek način Pvemauala šibrio in1 vili mučnega vtisa povrhu še okrnjeno Udinese -ledi ji je z dvema točkama manj Lanerossi, čeprav je tokrat na lastnem igrišču izgubil proti Napoti ju, ki se je po prsti polovičnih uspehov spet pruril .nekojiko višje. Vrsta se nadaljuje I Padovo in Bologno, katerih medsebojni obračun se je zaključil z zasluženo zmago osvežene Bologne (brez Vukasa!) z Bomo, kalečo j«' poraz flPnfi Juven-tusu pomaknil za dve mesti niže, zaključuje pa se z Genoo in Laziom, ki sta si prav v tem kolu precej popravila ra-hitične kosti, kar velja predvsem za Genoo ki je j.rinesla obe točki iz Barija, rta kateri kljub povrnitvi Abbadia in Leopardi ja v moštvo, skoraj ni mogla računati. J.n-o je na škodo Spala dosegel svojo no jvišjo interao zmago It Usnjena prv, nstva prvič -ado-pol ril svoje pristaše in se odmaknil nevarni coni, ki se ze začenja tik za njegovim hrbtom. Kje so vzroki za tako klavrno igro Triestine. Odsotnost treh titularcev (Tortula, Bru-nazžija in Degrassija), bolezen Bernardina in Szokea slaba fizična kondicija, kolektiven padec forme ali trema mladih? Verjetno je vsaka od • eh komponent prispevala svoj del-ž k razsulu enajstorice, kar pa še vedno ne opravičuje popolno odsotnost borbeno^ sti večine igralcev. Gledalci sj prav to dejstvo obsodili s salvami žvižgov, prav pa bi btlo, da bi jo na primeren način kaznovalo tudi vodstvo kluba, saj ima do tega vso pravico. Potrebni so namreč odločni ukrepi, sicer bo neizbežno treba dati slovo A ligi. Torino je bil vreden partner domačim. Od nekoč ponosa italijanskega nogometa, ni ostalo ničesar. V moštvu je sicer nekaj dobrih posameznikov, ki pa se v kolektivu izgubijo. Kljub temu pa je \ saj tokrat bil le za spoznanje boljši od Triestine. Igral je manj zmedeno, sicer pa z do- kaj odkrito težnjo po delitvi plena. Po tem nujnem uvodu lahko preidemo h kroniki. V prvih štirih minutah dva dokaj nevarna napada na obeh straneh z zaključnima streloma Brezolin in Mazzera mimo vrat. V 6’ lep napad Szokea, ki pa se je zaradi nepripravljenosti Masseija razblinil. Sledila je dolga stagnacija na sredini igrišča brez vsakih o-fenzivnih poskusov vse do 36', ko je Rumich zanesljivo ubranil Bearzotov strel v gneči. 2 minuti pred koncem polčasa je Santelli na Bresolinov predložek silovito streljal in žogo je vratar Vieri podzavestno odbil s prsi v kot. V prvih minutah drugega polčasa je imel Bresolin lepo priložnost za dosego vodstva. Na Tulissijev predložek je o-stro streljal v sam kot, toda dobro postavljeni Vieri je žogo prestregel. Tri minute pozneje je Cancian v zadnjem trenutku prekinil akcijo Šan-telli-Szoke s tem, da je žogo cdbil v kot. V 7' je Cancian zrušil Santellija na robu kazenskega prostora, toda kazen, ski strel je ostal brez učinka. Nato kakih 10 brezbarvnih minut in potem v 19’ prvi alarm za Triestino, ko je Mazzero po kazenskem strelu Farine poslal žogo v zgornji del droga. Minuto pozneje je Torino vodil z 1:0. Bonifaci je podal Virgiliju, ki je z velike daljave toda z nevarnim strelom v paraboli ukanil Rumicha. Torino se je poslej zaprl v obrambo in bi najbrž tudi obdržal vodstvo, če se ne bi odpovedal Ganzerju, ki se je zaradi pretegnjene mišice premaknil na krilo in prepustil mesto srednjega krilca mnogo manj uspešnemu Bearzotu. Triestina je pojačala svoj napad, ki pa je ostal konfuzen kot prej in 3’ pred koncem je manjkalo le za las, dh ni Virgili dosegel še drugi go’, kar pa je preprečil Rimbaldo na sicer malo korekten, vendar učinkovit način. Gledalci so že zapuščali stopnišča, ko je Triestina v zadnjih sekundah igre izenačila. Szoke se je z desne pomaknil na levo stran in skoraj z roba igrišča poslal pol-visoko žogo pred vrata kjer se je Bresolin vrgel na njo in jo z glavo poslal v mrežo. Takoj nato je sodnik Marchese odžvižgal konec, avtomatični aplavz gledalcev pa je kmalu zamrl v salvah upra. vičenih žvižgov na račun domačih gostov. BUENOS AIRES, 9. — V prvem srečanju južnoameriškega nogometnega prvenstva je Argentina premagala Cile s 6:1 (4:1). V drugem srečanju sta se pred 30.000 gledalcev pomerili reprezentanci Urugvaja in Bolivije. Zmagal je Urugvaj z visokim rezultatom [7:0. • * * SAN JOSE Dl COSTARICA, 9. — V mednarodni tekmi je Mehika premagala Costarico z 2:1 (21). Zaradi grobe igre Mehikancev so gledalci vdrli na igrišče in policija jih je morala razgnati s solfilnimi bombami. SMUČANJE Pokal «Wallberg» ROTTACH-EGERN, 9. — V slalomu za pokal Wallberg je zmagal Avstrijec Hinterseer s skupnim časom dveh spustov 88”, 2. Molterer (Avst.) 88”8, 3. Leitner (Avst.) 89”3, 6. Fill (It.) 92”2. V slalomu za ženske (proga 400 m, višinska razlika 150 m in 47 . vratc) je zmagala Nemka Bibl s skupnim časom dveh spustov 94”8, 2. Speri (Nem.) 95”5, 3. Jerta Schir (It.) 96”6, 4. Vera Schenone (It.) in Hofherr (Avst.) 97”. Pia Riva je padla. Smuk za ženske: 1. Hofherr (Avst.) 1’41”, 2. Pia Riva (It.) 1’42”, 3. Jerta Schir (It.) 1’43”8, 4. Meggl (Nem.) 1’44”4, 5. Speri (Nem.) 1’44”8 itd. • « » CHAMROUSSE, 9. — Na mednarodnem mladinskem kriteriju v alpskih disciplinah je v slalomu za kat. B (16-17 let) zmagal Italijan Felice De Ni-colo s skupnim časom 74”7 pred Senonerjem (It.). Jugoslovan Franjar je bil sedmi s časom 83”8. V kat. A (14-15 let) je zmagal Poljak Woyna s časom 76”2 pred Carlom Senonerjem. Svetovna lestvica alpskih smučarjev DUNAJ, 9. — Dunajski ted- nik #Welt am montag» je sestavil lestvico najboljših alpskih smučarjev, upoštevajoč rezultate mednarodnih tekmovanj na Lauberhornu, Hah-nenkamnu, Kandahar, «3-Tre» in v Chamonixu. Moški: 1 Karl Schranz (Avst.) 60 točk, 2. Jean Vuar-net (Fr.) 46, 3. Anderl Molterer in Egon Zimmerman (Avst.) 42, 5. Roger Staub (Šv.) itd. Zenske: 1. Erika Netzer (Avst.) 54, 2. Penny Pitou (ZDA) 47, 3. Jerta Schir (It.) 44, 4. Enne Marie Waser (Šv.) Kolesarska dirka Pariz - Nica - Rim Eraczyk vodi v kateri je zma Belgijec Van Aerde zmagovalec po točkak v prvem delu Pariz-Nica NICA, 9. — Spremembe, ki jih je prinesla včerajšnja 5. etapa kolesarske dirke Pariz-Nica-Rim, v kateri je v prvem delu na kronometer zmagal Anquetil, v drugem linijskem delu pa Favero, so trajale samo en dan in Francoz Saint, ki si je včeraj priboril belo majico prvega v splošni klasifikaciji glede na čas, jo je moral na koncu današnje šeste etape sleči in predati rojaku Graczyku, ki je losegel cilj s časom zmagovalca etape (Manosque-N.ica) Belgijca E-veraerta. Z današnjo etapo se je tudi končal prvi del dirke, katerega dejanski zmagovalec pa ni Giaczyk, pač pa Belgijec Van Erde, ki je zbral največ točk za plasmaje v posameznih e-tapah. Etapa Manosque-Nica je bila med vsemi dosedanjimi najtežavnejša, povrhu vsega pa je kolesarje oviral še močan veter, ki je tudi odločilno vplival na njen izid. Takoj po startu je skušal uiti Forestier, potem Janssens, Privat in Del-bergh, za njimi Picot, Jean Bobet, Monti in Groussard, toda zaman. Pri 41. km je sprožil svoj prvi napad Gra-czyk, ki je potegnil za seboj še številne druge in izzval takojšnjo reakcijo Sainta. Bil je kmalu ujet, toda 8 km pozneje je sprožil nov napad skupno z Angladejem, Defilippi-som, Bar one jem in Everaer-tom. 2 km kasneje so se tej petorici pridružili še Tognae-cini, Picot, Dotto, Derycke, Brankart, Jean Bobet, Impa-nis in Ferri. Njihov naskok je hitro naraščal in pri 60. km so imeli l^” prednosti pred glavnino. Saint, ki je uvidel nevarnost, je reagiral še enkrat pri 63. km s pomočjo Fa-laschija in po desetih kilometrih je bil njegov napor kronan z uspehom. Za to petnajstorico v vodstvu je glavnina nekaj časa nihala, potem pa je kakih 30 kolesarjev, med katerimi vsi najboljši, začela zasledovalno vožnjo in pri 103. km napravila konec pobegu, ki je za njegove pobudnike trajal celih 54 km, za Sainta pa 40 km. Toda mir v ospredju je tra- ................................................................................... iiiiiiitiimiiniiiiiliiii Mednarodna plavalna prireditev v Zagrebu Italijanski nastopili v plavalci Zagrebu Visoka zmaga vaterpolistov Mladosti nad Camoglijem ZAGREB, 9. — V soboto in v redečo so gostovali v Zn~ grebu italijanski plavalci aru-štva Alma Juventus iz Milana in vaterpolisti društva Rari Nantes Camogli. Nastopili so v zimskem bazenu «Mladosti« proti plavalcem in vaterpolistom istoimenskega društva. Italijanski plavalci so bili uspešni v vseh plavalnih disci-plinah razen v dveh, vaterpolisti pa so visoko izgubili proti zagrebškim z rezultatom 5:1. Doseženi rezultati so bili povprečni, kai je spričo dejstva, da se plavalna sezona v Evropi sploh še ni začela, ra- 43, 5. Betsy Snite (ZDA) 41. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Kanada, SZ in ČSR zmagale v srečanjih finalne skupine V tolažilni skupini neodločen rezultat med Italijo in Zah. Nemčijo PRAGA, 9. — Svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu je z današnjim dnem vstopilo v finalno fazo. Na glavnem zimskem stadionu v Pragi sc bile na programu prve tri tekme finalne skupine za plasma od 1. do 6. mesta, na treh stadionih v bližini Prage pa prve tekme za plasma od 7. do 12. mesta. V prvi dopoldanski tekmi je Kanada premagala Finsko z rezultatom 6:0. Zmaga Kanade r.i bila niti za trenutek v dvomu, vendar pa so Finci, ne glede na to, da so se Kanadčani štedili za prihodnje nastope proti težjim nasprotnikom, nudili nepričakovano dober odpor. V popoldanski tekmi sta se pomerili dokaj enakovredni moštvi SZ in ZDA. Po prvih dveh uravnovešenih tretjinah, ki so ju Rusi odločili v svojo korist samo - enim golom, so v tretji tretjini prevladali in si zagotovili dokaj visoko in morda celo previsoko izraženo zmago 5:1. V večerni tekmi finalne skupine je Češkoslovaška premagala Švedsko s 4U in si s :em skoraj že zagotovila vsaj tretje mesto za Kanado in SZ. V tolažilni skupini sta se kar dve srečanji končali neodločeni in sicer med Italijo in Zah. Nemčijo ter med Norveško in Švico, v tretjem pa je Vzh. Nemčija premagala Poljsko s 5:1. Italija si je zagotovila neodločen rezultat šele v zadnji tretjini. Tehnični rezultati: Finale od 1.—6. mesta: Kanada - Finska 6:0 (3:0, 1:0. 2:0) SZ - ZDA 5:1 (1:0, 1:0, 3:1) CSR - Švedska 4:1 (3:0. 0:1, 1:0 Finale od 7. do 12. mesta: Kolin: Italija - Zah. Nemčija 2:2 (0:0, 0:2, 2:0) Mlada Bojcslav: Norveška -S/ica 4:4 (1:2, 1:1, 2:1) Kladno: Vzh. NemčiJa-PolJ-ska 5:1 (3:1, 1:0, 1:0). Nadaljnji program finalne skupine: Torek: CSR - Finska (ob 14. uri), ZDA - švedska (ob 19.). Sreda: ZDA-Finska (ob 14.), SZ - Kanada (ob 19.). Četrtek: Kanada - Švedska (ob 14.), SZ - CSR (ob 19.). Petek: Švedska - Finska (ob 14.), CSR - ZDA (ob 19.). Sobota: ZDA - Kanada (ob 14.). Finska - SZ (ob 19); Nedelja: SZ - švedska (ob 14.), CSR - Kanada (ob 19.). Italija bo jutri (v torek) S-grala z Norveško. ANDREJ BUDAL VrToT Zupan Žagar U 20. 10. 2 občutkom vojaka, ki mora pred strogega poveljnika, ker je na straži zapustil svoje mesto, se je bližal Žagar drugi dan polkovnikovi sobi. V duhu je videl, kako plane srsenasti gospod in ga začne oštevati. Straža je pred njim odprla vrata in ga napovedala. Žagar je vstopil. Poveljnik se je sklanjal nad velikim zemljevidom, razgrnjenim čez vso mizo. Sprva se je zdelo, da prišleca ne vidi. »želite?* je nato spregovortl polkovnik nenavadno tiho in mirno, z očmi še zmerom nad zemljevidom. »Te dni ste na zapanstvu vprašali po nagni*, je deja Žagar plaho. »Imel setn dopust V družinskih- žadevah. Zdaj sem zopet na uslugo*. Poveljnik si Je potegnil desno dlan če* .plešo, kakor bi se hotel spomniti stvari, ki Jo je že davno pozabil »Ah da», se Je domislil, »nekih podatkov nam je bilo treba. No, ker vas ni bilo, smo opravili brez njih. Take stvan se morajo v fronti nemudoma reševati. Sicer pa v fronti ni dopustov — ali bi jih ne smelo biti*, Je končal pikro in hladno ter se znova zaglobil v zemljevid. žagar je pričakoval besnečo nevihto in se je zdaj čudil tei ledeni hladnosti. Postal je še malo, kakor bi ne vedel, ali naj še kaj zine. Videč, da se polkovnik sploh ne meni zanj se je nemo priKonll. Po vasi se Je žagarju zdelo, da ga ljudje ne pozdrav llajo več tako prijazno ko nekdaj. Naslednje dni je doznal, da g*, nekateri dolMjo pristranosti in sebičnosti. »Zdaj gre županu pšenica v klasje — pa ne tista, ki jo je omlatil*, je baje namigoval v gostilni kolar Zatojec, občinski mož, nekaj starejši od župana in pred leti ob volitvah njegov tekmec. »Za svoje ljudi zna skrbeti, za druge mu ni dosti mar*, Je pritegnil bajtar Sedmak. »Mene je dal zapreti*, Je pristavil Logar, »a če bi občinsko blagajno dobro pregledali, bi se najbrž pokazalo, da zar služi prej kdo drugi temnico*. »škoda*, je povzel Zatojec, »da je vojna in ni mogoče zahtevati novih volitev. Zdaj bi padli glasovi drugače ko zadnjič*. še zmerom je bilo v vasi nekaj takih županovih prijateljev, ki so te govorice zbirali in mu Jih iz škodoželjnosti donašali. Mihčevka j? kar očitno razglašala: »Žagarju bo odklenkalo in mu bo. Če je kaj pravice na svetu ga morajo brcniti*. . , Neko jutro v zgodnji jeseni, ko Je na vzhodu le nekajkrat počilo In je nato legla tišina na poljano, se je Žagar napotil v mesto do gosposke. »Kaj nam poveste, gospod Žagar?* Je vprašal obilen gospod, ki mu je pogled trudno preskočil ščipalnik na ravnem nosu in brez zanimanja obtičal na županovem obrazu. »Težko je zdaj županovati*, Je rekel Žagar. »Pri vas tudi zmerom poka, seveda?* »Zmerom ne, pa večkrat. A to ni najhujše*. »Ne? Kaj pa?» Pogled za ščipalnikom je oživel. »Prišel sem, da povem resnico*, je dejal Žagar odločno: «Tako ni mogoče županovati. Prosim, da me odstavite*. Oči za ščipalnikom so zazijale. »Da vas odstavimo?* se je začudil gospod počasi. Zakaj pa?» »Z vojaštvom so križi Poveljnik Je nezadovoljen z mano*. »Tako tako. Z vojaštvom. To je slabo. Vojaštvo je zdaj prvo Vojaštvo ukaže več kakor mi. Tudi pri nas ukazujejo oni Potrpeti je treba Saj vidite — za domovino gre. Kaj pa ste jim naredili?* »Nič. Ne zaupajo mi. Poveljnik me gleda kakrr psa*. »Morda se vam le zdi. To so nagli, viharni ljudje. Tudi tukaj včasih porohnijo. Pa se zopet unesejo. Potrpeti je treba*. »Ali se niso pritožili zoper mene?* »Do zdaj ne*. »Pa je še nekaj drugega, hujšega*, se je obotavljal Žagar. »Hujšega?* «Občina me ne mara*. »Vaške nevoščljivosti, vaški prepiri*, je zamahnil gospod. »Saj so vas izvolili*. »Zdaj me morda ne bi več. Zaman jim skuša človek ustreči*. »To je povsod tako. Povejte mi, kje je župan, ki ne bi imel kaj nasprotnikov?* »Nekaj jih je bilo zmerom tudi pri nas. Zdaj pa se zdi, da je večina proti meni*. »Kaj vam očitajo?* »Krivičnost, pristranost, sebičnost, nemarnost, izkoriščanje in kdo ve kaj še. Zahtevam uradno preiskavo*. »Zakaj pa vaši nasprotniki ne zahtevajo preiskave? Zakaj se sami ne pritožijo? Preiskave so v tem času drage in sitne. Zaradi takih splošnih očitkov jih ne bomo delali. Če vam kdo lahko dokaže krivičnost, sleparstvo ali poneverbo, naj se zgane. Počakajmo še malo. če imajo res kaj stvarnega proti vam, bodo že sami prišli. Vendar pa sodim, da se to ne bo zgodilo. Vsakdo naj vztraja na svojem mestu. Zdaj ni časa za osebno občutljivost*. Zadnje besede so žagarja zbodle. Ali je res tako občutljiv? Na poti iz mesta je razmišljal, ali je bilo prav, da je hotel odstopiti. Ali je res tako slaboten, da se mu zdi to breme neznosno? Ali se je res zadosti žrtvoval za svojo vas? Ali so vse pritožbe res le izliv tuje zlobe in ne morda tudi posledica njegove nezavedne malomarnosti? Sam nase je bil nevoljen, da je šel na današnjo pot. Vztrajati bi bil moral in vršiti po najboljši vesti svojo dolžnost. Prav ga je zavrnil gospod v mestu Z novo vnemo se je lotil vsakdanjih opravil. Posebno se je zavzel za vojne podpore družin, ki so imele svoje redi- telje pod orožjem. Tudi Mihčevki je priboril njenev pravico. .rx-.il. 1. _...i. • Včasih je svoje zadeve zanemaril, da je le drugi® ugodil Poveljnik ni bil več tako nasajen m osast z njim. Hudobni jeziki so se bili očividno obrusili in snov jim je po A-\ (Nadaljevanje *edl) zumljivo. Kljub temu ua je bilo nekaj lepih borb zaradi izenačenosti moči obeh klubov. Zagrebčani so nastopili brez dveh svojih najboljših plavalcev Žerjala in Dorčiča, ki sta zbolela, in zaradi tega v nekaterih disciplinah niso mogli uspešno konkurirati. Pač pa šobili izvrstni v vaterpolu in so svojega nasprotnika, ki je drugi najboljši vaterpolski klub v Italiji, povsem nadigrali. Odlikovali so se vratar Amšel ter strelca Jeger in Žužej, presenetil pa je mladi Jankovič. Tehnični rezultati: ZENSKE: 10« m hrbtno: 1. Malvano (AJ) 1’28”6, 2. Pelcer (Ml.) l’30’o, 3. Venturini 'AJ) 1’31 ”6, 4. Volčapšek (Mi.) 1’ in 43”2. 50 m metuljček: 1. Venturini (AJ) 36”4, 2. Tucci (AJ) 38”, 3. Varži (Ml.) 38”4, 4. Floršič (Ml.) 41”4. 4x50 m mešano: 1. Alma Juventus (Malvano, Tucci M., Tucci C., Venturini) 4’10”8, 2. Mladost 4’35"9. MOŠKI: 100 m hrbtno: 1 1. Pasi (AJ) 1’13”2, 2. Šavor l|U.) 1T6”9, 3. Soliani (AJ) 1T9”8, 4. Pavičič (Ml.) 1’21”9. 100 m prsno: 1. Tomičič (Ml.) 1T5”6, 2. Jamnicki (Ml.) 1T9”, 3. Sacchi (AJ) 1’20", 4. Giudici (AJ) 1’26”2. 4x100 m prosto: 1. Mladost (Jelašič, Jankovič, Volčanšek, Jeger) 4’10"8, 2. Alma Jrven-tus (Soliani, Pasi, Giudici, Bijlsma) 4’24”. VATERPOLO: Mladost Ca-mogli 5:1. Strelci: za Mladost: Jeger 2, Zužej 2 in Matošič. za Camogli: Parodi. Mladost: Amšel, Jankovič, Suste, Jeger, Ivkovič, žužej, A. Matošič Caniogli: Merello, Marciani, Žiberna, Biljsma, Parodi, Ca-prarulo, Tentori. SMUČARSKI SKOKI Norvežan Hoel prvi v Hoimenkoilenu OSLO. 9. — V samostojnih skokih v okviru smučarskega tedna v Hoimenkoilenu je pred 95.000 gledalci zmagal Norvežan Hoel pred Rusom Kamenjskim in Švedom Lind-kvistom. Italijan Nilo Zanda-nel se je uvrstil na 18. mesto. Rezultati. 1. Hoel (Norv.) 222,5 točk (68,5, 69), 2 Kameniski (SZ) 222 (66,5, 71,5), 3. I,indkvi't (Šved.) 221,5 (68, 70), 4. Mi-kaleson (Šved.) 221 (70,5, 67.5), 7. Glass (Vzh. Nem.) 219.5 (67,5, 68), 8. Otto Leodolter (Avst.) 218 (71.5. 66) itd. V skokih za kombinacijo je zmagal Šved Eriksson pred Norvežanom Stenersenom. Vrstni red v kombinaciji: 1. Stenersen (Norv.) 451,3 točk, 2. Gundersen (Norv.) 447,63, 19. Enzo Perin (It.) 413,30. SAPPORO, 9. — V smučarskih skokih v Sapporu na Japonskem je zmagal Japonec Koici Sato z 220 točkami in s skokoma 70,50 in 66,50 m. Finec Valkama je bil šele peti, TENIS Uspeh Italijanov na turnirju v Kairu KAIRO, 9. — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja za pokal narodov v Kairu je Merlo (It.) premagal Jugoslovana Jovanoviča s 6:8, 6:1, 6:4, Scholl (Zah. Nem.), ki je igral za Italijo, pa drugega Jugoslovana Panajotovi-ča s 6:4, 4:6, 6:3. V dvojicah sta Pietrangeli (It.) in Trevor (J. Afr.) premagala Warrena Jacksa (Avstralija) in Legensteina (Nemčija) g i7j:5, 6:2, jal samo 2 km, nakar letečem okrepčevalisču doma ušel DefilipP15-. je povlekel za seboj 5 , sarjev, ki so sodelovanj. prvem pobegu, in sicer u ^ ka, Everaerta, AnglaU^ roneja in Picota, nato f ^ Trueya, Bonarivo, Dar ^ Scudellara in Metro. " ------... — — .Hi it> km je bil Graczyk P ...rji - . Ura«, st‘,1 že nova »bela majica«, ^ zaostanek Sainta in S znašal 2T0”. Toda razlik« }t ubežniki in ostalimi se ( glo večala in v 134. km je znašala » y Pri 140. km je G%%p(l* luknjal zračnico in Darr mu je brez obotavljanja ^ ***“ j s~ uiti - ■« čil svoje kolo. Tako J ^ , v!... stavil »‘“i. czyk hitro vzposi Dai rri*si' vodilno skupinico, yjjgr pa je ujela glavnina P t{« nu na Esterel. Prav vzponu je Graczyk --u(io« vozil in na njegovo P-u »> je naskok vodečih P° „ •„( t 7’20”. Medtem si je_° orjir glavnini na vse načine . vi teu*r deval, da bi P°lac , jela1' kar pa mu je uspelo ^ jj). ,\ai pa mu jc — -j jv* cako da je v Cannesu p ,( km znašal njegov z še 5’50. vC£ji) Vse do cilja ni b' ®. ;e if sprememb in v Nici (,e)l gotovil etapno zmago 0j(j s finalnim sprintom. je sledila z zaostan vjjl in Saint je zdrknil (vja, na 7. mesto v splosm 4,02” za Graczykom. p 6. e»P' Vrstni red v nosque - Nica (2®^k®*'.,et, 2. Scudellaro (It-)- * - jfU 1. Everaert (Bel ) yrJjl^ Picot (Fr )- 5,jtj j Bonariva.J; (0fl' (Bel.), 4. Graczyk (Fr.’), T/„u> Ulrtttj & V * ■•'i * ,n 9. Defilippis Ut ), *•; s. ueimppis >-•— - Q.oV>!.i. (Fr.) vsi s časom z ,2,8? -11. Barone (Fr.) *3 A B'* vador (Sp.) 6’05 , kart (Bel.) 6’C" i4- ‘nnV cini (It.), (Bel.) 16. Scboubben > nato glavnina s ca karta. . dri' Odstopili so: Kete'eer (Bel.), ,, (Bel.), Van Dael« cke (Bel.) 30.44 2/ «»—* -V* ,vz"' Dirka po španskem Coppi k, Gismonji odstopita v ->• e,?f* P‘ni kl»si' Uon.pany v sp,osni jjeC . ■ActUt, 9. — ■ e' - ' Van L.003/ P*'vj ..lasit1^,. e-. ife Looy je zmagal no ŠP»!|I* kolesarske dirke P ,/ « Vzhodu«, Denia " jjors ,p km), pred rojako^, roja»“— njn)'! J som in Spancem.^® rVo t^ ki je tud: osvojil P,,;. v splošni kiasihk^t^pj s*j (f stopila Italijana smondi. Coppi S žrtev kolektivneiga rtaj^ je danes z.uiraj. » gteL mu je roka zaco V radi udarca. P se mu je oteklina in se pred cilte??wpii. m kov nasvet odsLi[a V ostalem )%»Vff etapa precej tezit 0, £ je potekala mon, spro j. je Kn Accor-^ pa-d, se je glav ‘‘ 5o ’]VF, v dva dela, I’°1C vrh. napad Belgijci 1^0rije) ‘A squeta (prve , vi dosegel ''ki1?'1! Companyjem. B za v®^ Looy je zaostaja JjVj°, i« za 1 “29", todu 2 "oStl v spustu jih ip cPrii nato v finalnem ■ tov.: etapno zm8*^ Fabbri pr*d. ' Tlirifl TURIN, 9. 7 ie zmagal v 4 : kolesarski ^‘"Ingo 'd 171 km dolgo Pr rexorV , vprečno hitrostjo sPrfoP>i uro. V lin« n a/jt prehitel CaRr'jj8 V J, 1 Pambinnca, R0 t;,jc«h V gt nija. Glavnina * z* ft sarjev je njej pa se jec Schepens MILAN, 9. se je odpovedal - kpr evropski P°kal’ jrs »V sko moštvo Ge.sirt trenutku spor°f'vaifP,)JfS,ll vratna tekma v ^ p .,t -■ stem ponoči ciffl .a\ Lil A strm uuiiw»-terenu Vodstv® ^ trdi. da ta tereno0,eK W stva za reden. in se je pri<°: žil« n« STANISLAVOV/ Ofl|0v°r pd v* Tiska tiskarski **v