PRIMORSKI DNEVNIK 4kl^Ba P^&na » gotovini Ano. Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. (9045) TRST, sobota, 22. februarja 1975 vuiMUrtòKì U-NEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiafra] v tiskarni «Doberdob» ? v^°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini fcisirara partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Maa KOMENTARJI 0 VLADNIH GOSPODARSKIH UKMSPIH j ])elegacija JJmje ItalijanOV 3.000 milijard za industrijo ,(l Islro in Reko n(lši dežoU kmetijstvo in šolske gradnje Za socialiste in komuniste so ti ukrepi nezadostni Stališče Kmečke zveze - Povišanje telefonskih tarif Va- . 21. — Vlada je včerajšnjo sejo posvetila predvsem nekaterim kat -u ?osPoc*arskim vprašanjem in sprejela ukrepe, na osnovi tos* n J'e določila več kot tri tisoč milijard lir «za okrepitev Drob T!?3*- Nakazar|i denar se nanaša na podporo industrijski v°dnji, izvozu, gradnji univerz in šol in kmetijstvu. kr/Ou komentarji o včerajšnjih u-'rePm so orerei izredno ugodno v glavnem trdijo, da iik' . 80 Pr®cej različni. Medtem ko ih ?®oiokristjani ®'®njujejo in £ ^ skoraj enoletne stroge var- koef ne P0*'*ike vlade, socialisti in nav ri"!-'5*'. Pa ne gledajo s takšnim n, U8eniem. Pri tem opozarjajo ianiL-e,S,V°' v^ac^a včeraj ni de-_ ° sprejela nobenega takšnega v epa' ki bi ne bil v strogi po-_ av' nadaljevanja politike pose-rori-i!19 posameznih in ločenih pod-nohl ^^ada torej še ni izdelala ni , oega svojega načrta za resnič-°i proti gospodarski krizi. To tudi dokazuje dejstvo, da ce- rflW,°tr0?nega b,aga še vedno na-DOVZroča in vplikn skrb za m"- Povzročajo veliko skrb tiara--Znj0 Prihodnost. Obenem pa stnr,sca30 cene in tarife vseh tistih ài: ,ev' ki jih upravljajo državne roge javne ustanove. Poleg te- ga je vlada sprejela ukrepe, ki jih je predlagal minister za delo in ki se nanašajo na uzakonitev zagotovljene plače in povišanja družinske doklade. V zvèzi z omenjenimi ukrepi je vlada vnesla v letošnji proračun nekaj sprememb, ker je bilo ugotovljeno, da bo imela na razpolago več denarnih sredstev zaradi večjega davčnega dohodka. Vlada pravi, da bo ta sredstva namenila izključno naložbam. V naložbe bo vlada na-mènda tudi denar, ki ga bo dobila zaradi povišanja poštnih tarif, vsaj tako zagotavlja pristojni minister. Isto naj bi veljalo tudi za telefonsko omrežje v zvezi s pravkar napovedanim povišanjem telefonskih tarif. O tem je danes razpravljal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, ki je odobril predloge o povišanju telefonskih ta- l,""'u„,l,MIIII>l|llniiiitmiiiniMiMMtiiiniiiuiiiinmmi!iinnMinnimimililMlHmuimnimnniR ] :,. ^ugOdnOStna kmetijska pOSOjila ^ODNONEMŠKI zunanji MINISTER V RIMU Rumor in Genscher o evropskih vprašanjih Zaskrbljenost zaradi ciprske krize - Položaj italijanskih elavcev v Zahodni Nemčiji - Genscherja sprejel tudi Moro rif in sprejel obveznost, da bodo sredstva, ki jih bodo dobili z višjimi tarifami, uporabili za okrepitev in posodobljenje telefonskega omre- j žja. Nove telefonske tarife, o katerih je danes razpravljal medministrski odbor za gospodarsko načrto-1 vanje, bo formalno določil medmi- j nistrski odbor za cene prihodnji j teden. Nove tarife bodo stopile v | veljavo 15 dni po objavi v Urad- j nem listu. Predvidevajo, da bo imela telefonska družba SIP v letos- ! njem letu za 30 odst. več dohod- j kov. To pomeni, da se bodo tudi j telefonske tarife poprečno povišale za 30 odst. Veliko važnost daje zakladni minister Colombo povečanju kreditnega sklada za izvoz na 1.400 milijard lir Po drugi strani pa so trgovci in industrijci že ugotovili, da je ta vsota nezadostna in da bi potrebovali letos za povečanje izvoza najmanj 2.400 milijard lir. Ministrstvo za kmetijstvo je danes objavilo sporočilo zvezi z zakonskimi ukrepi, ki jih je predložil minister Marcora na vče rajšnji vladni seji. še posebno važ nost daje vlada nakazilu 700 milijard in zu'3' ~ Namestnik kanclerja, je Hanc,|1rs?*n*s*;er Zahodne Nemči-prisnpi .Thetrich Genscher, ki je danes n? v Rim, je hjanskirpada Jeva* razgovore z 4ta-hioriern ZUnanj™ ministrom Ru- Se^ik vlade M0Pro.ga je tUdi Pred' ftumortem0! •rn.'Ld Genscher jem in sine označi'Jlh glasmk Farne-so bil; ndC11 K0*- «izredno koristne», ron^i uPosvečeni vrsti aktualnih ev-in ropskih Pa tub; lnf njednarodnih vprašanj, sov. pStanju dvostranskih odno-Posvetiia • Poz°rnost sta ministra de kato clPrskemu vprašanju, gle-^zjavo „e^a st? tildi dala skupno ECS, ’iy .kateri potrjujeta stališče danju 711Je .odo sprejeto na zase-v Dublin, arÙ'b ministrov skupnosti resirana Posebno zainte- *udi zarJa re®itev ciprske krize z Grčjjn ri, syojih tesnih odnosov bhko. kI, -inrčijo in ciprsko repu- ^ sta r»_____ •„ ki ga bodo v tem mesecu dobili ostali delavci v industriji in trgovini. enscher S<;a Pondarila Rumor in sPnštovarr 86 Evropa zavzema za ske npri^f neodvisnosti in zemelj-'"oenia h ak?jivosti CiPra ter je fazumnn ? ^.e treba poiskati spo-tev, [j; : trajno in pravično reši-Svetovanu t>° ooosoče doseči ■ «led Minic v Mehiki CIUDAD MEXICO, 21. — Podpredsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister Miloš Minic je prispel na uradni obisk v Mehiko. Na tiskovni konferenci po prihodu je med drugim povedal, da je izredno zadovoljen, ker se bo med o-biskom srečal tudi z mehiškim predsednikom Echeverrio in mu izročil osebno poslanico jugoslovanskega predsednika. Minic je mehiškim časnikarjem tudi dejal, da je predsednik Tito z zadovoljstvom sprejel povabilo mehiškega predsednika, naj s po- _ obema ciprskima Države EGS so tudi dresiranw posredovati med zain-cilja 1 stranmi za dosego te- Zunan- ^enja Janr)im'n'stra sta izmenjala f PO; Posebnim1 0 Pomiritvi v Evropi poudarkom na ženevski 0 varnosti in ^ ‘n na ri -----sodelova- e,?ergetskii, “ 'zPjcm vzhodu ter o P ju Parišifo vPyaaanjih v pričakova-ne konfPro„ tristranske pripravljal-vPrašanj iBnCD' Glede bilateralnih \tanie TaliioKUirnor Mrazil pričako-Nemčiji stL'.,.da bodo v Zahodni ?n’i|iU nos?"1.1 vse. da bi čimbolj JfPske izSPi;dlce rocesije na itali-tlCe traianii6^0^’, Predvsem kar se ne in uvaiir,-dok ade za brezposel-I?,kvalifikaJni Ja ^,ečajev za poklicno ftt’ da itali■J°' Genscher je pouda-■'P določbp i nskf delavce že ščiti-?aju z npm^°db.e 0 enakem trat-b°do ie v P^kuni delavci ter da PP^edice cwin™alni meri občutili Cer Pa ip mi PPP-ia Proizvodnje. Si-Si v ZahSstar tudi poudaril, da v kratkem ^e^??diji pričakujejo P® dejavnosti k\r oživitev produktiv-p tninister p V poPoldanskih urah Bonn. r Genscher odpotoval v doklad™ 0Jdra8ìnÌskì “oKladi za delavce jijali industriji deracijo 2|n V Med sindikalno fe-Pj>h industriiBVeZ°- malih in sred-P'San spor^p ®'7 •'P bil danes pod-nosti točke ri ° P°ent>tenju vred-o zajamčeni ^3ske doklade in ma Okrog finnPiaC1t Sporazum zani- ZaPosleni v rtH^.deiavcev, ki so P-!ih induLiivK0® malih in sred-Pienih , atrDskih podjetjih včla- Vseb'ni SDI Z0' VsGbina je enaka P*san s .kl Pe bil P°d- d,°m- SindikatincUStn° ?,n Intersin-?tv° za doenvn80 lzra,zili zadovolj-'ndustrijo Ssaj rKz,mal° in srednjo strijski dej^-h^o tudi ti induci deležni povišanja. obišče to prijateljsko državo. Na vprašanje, kdaj bo Tito obiskal Me-1 sedaj lahko vsaka stranka. namenjena kmetijskim posestvom ter povečanju rotacijskega sklada za živinorejo in nakup kmetijskih strojev. Ta zakonski odlok stopi takoj v veljavo. Ministrstvo pravi, da bodo mele deželne uprave glavno besedo pri izvajanju tega zakonskega odloka- Toda vsedržavna Kmečka zveza ni preveč navdušena nad včerajšnjimi vladnimi sklepi. V tej zvezi poudarja, da je treba tako za kredite kot za ukrepe o predelovanju vina v žgane pijače pripomniti, da so bili sprejeti prepozno in da so še vedno nezadostni. To velja še posebno za kmetijska posojila, o katerih Kmečka zveza pravi, da okrepitev in ra zvoj kmetijstva ni mogoče doseči 2 občasnimi ukrepi, temveč je treba korenito preurediti sedanji kreditni sisteaw-ki sloni na zastarelih pravilih, ki so skoraj izključno v korist veleposestev. Zato je tudi razumljivo, da je zveza veleposestnikov zadovoljna z vladnimi ukrepi. Veleposestniki so zadovoljni z vsoto, ki je bila namenjena za «posodobljenje kmetijstva». Zanimivo je tudi zabeležiti stališče socialdemokratov do ukrepov, ki jih je vlada včeraj sprejela na področju javnega reda. Socialdemokrati niso zadovoljni z ukrepi v korist poli cijskih sil, ki so za njih nezadostni. Socialdemokratski poslanec Belluscio je danes izjavil, da vlada ni upoštevala njihovih predlogov v tem po. gledu, čeprav so bili do nje vedno lojalni in zvesti. To pomeni, pravi socialdemokratski poslanec, da bo ki se- hiko, je Minic odvrnil, da bo do stavlja vladno večino, samostojno obiska prišlo «v kratkem», če bo prenesla svoja stališča neposredno v to le mogoče. j parlament. OB PROSLAVI PISATEUfl-REVOLUCiONflRJfl P. VORflNCfl Odličja Svobode zaslužnim prosvetnim delavcem Odličji sta prejela tudi dva naša zamejska prosvetna delavca: Edvin Švab m Silvan Križmančič - Skupno podelili 41 odličij Predsednik deželnega odbora Comelli pozdravlja člane delegacije Unije Italijanov za Istro in Reko, ki je prispela včeraj na obisk v našo deželo. Poročilo berite na 2. strani iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniHiiiiiniiiiniiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKUPŠČINA SFRJ 0 MEDNARODNIH GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH VPRAŠANJIH Akcija neuvrščenih držav v OZN za pozitivne spremembe v svetu Pomen ministrskega zasedanja neuvrščenih v Ha-Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s tujino vam (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2.1. — V jugoslovanski skupščini sta danes zasedala « bora za zunanjo politiko in za gospodarske odnose s tujino. Delegati so obravnavali poročilo jugoslovanske delegacije o 29. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, predlog jugoslovanskih izhodišč za ministrsko zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih, ki bo prihodnji mesec v Havani, in jugoslovanske gospodarske odnose s tujino. O delu 29. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov je obširno govoril stalni predstavnik SFRJ v svetovni organizaciji Jakša Petrič. Zasedanje je ocenil kot zelo dinamično in pomembno, saj Združeni narodi po njegovih besedah vse bolj potrjujejo svojo univerzalnost in v čedalje večji meri vplivajo na reševanje žgočih političnih in gospodarskih problemov v svetu. Neuvrščene države so v Združenih narodih postale pomem- ben dejavnik. Pokazale so svojo od-1 dežele v razvoju in nato v sociali-ločnost, da z delovanjem in krepit- stične države, medtem ko takšnih Varnostni svet o tiprski krizi NEW YORK,'21. — Varnostni svet OZN nadaljuje razpravo o ciprski krizi, v katero bo v prihodnjih Uj rah predvidoma posegel tudi generalni tajnik svetovne organizacije Kurt Waìdheim, ki je imel v prejšnjih dneh razgovore z grškimi in turškimi voditelji. Razprava v varnostnem svetu, ki mu trenutno predseduje kitajski predstavnik Huang Hua, se je začela včeraj s posegom bivšega -začasnega ciprskega predsednika in voditelja ciprske delegacije Kleridesa. ki je pozval varnostni svet, naj določi rok, v katerem naj Turčija umakne svoje čete z otoka v skladu s prejšnjimi sklepi svetovne organizacije. Dejal je tudi, da je potrebno omogočiti 200.000 ciprskim Grkom, da se vrnejo v svoje domove na ozemlju, ki je trenutno pod turško zasedbo. Grški predstavnik Carajannis je pozval OZN, naj prepreči razkosanje male neuvrščene države, ter obtožil Turčijo, da hoče odpraviti neodvisno ciprsko republiko. Po kratkem posegu turškega predstavnika je zastopnik turške skupnosti na Cipru Vadat Čelik zagotovil, da proglasitev avtonomne turške republike na otoku ne bo preprečila obnovitve razgovorov med predstav- niki obeh skupnosti za dokončno sporazumno rešitev ciprskega vprašanja. Zadnji je včeraj govoril sovjetski predstavnik Malik, ki je zahteval takojšnje izvajanje prejšnjih sklepov OZN in obsodil enostranske pobude turško - ciprskih voditeljev, ki da ogrožajo perspektive sporazumne rešitve. Malik je tudi predlagal, naj bi OZN poslala na Ciper svojo delegacijo, ki naj bi se prepričala o položaju na otoku. Na. sliki: predstavnik ciprskih Turkov Vadat Čelik (levo) med govorom v VS. Na desni je predstavnik švedske Rydbeck. vijo akcijske enotnosti vložijo še več naporov za pozitivne spremembe v svetu. Zato so se skupaj drugimi državami v razvoju uprle poskusom, da bi razbili njihovo e-notnost. Ti poskusi so prihajali s strani tistih sil svetovnega imperializma, ki jim ni povšeči očitno spreminjanje sil v svetu v korist miru in napredka. Jakša Petrič je posebej opozoril tudi na negativen vpliv nerešenih mednarodnih problemov (kot so kriza na Bližnjem vzhodu, položaj v Indokini, ciprski dogodki, poskusi uzakonitve pravice velikih do vmešavanja v notranje zadeve majhnih držav) na splošne svetovne razmere in mednarodne odnose v celoti. Jugoslavija pripisuje izjemen pomen ministrskemu zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih, ki bo prihodnji mesec v kubanskem mestu Havani. To je izrecno naglasil pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Berislav Badu-rina, ki je skupščinskima odboroma pojasnil predlog jugoslovanskih izhodišč za to zasedanje. Zunanji ministri 17 neuvrščenih držav, ki so članice koordinacijskega biroja, bodo v Havani razpravljali o uresničevanju sklepov alžirske konference voditeljev neuvrščenih, o nadaljnjem usklajevanju dejavnosti neuvrščenih in o pripravah na ministrsko konferenco, ki bo avgusta v Limi. Ministri bodo, kot je napovedal jugoslovanski diplomat, temeljito spregovorili tudi o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v svetu, med drugim o krizi na Bližnjem vzhodu, ki v bistvu dobiva čedalje širše razsežnosti, kajti kriza se je iz ozkega okvira problematičnih odnosov med agresorjem — Izraelom in njegovimi žrtvami — arabskimi državami razširila na dosti širše (po vsebinskih in zemljepisnih merilih) področje in zdaj zajema tudi razmere na Cipru, položaj v Perzijskem zalivu z iransko - iraškim sporom, celotno «naftno» problematiko in tudi zadnje dogodke v vzhodni Afriki. Skupščinska odbora za mednarodne politične in gospodarske zadeve sta tudi danes, kot že nekajkrat doslej, obravnavala tudi gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s tujino. Zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger, ki je dal uvodno obrazložitev, je posebej o-pozoril na težave, s katerimi se srečujejo države v razvoju v gospodarskih odnosih z razvitim svetom. Industrijsko razvite države so namreč zaradi resnih notranjih gospodarskih in družbenih problemov začele zapirati svoje tržišče, vendar ima — kot je dejal Ludviger — Jugoslavija še dovolj manevrskega prostora za gospodarsko sodelovanje s tujino. «Trgujemo s približno 120 državami z vseh celin, naše gospodarstvo pa uživa u-gled v svetu. Vse to daje ugodne možnosti za nadaljnjo razširitev gospodarskih odnosov v skladu z znanimi načeli naše zunanje politike,» je med drugim naglasil zvezni tajnik za zunanjo trgovino. Delegatom je sporočil tudi najnovejše podatke iz jugoslovanske zunanjetrgovinske bilance v letošnjem letu. Najbolj se je povečal izvoz v rezultatov ni, ko gre za razvite zahodne .dr|ave. Tutli' uvoz se še ne zmanjšuje tako kot je bilo predvideno, tako da je zunanjetrgovinski primanjkljaj še vedno velik. Dr. Ludviger je delegatom skupščine tudi povedal, da pristojni državni in drugi organi pripravljajo nove razbremenilne ukrepe za jugoslovansko gospodarstvo, ki se ukvarja z izvozom. V. B. RIM. 21. — Minister za finance Visentini sporoča, da bo kmalu imel poročilo na skupni seji senatnih komisij za finance in proračun, ki se sestaneta v torek, da razpravljata o vprašanju združitve družinskih dohodkov od dela zaradi obdavčenja. Kot je znano, sta bila o tem v senatu predložena dva zakonska osnutka, nistični. LJUBLJANA, 21. — Danes je republiška Zveza kulturno - prosvetnih organizacij v Ljubljani podelila odličja Svobode 37 zaslužnim prosvetnim delavcem in 4 organizacijam. Odličji sta prejela tudi dva naša zamejska prosvetna delavca: Edvin Švab in Silvan Križmančič. Slovesnosti, ki je bila v dvorani ljubljanskega magistrata so se u-deležili tudi številni ugledni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja, med katrimi so bili tudi: predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher z ženo Lidijo Šentjurc, Vida Tomšič in drugi. Letos je bila slovesnost podeljevanja odličij združena s proslavo pisatelja - revolucionarja Prežihovega Voranca, prvega predsednika zveze Svobod Slovenije, ki je umrl pred 25 leti. O življenju in delu Prežihovega Voranca je govoril Drago Druškovič. Na slovesnosti je pel Slovenski oktet. Odličja je podeljeval predsednik ZKPO Ivo Tavčar. Edvin Švab je prejel zlato odličje z naslednjo utemeljitvijo: «Zaslužni kulturno - prosvetni, pedagoški in družbeni delavec. Že vrsto let je med glavnimi pobudniki kulturno - prosvetnega življenja slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji, obenem pa je uspešno organiziral razne manifestacije. Več let je bil tajnik SPZ ter v tistem času občutno prispeval h kvalitetni rasti celotnega kulturno - prosvetnega življenja. Posebne zasluge ima za uvajanje novih metod dela v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, v katerem je ravnatelj. Aktivno se udejstvuje tudi v krajevnih upravnih ustanovah, kjer se še posebej zavzema za reševanje problemov kulturnega življenja.» Silvan Križmančič je prejel srebrno odličje z naslednjo utemeljitvijo: «Križmančič ima največ zaslug za obnovitev delovanja Glasbene matice v Gorici. Štiri leta je bil tajnik SPZ za Goriško. Na tem položaju je opravil pri utrjevanju včlanjenih društev pionirsko delo. Že 10 let vodi moški pevski zbor Jezero v Doberdobu, obenem pa poučuje na šoli Glasbene matice v Gorici.» Odličja Svobode je Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije za čela podeljevati pred tremi leti. S temi odličji daje javno priznanje in zahvalo za dejavno spodbujanje kul turnega življenja med delovnimi ljudmi za kulturno, socialno in nacionalno osveščanje Slovencev kjerkoli že žive, ne glede na državne meje. [z zamejstva so taka odličja doslej prejeli: zlato dr. Robert Hlavaty, prof. R. Bednarik, Mirko Kapelj in srebrno dr. Viljem Černo. Ta odličja imajo poseben družbeni pomen, čeprav so zgolj moralna priznanja, vendar pa se skozi njih izraža pri- delovnih ljudi, da je vprašanje kulture vprašanje dela in da sta svoboda kulture dve plati istega vprašanja, kajti osvobodilni boj delavskega razreda je bil vselej in je tudi danes kulturni boj. Tako je poudarjeno v utemeljitvi sklepa ZKPO o podeljevanju odličij Svobode. Branko Babič, ki je na včerajšnji slovesnosti obrazložil kriterije, po katerih so ocenjevali predloge za odličja, je med drugim dejal, da so «po mišljenju odbora letošnji predlogi dobro izbrani». V zvezi s predlogi za odličja, ki so prišli iz SRS, je med drugim dejal, da so občinski sveti Zveze kulturno - prosvetnih organizacij v sodelovanju z drugimi organizacijami resno in zavzeto pristopili k izboru kandidatov, kar se je odražalo tudi pri obrazložitvah posameznih predlogov. Vseh predlogov je bilo 94, odbor pa je izbral 41 kandidatov. Med izbranimi so bili tudi trije aktivni prosvetni delavci, ki se udejstvujejo v slovenskih kulturnih društvih v Zagrebu, Karlovcu in na Reki. M. K. Edvin Švab se demokristjanski in komu-1 znanje, da kultura ni samo stvar posameznih ustvarjalcev, temveč vseh Silvan Križmančič iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||(||l||l|||,|||„|,ll|lllnimill||||ll||||||ia V INTERVJUJU ZA KOPRSKO TELEVIZIJO Dr. Vilfan o teži manjšin v evropskem sodelovanju Eden bistvenih pogojev pri reševanju manjšinskih vprašanj je priznanje nedotakljivosti državnih meja B- r\ > KOPER, 21. — V intervjuju za koprsko televizijo je dr. Joža Vilfan, ugledni primorski protifašistični borec in zvezni poslanec SFRJ, na vprašanje zakaj pridobiva manjšinsko vprašanje težo v evropskem sodelovanju, dejal: «Pojav vprašanja narodnih manjšin v današnji Evropi je posledica vsega današnjega razvoja. Ta razvoj po eni strani pomeni povezavo vedno večje celote, z druge strani pa pomeni uveljavljanje in s tem tudi določeno samostojnost sestavnih manjših delov teh celot in celo posameznikov. Med drugim lahko tudi deklaracijo o človekovih pravicah štejemo kot izraz te komponente vsega današnjega razvoja. In seveda u-veljavljanje posameznika pomeni potem uveljavljanje posameznika kot celote, to se pravi, tudi kot pripadnika določene skupnosti, ki ima svoje zgodovinske, predvsem jezikovne in kulturne posebnosti, uveljavljanje posameznika kot pripadnika naroda. Pri tem pa je seveda značilno, da se državne skupnosti in narodnostne skupnosti v današnjem svetu ne pokrivajo. V smislu demokratičnega razvoja pa je, da mi ne iščemo potem rešitev konfliktov, ki nastajajo zaradi tega nepokrivanja, niti v raznarodovanju narodnih manjšin, niti ne v menjanju državnih meja. Moramo iskati rešitev v tako organizirani Evropi, ker zdaj mislim predvsem na Evropo, ki bo dovoljevala skupno obstajanje obeh teh skupnosti, države in naroda. Za u-stvarjanje takih pogojev je gotovo eden bistvenih pogojev priznanje nedotakljivosti državnih meja. Na vprašanje pa, zakaj Jugoslavija posveča manjšinam še prav posebno pozornost, je dr. Joža Vilfan dejal: «O Jugoslaviji se večkrat reče, da je svet v malem. Pri tem se misli navadno na to, da mora Jugoslavija v svojih okvirih, v svoji notranjosti reševati vprašanja, ki obstajajo v današnjem svetu med državami, in se navadno meri pri tem na probleme ekonomskega razvoja, na odnose med razvitimi in nerazvitimi ali manj razvitimi. Mislim, da se v določenem smislu lahko govori o Jugoslaviji kot o svetu v malem tudi kar zadeva problem «država -narod». Jugoslavija, naša federacija, ima 6 republik, od teh jih je 5 to, kar imenujemo «narodno državo» v tradicionalnem smislu Slovenija, Hr-vatska, Srbija, Čm gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina je država treh narodov ali morda dveh narodov in ene nacionalnosti: Srbov, Hrvatov in Muslimanov. Razen tega poleg Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in Makedoncev živi pri nas še mnogo nacionalnosti, v večjem številu Madžari in Albanci, v manjšem številu še druge, med njimi tudi Italijani. Tako je za nas, Jugoslavijo, problem «narod - država» na dlani. Mi mislimo, da ta problem dobro rešujemo in nekaj pove že to, da mi ne govorimo o narodnih manjšinah, mi govorimo o nacionalnostih in pri tem imamo kot cilj — nalogo demokratizacije države, dokler bo država potrebna, dokler ne bomo države prerasli, vsaj države v današnjem smislu. Na zadnji vladni seji so sprejeli vrsto ukrepov za okrepitev gospodarstva, vsaj tako pravijo gospodarski ministri. Ti ukrepi predvidevajo določitev več kot tri tisoč milijard lir za podporo industrijski proizvodnji, izvozu, gradnji u-niverz in šol in kmetijstvu. Vlada je sprejela še druge ukrepe, ki se nanašajo na javni red in na spremembo letošnjega proračuna. Gospodarski ukrepi, ki so bili sprejeti, so naleteli na razne komentarje. Demokristjani ki jih v celoti sprejemajo, trdijo, da bodo okrepili gospodarstvo in preprečili recesijo v letošnjem letu. Socialisti in komunisti pa niso tako navdušeni ter opozarjajo, da se je vlada ponovno zatekla k občasnim u-krepom in posegom na posameznih in ločenih področjih. Že četrti dan procesa se je Ber-tolijeva «resnica» o pokolu pred milansko kvesturo, v katerem so bile 4 osebe ubite 46 pa ranjenih, sesula v prah spričo teže pričevanj številnih očividcev. Samozvani anarhist je doslej trdil, da je prišel pred kvesturo ob 10.40 tik pred zaključkom svečanosti v spomin komisarja Calabresija, številni očividci pa so ga opazili v Ulici Fatebenefrateili že dobro uro prej v spremstvu dveh oseb. Za nameček so ljudje, ki so poznali a-tentatorja od mladih nog, še pribili, da Bertoli duševno ni zrel in da je nesposoben avtonomnega presojanja in odločanja. Na uradni obisk v našo deželo je prispela delegacija Unije Italijanov za Istro in Reko. Sprejeli so jo predsednik deželne vlade Comelli .deželnega sveta Pittoni, župan Spaccini. Obiskali pa so še GMT v Boljuncu in slovensko gledališče. V uvodnih pozdravih so vsi poudarili pomen čimbolj tesnih stikov manjšin z matičnim nardoom za njihov kulturni razvoj ter posredno poglabljanje prijateljstva med sosednjimi državami. PRVI DAN OBISKA ODPOSLANSTVA UNIJE ITALIJANOV ZA ISTRO IN REKO V NAŠI DEŽELI sinoči premierska predstava Nezamenljiva vloga narodnosti za zbliževanje in razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo Poudarjen pomen tesnih in stvarnih odnosov italijanske manjšine v SFRJ z matičnim narodom Sprejemi pri predsedniku deželne vlade Comelliju, predsedniku deželnega sveta Pittoniju in županu Spacciniju ■ Ogled GMT in pozdrav dolinskega župana ■ Srečanje v slovenskem gledališču tudi za mir v Evropi. Pittoni je dejal, da je lahko zadovoljen s tem, kar je bilo storjenega v tem evropskem kotičku in kar je bilo mogoče, v zapletenin pogojih, storiti v korist tu živečih narodnih manjšin. Pittoni je, na koncu, še predal delegaciji svoj pozdrav Italijanom v Istri in vsem jugoslovanskim narodom. V svojem odgovoru je prof. Ferri poudaril že obstoječe stike med u-stanovami tostran in onstran meje ter izrazil upanje, da se bodo trdni in ustaljeni stiki z obmejnim pasom Slovenije razširili tudi na Hrvatsko in sploh na celo Istro, kar naj omogoči «večjo občutljivost za vzajemno reševanje vprašanj obeh narodnih skupnosti». S tem se je zaključil dopoldanski del obiska. Delegacija je odšla na kosilo, ki so se ga udeležile deželne oblasti, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Renko, italijanski konzul v Kopru Messina, predstavnik urada zunanjega ministrstva Bonetti, rektor tržaške univerze de Ferra, ravnatelj SSG Tavčar in drugi. Po kosilu je delegacija Unije Italijanov odšla na ogled tovarne velikih motorjev v Boljuncu, kjer je goste pozdravil dolinski župan Lo-vriha. Opozoril jih je, da stoji tovarna v občini, ki je pretežno naseljena Prvi dan uradnega obiska delegacije Unije Italijanov za Istro in Reko v naši deželi je potekal v znamenju izredno intenzivnih stikov, razgovorov in obiskov, ki dokazujejo ne samo pomen tega obiska, temveč širino odnosov, ki jih italijanska .narodna skupnost v Jugoslaviji navezuje z demokratičnimi organi sosedne dežele Furlanije - Julijske krajine v okviru konstruktivnega odnosa med manjšino in njenim matičnim narodom, kar je rezultat večjega razumevanja in tesnejšega sodelovanja. Tokratni tridnevni obisk v Furlaniji - Julijski krajini pomeni, v bistvu, kronanje prvega srečanja, do katerega je prišlo julija lani med tržaško manjšinsko konferenco. Tedaj so se zastopniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji in deželnih oblasti Furlanije - Julijske krajine dogovorili o poglobitvi teh stikov, ki ne pomenijo samo večjega razumevanja za življenje in delo Italijanov v Jugoslaviji, temveč tudi obogatitev teh odnosov na vseh ravneh sodelovanja. Delegacijo Unije Italijanov, ki se bo tri dni mudila v naši deželi, vodijo predsednik prof. Luigi Ferri, podpredsednika prof. Fusilli, Glavi-na ter tajnik prof. Illiasich. V odposlanstvu so še predsedniki umetniške skupnosti Scher, kulturne skupnosti prof. Pellizzer in šolske skupnosti prof. Tamburin, predstav- ; niki skupnosti iz Kopra, Pirana, U-maga, Buj, Poreča, Rovinja, Vinja-na, Labina, Pulja, Izole in drugi, urednik reške «La voce del popolo» Lettisi urednik koprskega radia Battelli in ravnatelj italijanske drame I Petrali. j Delegacijo je v dopoldanskih urah f sprejel predsednik deželne vlade dr. Comelli, s katerim so bili podpredsednik De Carli ter odborniki Coloni, Berteli, Mauro in Volpe. Predsednik deželne vlade Comelli se je v svojem pozdravu spomnil prvega stika med lansko konferenco o manjšinah in podčrtal pomen tega obiska, ko dežela Furlanija - Julijska krajina navezuje stik z italijansko manjšino, ki v jugoslovanskem samoupravnem sistemu uživa samostojnost interesne skupnosti in uveljavlja svoje težnje. Odnos z matičnim narodom, z lojalnostjo do države, v kateri živi manjšina, bogati razvoj manjšine in samo večino ter je obenem dejavnik prijateljstva na mednarodni ravni. Comelli je v svojem pozdravu o-/msnil: zgrešene nacionalistične poj-.me preteklosti iri nato dodal, da je dežela- Furlanija - Julijska krajina v svojem odnosu do slovenske manjšine v Italiji pripravljena «sprejemati potrebe po večjih svoboščinah in avtonomiji, kjer prihajajo pač do izraza», čeprav so ji pristojnosti močno omejene. V svojem odgovoru je prof. Ferri poùdaril vlogo in rast italijanske skupnosti v socialistični Jugoslaviji in izrazil upanje, da bodo taki stiki postali trajni, obenem pa željo, naj javnost matičnega naroda izrazi do Italijanov v Jugoslaviji večjo odprtost, večje razumevanje. Ferri se je skliceval na vlogo Unije Italijanov, ki jo določata nova zvezna u-stava in program ZKJ. Nova ustava Jugoslavije, je dodal, nam je dala sredstva za rešitev preostalih odprtih vprašanj naše skupnosti. Zaključil je z mislijo, da bodo prijateljski stiki naše dežele s SR Slovenijo in SR Hrvatsko samo koristili še nadaljnjemu razvoju italijanske skupnosti v Istri in na Reki. Zatem je odposlanstvo odšlo iz palače deželnega odbora v dvorano deželnega sveta na Oberdankovem trgu. Tu so goste pričakali predsednik sveta Pittoni s tajnikoma Co-gom in Lovriho. Pittoni je v svojem pozdravu poudaril, da je namen tega srečanja tudi «dati nov impulz odnosom med obmejnimi deželami ter še posebej med Italijo in Jugoslavijo», kajti prav «v tej perspektivi je nezamenljiva vloga narodnih manjšin». V korist narodnih večin pa je omogočiti manjšinam tako posredniško vlogo, ki deluje ZARADI NEODGOVORNEGA ODMETAVANJA CIGARETNIH OGORKOV? s Slovenci, ki v Italiji ne uživajo vseh pravic in so razdeljeni, v tem oziru, na tri kategorije. Kot primer je navedel deželni svet, kjer ni dovoljena raba slovenščine. Verjetno imate tudi v svoje probleme, je zaključil, toda v socialistični Jugoslaviji so vaše osnovne pravice zajamčene. Iz Boljunča je odposlanstvo odšlo v Trst, kjer ga je sprejel v občinski palači župan Spaccini s svojimi sodelavci v odboru. Spaccini se je spomnil svojih obiskov v Istri, razgovorov z občinskimi upravitelji iz Pulja, reševanja skupnih vprašanj in sploh prijateljskih stikov, ki so plod politične volj; in dozorevanja spoznanja o vlogi narodnih manjšin, ki so dejavnik zbliževanja in vodijo k zaščiti in razvoju manjšin samih, pa čeprav v različnih družbeno - političnih okvirih. Tudi Spaccini je poudaril pomen tega obiska in izrazil upanje, da bo prijateljstvo med sosednima državama zgled za Evropo. V svojem odgovoru prisrčnemu pozdravu tržaškega župana je prof. Ferri povabil upravitelje tržaške občine, naj vrnejo obisk v Pulju, za kar je bil izrecno pooblaščen. Ura se je nagibala k večeru, ko so odposlanstvo italijanske manjšine odpeljali v Kulturni dom v Ulici retromo, kjer so ga sprejeli predsednik Stalnega slovenskega gledališča prof. Tavčar, ravnatelj Benede-tič in igralci. Prof. Tavčar je gostom razkazal Kulturni dom ter nato orisal dejavnost slovenskega gledališča, njegove tradicije in težave, s katerimi se še dandanes bori, čeprav kaže, da bodo vprašanja končne publicizacije naše gledališke hiše končno vendarle rešena. V svojem odgovoru na ta pozdrav je prof. Ferri izrazil upanje, da bodo ti stiki med italijansko skupnostjo in deželnimi organi Furlanije-Julijske krajine pripomogli k razvoju prijateljskega sožitja in v tem okviru tudi rešitvi odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji. Zvečer si je delegacija Unije Italijanov za Istro in Reko ogledala v osrednjem tržaškem opernem gledališču Verdijev «Falstaff». Drugi dan obiska delegacije Unije Italijanov se bo začel danes dopoldne s srečanjem na pokrajini, kjer bo zastopnike italijanske manjšine sprejel dr. Zanetti. Takoj zatem jih bo sprejel vladni komisar in tržaški prefekt dr. Di Lorenzo. Sledili bodo uradni pogovori delegacije s predstavniki deželne vlade, v popoldanskih urah pa obisk umetniške zbirke v Vili Manin pri Passarianu ter videmske fakultete za tuje jezike. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii|||l||l||,,|||rrl,lll||||||||||||||||J S PREDSINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA Pod pritiskom hude burje ogromen požar nad Dolino Gorelo je v vsej okolici - Vsi razpoložljivi gasilci so se do pozne noči borili s plameni Dramatičen obroč požarov je včeraj zajel vso okolico in predmestja. Huda burja je ponekod požare tako razvnela, da jih do pozne noči niso mogli pogasiti in niti omejiti, kljub naporu vseh gasilcev iz mestne centrale, iz postojanke v pristanišču ter z openske in miljske izpostave. Zvečer so bili gasilci tako angažirani, da je ostala na razpolago za morebitne druge posege samo skupina 12 gasilcev v mestu, vsi ostali pa so se borili s požari v okolici. Zaradi izredno obsežnega požara nad Dolino, ki je zajel borov gozd nad vasjo in se razširO vse do meje, so priskočili na jugoslovanski strani na pomoč tudi koprski gasilci. Dela je bilo od zgodnjega jutra: ponekod se je odkrušil omet od hišnih pročelij, zaradi hude burje so se tudi vneli dimniki, vendar je bilo že zjutraj največ težav s po- .. žari. Suha trava in grmičevje je j sekcije Germano Švara. Pokrajin-zagorelo pri Miramaru, na Škorklji. ! sko vodstvo KPI bosta zastopalo pri Križu, ob Trbiški cesti pod Ka- j prof. Monfalcon m Lucijan Pa tinaro, pri Trgu Giarizzole, nad Ru-1 dovan. meno hišo ter med Reško cesto in Montebellom. Plameni pa so se nai-bolj razširil pri Boljuncu in na hribu nad Dolino in Prebenegom, kjer so zagorela visoka borova drevesa, da je nebo razžarelo in je bil videti pordečen nebesni svod v samem mestnem središču. Do pozne nočne ure gasilcem ni uspelo, da bi ta dva požara pogasili; zlasti požar nad Dolino je uničil ogromno gozdno površino. Drevi kongres dolinske KPI V Dolini bo drevi kongres občinske sekcije KPI, na katerem bodo obnovili vodilne organe ter izvolili delegate na četrtkov pokrajinski kongres tržaške federacije. Uvodno poročilo na zboru, ki bo v dvorani društva «Valentin Vodnik» ob 20. uri, bo prebral tajnik ga abonmaja v Gorici s sodelova- di, ki potrjuje določeno zrelost na-njem Slovenske prosvetne zveze in j ših dijakov in ki je stvarno pome-Zveze slov. katoliške prosvete, ì tula zametek za konkreten dialog Občuten prispevek Glasbene matice k bogatitvi kulturnega življenja Dosedanji poskusi za dosego statusa javnosti brez otipljivejših rezultatov - Bogata koncertna dejavnost Naša osrednja glasbena ustanova, speh predstavlja uvedba koncertne-1 vorimo o koristni in uspešni pobu- Glasbena matica je predsinočnjim ' " ’ ................ ‘ priredila svoj redni občni zbor. Kot je za takšne dogodke običaj, so odborniki, strokovno osebje šole ter članstvo pregledali uspehe in težave od zadnjega občnega zbora ter se obenem zazrli v probleme, načrte in upe za bodočnost ustanove. Marsikaj od predsinočnjim izrečenega je bilo že večkrat premleto, marsikatero načeto vprašanje pa je bilo novo. Osnovno vprašanje, s katerim se je občni zbor? spoprijel,! je bilo podržavljanje šole. O tem je izčrpno spregovoril najprej predsednik Dušan Hreščak, ki je orisal vse dosedanje napore odbora, da bi ugodno rešil to vprašanje. Moral pa je obenem ugotoviti, da so ostali vsi dosedanji poskusi v glavnem brez otipljivejših rezultatov. Ostaja sicer še vedno ustrezna politična obveza strank levosredinske koalicije, a pot do rešitve pa še ni jasno začrtana. Dozorel je trenutek, je ob tem dejal predsednik Hreščak, ko moramo pristopiti k izvajanju koordiniranega pritiska na vseh ravneh, da pospešimo pozitivno rešitev vprašanja, ki je življenjskega pomena za utrditev in nadaljnji razvoj glasbene vzgoje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predsednik je ob tem omenil, da so imeli pred dnevi razgovor s poslancem Škerkom, ki bo naslovil na prosvetnega ministra pismo ter ga vprašal, kako je s priznanjem statusa javnosti in v kakšni fazi je ta postopek, obenem pa bo odbor GM spet zahteval neposreden razgovor s pristojnim ministrom. O ostali dejavnosti Glasbene matice v pretekli sezoni sta podrobno poročala tako tajnik Adrijan Semen kot ravnatelj šole dr. Gojmir Demšar. Tajnik je najprej naštel vse prireditve in gostovanja v pretekli poslovni dobi. Že iz samih številk je razvidna razgibanost dejavnosti šole. Najbolj razveseljivo pa je, da so ti napori dosegli ne-sluten odziv občinstva. Poseben u- Tajnik Semen se je zadržal tudi pri nekaterih težavah predvsem finančnega in kadrovskega značaja. Glede bodočih načrtov je poudaril, da bi morali koncertni sezoni 1975-76 za Trst in Gorico ostati na visoki umetniški ravni. Dejal je, da bodo zastopniki vrhunski umetniki iz Jugoslavije ter domači glasbeniki, predvsem pa orkester G M,'ki je bil tudi v pretekli sezoni deležen laskavih ocen. Obenem pa bo skušala G M okrepiti in razširiti sodelovanje in zbližanje z drugimi, predvsem italijanskimi u-metniškimi krogi. Na koncu je tajnik spregovoril še o proslavljanju 30-letnice osvoboditve. V tem okviru bo GM priredila 17. in 18. aprila v Trstu in Gorici abonmajski koncert Ak. pevskega zbora «Tone Tomšič». Obenem L . priredila šolski izlet na Dolenjsko z obiskom Baze 20 ter dvema nastopoma gojencev v Novem mestu in Črnomlju. Ob zaključku šolskega leta pa bo akademija v Kulturnem domu s sodelovanjem Orkestra GM, pevskega zbora «Kraški slavček» in gojencev — solistov. Tajnikovo poročilo je dopolnilo poročilo ravnatelja GM dr. Demšarja, ki je najprej naštel nekaj podatkov o delovanju šole. V Trstu, Gorici ter v podružnicah v Devinu, Dolini, Nabrežini, na Proseku, v Sovodnjah in Trebčah obiskuje individualni pouk 340 gojencev; če k temu prištejemo še predšolsko glasbeno vzgojo, presega obisk 400 gojencev, ki sodelujejo obenem v komornih ansamblih, v treh otroških pevskih zborih, 6 harmonikarskih ansamblih ter gojenci višjih letnikov tudi v Orkestru GM. Dr. Demšar je nato omenil številne uspehe tako skupin kot posameznikov na raznih tekmovanjih ter naštel najbolj uspela gostovanja, posebej pa je poudaril uspeh glasbenih prireditev na raznih slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Po blagajniškem poročilu, ki je pokazalo na občuten deficit šole, se je razvila kljub skromni udeležbi članstva živahna in izčrpna razprava, ki je v marsičem poglobila in dopolnila poročila odbornikov. Predvsem je izzvenela želja po kadrovski razširitvi GM ter po okrepitvi glasbene vzgoje na vseh slovenskih šolah, kjer tudi sami šolniki posvečajo premalo pozornosti tej veji umetnosti. V razpravo je posegel tudi tajnik SPZ Kalc, ki je prinesel pozdrave organizacije ter izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med obema sorodnima organizacijama. Občni zbor je nato izvolil nov odbor. Izvršni odbor sestavljajo Dušan Hreščak, Miloš Kodrič, Adrijan Semen, Miran Kuret, Janko Ban, Valter Brus, Janko Cotič, Vladimir Kariž, Edmund Košuta, Ivo Magajna, Andrej Markon, Miloš Pahor, Deziderij Švara in Vladimir Švara. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dušan Košuta, Boris Možina in Niko Mermolja, za namestnika pa Duša Kosmina in Kamil Košuta. NA POBUDO DIJAKOV LICEJA Živahno zborovanje o volilnem programu Včeraj so dijaki slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja priredili v šolskih prostorih na Vrdel-ski cesti javno zborovanje, ki je nekako zaključilo priprave na nedeljske volitve v nova šolska tele-jsa. Brez dvoma lahko ob tem go- med tremi najpomembnejšimi kom ponentami šoie, t.j. med dijaki, starši in profesorji. Z zadovoljstvom smo predvsem u-gotovili, da je bila udeležba na včerajšnjem zborovanju dokaj številna, kar ponovno dokazuje zavzetost za usodo in razvoj naše šole.' Zborovanje je pričel predstavnik dijakov Sergij Kukanja, ki je prikazal osnutek programa enotne liste znanstvenega liceja, ki je istočasno tudi program trgovske akademije. Kukanja je obrazložil dijaška stališča in namen zborovanja, ki naj bi bil ta, da dijaki neposredno spoznajo in primerno upoštevajo mnenja in kritike profesorjev ter staršev. Zatem pa se je vnela živahna razprava, v katero so posegli nekateri prisotni profesorji ter več staršev. Mnenj in stališč je bilo seveda več, nekatera so si tudi v določeni meri nasprotovala, v glavnem pa je jasno prišla do izraza skupna volja po izboljšavi šolskega sistema. Radi bi predvsem opozorili na dejstvo, da so mnogi izrazili prepričanje, da mora naša slovenska šola dati svojim dijakom nekoliko več, da jim mora torej pomagati, da postanejo zavedni pripadniki manjšine in da tudi po dokončani šoli živijo v naši skupnosti in ki ji nekaj nudijo. Program srečanja antifašističnih žena v Rižarni Za jutrišnji dan prireja Zveza žensk Italije svečano proslavo 30-letnice osvoboditve izpod nacifaši-stičnega jarma, ker želi s tem še posebej poudariti vlogo žena in njihovih organizacij v narodnoosvobodilnem boju. Osrednji del svečanosti bo v Rižarni, kamor bodo zbrane prišle v sprevodu izpred nogometnega stadiona pri Sv. Ani. Sprevod bo krenil ob 10.30, v Rižarni pa bo pol ure kasneje zborovanje, na katerem bosta spregovorili članica osrednjega vodstva ZŽI-UDI Marisa Passigli, v slovenščini pa Nadja Pahor. Sledila bo kulturna akademija, lepljenka poezij, pesmi in pretresljivih pričevanj iz tistega časa, ki jih bodo podali Ludovica Modugno, Leli Nakrstova in Stane Raztresen. K manifestaciji so se pridružile ženske organizacije iz Celovca, Beograda, Ljubljane, Reke, Nove Gorice, Kopra, Sežane, Tolmina, nato še iz Trsta, Milj, Zgonika, Nabrežine in Palmanove. Izmed predstavnikov oblasti sta se vabilu odzvala predsednika deželne vlade Comelli in sveta Pittoni, predstavniki kulturne in politične javnosti, borčevske organizacije, delavske stranke, sindikat CGIL, AGLI, SKGZ, judovska ženska zveza, predstavnik Rus-seloveea sodišča in druge osebnosti ter ustanove. V popoldanskih urah pa prireia ZŽI - LIDI v Križu ljudsko srečanje, na katerem bo nastopila skupina «Canzoniere popolare» ter šaleški nevski zbor «Rdeča zvezda». 0 V teh dneh je notranji minister ponovno odprl natečaj za 11 mest zdravniškesa poročnika policiie. Rok za predložitev prošenj se izteče 12. marca. Zainteresirani nai se za podrobnejše informacije oglasijo v ka binetu tržaške prefekture. «FALSTAFF» V VERDIJU Naslovno vlogo je pel angleški baritonist Peter Glossop - Dirigent Bruno Bartoletti «Falstaff», komična opera, za katero je Verdiju napisal libreto po znani Shakespearovi komediji «Vesele žene windsorske» Arrigo Boito, je edina Verdijeva komična opera. Že samo to dokazuje, da mu komični žanr ni ustrezal, res pa je, da je Verdi računal tudi z okusom občinstva svojega časa in da se je tudi zaradi tega le s težavo odločil za komponiranje opere, katere sprejem pri občinstvu bi bil tvegan. Ko pa je dobil v roke libreto, je v njem vendarle zaznal ne le oblikovne, marveč tudi vsebinske razloge, da se je lotil dela. Falstaff in Ford sta v operi kot simbola dveh dob, včeraj romantične, danes meščanske, to pa sta dobi, skozi kateri je teklo tudi Verdijevo življenje (Tedeschi). Odtod tudi dopolnjeno mnenje, da se Verdi sicer pooseblja s Falstaffom v žalovanju za mladostjo, pa se pooseblja tudi s Fordom kot Falstaffo-vim naslednikom. Okrog teh dveh oseb se vrtijo na eni strani izločki raznih dob Bardolfo, Pistola in Cajus, na drugi pa vsakdanje življenje v podobi ženskega kvarteta, v katerem izstopa Nannetta, ki skupno s Fantomom predstavlja srečno, veselo prihodnost upanje v lepši svet. Tako se nam opera kaže kot ogromen moto perpetuo (Savinio). Tokratno tržaško uprizoritev je pripravil režiser Ruggero Rimini. Tekla je v že uglajenih tirnicah brez večjih prebliskov, vendar dovolj sproščeno. Dirigent Bruno Bartoletti je z orkestrom smiselno interpretiral komično bistvo dela in tudi vso predstavo dokaj zanesljivo vodil. V naslovni vlogi se je predstavil baritonist Peter Glossop, pevec dobro izšolanega in prijetnega glasu, ki je tudi igralsko ustvaril zanimiv in prijeten lik glavnega kemično-tra-gičnega junaka. Med ostalimi nastopajočimi je treba vsekakor posebej omeniti Renata Česanja kot Forda, dvojico Florindo Andreotti in Antonio Zerbini (Bardolfo in Pistola) ter ženske, med katerimi zlasti zelo prikupno in pevsko čisto Danielo Maneghini Mazzucato v vlogi Nannette. Ostale so bile Margherita Rinaldi (Alice), Rosa Laghezza (Quickly’) in Giovanna Vighi (Meg Page). Zbor je imel le manjši delež v zadnjem dejanju. Kot že rečeno je predstava bila v celoti solidna z mnogimi pevsko in scensko dobro izpeljanimi prizori, pa tudi z nekaterimi pavzami v dinamiki dogajanja. Včeraj v Barkovljah V ukradenem avtu našli dragocen plen 'Policiji je uspelo, da je odkrila ukraden avto, v katerem je bilo za več milijonov lir ; ukradenega blaga! vendar je tatovoma uspelo pobegniti po dramatičnem zasledovanju po Miramarskem drevoredu in po ozkih ulicah pod barkovljanskim železniškim mostom. Bilo je nekaj minut pred 15. uro, ko so agenti pri kopališču železničarjev vzpostavili cestni blok. Iz Rojana je privozil temnordeč mercedes z belgijsko evidenčno tablico — pozneje so ugotovili, da je bila ponarejena — ki je kljub opozorilom agentov odbrzel mimo bloka. Policijska giulia se je pognala za njim in ga dohitela v Mandrierski ulici, kjer se je moral mercedes ustaviti zaradi stebričkov sredi ulice. Ko so prihiteli agenti, je bil voznik že daleč (njegov sopotnik je menda skočil iz avta že nekje v Ul. Bovedo); skočil je čez ograjo bližnje hiše in izginil. V avtu so agenti našli dve jugoslovanski evidenčni tablici, tri krznene plašče, več usnjenih jopičev, radijskih sprejemnikov in magnetofonov ter zabojček z dragulji. Na podlagi nekaterih najdenih dokumentov sklepajo, da so avto in večji del plena ukradli v Švici, zato so obvestili tudi Interpol. Razstave V Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, do konca meseca razstava Iva Petkovška. Galerija «Il Tribbio - Rettori» na Starem trgu 6, razstava tržaškega slikarja Marina Cassettija. V galeriji Tommaseo je razstava znane novozelandske umetnice Barbare Strathdee, ki bo razstavljala do 2. marca. V galeriji Torbandena v Ul. Tor Bandena 1, bo do 26. t. m. razstavljal Emilio Tadini. V mestnem muzeju Sartorio, Trg Janeza XXIH. štev. 1, se nadaljuje razstava slik na lesu. V galeriji Forum, Ul. Coroneo 1, razstavlja Gustavo Foppiani. V galeriji Cartesius razstavlja Barbara Strathdee. V galeriji Tergeste v Ul. Battisti 23, razstavlja Glauco Dimini. V krožku Generali v Drevoredu XX. septembra 1, \razstavlja do 28. t-m. slikar Renato ManuelU. V umetnostni galeriji «degli Artisti» na Trgu S. Benco razstavlja svoja dela slikarka Laura Canciani - Carli. Razstava bo trajala do 24. februarja. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU vabi v ponedeljek, 24. februarja, ob 20. uri v Malo dvorano Kulturnega doma v Trstu na predavanje primarija psiliiatrične bolnišnice v Begunjah dr. med. JURIJA ZALOKARJA Govoril bo O SHIZOFRENIJI Zveza borcev Boijunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. SPDT priredi jutri, 23. februarja, tretji zimski sprehod na Tabor nad Povirjem. Zbirališče pri avtobusu za Bazovico v Ul. Cicerone ob 9. uri. Hoja traja 4 ure. (Bazovica, Lipica, Tabor nad Povirjem, Merče, Sežana). SPDT vabi otroke in njihove starše s Proseka - Kontovela na izlet na Kosten jutri, 23. t.m. Zbirališče na Križadi ob 9. uri. Vodja izleta Alenka Starc. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 22. februarja MARJETA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.40 — Dolžina dneva 10.43 — Luna vzide ob 13.31 in zatone ob 4.03. Jutri NEDELJA, 23. februarja MARTA Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,8 stopinje, najnižja 4,2, ob 19. uri E stopinj, zračni tlak 1028,3 mb rahlo narašča, veter 40 km na uro severovzhodnik s sunki 90 km na uro, vlaga 43-odstovna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 19., 20. in 21. februarja 1975 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 66-l.etna Ludmilla Flo-renin por. Zurini, 77-letni Antonio Dolce, 28-letna Luciana Martini por. Colia, 78-letna Virginia lulien, 71-letni Romano Baldini, 79-letna Apol-lonija Furiarne vd. Zobec, 86-letna Lucia Russignan vd. Zanon, 70-letna Carolina Nabergoj, 77-letni Romano Censky, 90-Ietna Carolina Augustini vd. Popovac, 91-letna Giovanna Rovere vd. Mariani, 76-letna Gisella Legisa vd. Blazina, 75-letni Alessandro MassainijTT-Tetni Antonio Pri-betich, 78-letni Mariano Derossi, 83-letna Caterina Plenkovic vd. Moscovita, 63-letni Oliidbì Bergamasco, 66-letni Matteo Baccovich, 65-letni Quintino Rinaldis, 87-letna Valeria Croci, 85-letna Clelia Derossi vd. Conforto, 78-letni Mario Viti, 62-letni Antonio Micolaucich, 31-letna Rosanna Tiziani vd. Parlotti, 74-letna Frančiška Maurič vd. Gombač, 70-letni Guido Piva, 35-letni Giorgio Vardabasso, 85-letni Remigio Castro, 74-letni Luigi Cecutin, 82-letni Viktor Sirk, 78-letni Carlo Sbisà, 78-letna Giustina Chiarappa vd. Ti-ne.ii, 76-letna Orsola Cosina por. Furlan, 75-letni Giovanni Ebblin, 77-letna Maria Olga Ličen por. Degnassi, 88-letna Maddalena Cordici! Yanich vd. Terzetti, 49-letni Vittorino Puppis, 67-letna Anna Toncich vd. Furlan, 61-letni Giordani Ricco-bon, 65-letna Luigia Ambroset roj. Bajec in 64-Ietna Vita Zeriali vd. Mauri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LEKARNE V OKOLICI Boijunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197). žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). mrnmm URADNI TEČAJ BANKOVCEV -Ameriški dolar 642,50 Funt šterling 1525.— Švicarski Irank 258,25 Francoski frank 148,75 Nemška marka 274,75 Avstrijski šiling 38,50 Dinar: debeli 37.— drobni 37— KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU vabi člane in vse kmetovalce na REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 22. februarja 1975, ob 17. uri v novih prostorih pri Domju. Gledališča VERDI Jutri ob 16. uri, v torek ob 20., v četrtek ob 20. in v soboto 1. marca ob 18. uri ponovitve Verdijeve opere «Falstaff». Dirigira Bruno Bartoletti, v glavni vlogi pa nastopa Anglež Peter Glossop. V ostalih vlogah nastopajo še Margherita Rinaldi, Daniela Meneghini - Mazuccato, Rosa Laghezza, Giovanna Vighi, Renato Cesari, Antonio Bevacqua, Angelo Marchiandi, Florindo Andreolli in Antonio Zerbini. Režija Ruggero Bimini, orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Koreografije Sare Aquerone, vodja zbora Gaetano Riccitelli. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja preostalih vstopnic. ROSSETTI Danes ob 16.00 in 20.30: A. Miller «Lov na čarovnice» (R crogiuolo). Režija Sandro Bolchi, scena Sergio d’Osmo. Zadnji teden. Prodaja vstopnic v Pasaži Pretti, tel. 36-372 in 38-547. V torek, 25. februarja, bo nastopil ansambel «Teatro Italiano Contemporaneo» z Mainardijevim delom «Antonio Von Elba». V glavnih vlogah G. Tedeschi, E. Vazzoler in G. Sammarco. Sodelovali bodo še G. L. Farnese, B. Moratti, L. Grechi, F. Viglione in M. Laszlo. Režija L. Mon-dolfo, scene in kostumi P. L. Pizzi. AVDITORIJ VI. revija «Gledališče danes» ob 16. in 20.30: F. X. Kroetz: «Renzo in Anna». Rezervacija vstopnic pri o-srednji blagajni (tel. 36-372, 38-547). GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1974-75 šesti abonmajski koncert V torek, 25. februarja 1975, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu Ansambel Slavko Osterc DIRIGENT: IVO PETRIČ SOLISTI: Aci Bertoncelj klavir Sabira Hajdarovic alt Ruda Kosi harfa Kostadin Kirkov violina Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418.605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni v Kulturnem domu. PD PROSEK - KONTOVEL IN OSNOVNA ŠOLA S PROSEKA - KONTOVELA priredita danes, 22. februarja, ob 20.30 v krožku ŠD Primorje Prešernovo proslavo SPD «IGO GRUDEN» "" NABREŽINA priredi jutri, 23. februarja, 1975, ob 17. uri v društveni dvorani PREŠERNOV VEČER Vljudno vabljeni! PD «FRANCE PREŠEREN» BOIJUNEC Planinskoekološki odsek vabi vse vaščane in ljubitelje narave, da se udeležijo skupne akcije za ČIŠČENJE BOROVEGA PRELCA v Glinščici, ki bo j u t r i, 23. februarja. Zbirališče ob 8.30 na Gorici v Boljuncu. Zaključek ob dobri kapljici v Botaču. V primeru slabega vremena bo akcija prenešena na prihodnjo nedeljo. Prosveta PD Fran Venturini od Domja prire-priredi danes, 22. februarja, v žup-prostorih osnovne šole PREŠERNOVO PROSLAVO. Pevski zbor «Fantje izpod Grmade», bo danes, 22. t.m., priredi v župnijski dvorani v Devinu Prešernovo proslavo. Govoril bo prof. šah in nastopila bo vaška mladina z recitacijami Prešernovih poezij. AMATERSKI ODER Prosek - Kontovel priredi jutri, 23. februarja 1975, ob 17.30 v prosvetnem domu na Proseku VESELI POPOLDAN Na sporedu sta veseloigra v dveh dejanjih «Županova Micka» in veseloigra v enem dejanju «Gospa Sips in gospodična Tips». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trsi Kulturni dom V četrtek, 27. t.m., ob 15.30 PAVEL GOLIA JURČEK pravljica v 4 dejanjih s prologom LUIGI SQUARZINA Uti ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini 3revod: Lelija Reharjeva leena: Klavdij Falo« Costumi: Marija Vidanova lektor: Majda Križajeva -težija: JOŽE BABIC J sredo, 26. t.m., ob 20.30 abo na red D (mladinski v sredo)? r četrtek, 27. t.m., ob 20.30 abou na red E (mladinski v četrtek)? r petek, 28. t.m., ob 20.30 abon na red A (premierski): v n® , jo, 2. marca, ob 16. uri abon na red C in F (nedeljski P0" joldanski in okoliški). MLADINSKI KROŽEČ TR8T vQj'l UBca Ginnastica vabi vse člane na predvajam® filmov «ARCIPELAGO IN FIAMME» in «LA MIA VITA» ki bo danes in jutri v prost krožka. Prvi film se bo pričel ob 15.30 drugi pa ob 17.30. štorih 19.00—21 Barva1 režiserja la Cappella Underground ^-““o-rvoi «La cronaca di Hellstrom»? r? znanstvenofantastični film Walona Greena. . jj. iriston 16.30 «Il fantasma del» bertà». Barvni film režlserjap-(,Jcoli, Bunuela. Igrajo Michael P' Monica Vitti, Adolfo Celi-Cazionale 16.00 «Zanna bianca u, riscossa». Barvni film. Igrajo , rizio Merli, Henry Silva, Renzo mer, Gisella Hahn. a0\. Cxcelsior 15.00 «Cera una volta lywood». Barvni zabavni film. v terem nastopajo skoro vsi ame ^ igralci. C. Gable, Liz Taylor? ^ Rogers, F. Sinatra, F. Astair . Crosbv, L. Mmelli, itd. giallo. grattacielo 16.00 «Il bianco, il * il nero». Giuliano Gemma. 1 Milian in Eli Walach. Barvni 11 j lenice 16.00 «Macchie solari». film, v katerem igrajo hlims?v^oVe. mer, Barry Primus in j8. lock. Prepovedano mladini pod letom. foni, Men 1.6.00 «Airport 75». Barvni, ston v rkaterem igrata Charlton . . ih 'Čaren Black. one, litz 16.00 «La mazurka del n . della santa e del Fico ■Tgrhjo Ugo Tognazzi, Delia b 0 do. Paolo Villaggio. Prepoved mladini pod 14. letom. eittà»? Turerà 16.00 «Un uomo e una Barvni film, v katerem iSra ja. co Maria Salerno. Prepovedano dim pod 18. letom. nirvfl* lapitol 6 00 «Robin Hood». zabavni film Walt Disneya. ypj 'ristailo 16.00 «L’esorcista» ^ film. Prepovedano mladini P° letom. . omero 16.30 «Attenti a Quel \ Chiamate Londra». Barvni 1, re grata Tony Curtis in Rc-mr ba. ''ilodrammatico 16.30—22 00 rvO' mento di una minorenne» ^ film. Prepovedano mladini Poo •tom. iderno 16.30 «Bello come un Arca11' ;elo». Barvni film, v katerem ^ ^ando Buzzanca. Prepovedano lini pod 14. letom. Rarvni ale 16.00—21.30 «Papillon»- “ye ilm. v katerem nastopata ktcQueen in Dustin Hoffman. ^ torio Veneto 16.00 «I raCLOs:cerja lanterbury». Barvni film re janO ’ier Paola Pasolinija. Prep° nladini pod 18. letom. faceb" bazia 16 00 «E’ una sporca ^ la. tenente Parker». BarTvn!Va,me? Detektivka, v kateri igra J? ^ia-tra 16.30 «Altrimenti ci arrd)5ate-no». Barvni zabavni film. vTeren-em igrata Bud Spencer w e Hill. r>rima' dio 16.00 «L'ultima neve m v na. •era». Barvni film, v kateren topata Agostina Belli m ’ehmiu. cnorc® gnon 16.00—22.00 «Quella rellj lozzina». Barvni film. v . j^ge grata Charles Bronson ® larvin. a-Milje 16.00 «Zorro _ La ma- fiim- Razna obvestil, Predsedstvo Tržaškega partiza^ ^ ga pevskega zbora vabi vse član® ^ bora na važno sejo, ki bo jvtru t.m. ,ob 9.30 v Bazoviškem domu? Prispevki V spomin Darka Maverja j?( Stanko Lupine 5.000 lir za » Prešeren v Boljuncu. + Preminila je naša draga FRANČIŠKA MAURIČ vd. GOMBAČ Pogreb bo v ponedeljek, 24. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: sin, hči> sestra in drugi sorodniki Trst, 22. februarja 1975 Občinsko pogrebno podjetje JUTRI, 23. FEBRUARJA, OD 8. DO 20. URE Kako bomo volili šolske svete na slov višjih srednjih šolah rpj ^ *r U 23. t.m., bomo v olili na vseh slovenskih višjih sred njih šolah v Trstu in Gorici razne, disciplinske in zavodske šolske svete v smislu pooblaščenih šolskih odlokov. Volitve bodo na vseh višjih srednjih šolah OD 8. DO 20. URE. n„„.. Volita oba dijakova starša (oče in mati), prvikrat tudi vsi dijaki neglede na starost, vse učno 0!>ei)]e m vse neučno osebje. Vsak volivec (starši in dijaki) bo prejel tri glasovnice: eno za razredni, eno za disciplinski in ^ za zavodski svet. rav« 5^-VODSKI SVET SESTAVLJAJO: 6 profesorjev, 1 član neučnega osebja, 3 starši, 3 dijaki in atelj zavoda. Mandat sveta traja 3 leta. ManaSVET SESTAVLJAJO: vsi razredni profesorji, 2 starša, 2 profesorja in ravnatelj, mandat sveta traja 1 leto. *an„.i^I^UIPLINSKI SVET SESTAVLJAJO: 2 profesorja, 1 predstavnik staršev, 1 dijak in ravnatelj °da. Mandat sveta traja 1 leto. kako bomo volili jn GLASOVNICO ZA RAZREDNI SVET napiše vsak volivec (oče, mati) eno samo ime (ime glaen1™6^ starša, ki ima svojega sina ali hčer v istem razredu. Prav tako vsak dijak napiše na 'ni!» ° eno samo ime (ime in priimek) dijaka iz istega razreda. jn .. GLASOVNICO ZA DISCIPLINSKI SVET napiše vsak volivec (oče, mati) eno samo ime (ime takori^o ‘staC^a, ki ima svojega sina ali hčer na istem zavodu (tudi če ni v istem razredu). Prav dijak napiše na glasovnico eno samo ime (ime in priimek) dijaka z istega zavoda. Vsak ^i- ('^VSOVNICI ZA ZAVODSKI SVET bodo označene liste z rimskimi številkami (I., II.). koče j ,vec .(°®e id' mati) prekriža na glasovnici rimsko številko tiste kandidatne liste, za katero diriat fi aS0Vat!- Poteg ^ga lahko vsak kandidat napiše ime in priimek ali številko enega samega kan-pref 3 na isti listi, za katero je glasoval, kateremu hoče dati preferenco. Dovoljena je ena sama če 2.,renca- Prav tako mora vsak dijak na glasovnici prekrižati rimsko številko liste za katero ho-same?S°Iat' (‘«di če je lista ena sama). Poleg tega lahko napiše ime in priimek ali številko enega ena kandidata z iste liste, za katero je glasoval, in kateremu hoče dati preferenco. Dovoljena je 3 sama preferenca. kako se štejejo glasovi za izvolitev nih ZAVODSKI SVET se vsi veljavni glasovi delijo s številko, kolikor mest je v svetu določe-Predsta j-31^6 3!’ dijake, to je v primeru slovenskih višjih srednjih šol s številko 3. Dobljeno število en k ..y :!a količnik za izvolitev enega predstavnika v svet. Kolikor dobi lista več glasov kot znaša so bil'Cnih *e *° 0s‘anek, ki pride v poštev za drugo računsko operacijo v primeru, če pri prvi ni-deijj() 3 oddana vsa razpoložljiva mesta za starše oziroma dijake v svetu. Pri drugi operaciji se dobiti snThS*a- višini ostanka vsake liste. Pri tem vrstnem redu pride v poštev tudi lista, ki more-cer tal!« j3’ dosegla osnovnega količnika. Šele v naslednji fazi pridejo v poštev preference, in sine največ prefe-izvoljen starejši. eer tak h*1* J*08®®*3 osnovnega količnika. Šele v naslednji fazi pridejo v poštev pr renc č’ k3 za vsako listo po že opisanem sistemu, izvoljen pač tisti, ki prejme e bi dva kandidata iste liste pri preferencah dobila enako število glasov, je i; •fallili '■•■IIIIIU,, "'“""""'iiiiiimimmmmmmMmmmiimiimimmmHmmmuimHmmimmiumuniiumuiimnmHiumimmmmimmmumminMmii JUTRI NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Za volitve v zborne organe je ie vse pripravljeno r°fesorji, starši, dijaki in pomožno osebje so že zdavnaj predložili svoje kandidatne liste Kakor ^ „ Vseh višiij,m° ze Poročali, so na sestJavi]jSrednjih šolah že zdaj' datne listP 11 ln Predložili kandi-n0Ve zbom 23 nedeljske volitve v tako starši 6 0r.Sane- Dejansko sc ^eučno ncoK1-11 dijaki, kot šolniki in didatne e Predložili samo kan-S° Pa r>K 6 23 zavodske svete, ?estankih h,61?., na pripravljalnih 1 - aoiocdi svoje predstavni- \ahko. disciplinske svete, čeprav Ko, k0f - ---- --r—- d° vol; kakZa razr2dne svete, vsak-stavnika rsnegakoli svojega pred-Objavf- tavodskp’18^10, sPiske kanditatov za Veoskih viš-ST na P083™620'*1 si°' to uč Za starše ^!°d^ sve‘ kandidirajo fa starše pav°dsk' svet kandidirajo ,0v?č in IV^U£° Kralj, Alojz Mar-«9taka BrpPni-Brec?1j' za dijake Ve-^Jirela Zm6 Ariella Vertovec in . erl, Sam za Profesorje Lojze cis Pahor 0T,?allor'.Oton Berce, Bo-i °k, za A ^ranc Škerlj in- Svetke U{niškar mozn° oseb-je Pa Eivira Zolsf^ki rajo tehnični zavod «žiga zavodski svet kand:di-rse Alojz Rogelja, Olim- pija Susič in Lucijan Malalan, za dijake na prvi listi Mauro Malalan, Amalija Škabar in Robert Pescatori, na drugi listi pa Valter Malalan, Nada Marušič in Edi Košuta. Dve listi so predložili tudi šolniki. Na prvi kandidirajo Gojmdr Budal, Robert Petaros, Gracijela Suhadolc, Jolanda Germani in Stanislav Soban, na drugi pa Marija Cola, Vladimir Berginc, Marija Cenda, Boris Iskra in Josip Tavčar. Za neučno osebje kandidira Darij Rupel. Državni znanstveni licej «France Prešeren»: za starše kandidirajo v zavodski svet na prvi listi Lelja Sancin, Ivan Artač in Neva Volk, na drugi listi pa Justa Race, Ivan Ban in Guido Sossi. Za dijake kandidirajo Valter Pertot, Rado Race in Marija Doroteja Brecelj, za profesorje Egidij Košuta, Marta Furlan, Jože Pečenko, Nada Pertot. Maksimilijan šah in Antek Terčon, za pomočno o-sebje pa Aleksander Žerjal. Klasična gimnazija in licej: predstavniki staršev — I. lista: Anton Kostanapfel, Ana Mesesnel in Dušan Kodrič. II. lista' Kamil Košuta, Zlata Rodošek in Adolf Lapornik. Pred- ■Illlllliiiii,,,,,|||a||lu|||,|||„,m|f|||||U||||||||||;||||||||||||||||||||||||||||||| PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI Pi*QGRAM KANDIDATOV Klasičnega liceja Pred v°litvami velja poziv na množično udeležbo volivcev nižjih Pha Ponovii nwdnjih, šolah se bo ^.c.a Drpi4n^rizor- hi smo mu bili lab • nedelj «ah m pred in "u’ šolah' a LU*“£U en neučnerm, °° staršem, šolnikom bo d,!javnik osebju pridružil še c Prvič nenn«, Ì° j® dijaštvo, ki rp damokratizraedno Pose8l0 v prosim 0d nedei •a?1-le solskega siste-pri/oska zamÌS-kìh Yolitev si vsa je Cj^uje, DrprfJSka tavnost veliko f • da b- Predvsem Pa si pričaku- kmno tako m»3- P^etažba volivcev je bilam"oz,cna ali pa še bolj, , :.®atle na a vohtvah v zborne hjih šolah. ^Povnib in nižjih sred- Zanos?azali edp0st na usoh'10 zrel°st ter nave- iS o tnB0st' da s‘ a arsi in. dijaki pribi hako naS1 lzmen.iali mnenja skikredstavniki ^ Se bodoči izvolje-& avetih OKr3vnai0 v novih šol- ki 53t Pa objavi-e podrobno pisali, tamno Sestanku dneCe27 Sen*' k° dva ^^i^ašta^rn^f^bb 8o si kan- Ven^i^ranjevanipS-ednje smernice: eijeSke narodne3 in”/nZVijanje sl°' uje, uue ,n kulturne tradi- moradlSaP[odfa?ist,cnih idealov ‘taditi za uresničitev demokratične ustave italijanske republike in uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti; — Samouprava slovenskih šol vseh vrst in stopenj na okrajni, pokrajinski in deželni ravni s slovenskim uradnim jezikom v notranjem in zunanjem delovanju; — Slovenska šola je osnovni element obstoja naše skupnosti in zato zahteva po javnih slovenskih šolah v vseh krajih dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer živimo Slovenci; — Poživljanje kulturnih stikov in srečanj s šolskimi zavodi in kulturnimi ustanovami v matični domovini. V okviru teh načelnih smernic se bodo kandidati za klasični licej zavzemali za uresničitev naslednjih točk: ustanovitev samostojnega klasičnega liceja z vsem ustreznim upravnim, učnim in pomožnim o-sebjem, v primernih šolskih prostorih; koordinacijo z drugimi zavodi in šolami v cilju enotnega nastopa v korist slovenske šole; odločno podporo profesorskemu zboru pri uveljavljanju njegovih pravičnih sindikalnih zahtev; učinkovito podporo dijakom glede njihove vzgoje in razvoja. Vzgojitelji so dolžni pomagati dijakom, da razvijejo v sebi sposobnost za lastno presojo, čut moralne in socialne odgovornosti, spoštovanje človekovih pravic in njegovih temeljnih svoboščin, narodno in antifašistično zavest in strpnost do drugih narodov; materialno podporo revnejšim dnakom v obliki štipendij in prispevkov za nabavo učbenikov; organizirano prizadeva-mje zavoda za usmerjanje dijaka v nadaljnji študij in poklic z upoštevanjem stvarnih možnosti zaposlitve; periodično prirejanje sestankov s starši za obravnavanie vprašanj, ki se bodo sproti pojavljala. stavniki dijakov — Rosana Gec, Sergij Štoka in Maja Košuta. Predstavniki šolnikov — Janja Auersperg, I-van Cemic, Marija Kacin, Marta Mer, ku, Alojz Rebula in Rafael Sežun. V PONEDELJEK NA DEŽELI Prva seja novega Odbora za pomorski promet V ponedeljek se bo na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino sestal novi Odbor za pristanišča in pomorski promet, ki mu načeluje odbornik Stopper. Odbor bo vzel v pretres «deželni načrt za pristanišča», o katerem bo moral izreči svoje mnenje. Pozneje bo načrt o-dobril deželni odbor, nakar bodo sprožili vrsto novih pobud za razvoj pristaniških dejavnosti v naši deželi: predvsem bodo strokovnjaki pripra vili regulacijske načrte za posamez ne luke, nato pa bo dežela sprožila postopek za ustanovitev enotne organizacije za upravljanje pristanišč Furlanije - Julijske krajine, za kar pa je potreben poseben državni zakon. Prvi izpopolnjevalni tečaj za otroške zdravnike Prihodnjo soboto, 1. marca, se bo v prostorih šole za bolničarje pri goriški bolnišnici pričel prvi izpopolnjevalni tečaj za otroške zdravnike, ki ga je pripravila deželna sekcija družbe italijanskih otroških zdravnikov. Na tečaju, katerega se lahko udeležijo ne le otroški zdravniki marveč tudi splošni zdravniki, bodo predavali priznani pediatri iz naše dežele. Prizadevanja za omejitev vojaških služnosti Po obsežni razpravi o perečem vprašanju vojaških služnosti na seji deželnega sveta se je včeraj delegacija dežele Furlanije-Julijske krajine udeležila sestanka ožje komisije za obrambo pri poslanski zbornici v Rimu. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi podtajnik obrambnega ministrstva on. Radi ter predsedniki deželnih odborov in deželnih svetov Veneta, Sardinije in naše dežele in pa predsednika avtonomnih pokrajin Tridenta in Bočna, je ponovno obsegala vprašanje vojaških služnosti, so Furlanijo - Julijsko krajino zastopali: predsednik deželnega odbora. Čomelli, predsednik deželnega sveta Pittoni ir: pristojni odbornik Cocianni. Predstavniki naše dežele so prisotnim predvsem orisali «spomenico» deželnega odbora, v kateri so v glavnem nakazane negativne posledice, ki jih imajo vojaške služnosti za ra: zvoj gospodarstva in v kateri je nekaj konkretnih predlogov za čimprejšnjo zakonsko rešitev tega vprašanja in torej za občutno razbremenitev dežele glede vojaških služ nosti. Poleg tega so se deželni pred SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORKI Omejitev izdatkov v letu 1975 bo okrnila delovanje občinske uprave Svetovalci so izglasovali nagrado za udeležbo na občinskih sejah ŽIVAHNA KULTURNA DEJAVNOST V NOVI GORICI Po vprašanjih svetovalcev, naslovljenih na župana in odbornike, s katerimi se je pričela sinočnja seja občinskega sveta v Gorici, je župan De Simone v odgovoru komunistični svetovalki Vilmi Brajnik dejal, da se občinska in pokrajinska uprava zavzemata za deželno posredovanje v prid ponovne zaposlitve delavcev v obratu LACEGO. Svetovalcu dr. Damjanu Pavlinu (Slovenska skupnost) pa je odgovoril, da bodo rajonske svete, predvidene v občinskem programu, ustanovili čimprej. Nadalje je pritrdilno odgovoril socialdemokratskemu svetovalcu Bian-coniju, ki je zahteval, da bi že sedaj in ne šele ob koncu leta poskrbeli za obnovitev zakona o prosti coni. Začetni del seje občinskega sveta je tudi površnega poznavalca političnih razmer pri nas opozoril na to, da se čas volitev naglo približuje in da se to vedno bolj pozna tudi v delu občinskega sveta, saj si občinski možje s povečano prizadevnostjo nabirajo točke za prihodnji volilni boj. Ob tem naj navedemo novico, da se včerajšnje seje občinskega sveta ni udeležil svetovalec prof. Bratina, ki je bil na nedavnem sestanku- volivcev lipove vejice odstranjen s položaja predsednika SDZ. Svetovalci so nato izglasovali nagrado, ki jo bodo poslej prejemali za prisotnost na občinskih sejah. Pred glasovanjem o tem predlogu so misovski svetovalci demagoško zapustili dvorano. Siedila je razprava o proračunu za leto 1975. Sestavljavci proračuna (opozorimo naj, da občinski odbor sestavljajo samo svetovalci KD in PSDI) so sklenili omejiti stroške in skrčiti primanjkljaj na 1,3 milijarde lir, toliko kot lani. Potrebno je še dodati, da je lanski primanjkljaj osrednja komisija za krajevne finance s črtanjem izdatkov zmanjšala na 965 milijonov. Ob tako občutnem krčenju proračunskih izdatkov se bo prav gotovo občutno zmanjšala občinska dejavnost. Med poglavitnimi značilnostmi letošnjega proračuna je zvišanje izdatkov za o-sebne dohodke občinskih uslužbencev od 36,9 na 42,7 odstotka vseh izdatkov. lektu ter italijanščini. Spoznali so, da je ena izmed poglavitnih nalog Novega Matajurja boj za narodnostne pravice beneškega ljudstva in da izobraženec najde svoje pravo mesto v tej stvarnosti ob tesni naslonitvi na domače prebivalstvo ter v delu za njegov kulturni dvig. Na koncu so izbrali uredniški odbor, ki bo skrbel za izvajanje skupno sprejete politične naravnanosti. Sestanek uredništva Novega Matajurja s sodelavci in čitatclji V Gorenjem Trbju so se v četrtek .zvečer sestali uredniki in sodelavci Novega' Matajurja. Sestanek je odprl predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» prof. Viljem Černo, ki je dejal, da so se zbrali zato, da bi ocenili časopis z vsebinske in grafične strani ter opredelili njegovo vlogo v razgibanem življenju v beneških Slovencev, za katerega je značilen obstoj živih sil, delujočih na široki fronti narodnega in družbenega napredka. Odgovorni urednik Novega Matajurja Izidor Predan je nato analiziral dosedanje številke ter seznanil prisotne s težavami, ki se pojavljajo pri urejevanju in pisanju štirinajstdnevnika. Povabil je vse prisotne, naj sodelujejo s prispevki in pomagajo z nasveti. V obširni razpravi so sodelovali predstavniki vseh društev in skupin v Beneški Sloveniji, ki se enotno trudijo, da bi se, narodna zavest čimbolj razmahnila in da bi pristojne oblasti priznale ta pojav, ki je odraz svobodno izpričane volje po narodni uveljavitvi. S stvarnimi predlogi, so prispevali, da se bo tudi v časopisu uveljavila takšna odprta politika, kakršna se je izoblikovala med vsemi sodelujočimi skupinami v Benečiji. Udeleženci sestanka so nato ugotovili, da je tista politika, ki se upira sleherni krivici, nujno tudi demokratična in napredna. Prizadevali so si poiskati pravo razmerje v prispevkih pisanih v slovenščini, domačem dia- Zanimivo predavanje dr. Karla Šiškoviča V okviru 30-letnice osvoboditve sta športno društvo Juventina in prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža priredila v četrtek zvečer v društvenem sedežu predavanje, ki ga je imel dr. Karel šiško-vič iz Trsta. Gost je govoril o Slovencih v Italiji po prvi in drugi svetovni vojni. Štandrežci so se polnoštevilno odzvali vabilu prirediteljev in do kraja napolnili dvoranico, šiškovič je v svojem govoru podal ekonomsko, politično in socialno sliko Slovencev v zadnjih petdesetih letih. Ugotovil je, da ni bil le fašizem tisti, ki je hotel izkoreniniti in izbrisati slovenstvo v teh krajih, marveč tudi kraljevina Italija. Le v zadnjih letih, je nadaljeval govornik, lahko z optimizmom gledamo na svojo bodočnost, saj je le v sedanjem državnem ustroju naša narodnostna skupnost dosegla določene pravice. Kljub temu se mora naš boj nadaljevati za dosego enakopravnosti z večinskim narodom. Pred pričetkom predavanja je Dino Roner v imenu organizatorjev pozdravil predavatelja in poudaril važnost predavanj za naše ljudi. Slovenska prosvetna zveza priredi danes, 22. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici osrednjo Prešernovo proslavo Ob tej priložnosti bodo počastili 100-letnico rojstva glasbenika E-mila Komela. Nastopajo: moški zbor «Kras» iz Dola in s Poljan, Komorni zbor iz Nove Gorice ter novogoriški orkester. V ponedeljek prva prireditev abonmajskega koncerta 1975 Nastopa «Grazcr Harfen Quintelt» - Občinska revija pevskih zborov na Dobrovem - Likovna razstava Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Nova Gorica je pripravilo za bližnje razdobje vrsto zanimivih kulturno-umetniških prireditev, ki zaobjemajo koncertno dejavnost instrumentalnih in vokalnih skupin ter likovno razstavo. Predvsem velja omeniti, da se pričenja v ponedeljek, 24. februarja, koncertni abonma sestavljen iz šestih prireditev. V ponedeljek ob 20.15 bo v kinodvorani Soča v Novi Gorici gostoval «Gra-zer Harfen Quintett» iz Gradca v Avstriji, ki bo izvajal dela Mozarta, Saint Saensa, Debussyja, Pier-neja ter DTndyja. Preostale vstopnice bodo v prodaji eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni. Letošnji koncertni abonma, ki se bo zaključil v koledarskem letu, im i nadalje na sporedu še recital pianista Acija Bertonclja (v marcu), gostovanje Akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič» (v maju), simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana (v oktobru), nastop Pihalnega radijskega kvinteta (v novembru) ter za sklenitev abonmajske sezone še tri komorne balete v mesecu decembru. Pobudnik koncertnega abonmaja je ZKPO Nova Gorica, ki je v soglasju z ustanovo Glasbene mladine iz Nove Gorice poskrbela, da bo v popoldanskih urah te prireditve lahko obiskala mladina. Gre za nadvse zanimivo pobudo, ki predstavlja pomembno dopolnilo k mladinski glasbeni vzgoji. Čez teden dni se prične razdobje vokalnih koncertov na Primorskem («Primorska poje»), ki ga bodo sklenili s koncertom pevskih zborov 10. aprila v Gorici. Uvodne akorde bo zapelo 16 pevskih zborov iz občine Nova Gorica, ki se bodo sešli prihodnjo soboto in nedeljo 1. in 2. marca na Dobrovem; vsakič bo nastopilo po osem zborov, V soboto bo koncert ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. Briškemu nastopu bo sledilo še osem vokalnih prireditev, med katerimi naj omenimo vseprimorski nastop pevskih zborov v Cerknem 9. marca. Likovna dejavnost, ki jo ZKPO prireja v razstavnem salonu MEBLO se nadaljuje z opusom grafik Staneta Hrovatiča. Razstavo bodo odprli v četrtek 27. februarja in bo občinstvu na ogled vsak delavnik od 8. do 19. ure do 11. marca. To likovno razstavo je ZKPO omogočila ob pomoči študentskega kulturnega centra iz Ljubljane. POJASNILO TEHNIČNEGA DIREKTORJA INŽ. RIDONATA Zdravo poslovanje mestnih podjetij v Gorki ki skrbijo predvsem za korist skupnosti Zakaj ni več mogoče zahtevati, da bodo vodo in plin napeljavali brezplačno - Mestnega prevoza, ki je edina pasivna storitev, se žal poslužujejo samo tisti, ki nimajo avta tij inž. Quirino Rigonat je pojasnil politiko teh javnih podjetij, ki oskrbujejo občane z vodo, elektriko, plinom tgr, vzdržujejo tudi javne mestne avtobusne prevoze. S pismom, ki ga je naslovil na vso javnost, je hotel podrobneje osvetliti predvsem tista področja, na katerih se , kaže družbena naravnanost tega za vse ob čane tako pomembnega podjetja. S tem v zvezi se nam zdi zelo pomembna njegova ugotovitev glede razlik v stroških, ki nastajajo pri raznih napeljavah v enostanovanj-ske hiše in v kondominialne zgradbe z več stanovanji. Inž. Rigonat svoje trditve oslanja na določila urbanističnega zakona, po katerem so graditelji dolžni prispevati sredstva za gradnjo kanalizacije, cest, pločnikov, javne zelene površine, otroških vrtcev itd. in da je ta prispevek naravno neprimerno višji, kadar morajo za izvajanje omenjenih javnih storitev prispevati lastniki e-nostanovanjskih hiš, oddaljenih od urbanega središča. Inž. Rigonat dodaja, da ne more skupnost plačevati teh storitev, ampak jih mora plačati vsakdo sam. Za enostanovanj-sko hišo lahko znaša prispevek tudi do dva milijona, za kondominialno zgradbo v mestu pa tudi samo po 100.000 lir na stanovanje. V opisu delovanja posameznih sektorjev, o katerem je bil že govor tudi v razpravi o proračunu na seji občinskega sveta, je tehnični vodja podjetij navedel primanjkljaj mestnega prevoza. Ta primanjkljaj, ki je edini in neizogiben, nastaja zaradi družbenega značaja javnega prevoza, ki ga je nujno potrebno vzdrževati, ker se ga žal poslužujejo skoraj izključno samo tisti, ki nimajo Tehnični direktor mestnih podje- prevoznega sredstva ali pa ga ne , —*■ morejo uporabljati. Napeljava elektrike, plina in vode je bila pred leti brezplačna, ker so s pristojbinami, ki so bile dokaj visoke, mogli vzdrževati naprave'. Sedaj pa so pristojbine čestokrat tudi 50-krat nižje kot pred vojno, stroški pa 100-krat i višji. Proračun podjetij je zato mogoče uravnovesiti edinole s smotrnejšo uporabo osebja ter z ukinitvijo brezplačnih napeljav. stroške, medtem ko zaračunajo za napeljavo elektrike 5.000 lir za kW, cena, ki jo je CIP v zadnjem času trikratno povečal ter znaša 15.000 lir kW. Inženir Rigonat je s temi pojasnili odgovoril tudi na časnikarske vesti, ki so se pojavljale v zvezi z delovanjem mestnih podjetij. Število zaposlenega osebja v mestnih podjetjih je enako kot pred vojno, vendar predvidevajo, da se bo z zakonom 336 stalež občutno zmanjšal. Kljub temu pa so desetkratno povečali količino dobav ter za dvakrat zvišali število uporabnikov. Kadar gre za nove napeljave vode in plina, zaračunajo podjetja samo gole SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v sodelovanju s prosvetnima društvoma «Jezero» jn «Sovodnje» priredi jutri, 23. t.m., ob 17. uri v prosvetni dvorani v Doberdobu in ob 19,30 v Kulturnem domu v Sovodnjah KONCERT PRIMORSKEGA AKADEMSKEGA ZBORA «VINKO VODOPIVEC» Dirigent zbora je: STANE DEMŠAR ....................... «Raztrganci» na odru Kulturnega doma Široka solidarnost s tov. Danilom Nanutom Po predstavi «Raztrgancev» v Sovodnjah, o kateri poročamo na drugem mestu, so predstavniki prosvetnega društva «Sovodnje», prosvetnega društva «Oton Župančič», prosvetnega društva «Naš prapor», fotokluba «Skupina 75», Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta, Mladinskega krožka iz Trsta ter Dijaškega doma «S. Kosovel» izrazili solidarnost tovarišu in prosvetnemu delavcu Danilu Nanutu. Zbrani na tem sestanku so nadalje ugotovili, kako določene italijanske oblasti ne marajo enakopravnosti Slovencev z večinskim narodom in skušajo naše najbolj ugledne prosvetne delavce ponižati z nezaslišanimi obtožbami. V Gorici je umrl Roman Birsa Dramski odsek prosvetnega dru-„ „ _ štva «Oton Župančič» iz štandreža stavniki zavzeli za temeljito refor-l je v četrtek zvečer uprizoril v Kul- mo omenjenega področja in za tes nejše sodelovanje med pristojnimi organi in deželo, ko gre za vprašanja vojaških služnosti. Podobne mi-sii so izrazili tudi predstavniki drugih dežel. turnem domu v Sovodnjah Borovo dramo v treh dejanjih «Raztrganci». Premiero tega dela so štandreški igralci (v skupini nastopajo tudi člani prosvetnega društvr «Naš prapor») imeli že lansko leto v goriški prosvetni dvorani, kjer so doživeli velik uspeh. Tudi v Sovodnjah so se domačini polnoštevilno udeležili gledališkega večera. Na predstavo so prišli tudi člani Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta, predstavniki tržaškega Mladinskeg . krožka in Dija škega doma. Igralci, ki nimajo še velikih gledaliških izkušenj, kljub temu dobro podali svoje vloge, tako da lahko rečemo, da je bila predstava dobra. Tudi scene, ki jih je pripravil Ka»'el Nanut, so bile dobro izdelane. (Na sliki Mira Kuzmina, prizor iz Borove drame «Raztrganci» v Sovodnjah). V četrtek je v goriški bolnišnici Fatebenefratelli umrl po dolgi in hudi bolezni Roman Birsa, ki mu je bilo komaj 50 let. Pokojnik je že nekaj mesecev trpel za hudo boleznijo. Pogreb bo danes popoldne ob 15.30 iz mrtvašnice bolnišnice do cerkve Srca Jezusovega in nato na mestno pokopališče. Pokojni Roman je bil sin znanega goriškega odvetnika, občinskega svetovalca in šolnika Karla Birse, ki je bil po vojni profesor na slovenski strokovni šoli v Gorici. Roman pa je delal kot obrtnik v industriji hladilnikov. Zapustil je ženo Gino in mater. Pred leti je izgubil edinega sina v prometni nesreči. Ustanovni občni zbor uslužbencev avtoprevoznih podjetij Danes zjutraj bo v dvorani pokrajinske palače ustanovni občni zbor vsedržavne federacije sindikata u-službencev avtoprevoznih podjetij. Dela se bodo pričela ob 9. uri, ko bodo izvolili delovno predsedstvo. Sledila bo razprava o sindikalnem boju za reformo prevozov. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVE-ZA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kultu m e in nmetniške prireditve EMAC iz Gorice LUIGI SQUARZINA TRI ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Scena: Kostumi: Lektor: Režija: GORIŠKA PREMIERA v torek, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici (Goriški abonma) Lelija Rekarjeva Klavdij Palčič Marija Vidauova Majda Križajeva JOŽE BABIC Razna obvestila Beneško planinsko društvo iz Čedada bo v petek, 28. t.m., ob 20. uri priredilo občni zbor v gostišču O-bala na Jeronišču pod Matajurjem. Vabljeni! Izleti _ Slovensko planinsko društvo - smučarski odsek obvešča svoje člane, vpisane v federacijo FISI, da bodo v nedeljo, 2. marca, na Nevejskem sedlu pri koči «Gilberti» smučarska tekmovanja za goriško pokrajino. Za prevoz do smučišča morajo udeleženci poskrbeti sami. Kdor se še ni prijavil za tekmovanje, naj to takoj stori na sedežu PSD, Ulica Malta 2. Vpisovanje do 27. februarja. SPD bo priredilo letošnji prvi družinski spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek v Beneško Slovenijo. V tamkajšnji gostilni bodo večerja, srečelov in družabne igre. Izlet v Benečijo spada v okvir praznovanj ob 30-letnici obnovitve društva. Vpisovanje sprejemajo na sedežu Slovenskega planinskega društva. Kino Skupna gradnja mosta pri Miščku Prejšnji četrtek sta se na Ligu sestala predsednik občinske skupščine Nova Gorica in župan občine Praprotno Calligaris. Spremljali so ju sodelavci ter predstavniki obmejnih organov in carine. Namen sestanka je bil dogovor o izgradnji mosta pri Miščku, ki naj hi tesneje povezal spodnji del Beneške Slovenije ter zgornji del Brd. Ker ni primernih objektov na tem gorskem področju, so med obema mejnima področjema zelo slabe cestne zveze, ki otežkočajo življenje prebivalstva v tem kraju. Predstavniki obeh občin so pregledali opravljeno delo od lanskega sestanka predstavnikov obeh občin v Novi Gorici. Ugotovili so, da so že izdelani nekateri idejni načrti za ta objekt, odprto pa ostaja vprašanje kdo bo graditelj. Že od samega začetka pa sta se obe strani dogovorili, da bosta gradbene stroške razdelili na pol. Gorica VERDI 16.30—22.00 «Amore amaro». Lisa Gastoni in L. Mann. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «Travolti da un insolito destino nerazzurro mare d agosto». Giancarlo Giannini in Mariangela Melato. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Il fantasma della libertà». J. C. Brialy, barvni film. \ 1TTORIA 17.00—22.00 «La rivoluzione sessuale». L. Antonelli in R. Cucciolla Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 letom CENTRALE 16.30—21.30 «Kamikaze», K. Koba,yashi in Y. Kayama. Film v barvah. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16 00-22 00 «L'uomo del Klan». Richard Burton in Lee Mar win. Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.30 «La prova d a-more». S. Amato in F. Prevest. Barvni film. i\oro t.onrn SOCA «El Cid», ameriški barvni film, ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Tudi angeli jedo fižol», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vozniško dovoljenje», francoski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna San Nicolò, Ul, 1. maja, tel. 73-328. 0 30-LETNICI SMRTI Zora Perello zgledna antifašistična borka Pred 30 leti, prav na včerajšnji dan, je v zelo mrzlih februarskih dneh daleč od svojeev, daleč od domače zemlje v peklenskem prizorišču osurovele Nemčije med tisoči kot ona na smrt obsojenih umrla mlada izmučena borka — partizanka Zora Perello. In ko smo po končani vojni zvedeli, da je ni več, se nam je vsem, ki smo jo poznali, stisnilo srce in nam je bilo zares hudo. O njenem delovanju na raznih področjih, zlasti pa v narodnoosvobodilnem boju je bilo že mnogo napisanega in povedanega, zato ni k temu kaj dosti dodajati. Pripomnil bi le to, da se je res čuditi neuklonljivi vztrajnosti, ki je navdajala to izredno dekle ves čas njenega, na žalost, kratkega a zelo plodnega življenja. Za tiste pa, ki jim je bila Zora manj znana, bomo podali kratek opis, ki naj jo starejšim spet prikliče v spomin, mladini pa v svetal zgled plemenite požrtvovalnosti. Zora se je rodila v Trstu leta 1922. Ko ji je bilo kakih 10 let, je prišla z materjo stanovat k Sv. Jakobu. Kmalu se je razvila v lepo dekle, v očarljivo, živahno dekle. Spoznal sem jo. ko sem tudi sam začel zahajati tja k petju, bodisi cerkvenemu, kot tudi prosvetnemu, saj je vladal v tistih hudih predvojnih letih v tem predelu mesta pravi pevski odporniški duh, ki je nekako podtalno širil našo zatirano pesem in besedo , ter pritegoval v svoje vrste vedno nove in nove člane. Zato ni nič čudnega, da se je temu lepemu delovanju pridružilo tudi mnogo zavednih deklet. Med temi, seveda, ni manjkala Zora, ki je medtem postala študentka Bila je vsestransko delavna in ni poznala ne ovir ne predsodkov. V vsem je iskala le resnične koristi «za narodov blagor». In tega, rekli bi svetega pravila se je držala do konca svojih dni. Prvič so jo aretirali v septembru 1940 in je ostala «pri jezuitih» več mesecev. Tam je bilo tedaj zaprtih tudi mnogo drugih slovenskih deklet, med katerimi je bila tudi znana Svetojakobčanka Olga Ban, ki je posredovala naslednji kratek opis, kjer se kaže Zorina dejavnost tudi za jetniškimi zapahi. Takole pravi Olga Ban: «Zorina izredna dejavnost in nadarjenost je prišla do izraza tudi v zaporu «pri jezuitih», kjer je bilo jeseni 1940 zaprtih nad 30 tržaških deklet. Ker so bila skoraj vsa ta dekleta hkrati tudi cerkvene pevke, je bil v zaporu kaj kmalu sestavljen pevski zbor, ki je ob nedeljah pel pri maši v kapelici v istem nadstropju, kjer so bile celice. «Seveda je bilo treba imeti tudi pevske vaje in te je prav strokovno vodila Zora. Vaje so bile v kapelici, polni svetlobe in sonca, vtem ko so bile celice temne, mrzle in vlažne. Zato je zborček «moral» vaditi vsak popoldan! «Pridna pevovodkinja Zora, iz-vežbane pevke, vsakdanja vaja, vse to je moralo privesti do tega, da je bil to sijajen zbor. Zato razumljivo, da so nune, ki so bile v zaporu odgovorne za vse, delovanje zborčka rade dovolile in je celo ravnatelj zapora, Neapeljčan, večkrat prisluhnil pevskim vajam. Verjetno ni še nikoli prej slišal tako lepega petja. Vsaj v ječi ne». Teh nekaj vrstic posvečam spominu tega izrednega dekleta, ki je zrastla sredi preprostih ljudi in se v zelo neugodnih narodnostnih in družbenih razmerah razvila v značajno in neustrašno borko za naše pravice. Zato ji moramo sedaj. ko mineva 30 let, od kar je končalo biti njeno plemenito srce, pokloniti iskreno, srčno zahvalo, za vse, kar je storila za nas. Ladi Premru PODELITEV KAJUHOVIH NAGRAD 75 Spet le druga in dve tretji Najvišje letošnje priznanje je šlo Leopoldu Suhodolčanu za njegovo «Najdaljšo noč» - Eno tretjo nagrado je dobila Marička Žnidaršič, drugo pa Alojz Kermavnar Kot vsako leto, so tudi letos, na dan Kajuhove smrti, 21. februarja, podelili tradicionalne Kajuhove nagrade, ki jih vsako leto podeljuje založba Borec v Ljubljani. Žirija je na razpis nagrad prejela v oceno dvanajst del, od tega pet literarnih, tri dokumentarna dela, dve mladinski deli in dve pesniški zbirki. Soglasno je sklenila podeliti tri nagrade in sicer eno drugo nagrado in dve tretji za literarna in dokumentarna besedila ter tri nagrade za opreme knjig. Prve nagrade torej tudi letos ni podelila. Drugo Kajuhovo nagrado je prejel pisatelj Leopold Suhodolčan za svoj roman «Najdaljša noč». V obrazložitvi žirije je rečeno, da pisatelj v svojem nagrajenem romanu obravnava eno izmed prvih nasilij nemškega okupatorja nad slovenskim ljudstvom in sicer — deportacije. Seznanja nas z usodo slovenske učiteljske družine ob preselitvi. Dogajanje, ki je skrčeno na eno samo junijsko noč leta 1941, je opisano v skladu s takratnim vzdušjem, ko je nacistična demagogija dosegla svoj vrhunec in ko je misel na odpor živela le v dokaj ozkem krogu ljudi, ki so pripravljali vstajo. Roman, ki nastaja ob nasprotju med pošteno, vendar pasivno Jeranovo družino, in nasilnim lumpenproletarcem in pe-tokolonašem Koblerjem ter njegovimi pajdaši, je v bistvu hlastna pripoved, kjer oseb ne spoznavamo iz opisov njihove zunanjosti, temveč bolj iz njihovih misli, ki jim v tej noči rojijo po glavah. Gre za svojstven način izpovedovanja pisatelja, ki nam v dolgih odstavkih in periodah izpoveduje misli, želje, nedoživeto hrepenenje in občutke svojih ljudi. Tretjo Kajuhovo nagrado je prejela pesnica Marička Žnidaršič za pesniško zbirko «Ko je prihajal dan». Nagrajena pesniška zbirka Maričke Žnidaršič zajema celotno obdobje minule vojne od leta 1941 do 1945. Je nekak pesniški dnevnik o trpljenju, boju, upanju in slednjič o zmagoslavju ljudi pod Snežnikom, v katerem se zrcalita vojno gorje in narodnoosvobodilni napor vsega slovenskega ljudstva. Tako imamo pred seboj po vsebini in obliki preprosto, subtilno žensko liriko, ki je v letih, ko smo potrebovali glasnejših pesniških izrazil, ostajala pač v ozadju, danes pa nas prijetno preseneča s svojo neposrednostjo in globoko občutenostjo. Njene pesmi so odraz časa, v katerem so nastajale in ta jim daje tudi žlahtno, umetniško ceno. Prav tako tretjo nagrado, vendar za dokumentarno delo, je prejel Alojz Kermavnar za svoje delo «Ambulanta E prek 4 G». Pisec v svoji knjigi na preprost, a vendarle izviren način prikaže razvoj področne ambulante v gozdovih Pokljuke in življenje v njej; posebno lepo so opisana psihična razpoloženja pacientov in njihovih skrbnikov. Iz dela veje poleg vedrega optimizma tudi izredna skrb za ranjence, pri čemer je poudarjena požrtvovalnost in iznajdljivost pri njihovem zdravljenju in pre-skrbovanju. To daje besedilu še poseben čar, ki pomaga bralcu premostiti manj pomembno dogajanje. Opisovanje je zlasti v prvem delu zelo stvarno in doživeto. Za oblikovanje knjig sta bili podeljeni dve Kajuhovi nagradi: Matjaž Vipotnik je prejel nagrado za opremo knjige Antona Ožbolta «Dežela Petra Klepca» in knjige Karla Prušnika - Gašperja «Gamsi na plazu». V obrazložitvi je rečeno med drugim, da v knjižni beri lanskega leta izstopata omenjeni deli s svojo značilno oblikovna fakturo, ki med vsemi drugimi najbolj poudarjata vsebinsko in pro-. gramsko izjemnost založbe Borec. Poudarjanje dokumentarne note z inventivno uporabo izvirnih fotografij pri oblikovanju Ožboltove knjige in prav tako na fotografskem izrazu zastavljena grafično subtilna podoba Prušnikovih «Gamsov na plazu» dokazuje ob poznavalski tipografski obdelavi trdnost njegovega oblikovalnega koncepta, kar vse utrjuje temeljna oblikovana izrazila, ki vizualizirajo grafični «image» založbe. Cveta Stepančič pa je prejela Kajuhovo nagrado za opremo knjige Georga Martinellija «Izredni obveščevalec». Oblikovalka se je lotila opreme in oblikovanja Mar-tinellijeve knjige s pretanjšanim posluhom za njeno akcijsko poudar- jeno vsebino. Z razgibano, v vizualnem izrazu konfliktno linearno zgradbo se ji je posrečilo u-stvariti ustrezno vsebinsko vez z dinamično in napeto pripovedjo. Skladno s to zasnovo je oblikovan tudi tipografski del in notranji o-voj knjige. In kot tretji je Kajuhovo nagrado prejel še akademski slikar Milan Bizovičar za svojo slikanico «Butalci» ter za opremo revije «Kurirček» v lanskem letu. Dušan Željeznov Na nedavnem občnem zboru PD «France Prešeren» v Boljuncu je bilo izvoljeno novo vodstvo, v katerem je zelo veliko mladine. Kot kaže gornja slika, šteje odbor nad dvajset ljudi UIIIIIII!Illll|||||||||||||llllII|||||||i|||||||i||Uiiiiiiii|||H||||||l||||||l|||l|l||,,,,,,,|,,,||in|ll|III||,|,,||,i|||||||||||||||||m|,||||||||II||I|||||||||||||||||||||||||||(|||||||||||||||||||||||||U|||||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| OB LETOŠNJEM PRAZNOVANJU LUNINEGA NOVEGA LETA KAJ KITAJSKI ČLOVEK POČNE KO GA NE VEŽEJO OBVEZNOSTI? O prazniku, ki se razpotegne štiri dni, Kitajci veliko potujejo - Kitajec ni kričav V zabavi je skromen - Sedanja skromnost je nekaj dlrugega od nekdanje lakote PEKING, februarja. — Lunino novo leto, ki mu pravijo pomladni festival je po tradiciji najdaljši kitajski praznik. To novo leto, ki je odvisno od zapletenega luninega koledarja, ki je na kitajskem podeželju še vedno v veljavi, pade na različne dni, in sicer v tretji dekadi januarja pa vse do polovice februarja. Po starem verovanju to novo leto napoveduje prihod pomladi. Letos je kitajsko luninovo novo leto padlo na 12. februar in tega dne skoraj vsa Kitajska, če izvzamemo nujne službe, ni delala. Toda praznik, smo rekli, je najdaljši, zato se je praznovanje tega novega leta na Kitajskem podaljšalo na cel 15. februar. Kitajci še ne poznajo letnega počitka. Zato je pomladni festival, oziroma lunino novo leto priložnost za oddih, za potovanja, za družinska srečanja, za obisk sorodnikom in prijateljem. Hkrati je to praznik za važnejše nakupe za gospodinjstvo, kot so na primer ši- valni stroj, radijski aparat, kak «kos» obleke. Mišljeni so tu torej večji nakupi in nakupi za izmenjavo daril. Pomladni festival pa je tudi priložnost, da kitajska gospodinja «demonstrira», svojo kuharsko sposobnost, priložnost da kitajska družina v družbi sosedov, oziroma prijateljev «dolgo obsedi pri mizi». Čeprav se v teh dneh vrstijo tudi obiski delavskih kolektivov poljedelskim komunam, ali pa se organizirajo obiski kmečkih komun tovarnam ali tudi obiski tega ali onega naselja tej ali oni vojašnici, je pomladni festival vendarle tisti praznik, ko skoraj vsak ali skoraj vsak Kitajec postane bolj kot v drugih časih leta — predvsem zasebna osebnost, ki mu je nekaj dni na voljo, da počne, kar se mu največ zljubi. Na Kitajskem je vse «veliko». Povsod se štejejo ljudje v milijonih. Tako na primer 10 milijonov mladeničev in deklet dela v komunah in to potem ko so ti milijo- iiiiiiiiimiiiiftimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiuiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiHunMiiiiiiiifiii NA ZASEDANJU V CIUDAD MEXICU UGOTAVLJAJO Za udar v Čilu kriva vohunska služba CIA Pretresljive izpovedi prič zločinskega početja vojaške hunte CIUDAD MEXICO, 21. — V Čilu sedanji fašistični režim ni prišel na oblast po volji naroda, celo ne z oboroženimi močmi, pač pa s podlim izdajstvom ter z intervencijo iz tujine. Ta teza prevladuje v izjavah prič, ki so pričale pred mednarodno komisijo za proučevanje zločinov, ki jih fašistična vojaška hunta izvaja v Čilu in še posebej v čilskem glavnem mestu Santia-gu. V pogosto pretresljivih izjavah so priče pripovedovale o lastnih izkušnjah iz zaporov, iz mučilnih celic, zasliševanj, govorile o režimu «notranje vojne», ki jo je čilska vojaška vlada proglasila proti čilskemu narodu. Bivši svetnik v-čilskem veleposlaništvu v Washingtonu in nato čilski ambasador v Pekingu Armando Urbino, kateremu je bilo dano v svojstvu položaja, ki ga je imel, priti do najbolj zaupnih dokumentov, je dokumentirano prikazal rezultate svojih raziskav in zbiranja izvirnih podatkov in dokumentov o neposredni intervenciji veleposlaništva ZDA v San-tiagu, intervenciji na zahtevo vodilnih severno-ameriških družb v spodbujanju in organiziranju ofi-cirskega državnega udara. Po njegovih izjavah se je s to dejavnostjo ukvarjalo nad 20 agentov ameriške službe CIA. Neka druga priča, katere ime iz povsem razumljivih razlogov se ne objavlja, je dala vrsto podatkov, med katerimi je morda še najbolj «zanimiv» naslednji: general Pinochet, sedanji vodja vojaške fašistične hunte v Čilu je dan pred državnim udarom, torej 10. septembra 1973 pred šte-trniiiiimiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimtiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivMtiiiiiiitiiniiiii nančnih uspehov. Ne nasedite nesramnim provokacijam. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zelo ugodne perspektive za vse, ki zavzemajo odgovorna mesta. Uresničili boste neko svojo zamisel. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite v svojem delu preveč nestrpni, ker vam je uspeh zagotovljen. Pometajte predvsem pred svojim pragom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Del svojih nalog boste opravili na nekem potovanju. Upoštevajte nasvet prijatelja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posvetite se predvsem reševanju obsežnejših nalog. Zelo vas bo razveselila dobrosrčnost drage osebe. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte se čimprej prilagoditi spretnim poslovnim osebam. V ljubezenskih zadevah bodite popustljivi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Naleteli boste na težave s svojimi o-žjimi sodelavci. Neki sorodnik vas bo napadel. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Najbolje bo, da se brez omahovanja odločite za najpravilnejšo pot. Srečne ure v domačem krogu- RAK (od 23.6. do 22.7.) V kratkem bo prišlo do sprememb, ki bodo povečale vašo odgovornost. Končno boste dosegli neko čustveno ravnotežje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste dosledni boste dosegli postavljeni si cilj. Vaša čustvena zadeva bo v kratkem dozorela. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite budni, če nočete, da vam spodleti napredovanje. Preveč ste ponosni do drage osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Braniti boste morali položaj pred nevarnim tekmecem. Skušajte bolj skrbno sestaviti svoj proračun. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dosegli boste nekaj manjših fi- vilnimi pričami potrdil predsedniku Allendeju «popolno lojalnost vojske in častnikov», torej častnikov, ki so ga naslednjega dne ne le izdali, pač pa celo umorili. O strahotnih mučenjih v Pinochetovih zaporih so govorili tudi drugi, ki so prišli na to pričevanje. Nekdo je o tem rekel naslednje: Tako so me mučili, da sem bil pripravljen priznati, podpisati, karkoli bi bili od mene zahtevali. Vsi, ki pričajo na tem mednarodnem zasedanju javnih delavcev, politikov, pravnikov, itd., u-gotavljajo vmešavanje ameriških sil v čilske notranje zadeve, vmešavanje, ki je privedlo do vojaškega državnega udara proti vladi izvoljenega in edino legitimnega predsednika AUendeja. Soseda ZDA, Mehika, je preko svojega najvidnejšega predstavnika odločno obsodila to ameriško intervencijo za zrušenje AUendeja in za' vzpostavitev režima vojaške hunte v Santiagu. Predsednik Mehike Luis Echeverria Alvarez je v sredo, ob otvoritvi zasedanja mednarodne komisije za proučevanje zločinov fašistične vojaške hunte v Čilu, v svojem govoru rekel naslednje: «Ta, ameriška intervencija je dokazana. Priznale so jo in jo celo kritizirale najvišje osebnosti, predstavniki najvišjih ustanov v deželi, ki je nasproti Čilu uporabila nedopustne oblike vmešavanja». «Da bi ne bilo napačnih, da bi ne bilo lažnih tolmačenj — je podčrtal mehiški predsednik — hočem takoj reči, da je moja navzočnost na tem zasedanju v skladu z mehiško doktrino in z našim dojemanjem pravic o potrebi odklanjanja tujega vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel, kot hkrati tudi pripravljenosti na totalno obrambo osnovnih pravic in svobode vseh narodov, svobode, ki je po našem mnenju važnejša od vseh ostalih problemov». V veliki Dvorani umetnosti v Ciudad Mexicu je nad 5.000 oseb pozdravilo besede predsednika E-cheverrie, ki je v kratkem, zato pa odločnem govoru obsodil fašistični puč v Čilu, vmešavanje ZDA, dominacijo tujih konservativnih krogov in potrdil, da se mehiška zunanja politika opira na dve načeli, na načelo, da ima vsak narod pravico do samoodločbe in da obsoja vsako tuje vmešavanje. (Nadaljevanje na 8. strani). ni mladih ljudi dokončali srednjo šolo. In večina teh mladih ljudi je v teh dneh obiskala mesta, oziroma svoje starše v njih, od katerih so že mesece in mesece ločeni. Mnogi Kitajci, odvisno pač od zaposlitve in družbenih potreb, žive ločeno od svojih družin, pogosto na stotine, celo tisoče km daleč. In v tem času, izkoristijo pravico, da za dva tedna zapustijo delovno mesto, kolikor jim dopušča poseben zakon, ki ureja tako imenovano ločeno življenje. Možje o-biskujejo žene in otroke, ali pa vsa družina obišče očeta. Zato so v teh dneh vlaki, ki vozijo v eno ali drugo smer, polni in prepolni potnikov, tako da dobi človek vtis, kot bi se vsa Kitajska odpravila na pot. In to ni malo. Na Kitajskem živi skoraj 800 milijonov ljudi. In še ena posebnost Kitajske. Tu ljudje zvečer zgodaj ležejo in tudi zgodaj vstajajo. V noči od 12. na 13. februar pa so bila okna domov razsvetljena vse do zore. In ne le to noč, tudi v naslednjih nočeh, zvečer pa so ognjemeti razsvetljevali v glavnem jasno kitajsko nebo, ognjemeti, ki so posebnost, rekli bi skoraj kitajska iznajdba, saj so Kitajci že od zdavnaj mojstri v tem. Jasno, da največ uživajo v tem mladi ljudje, o-troci pa ob teh praznikih doživijo svoje najprijetnejše dni, ker jih starši ob zimskih šolskih počitnicah bogato obdarijo, v glavnem z igračkami. Po domovih, ki jih Kitajci okrasijo s slikami in lampijoni, so v teh dneh in tudi v nočeh jedli in se zabavali ob glasbi in ob pitju riževega žganja, tako imenovanega maotaja, ki si ga lahko Kitajec privošči le o1 svečanih priložnostih, ker je to žganje zelo drago, saj samega pol litra maotaja stane petino poprečne mesečne plače. Kitajski človek, ko se zabava, ni razposajen, kričav. Glas dvigne in zapoje le tisti, ki zares zna peti in ima zares lep glas. In še ti so v svojem petju zadržani. Plesov, razen narodnih, folklornih plesov, Kitajci ne poznajo. Tango, valček ali kak drugi naš ples so v času «kulturne revolucije» izločili iz kitajskih programov, zato se zabava v kitajski družbi skrči na prijateljski klepet in šalo ob obloženi mizi, ali pa na sprehodih po parkih, na krajših izletih. Družbe si včasih privoščijo tudi skupni obisk kinematografa ali športne prireditve. Kitajec igra rad tudi karte, ali pa kitajski šah, ki pa se močno razlikuje od našega, saj je bolj podoben igri «človek ne jezi se» kot pa šahu. Pred letošnjim pomladanskim festivalom je bila posebno aktivna šolska mladina, ki je prirejala koncerte, obiske družinam padlih, ali pa prirejala športna tekmovanja. Eno teh tekmovanj je tako imenovani «tek do Jenana». Mladinci so si postavili za cilj, da v določenem času, v določenih dneh opravijo toliko km poti, kolikor bi bilo od njihovega kraja do Jenana, do revolucionarnega središča v pokrajini šansi, kjer je kitajska rdeča armada imela svoje oporišče po končanem velikem pohodu. V «teku do Jenana» je v Pekingu sodelovalo 1.700.000, v Šanghaju pa kar 2 milijona mladih ljudi. Je-nan je od Pekinga približno 800 km daleč. Pomladni festival je tudi priložnost za uradno preverjanje kupne moči kitajskega človeka. Prebivalci Pekinga so letos kupili za 22 odst. več svinjskega mesa kot so ga kupili na lanski praznik. Tržnice so bile letos bogato obložene s svežo zelenjavo, tudi s paradižniki, kumarami in; (papriko. Hkrati je tekstilna industrija vrgla posebno za to priložnost na trg platno, oziroma obleke v 70 različnih barvah in vzorcih/ Namesto temnih bluz, ki so bile doslej «v modi», so mnogi tokrat kupovali vetrovke v živih barvah, posebno ženske pa so namesto gumijastih copat kupovale lepe vendar visoke čevlje, ki pa niso poceni, saj stanejo okoli 20 juanov, kar je tretjina mesečne plače. «Nekoč smo pripeljali čevlje na trg na vozičkih. Nekaj sto parov čevljev je bilo dovolj, saj jih nismo mogli vseh niti prodati. Tokrat smo uporabili pettonski to vornjak in kljub temu je zaloga pošla», — je izjavil prodajalec blagovnice. V Tjencinu so, v mestu s 6 milijoni prebivalcev, ob letošnjem pomladnem festivalu zaklali 170.000 prašičev. Po uradnih podatkih je v velikih kitajskih mestih prodaja šivalnih strojev, ur, fotografskih a-paratov, tranzistorskih radijskih sprejemnikov, volnenega in bombažnega tekstila letos v januarju za 10 do 30 odstotkov večja, kot je bila v januarju lani, poraba mesa, pijač, tobaka in peciva pa je ponekod bila za dvakrat večja kot lani. Zato, pravijo, je največji kitajski družinski praznik zadovoljil kitajskega državljana ne samo kot dan brez delovne obveznosti, pač pa tudi kot priložnost, ko se je izkazalo, da njegova domovina napreduje, omogoča boljše življenje, pa čeprav so njegove zahteve še vedno dokaj skromne. Današnja skromnost pa je vendarle nekaj povsem drugega v primerjavi z nekdanjo lakoto. D. R. 12.30 12.55 13.30 14.10 17.00 17.15 17.40 18.30 18.55 19.20 20.00 20.40 21.50 22.45 15.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 21.50 SOBOTA, 22. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Socialne informacije Komični filmi: NORE GLAVE in STANLIO IN OLIO . DNEVNIK in Danes v parlamentu Odrta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVNIK in Izžrebanje loterije Program za najmlajše: risani filmi Program za mladino Poljudna znanost: Romi (Cigani) Sedem dni v parlamentu Nabožna oddaja, Kronike dela, Vremenska slika DNEVNIK FATTI E FATTACCI A — Ž: Dogodek, kako in zakaj? DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Zimski špovt ' SVETOVNO PRVENSTVO V ŠTIRISEDEŽNEM BOBU Vzgojni problemi: oddaja za šolnike Tedenska športna oddaja: Dribbling VEČERNI KONCERT DNEVNIK Veliki tuji orkestri: LONDON SYMPHONY ORKESTER Orkester, o katerem je govor, je posnel že nešteto zahtevnih skladb, s katerimi se človek pogosto sreča, če prisluhne zahtevnejšim radijskim glasbenim programom. Nocoj pa se bomo lahko srečali s tem orkestrom tako rekoč «iz oči v oči» in bomo zvedeli kaj več o zgodovini tega ansambla. Saj bomo lahko kaj več zvedeli tudi zato, ker ima ta orkester za seboj že obilnih 70 let zgodovine velikanskih uspehov. Preiskave agencije «O» Nocoj pride na spored druga epizoda po delih Georgesa Si-menona. Dela režira avtorjev sin Marc Simenon po scenarijih, ki sta jih napisala Jacques Lanzmann in Jean Salvy. V kraju Montigny-sur-Loing, torej nekje na francoskem podeželju dva potnika z dokaj podobnimi značilnostmi zasedeta v dveh različnih hotelih sobi št. 9. In v obeh primerih se predstavita z istim imenom: Raphael Parrain. V isti noči oba zadavijo. Policijska preiskava obtiči, ker policiji ne uspe najti niti indicov. V zadevo poseže «Agencija O», ki pošlje v mestece Barbet in Torrenceja. In prav temu v enem izmed hotelov določijo sobo št. 9. Na reki Loing so opazili dve osebi, eden je časnikar Norton, ki je znanec Emila in Torrenceja, lepo dekle pa se imenuje Jeanne Sequais in nekaj «brklja» po vodi. Barbet se naglo prelevi v potapljača in zbudil pozornost Nortona in lepe Jeanne . . . JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola: Otroško literarno ustvarjanje. Izobraževalna oddaja, Raziskovanje morja. Jakov Gotovac, Naglaševanje, Kako smo ustvarjali opero. . . SVETOVNO PRVENSTVO V ŠTIRISEDEŽNEM BOBU Smučate s Karlom Schranzem: športna oddaja Obzornik MLADI UPORNIK, mladinski film Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 GLEDALIŠČE V HIŠI Moda za vas, poučna oddaja Radost pristanka Barvna nadaljevanka iz cikla «Človek brez meja» Sence nad Elveronom Celovečerni film, ki ga je režiral James Goldstone Film je napeta kriminalka: v mestu Elveron ubijejo zdravnika. Kdo je krivec? Namesto umrlega zdravnika pride nov, mlad zdravnik, ki začne na lastno pest raziskovati zapleten primer, še posebej zato, ker se mu zdi, da temnopolti osumljenec. ki mu je pomagal pri selitvi, ne more biti zločinec. DNEVNIK 16.50 17.50 18.05 18.25 19.15 20.30 20.45 21.20 22.50 19.10 20.15 20.30 21.20 22.30 KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA SVETOVNO PRVENSTVO V ŠTIRISEDEŽNEM BOBU DNEVNIK Domače ognjišče, serijski film Dvojni šok, serijski film Balet «Za sončnimi vrati» TRST A Izžrebanje loterije: 18.00 Pisan 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- Stesbem spored; 20 00 Spontimje- va opera «La Vestale». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 1L5® Zbori iz vsega sveta; 12.40 Po* ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violina in klavir; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Pevska revija; 20.00 Šport; ra.zu r-evs^a revija; zu.uu opori., ——-- — cn 20.50 Alojz Rebula: «V Sibilinem stoletja italijanskega Radia; vetru», dramatizacija; 21.30 Po Kako in zakaj?; 14.00 PIosc pevke. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Pisana gla- —- ----------------- . -- .. sba; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 19-00 Poročila; 6.50 Na danasnj* Glasba po željah; 15.45 Poskočne; dan; 8.10 Glasbena matineja-16.45 Za prijeten konec tedna; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Pe 18.00 Vročih 100 kW; 18.30 Zapoj- orkester; 10.15 Sedem dni n<* 16.35 Odrske novosti; 17.30 P0] sebna reportaža; 19.55 Plošče! 22.50 Glasba v večeru. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15-00; mo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 20.00 Zvoki in glasovi; 21.30 Glasbeni spored. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ob bistrem potoku; 13-3U Priporočajo vam...; 14.10 S P6' smijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke gla" sbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 S knjižne g. trga; 18.20 Rad imam intervjuji; 11.30 Izbran program; 19.40 Ljubljanski jazz ansambel, 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.11° Radijski radar; 21.00 Za razve- 13.20 Preizkušajo se diletanti: 14.05 Drugi zvok; 14.50 Znanstve- ________j__ _______, _____ - na oddaja; 15.10 Oddaja za bolni- drilo; 21.30 Oddaja za izseljence. ke; 15.40 Veliki variete; 17.05 23.05 S pesmijo v novi teden. ZA OČETOM P/Š£ JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER Nerad se je Zoran poslovil od lenivcev in krenil z bratom dalje v goščavo. Bila je težko prehodna, kajti drevje je prepletalo nešteto ovijalk najrazličnejših vrst, pri tleh pa je rastlo vsakovrstno grmovje in drugo rastlinje. Papige in druge ptice so se spreletavale po vejevju in ovijalkah in tam sta prvič opazila tudi trop polopic. Vrešče so se razkropile in izginile, ko so ju zagledale. Naposled sta srečno prišla do majhne jase, porastle z visoko in ostro travo ter zagledala neko srni ali majhni antilopi podobno žival. Bojan, ki je bil na strel že pripravljen, ji je pognal kroglo v glavo In žival se je takoj zvirnila na tla. Pozneje sta izvedela, da sta ustrelila močvirsko srno, ki ima zelo okusno meso. Noge ima malo daljše od navadne srne, pa tudi ožji in daljši gobec. Vesela dobrega plena sta dečka steki® k ustreljeni živali in si jo natanko ogleda'*' Zoran je spletel iz trave vrvi in z nji111' zvezal srni najprej obe prednji in nato J* obe zadnji nogi. Bojan je medtem poisk8' primeren poganjek mlade brazilske cedre, ga odsekal, oklestil in napravil kol. Ì* bil kol pripravljen, sta dečka srno obesi'8 nanj in si jo naložila na rame. Teheran kuje meč Iran je v dveh letih nakupil za 6,8 milijarde dolarjev najmodernejšega orožja — Tekma za vpliv v Zalivu ' '' ashingtonu so te dni objavili letno poročilo Pentagona, v katerem so med drugim tudi Podatki o vojaškem sodelovanju med ZDA in Iranom. Iz njih je med drugim razvidno, a je Iran naročil v ZDA 50 lovcev-bombnikov tipa »F-14«. To so najnovejša nadzvočna vojaška letala, ki so jih imele doslej samo ZDA. V Iranu je trenutno zaposlenih 700 ameriških vojaških inštruktorjev. SMIRNOV: PRIVLAČNI VONJ NAFTE Poleg tega je bilo sklenje-še nekaj drugih podob-Poslov. Iran je naročil ^ najnovejših ameriških rušilcev in 500 helikopterjev, skupaj s sedanjimi 150 helikopterji bo imel najmočnej-in najmodernejšo helikop-ersko floto v tem delu sve-ta. Družba Bell je blizu Is-lahana v srednjem Iranu zgradila šolo za pilote helikopterjev, ki je največja na svetu. .To je le nekaj najbolj vid-n'n in presenetljivih primerov pospešenega iranskega oboroževanja. Kako daleč Sre to, je mogoče soditi po P^tku, da je samo leta 19”3 in 1974 Iran nakupil orožja za velikansko vsoto 6,8 milijarde dolarjev! Ob «kih podatkih se običajno zastavlja vprašanje odkod državi, kakršna je Iran, to-1 . denarja. V tem prime-ie vprašanje odveč, kajti ran dobiva od nafte nekaj esetin milijard dolarjev etno — več kot lahko pora-bi za svoje sicer zelo ambiciozne razvojne načrte. Drugo je seveda vprašanje, kakšnim ciljem služi iranska Oboroževalna dirka? Razlogi za to imajo močan Priokus po vojno strateških in naftnih interesih v tem elu sveta, ki je najbogatej-a znana zakladnica nafte, re za preprosto vprašanje, do bo po umiku Britancev __Perzijskega zaliva (ki mu mimogrede — Arabci pra-lJo Arabski zaliv, kar seve-a ni samo lingvistična po-cbnost) igral prvo violino na tem področju. Iran je jas- 0 in glasno povedal, da je °n. tisti, ki ima v Perzijskem hvu največje interese in 1 Jih je tudi najbolj sposo-n braniti. Se več: jasno L Povedal, da je prevzel ogo zaščitnika naftnih eml-tov v Zalivu in da ne bo ^Pustil nobenega tujega »he-» monizma in vmešavanja« na tem področju to niso sa dokazuje prisotnost iranskih čet v Omanu (navajajo številke od 1.500 do 3.500 naj-moderneje oboroženih vojakov), ki pomagajo omanske-mu sultanu držati v šahu upornike v Dolarju. Dokaz za to je tudi pospešena graditev velike pomorske baze v Bandar Abasu, odkoder bodo iranske pomorske in zračne sile lahko nadzorovale ves Zaliv. Po nafti in tekmi za vpliv na tem področju dišijo tudi neprestani spori s sosednjim Irakom, ki so v zadnjih dveh letih že nekajkrat povzročili resne oborožene spopade vzdolž meje. Formalni vzrok za obmejno napetost je čudna meja, ki poteka ob reki šat-el-Arab. kot ji pravijo Iračani, oziroma Arvanarua, kot ji pravijo Iranci. Z neko pogodbo iz leta 1937, ki so ji botrovali Britanci, je bilo sklenjeno, da bo meja potekala po vzhodnem bregu reke, se pravi, da bo vsa reka iraška, namesto da bi tekla meja po sredini reke, kot je v podobnih primerih običajno. Iran zdaj te pogodbe ne priznava, češ da je nenormalna m da so jo izsilili Angleži. Ena od spornih stvari je tudi iranska manjšina v Iraku, kjer jd odrekajo nacionalne pravice in gredo tako daleč, da zadnje čase spreminjajo vsa iranska krajevna imena. In potem so tu še Kurdi, s katerimi ima Irak neprestano težave, Iran pa mednje baje pošilja svoje inštruktorje. Vse to nedvomno so problemi, ki pa vendar niso tolikšni, da jih ob obojestranski dobri volji ne bi bilo mogoče rešiti. Da se to ne zgodi, je glavni vzrok očitno tekmovanje za vpliv v tem delu sveta, tekmovanje zaradi katerega Irak — po iranski oceni seveda — odpira vrata Sovjetski zvezi. V Teheranu so globoko prepričani, da je tuja prisotnost besede, Berite i l/i J J /iO Primorski dnevnik povsem odveč, da čisto zadostuje — iranska! Komentarji, ki jih je mogoče brati v iranskem tisku, so dovolj jasni. »2e velikokrat je Iran jasno povedal, da ne bo trpel nobenih zarot, katerih cilj je spremeniti področje Perzijskega zaliva v motne vode za ribarjenje tega ali onega kolonialnega ali neo-kolonialnega imperija ... Vsakdo ve, da sta varnost in svoboda mednarodne plovbe po Perzijskem zalivu zadeva življenja ali smrti za Iran. Vsakdo tudi ve, da Iran ne bo dopustil, da bi velikanska oogastva tega področja padla v roke tega ali onega bloka in da bi jih uporabljali kot kmeta na mednarodni šahovnici...« V tej luči so velikanski nakupi orožja lahko razumljivi. JANEZ STANIČ »Pravda«, Moskva VSE ZA POMOČ LAČNIM BANGLADEŠK1M OTROKOM „Nisva fanatika !u Mlada angleška zakonca prodala vse svoje premoženje - »Film naju je pretresel!« - Priznanja in grozilna pisma OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, februarja. — Angleži so pred dnevi na svojih televizijskih zaslonih videli pretresljiv film — posnela ga je ena izmed britanskih komercialnih televizijskih družb — o lakoti milijonov v Bangladešu. Film se je zaključil s pozivom vsem Otočanom, naj pomagajo priazdetim. Odziv je bil takojšen in velik. Presenetljivo (ali pa morda tudi ne) pa je to, da so se klicu na pomoč odzvali predvsem revnejši sloji britanskega prebivalstva — upokojenci, družine z nizkimi dohodki in otroci. Ti so televizijsko družbo zasuli z denarnimi čeki, oblekami, odejami, hrano in s ponudbami za posvajanje otrok iz Bangladeša. Med vsemi temi pa sta se najbolj odrezala mlada zakonca iz Shrewsburyja v Srednji Angliji — Alan In Wendy Weaver. Njuno najemniško stanovanje je sedaj povsem prazno, človek niti sesti nima kam, razen na razdrapano preprogo, ki je še ostala v dnevni sobi. Na oknih ni zaves, kuhinja je prazna, edinole v spalnici je še postelja (»nekje morava spati«), a še ta je brez odej. Mlada zakonca — oba sta trgovska pomočnika, njej je 18, njemu pa nekaj nad 20 let, s skromnimi prejemki — sta se odločila, da se odpovesta vsemu, kar sta v dveletnem zakonu spravila skupaj — in oklicala javno dražbo za vse svoje premičnine, izkupiček pa sta poslala skladu za pomoč otrokom Bangladeša- V eni uri je pod izklicatelje-vim kladivcem izginilo vse njuno premoženje. Prvi je bil na vrsti barvni televizor, na katerem sta Weaverjeva videla oddajo o Bangladešu. Milijon starih dinarjev vredni televizor je »šel« za polovično ceno. Sledil mu je pralni stroj, za katerega sta zakonca dobila 70 funtov (2800 novih dinarjev), zatem »hi-fi« magnetofonska in gramofonska oprema za 40 funtov, Wendy je za malo več kot dva funta prodala tudi vse svoje najljubše slike. Par kuhinjskih stolov je nekdo kupil za četrt funta ... Skupni izkupiček je na koncu dražbe znašal 443 funtov (približno 17.000 nd), zakonca pa sta poleg tega dobila še nekaj denarnih prispevkov, tako da sta na koncu skladu lahko poslala ček za več kot 500 funtov. Njuna pomoč Bangladešu pa s tem še ni končana. Zdaj, ko sta razprodala vse svoje stvari, Weaverjeva zbirata prispevke še od drugih. Njun cilj je zbrati še enkrat toliko denarja kot sta ga do sedaj- »Nekateri naju imajo za fanatika, nekdo nama je celo poslal grozilno anonimno pismo, v katerem pravi, da naju bi morali poslati pod puške v Belfast,« pravita zakonca. »Le zakaj? Nisva niti religiozna niti ne človekoljubna fanatika. Film o Bangladešu naju je pretresel in sklenila sva pomagati. Vse skupaj je zelo preprosto.« Zakonca bosta potrebovala najmanj dve leti, da nadoknadita prodano oziroma — bolje rečeno — podarjeno. »Glavno je, da imava še vedno zaposlitev, hrano in streho nad glavo. Drugo pa ni važno, saj sva še mlada.« Njune besede ne izražajo niti sence obžalovanja. Nasprotno. MITJA MERSOL Diamanti v zakotni dolini Velika bogatija sredi revne in zapuščene okolice — Življenje od kamnov — Stara tradicija — Podjetno je treba delati in trgovati, pravijo brusilci OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA IDAR—OBERSTEIN, februarja. — Rubin, smaragd, safir, akvamarin, topaz, opal, pa še ahat in celo diamant — komu ni jasno, kaj je to? Dragi kamni, seveda. Kam bi jih postavili na naši Zemlji? V Južno Afriko, v Kongo, Brazilijo ali v kakšno drugo daljno deželo. In kje prekupčujejo s temi dragulji? London m Antwerpen sta znani svetovni središči, pa še New York morda. Kaj pa Idar—Oberstein? Ste morda že kdaj slišali za ta kraj? Daleč od vseh velikih mest, najbližja so okoli sto kilometrov daleč, med Mainzem, Saarbriicknom, Trierjem in Koblenzom leži skrito oh sotočju rečice Idar v reko Na-he mesto, pravzaprav združeno mesto iz dveh: Idar in Oberstein. Tistile »stein« ga že izdaja, da gre za eno naj-večjih nahajališč plemenitih kamnov ne samo v Nemčiji in Evropi, marveč na svetu. Nemška cesta plemenitih kamnov Ko se spustiš z gozdnatih slemen temnega in vedno prepihanega Hunsriicka — tu in tam močno spominja na naše Pohorje — se ti v sicer kar dolgočasni dolinici potoka Idar ponudi »Deutsche Edelsteinstrasse«, nemška cesta plemenitih kamnov. 03 si nisi poprej prebral kakšnega temeljitega vodiča sploh nisi izvedel, kaj se vse ne skriva v tej zakotni dolinici. Hettstein, Oberstein, Algenrodt in Hettenrodt, pa še Mackenrodt so naselja razkošnih pol kmečkih pol sodobnih hiš, od katerih le redka nima na vratih tablice. Tu brusijo diamante, tam opale, spet malce dalje pa kupuje, obdeluje in prodaja večji trgovec vse plemenite kamne. In tako kilometre daleč na obronkih strmih vulkanskih hribov. Pravzaprav žive večina teh 33 tisoč občanov tega sotočja od kamnov zvenečih tujih imen, kot so ahat, beril, kalcedon, apofilit, turmalin, opal rubin ... do diamanta. Njihova zgodba je zgodba o podjetnosti obupno revnih ljudi, ki so se šele prav odkrili. ko so se začeli na veliko izseljevati. »Plemeniti kamni so minerali, ki se odlikujejo po lepoti barve ali svetlobnih učinkih kot tudi po trdoti in redkosti ter se zato upornih- Ijajo v okrasne namene ... Med najbolj dragocene plemenite kamne sodijo diamant, različice berila (smaragd, akvamarin), rubin in safir (korundi), različni kri-soberili (aleksandrit in ci-mofan, »mačje oko«), opal in drugi. Razen tega se lahko uporabi vsaka kamnina za »okrasne namene«, pravi enciklopedija. Nobenega teh kamnov ni najti tu, okoli vulkanskih obrežij Huns-riicka. Šele v dveh muzejih, v pomenkih z ljudmi se ti odkrije uganka, od kod tu diamanti. Opazili so jih stari Rimliani V vulkanskih usedlinah in jamah so se ravno ob reki Nahe že zelo zgodaj pojavili »pisani kamni«, ki so jih baie že stari Rimljani opazili. Gre za družino kremen-čevcev, ahat, jaspis in kalce-dom. Ob vsakem kooanju, ob vsakem zidanju so se ponujali kamni bogatih barv, največ oranžno rumenih in rjavih odtenkov. Dolinica je imela še pripravni potoček in mlini-brusilnice so rasli. Iz Freiburga in daljnje Češke so baje prišli prvi izurjeni brusilci s peščenim brusnim kamnom. Šele razpadanje fevdalnih meja je tej obrti dalo pravi razcvet. Ko je Napoleon zasedel »Renski Palatinat«, kot se je takrat imenovala današnja zvezna dežela Rheinland-Pfalz, so se obersteinski brusilci in graverji v Parizu seznanili z veščinami obdelave okraskov in po osvoboditvi spet vsi prišli nazaj. Idar in Ober-stein oskrbujeta v 18. in 19 stoletju kar vse evropske dvore s kipci, medaljoni, pečati,- namiznimi pisalnimi garniturami in ogrlicami, prstani in vsem mogočim. V dolino so prišli zlatarji iz »zlatega Pforzheima« in dru- god. Iz doline pa so trgovci obredli ves poznam svet. Dokler je bilo bogatih kupcev, dokler je bilo miru in blagostanja po svetu, so tudi dobro prodajali. Pa ni bilo vedno lahko. Na račun kolonij Kljub strogi cehovski disciplini niso mogli idarski brusilci izključiti konkurence, ki je prihajala iz afriških in južnoameriških kolonij. Mnogi so propadli, mnogi so se odselili. Najprej množično v Brazilijo. In tod so šele kot farmarji odkrili pravo pravcato bogastvo dragih kamnov. V Idar-Ober-stein so začeli prihajati vozovi večstokilogramskih kamnin. Spet so spustili vodo na mlinska kolesa in spet se je sredi prejšnjega stoletja obrt razcvetela. Drugi zagon je dobila obrt v devetdesetih letih, ko ie nemški rajh zasedel Jugozahodno Afriko, najbogatejše nahajališče diamantov. Ker pa je brušenje diamantov čisto drugačna stvar — saj je diamant kar desetkrat trši od rubina ali safirja — je šlo brusilcem izpod Huns-riicka le počasi v cvet. Najprej so jih brusili za potrebe severnoameriškega trga; klasični diamantni monopolisti London in Antwerpen so jih dušili in jim niso pustili k skledi. Iz Braziliie in Namibije V dvanajstnadstropni palači v severnem delu mesta (Idar) je doma »nemška borza za diamante in plemenite kamne«. Na vrhu nebotičnika se blešči model velike ga kristala, v prvem nadstropju pa ponujajo vitrine iz neprebojnega stekla, kakšnih 70 vrst različnih dragih kamnov, od diamantov komaj vidne velikosti do ne popisno nežnih rubinov, safirjev, opalov ... Le manjši del tega bogastva je iz domačih tal; Brazilija, najbolj zastopana dežela v Idar-Obersteinu, jim je poslala ametiste, berile, kalcedone, topaze in tudi diamante; iz Jugozahodne Afrike (danes je to Namibija) so dobili največ akva-marinov in diamantov. To, kar uprizarja razkošna borza v svetlobi skritih reflektorjev in razkošnih vitrin, pa na svoj, dosti bolj domačen način, ponavlja na rodopisni muzej, ki je tudi ves v znamenju draguljev. V posebni komori doživimo tajinstvenost draguljev, ki sami od sebe bleščijo, žarčijo svojo svetlobo, ko ugasnejo električne luči. Vzdušje spominja na podvodni svet Jac-quesa Cousteauja. Iz Obersteina pa tuji gost ne sme in skoraj ne more oditi, ne da bi se povzpel tistih sto metrov gori v skalo do »skalne cerkve« (Fel-sen-kirche). Rahlo sicer spominja na postonjski predjamski grad: v skalnato luknjo je prilepljena srednjeveška cerkev z ogromnim tridelnim oltarjem, nad njo na vrhu skale pa molijo v zrak zobje grajskih ruševin. In spodaj, v tesni dolini reke Nahe. ki kakšnih 50 kilometrov severovzhodno spremlja enega najbolj znanih vinorodnih območij ob Renu, se stiskajo stare uličice. Nov Oberstein je moral zrasti po obronkih onkraj reke. tam. kjer so dobile strateški prostor tudi velike tankovske vojašnice. Le kako je moglo na tako nerodni legi (naš Zidani most v manjšem) nastati tolikšno mesto? Le kako je moglo v tako zapuščeni in revni okolici nastati tolikšno bogastvo?! »Bogastvo? Ne, ne: to je samo naše delo, naša podjetnost,« zavrača pripombo tujega obiskovalca kustos bor-zinega muzeja. Idar-Oberstein je ves v tej njegovi opazki: delati, trgovati, zbirati dragulje — pa nikar preveč govoriti o tem. ANTON RUPNIK ... Znani sovjetski znanstvenik PETER KAPICA se je izkazal kot odličen zunanjepolitični progno-stik. Dve leti pred ameriškim fizikom Herbertom Yorkom je namreč trdil, da niti predsednik Richard Nixon niti podpredsednik Spiro Agnew ne bosta ostala na položaju do konca mandata. Ob takratni napovedi Kapice je le-ta stavil z Yorkom, da se bo to uresničilo York je sedaj odšel na not v Moskvo in s seboj prinesel ceno za izgubljeno stavo — dve steklenici šampanjca ... Brez okusa po Watergatu? ... Oo izvolitvi gospe MARGARET THATCHER za vodjo konservativne stranke je eden izmed novinarjev zapisal: »Gospa Thatcher je edini moški v vsej stranki.« Zaradi tega »edinega moškega«. ki pa ni moški, so se britanski ugledni klubi znašli v zadregi. Njihova stroga pravila namreč določajo, da so lahko člani teh klubov le moške osebe; za člana kluba pa je avtomatično sprejet vsak vodja konservativne stranke. Ker pa je sedanji vodja ženska, je tu problem, kako uskladiti ta dva člena pravil. V enem londonskih klubov so že našli rešitev; »Gospa Thatcher nam bo vsekakor vedno drag gost, če jo bo spremljal moški...« Rešitev, ki seveda postavlja novo uganko: Kateri? Mr. Thatcher, zelo zapo slen direktor Burmah OH Co., njen telesni stražnik, ali... ^ našega londonskega dopisnika ttLONDON, februarja — IRA, UD ^ VP. VANGUARD, CRH, UPV -skern-i temi in podobnimi severno «mi kraticami se skriva džungla r J a, hotenj in nepozabljenih stras ; ’>Zel«ni otok« pravijo na sploša In,, emu otoku. Vendar je to »zelea 'mimikrija, zeleno le na prvi p s ea in primemo za turistične broš no ret?a, da bi bil pri takšnem poin . otoka bombastično senzac irslr baročno sentimentalen, ka teh res krvav- Krvav pa je — Povsem severni del oto je n kos otoka, zaradi katere eii naziv Združenega britansl », waljestva daljši za dve besedi . juzeno kraljestvo Velike Britan: Severne Irske ter ...« letn„a ta Košček otoka je usoda si AnD-i„-Zg0’b-0'ville naphala skupaj In nes Prozbiterijanske Škote, ki c kot „ *Paj štejejo približno toliko d Vinca k Stovenija in žive v šestih pi tudi«- njenega veličanstva, ki skup Ukt ”ilso kaj dosti večje od Sloveni cev f«1, središči sta Belfast (prebivi skunn'i^ 0 kot Ljubljana in Marib iòienir-i •m Londonderry, ki ga Ii »Londn«0 kar Lkn'ry. ker jih ti; že Preveč spominja na Ang kot m ?,a Približno toliko prebivale kmetnaribor' Prebivalstvo je mešani v ternb,® proletariata, najvišja stv iav vio^u 0lt°ka Pa je gigantski ž< BelfaV. Jeb^nicì Harland in Wolfe Prima«i TcKi nekako je Severna Irs več Ka-J7a s ^ovenijo, potem pa r vi-iò nX\S6verna Trska je — kot pi Ta vzrfa, ^ — britanski »Vietnan na nosi severnoirska pokra severnela vf1^’ ^ Je rePublika do leta m«« j® d®1 britanske kro nju« i«. 1 j Posvetil »irskemu vpr: 4 O.ir ^ipdevam Ulstra vsega sku °dstotika^ftt>tk? ~ 6110 šestino en Pjih nekai" laif&h ^vojih debat, , je ; Ijal VaA wlet 0 Sovemi Irski razp: šanju celotvLikiatrrikoli dmš®m ^ stvu v EGsVeČ k<>t ° britanskem č ntt^v^frič-irskih nacionalistov, zdri ki so «a «repaiblikajnski armadi I »skavtska p°smehljivo odpravljali kov ie nagajanje« peščice far vo voinn aÌpreirasl0 v malodane ] divja ? n aV®jna« v Ulstru še v& treh fro^adržn° ihtavostjo kar za. odeenif8^' Tmed TRA, ki se zavzt ®Pitev Ulstra od britanske 1 Dežela ekstremnih kratic Retrospektiva nasilja Irski otok je res krvav ng ter za združitev z republiko na jugu v enotno združeno Irsko, se bori z redno 16.000-glavo britansko /ojsko, ki jo je London poslal v Severno Irsko, ko so se tam začeli hujši nemiri. To je prva fronta. Druga poteka med IRA in spletom vrste ekstremnih para militarističnih protestantskih organizacij — UDA (Ulstrska obrambna zveza), UVP (Ulstrske prostovoljne sile), CRH (komandosi rdeče roke), itd — bore proti »papističnim« irovskim nacionalistom. To je druga fronta v tej nenavadni vojni. Tako irovski sot protestantski ekstremisti zdaj pa zdaj simultano odpro še »tretjo« fronto, ki sicer ni koordinirana namerno, ampak je le naključna, in z obeh plati napadajo britansko vojsko. Vzporedno s temi tremi frontami poteka še »bombna kampanja« na angleških tleh. Nepotreben magnetofon Varnostni oficir kraljičinega polka huzarjev (sodobnih »huzarjev« seveda ne tistih na konjih, ki so se tolkli za krono po Mezopotamiji, ampak takšnih z ©klopnimi avtomobili), visokorasli in redkobesedni kapetan v civiiu me pred odhodom v vojašnico znova pobara za dovolilnico in poklicno izkaznico. Z vajenim pogledom na hitro primerja moj obraz s fotografijo, potem še mimogrede pripomni, da mi »magnetofon »resnično ni potreben«, češ da ima on svojega, žepnega, ki je bolj priročen kot moja »kišta«, nakar me popelje mimo dolgih sivkastih montažnih hišic do štabne pisarne. Sprejme me major. Ostro, kot se izkušenemu vojaku spodobi, me gleda v oči — le kaj vohlja ta civil med nami, mu berem iz njih — in mi pojasnjuje naloge huzarskega polka. Besede so skopa pragmatična gmota: treba je preprečevati nasilje (»IRA v enem letu opravi tudi po dva tisoč oboroženih vlomov«), zaščititi civilno prebivalstvo pred pokoli teroristov, zaščititi večino pred nasiljem manjšine, kot se pač za demokracijo spodobi. Potem se napotimo v oficirsko kantino na obvezni čaj. Na kratki poti med štabno pisarno in kantino vidim pod sabo Belfast — vojašnica je na vzpetini, tik za mestno bolnišnico — kjer se že prižigajo prve luči. Od daleč se zdi mesto mimo, nedolžno. Od da leč, seveda. V kantini sedi še kakih pet šest oficirjev mlajših obrazov. V Belfast so prišli iz Zahodne Nemčije, kjer so služili v sklopu sil pakta NATO. Obujajo spomine na ljubke Nemke, bare in sekt... Res prijetna druščina. Sprašujejo me o Jugoslaviji, njihov »padre« (kurat) bi šel rad na počitnice v Dubrovnik. Do kod segajo korenine IRA čemu nasilje v Ulstru? Čemu kri na rumenih narcisah na poljih okrog Belfasta? Kako je mogoče, da najstniki mečejo kamenje v do zob oborožene vojake, njihovi mlajši sovrstniki pa zbirajo oficirske palice višjih britanskih častnikov kot največje trofeje? Zakaj je od leta 1969 sem umrlo na silne smrti že poldrugi tisoč ljudi? Zakaj internacijska taborišča? Zakaj 1100 političnih zapornikov? Vsa ta vprašanja vrtajo vate, ko sediš v »pubu« sredi Belfasta in poslu- šaš glasne irske pivce, njihovo angle, ščino, popačeno s severnjaškim naglasom, a vseeno prijetno in prikupno. Pravijo, da je za vse sedanje krvopre-litje in nasilno stanje kriva IRA, ki je s svojim delovanjem poskrbela za najdaljše obdobje nasilja v irski zgodovini. IRA, irovec, ki sta postala že pravi sinonim za gverilski boj. Tako pravijo. Kaj pa Angleži, mar ti niso nič krivi? Pa njihovi »lojalisti« — prote. stantska večina v Ulstru, ki prisega na krono in na boj proti irskim oastar-dom? Korenine odgovora na vsa ta vprašanja segajo daleč nazaj — k »izvirnemu grehu« britanskih osvajanj, angleške kolonialne politike. Da protestantje vsako leto lahko paradirajo po ulicah severnoirskih mest, izzivalno bobnajo in mahajo z angleškimi zastavami pred nosom razboritih »katoliških« Ircev — je takšnega izzivanja nedvomno kriva nekdanja angleška kolonialna politika, ki je irskemu pre. bivalstvu vsilila tujo anglikansko gospodo, ki se je polastila najlepših travnikov, najboljše zemlje, najboljših hiš, najboljših rečnih .rokavov z lajveč ribami. Korenine IRA segajo vse tja v konec 18. stoletja, ko se je študent Wolfe Tone s skupino somišljenikov iz kroga »Združenih Ircev« zaklel, da »tako dolgo ne bomo prenehali z našimi napori, dokler ne bomo zrušili nadvlade in si izborili irsko neodvisnost« Wolfe je v neuspeli vstaji leta 1798 iz. gubil življenje in tako postal eden izmed prvih »mučencev« irovskega gibanja. V desetletju 1841—1851 je irski otok zadela velika lakota, v kateri je umrlo milijon Ircev, milijon pa ?e jih je izselilo v Anglijo, na škotsko in v Ameriko. Tudi ta tragedija, ki je .rsko prebivalstvo tedaj skrčila na dva mili- jona, je v spomin Ircev vtisnila svo. maščevalni pečat. V patruljo s »prašičem« Po klepetu ob čaju smo se napotili proti sredini vojašnice, kjer je na presejanem belem pesku stal olivno zeleni oklopni avtomobil, pred njim pa vod vojakov z avtomatskim orož jem. Narednik pregleda orožje m strelivo, nakar posedemo po hladnih kovinskih klopeh v zadnjem delu te premikajoče se večmilimetrske pločevine. »Prašič« (pig), kot pravijo vojaki blin-diranemu avtomobilu, nas popelje skozi zastraženi izhod na »nočni izlet« po Belfastu in okolici. Mladi vojaki, iko-raj nobenemu ni kaj dosti več kot 20 let, brezskrbno klepetajo o vsakdanjih malenkostih, o dežurstvu, pomanjkanju časa za zabavo. »Prašič« zavije v ubo-žno četrt Belfasta, v delavski »slum«. Zavore cvileče zapojejo. Kratko povelje: »Ven, v strelce!« Postave se kot sivi avtomati uravnajo v gosji red na obeh straneh ulice, ki je čisto prazna. Gluhe so tudi razdrapane hiše, a bol. šče v vojsko z okni, velikimi Kot oči preplašenega človeka. Avtomatsko orožje dreza v temo. Po nekaj sto metrih skrenemo z ulice proti dolgi, baraki podobni pritlični stavbi, iz katere se sliši žvenket kozarcev. »Delavski Klub«, mi pojasni narednik. »Pijačo točijo brez licence«. Pa se ja ne greste policaje, saj vojska ... »Ne, ne, gre samo za rutinski pregled. To so nevarne jazbine, veste,« mi hiti pojasnjevati podoficir. Vojaki pregledajo vse hišne vogale, pokukajo skozi okna; medtem se pojavi na pragu lastnik in ponudi patroli pijačo. Vojaki odklonijo, se pošalijo z lastnikom. Odigrana komedija o »prijateljskem sožitju med voj. sko in javnostjo«? Odpeljemo se na. prej. »Tukaj zelo radi postavljajo zasede,« mi pokaže varnostnik proti samotnemu križišču ob parku. »Enega našega fanta so že sneli tukaj.« Ustavi, mo se na avtomobilski cesti, Ki pelje iz Belfasta. Rutinska kontrola vozil. Britanska vojska je vojska plačanih profesionalcev in delo poteka naglo in učinkovito ... Orožje tudi iz tujine Nasilje IRA na Severnem Irskem je neogibno. Gibanje — nihče ne ve natančno, koliko članov ima, vendar že suhoparni podatki o kakih 10.000 bombnih incidentih v enem letu in 70 bombnih eksplozijah ter 90 strelskih incidentih samo v prvem mesecu tega leta kažejo na precejšen obseg te organizacije — ima edini cilj: za vsako ceno doseči združitev severnega z južnim delom Irske, še prej pa seveda izgnati britansko vojsko iz Ulstra. Nasilje je seveda eno izmed učinkovitih sredstev za doseganje tega cilja, vendar ne edino. Taktika IRA posega tudi po drugih sredstvih »mirnega odpora«, bojkotih, zborovanjih, demonstracijah, glavnih stavkah. Gibanje IRA podpirajo poleg dela ulstrskega prebivalstva tudi ameriški Irci v Bostonu in New Yorku. Preko pristanišč v IrsKi republiki dobivajo ulstrski irovci orožje tudi iz tujine. Proti IRA nastopa britanska vojska z vsemi pomagali sodobnega protigverilskega bojevanja. Izmed vseh zasebnih protestantskih vojska je najstarejša in tuli naj. bolj skrivnostna ter bojevita UVF (Ulster volunteer forces — ulstrske prostovoljske sile), ki je nastala že pred več kot 60 leti, njen tvorec pa je bil Carson, človek, ki je v začetku stoletja ustanovil prve oddelke nekakšne fašistične milice, po katerem sta se kasneje zgledovala tako Mussolini Kot Hitler pri ustanavljanju svojih »udarnih oddelkov«. UVF je prvotno združevala praktično vse protestantske vojske, celo ulstrske protestantske prostovoljce, ki jih je leta 1966 istanovil pastor lan Paisley, mrakobna siva eminenca severnoirskega protestantskega ekstremizma. UVF pa se je pred letom dni oddvojila od vseh drugih lo-jalističnih gibanj in začela na iastno pest boj z IRA in tudi z britansKo vojsko. Ulster, dežela, kjer si molitvenik in puška bolj kot kjerkoli drugje na svetu podajate roke, je torej bojišče kopice zasebnih vojska in ene poklicne — armade njenega britanskega veličanstva. In kako in kdaj naj bi nastopil mir v nemimi pokrajini? Politiki v Londonu, Dublinu in Belfastu so do sedaj izdelali že vrsto načrtov, severni Irci so celo imeli nekakšne volitve za novo severnoirsko skupščino, ulsterski politiki so si že delili med seboj ministrske stolčke — pa iz vsega tega ni bilo nič. »Protestantski« politiki Craig, Paisley in drugi o kakšni delitvi oblasti s »papisti« sploh nočejo slišati. »Zakonitost in red« sta tako še vedno nabodena na bajonet. Miru ob takšni soodvisnosti dveh nezdružljivih pojmov pa seveda ne more biti. Mitja Meršol ZAKAJ 1500 DOMOV MANJ? Napravljena stanovanja!1 Beograjčani zahtevajo takojšen konec razsipavanja denarja — Nova stanovanja so povprečno za 10 kv. metrov večja, kot bi lahko bila po dogovoru OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, februarja. — Kako naj nas ne bi presenetila novica, podkrepljena s prepričljivimi številkami in izjavami pristojnih, da je zadnja leta Beograd povsem po nepotrebnem dobil približno 1500 stanovanj manj, kot bi jih lahko zgradili z vloženim denarjem? Tisoč petsto družin je vsako leto ostajalo brez lastne strehe nad glavo, ne da bi bilo to potrebno. Ko beseda teče o teh 1500 stanovanjih, zapravljenih vsako leto, so krivi projektanti in urbanisti. Tako vsaj trdijo v sindikatu in tisti, ki so sredi dejavnosti, katere namen je pospešiti stanovanjsko gradnjo in stanovanjski dinar čimbolj v smotrno vložiti. »Po zaslugi« projektantov in urbanistov je Beograd namreč zadnja leta gradil povprečno za 10 kvadratnih metrov večja, kot bi jih po začrtani politiki moral za družine, katerim so bila stanovanja namenjena. Seveda je ta ugotovitev vznemirila duhove in zdaj z vseh strani zahtevajo, da takšni praksi precej narede konec. Nihče, ne projektanti ne urbanisti, ne smejo biti več vzrok za razsipavanje že sicer pičlih sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. Zdaj pripravljajo načrte stanovanjske gradnje do leta 1980. Načrte morajo predložiti vsi, od mestnih organov in občinskih skupščin do delovnih organizacij. Sestavni del teh programov je boj proti luksusu, saj je le tako mogoče, kot poudarjajo, ures- ničiti že zastavljeno nalogo, da bomo do leta 1980 zgradili približno 62.000 novih stanovanj. Delavec Snage ni socialni problem Na vprašanje, ald bo katero od teh novih stanovanj dobil delavec beograjske mestne Snage, bi povprečen občan zamahnil z roko in nejeverno zmajal z glavo. Uprave mestne Snage pa se jeze na tak splošni vtis Beograjčanov, ki so si ga ustvarili o položaju njihovih delavcev. Te dni so vodstva teh podjetij postregla javnosti z zares presenetljivimi podatki, o katerih se povprečnemu Beograjčanu še sanjalo ni: da je na primer povpr^na plača delavca Snage 3000 dinarjev oziroma za nekaj stotakov več od povprečja beograjskega gospodarstva: da je delavcem Snage vsak dan zagotovljen po en topel obrok po polovični ceni; ali pa, da čaka tak delavec na stanovanje povprečno sedem let, precej manj kot delavci, zaposleni v mnogih zelo uglednih beograjskih podjetjih tekstilne ali kovinske industrije. Povod za tako javno »pojasnilo« o socialnem položaju delavcev Snage pa so bile njihove pogostne boleznine. Ugotovili so namreč, da zdravniki v zdravstvenih domovih kaj radi ugode vsaki njihovi prošnji za bolezenski dopust. Pa ne zato, ker bi bili prepričani, da so delavci zares bolni, temveč iz usmiljenja. Zdravniki si niso ustvarili nič drugačne sodbe kot povprečni občani: da je socialni položaj teh ljudi izredno težaven. Z avtom namesto avtobusom Seveda se nihče ne bo jezil zaradi novih ugotovitev o resničnih razmerah delavcev Snage. Ljudje bodo razumeli, da se v današnjem času, ko si je vendarle laže prebra. ti delo kot še pred nekaj leti, le malokdo odloči za tak poklic. In če je tako, je treba ljudi, ki sprejmejo takšno delo, dobro plačati. To je še vedno ceneje, kot pa da bi mestni Snagi primanjkovalo delovne sile in da bi za- radi tega podjetje slabo opravljalo svojo nalogo. V tem letu, ko vsakdo vsaj govori o varčevanju (če že ne štedi), je po papirju in svinčniku za računanje poseglo tudi beograjsko mestno prometno podjetje. Povsod so bili skoraj praznj avtobusi, ki v poznih nočnih urah vozijo na nekaterih mestnih progah. Praviloma število prodanih vozovnic na teh avtobusih ne skrije niti stroškov za gorivo. V mestnem prometnem podjetju vidijo izhod — potem ko so si dolgo razbijali glavo, kako naj bi uskladili obveznost, da morajo prevažati potnike pozno ponoči, z neekonomično vožnjo — v minibusih in avtomobilih. Zakaj naj bi po mestu le zaradi nekaj potnikov ponoči krožili avtobusi, če je ceneje ljudi voziti z avtomobili? Zato so se odločili: že od junija se bodo po polnoči na avtobusnih postajah ustavljali avtomobili — taksiji obrata GSP. Svojo odločitev so podkrepili z mtinchenskim zgledom. Mestni prevozniki so tam sklenili pogodbe z zasebnimi taksisti, ki v nočnih urah prevažajo potnike iz mestnega središča do študentskega naselja. Tako prihranijo približno 5 mark na uro in v kratkem bodo taksije uvedli tudi na drugih progah. SLOBODAN VUKMIROVIČ KAVA — VSAKDANJI OPOJ Devet milijard skodelic Nedavna podražitev kave, v treh letih se je podražila od 20 na 60 dinarjev, ne vpliva, da bi se ji odrekli — Presežki pri kavi za olje, mast in sladkor LJUBLJANA, 19. febr. — Turška ali ekspresna? Ni važno! Ena ali druga kavica velja v gostišču po novem povprečno 2,5 dinarja in Jugoslovani porabimo za kavo letno nič manj kot dvaindvajset milijard dinarjev (novih, seveda!). Ne s ceno ne s številom popitih kav na prebivalca še nismo dosegli evropskega povprečja, vendar se mu z uvozom petinpetdesetih tisoč ton surove kave približujemo vse bolj in bolj. Nekateri menijo, da bo nedavna podražitev kave, ki je cene po gostiščih pognala navzgor za približno pol dinarja pri vsaki skodelici kave, zavrla potrošnjo tega tako priljubljenega napitka, ki se je povsem vrasel v naš vsakdan. Prodajalci pa pravijo drugače. Potrošnja še raste »Kava bi bila lahko še dražja, potrošnja zaradi tega ne bi bistveno padla,« trdijo pri Emoni, ki ima na slovenskem tržišču največ opravka s kavo. »Od višjih cen nimamo mi trgovci nič, saj nam kavo prodaja zvezna direkcija za rezerve živil po ceni, ki jo določi in mimo nje kave ni moč prodajati. Dejansko je zaslužek odvisen zgolj od količine kave. Saj marža ni naravnana v odstotkih, marveč je v nominalnem znesku že od leta 1972,« pojasnjujejo pri Emoni in zagotavljajo, da cena kave ne vpliva na dohodek, ki ga s prodajo kave ustvarjajo. Menijo, da bo potrošnja kave še rasla in da bomo devetim milijardam skodelic kave, kolikor smo jo popili lani, kmalu dodali še nove. Vsaj tako kažejo statistični podatki. Saj doslej še nobena podražitev ni zmanjšala prodaje močno praženih aromatičnih črnih zrn. Zapletena pota vreč Kava sodi med tista živila, ki so povsem v »oblasti« zvezne direkcije za rezerve živil. Le-ta vsako leto razpi-i še licitacijo, ki se jo lahko udeleži vseh pet podjetij, ki so v Jugoslaviji registrirana za nakup kave: beograjski Centroprom, ljubljanska Emona, sarajevski UPI, zagrebško Voče in od nedavna še beograjski Jugoeksport. Pogoj, da lahko ta podjetja kupujejo kavo v imenu zvezne direkcije za rezerve živil, je njihov izvoz: kolikor odštejejo za kavo v tujini, v tolikšni vrednosti morajo na tuje prodati domače izdelke. To se vedno ne posreči in tako Braziliji, ki ima najcenejšo kavo, hkrati pa tudi najbolj aromatično, dolgujemo že lepo število dolarskih milijonov. In vendar bomo letos uvozili še več kave kot lani. Po približni oceni jo bomo popili petinpetdeset tisoč ton. Uvoz se bo začel v prihodnjih mesecih. Na tujem ceneje — doma dražje Zanimivo je, da so začele prav v tistih dneh, ko je zvezna direkcija povišala svojo prodajno ceno kave za vse, ki na domačem trgu kavo pražijo in embalirajo s 50 na 60 dinarjev (kilogram surove kave je veljal v Jugoslaviji leta 1972 enaindvajset dinarjev, : • : leto dni", kasne j e štiriinštirideset in pol, lani petdeset) cene na svetovnem tržišču drseti. Tudi afriška kava, ki sodi med najdražje, se je pocenila. Tako je lanska cena kenijske kave s 1.650 dolarjev zdrsnila na 1.250 dolarjev za tono, zambijske kave pa s 1.650 dolarjev na 1.150 dolarjev In cena kave na svetovnem trgu še vedno pada, domači uvozniki pa kani j o kupiti še ceneje (če se ne bodo tlačili vsi na isto tržišče in tako kot že nekajkrat doslej povzročili nakupovalni nemir, ki ceno takoj dvigne!) Razlike je približno 20 din In ker cena kave na tujem pada, doma pa je zrasla, nastaja med nakupno in prodajno ceno pri vsakem kilogramu surove kave med dvajset in trideset dinarjev razlike. Seveda je treba s to razliko plačati stroške skladiščenja in nekatere druge obveznosti, toda uvoz kave je oproščen carine in zvezni direkciji »ostajajo« pri obračunu prodaje in nabave kave velike rezerve. Pri vsaki skodelici kave, ki jo popijete, zasluži zvezna direkcija za rezerve živil četrt dinarja oziroma petindvajset par. Povprečen pivec kave v Jugoslaviji popije letno tisoč kavic, tako nehote prispeva v blagajno zvezne direkcije za rezervo živil za par srednje dobrih čevljev — okroglih dvestopetdeset dinarjev. V blagajni zvezne direkcije se nabere skoraj poldruga milijarda dinarjev (novih). Seveda pa ta denar ne gre nikamor drugam, kakor »v druge« prehrambene proizvode. S presežkom pri kavi direkcija pokriva izgubo pri drugi hrani, saj stane kilogram sladkorja na tujih trgih približno dvajset dinarjev, v domačih trgovinah pa v maloprodaji velja skoraj pol manj. In tako vsakdo, ki pije kavo, nehote prispeva tudi k temu, da sladkor, olje, mast in še nekatera živila, ki so za življenje pomembnejša kot kava (vsaj za večino ljudi), niso na prodajnih policah trgovin občutno dražja kot so sedaj. V Sloveniji — sedmina Slovenci popijemo osem do deset ton kave, kar pomeni, da popijemo nekako sedmi del skupnega jugoslovanskega uvoza. Emona je lani prodala nekaj manj kave kot predlanskim, hkrati pa je na tujem in slovenskem trgu vse bolj opazno zanimanje za liofilizirano kavo in za kavo brez kofeina. JOŽE VETROVEC Sladkor bomo še uvažali Pridobili smo 510.000 ton sladkorja, za 30.000 manj od načrtov OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 20. febr. - S pravkar končano predelavo sladikome pese, ki smo je predelali več kot 418.000 vagonov, smo domačemu trgu zagotovili okoli 510.000 ton sladkorja. Ker jugoslovanske potrebe ocenjujemo na 670 do 680.000 ton, je jasno da bomo morali ostali sladkor uvoziti. Letos smo pridobili 30.000 ton sladkorja manj kot smo pričakovali. Ker je bilo predvideno, da bomo na 101.000 hektarih pridelali 420.000 vagonov te kulture, smo pričakovali, da bo tudi proizvodnja sladkorja znašala okoli 540.000 ton. Doseženi uspehi pa so kljub vsemu zadovoljivi, saj je bil v pesi zaradi izrazito deževne jeseni odstotek sladkorja precej manjši. Za letošnjo spomladansko setev, s katero naj bi povečali pridelek vseh glavnih kmetijskih surovin, pretresajo tudi možnosti, da oi površine, ki jih bodo zasejali s peso in so do zdaj merile 120.000 ha, razširili za 10.000 ha. Vendar pa bodo morale omejene predelovalne zmogljivosti, če bo predlog -.prejet, v proizvodnjo vložiti še več svojih moči kot letos. Letošnja predelava je trajala izredno dolgo (135 do 140 dni). BOJANA JAGER Domače ladje za domače ladjevje Predlog ladjedelnic, brodarjev in zbornic Splita in Reke REKA, 20. febr. (Tanjug) — Ladjedelničarji in brodarji z gosp- larskima zbornicama Splita in Reke so sestavili skupen predlog za graditev ladij v 'odjedelnicah za potrebe jugoslovanske trgovske mornarice. Predlagajo, da bi za ladie domačega lad-jevia v-'Wovili enak tretman kot za ladje, ki jih naše ladjedelnice grade za tujino. Prav tako predlagajo ukinitev carinske takse na uvožene proizvode, ki bi jih vgrajevali v ladje, ter uvedbo regresa za naše brodarje, da bi tako pokrili ceno, ki je višja od svetovne. Kot se je izvedelo, potekajo tudi pogovori, v katerih naj bi našli tudi izvor sredstev, not-ebndh za kreditiranje izgradnje ladij. Brodarjem bi morali ponuditi enake pogoje kot vladajo na svetovnem tržišču, to pa pomeni, da naj bi pri sklenitvi dogovora plačali le 30 odstotkov vrednosti. Ostalo naj bi bd bil sedemletni kredit ob pogojih, kakršni približno veljajo tudi na svetovnem tržišču. Menijo, da je ladjedelništvo z blagovnimi krediti sposobno zagotoviti nadaljnjih 20 odstotkov vrednosti ladje, kar pomeni, da je potrebno najti kreditorje za preostalih 50 odstotkov. V Hrvaški še 10-odstotne redukcije toka ZAGREB, 20. febr. (Tanjug). — V Hrvaški so danes zgodaj zjutraj uvedli novo redukcijo električne energije, s katero se poraba elektrike za vse porabnike z redkimi izjemami zmanjšuje za 10 odstotkov. Reduk. cijo so najavili še pred dnevi kot rezultat zaskrbljujočega položaja v akumulacijah, kjer je za polovico manj vode, kot so načrtovali. Ta najnovejši ukrep naj bi prispeval h kar največjemu prihranku električnega toka zlasti v gospodinjstvih. Predstavniki hrvaškega elektrogospodarstva poudarjajo, da je položaj še toliko težji, ker je v akumulacijah HE samo še za 588 milijonov kWh električne energije. Naša sindikalna delegacija na Madžarskem BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). — Delegacija sveta zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik Mika Spiljak, je sinoči odpotovala na tridnevni prijateljski obisk sindikatom Madžarske. Delegacija se bo v Madžarski spoznala z aktivnostjo sindikata in se pogovarjala o nadaljnjem razvoju sodelovanja med sindikati obeh držav. Večji izvoz obutve BEOGRAD, 20. febr. (Tanjug). — Jugoslovanski proizvajalci obutve načrtujejo, da bodo letos izvozili na tuja tržišča okoli 17 milijonov parov usnjene obutve. V primerjavi s preteklim letom bi to pomenilo poveča, nje izvoza za 12 odstotkov. Največ obutve bodo prodali na vzhodrioevropska tržišča, nepomembne pa niso tudi količine, ki jih bodo izvozili na zahodna tržišča. »Sloboda« iz Čačka povečuje proizvodnjo CAČAK — Kovinsko-predelovalna in elektroindustrija »Sloboda« iz Čačka namerava letos proizvesti za milijardo 40 milijonov blaga, v primerjavi z lanskim letom za 38 odstotkov več, fizični obseg proizvodnje pa naj bi se povečal za 18 odstotkov. Hkrati naj bi se dohodek povečal za 15 odstotkov, povprečni zaslužki zaposlenih za 10 odstotkov, za sklade pa so namenili dobrih 35 milijonov dinarjev. Se nove univerze Bo postal Mostar univerzitetno mesto? — Za hitrejši razvoj Hercegovine primanjkuje veliko strokovnjakov Na slavnostni seji skupščine mostarske občine so ob proslavi 30-letnice osvoboditve sprejeli tudi sklep, da bodo stekle priprave za ustanovitev univerzitetnega centra v Mostarju, ki naj bi ga odprli konec leta. Pred štirimi leti so postavili temelje bodočega univerzitetnega centra v Mostarju. Poleg strojne so odprli tudi ekonomsko in pravno fakulteto. Danes je v mestu še pedagoška akademija. Visokošolske ustanove so se razvile kot oddelki sarajevske univerze. Mostar in druge hercegovske občine so si veliko prizadevale, da bi prenovile in zgradile nove prostore za fakultete ter zagotovile osnovne pogoje za delo. Vložild so več kot 4,5 milijarde starih dinarjev: iz sredstev proračuna, delovnih organizacij in prispevka občanov, že danes imajo fakultete in pedagoška akademija povsem zadovoljive delovne pogoje. Pokazalo pa se je, da vse to ni dovolj. Nagel razvoj hercegovskih občin iz dneva v dan tudi povečuje potrebo po visokih strokovnjakih, ki pa je ne morejo zadovoljiti s pošiljanjem študentov v univerzitetna središča zunaj Hercegovine. Koilko bi hercegovske občine potrebovale ekonomistov, pravnikov, inženirjev m vseh vrst zdravnikov, profesorjev, projektantov in drugih strokovnjakov, še ni natanko ugotovljeno, prav gotovo pa gre za tisoč ali še več strokovnjakov. In koliko bo to območje potrebovalo fakultetno izobraženih ljudi v prihodnjih desetih letih? Tudi pri tem bi lahko navajali le globalne podatke. Znane pa so številke, s pomočjo katerih lahko ugotovimo — po stranski poti — približne kazalce. Hepok bo v desetih letih za trikrat povečal proizvodnjo in investiral 1,9 milijarde dinarjev. Kombinat Soko bo zaposlil še 10.000 delavcev Le v tem letu bo hercegovsko gospodarstvo odprlo 10.000 novih delovnih mest. Zdaj imamo zaposlenih približno 70.000 ljudi, do leta 1980 pa se bo to število prav gotovo podvojilo. Modema tehnologija prodira v Ljubinje, Stolac, Posuš-je, Nevesinje, Citluk, Ljubm-ški, Lištico, Prozor in druge kraje. V vseh teh občinah ni bilo pred kakimi desetimi leti niti enega samega tovarniškega dimnika, To prodiranje pa bo izredno povečalo potrebe po strokovnjakih. Edin izhod je odpreti univerzo v Mostarju in poskrbeti za vse potrebne fakultete. V tem mestu že grade stanovanja za predavatelje in profesorje ter skrbe za strokovno usposabljanje bodočih asistentov, docentov, rednih in izrednih profesorjev. Mostar ima danes 3000 rednih študentov, med njimi 80 odstotkov otrok iz delavskih in kmečkih družin, katerih starši ne bi mogli financirati šolanja v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu. Dodatni izdatki za študente v teh centrih bi znašali za starše vsak mesec vsaj 2000 dinarjev. Kaže, da starši vsako leto prihranijo pri teh 3000 študentih vsaj 5 milijard starih dinarjev. Vse hercegovske občine so povezane z asfaltom, iz okoliških občin pa v Mostar redno vozijo avtobusi. Ko bo v Mostarju 5000, 6000 in še več študentov, bodo prihranki velikanski. Z delom teh sredstev bi lahko financirali univerzo. Zato so v hercegovskih občinah z veseljem in navdušenjem sprejeli odločitev skupščine mostarske občine, da se bodo nemudoma začeli pripravljati na novo univerzo, M. KARABEG BERITE REVIJO Obnovljene arkade LEP OBISK BREŽIŠKEGA GRADU — Posavski muzej že 25 let domuje v brežiškem gradu, kjer so lani obnovili dvoriščna pročelja in sončno uro. Največja sprmeniško-varstvena akcija pa je bila obnova arkad v prvem in drugem nadstropju. Mimo tega je Posavski muzej lani odprl vrata obnovljeni zbirki iz NOB in izseijeništva, postavil pomnik ob 400-Ietnici hrvaško slovenskega kmečkega upora in priredil razstavo od baroka do impresionizma. Kljub temu da je bil en mesec zaradi del zaprt, ga je obiskalo 12.000 domačih in tujih turistov. Posavski muzej Brežice načrtuje tudi za letos številne akcije, ki pa bodo seveda odvisne od sredstev kulturne skupnosti. Neizkoriščeno bogastvo morja Po ribe v ocean v Izdelan načrt razvoja jugoslovanskega ribolova Od našega koprskega in zagrebškega dopisnika človek bi se lahko hranil samo s ribami in vsem, kar mu nudi morje. Sto gramov govejega mesa osebilje 19,5, sto gramov sardel pa 21,6 od-stotka beljakovin. Razen tega pa vse-bujejo ribe šg vitamine A, D, B, in B, in snovi, ki ščitijo telo ter obnavljajo živčne in možganske celice (jod. kal-cij, fosfor, železo). Kljub tako bogati hranilni vrednosti pri nas porabimo v primerjavi s prebivalci drugih dežel za prehrano malo rib. Na vrhu lestvice porabe rib sta v Evropi Skandinavija in Velika Britanija. V Španiji porabijo 14 kilogramov rib na nrebi-valca letno, v Franciji 8, v~Italiji 6, pri nas pa poprečno le 2,3 in v Slo-veniji 2,7 kg rib na prebivalca. Ribe smo doslej lovili v glavnem na Jadranu, vendar seštevek ni najbolj rožnat. Najnovejši podatki splitskega inštituta za oceanografijo in ribištvo kažejo, da bi lahko z maksimalnimi vlaganji povečali ulov v Jadranskem morju za največ polovico, oziroma za 45 tisoč ton na leto. »Moč obmorske dežele ni le v številu njenih vojnih, temveč tudi ribi ških ladij,« radi poudarjajo v obmorskih deželah. Jugoslavija ima eno najbolj razčlenjenih obal v Sredozemlju, po razvoju ribištva pa močno zaostaja za deželami, ki imajo za »žetev na brezkončni njivi« dosti manj ugodne pogoje. Jugoslovanski ribiči potegnejo na krove svojih ladij letno od 25 do 30.000 ton rib, prav toliko kot pred tridesetimi leti. Takrat smo bili po ulovu rib enaki Poljski. Dandanes poljsko ribiško ladjevje nalovi letno 600.000 ton rib; Poljaki so postali po ulovu in po gradnji ribiških ladij tretja velesila na svetu. Nekoliko nenavadno: naša republika ima le nekaj nad 30 kilometrov morske obale, v Izoli pa je največji jugoslovanski izvoznik ribjih konzerv. Okoli 43 odstotkov jugoslovanskega izvoza konzerviranih rib prodajajo v tujino pod oznako Delamarisa. Tudi v države Evropske gospodarske skupnosti. Letna vrednost tega izvoza je okoli 5 milijonov dolarjev. V nekaterih znanih ribiških deželah so med najbolj cenjenimi strokov njaki tudi nekateri jugoslovanski ribiči. Morsko ribištvo že zdavnaj ni več samo mreža, ki jo polni naključje. To je gospodarska panoga, ki sloni na dosežkih znanosti. Izolski Delamaris ima na svojih triindvajsetih ladjah pretežno mlade ljudi, ki jim ribištvo ni sezonsko de lo, temveč zahtevna celoletna stro kovna zaposlitev. V svojih vrstah ima jo tudi prvega magistra ribištva pri nas. Močna tradicija, ki je vrsto let usihala, spet poganja nove korenine. Družina Delamarisove TOZD »Ri ba« nalovi letno okoli 4.000 ton rib. Druga Delamarisova TOZD »Iris« predela letno okoli 13.000 ton rib v konzerve. Kljub morskemu bogastvu je treba za predelavo in presno pre hrano precej rib uvoziti. Postaja Jadransko morje res mrtvo, je v njem res vse manj rib? »Že nekaj let ni v Jadranu tun kot nekdaj. Prav tako se v ribiških mrežah redko znajdejo večje jate skuš, toda plave ribe je zadnja leta bilo toliko, da smo morali včasih omejiti ulov,« pravijo v Delamarisu »Sardelic so ulovile naše ladje 10, 15 vagonov. Ker so to majhne ribe, v konzervno škatlo jih gre dvakrat več kot sardel, je tudi več dela z njimi, naša zmogljivost pa ne dosega predelave tolikšnega ulova.« Ribiči izolskega Delamarisa, sicer iz leta v leto nalovijo več rib, lam so imeli celo rekorden ulov (nad 4300 ton). Jadransko morje ima kljub vse bolj grozečemu onesnaženju še veliko rezerv kvalitetne prehrane. Na srečo ribje meso ne vsebuje živosre-brnih sestavin kot ponekod na svetu, denimo na Japonskem. »Samo v Jadranu bi lahko povečali ulov tudi na 6000 ton,« pravijo v Delamarisu. »Seveda, če bi imeli lad je, ki bi bile dovolj velike, da bi lahko teden ali dva spravljale ulov v hladilnike. Zdaj mora vsaka ladja dnevni ulov spraviti do pristanišča To pa tudi določa prostor, na katerem lahko lovi.« že pred desetimi leti so nekatera naša ribiška podjetja združeno usta- novila podjetje »Jugoatlantik«. Ribiči vseh, v tej panogi pomorskega gospodarstva pomembnih držav, so že od nekdaj iskali čim plodnejše oceanske njive. »Jugoatlantik« pred leti iz objektivnih razlogov ni uspel, da bi ena sama velika ribiška ladja pod jugoslovansko zastavo vrgla mreže v oceanske globine. Računica jugoslovanskih ribiških podjetij pa je pred nekaj leti spet zanetila misel o skupnem ribolovu v Sredozemlju in na oceanih. Osem podjetij je ustanovilo združenje, ki pripravlja s Poljaki skupno podjetje za oceanski ribolov Od več dejavnikov pa je odvisno, kdaj bo to mogoče uresničiti. Računica je enostavna in ekonomsko utemeljena. Že samo na Jadranu bi lahko nalovili več rib, če bi imeli večje, primerno opremljene ribiške ladje. Z njimi pa je že mogoče odpluti na ribolov izven naših teritorialnih voda. V prvem obdobju bi mor- da vzeli ladje v najem, pozneje pa bi jih lahko izdelali v poljskih ladjedelnicah. Jugoslavija bi se lahko tako slej ko prej uvrstila med države, ki jim rib za prehrano ni treba uvažati, ribiška predelovalna industrija pa bi imela dovolj surovin in bi izvažala v še večjem obsegu kot do zdaj To pa bi tudi omogočilo, da bi bile ribe kot izredno bogata proteinska hrana pogosteje na naših jedilnikih. »V nekaterih drugih državah se veliko bolj kot pri nas zavedajo pome na ribištva in ga na različne načine podpirajo,« pravijo v Delamarisu. »Pri nas je bilo take pomoči doslej bore malo, naše veliko bogastvo, to je morje, pa ni bilo dovolj izkoriščeno. Ni dvoma, da je vsa naša skupnost zainteresirana, da obogatimo prehrano, pa tudi, da izvažamo ribje konzerve, s katerimi smo si pri dobili v svetu velik ugled. V državah, članicah EGS, velja za uvoz naših konzerv 25 do 30 odstotna uvozna carina Za toliko jih pravzaprav mora mo prodajati ceneje, če hočemo, da smo konkurenčni drugim, čeprav skušamo to reševati z izvoznimi premijami in to dosti nižjimi, kot znaša razlika, pa bi morali izoblikovati sistem, ki bi spodbujal osnovno dejavnost.« V prihodnjih petih letih, tako računajo v Delamarisu, bodo bolje opremili sedanje ladje in z njimi skušali raztegniti ribolov na Sredozemlje. Z Libijo se že dogovarjajo o sodelovanju Če bodo v prihodnjih desetih letih ribiške ladje z jugoslovansko zastavo plule tudi po Atlantiku, naj bi ulov rib povečali na 150.000 ton letno. Zdaj torej mislimo, da nam bo večji ulov uspel samo v sodelovanju z državami, ki že imajo razvit oceanski ribolov. Poljaki nam bodo za začetek zagotovili strokovni kader. S »skupnimi« ladjami, ki bodo plule pod jugoslovansko zastavo, bi kooperirali s celotnim poljskim ribiškim ladjevjem, in sicer tako, da bi te ladje lahko rabile usluge in informacije spremljajočih ladij ter bi imele enak status, kot ga ima poljsko ribiško ladjevje. To nam bi zagotovilo dovolj velike količine rib, ki bi bile poceni Z uresničitvijo te zamisli bi našim Ucnedel. nicam omogočili, da bi lahko opravljale remont ribiških ladij. Na tak način bi lahko do 1982. leta zaposlili 1600 delavcev, od tega 1.300 jugoslovanskih, medtem ko bi z razvojem trgovske mreže dobilo delo še okrog 1.000 ljudi. Predstavniki jugoslovanskega in poljskega ribiškega gospodarstva so že skupaj izdelali načrt razvoja jugoslovanskega ribolova na oceanu. Njegova temeljna značilnost je, da bi morali od leta 1975 do 1982 zgraditi jugoslovansko ribiško ladjevje. Gre za 23 ribiških ladij in eno pomožno. Načrtujejo, da bi tako lahko ulovili po 150 tisoč ton rib na leto. Izračunali so da bi morala jugoslovanska stran zagotoviti za uresničitev tega načrta skoraj 22 milijonov dinarjev (Poljska pa nekaj manj), vendar pa je osem naših članov poslovnega združenja, med katerimi je tudi izolski Delamaris, pripravljeno odšteti po 2 milijona dinarjev. Očitno je. da naše ribiško gospodarstvo ne zmore dati vseh sredstev, pač pa je potrebna oomoč in intervencija širše družbene skupnosti. ZIS je sklenil, da ie uvoz pomorskih ribiških ladij, nadomestnih delov in posebne opreme za ribolov v oceanu oproščen posebnih uvoznih dajatev in carine. To pa je nedvomno prvi korak k uresničitvi naše zamisli. Gustav Guzej in Marjan Kunej smučanje -,-k ■■ V VELESLALOMU V NAEB1 I- Stenmark zmagal Tri slovenske šesterke tudi na Japonskem na treh mestih taujan Schmalzl na 7., Jugoslovan Križaj X na 15. mestu ■ Med dekleti prva Wenziova Ingema^Qf1 ~ 0semnajstletni Šved moškega S,te?m,ai;k Je zmagovalec Pokal velfslaloma za svetovni porKtLvf1 .se Pe danes odvijal v ja-je k:i kraju Naeba. Medtem ko je Stpn Pr)v^ vožnji šele tretji, se ko utrsdf^ V druSem delu §Iad- bil Nnv,U-na prvo mesto. Drugi je /taliian VpZan ®rik Haker, medtem drugega Haw7, Th6ni ni zaklJ'učil se 1p ,, a tekmovanja, potem ko mesto Prvem uvrstil na šesto BoknVU-g0slovanski doto ^ÌZaj, pa se ie Lestvii Petnajsto mesto. predstavnik uvrstil na ca veleslaloma: 2' E SteTlark (Šve.) 3' H 5aker (Nor.) 4' S' Ninterseer (Av.) g’ t' Semmi (Švi.) 6; N Hauser (Av.) 7 h clammer (Av.) 8. ' p dt.) 9. W p! Chlesa «•> 10 h' pron?melt (Liecht.) 11 p ®erchtold (Av.) IS! B pr°S .(It-) j Krizaj (Jug.) 1 pet''Ca za svetoviii pokal: 2 S’ Thdni (It.) 3' j' Klammer (Av.) 11;. Grs) l 3’29”58 3’29”64 3’29”74 3’29”80 3’30”97 3’31”60 3’33”28 3’33”31 3’33”72 3’33”90 3’33”92 3’35”73 198 190 155 145 125 87 84 78 -, j. „ , 70 V *er,firnandez Oclloa (šp.) 68 tensteinsk^t pa je liech' zlova nfa .Predstavnica H. Wen-gaIa nrpHnCčak.0Vaniu gladko zma-Nemkn 7 , Svicarko Morerodovo, ko GiordanSo.iStrOV° “ Italijan' Prispevajta za »IJASRO MATICO Lestvica veleslaloma: 1. H. Wenzel (Liecht.) 1’27”91 2. L. Marie Morerod (Švi.) 1’28”94 3. C. Zechmeister (ZRN) 1’31”33 4. C. Giordani (It.) 5. A. Fisher (ZDA) 6. I. Lukasser (Av.) 7. B. Zurbriggen (Švi.) 8. B. Clifford (Kan.) 9. I. Epple (ZRN) 10. M. Behrwein (ZRN) Lestvica za svetovni pokal: 1. A. Proll-Moser (Av.) 2. H. Wenzel (Liecht.) 3 R. Mittermaier (ZRN) 4. B. Zurbriggen (Švi.) 5. M. Therese Nadig (Švi.) 6. C. Zechmeister (ZRN) 7. C. Nelson (ZDA) 8. L. Marie Morerod (Švi.) 9. F. Serrat (Fr.) 10. W. Drexel (Av.) 1’31”72 1’32”16 1’32”58 1’32”77 1’33”23 1’33”95 1’33”97 243 168 162 127 117 105 104 95 86 76 ODBOJKA V FIDALO MEDŠOLSKEGA PRVENSTVA Zmagal je licej - Doslej največji uspeli slovenskega zamejskega šolskega športa Letošnje odbojkarsko prvenstvo tržaških višjih srednjih šol za dijakinje je prineslo pravo zmagoslavje trem slovenskim zavodom: Prešernu, Zoisu in Slomšku. Med enajstimi šolami iz našega mesta, kolikor jih je tekmovalo na tem prvenstvu, pomeni osvojitev prvih treh mest enkraten uspeh. Zmagoslavje naših treh zavodov pa je povsem zasluženo in lahko rečemo, da je bilo tudi pričakovano. Slovenske dijakinje so pokazale daleč boljšo odbojko in sklepni del tega tekmovanja je bil le posledica tega. Prvo mesto so povsem zasluženo osvojOe dijakinje liceja France Prešeren, ki so se izkazale kot najboljša ekipa. V neposrednem spopadu za prvo mesto so nasprotnice od trgovskega tehničnega zavoda lumiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniuiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii EVROPSKA KOŠARKARSKA POKALNA TEKMOVANJA IGNIS SE NEPREMAGAN LEP PODVIG ITALIJANK Zadar zgubil, a vseeno je osvoji! nov par točk Pokal prvakov — moški V predzadnjem kolu evropskega pokalnega tekmovanja je Ignis iz Vareseja premagal Slavijo iz Prage. V svoji skupini je Ignis edina ekipa, ki doslej ni še doživela poraza. T0 pa tudi kaže, da je moštvo trenerja Gambe dobilo toliko izkušenosti na takih tekmovanjih, da je upravičeno kandidat številka ena za osvojitev najboljšega v Evropi. Slabše se je odrezal Zadar, ki košarka Finale promocijskega prvenstva &OR-UBERTAS TRST *0 dre dragoceni toiki Tekma bo jutri v Dolini (ob 10.30) - Start prvenstva kadetov Obnavlja mej n56 v. tem prvenstvu dvo-sta. j^jg r°® in Libertasom iz Tr-Ijič, tokraf6 kosta ekipi srečali tremula po ir -V Pebni- Obe peterki na lestvici 111 teč ke in sta tako prvi važnosti. n bo zato velike da se bn 6 ,gre namreč pozabiti, Va tekmov^ V nadaljnji del te-Vsaki točki Jat e ena oc* štirih ekip, Libertà « * ^ore«j zlata vredni, telài izstavljajo v glavnem sta-puccari r- k°t O’Angeri, Mocenigo, teideset Ipti60!-, ^udetticb (vsi preko "Ušena Tr kkipa je zato zelo iz- tertni, sai nutno je tudi v izredni ^OAl in Itaig6 prePričljivo premagala , Borovci mmeljito nri„ Se.,.za jutrišnjo tekmo frali Prijatelji371 '' V Tržiču so odi toriju, ih Jsko tekmo proti Italcan vUcS° Se sre^arPa l C ligi' V petek 7 ^ ligi V k ! s Bervolano, ki igra ^dovolj. °beh srečanjih so «plavi» Jutri VV.P^vib svojo nalogo. 1 2 nasledni m °ocl0 borovci nastopi Kraji J0 Postavo: Sosič. Baraz KlobaSi Kra’u, irk' Ambrožič. Fabjan , Banes tov, us. Francia in Lisjak. KADETI ki P°0Start v prvenstvu kade y®nske ek, ga bod° udeležile tri slo->’d favorir V A lupini, kjer je .es Bor Prvo mesto, bo da- lupini, klg . Proti Juventusu. V B Pa bo P , ?ter 1904 glavni fa‘ ^volani, k' 0161 danes igral proti alsidru. i-urli °7e pa jutri proti I-v tem prvenstvu bi se morala naša moštva potegovati za višja mesta. NARAŠČAJNIKI Prvenstvo naraščajnikov se bo za ključilo jutri s slavjem Kontovela, ki doslej v . svoji skupini še ni doživel poraza. KontoVelci bodo zmagali tudi jutri, proti Libertasu, ki je zadnji na lestvici brez točk. Težjo nalogo bodo imeli borovci, ki se bodo danes z Don Boscom potegovali za drugo mesto. Poletovci pa bodo skušali z zmago proti Italsidru zapustiti predzadnje mesto. DEČKI Že v 3. kolu bó na sporedu zanimivo srečanje: Kontovel bo igral proti favoritu Lloydu. Borovci pa se bodo potegovali za nov par točk v Miljah. Po nedeljskem počitku bodo poletovci igrali proti Juventusu za osvojitev prvih dveh točk. MINIBASKET Bor — Breg 47:19 BOR: Schillani 4, Škerl 8, Gej 2, Švara 8, Gerdol 3, Vassallo 4, Lokar 4, Merku 8, Pečar 4, Furlan. BREG: čok, Pertot 2, Korošec 5, Žerjal 8, Corbatti 4, Kozina, Martinelli, štrajn, Kerbančič, Pečar. SODNIK: Perko. V derbiju je Bor zasluženo premagal požrtvovalne Brežane. Medtem ko so borovci pokazali nedvomno boljšo skupno igro, pa sta v vrstah Brega izstopala Korošec in Žerjal. edko je izgubil v Bolgariji z desetimi točkami razlike, čosič in tovariši pa so v prvem srečanju zmagali z razliko 45 točk ter so tako osvojili nov par točk. SKUPINA A Izidi 4. kola Ignis Varese (Italija) — Slavija Praga (ČSSR) 202:159 (110:78 in 92:81); Zadar (Jugoslavija) — Balkan Botevgrad (Bolgarija) 191:156 (108:61 in 85:95); Racing Malines (Belgija) — SEFRA Dunaj (Avstrija) 188:177 (99:76 in 89:101). LESTVICA Ignis Varese 8, Zadar 6, Racing Malines in SEFRA Dunaj 4, Balkan Botevgrad in Slavija Praga 0. SKUPINA B Izidi 4. kola Berck (Francija) — Alvicks Stockholm (Švedska) 199:154 (121:81 in 78:73); Real Madrid (Španija) — Tramsol Rotterdam (Nizozemska) 193:155 (104:74 in 89:81). Počitek: Maccabì Tel Aviv (Izrael). LESTVICA " 5 * , . Real Madrid 8, placca!)! Tel Aviv 4, Berck im Trpsol Rotterdam 2,. Alvicks 0. •''• ■ “““ Pokal prvakov — ženske Vse kaže, da bo tudi letos ženski evropski prvak ekipa Daugawa Riga. Sovjetinje so v svoji skupini gladko odpravile vse nasprotnice. Za veliko presenečenje v B skupini pa je poskrbela italijanska peterka Geas, ki je z 28 točkami odpravila romunsko moštvo Politech-nika. SKUPINA A Izidi 3. kola Daugawa Riga (SZ) — Maritza Flodiv (Bolgarija) 174:108 (83:58 in 91:50); Sparta Praga (ČSSR) — Hellas Gand ( Belgija ) 193 : 63 (86:27 in 107:36). LESTVICA Daugawa Riga 6, Sparta Praga 4, Maritza Plodiv 2, Hellas Gand 0. SKUPINA B Izidi 3. kola Geas Sesto San Giovanni (Italija) — Politechnika Bukarešta (Romunija) 135:118 (68:79 in 67:39); Clermont Ferrand (Francija) — BSE Budimpešta ( Madžarska ) 169:124 (80:67 in 89:57). 'LESTVICA Geas Sesto San Giovanni, Politechnika Bukarešta in Clermont Ferrand 4. BSE Budimpešta 0- ŠD Primorje izreka globoko sožalje svojima članoma Angelu in Miru Blazini ter svojemu igralcu Marjanu Blažini ob izgubi mame, oziroma none. poskušale vse, da bi jim čim bolj grenile pot do prvega mesta, toda ni " jim uspelo. Licej je zasluženo zmagal, saj ni bila njegova zmaga nikoli niti v najmanjšen dvomu. Vsekakor pa je bila veliko bolj izenačena in privlačna tekma za 3. mesto med dijakinjami učiteljišča Anton Martin Slomšek in četrtim finalistom Da Vinci. Po nekoliko medlem začetku so se slovenske dijakinje razigrale in žilave nasprotnice so morale priznati tudi njihovo premoč. Tako so tudi dijakinje tega zavoda najbolje pripomogle (z osvojitvijo tretjega mesta) h končnemu odličnemu uspehu. Za konec pa bi lahko rekli še to, da so nam tekme tega prvenstva še enkrat najlepše pokazale, da je med našimi dijakinjami odličen odbojkarski naraščaj. Pri dekletih je zaledje vse bolj široko in prav to je najboljši porok za kakovost. MALI FINALE Slomšek — Da Vinci 3:1 (10:15, 15:5, 15:10, 15:6) Dijakinje učiteljišča so v tem odločilnem srečanju za osvojitev tretjega mesta odigrale najboljšo tekmo. Slab začetek je bil morda samo posledica prevelikega spoštovanja nasprotnic in nekoliko treme. Samo temu lahko pripišemo tako izdatno vodstvo Da Vincija, ki si je hitro nabral precejšnjo prednost in vsa prizadevanja slovenskih dijakinj so bila zaman. Že v drugem setu smo videli popolnoma drugačno sliko na igrišču. Odbojkarice Slomška so z organizirano igro v obrambi, dobrim sprejemom in toč-nimi podajami odlično zaposlile napad. Nasprotnice, ki se niso nikoli predale so bile samo petkrat uspešne. Naslednji niz je bil spet nekoliko bolj izenačen vse do osmice. Po zamenjavi servisa je Slomšek zadel najprej petkrat v črno, Da Vinci pa nič. Pred koncem pa se je dokopal do desetice. Zadnji set pa je spet potekal v veliki premoči slovenskih dijakinj. Nasprotnice so imele le skromno zadoščenje, da so povedle na samem začetku. Začetnim petim točkam so pred koncem dodale samo še eno, kar je bilo praktično vse. Prešeren — Zois 3:0 (15:5, 15:5, 15:7) Finale za*'prvo mesto ni uresničil pričakovanj. Dijakinje liceja so bile, izredno, bojevito razpoložene in zastopnice trgovskega zavoda jim niso mogle do živega. Vedno se je nekje zataknilo in vsa prizadevanja ter tudi odločnost nista zalegla. Ob dobrem sprejemu (bilo je malo dobro sprejetih žog) je odpovedala vezna igralka in če je še to uspelo pa je odpovedala tolkačica. Na drugi strani mreže pa je teklo vse v najboljšem redu. Licejke so se predstavile kot zelo dobro uigrana šesterka in pri njih ni bilo ranljivega mesta. Že pred samim začetkom se je vedelo, da je najboljše orožje liceja napad, med samim srečanjem pa so prijetno presenetile še z odlično obrambo. Skoraj v vseh treh setih smo bili priča enakim razpletom. Zois je imel v prvem nizu to zadoščenje, da je povedel s 3:0, kar je bilo skoraj obenem vse. V tem, kot tudi v drugem setu se je bilo treba zadovoljiti s petico. V zadnjem delu je Zois vodil vse do sedme točke, kjer se je zaustavil in ni zmogel več naprej. Ob koncu je bilo potrebno še športno priznati premoč nasprotnic, ki so bile to pot resnično nepremagljive. Po končanem tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Vse štiri šesterke, ki so igrale za končni vrstni red od prvega do četrtega mesta, so bile nagrajene s pokali, igralke prvih treh šol pa še s kolajnami. Sodniška trojka (Russo, Verona in Coslovich) je odlično opravila svoje delo. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. France Prešeren 2. Žiga Zois 3. Anton Martin Slomšek 4. Leonardo Da Vinci Barve naših šol so branile nasled nje dijakinje: PREŠEREN: Ban, Bizjak, Kralj, Fi-čur. Jazbec, Jevnikar, Kapun, Lozar, Pavletič, Rauber in Legiša. ZOIS: Božič, Batič, Grgič, Gojča, Kralj, Komar, Marušič, Olenik, Rupel, Trenta, žužek in Franko. SLOMŠEK: Antoni, Černjava, Debenjak, Milič, Glavina, Grgič, Jeza, Legiša, Štoka, Zahar, Kostna-pfel in Krišani. Vse naše dijakinje zaslužijo za tako lep športni popoldan v telovadnici v UL della Valle vso pohvalo in tudi priznanje. G. F. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 1 X 1 1 X 1 1 1 X Ascoli - Juventus X Bologna - Inter X Fiorentina - Cesena 1 Lazio - Ternana 1 Milan - Roma 1 Napoli - Sampdoria 1 Torino - LR Vicenza 1 Varese - Cagliari X Atalanta - Palermo 1 Como - Novara 1 Perugia - Alessandria 1 Pro Vasto - Spezia 1 Matera - Bari X X DOMACI SPORT DA1NES SOBOTA, 22. februarja 1975 ODBOJKA MOŠKA C LIGA 21.15 v Montecchiu ACLI Montecchio — Kras ŽENSKA C LIGA 21.15 v Foljanu Corridoni — Bor * * * 20.30 v Pordenonu Libertas PN — Breg MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Concordia 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Čedadu ASFJR — Dom * ¥ * 18.00 v Gorici na Komu Olympia — PAV Despar 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 na Proseku Kontovel — Julia HiiiiiKiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI V jutrišnjem petem kolu verjetno precej razjasnitev Veliko zanimanje za derbi Primoirje-Vesna Izidi jutrišnjega petega povratnega kola bodo verjetno deloma razjasnili položaj zgornjega in spodnjega dela lestvice. Zarja bo gost enajsterice Duino, ki je na domačih tleh premagala le Portuale. Poleg tega naj dodamo, da so predstavniki Duina v zadnjih devetih tekmah osvojili le dve skromni točki, kar pomeni, da je ekipo zajela huda kriza. Devin-čani so imeli v zadnjih tekmah tudi več izključitev in tudi proti Zarji bodo morali na igrišče v okrnjeni postavi zaradi diskvalifikacije Candussa in Tenuta. To nikakor ne pomeni, da bo naloga Zarje lahka, nasprotno, prepričani smo, da bodo dali domačini vse od sebe, kajti poraz proti Zarji bi odvzel Devinčanom vsako upanje na obstanek v ligi. Nedvomno bi se Bazovci v tej tekmi zadovoljili tudi z remijem. Juventina bo igrala v Bazovici proti ekipi Portuale, ki je še vedno med kandidati za končno zmago. Naloga Juventlne bo precej naporna. Čeprav so Štandrežci v zadnjih nastopih pokazali viden napredek, bo borba za točke ostra. Navijači bi se zadovoljili tudi z eno točko. Če do te ne bo prišlo, ne bodo dramatizirali, saj se vsi dobro zavedajo, da so Tržačani solidno in uigrano moštvo, katerega je Juventina v Štandrežu že prisilila k remiju. Med najvažnejšimi tekmami nedeljskega zavrtljaja bo derbi med Primorjem in Vesno, ki bo kot po navadi privabil ob rob proseškega pravokotnika rekordno število navijačev. Primorje je trenutno v dobri formi in to potrjuje šest zaporednih zmag za katere nosi veliko zaslugo napadalec Rustja, ki je v tej pozitivni seriji dal kar šest golov. Branilci Vesne bodo nedvomno strogo nadzorovali tega napadalca, ki bo tudi jutri glavni steber proseškega napada, upoštevajoč da Barnaba (zaradi resne poškodbe, ki jo je utrpel prejšnjo nedeljo) ne bo igral. Tudi v vrstah Vesne bo v tem derbiju odsoten eden od ključnih nogometašev kriške enajsterice, to je vratar Rado Tenze. Torej, kar se tiče postave bo stanje izenačeno. Kakšen bo rezultat na igrišču je težko predvidevati, kot v vsakem derbiju. Primorje, ki igra na domačih tleh, upa na pozitiven izid, Vesna potrebuje točke, da bi popravila kočljivi položaj na lestvici in ne mara praznih rok domov. Še zanimiv podatek. Primož je ni na proseškem igrišču še premagalo Križanov, iti so v prvenstvu dvakrat remizirali, v turnir ju za «Puntarjev memorial» pa dva-krat zmagali. Bo tradicija držala tudi jutri? V ostalih tekmah predvidevamo zmago Edere nad Giarizzolami, remi Isonza z Libertasom, zmago Stocka nad Campanellami, delitev točk med S. Anno in Sagradom ter zmago Flaminia nad Costalungo. 3. AMATERSKA LIGA Na Goriškem bodo Sovodenjci sprejeli v goste ekipo Staranzana, ki je do sedaj doživela le dva poraza (Vermegliano in Fogliano) m je na drugem mestu lestvice. Čeprav Sovodenjci računajo na zmage, bi jih tudi remi zadovoljil. Mladost bo gost ekipe Vermeglia-na, s katero deli sedmo mesto na lestvici. Razumljivo je, da nameravajo Doberdoišei jutri pustiti..ss. seboj neposredne, nasprotnike, kar pomeni, da startajo na zmago. Na Tržaškem- bo'Lpd enomeseč1" nem prisilnem počitku podlonjer-ski Union sprejel v goste Breg, ki je v zimskem delu z lahkoto odpravil Union. Tudi tokrat so predvidevanja za predstavnike dolinske občine. Olimpija bo sprejela v goste ekipo Sampvita. Po dveh zaporednih spodrsljajih morajo «modro - beli» zmagati, saj Tržačani, ki so na zadnjem mestu lestvice ne bi smeli delati težav Olimpiji. Primorec bo gost Pellicane, ki sodi med šibkejše enajsterice te skupine. Trebenci bi se morali vrniti domov z dvema točkama v žepu. Gaja bo sprejela v goste Barco-lo, katera ima le točko več od ga-jevcev, ki bodo jutri skušali prehiteti neposredne nasprotnike in o-stati sami na tretjem mestu lestvice. B. R. ODBOJKA V RAZNIH LIGAH Deset tekem naših ekip Danes bodo spet oživela vsa naša odbojkarska igrišča. Na sporedu bo nič manj kot deset tekem. MOŠKA C LIGA Odbojkarji Krasa bodo drevi pri-čeli s povratnim delom prvenstva. ki je za njih odločilen. V Montecchiu se bodo spoprijeli z nevarnim tekmecem AGLI, katerega so doma tesno premagali s 3:2. Šesterka 'z Montecchia prav gotovo spada med najslabše nasprotnike. Drevišnji nasprotniki Krasa so končali prvi del prvenstva praznih rok. Glede na to in na ne preveč varen položaj slovenskih odbojkarjev bo potrebno drevi zaigrati izredno prizadevno, ker samo zmaga bi dopuščala še nadaljnje upe za obstanek v tej konkurenci. MOŠKA D LIGA Po dveh tednih premora prihaja v goste k Boru poprečna Concordia iz Schia. To je nasprotnik. Ki odličnim Tržačanom ne bo delal nobenih preglavic. Točki bosta tako zanesljivo ostali doma. ŽENSKA C LIGA V šestem kolu odhajata v goste obe inaMj.Sfisterki. Breg se bo podal na pot v Pordenon, kjer se bo spoprijel z enakovrednim Liberta-šortii Oba'ekipi imata za sedaj po štiri' točke. Če bodo Brežanke zaigrale tako kot znajo, nas lahko prijetno presenetijo. Tržaški Bor pa se bo spoprijel v Foljanu s Cor-ridonijem, ki je zadnji na lestvici. Spet lepa možnost za «piave», ki bi morale svoj dosedanji izkupiček povečati še za dve točki. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Odlične odbojkarice Kontovel -, bodo drevi gostile Julio iz našega mesta. To je več kot lepa priložnost, da Zavadlalova in tovarišice nadaljujejo po sedanji zmagoviti poti. Dokaj težka naloga pa čaka zastopnice Sloge, ki odhajajo v goste k PAV Despar v Videm. Domačinke imajo dve točki več. toda slogašice so sposobne ob dosedanjih razočaranjih tudi presenetiti. Težke poti do zmage ne bi smel imeti niti Sokol v Gorici z domačim AGL Nabrežinke so preteklo soboto končno le zaigrale tako kot znajo in upamo, da ta njihova dobra igra ni bila muha enodnevm-ca. V mestnem derbiju z Interjem imajo mlade igralke Bora le teoretične možnosti za uspeh. SMUČANJE MILAN, 21. ■— Danes je odpotovala na Češkoslovaško italijanska ženska alpska smučarska reprezentanca, ki bo nastopala v slalomu in veleslalomu v Visokih Tatrah za evropski pokal. Tu vodi trenutno Avstrijka Mathisova s 106 točkami. 20.45 v Vidmu PAV Despar — Sloga 18.00 v Gorici AGI — Sokol * * * 20.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Inter KOŠARKA KADETI 19.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Juventus ¥ ¥ * 18.30 v Škednju Servolana — Polet NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Don Bosco JUTRI NEDELJA, 23. februarja 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Nabrežini Duino — Zarja * * * 15.00 v Bazovici Portuale — Juventina * * * 15.00 na Proseku Primorje — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Vermeglianu Vermegliano — Mladost * * * 15.00 v Štrandrežu Sovodnje — Staranzano * * * 13.15 na Opčinah Union — Breg * * * 11.00 na Proseku Olimpija — Sampvito * * * 9.00 na Proseku Pellicana — Primorec * * * 15.00 na Padričah Gaja — Barcola NARAŠČAJNIKI 12.00 v Križu Vesna — Montuzza * * * 8.30 v Naselju sv. Sergija De Macori — Union * * * 10.30 v Dolini Breg — Muggesana * * * 13.30 na Proseku Primorje — Primorec ZAČETNIKI 11.15 v Miljah Fortitudo — Breg SMUČANJE TROFEJA NADIŠKIH DOLIN 9.00 na Matajurju Nastopa tudi SPDT KOŠARKA FINALNI TURNIR PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA 10.30 v Dolini Bor — Libertas Trst KADETI 8.00 v Trstu, Ul. della Valle Italsider — Kontovel NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, športna palača Libertas TS — Kontovel * * * 11.30 v Trstu, športna palača Italsider — Polet DEČKI 12.30 v Trstu, športna palača Lloyd Adriatico — Kontovel * * * 11.00 na Opčinah Polet — Juventus ¥ ¥ ¥ 11.00 v Miljah CSI Milje — Bor A NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Parmi CSI — kras Ljudje 1 PASQUALE GU10N j Nadiških dolin '‘levCDH : Med neWs 12rned naivirt rvazPravo, v kateri je sodeloval tudi eden S°vornìk0v j-.ne‘'s,dl italijanskih psihologov, je eden izmed dober zavod ^' “Boljša je slaba družina, kakor še tako harnreč ne m 1 vrtec>>- Nihče mu ni oporekal. Zakaj nihče ^Pripravljen-,01^,nadomestiti matere, pa naj bo še tako malčke .de na vse težave, ki se srečujejo pri Jti učitelj .,nV’ Je ze. Montessorijeva izjavila, da bi moral “Mati je tistaat-^tVenik in tednik- Arnold Gesell pa pravi: azvoja ve lAv V- sozv°čju z rastjo in tonom otrokovega ridstvom».’ dko ln kdaj najbolje posredovati s svojim ciia je v e^a,,^Cre^e Bartoli je trdil: «Družinska institu-avarovanja itdU\U',^ena mora poiskati način (pokojnine, dri Cerkev nn a • ostaPe steber družine». Mati namreč, Ter|imo, Boa,] ■Se ki so privedle do zrušenja Alien1 dejeve vlade». Že prvi dan zasedanja mednarodne komisije se je zvrstilo na govorniškem odru več osebnosti. Uvodno poročilo je po pozdravnem govoru predsednika Echever-rie imel predsednik sodišča dr. Jakob Soederman. znani finski kriminolog in javni delavec. Za njim je govoril bivši švedski veleposlanik v Santiagu Harald E' delstam, ki je fašistično vojaško hunto v Čilu označil kot «barbare in tirane naše dobe». Šved Ed®!-stam je podčrtal, da so praktično vse dežele sveta obsodile fašistično početje v Čilu in da je tudi Organizacija združenih narodov sprejela zadevno resolucijo, da Pa je treba bojkot proti vojaški nun-ti v Santiagu nadaljevati, dokler se fašistični režim ne zruši. Pretresljive so bile besede bivšega čilskega ministra za zunanje zadeve Clodomira Alrney^6, kateremu je prav pred nedavnio1 uspelo zapustiti čile. potem ko je preživel no zanorih in koncentra-cijskih taboriščih nič mani kot 16 mesecev. Zato je upravičeno tekel, da «imam pravico govoriti o terorju v Čilu. o terorju, ki sem ga jaz sam doživljal. Po tem. kar sem osebno pretrpel in kar sem vidri, s ponolno odgovorno-stio lai /'' iziavim. da je voiašk® hunta najboii odvratna fašistična oblast, današnje dobe». Clodomiro Almeyda je podrobno opisal traffediio čila in hkrati iz' razi] unanje, da bo to zlo v kratkem izkoreninieno, da «fašistični bič. da fašistični škoreni "e *** dolgo tlačil čilskega ljudstva». CAP ETO WN, 21. — Dosedanj' dolgoletni finančni minister Nicj10' las Diederichs je bil danes izvoli^ za novega predsednika južnoatriS' ke republike. Diederichsa je d010' čila za svojega uradnega kandidat večinska nacionalistična stranka. ciisan totalno uničuje prhljaj NAKUPI Nudimo ti priložnost da nakupiš pomladanske potrebščine po izredno ugodnih cenah ter izkoristiš tolikšne možnosti izrednih ponudb / S crisan J? 1 , šampon Intenzivna Proti prhljaju Protiv oeruh Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z Meka/ primerov cen 1. Milo «Roy» 2. Zobna krema «Àcquafresh» 3. «Bagno schiuma fà» 4. Zavitek piškotov kg 1,820 5. Ženski «collant» 6. Otroške golenice iz bombaža 7. Moške nogavice iz bombaža iacquard 8. ženske copate iz kože 9. Ženska kombineža 10. Prožnostni «body» v sodobnih barvah 11. Ženska bluza 150 lir 250 lir 450 lir 850 lir 175 iir 500 iir 500 lir 1.950 iir 1.250 lir 1.450 iir 2.950 iir 12. Ženska majica z visokim o-vratnikom 13. Moška majica z visokim ovratnikom 14. Otroška srajca 15. Ženska jopa iz gabardina 16. Ženski dežni plašč 17. Moške hlače «jeans» 18. Moške hlače iz volne 19. Moški jopič iz volne 20. Moški dežni plašč 21. Jopič «jeans glove» 22. Otroški jopič iz volne 2.950 lir 3.900 iir 2.500 iir 9.900 lir 19.900 lir 3.900 lir 6.500 lir 19.900 lir 19.900 lir 5.900 lir 9.900 lir GRANDI MAGAZZINI niMm Korzo Saba 15 Trst J MslELLA gotov prihranek