IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din, četrtletna 25 din. Štev. 10 — Leto L Murska Sobota, 28. aprila 1949 Cena 2 din Naj živi 1. maj ~ praznik dela Zmagoslavno in z radostjo bo slavljen letos po vsej naši domovini 1. Maj — praznik dela, dan pregleda delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije v borbi za izgraditev socializma, dan mednarodne solidarnosti delovnih ljudi vsega sveta v borbi za mir in demokracijo. Mogočne manifestacije ustvarjalcev naše prve petletke bodo v teh dneh odražale veliko, neuklonljivo voljo: izpolniti vse naloge, ki jih postavlja pred delavski razred in pred vso delovno ljudstvo Jugoslavije Partija, domovina in tovariš Tito. V prvomajskih proslavah bo mogočno zavela . globoka vernost naših socialističnih borcev napram domovini, brezmejna predanost naši Komunistični partiji in dragemu Maršalu. Praznik dela -- 1. Maj bomo praznovali z veliko zavestjo ustvarjalnosti svojih sil in sposobnosti, ki dobivajo vse večji in močnejši odraz v naši rastoči industriji, v preobrazbi našega gospodarstva, v preobrazbi naše družbe. Kot dokazuje nenehno, vsakodnevna trda, a zmagovita borba naših delovnih ljudi, da nas ni mogoče odvrniti s poti, po kateri korakamo, s poti, ki jo je začrtala Komunistična partija in ki je edina pravilna, tako bo delavski razred Jugoslavije v teh dneh v mogočnih proslavah in manifestacijah potrdil nepobitno dejstvo, da gradimo socializem in to iz lastnih sil, kljub vsem napadom, ki padajo na nas, da izpolnjujemo vse naloge ki jih postavlja pred nas naša Partija — v cilju Čimprejšnje ustvaritve socialistične domovine in da stojimo čvrsto v vrstah delavskega razreda vsega sveta, strnjeni v skupni borbi proti silam imperializma, v skupni in nerazrušljivi borbi naprednih sil vsega sveta v borbi za mir, demokracijo in napredek človeštva. Ponosni smo, da imamo Partijo, ki se ne boji nobenih težav in ki nas vodi preko vseh zaprek svetlemu cilju naproti: socializmu! Ponosni smo, da nas vodita Partija in Tito, ki ne poznata omahovanja, zato bo pot graditeljev lepše bodočnosti naših narodov še bolj vztrajna; nove delovne zmage, izpolnjene planske naloge, še večja in neomajna enotnost in zavest naših delovnih ljudi z delavskim razredom na čelu; to bo nov dokaz nerazdružljive povezanosti naših narodov s Partijo in tovarišem Titom. Zato naj živi 1. Maj — dan socialističnega pregleda delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije! Naj živi Komunistična partija Jugoslavije — avantgarda delovnih ljudi mesta in vasi! Naj živi nerazdružljiva povezanost delavcev in kmetov v borbi za boljše življenje, za zgraditev socializma v naši deželi! Naj živi enotnost in bratstvo narodov Jugoslavije! Naj živi tovariš Tito, voditelj narodov Jugoslavije v borbi za svobodo in zgraditev socializma! Naj živi socialistična Jugoslavija! Prvomajske proslave V republiškem merilu bo proslava 1. Maja v Ljubljani. Na tej proslavi bodo sodelovali tudi zastopniki naših okrajev. Iz murskosoboškega okraja se bo udeležilo prvomajske proslave v Ljubljani okrog 300 ljudi. Prvo skupino bo tvoril delovni kolektiv Tovarne mesnih izdelkov iz Murske Sobote. Druga skupina udeležencev našega okraja bo sestavljena iz naših najboljših frontovcev. V tretji skupini bodo zastopniki naših obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij, ki bodo v prvomajski povorki na grafikonu prikazali razvoj in uspehe zadružništva v našem okraju. Četrto skupino bodo tvorili graditelji regulacijskega kanala Lendava—Mura, ki bodo prav tako na grafikonu prikazali važnost melioracijskih del v Prekmurju. Peto skupino bodo sestavljali člani posameznih sindikatov iz Murske Sobote, člani sindikatov in delovnih kolektivov, zaposlenih v naših lokalnih gospodarskih podjetjih. V povorki bodo prikazali našo lokalno proizvodnjo. Šesto skupino bodo tvorili naši najvzg-lednejši delovni kmetje, člani OF s prikazom doseženih uspehov v odkupih, setvenem planu itd. Prvomajska povorka v Ljubljani bo pregled vsega dosedanjega dela, prikazala bo uspehe planskega dela v industriji, kmetijstvu, zadružništvu; obenem pa bo napotilo za nadaljnje delo. Poleg povorke, v kateri bodo nazorno prikazani uspehi na vseh delih naše gospodarske dejavnosti in ki bo obenem revija kulturnih in fizkulturnih skupin, bodo po vseh večjih izložbah in posebej za to pripravljenih paviljonih, posamezna gospodarska ministrstva in tudi posamezna gospodarska podjetja razstavljala svoje izdelke in prikazala dosežene uspehe v prvih letih petletke. Tako bo Tovarna avtomobilov Maribor-Tezno prikazala v svojem paviljonu na Kongresnem trgu svoje izdelke — tovorne avtomobile -— ter nazorno prikazala vse uspehe, ki jih je delovni kolektiv tovarne do sedaj dosegel. Republiška zveza kmetijskih zadrug bo na Prešernovem trgu in v palači NA- V Murski Soboti V prekmurskih in obmurskih vaseh bodo na predvečer 1. maja zagoreli številni kresovi. Ob njih se bodo zbrali naši vaščani, frontovci, zadružniki, mladinci, pionirji, in tako s pesmijo pozdravili veliki praznik — 1. MAJ. Po ukazu Prezidija ljudske skupščine FLRJ. traja praznovanje 1. Maja dva dni, v nedeljo in ponedeljek. Tako bomo lahko povsod dostojno proslavili mednarodni delavski praznik. Tudi v Murski Soboti sami bo pričetek prvomajskih proslav že na predvečer. Spored proslav bo naslednji: MA pri tromostovju prikazala razvoj in uspehe našega zadružništva. Državne železnice — Direkcija Ljubljana bo razstavljala pred palačo NAMA nasproti glavne pošte in v bližnjih izložbah. Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo bo razstavljalo v svojih paviljonih v parku za ministrstvom in v Gajevi ulici. Litostroj bo razstavljal pred Narodnim domom in ob Gajevi cesti. Ministrstvo za gradnje razstavlja ob Gajevi ulici in v parku za palačo Slavija in v parku ob Beethovnovi in Gajevi ulici in na levi strani pasaže nebotičnika. Razstavljena bodo dela vseh večjih podjetij Slovenije: Iskra iz Kranja, Železarna Štore, Jesenice, rudnik lignita Velenje, tovarna emajlirane posode Celje in še mnogo drugih. Razstavljala bo tudi Tovarna perila iz Murske Sobote. Vse te razstave si bodo lahko ogledali tudi naši udeleženci proslave in tako videli resnično stanje naše republike in ves ogromen napredek v vseh panogah našega gospodarstva. Kulturne in fizkulturne prireditve, ki bodo 1. maja popoldne, pa bodo potrdile, da vzporedno z borbo na gospodarskem polju skrbimo tudi za kulturni dvig ljudstva in njegovo razvedrilo. Popoldne ob 15. umi bodo v letnem kinu v Tivoliju nastopili baletni in pevski zbori in orkester Slovenskega narodnega gledališča. Ob 17. uri bo prav tako v Tivoliju nastop fizkulturnikov s 16 točkami. Na Pogačarjevem trgu bo prav tako s pričetkom ob 17. uri nastop folklornih skupin in pevskih zborov. Poleg tega bodo še številni kulturni nastopi raznih skupin iz vseh krajev Slovenije, kakor tudi iz Ljubljane ob nekaterih ulicah, na trgih, v Drami, Litostroju in drugod. Na stadionu za Bežigradom bodo popoldne nogometne tekme, na stadionu v Šiški pa kolesarske in moto-dirke. Na vseh teh prireditvah bodo lahko našli razvedrilo udeleženci prvomajske proslave z dežele. Tako bo proslava 1. Maja v Ljubljani mogočen odraz vsega našega dela, odraz naporov in doseženih uspehov, delovnih zmag naših ljudi. V soboto 30. aprila t. l., ob 20. uri Pričetek prvomajskih proslav v dvorani Fizkulturnega doma. Proslavo izvede s pevskim in glasbenim nastopom SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Po slavnostnem govoru nastopata: mešani pevski zbor in orkester društva. Na sporedu so: partizanske, narodne in umetne pesmi ter skladbe. V nedeljo, 1. maja Ob 6. uri zutraj budnice preko zvočnikov iz mestne ojačevalne postaje. Nato ob 8. uri: Otvoritev razstave lokalne industrije in obrti V novi delavnici Mestnega kleparskega podjetja bo tega dne otvorjena razstava lokalne industrije in obrti. Razstava, ki bo prikazala velik napredek in razvoj lokalne industrije v Prekmurju po osvoboditvi in na kateri bodo sodelovala s svojimi izdelki tudi republiška podjetja in prekmurski obrtniki, bo odprl od 1. do 8. maja. Delavci Mestne kleparske delavnice bodo razstavili preko 100 izdelkov, med njimi tudi take, ki smo jih morali doslej uvažati. Razstavljene bodo razne kuhinjske potrebščine, trieri, centrifuge za prešanje medu, različni razpršilniki za tekočine, sesalke za petrolej, karbidne svetilke za železničarje itd. Mestna metlama, ki je po osvoboditvi pričela delati komaj z dvema strojema in jih ima danes že dvanajst, bo poleg metel in ribaric razstavila tudi svoje nove izdelke — krtače za čiščenje obleke in čevljev, ki jih je pričela izdelovati iz odpadkov, ki so doslej ostajali neizkoriščeni. Republiško podjetje Tovarna perila v Murski Soboti bo prikazala delo na tekočem traku v tovarni, pri katerem je delavki delo zelo olajšano. Pečarska delavnica bo razstavila plošče za sobne peči. ki jih izdeluje iz surovine lokalnega izvora — najboljše prekmurske gline. Podjetje za izdelavo cementnih izdelkov bo pokazalo svoj novi izdelek — cementne školjke za stranišča. Nazorno prikazujočo razstavo bo priredila Gozdna uprava Murska Sobota. Prikazali bodo pričetek in uspešen razvoj smolarjenja v Prekmurju in razstavili izdelke, ki jih daje za našo industrijo važna surovina — smola. Tudi prekmurski obrtniki bodo na razstavi dali svoj delež, ki ga vlagajo pri izgradnji socializma v naši domovini. Poleg omenjenih proizvodov bo na razstavi razstavljenih še mnogo drugih stvari, za katere doslej ljudje niti vedeli niso. da se izdelujejo v Prekmurju. Glavni del proslave bo v Mestnem parku Do S. ure se, bodo zbrali člani sindikatov, frontovci, funkcionarji in člani ostalih masovnih organizacij na svojih zbirališčih in rajonih in na dani znak krenili v povorkah z zbirališč, ulic in rajonov z zastavami, grafikoni, transparenti in parolami v Mestni park, kjer bo glavno zbirališče pred letnim odrom. Ob 9.30 manifestativno zborovanje Veliko manifestativno zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki Partije, ljudske oblasti, sindikatov in JA. bo v Mestnem parku, kjer se bodo pred letnim odrom zbrale delovne množice iz mesta, kakor tudi skupine iz vasi, ki bodo tega dne prav tako prisostvovale centralni proslavi v Murski Soboti. Takoj po končanem zborovanju bo kulturni nastop na letnem odru. Nastopale bodo kulturne skupine in Murske Sobote in številne prijavljene skupine iz raznih krajev okraja. Po končanem sporedu sledi ljudsko rajanje v Mestnem parku. 2. maja bodo organizirani izleti v naše vasi V ponedeljek bodo pohiteli člani sindikatov med naše zadružnike, graditelje zadružnih domov. Številne kulturne prireditve bodo tudi po vaseh, ki jih organizirajo kulturno-prosvetna društva in ljudsko-prosvetni sveti. Prireja se tudi obisk kmetijsko-obdelovalne zadruge v Kramarovcih. Tako bo mursko-soboški okraj dostojno proslavil praznik bratstva delavcev vsega sveta. V Tovarni perila bodo proglasili nove udarnike Prehod iz zastarelih skupinskih norm na tehnične norme je že v lanskem letu omogočil Tovarni perila v Murski Soboti izvršitev letnega plana pred koncem leta. Ob tej priliki je bilo v tovarni perila v Murski Soboti proglašenih večje, število delavk za udarnice. Tehnične norme dajejo možnost pravilnosti plačevanja po storilnosti dela, pa tudi tekmovanje se še uspešneje razvija. 1. Maja — na praznik dela — bodo v tovarni perila v Murski Soboti proglasili 13 novih udarnic. Prav tako bodo tudi nekatere delavke pohvaljene. V Čepincih Graditelji zadružnega doma v Čepincih bodo 1. maja praznovali novo delovno zmago. Zadružni dom, ki so ga v surovem stanju dogradili lansko jesen, v času tekmovanja v čast IL kongresu KPS, so v letošnjem prvomajskem tekmovanju v celoti opremili. Ponovno otvoritev zadružnega doma bodo imeli na delavski praznik 1. Maj. Zadružni dom v Čepincih bo tega dne postal resnični gospodarski in kulturni center vasi Graditelji zadružnega doma v Čepincih so vložili veliko truda v gradnjo svojega doma. Zato bo njih veselic sedaj toliko večje. Slovesna otvoritev, povezana s prvomajsko proslavo, bo 1. maja popoldne ob 14. uri v Čepincih. Graditelje zadružnega doma bodo obiskale številne skupine udeležencev iz Murske Sobote, ki bodo nudile zadružnikom razvedrilo s pestro izbranim kulturnim sporedom. V Čepincih se bodo v nedeljo zbrali ljudje iz bližnje in daljnje okolice in tako dostojno proslavili 1. Maj. V Dokležovju Tudi v Dokležovju ob Muri bodo proslavili 1. Maj z delovno zmago. Pozivu na prvomajsko tekmovanje, ki so ga napovedali graditelji zadružnega doma v Čepincih, so se z vso voljo odzvali tudi Dokležovčani. Dogradili so svoj zadružni dom v surovem stanju. Popoldne ob 14. uri bo slovesna otvoritev zadružnega doma, povezana s kulturnim nastopom. Novi zadružni dom. ki so ga Dokležovčani složno gradili, bo najlepši obračun dela 1. Maju — ljudskemu prazniku. Tudi graditelje zadružnega doma v Dokležovju bodo obiskali člani sindikatov in frontovci iz M. Sobote. Kulturne skupine iz Beltinec bodo nudile zadružnikom obilen kulturni spored. V D. Lendavi V dopoldanski povorki bodo sodelovali sindikati, frontovci, zadružniki in člani ostalih masovnih organizacij. Povorka bo krenila ob 9. uri skozi mesto do Titovega doma, kjer bo veliko prvomajsko zborovanje povezano s kulturnim programom. Na kulturnem programu nastopajo člani raznih sekcij SKUD »Miško Kranjec« iz Lendave, številni vaški pevski zbori, plesne, recitacijske in slične skupine in godbe. V ljutomerskem okraju Že na predvečer bodo zagoreli po vaseh ljutomerskega okraja kresovi. V Ljutomeru bodo prav tako organizirali prvomajsko povorko, ki bo odraz dejavnosti prebivalstva ljutomerskega okraja. V povorki se bodo vrstili: na čelu povorke udarniki, zatem godbe, fizkulturniki, mladinci, obvezniki predvojaške vzgoje, kolesarji, zadružniki, sindikati itd. Povorka se bo zlila na Glavnem trgu. kjer bo veliko zborovanje. Popoldne se bo vrstil kulturni nastop raznih skupin iz Ljutomera in iz vasi na prostoru za Titovim domom. V ponedeljek, dne 2. maja bodo organizirani izleti na državno posestvo Pod- gradje. Prvomajskih proslav v Ljubljani se bo udeležilo iz ljutomerskega okraja 600 kmetov, 30 najboljših frontovcev in 18 tovarniških delavcev. Proslave v Radgoni Centralna proslava ljudskega praznika 1. Maj bo prav tako v Radgoni. Te proslave se bodo udeležili Številni udeleženci iz vseh vasi radgonskega okraja. Tudi iz radgonskega okraja se bo udeležilo prvomajske proslave v Ljubljani 300 zadružnikov, 30 najboljših frontnih aktivistov in 260 graditeljev zadružnih domov, nositeljev zlatih, srebrnih in bronastih zadružnih značk. Po povorki, ki prične ob 9. uri zjutraj, bo zborovanje množic, nakar se bo vrstil kulturni spored do 4. ure popoldne, zatem pa sledi ljudsko veselje. 2. maja bodo številni izleti in obiski kmetijskih obdelovalnih zadrug, vinogradniških zadrug it zadružnih domov. Na teh obiskih bodo prirejala kulturne programe kulturno prosvetna društva in kulturne skupine iz okraja. Po vaseh radgonskega okraja bodo že na predvečer pozdravili 1. Maj s kresovanjem. 27. april - praznik slovenskega naroda 27. april so svečano proslavile vse frontne in ostale masovne organizacije okraja Murska Sobota. Murska Sobota je bila lepo okrašena. Raz hiš so plapolale zastave, a zvečer je bila slavnostna akademija, na kateri je bil v kratkem referata očrtan po- men 27. aprila v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja. Prav tako je bil 27. april proslavljen po vseh večjih vaseh, pa tudi ostale vasi so v ožjem krogu proslavile ta veliki praznik slovenskega ljudstva. Naj živi 1. Maj, dan mednarodne solidarnosti delovnih ljudi v borbi za mir in demokracijo ! Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 28. aprila 1949 „Delali smo v čast 30 letnice ustanovitve KPJ • Lep dopoldan. Pod kostanji, pred menzo Je slišati smeh in petje. Tukaj se zbira mestna mladina z lopatami in krampi v rokah. Delali bodo v čast trideseti obletnici ustanovitve Partije. To je najlepši dokaz predanosti. Zdaj se razdeljujejo v trojke. Tekmovali bodo, kot so tekmovali v brigadah na delovnih akcijah: na gradnji mladinskih prog, avtoceste, Nove Gorice, Novega Beograda. »Kdo bo tekmoval z mano? Vozila bom s samokolnico,« se je oglasila Herta iz Okrajnega magazina. Več deklet se je oglasilo. Tudi Lizika bo tekmovala: »Zdaj pa glej, da boš prva, ko že napoveduješ tekmovanje!« Kmalu nato so krenili. Po ulicah se je razlila krepka melodija udarne pesmi razvnete mladine. Danes bodo delali tako, kot še nikdar do zdaj. Pokazali bodo, da ljubijo Partijo in njenega generalnega sekretarja maršala Tita, da je njihova pot — pot preko vseh ovir, do zmage. Preko polj so korakali; preko polj, na katerih lepo zeleni ozimina. Z delom na melioraciji Lendave, ki rije v polja in jih ponekod ob dežju preliva, bodo koristili kmetom, sebi in vsemu delovnemu ljudstvu, ki se bori za socializem v naši deželi. Kmalu so bili razdeljeni v trojke. Fantje so zavihteli krampe. Hitro so bile polne prvesamokolnice. Krista je zaklicala: »Dekleta tekmujmo! Herta ne bo prva.« Herta pa se je samo nasmehnila in še hitreje prevažala samokolnice zvrhane s prhko zemljo. Savo pa je še hitreje razkapal prst in poudaril: Če nas ni, je tekmovanje brez uspeha« Janez pa je predlagal: »Tekmujte z nami! Če izvozite vse, kar nakopljemo sproti, je zmaga vaša.« Vsi so hiteli. Šale so kar deževale. Prvih žuljev niti opazili niso, tako jih Je razvnelo delo. Tudi tisti, ki je bilo od njih pričakovati manj uspeha, so se izkazali. Dekleta so prekašala fante in ti so se še krepkeje lotili izkopavanja, toda ni pomagalo. Herta je štela prevožene samokolnice: »Deset... dvanajst... petnajst. . dvajset...« Helena pa jo je le za eno prekašala. Herta je še sama prijela za lopato in nakladanje je Šlo hitreje. Prehitela je vse. Nihče se ni oziral okrog sebe. Vsi so hiteli. Čas je neopazno mineval. Prav tako so se razstirali preko svoda temni oblaki. Nihče jih ni opazil, dokler ni zavel močan veter, ki oznanja nevihto. Mladina še ni odnehala. Herta je zvozila že šestdeset. iza petinpetdeset Tudi drugi niso zaostajali. Veter je vse močneje vihral. Vrtinčil je prah v visoke stebre. Žito je valovilo. Velo listje se je visoko dvigalo. Mladina pa ni odnehala. Oblaki, debeli in visoki so se nagomilili kot zid preko svoda. Prekrili so sonce, da se je kar zmračilo. Prve debele kaplje so padle. »Zbor!« Na klic vodje so se zbrali in krenili proti mesto. Dež pa je padal vse gosteje. Nejevoljni, ker jih je premotil, so molčali. Zato pa bodo šli drugič. Ne samo enkrat — mnogokrat in vsak ndar krampa, vsaka gruda zemlje, prevožena iz kanala, bo veljala Partiji. Vse kar delajo in kar bodo storili, je za Partijo. Vendar so bili zadovoljni. Izkopali in izvozili so povprečno tričetrt kubika na vsakega, a to vsekakor ni malo, saj so delali le dobri dve in pol uri... Kje bo obtičala taka zadruga V kmetijski zadrugi Gornja Lendava bo potreben prepih Dogodki, ki jih ugotavljamo v gornjelendavski kmetijski zadrugi, nikakor niso hvale vredni. Čudno se zdi nam, članom zadruge, tako poslovanje, kot ga je pričel uvajati upravni odbor naše zadruge. Upravni odbor smo izvolili zato, da bi pravilno vodil in uravnaval delo zadruge, ki je končno last vseh. Toda dejstva so tu povsem drugačna. Za upravnim odborom kmetijske zadruge v Gornji Lendavi tiči druga zadeva. Ta upravni odbor je pričel »upravljati« zgolj za nekaj ljudi, v nasprotju z zadružnimi pravili. Da ta ugotovitev ni prazna, marveč utemeljena, dovolj pričajo naslednje stvari. Za knjigovodjo in blagajnika zadruge je bil postavljen Gyergyek. Že njegov prvotni poklic nam pove, da je samovoljnež, ki spada v vrsto ljudi, ki jim ni mar mnogo za skupnost, za napredek zadruge; več so jim osebne koristi. Sicer izgleda, da je zelo vesten, saj tiči v svojih poslih po cele dneve, vendar samo iz razloga, da si lahko pripiše čim več nadur. Seveda, če bi vzel delo tako, kot je treba: da vsakdo stori v čim krajšem času čim več, bi s pet do šest urnim delom dnevno bil na tekočem z vsem poslovanjem. Upravni odbor mu je za delo, ki ga opravlja, določil 3800 dinarjev mesečne- bruto plače. K tej plači prejema še redno mesečno nagrado 300 din za »požrtvovalno« delo. To še ne bi bilo tako hudo. Za dodatek je prejel 6 strani upravnega odbora nagrado v znesku 14.000 dinarjev. Toda tudi to še ni vse. Za zaključek letne bilance je prejel skupno z Erjavcem — po odobritvi upravnega odbora — 12.000 din. Poglejmo še dalje. Upravni odbor je odbil dvakratno zahtevo Okrajne zveze kmetijskih zadrug, da naj bi se Gyergyeka premestilo in to z motivacijo, da bo zadruga v Gornji Lendavi prenehala delovati, če bo Gyergyek premeščen. Omenjeni je ustvaril v KZ G. Lendava 149.000 din viška, ki nikjer ni fakturiran. Po drugi strani pa ostajajo poslovodje poslovalnic s primanjkljaji. Tak primer imamo pri poslovodki Savlovi, pri kateri so ugotoviti primanjkljaj 18.000 din in 14.000 bonov. Do te ugotovitve so prišli štiri mesece po njenem odhodu. Nič manj napačno ni to, da je omenjeni sam knjigovodja in blagajnik, kar vsekakor ne bi smelo biti. Dovolil pa si je poleg vsega tega izdajati tudi temeljnice za izplačilo in to brez odobritve predsednika zadruge. Prav tak način dela je vzljubil tudi Šeruga, uslužbenec zadruge, vešč prekupčevalec, ki bi hotel s to prakso nadaljevati pod okriljem zadruge. V preteklem leta si je imenovani nakopičil leto kup zaslužka z nakupovanjem jabolk za zadrugo. Kljub temu, da je bil seznanjen z dejstvi ki določajo zinemo provizijo nakupovalcem, mu je upravni odbor odobril provizijo 25 par od kg jabolk. Poleg tega pa je zadruga sama krila vse režijske stroške. Tudi Šerugi je upravni obor dodelil za »požrtvovalno« delo nagrado v znesku 10.000 din. Vrhu vsega pa je Šeruga prejemal še redno mesečno plačo od trg. podjetja »Sadje« v znesku 4000 din mesečno. Tako je imel v štirih mesecih skupno nagrad, plače in provizije V znesku 81.425 din. Pod vpliv obeh je prišel tudi sicer delaven Rac, ki je prav tako prisluži. 24.000 dim in si razdelil nagrado s tajnikom v znesku din 30.000. Iniciator vsega tega pa je bil seveda Gyergyek, ki je sam sestavljal razdelilnik nagrad in določil sebi seveda naj višjo v znesku 14.000 din. Pri teh širokogrudnih nagradah moramo omeniti tudi bivšega trgovca HUL-a, ki je prejel za funkcijo pomožnega knjigovodje 6000 dinarjev. In tako dalje. Delavcem pa so bile podeljene nagrade komaj po 1000 dinarjev, kar daje jasno sliko namena teh ljudi, ki so smatrali zadrugo za predmet, kjer bo možno izvajati špekulacije. Treba je ob koncu omeniti še to. da je upravni odbor prejel prav tako precejšno svoto in to znesek 38.000 din, poleg tega pa ima še zasigurano nagrado iz Sklada vodstva v znesku 33.000 dinarjev. Take ljudi bi lahko imenovali kvečjemu odbor za razdeljevanje medsebojnih nagrad, nikakor pa ne more nositi naslov upravnega odbora Kmetijske zadruge. Toliko o tem. A ostalo? Zadružni dom, ki smo ga lani zgradili v surovem stanju, je tih. Ne gre več tako naprej. Razumljivo bo to, saj ne more, vprašamo se lahko samo eno; kam bo prišla in kje bo obtičala taka zadruga, ki jo vo- dijo tako poosebljeni špekulanti in prekupčevalci. To so besede poštenih zadružnikov iz Gornje Lendave, ki ne maramo več v svojih vrstah ljudi, ki bi tako stremeli za svojimi interesi in to v škodo skupnosti. Prepričani smo, da bo zavel skozi naš upravni odbor in skozi našo Kmetijsko zadrugo temeljit prepih. In tudi čas bo že. Zadružnik Po sklepih IV. kongresa IMS Napravili bomo konec izkoriščanju naših mladincev Okrajni komite mladine v Ljutomera se v tesni povezavi z odsekom za delo trudi odpraviti ostanke izkoriščanja, ki se še vedno občuti v odnosu kmetov do svojih hlapcev, dekel, pastirjev in sličnih delavcev. Tem je potrebno dati zaposlitev, ki bo zadovoljila njihovim življenjskim potrebam in jim olajšala življenje. Vendar se v tem delu ni šlo v doslednost, ampak se je celo popuščalo v korist posameznih kmetov in se dalj časa ni pristopilo k potrebnim ukrepom za kaznovanje takih ljudi, ki jim je v krvi še vedno tista gospodovalnost in špekulacija, ki je pri nas več ne sme biti. Na iniciativo okrajnega komiteja LMS so bili sklicani hlapci, služkinje in pastirji in prav tako njihovi gospodarji. Ta se je jasno izkazalo stremljenje nekaterih posameznikov, ki hočejo zakriti pred ljudsko oblastjo hlapce in služkinje ter pastirje. Nekateri so našli celo oporo v njim sličnih članih Krajevnih odborov, kjer še vedno ni poseglo vmes ljudstvo in jih odstranilo iz svojega vodstva. Na odseku samem pa so poizkušali z lažmi. Pa tudi to jih ni zadovoljilo. Pregovarjali so svoje hlapce, naj tudi oni lažejo v njihovo korist. To se je godilo celo pred pisarno odseka za delo. Vendar ni uspelo. Kmet iz Libanja je za tako početje dobil kazen v znesku 10.000 din. Poizkušali so pregovoriti celo aktiviste. Vabili so jih na domove, da bi jih pogostili in na tak način dosegli svoj cilj — še nadaljnje izkoriščanje hlapcev, služkinj in pastirjev. Posluževali pa so se tudi drugačnih načinov. Tako je kmet Šiško Anton enostavno nagnal svojega pastirja Broznika Martina, ker je slutil, da ga lahko doleti kazen, ker ga do tega časa ni plače- val. Martin je prišel na Okrajni komite mladine in se vpisal v delovno brigado. Poznalo se mu je, da ves dan in mogoče že dalj časa ni okusil jedila in zato mu je Okrajni komite preskrbel obilno ko- silo v menzi, Martin se je zdaj nekoliko razživel in povedal, da tako ni samo pri Šišku iz Berkovec, ampak tudi v sosednjih vaseh. Tudi Drakšič Anton je prišel na sličen način. Noče več hlapčevati« V brigado pojde in potem bo postal mehaničar. Tem sledijo tudi dragi, ker so spoznali, da mladinska organizacija res vodi skrb za njihov življenjski obstanek; da bo usmerila v primerne poklice, ki odo olajšali njihovo življenje. Okrajni komite mladine je že do sedaj žel lep uspeh. V zadnjo izmeno brigade je bilo vključenih 35 hlapcev, služkinj in pastirjev. Še v nadalje bo deloval prav tako vztrajno in omogočil vstop v brigado ali industrijo slehernemu hlapcu, služkinji in pastirju, ki jih še vedno izkoriščajo vaški mogotci. Poglejmo, kaj je rezultat vztrajnega dela Okrajnega komiteja in odseka za delovno silo v Ljutomeru. Za kršenje zakona o izkoriščevanju kmetijskih delavcev je bilo kaznovanih s strani ljudske oblasti več kmetov, ki so izkoriščali svoje hlapce, služkinje in pastirje. Tako kmet Pučko Martin iz Ključarevec z 10.000 din kazni, Irgulič Elizabeta iz Savec z 10.000 din kazni, Novak Jožefa iz Libanje z 10.000 din, Košar Ana iz Koga z 10.000 din, Kupljen Frančiška iz Zihlave s 7000 din, Goričan Marija iz Savec s 7000 din, Habjanič Alojz iz Libanje z 10.000, Kšela Jožefa iz Bolehnečic z 10.000 din, Slana Antonija iz Bolehnečic z 10.000 din, Zajdala Matija iz Berkovec s 7000 din, Pongračič Ivo iz Lahone s 5000 din in takih je še več. V naši zemlji ima vsak pravico do zaslužka, ki mu po delu pripada, zato bodo še strožje kaznovani vsi tisti, ki bodo še nadaljevali z brezobzirnim izkoriščanjem svojih hlapcev, služkinj, pastirjev in ostale najete delovne sile. M. I. M. ŽARKA: Njegov prvi praznik (1. maj 1946) Janez se je predramil. Bil je že sončen dan — prvi maj. Na ulici je šumelo. Zastave so vihrale raz hiš. Nekje na drugem koncu je igrala godba. »Malo še poležim... Hudiča, saj si po delu lahko privoščim počitek,« je zamrmrati in se raztegnil v postelji, da so zatrepetale mišice na močnih delavnih rokah. Ležal je, misli pa so mu odplavale daleč, daleč... Kot majhen deček je bil pri očevu bajtarju nekje na Štajerskem. Mata je bolehala, pri hiši pa je bilo še šest majhnih bratcev in sestric. Ko je končal osnovno - šolo, je odšel s trebuhom za kruhom. Tu se je začelo njegovo težko življenje. Služil je kot hlapec pri raznih kmetih, ki so ga vsak po svoje izkoriščali. Odslužil je vojaški rok, kjer so se takratni oficirji posmehovali iz njega, ga zapostavljala in zaznamovali za vsako malenkost. Po odsluženem roku je začel z delom v jeseniški tovarni. Tu so mu misli ustavile. Pogled mu je postal mrk in niti hrupa na cesti ni slišal. Delali je od zore do mraka. Plača je bila nizka. Delal je težko in ko se je uprl gospodu kapitalistu, ga je ta sredi zime odpustil iz službe. Nastopili so obupni dnevi brezposelnosti. Lakota, mraz in obup so mu bili vsakodnevni tovariši, ki so ga moralno in fizično ubijali. Zadonelo, zapelo in zavriskalo je na ulici. Janeza je kar vrglo iz postelje. »Kaj sem se tako neumno zamislil v grenko preteklost, ko pa mi je vendar danes lepo!« Pogledal je na uro. »Ni mogoče, da bi bilo že ob sedmih, saj ob pol osmih... da, ob pol osmih smo se dogovorili, da bomo imeli delavsko konferenco, preden gremo v povorko. Jaz pa naj zamudim? Ne, to se ne sme zgoditi!« Hitro se je oblekel. Popil je skodelico kave, ki mu jo je prinesla gospodinja in že je stekel po stopnicah. Na ulici ga je zagrabil val navdušene množice in ga vsega prevzel. Navdušenje se je stopnjevalo; vedno več ljudi se je zbiralo za manifestacijo. Prvič v življenju so ti delavci, kmetje in delovna inteligenca javno proslavljali prvi maj. Janez se je zopet zamislil v svojo mladost... »Hlapec... vojak ... delavec ... brezposelni ... zopet delavec ... drugič, tretjič, četrtič brezposelni...« so mu drvele misli in se naenkrat ustavile ter se spremenile v lepe olike, polne sreče; ustavile so se pri svobodnem človeku... Ustavile so se pri ponosnem, vedno nasmejanem Janezu Horvatu in zabrisale njegovo težko mladost, razgnale vse staro. »Naj živi prvi maj, pri nas prvič javno praznovani praznik delovnih ljudi!« je odmevalo po ulici, ki je bila vsa v cvetju in zastavah. To ni bil navaden glas, s kakršnim se je Janez pogovarjal s svojimi tovariši. To je bil glas, ki je razodeval vso težo prejšnjih let ter kazal novo pot, ne samo Janezu, temveč vsem onim, ki so zavedi v pomanjkanju in bedi. In množica je zagrmela: Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ... Janez se je zdrznil. Spomnil se je konference; spomnil se je svojih tovarišev. Iztrgal se je iz valujoče množice in pohitel proti tovarni. Med potjo si je mislil: »Včeraj je ravnatelj tovarišu pni sosednjem stroju govoril o današnji konferenci in tudi o udarnikih je nekaj govoril. Če sem slišal prav, je tudi moje ime omenil. Potem me je dolgo opazoval in ko je odhajal, in je stisnil roko. »Le tako naprej, tovariš Janez!« mi je dejal... Kaj pa ko bi bil res udarnik!? Ne, saj to ni mogoče. Vse življenje sem garal in nihče me ni pohvalil — pa bi me naj sedaj... In končno — kaj pa sem naredil? Novo brusilnico in normo presegam za nekaj procentov... To vse ni nič.« Bližal se je tovarni. Slišati je bilo vzklikanje in ploskanje. Pospešil je korak in vstopil v okrašeno dvorano prav v tistem hipu, ko so delavci s ploskanjem pozdravili ravnatelja, ki je stopil na oder. Ploskanje je ponehalo in ravnatelj je pričel govoriti. Govoril je o prvem maju; o življenju delavcev prej in sedaj. Govoril je o bodoči socialistični domovini. Delavci so mu odobravajoče prikimavali. France je prišepnil sosedu: »Primojduh, sedaj šele vem, kako sem bil izkoriščan!« Sosed, mlad Prekmurec, ki je komaj pred tremi meseci prišel v tovarno, mu je odgovoril: »Ni mi žal, da sem se vključili med borce za socializem, čeprav je tudi naša prekmurska zemlja lepa in vabljiva.« Stari Magdič je sunil s komolcem Dušana, ki je stal ob njem in mu polglasno dejal: »Tri leta sem delal v Franciji? za denar, ki sem ga prihranil, me je opeharila neka hranilnica...« Pomolčal je in čez hip nadaljeval; »Odšel sem v Ameriko in v osmih letih sem si prislužil — sam vadiš kaj,« mu je pokazal levo roko, na kateri so mu manjkali trije prsti. »Prišel sem domov,« je nadaljeval »in zdaj na stara leta sem našel, kar sem iskal vse življenje... Našel sem srečo, našel sem dober zaslužek in kar je največ — spoznal sem vrednost svojega dela!« Tine se je spomnil svoje mladosti in ko mu je stopila pred oči Sremska Mitroviča, je zašepetal: »Prej so nas zapirali ...« Zdajci je ravnatelj pričel prebirati imena udarnikov. V dvorani je hipoma nastal popoln mir. »Magdič Jožef — dnevno presega normo za 34%!« Poiskal ga je s pogledom med množico in vsi so ga prav tako pozdravili z radostnimi pogledi. »Horvat Janez — dnevno presega normo za 32%!« Množica pogledov se je zaustavila na njem. Pozdravljali so njegov uspeh, on pa bi najraje vzkliknil: »Kaj pa sem prav za prav storil pomembnega!?« No... Saj to ni mogoče ... Morda pa je pomota ... Lica mu je prelil srečen nasmeh. Bil je nekoliko v zadregi. V duši pa je čutil toliko radosti in volje... Konferenca je bila kmalu zaključena. Delavci so v strnjenih vrstah krenili po ulicah, da se priključijo povorkam in proslavijo praznik dela — svoj praznik. Zastave so vihrale v pomladnem vetru. Povorka delavcev je korakala skozi mesto. Vzklikali so navdušeno Partiji, Titu, Svobodi! V prvih vrstah, takoj za zastavami, so korakali udarniki. Lica so žarela. Ponosni pogledi so bili uprti v rdeči prapor, ki je mogočno vihraj na čelu povorke. Donela je borbena pesem, ki je podžigala srca, osrečevala in zatrjevala lepšo — boljšo bodočnost. Bližali so se glavna povorki. Pesmi so se zlile v eno samo plamtečo pesem, ki je utripala kot tisoče radostnih src. Iz vseh ulic so prihajale skupine, ki so se zlile v eno samo mogočno reko, ki nikdar ne usahne. Drž. posestvo Rakičan Na obeh stran eh ceste, ki vodi iz Murske Sobote v Rakičan, se razprostira posest državnega gospodarstva. Že v zgodnjih jutranjih urah je slišati preko njiv pesem traktorja, ki se enakomerno pomika po brazdah. Vrši se poslednje brananje. Slično je tudi v vrtnariji, kjer je večje število delavcev zaposlenih pri raznih delih. Tu je zemlja prav tako kot na vsej posesti in še globlje izorana in gnojijo jo močneje kot ostalo, ker jo tudi izkoriščajo trikratno. Na poljih je videti lepo ozimino, ki je kljub suhi zimi lepo vznikla in je pričakovati prav tak pridelek, če ne večji kot lani. Tudi nizko sadno drevje, ki ga gojijo v vrtnariji, je lepo razcveteno in bo dalo lepo količino prvovrstnega sadja. Vse to in Še mnogo drugega, tako gojenje čebel, perutnine, svinjereje na drž. kmet. posestvu v Rakičanu napreduje, kajti poslužujejo se metod, ki so jih znanstvena raziskovanja priznala za najboljša. Takoj ob cesti, pred prvimi vaškimi hišami, stoji lepo poslopje. Tukaj je Državna gospodarska šola, v kateri se letno izšola na desetine mladine. Tu se izobražuje mladina iz vseh predelov Slovenije. Ugotavlja pa se dejstvo, da se v njej šola zelo malo mladine iz Prekmurja, kateri je šola v največji meri namenjena. Takoj za šolskim poslopjem so gospodarske zgradbe: hlevi, skladišča, svinjaki, lepi, prostorni in svetli. Tudi velik silos je zraven. Državno gospodarstvo Rakičan pa poseduje še drugod polja, gozdove, pašnike. Goji ne samo ozimine, zelenjave, sadja in krmilnih rastlin, ampak tudi semenske trave in razne druge žitarice ter ržene rožičke za zdravilne preparate. Vsako ped zemlje izkoristijo »Delo je pri nas raznovrstno in odvisno predvsem od vremena in še posebej od vpliva vremena na rast,« pripoveduje upravnik posestva; »zato so pri našem, delu tudi norme raznovrstne in odvisne od vremenskega vpliva na rast. Vendar delo po normah dobro napreduje.« Dela se po brigadnem sistemu. Pa tudi učenci gospodarske šole se privajajo na brigadni sistem dela v času svojih praktičnih ur iz sadjarstva, poljedelstva, vrtnarstva in živinoreje. Da se spoznajo z vsemi načini dela in vsakim delom, so razdeljeni prav tako na brigade in delajo štiri ure dnevno v popoldanskih urah. Najbolj privlačno je vsekakoir delo v vrtnarstvu. Tukaj se goje na precejšnji površini raznovrstne kulture in se zemija najbolj izkorišča. Mož srednjih let, ki ga najdemo ravno pri delu, pravi: »Tu je treba posvečati največ pažnje ravno gnojenju. Zemlja je večkratno izkoriščena in zato je potrebno več gnojila.« Pomislil je in dejal: »Pa ni tako enostavno gnojenje, kot si ga zamišljajo nekateri izmed naših kmetovalcev. Ni dovolj samo hlevski gnoj in prav tako ne samo umetno gnojilo. Vse pomešano v pravilnem razmerju daje tudi pravilno in zadovoljivo rast kultur. Pri nas pa še vedno primanjkuje superfosfata.« Pa kljub temu bo rast dokaj dobra V vrtnariji je najti vsega. V toplih gredah so v tem letu vzgojili samo sadik paprike do 40.000, pa tudi paradižnikovih ne mnogo manj in še veliko drugih. Zeljne sadike pa sejejo v te grede že drugič. Letos pa bodo število toplih gred, ki jih pripravljajo sami, še za enkrat povečali. Pa tudi dinje gojijo. daj so sicer še v toplih gredah preprostega sestava: štiri strešne opeke so zložene v kvadrat okrog sadike in ta kvadrat je prekrit s steklom. V takšnih gredicah se občutljive kulture lahko sadijo mesec dni prej kot pa je za njih primeren čas. Med redko nasajenim sadnim drevjem pa je zasajen krompir. Tukaj bo v jesenskem času nasejana jesenja kultura. Med nizkim sadnim drevjem pa vrtne jagode in ogrozd. Ob grmovih lešnikov pa je pripravljen čebelnjak, sicer še nedokončan, vendar bo v kratkem v njem trideset panjev. »Pod nizkim sadnim drevjem je potrebno odstraniti travo, ker je korena-nje tega drevja vsega trideset centimetrov pod površino zemlje in bi mu trava odjemala hrano,« pojasnjuje upravnik šole. Zadovoljno si ogleduje vrtnarijo in pripoveduje: »Že v januarju smo imeli glavnato solato iz toplih gred.« Tako izgleda napredno gospodarstvo. Nekateri kmetje pa še vedno mislijo, da je dobro le tisto, kar so se naučili od svojih očetov? a je že zdavnaj zastarelo ... Vse to, kar je tukaj tako lepo in globoko okopano, je narejeno z malo truda — s plugom na bencinski motor. Tudi sadike sadnega drevja se goje tukaj. Vsaka ped zemlje je izkoriščena. Lepo urejene so grede. Gojijo se same najboljše kulture. To je uspeh vzgoje vrtnarjev in ostalih delavcev. Viden je uspeh lanskega tečaja za polkvalificirane in kvalificirane delavce. Tak tečaj se bo vršil tudi v tem letu in mnogo doprinesel napredku vrtnarstva, živinoreje, sadjarstva in poljedelstva na gospodarstvu. . Pomladna setev je bila pravočasno začeta »Za ozimine me je skrbelo,« pripoveduje tov. ing. Absec, »kajti zima je bila suha in to je zelo slabo. Vendar se je lepo dvignila po dežju, ki je prišel prav te dni kot naročen. Še bi potrebovali dežja. Sploh je suša najmanj ugodna za rast, a pri nas je ne manjka. S setvijo spomladi pa smo pričeli rano. Ker je bilo letos ugodno vreme že v februarju smo pričeli s setvijo, predvsem ovseno grašičnih zmesi za krmo že koncem februarja. Ker je bila zima suha, smo polagali več pažnje temeljitemu valjanju in brananju ter dobri in pravilni gnojntvi, tako da po tem dobro opravljenem delu lahko pričakujemo dober donos — celo presežek lanskega in predlanskega.« Pravočasno je bila nasejana tudi krmna in sladkorna pesa ter semenice. Pravkar se končuje sajenje krompirja, a (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanj z 2. strani) kmalu se bo pričelo s sajenjem koruze za silažo. Tudi povrtnine, ki še niso nasejane, bodo v kratkem, kajti sadike so preskrbljene — vzgojene v toplih gredah. »Vreme nam je bilo naklonjeno, še celo presuho. V glavnem smo že dosegli plan in ga celo presegli. Pri ječmenu smo presegli plan za 4,16%, posev črne detelje za 12.7 %, krmilne pese 16,6 %, lucerne za 57,57% ... To smo dosegli s tem, da smo preorali neuporabne travnike in krčevine,« našteva dalje. »Pa tudi v saditvi krompirja bo plan presežen za 40.66% in koruze za 20,5%.« Tudi pašniki so že očiščeni in pognojeni. Semenske trave so nasejane prav tako v redeh kot ozimine in zahtevajo precejšnjo skrb. Sojenju perutnine, svinjereji in živinoreji je posvečena posebna skrb Svinjaki, ki jih ima posestvo sedaj, so sicer lepo urejeni, toda vse premalo jih je za rejo tolikih svinj, kot jih predvideva letošnja plan. Za 120 plemenskih 6 svinj in 700 odstavljencev je potrebno več svinjakov. Ti bodo na Jezerih, kjer bodo gojili tudi perutnino: do 1200 piščancev in 60 pur za vodenje piščancev. Na Jezerih bo lepo urejena pristava 6 prostornimi tekališči. Tudi število konjev in goved se bo povečalo. Redilo se bo 50 glav goveje živine in 25 konjev. Za vse to je potrebno več hlevov, zato se bo letos gradilo 13 živinorejskih zgradb in v teh 4 prostori za merjasce in 6 prostorov za kobile. Pri gradnji teh zgradb bodo pomagali tudi učenci gospodarske šole, kot so pomagali že v prejšnjih letih. Pa tudi sindikat bo pomagal. Kmetijska šola v Rakičanu vzgaja kmečko mladino Učenci gospodarske šole ne samo, da študirajo v šoli, temveč se uspešno udejstvujejo tudi drugod. Lani so izkopali temelje za šest zgradb in izvršili druga dela. Njih delo pa je v glavnem usmerjeno v spoznavanje naprednega gospodarstva, zato se v praktičnem delu pridno udejstvujejo. Zanimajo se za cepljenje svinj, spoznavajo korist kvadratnega sejanja koruze, seznanjajo se z delovanjem motorjev, ki jih v poljedelstvu vsak dan srečujejo in v vrtnarstvu — kako je lahko in koristno usmerjati rast kultur po svoji želji Posebno lepo ©e da usmerjati rast sadnih dreves pritlikavcev z zvijanjem. Kamor pogledaš, je zanimivo in poučno. Prav zanimivo in poučno je cepljenje in obiranje? pa sploh gojenje rženih rožičkov. O vsem, kar čez dan vidijo in slišijo od predavateljev, se zvečer pomenkujejo v krožkih in tako pridobivajo znanje, ki ga bodo pozneje kot strokovnjaki prenašali med naše kmečke množice. Tudi sindikat pomaga V tem letu bodo člani sindikata skupno z mladino, ki se šola v gospodarski šoli, pomagali pri gradnji potrebnih gospodarskih zgradb. O tem so prav tako govorih na enem izmed mesečnih sestankov, na katerih pregledajo svoje delo v minulem mesecu in prediskutirajo operativni plan za prihodnji mesec, katerega izvedbo z dobrimi predlogi včasih tudi olajšajo. Vztrajno delo sindikata se je pokazalo v izvedbi brigadnega sistema dela, kar je bilo v veliko pomoč upravi gospodarstva. »Vsak začetek je težak in vsaka nova metoda zahteva svoj čas. Tako je bilo tudi z novim načinom dela in z uvedbo norm.« pripoveduje delavec. »V začet- ka je bil vsak kolikor toliko neroden, toda zdaj delo že kar dobro in dovolj hitro poteka.« Med stalnimi delavci so tudi sezonski. Posestvo pa bo potrebovalo z razširitvijo tudi več stalnih delavcev, če že ne izključno samo stalne. Zato se vodi račun tudi o stanovanjih delavcev, kar je v poslednjih dneh najbolj pereče vprašanje. Gradili se bosta dve stavbi za štiri družine, kaT pa bo vsekakor premalo in bo v prihodnjem letu potrebno še več stanovanjskih zgradb. Veliko pomoč v gradnji stanovanj bo dal prav sindikat, kajti te gradnje bodo v korist izključno članom sindikata. Gospodarstvo se uspešno razvija Ko pogledaš preko polj, takoj ločiš vaške njive od njiv, ki so last gospodarstva. Vidno je, da je tu imel opravka traktor, ki je globoko zaoral, da je bil pri gnojenju zraven strokovnjak in pni sejanju ozimin prav tako? kajti visoka in bujna je rž, lepo se dviga pšenica, ki valovi v toplih aprilskih vetrovih. Če pogledaš po vaških sadovnjakih, vidiš goste, divje razraščene krošnje in slabo negovana debla, v sadovnjakih državnega posestva Rakičan pa se občutno zapaža delo strookvnih rok sadjarjev. Krošnje so lepo obrezane in redke. tako da je tudi v sredini dovolj pristopa zraku, da jeseni obrodijo res lep sad ne samo ob zunanjih robovih krošenj, temveč tudi v notranjosti, kamor prav tako vedno prodira sončna svetloba. Na dvorišču gospodarstva, ali pa na tekališčih srečuješ lepo rejena goveda in konje. V svinjakih snažne in prostorne svinjske hleve in zato tudi lepo pitane svinje. Velik del dela opravljajo stroji in zato je konjem dano več časa za odmor. S cepljenjem in križanjem se dobijo boljše in lepše kulture, lepša in bolj rodovitna žita, lepše in bolj rodovitno sadno drevje, z bolj sočnimi in velikimi plodovi; s selekcijo pa izbrane pasme domačih živali. S tem dviguje naše državno gospodarstvo v Rakičanu kmetijstvo v Prekmurju še poleg stalnega izobraževanja kmečkih sinov in hčera. D. P. Murska Sobota, 28. aprila 1949 LJUDSKI GLAS Stran 3 Ljudska prosveta Vaška kulturno prosvetna društva Gornja Lendava. Pred dnevi se je ustanovilo v Gornji Lendavi kulturno prosvetno društvo »France Prešeren«. V okviru društva sodeluje pet odsekov in to: literarna odsek s knjižnico in čitalnico, pevski zbor, dramski odsek, folklorno-plesni in odsek za domačo obrt Društvo se bo razvijalo vzporedno z zadružnim domom, na katerega se naslanja. Zelo razvit je že sedaj predvsem dramski odsek društva. Tešanovci. Tudi tu se je ustanovilo vaško izobraževalno umetniško društvo. Trije odseki, knjižnica, dramska skupina in vaški šahovski krožek so dali osnovo ustanovitvi društva. Mačkovci. Z ustanovitvijo vaškega izobraževalnega društva se je tudi v Mačkovcih utrdilo kulturno prosvetno življenje. V okviru društva delujejo dramski, literarni in glasbeni odsek. Ustanavljanje teh društev uvaja kulturne skupine naših vasi k pospešenemu in načrtnemu delu in lepšemu razvoju Beltinci. Kulturno umetniško življenje v Beltincih je že od osvoboditve sem zelo razvito. Vendar pa še vedno ni ustanovljeno društvo, ki pa bi imelo tu vse pogoje za uspešno delo in razvoj. Vsekakor bo nujno potrebno to storiti čimprej. V Beltincih, kjer obstoja že večje število kulturnih skupin — zelo dobro je razvita folklorna skupina, ki je melodija harmonike. Zbrali smo se krog harmonikarja in še sami zapeli. Po tem pa je Jože pričel pripovedovati o našem delu in o razvoju ter težavah, ki smo jih imeli, preden smo lahko sestavili tako potujočo delavnico, kot jo imamo danes. Vsi so pazljivo poslušali; pa tudi sami člani društva, ki jim je bilo vse to že znano. Traktorist pa je dejal: »Čisto prav in lepo bi bilo, če bi tudi mi imeli svoj klub Ljudske tehnike. Dosti bi se naučili.« V razredu osnovne šole so popoldne nastopili pionirji in s svojim nastopom prikazali delo soboških pionirjev in želi pri zadružnikih zasluženo pohvalo. Radostno so jim ploskali ne samo pionirčki kramarovske zadruge, ampak tudi odrasli. Vsi pa smo se prijetno zabavali ob njihovem uspelem nastopu, ki je tudi nazorno prikazal delo pionirjev v času borbe naših partizanov za osvoboditev. Kakor takrat, ko se je vodila krvava borba za to, kar lahko uživamo sedaj, so tudi sedaj naši pionirji zvesti pomočniki odraslim v borbi za lepše in srečnejše dneve prihodnosti. Le s to razliko, da zdaj ne pomagajo partizanom, ampak zadružnikom in mladini — borcem za socializem. Preko polj se je razlivala borbena pesem. Lila je preko holmov čez mejo in govorila o tem, kar mi čutimo in kar hočemo; o tem, kar bomo dosegli, kar že ustvarjamo. V vaseh onstran meje, ki jih je videti iz Kramarovec, so gotovo premišljevali: komu naj verjamejo — nam ali pa onim, ki tako napak kriče o nas in tolmačijo resolucijo Informbiroja. Zabrneli so zopet motorji in krenili smo proti Soboti. Z glasnimi klici, ki so prevpili šum motorjev in povdarjali enotnost delavcev in kmetov, smo se ustavili doma. V vseh je klila zavest: pomagali smo zadružnikom. V. B. ena naših najboljših, — bo zadružni dom z veliko dvorano mnogo pripomogol k uspešnemu nadaljnjemu razvoju kulturno prosvetnega življenja. Po naših ljudskih odrih Melinci. Dramska skupina v Melincih je v nedeljo uprizorila Linhartovega »Matička« Kljub skromnim odrskim pripomočkom so igralci pokazali veliko vnemo in voljo do igranja in je uprizoritev še kar zadovoljivo izpadla. Gerlinci. Igralska skup na iz Gerlincev je priredila igro »Volkodlaki«. Prireditev je bila številno obiskana. Gornja Lendava. Gornjelendavska dramska družina je ena naših najboljših terenskih igralskih družin. Do sedaj prednjači pred vsem že z lepo vrsto uspelih dramskih nastopov. Zadnja uprizoritev Finžgarjeve drame »Razvalina življenja« je to zopet potrdila. Igralska družina, ki je seda) vključena v kultur* no prosvetno društvo, se pripravlja za nove nastope. Murska Sobota. Mešani pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« bo v začetku junija odšel na 10 dnevno turnejo med graditelje Avtoceste »Bratstva in Enotnosti«. V Dolnji Lendavi so pričeli z novim načinom žganja opeke Dve največji opekarni lendavskega okraja v D. Lendavi in Dolgi vasi sta začeli žgati opeko s podzemeljskim plinom. S tem načinom žganja opeke se je dvakrat povečala kapaciteta peči, stroški pa so se znižali za 300%. Obe opekarni bosta poleg ogromnih količin lesa za kurjavo prištedili v eni sezoni 90 vagonov premoga. Navadno so porabili za žganje tisoč komadov opeke 480 kg premoga, sedaj pa je potrebno samo okrog 175 kub. metrov neizkoriščenega plina. Pospešili so tudi proizvodnjo, ker so preje delavci morali kuriti peč po 14 dni, da bi jo dovolj ogreli za žganje opeke. Pri tem so porabili do 25 kub. metrov lesa. S plinom gre to hitreje. Potreben je samo eden okret ročice na plinovodu in peč je v nekoliko minutah razgreta. Predlog za žganje opeke s plinom je dal tehnični vodja opekarne Janez First. On je za izvedbo svoje zamisli vložil mnogo truda, ker je bilo treba poleg ostalega zgraditi nekoliko kilometrov dolg plinovod. Ker obstojajo možnosti še za večje izkoriščanje plina v opekarski industriji, bodo odprli še eno opekarno v Dolini. Opekarne v lendavskem okraju, ki so prve začele izkoriščati plin za segrevanje peči, bodo s povečano proizvodnjo dale velik doprinos izgraditvi mnogoštevilnih objektov, ki jih v tem letu gradijo v Prekmurju. Iz okraja Donja Stubica bo sodelovalo pri sekanju lesa 600 frontovcev Na gozdna dela manipulacije v Gerovu je prišla skupina 38 frontovcev, pripadnikov Prve delovne brigade okraja Do-nja Stubica. Tudi ostale skupine te brigade bodo prišle na gozdna dela semkaj. Iz tega okraja bo sodelovalo na sekanju lesa v Gorskem Kotaru okrog 600 frontovcev, ki bodo formirani v treh delovnih brigadah. Ti frontovci so lani sodelovali na vseh prostovoljnih delovnih akcijah. En dan med zadružniki Kmetijsko obdelovalno zadrugo v Kramarovcih so obiskali člani Avto-moto društvo in pionirji iz Murske Sobote Nedeljsko jutro. V toplem, pomladanskem soncu vstaja zemlja. Ravna prekmurska polja valove v svežem dihu pomladi. Povsod je svežina. Na dolgih njivah, travnikih in lokvah, povsod je čutiti val življenja, ki ga je prebudila ugodna, sončna pomlad. Po beli cesti iz Murske Sobote proti Gederovcem se dviga oblak prahu. Motoristi, člani Avto-moto društva iz Murske Sobote se vozijo tega dne ža navsezgodaj proti Kramarovcem. Obiskat gredo kmetijsko obdelovalno zadrugo. Delovni obisk bo to. Člani, ki jih vključuje in povezuje v delo Ljudska tehnika, hočejo to nedeljo posvetiti pomoči zadružnikom. To bo ne le agitacija, ki bo ponesla Ljudsko tehniko na vas, v zadrugo; temveč bo to tudi nesebična pomoč mladi zadrugi, ki se še vedno bori z raznimi težkočami. Šest motoristov na motornih kolesih drvi spredaj. Za njimi pa poln kamion. Člani društva so ga preuredili v potujočo delavnico. Večkrat bodo letos pohiteli iz kraja v kraj in nudili pomoč tam, kjer bo najbolj treba. Tudi pionirji so na kamionu. Zadružnike bodo razvedrili s prijetnim in vedrim programom. Samo nekaj hipov se zdi človeku bela cesta med zelenečim poljem iz Murske Sobote do Gederovce. Murske Sobote ni več, avtomobili drve skozi Černelavce, Rankovce, Krajno in že se obrne kamion na desno ob meji navzgor. Onstran meje se razprostira prav tako široko zeleneče polje, posejano z belimi vasicami. Radgonski kot — kos slovenskega življa onstran meje se blesti pred nami. Ob meji se vije cesta naprej po Lendavskem dolu. Kmalu pridemo do prvih vzpetin. Tu je še lepše. Pot je čudovita. Zelena polja, nasadi trt, temni borovi vrhovi, a vmes prekmurske vasice. Ustavili smo se v Kramarovcih. Veselo na delo Prisrčen je bil sprejem, ki so nam ga priredili zadružniki. Tudi pionirji so nas pozdravili. Kmalu so se sprijateljili s pionirji, ki so prišli z nami in kot med odraslimi, je tudi med njimi potekal pogovor preprosto in prisrčno. Zadružniki so z zanimanjem ogledovali potujočo delavnico. Težak je kar sproti pripovedoval gostu Jožetu, kaj vse imajo in kaj bo potrebno popraviti. Vesel je bil da bo traktor zopet uporaben. »Lani si še nikakor nisem mogel predstavljati. da bo uporaben tudi za naše hribovite kraje,« je pripovedoval. »Pa je le uporaben. Pa še kako.« Pišta, naš stari mojster, ki že po ropotu spozna, kaj manjka motorju, je ta- koj ugotovil, da z izparilno ploščo ni nekaj v redu in tudi razplinjač se mu je zdel sumljiv. Zavihal je rokave in se takoj lotil posla. Pri okrožni brani pa ni bilo nič kaj preveč ugibati. Janci je kar z varilnim aparatom pristopil. »Vidiš, to je moja zadevica,« se je oglasil Rudi in se lotil kosilnic. Sadne mline pa je vestno pregledal in popravil Ivan. Jože pa je s težakom ogledoval poslopja in zadružno posest. V kuhinji je opazil lonec, ki ga gospodinja ni več uporabljala, ker je imel precejšnjo lukno na dnu. »To je prava reč za Jančijal« je ugotovil, ko si ga je ogledoval. »Kar na dan z njimi« »Vi ste pa res mojstri!« je hvalila gospodinja in prinašala ponve in slično posodo, ki je ni mogla rabiti, a se je dala popraviti. Kmalu je bilo vse popravljeno. Po delu prijeten pomenek Pišta, ki je preizkušal delovanje traktorja, je sproti razlagal mlademu traktoristu-zadružniku, kako naj v bodoče ravna z njim, da bo vedno dobro deloval. »Stroj je treba negovati, kot otroka. Če ne, se rad razjoka in potem ni nič kaj prida«, je končal. Traktorist pa je sedel za volan in se veselo smehljal, ko je preizkušal delovanje svojega Fordsona. Zdaj je bilo vse v redu. Med pionirji pa je vzbujal zanimanje pionir Franček, tudi član Moto-društva, ki je v krogih in osmicah vozil z motornim kolesom, kar ga je dvigalo v očeh malih zadružnikov. Janko je globoko v žepe porinil svoje male ročice in resno opazoval svojega vrstnika po letih na motorju. Gotovo je sklenil, da bo tudi on prav kmalu tako vozil. »Mi imamo stanico mladih tehničarjev«, je pripovedoval Franček, »Sami pionirji smo. Če ne verjamete, da se res učimo za šoferje, pa me vprašajte za ime kakšnega dela na motorju ali pa avtu.« Pa ga niso spraševali. Verjeli so mu, saj je svoje znanje tudi že pokazal. Tudi Krnc in njegova žena, ki sta z zanimanjem opazovala Frančka, sta verjela. Vsi smo se pomešali in si v prijetnem pogovoru, ki nas je združeval kot stare znance in prijatelje, ogledovali posest. Niti opazili nismo, da smo se razšli po vsej posesti, dokler nas ni privabila nazaj vesela pesem pionirjev in prijetna Zgraditev socializma z lastnimi silami in borba za čim tesnejše sodelovanje s socialističnimi deželami po načelu enakopravnosti in odkritosrčnosti - to je naš program! Nisem več hlapec Marjan se je vso noč obračal in kljub svoji močni želji, kljub utrujenosti ni mogel zaspati. Vse preveč živo mu je bilo pred očmi dogajanje konference hlapcev in dekel, ki je bila tega dne predpoldan. Neodločno so prihajali fantje in dekleta. Nezaupljivo so pogledovali po stenah dvorane, kjer so bile velike parole: »Pojdemo na avto-cesto, da se naučimo in odločimo za dostojen poklic.« Ko je Marjan prvič prečital te besede, ni vedel, kaj naj pomenijo, saj se mu je do zdaj vedno zdelo, da je njegov poklic pač poklic, katerega ve in lahko opravlja, a za drugo pač ni. Tudi gospodar mu • je to zabijal v glavo z nič kaj lepimi besedami: »Kaj boš ti teslo; če te jaz ne bom hranil. Za drugo itak nisi, kot za čiščenje hlevov in skrb nad konji, pa še v tem delu si površen.« Tako mu je pripovedoval vsakokrat, ko je Marjan zagodrnjal zastran premajhne plače. Kolikokrat je že na skrivaj pomislil, kako lepo bi bilo, če bi bil on traktorist, kot je to Tone na državnem posestvu. Vedno je rad opazoval delovanje strojev, toda do zdaj ni smel ali pa ni upal prav blizu, kajti zdelo se mu je, da je stroj nekaj takega, kar ni dobro prijemati, dokler ga ne poznaš, a Marjan pa ni verjel, da bi se kdaj naučil upravljati s strojem ali pa da bi do dobra spoznal njegovo delovanje. Marjan je Toneta spoštoval bolj kot ostale svoje vrstnike. Morda prav zato, ker ga ni smatral za svojega sovrstnika; saj je Tone traktorist, a to nikakor ni i majhna reč. Samoumevno se mu je zdelo, nora biti ponosen na svoje delo in to. pokazati tudi na zunaj. Vendar Tone ni bil niti najmanj ošaben, ampak prav prijeten tovariš, ki je rad pripovedoval o načinu dela s traktorjem na polju in o veliki delazmožnosti tega stroja. O vsem, kar je videl na posesti, je rad pripovedoval. Tega pa je bilo toliko, da ni vedel, kje bi začel in je kar preskakoval s snovi na snov. Včasih ob lepih poletnih večerih ju je srečal gospodar in ko ga je Marjan videl, se je zdrznil. Tone pa je ostal miren. Včasih pa je tudi pripomnil: »Kot pav se drži... Da bi ti videl našega upravnika. Tako govori z mano, kot jaz s teboj.« Včasih je Rožman hotel tudi zbadati: »Kdaj pa bodo vaši traktorji pričeli gnojiti!?« Tone pa mu ni ostal dolžan odgovora: »Takrat, ko bo vaš konj vlekel petbrazdni plugi« Rožman ga je po strani pogledal in izginil za oglom svoje hiše. Zadnje čase je vse bolj zbadljiv, saj ga več nihče v vasi ne upošteva. Celo nekam izločujejo ga iz svoje srede, kot da ne bi bil eden izmed najtežjih po posesti v tem kraju. Norčaril se je iz mladine, nergal proti gradnji zadružnega doma; zasmehoval je vse, kar je prišlo novega in za siromašnega koristnega v vas. Imel je oporo le v sebi enakih. S tem pa je begal še ostale, ki sicer nič slabega niso videli ne v gradnji zadružnega doma, ne v odhodu mladine na delovne akcije in v njihovem sestajanju v mladinski sobi, a so bili navajeni poslu- šati njegovo mnenje še od takrat, ko je bil župan. Tako je tudi na Marjana vplival. S svojim večnim pripovedovanjem o nevarnostih na progah, ki jih gradijo mladinske brigade; o nesrečah, ki so baje na dnevnem redu, ga je begal. Marjan pa si je želel v svet. Hotel je videti tudi druge kraje. Hotel je živeti med sovrstniki. Nič več tako ločeno od vseh; pod večnim pokroviteljstvom gospodarja. Rad je prisluhnil pripovedovanju onih, ki so prihajali z delovnih akcij In pripovedo-val. toliko zanimivosti. Tako raznobarvno življenje se je razstiralo pred njim, kot da bi bilo to. kar je slišal, pravljica in ne resničnost. Nemalo je bilo v okolici takih, ki se niso več vrnili, ampak so po končanem delu odšli v tovarne. Domov pa so pisali o tem, kako veseli so, da so lahko šli ni akcijo, kjer so se na tečajih usposobili za opravljanje takih del, za katera so mislili, da jih nikdar ne bodo sposobni opravljati. Marjan je nekatere od njih tudi poznal. Včasih mu je kateri od njih pisal in ga vabil, naj gre tudi on v brigado in se reši večnega hlapčevanja, toda to pismo je prišlo vedno prej v roke gospodarju in ta ga je s svojim besedičenjem samo begal. »Zapeljati te hočejo. Ti boš med njimi vedno manjvreden. Obleko boš raztrgal in čevlje in še lačen boš povrhu tega Potem pa boš zopet pricapljal k meni. Le idil Ampak potem se ne pridi jokat nazaj«, mu je tvezel. Tudi Tone mu je včasih omenil kak tečaj, toda Marjan se ni mogel odločiti. »S to neodločnostjo samo svojo neumnost podpiraš!« je trdo pribijal Tone. »Jaz sem se v enem dnevu odločil in ni mi žal, da sem se za vedno rešil hlapčevanja. Delam osem ur dnevno in sem zadovoljen. Včasih pride da je treba delati dalj časa, pa tudi storim, ker vem zakaj delam in tudi zaslužim kolikor delam! Ti pa delaš vedno in veš samo to, je vse to v korist lačnega Rožmanal« Marjan ni imel toliko moči, da bi dejal: » Pojdem !« Ni imel toliko poguma, da bi se uprl svojemu gospodarju. Večkrat zvečer je slišal veselo pesem vaške mladine, ki se je zbirala vsak teden enkrat v svoji sobi v isti hiši. kot je pisarna krajevnega odbora in zamikalo ga je vedno, da bi pristopil in še sam pritegnil. Gospodar pa mu je prav v teh dneh naprtil največ dela in Marjan je moral ostajati v hlevu. Tone pa je bil na vsakem sestanku. Vabil je Marjana s seboj, toda ta ni upal pustiti dela ali pa prositi gospodarja naj ga pusti. Vedel je, da se bo Rož- man upiral. Rad pa je poslušal pripovedovanje Toneta o delu mladinskega aktiva in o tem. kaj se govori na sestankih Sčasoma je spoznal, da Ima pravico zahtevati od gospodarja, da ga ne odtrguje od organizacije in še marsikaj, toda z leti vcepljene pokornosti gospodarju ni mogel odpraviti Na konferenci pa je videl, da so tudi drugi hlapci taki in dekle, prav tako. Vsem je enako vcepljen strah pred gospodarji; le s to razliko, da so se ga nekateri že v mnogo večji meri otresli, kakor pa on. Kako lepo jim je pripovedoval sekreter okrajnega komiteja mladine. Kot, da bi bil sam nekoč hlapec. Vse je vedel, kako postopajo z njimi, vse jim je pojasnil. Polagoma je v dvorani zaživelo. Zganili so se, ko so slišali, da lahko postanejo vrtnarji, sadjarji, traktoristi in še marsikaj. V brigadi bodo lahko spoznali vse poti. ki jih vodijo do pravih — nekaj vrednih poklicev. Po vrnitvi iz brigade pa bodo šli, kamor bodo hoteli: v tovarne, na državna posestva; morda v Kmetijsko šolo ... Povsod so organizirani tečaji, na katerih se delavci usposobijo za polkvalificirane in kvalificirane delavce; za opravljanje takšnih del. katerih do zdaj nisi mogli opravljati. Marsikdo je kot Marjan na tihem pomisli: »Jaz bi hotel postati traktorist,« ali pa »Morda bom p res lahko še šofer!« in še marsikaj. Marjan je sedel v prvih vrstah in je vse dobro slišal. Nedaleč od Marjana je prav tako pozorno poslušala Maruša. Dobro jo pozna Tudi ona je iz prav tako siromašne dnužine kot on. Soseda sta in istih let, toda prav tako kot on za pastirja, je tudi ona že zgodnjih letih morala za pastirico. Zdaj, ko sta že premočna za pastirja. sta hlapec in dekla »Maruša, boš šla v brigado?« jo je potihoma vprašal, da ne bi motil ostalih. Neodločno je zmignila z rameni: »Bi, ampak kaj bo rekel gospodar...« »Kaj Da to njega briga!« je odsekal Janči. ki je sedel med njima »Jaz sam za sebe in za svoja dela odgovarjam in pojdem!« Prvi se je dvignil, ko je padlo vprašanje: kdo pojde na gradnjo avtoceste Zagreb—Beograd. V dvorani je takrat zašumelo. Prav tako je bilo, kot če bi zapihal veter, ki oznanja nevihto. Glasovi, vzkliki in škripanje stolov — vse se je vzvrtinčilo in tista sproščenost, ki jo občuti človek ko (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s tretje strani) je prost in nima v bližini nikogar, ki bi mu vsiljeval svoje nazore in mnenja, se je izražala v živem razgovoru o krivicah, ki jih doživljajo vsak dan. Ogorčenje se je prepletalo z obtožbami in jeza z obsojanjem. V vseh se je zganilo nekaj kar so že dolgo tlačili vase in niso vedeli, kaj prav za prav je jih. Nekaj pa jih je bilo še vedno takih, ki so molčali in povešenih glav premišljevali o vsem kar so slišali. Še enkrat je vprašal sekretar: »Kdo se je odločil?« Zganili so se in v gručah vstajali. Ni bilo razbrati: kdo sedi in kdo stoji. »Razmaknite se. Kdor pojde, naj izstopi, ostali pa naj ostanejo.« Tokrat se je pokazalo kakšni so. Ni bil Marjan edini, ki ga je hlapčevsko življenje morilo. Skoraj vsi so se dvignili in izstopili. Tudi Maruša je bila med njimi. Na sedežih jih ni ostala niti četrtina. Pa tudi od teh se je zganil zdaj eden zdaj drugi in končno jih je ostala le še neznatna peščica, ki niso mogli premagovati bojazni pred gospodarji in morda tudi pred starši, ki so še pod vplivom teh. Marjan si ni vedel objasniti njihovega postopka in tudi ostali ne. Rožman pa je že nekaj slutil. Ko je Marjan vstopil v sobo, je bil prijazen kot še nikdar do zdaj. Samo z njim jo govoril. O marsičem Končno pa je le vprašal: »So vas nagovarjali, naj grete z brigado, ne?« »Da, tudi o tem smo govorili,« je še nekoliko neodločno dejal Marjan, »o marsičem smo govorili...« »No, pa kaj ste naredili? Pojdete?« Rožmanov glas je bil oprezujoč. Tudi debela Rožmanca je prisluhnila. Njen nos se je Marjanu zdel še bolj prifrknjen, kot kdaj koli do zdaj in videti je bilo, da pričakuje kaj bo povedal, da bi lahko zarentačila. »Mnogo jih pojde...« je neodločno dejal Marjan. Ni se več mudil v hiši. Kar hitro je smuknil v hlev, da se pripravi na jutrišnji dan. Preden je legel, je pospravil vse svoje stvari v leseni kovčeg, s katerim je prišel sera. Zjutraj je vstal bolj zgodaj, kot običajno. Dan se je komaj še zaznaval. V hlevu je bilo še skoraj temno. Marjan si je jel polglasno žvižgati. Nekaj časa je premišljeval o tem, kaj se bo danes zgodilo; potem pa je preganjal čas, ki je nenavadno počasi mineval, z delom. Pa tudi dela mu je zmanjkalo. Stopil je na dvorišče in nasproti mu je veselo zapel petelin. Tudi žarki sonca so radostno blesteli na rosni travi. Prijetno hladno je velo preko ravnine. Vsedel se je na deske ob poslopju m ogledoval svetle, nežne lističe na sadnem drevju in bele cvetove. Čudno. Do tega jutra še nikdar ni opazil, kako lepe so barve, ko jih prelije jutranji sončni svit. Čez čas so se zaslišali iz sobe koraki. Rožman je vstal. Marjan se je nasmehnil ob misli na srečanje z Rožmanom, ki se bliža. Kaj neki bo dejal? Najbrž bo zopet začel s tistim svojim pregovarjanjem: »Slabo se ti bo godilo ... Lačen boš ... Obžaloval boš ...« Stopil je na cesto. Proti njemu je ravnokar ropotal traktor. »No kako si se odločil?« je zaustavil pred njim Tone. »Tako je prav! Potem pa prideš k nam in bos traktorist!« »Samo od Rožmana se še moram posloviti,« se je nasmehnil Marjan: »In Maruša tudi pojde. Ti se dobro poznaš z njo!?« »Tudi!« Traktor je oddrdral dalje. Marjan se je obrnil in žvižgaj e odšel proti hlevu. Pri vratih pa ga je že čakal gospodar. »No, danes si pa hiter,« se je oglasil. »Da, odpravljam se domov,« je dejal Marjan in pomislil: Golje zdaj, kakor pa pozneje. »Kam?« »Domov.« »So te zmešali... Sem si lahko mislil.« »Že dolgo sem mislil na to.« »Kaj misliš, da bodo doma zadovoljni?!« se je izzivalno nasmehnil Rožman. »Bodo že, ko jim pojasnim.« »Samo če te bodo poslušali. Ti moraš njih poslušati in ubogati.« »Če imajo pravi« »In misliš dobiti za ta mesec še plačo?« je zarežal. »Pa še tudi za nazaj!« je odsekal Marjan. »Kdaj si pa to sanjal?« je postal že zadirčen Rožman. »Imam pravico do tega,« je mirno odgovoril Marjan, kar je razbesnilo Rožmana. »Pa tista candra Maruša tudi gre... Da, zato tudi ti moraš. Tam boš imel priliko.« »Nočem hlapčevati vam in nikomur — zato grem.« Rožman se je zagnal v hlev. »Kar idi, idi, saj nisi za nobeno rabo!« se je slišal njegov od jeze že cvileči glas iz hleva. »Da, ampak prej še dobim plačo, ki je itak le miloščina!« Čez uro je že stopal proti domu. Veselo si je žvižgal in brundal popevko. Vedel je, da mu doma ne bodo mnogo ugovarjali. Sicer pa je že dorastel in je dovolj razsoden, da si usmeri življenjsko pot po svoji želji. Na poti se je srečal z Marušo. Tudi ona se je odločila in se napotila domov. Čez nekaj dni bo že odhod. Veselo sta kramljala, ne o tem, kar je bilo in kako je bilo do zdaj, ampak o tem, kakšno bo njuno življenje odslej... »Šla bom v tovarno, postala bom tkalka; učila se bom in delala tako kot zdaj delajo udarnice...« je pripovedovala Maruša. »Jaz se tudi moram še marsikaj naučiti,« je premišljeval Marjan. »Razen tega, kar mi je pripovedoval Tone, ničesar ne vem o strojih.« Vaščani so pogledovali za njima. Do zdaj še nikdar niso videli kaj takega. Hlapci si še nikdar niso drznili misliti na kaj več kot pa so bili. Zdaj pa bodo lahko postali, za kar se bodo odločili. Vse jim je omogočeno. Lepo dostojno bodo živeli kot vsi ostali. Ne bo jim treba prenočevati po hlevih. Šla sta mimo zadruge. Tu je že druga vas. Sami mali kmetje so se združili. Tudi nekateri premožnejši so se jim pridružili. Tu ni več hlapcev in ne dekel. Vsi enako delajo in vsak za svoj trud dobi tudi primerno nagrado. Tukaj ju kmetje zadovoljno pozdravljajo. Njuno odločitev odobravajo. Z državnega posestva pa jima veselo maha Tone. Njegov traktor veselo poje To je tista pesem, ki jo Marjan rad posluša in ga bo nekoč spremljala v življenju. Obstala sta. Polja... Vseokrog bogata rodovitna polja. Ozimina je lepa, visoka. Za traktorjem se dviga nizek oblaček prahu. Danes Tone brana. Zemlja je nekoliko presuha ... Vsedla sta se na svoja lesena kovčega in gledala, gledala. Ta polja so bila nekoč grofovska. Tega se se spominjajo njuni očetje. Potem so jo dobili veleposestniki in veliki kmetje so je dobršen del nagrabili. Kmalu pa bo njihova — last vseh. Marjan je polglasno ponovil besede, ki jih je slišal na konferenci: »Vsak ima pravico zahtevati toliko, kolikor je zaslužil s svojim delom.« Zakaj bi potem imeli eni več kot jim je potrebno, a drugi bi jim naj hlapčevali! Po treh dneh pa so se že pomikali z vlakom proti daljnemu cilju; na pot na avtocesto. Množica mladine jih je spremila na vlak. Lepo prisrčno so se poslovili od njih. Marjan in Maruša in mnogo hlapcev in dekel je bilo v brigadi. Mnogo hlapcev in dekel do tega dne. Poslej bodo brigadirji; potem pa delavci v tovarnah, na poljih šoferji, traktoristi... »Nisem več hlapec!« je zaklical Marjan Tonetu, ko ga je gledal med mladino. »Ko se vrnem, bom postal traktorist... Skupaj bova orala in branala...« Oba sta se zadovoljno nasmehnila. Vsi so se smehljali. Vsi brigadirji in vsi, ki so jih pospremili do vlaka. Lokomotiva je zasopihala. Lepo okrašen vlak je krenil. Krenili so lepšemu življenju naproti. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 28. aprila 1949 Uredba o odkupu mleka in mlečnih izdelkov Vlada LRS je izdala na predlog ministrstva za trgovino in preskrbo LRS naslednjo uredbo o odkupu mleka in mlečnih izdelkov v letu 1949. I. Splošne določbe 1. čl. Da se zagotovi redna preskrba delovnega ljudstva z mlekom in mlečnimi izdelki, se bodo v letu 1949 obvezno odkupovati mleko in mlečni izdelki. Kot obvezni odkup se razume dolžnost kmetovalcev, kmetih obdelovalnih zadrug in ekonomij, da prodajo državi po predpisih te uredbe določene količine mleka in mlečnih izdelkov po določenih cenah. 2. čl. Obvezna prodaja se predpiše gospodarstvom, ki imajo nad 2 ha obdelovalne zemlje. Obvezna oddaja mleka pa se sme predpisati tudi takim gospodarstvom izpod 2 ha obdelovalne zemlje, ki imajo močno krmsko bazo v pašnikih. 3. čl. Razen predpisanih količin mleka in mlečnih izdelkov, ki so jih kmetovalci, kmečke obdelovalne zadruge in ekonomije kmetijskih zadrug dolžni prodati državi po predpisih te uredbe, lahko kmetovalci, kmečke obdelovalne zadruge in ekonomije kmetijskih zadrug prodajo državi tudi proste presežke. II. Planiranje odkupa 4. čl. Letne in mesečne plane odkupa mleka in mlečnih izdelkov za območja posameznih ljudskih odborov določi minister za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo. Okrajni odbori sestavljajo na tej podlagi količinski in časovni plan odkupa mleka in mlečnih izdelkov za območja krajevnih (rajonskih) ljudskih odborov svojega območja. 5. čl. Pri sestavljanju plana odkupa za posamezne kraje (rajone) je treba upoštevati število krav, gospodarske in živinorejske razmere na območju ljudskih odborov, način obdelovanja zemlje ter plan proizvodnje živine. III. Kako se določi količina odkupa za posamezna gospodarstva 6. čl. Kmetijska gospodarstva morajo v letu 1949 oddati zbiralnicam pooblaščenih odkupnih podjetij oziroma zadruga od vsake krave naslednje količine mleka (v litrih): Mlekarske okoliše določi minister za trgovino in preskrbo sporazumno z ministrom za kmetijstvo, upoštevajoč dejansko stanje, prespektivo razvoja živinoreje in potrebe preskrbe mest in industrijskih središč z mlekom in mlečnimi izdelki. 7. čl. Pri določanju količine obvezne oddaje mleka za posamezna gospodarstva je treba upoštevati zlasti gospodarsko moč posestva, krmsko osnovo (velikost in kakovost travnikov, izkoriščanje pašnikov, površine in donos krmskih rastlin), način obdelovanja zemlje in mlečnost krav, število družinskih članov, predvsem mladoletnih otrok. V izjemnih primerih lahko krajevni (rajonski) ljudski odbor v sporazumu z okrajnim (mestnim) izvršilnim odborom ob upoštevanju okolnosti iz prvega odstavka tega člena predpiše posameznim gospodarstvom obvezno oddajo v mejah, določenih za višji ali nižji mlekarski okoliš; posameznim gospodarstvom v I. mlekarskem okolišu, ki imajo nad 5 ha obdelovalne zemlje, p tudi. ne glede na meje, določene v 6. členu. 8. čl. Gospodarstvom, ki redijo manjše število krav, kakor jim ga določa plan vzreje živine, lahko krajevni (rajonski) ljudski odbor v sporazumu z okrajnim (mestnim) izvršilnim odborom predpiše višjo obvezno oddajo ne glede na določbe 6. člena te uredbe. 9. čl. Krajevni (rajonski) ljudski odbori morajo v 10 dneh po prejemu okrajnega (mestnega) plana odkupa določiti na podlagi 7. in 8. člena te uredbe posameznim gospodarstvom količine, ki so jih dolžna prodati državi v posameznem časovnem obdobju, in jim izdati o tem pismeno odločbo. Zoper odločbo krajevnega (rajonskega) ljudskega odbora se živinorejec v 3 dneh po prejemu odločbe lahko pritoži. Pritožba se vloži pri krajevnem (rajonskem) ljudskem odboru, ki jo pošlje takoj s svojimi pripombami v rešitev izvršilnemu odboru okrajnega (mestnega) ljudskega odbora. Okrajni (mestni) izvršilni odbor odloči o pritožbi v 5 dneh in obvesti o rešitvi pritožitelja po krajevnem (rajonskem) ljudskem odboru. 10. čl. Če nastanejo med letom bistvene izpremembe, tako da bi gospodarstvo lahko oddalo večjo količino mleka in mlečnih izdelkov ali pa da ne bi moglo izpolniti predpisane obvezne oddaje, spremeni krajevni (rajonski) ljudski odbor prvotno odločbo, vendar praviloma tako, da se s tem ne zmanjša obvezna oddaja po planu, ki je določena za območje posameznega krajevnega (rajonskega) ljudskega odbora. 11. čl. Mleko je treba oddati sveže, polno, kakor je bilo namolzeno, cisto, precejeno in ohlajeno. Mlečni izdelki se oddajajo namesto mleka v krajih, kjer ni mogoče zbirati svežega mleka. Razmerje med svežim mlekom in mlečnimi izdelki predpiše minister za trgovino in preskrbo. Kraje, kjer bodo oddajali proizvajalci mlečne izdelke namesto mleka, določijo okrajni izvršilni odbori v sporazumu z ministrom za trgovino in preskrbo. IV. Kmetijske zadruge 12. čl. Kmečkim obdelovalnim zadrugam in ekonomijam kmetijskih zadrug določijo količine obvezne oddaje mleka in mlečnih izdelkov okrajni (mestni) izvršilni odbori, upoštevajoč plan živinorejske in mlekarske proizvodnje ter potrebe zadružnikov. Zoper odločbo okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora se zadruga v 3 dneh po prejemu odločbe lahko pritoži na ministrstvo za trgovino in preskrbo. V. Državna posestva 13. čl. Državna kmetijska posestva so dolžna prodati državi oziroma pooblaščenim odkupnim podjetjem vse presežke mleka in mlečnih izdelkov. Kazenske določbe 14. čl. Če kršitve te uredbe niso sodno kazniva dejanja, kaznuje okrajni (mestni) izvršilni odbor z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev ali s poboljševalnim delom do treh mesecev tistega, ki je dolžan oddati mleko ali mlečne izdelke po predpisih te uredbe, pa brez upravičenega razloga ne izpolni svoje obveznosti v določenem času, v določeni količini ali kakovosti. 15. čl. Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev oziroma s poboljševalnim delom do dveh mesecev se kaznuje uradna oseba, ki ne izpolni dolžnosti iz te uredbe; ki zakrivi, da se zbrano mleko ali zbrani mlečni izdelki pokvarijo ali ki zakrivi, da potrošniki ne dobijo ali ne dobijo pravočasno pripadajočih količin mleka, če tako dejanje ni sodno kaznivo. Kazni po tem členu izreka minister za trgovino in preskrbo. VII. Končne določbe 16. čl. Količine obvezne oddaje mleka in mlečnih izdelkov, ki jih krajevni ljudski odbori predpišejo posameznim gospodarstvom, veljajo za gospodarsko leto 1949. Količine mleka in mlečnih izdelkov, ki so jih posamezna kmetijska gospodarstva v času od 1. januarja 1949 dalje že oddala za odkup pooblaščenim podjetjem ali zadrugam se vračunajo v obvezno oddajo po določbah te uredbe. 17. čl. Navodila za izvajanje te uredbe izda minister za trgovino in preskrbo. posestva z v I. mlek. okol. v II. ml. okol. v III.ml.okol. 2 do 3 ha obdelov. zemlje: 300 do 600 1 200 do 450 1 150 do 300 1 3 do 5 ha „ „ 450 do 850 1 300 do 550 1 250 do 400 1 do 8 ha „ „ 800 do 1100 1 400 do 700 1 300 do 550 1 8 do 10 ha „ „ 750 do 1400 1 500 do 9501 350 do 750 1 10 do 15 ha „ „ 900 do 1700 1 600 do 1200 1 450 do 950 1 nad 15 ha „ „ 1050 do 2000 1 700 do 1500 1 550 do 1200 1 Kmetijski svetovalec Krompir Gostota sajenja Kako gosto sadimo krompir, je odvisno od rodovitnosti zemlje, velikosti gomoljev in ranosti sorte. V težji, rodovitnejši in dobro zagnojeni zemlji sadimo redkeje kakor v obratnih razmerah, pozne sorte z močnimi grmi redkeje kakor zgodnje sorte, debele gomolje oz. kosce redkeje kakor drobne. Razdalja vrst in razdalja gomoljev v vrsti nikakor ne sme biti tako velika, da bi po cvetenju krompir ne razkril zemlje. Za naše razmere lahko rečemo, da je najprikladnejša razdalja vrst 55 do 65 cm, razdalja v vrsti pa 25 do 35 cm. Vrste naj bodo široke vsaj 55 cm, bolje pa je, če so 60 cm, da jih lahko okopavamo z vprežnim okopalnikom. Če je razdalja vrst nekoliko večja, je lahko razdalja grmov v vrsti manjša.. Na splošno moramo reči, da je bolje, če sadimo krompir nekoliko gosteje kakor preredko, to posebno na pravi krompirjevi, t. j. lahki zemlji, ki je bolj ravna. Ako sadimo dosti gosto, krompir prej zakrije zemljo in jo zasenči, prazna mesta se bolj izpolnijo, skupni pridelek je večji in gomolji enakomernejši ter večinoma srednje debeli, za seme bolj primerni. O saditvi Ako hočemo imeti zgoden pridelek krompirja, moramo imeti rano sorto in jo dosti zgodaj saditi. Vendar pa ranega krompirja ne smemo saditi prezgodaj, dokler zemlja ni dosti topla in nima vsaj 9—10˚C, ker pri nižji toploti ne more kaliti. Ako imamo sončno in zavetno lego, kjer. se zemlja hitro ogreje, lahko sadimo nekoliko prej, vendar moramo računati s poznimi mrazovi v aprilu. Precej prehitimo, če pustimo krompir nakaliti v toplem in svetlem prostoru. V ta namen zložimo krompir na police z vrhnjim koncem navzgor, in sicer na vsako polico le po eno lego, tako da so vsi gomolji na svetlobi. Takih polic lahko zložimo več, drugo vrh druge. Čim svetlejši je prostor, tem bolje. Kjer se pečajo s pridelovanjem ranega krompirja na veliko, imajo za to posebne stavbe, ki so na pol v tleh in imajo okna tudi v strehi. Toplota bodi 12 do 14°C. Tako skali krompir v približno štirih tednih in požene kratke, močne kali, ki so zelene ali rdečkaste ali vijoličaste, različno pri poedinih sortah. Te kali so zelo krepke in se teže polomijo. Tako nekaljen kromipir ozeleni za polovico hitreje kakor običajno. S tem pa dobimo tudi zelo dober pregled glede zdravja in kalivosti gomoljev in zato nimamo na njivi, potem ko krompir ozeleni, nikakih praznih mest, ki jih sicer tako pogosto vidimo. Oskrbovanje krompirja na njivi Od saditve do ozelenitve potečejo trije ali štirje tedni, če krompir ni bil nakaljen. Že med tem časom je treba zemljo obdelovati da jo sproti rahljamo ter lajšamo krompirju ozelenenje in pa da zatiramo plevel. Skorjo, ki se dela zaradi sončne pripeke in nalivov, odstranjujemo z brananjem. Branamo pa lahko še potem, ko je krompir že ozelenel. Rastline, ki bi jih pri tem izruvali pokrijemo zopet z zemljo. Ko je ves krompir ozelenel, ga takoj okopljemo in sicer plitvo, da rastline ne zasujemo z okopalnikom. Kadar se zopet napravi skorja in ko poraste plevel, okopljemo še drugič. Ko so rastline dovolj visoke, jih osujemo. Osipanje je najbolj koristno in potrebno v vlažni, težki zemlji, ki se zaradi tega hitreje osuši, medtem ko je v suhi peščeni zemlji in če je vreme suho, lahko celo škodljivo. Zaradi povečane površine se namreč zemlja pre- močno in prehitro izsuši.. Krompir moramo osuti dosti zgodaj, če hočemo iz- koristiti še drugo prednost, to je nastavljanje novih žil in večjega števila gomoljev, ki naj se do jeseni še dosti razvijejo. Ko se rastline sklenejo in med vrstami ne moremo neovirano hoditi, ne smemo več osipati, da ne poškodujemo stebel. Od tedaj naprej krompir že sam lahko duši plevel ter zadosti obsenčuje zemljo, ki ostane zaradi tega rahla in brez trde skorje vse do pozne jeseni, ko krompir izkopljemo. Zelje H križnicam spada poleg repe, kavlje, ogršice, repice tudi zelje in še več drugih rastlin, ki jih goje bolj po vrtovih kakor po njivah. Zelje pa sade naši kmetje izključno po njivah in je zato naša najvažnejša poljska zelenjad. Zelje vpliva kot odlična zelenjad zelo ugodno na pravilno prehrano ljudstva, uravnava razmerje redilnih snovi, zlasti vitaminov, in rudninskih snovi v hrani. Sorte Sorte se ločijo med seboj po barvi listov v rdeče in bele, ki so sicer zelene v različnih odtenkih; po obliki glave v ploščate, okrogle in visoko vzbočene, ter po času zorenja v zgodnje, srednje pozne in pozne. Važne sortne lastnosti so tudi višina in debelost kocena, dolžina :n debelost ter večja ali manjša zbitost listov. Obe ti dve lastnosti opazujemo na prerezu. Za nas je najvažnejše ljubljansko ali kašeljsko zelje, ki je naša domača sorta ih uživa ne samo doma, ampak tudi zunaj mej naše ožje domovine velik sloves. Ljubljansko zelje je srednje pozno, glave ima ploščato okrogle, kocen je precej visok in dosti debel, vreteno je dolgo, listi so bolj redki, tako da je med njimi precej praznin. Povprečno 2,5 kg težke glave — dobijo se tudi do 5 kg težke — so bele oz. svetlo-zelene. Ta domača sorta nam daje odlično kiseljad. Znano je, da nikjer ne dobimo tako okusnega zelja, kakor v Sloveniji in gotovo je, da ima poleg spretnosti slovenskih zeljarjev, zlasti onih v okolici Ljubljane, pri tem največ zaslug naša domača sorta. Neugodna lastnost tega zelja so samo precej dolga vretena, kar pa bi se dalo s smotrno odbiro odpraviti. Ker se je zadnja leta zaradi uvoza raznih tujih sort, ki se je od njih pridelovalo tudi seme, ta domača sorta precej skrižala, ni več tako enotna, kakor je bila in bi bilo potrebno z odbiro poiskati prvotni tip. Muropoljsko zelje je tudi pozna sorta, ki pa ima za razliko od ljubljanskega bolj ploščate glave. Brunšviško zelje je pri nas po vrtovih precej razširjena pozna sorta z velikimi ploščatimi glavami. Listi so tesno nanizani drug na drugega, rebra so drobna. Zato je glava drobno zbita in ima malo nekorstnih delov. Razne rane sorte zelja sade le po vrtovih, kjer goje tudi še druge podvrste zelja: rdeče zelje, ohrovt, kodrasti kapus (listnati ohrovt), brstnati kapus ali popčar in listnati kapus. Rdeče zelje je belemu najbolj sorodno in se loči od njega le po barvi listov. Ohrovt napravi ravno tako glavo kakor pravo zelje, listi pa so kodrasti. Prenese nižjo toploto ter sploh ostrejše podnebje kakor zelje in je vobče manj izbirčen. Kodrasti kapus (listnati ohrovt) ima temnozelene kodraste liste, a ne dela glav. To je zelo skromna kapusnica, ki uspeva celo v redki senci sadnega drevja in prenese tudi ostrejši mraz. Nabirajo ga še izpod snega in postane prav okusen šele potem, ko ga opari mraz. Listnati kapus. Na njivah gojijo tudi pri nas posamezni kmetovalci tako ime- novani listnati kapus, ki ne napravi glav, ampak le velike, posamezno stoječe liste, ki so zeleni ali tudi rjavkasti in jih trgajo vse poletje pa do konca oktobra, začenši spodaj in vedno bolj proti vrhu. Podnebje in zemlja Zelje potrebuje veliko talne in zračne vlage in ljubi zato dosti vlažno, bolj hladno — bolje rečeno, ne pretoplo — podnebje. V suhem in vročem podnebju ali v suhem letu le slabo obrodi in mu razni škodljivci še bolj škodujejo. Naj bolj moi ugaja globoka, srednje težka s humusom dobro založena zemlja. Tudi v težki zemlji, če jo pravilno obdelujemo, in v osušeni barski zemlji dobro uspeva. V peščeni in plitvi zemlji napravi le majhne glave in tudi v premokri zemlji se ne more prav razviti. (Nadaljevanje sledi) — Ljudska tehnika V nedeljo zjutraj, ko je še vse mesto spalo, so odrinili s startnega mesta na Trgu zmage motoristi Avto-moto dnuštva iz Murske Sobote na ocenjevalno vožnjo, ki so jo priredila Avto-moto društva mariborskega okrožja, v okvira tedna Ljudske tehnike. Proga jih je peljala preko Radgone, Ptuja, Maribora in Ljutomera nazaj v Mursko Soboto. V vseh teh mestih so se soboškim vozačem pridružili še vozači tamkajšnjih društev ali grup. Že ob 11.46 je prispel na cilj prvi vozač. V majhnih presledkih zatem so prihajali tudi drugi, tako da se je do druge ure, zbralo na Trgu zmage 67 motoristov in avtomobilistov. Mariborsko društvo je bilo zastopano tudi s svojim dirkalnim avtom, ki je med gledalci, katerih se je po pločnikih zbralo ne malo število, vzbujal največ pozornosti. V presledkih, kot so prihajali, so tudi odhajali dalje. Odhod je bil točno ob drugi uri. S to akcijo je pokazala organizacija Avto-moto društva svojo razširjenost, a vozači svojo sposobnost. Dp. Fizkultura SD LJUTOMER : SD LEDAVA 1:3 (1:1) V nedeljo je bila odigrana na ljutomerskem stadionu prvenstvena tekma med moštvom Ledave iz Črnelavec to moštvom Ljutomera. Premoč je bila sicer že v samem začetku na strani Ledave, vendar se moštvo ni ravno najbolje znašlo na igrišču in vsled tega ni prevladovalo. Po nekaj ostrih napadih je vendar padel prvi gol. ki je vzpodbudil obe moštvi k živahnejši igri. V moštvu Ljutomera sta se izkazali obe krili in center, katerim se imajo zahvaliti za izenačenje v prvem polčasu. V drugem polčasu je moštvo Ledave pričelo z ostro igro in kmalu je Maroši uspelo zadati drugi gol v korist Ledave. Od tega trenutka je bila igra zelo živa. Ledava je v celota prevladovala teren in dosegla končno zmago z rezultatom 3:1. Z ozirom na dejstvo, da je moštvo Ledave uspešno oblegalo vrata nasprotnikov in je uspelo le dvakrat napadu ljutomerskega moštva narediti prodor, rezultat ni zadovoljiv; Igra sama tehnično ni zadovoljila. V tem uspehu se vidi, da je samostojno delo moštva Ledave že v samem začetku urodilo lep uspeh. SŠD Železničar : SŠD Sobota 2:0 V nedeljo sta se na stadionu Železničarja v Mariboru srečali moštvi Sobote in železničarja. Igra je bila dokaj groba in ni nudila gledalcem tistega, kar so pričakovali od nje. Domače moštvo je končno zmagalo z rezultatom 2:0. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.