Ameriška Domovina
r/t' 11/1' ERIC /% Ul— H o m C
1ICAN IN SPIRIT IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND S, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 6, 1948
LETO L. - VOL. L.
VESTI
1^ Fantje iz Kanade pozdravljajo ikofa dr. Gregorij Rožmana
I Z SLOVEIIIIJE
| Finch, Kanada. — Prevzviše-ni naš gospod škof! Z veseljem
SE ŽE DAJEJO MED SE-tu. Tudi "Primorski dnevnik”,^	^prišT^'.^™
BOJ. — Prepir med iTtovimi in slovensko kom. glasilo je po par avot,odna ameriška tla. Velik Stalinovimi komunisti je hitro ldnevi^ °mahovanJa sledilo Stali- in ve8e] dogodek je bil to za nas našel svoi odmev v Trstu kier nU' T^0 80 trzaSKi slovenski si0Venske može in fante, ki smo ....	.	,. . ., ’...	j komunisti morali zatajiti svoje- skupno z Vami nosili križ trp-
se bratajo slovenski m Italijan- jga zaščitnika Tita. Pa recite, ali ;ljenja zadnja leta.
ski komunisti. 8. in 4. julija jej],; }]Udo hiti komunist, ko moraš zboroval izvršilni odbor komuni- ikar'čez noč zavreči svojega do-stične stranke tržaškega ozem- sedanjega prijatelja?
lja, kjer so razpravljali o izključitvi jugoslovanske komunisti-1
Veseli smo, da Vas je Bok ohranil in srčno želimo, da bi Vas čuval in v življenju ohra-PRETEP V MAČKOVLJAH. nil tudi v bodoče, da se boste
■ 4. julija so imeli komunisti v
je nastal med bratci pretep, ki ga je morala policija pomiriti. BOLJUNEC. — Zadnjo nede-
čne stranke in prave moskovske .Mavhinjah velik tabor. Italijan-komunistične vere. V odboru Lj^ govornik je slavil Stalina, sta bili brž dve stranki. VsaRa j ]3rUgi komunisti so ga začeli pre-je predložila svojo resolucijo. Ba- ]tjnjati in vpiti nad njim. Iz tega bič je predložil resolucijo, v kateri pravi, da bi izbiranje med Belgradom in Moskvo samo škodovalo tržaškim komunistom in bratstvu Slovencev in Lahov. Zato poziva k enotnosti, Ta resolucija pa je dobila samo 4 glasove. Nasprotna, ki se postavlja na stališče Stalinovo in obsodi Tita, n;s« p0 je dobila 6 glasov. Uradno so okoij^' torej tržaški komunisti proti Ti-1
mogli zdrav in trden vrniti nazaj med svoje zveste vernike.
Mi smo prišli sem iz slovenskega begunskega taborišča v Spittalu na Koroškem. Smo skupina 80 ljudi, ki delamo na železniški progi pri družbi C. P.R. na osnovi pogodbe, ki smo
ljo maja so imeli komunisti shod jo podpisali za eno leto. Potem
v Boljuncu. Govorili so štirje govorniki, trije od teh italijansko v čisto slovenskem Boljuncu. Tako pomagajo slovenski komunisti. poitalijančevati slovensko jTrsta.
(Dalja na 4. strani)
IZ RAZNIH HASELBIN
CHICAGO, ILL. — Družba sv. Mohorja bo imela romanje v Lemont v nedeljo 8. avgusta. Sv. maša bo ob enajstih in potem bo prosta zabava ter okrepčilo. Vabimo vse, da se nam priddužijo na tem zletu.
Perko. Bolehal je več časa na
oslabelosti srca. Zapušča ženo, enega sina in dve hčeri, ki so pa že vsi poročeni.
Umrla je tudi dobro poznana Mrs. Mady Miller roj. Merlak. Bila je na bolniški postelji polnih osem let, ker je bila zadeta po eni strani od mrtvouda. Zapušča moža in štiri brate. Naj oba počivata v miru božjem, obema družinama pa izrekamo naše g'oboko sožalje.
Na bolniški postelji se, nahajajo: Mrs. Ann Hary in Mrs. Skrined. želimo jima, da čim prej okrevati. — J. M. zastop.
NOVI GROBO*!
John Saje
V sredo zvečer je preminul na svojem domu 1223 E. 61. St. John Saje, star 80 let. Pogreb oskrbuje zavod Jos. žele in sinovi. Podrobnosti in spored pogreba še niso določene. Objavili jih bomo prihodnjič.
Sovjeti so gospodarji Donave
Belgrad. e- Sovjetski predlog o upravi podonavske plovbe določa, da bosta ustje Donave in tok reke od Železnih Vrat do Črnega morja upravljali samo Sovjetska Zveza in Rumu-nija, upravo luke Železna Vrata bo imela sama Jugoslavija,
skozi katerih ozemlje reka teče. Tako so izključene vse druge države, ki so po dosedanjih pogodbah sodelovale v upravi in imele kake pravice, posebno Francija in Anglija, ki sta podpisnici pogodbe iz leta 1921.
Lake Success. — Sovetska Zveza je odklonila! zahtevo Zveze Narodov, da njeni zastopniki prisostvujejo seji podonavskih držav v Belgradu.
Višinski je tudi zavrnil predlog avstrijske delegacije, da naj Avstrija bo tudi soodločujoča država v podonavskih vprašanjih. Nahrulil je avstrijskega zastopnika, da naj molči in naj ne sabotira dela konference, sicer se bodo našla druga sredstva, da se Avstrijo spravi v red.
bomo popolnoma prosti kanadski naseljenci.
Ob priliki Vašega prihoda v Ameriko Vas prosimo, da sprejmete naše iskrene pozdrave.
Ostati hočemo zvesti Slovenci in živeti po naukih sv. vere kot ste nas učili. Ni nam žal trpljenja, ki smoga prestali doma in v pregnanstvu. Kar Bog stori, vse prav stori! Delali smo kakor nam je vest narekovala, vse drugo pa prepuščamo Bogu, ki ga le prosimo naj vodi naše pota in vse naše življenje.
KOMUNISTI PREGLEDALI IN ODOBRILI ADAMIČEVO KNJIGO MY NATIVE LAND
dolf, Kus Stane, Kus Franc, Je-1 žek Franc, Bernik Vinko, Sku-1 bic Janez, Božnaf Janko, Bož-nar Milko, Frandelj Albin, Seljak Matevž, Kranjc Ivan, Ro-j gelj Marijan, Stako Valant,] Washington. — Urednik Bu-Zakrajšek Martin, Zakrajšek denz je potrdil, da sta on in Viktor, Zakrajšek Jože, Toma- Miss Bentley delala na tem, da žin Jože, Kranjc’Anton, Stro-]vplivata na mnenje pisatelja jin Franc, Kraner Karol, Franc Louis Adamiča, ko je pisal knji-Petrič, Pakujč Janez, Zadel g0 “My Native Land." “Jaz sem Franc, Muhjč Janez, Gorše Leo,'bif postavljen zato," je rekel Fabjan Franc, Zajc Anton, Bal- [Budenz, “da ga politično ko-
melj Ludovik, Knavs Alojzij, Hočevar Franc, Vižintin Janez, Muhič Ciril, Lesar Anton, Levstek Franc, Pengal Alojzij, Adamič Anton, Kramar Janez, Peterlin Ivan, Ahlin Franc, Golobič Jože, Koželj Martin, Žu-pec Anton, Kaplan Franc, Jan Franc, Potočnik Blaž, Meden Jože, Zabukovec Izidor, Križman Ignacij,MuhičTone, Kobal Tone, Arčun Ludovik, Adamič Miroslav, Tomažič Franc, Franc Bolta, Jakoš Alojzij, Roman Mikolič, Bajc Bogomir, Ivan Rabzilj, Resnik Rudolf, Gorjup Jože, Dolšek Viktor, Levstik Janez, Merhar Lojze.
Gornje pismo objavljamo kot eno izmed mnogih, ki jih preje-na premjl. gospod škof od povsod kjer žive Slovenci. Znamenje so, da so novi slovenski ljudje klub temu, da jih je usoda
rumpiram.’’ Potem je Budenz potrdil, da predno je izšla ime-
Združujemo naše trpljenje _*]rMtepla po 8vetu, vendarle le-žrtvami tistih, ki so dal^ svoja po povezanj v duhovno skup-življenja kot žrtve boja za o-' t> ki jo vodi škof_ hranitev krščanstva, in svobode
novana knjiga, so odtise čitali in odobrili Earl Browder, bivši predsednik komu nistične
stranke, Mr. Golos, tedanji predsednik nadzorstvenega odbora komunistične stranke in Mr. Eislep, ki je bil takrat zastopnik komunistične internacionale v Ameriki. ___________
Kardinal Spellman na konvenciji delavstva
Za sporazumno delo - Proti političnim stavkam
New York. — Newyorška državna federacija za delo je začela svojo letno konvencijo. V pozdravnem govoru je župan O’Dwyer govoril zelo politično v korist predsedniške kandidature gospoda Harry Trumana. Kakor smo že poročali so komuni-' stični delegati bili izključeni od konvencije. Konvencijo je pozdravil tudi kardinal Spellman, ki je govoril o nujni potrebi skupnega dela delavcev in kapitala za življenje in napredek človeštva. Kardinal je razvil dolžnosti in pravice obeh najvažnejših činiteljev v proizvodnji in naglasil veliko odgovornost, ki jo imajo v sedanjem stanju razvo-
f svoj e pravice, je bilo eno njego-/ih najmočnejših orožij stavka-ije. Stavka je pripoznano legal-io orožje delavstva tudi v tej Iržavi, kakor drugod med svobodnimi narodi.
Vendar naj se to močno, zakonito gospodarsko orožje uporablja vedno redkeje. Delavstvo in kapital morata vedno bolj v sporazumu rešiti svoje spore in sodelovati v medsebojnem spoštovanju in vedno jasnejšem razumevanju. Oba nosita odgovornost ne le za skupni svoj blagor, ampak za blagor cele družbe.
V poštenem skupnem dogovoru je največja nada Amerike, da bodo bodoči delavski odnosi mir-
Raznc drobne novic« b Clevelanda in to okolica
Na piknik vabijo—
Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. vabi v nedeljo 15. avgusta na piknik, ki se bo vršil na Močilnikarjevi farmi. Na razpolago bo vsega za lačne in žejne ter izvrstna godba za ples. Pozdravi—
Mr. in Mrs. Ahlin in družina, 613 E. 99. St. ter Mrs. Margaret Ahlin pošiljajo pozdrave s Pelee otoka, Kanada, kjer so na oddihu.
V bolnišnici—
Mrs, Frances Sterle iz 19402 Kewanee Ave. se nahaja v University bolnišnici in bi rada, da bi jo prijateljice obiskale.
Prijetno bo—
Podružnica št. 21 Slovenske ženske zveze v West parku vSbi na piknik, ki ga priredi v nedeljo 8. avgusta na Rose Kovach prostorih, 13422 Sprecher Ave. blizu zapadne 130. ceste. Pripravljalni odbor zagotavlja, da bo najboljša postrežba v vseh ozirih. Vabijo rojake od blizu in daleč.
ja družbe, tako voditelji delav-ini in resnično koristni. Treba je,
Poroka—
V soboto 7. avg. bosta poročena v cerkvi sv. Vida ob 9 Miss Dorothy Koncilja in Milton Laurence. ženin je sin Mr. in Mrs. Joseph Laurence iz 15801 Pythias Ave., nevesta je pa hčerka in'
in večjim mukam, ki jih moramo preživljati) da bi mu bilo kmalu zadoščeno in bi bila kmalu rešena naša mila Slovenija iz oblasti brezvercev. Naj bi kmalu zopet svobodno vsi Slovenci izpovedovali svojo vero, naj l)i se svobodno zopet razlegala naša prelepa nabožna in narodna pesem po vsej slovenski zemlji.
Zagotavljamo Vas, Prevzvi-šeni, da bomo ostali vdani vaši sinovi in bomo v živem zanimanju spremljali vsa Vaša pota in vse Vaše delo. Bog živi!
Sebanc Feliks, Zukovec Hila-rij, Franc Petrič, Hus Franc,
begnneer imenovana
Washington. — Predsednik Truman je zahteval od kongresa izredni dodatek 2,000,000 dolarjev za izvedbo programa za preselitev beguncev. Truman je rekel, da niti 200,000 ljudi ne bo mogoče preseliti iz Evrope, če se ne dovoli ta naknadna vsota.
Predsednik je ob enem javil kongresu, da je imenoval komisijo, ki bo vodila preselitveno akcijo. Člani nove komisije so: Ugo Carusi, Edward O’Connor in Harry N. Rosenfield. Imenovanje mora potrditi še senat.
Angleži pripravljeni financirati vrnitev Arabcev
Lake Success. — Britanska vlada je ponudila pomoč 400,-000 dolarjev za vrnitev Arabcev, ki so jih Judje pregnali z njihovih domovališč v Palestini. Zastopnik Velike Britanije Ameriško, časopis j e poroča, da je povdarjal, da pregnani Arab, je bil pisatelj Louis Adamič tudi1 'med tistimi, ki so zalagali ruske vohune z važnimi informacijami iz Amerike. Zanimivo po slišati kaj več o tem.
Jekovec Matevž, Mavec Jakob, O’Connor je bil doslej direktor Humar Franc, Ivan Cvar, Jože ^National Catholic Welfare Con-Miklavc, Mrače Franc, Gorše Ference. War Relief'Services.
Ignac, Franc Henigman, Paz-1	------o------
nar Filip, Palmar Rado, Paznar j"s™* ku?re¥VoHNi.8' Ivan, B renče Franc, Kus Ru-_________mo na mr.nNCi______•
scansaa naceia o ciuvtaiovi
nosti, o dolžnosti in pravici do dela v socialni zakonodaji in pa delovnih pogodbah. Kardinal je takole zaključil svoj govor: “Vsa leta, ko se je delavstvo borilo za
Pravičnost je najvažnejša. Gor-lv novem stanje, če se začne uporabljati stav- poroha_
ka za politične namene, zlasti za politične napade proti Ameriki.’’
Tri na dan
ci trpe več kot pa Judovski begunci v Evropi, ki imajo vsaj začasna prebivališča v taboriščih za begunce, dočim je arabskih beguncev več kot je judovskih in za arabske ni prav v Ameriška vlada je začela zdaj nobenem oziru nič preskrblje-z vso vnemo čistiti elemente, ki no, izrabljajo bivanje v tej deželi s tem, da prodajajo važne tajnosti sovjetski Rusiji. Začela je pri velikih glavah, ampak tudi manjše bodo prišle na vrsto, kar lepo počakajmo.
Ko smo pred par leti skušali v našem listu dopovedati ljudem, kdo da je Adamič, so nekatera društva in narodni domovi dvignili silne proteste. Kaj pravite, ai bodo zdaj tisti ljudje tudi protestirali in branili pomagača vohunov?
IRO urad v Belgradu se zapre
Belgrad. — Jugoslovanska vlada je zahtevala, da naj se zapre urad International Refugee Organization v Belgradu. S pomočjo tega urada se je lansko leto izvršila povrnitev 6221 jugoslovanskih beguncev. Jugoslovanska vlada pa s tem ni zadovoljna, ker je še preko 27,-000 jugoslovanskih beguncev po raznih taboriščih v Evropi, ki se pa nočejo vrniti.
Razne najnovejše svetovne vesti
MOSKVA. — Ambasadorji zapadnih velesil so imeli triurna posvetovanja, da določijo svoje nadaljne skupne korake v razvoju berlinske-krize. O tem, kako stališče zavzemajo posamezne vlade, zlasti o tem, kaj so predlagali Rusi, ni nikjer nikake izjave. Dopisniki imajo vtis, da so zapadni zastopniki sedaj optimisti in upajo, da se stvari razvijajo dobro.
• * *
WASHINGTON, — Marshall je odlonil vsak odgovor na neposredna in posredna vprašanja časnikarjev glede razvoja berlinske krize in razgovorov z Rusijo. Časnikarji sodijo, da je Marshall manj dobro razpoložen in ima malo upanja na uspeh sedanjih pogajanj. Vsekako se skria sedanji razgovor z Rusijo v najpopolnejši tajnosti, kakršne še ni bilo po vojni.
» ■	*	•
ATENE. — Vlada Grčije je zamenjala glavnega komandanta čet, ki so v bojih proti gerilcem. Severni del Grčije, kjer se nahajajo komunistični uporniki, je popolnoma odrezan od ostalega dela države, ker je vojski uspelo, da je očistila teren in zaprla gerilcem zveze. Sedaj prodirajo posamezni oddelki vojske proti središčem komunističnih upornikov v bližini jugoslovanske in albanske meje.
•	«	•
WASHINGTON. — Največ pozornosti pri zasliševanjih pred senatnim odborom je vzbudil Nathan Gregory Silvermaster, o katerem trdi Miss Bentley, da so se v njegovem domu prefotografi-rali razni tajni vojaški in diplomatski dokumenti Združenih Držav, ki so jih vohuni nanosili skupaj, da so jih potem oddajali Sovjetskim agentom. Ta Silvermaster, ki je med vojno imel važne federalne uradne pozicije, je zanikal, da bi bil kdajkoli vohunil v korist kake druge države, odklonil pa je vsa vprašanja glede svoje politične pripadnosti in prepričanja. Ni hotel odgovoriti na vprašanje ali je komunist ali ne. Ni hotel priznati, da pozna nekatere komunistične voditelje o katerih trdi Miss Bentley, da jih je onovno vide'a v njegovi hiši na komunističnih sestankih in sestankih vohunov.
V soboto 7. avg. bosta poročena v cerkvi sv. Kristine ob 9 uri Miss Anne Zlatoper, hčerka Mrs. Katarine Zlatoper iz 237. St., Euclid, O., in Mr. Stanley Petkovšek, sin Mrs. Terezije Petkovšek iz 15300 Grovewood Ave. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
Odliini gostje—
Slovenski duhovniki, ki so v zadnjem času prišli,v Ameriko, kakor smo že poročali, so se na poti na nova službena mesta ustavili v Clevelandu, da se poklonijo svojemu škofu Dr. Gregoriju Rožmanu in da obiščejo svoje tukajšnje prijatelje in znance. Rev. Anton Anžič je bil v Clevelandu v nedeljo. Bil je gost Mnsgr. Ponikvarja. Rev. Jože Vovk je odšel v Lorain k župniku Slajetu, Rev. Dr. Anton Dolinar pa je še tu v Clevelandu. Rev. Dolinar je bil profesor realne mestne gimnazije v Ljubljani in zelo znan slovenski dirigent pevskih zborov in godb, glazbenik in kompozitor. Tudi on prebiva v župnišču sv. Vida. Gospodje so obiskali našega urednika in se zelo laskavo izrazili o pisanju Ameriške Domovine ter povedali zanimive informacije iz Evrope. Želimo jim vso srečo in uspehov v naši Ameriki.
Če bo vreme—
Radi slabega vremena sinoči ni bilo slik na Grdinovem vrtu. Zato bodo pa nocoj, če bo le količkaj vreme dopuščalo.
Sodnik Harry A. Hanna je vložil pri vohvnem odboru peticije, na katerih je bilo 20,000 podpisov, ki ga priporočajo kot kandidata za okrajno sodnijo. Slika kaže sodnika Hanna, na levi, na desni je pa Walter A. Rutenski, ki je tajnik kampanjskega odbora za izvolitev sodnika Hanna.
BERLIN. — Sovjeti so sedaj tudi uradno postavili politično policijo v svoji coni Nemčije. Odpustili so skoro vse dosedanje telefonske uslužbence. Strogo nadzirajo zlasti vojne ujetnike, ki so prišli domov iz zapadnih dežel. Vse politične stranke in vsi* važnejši politični ljudje so pod najstrožjim nadzorstvom nove politične policije.
• * •
LAKE SUCCESS. — Združene Države so izjavile, da sporazum glede Trsta ni izvršljiv in da sedanje stanje v Trstu ne more ostati. Razprava o Trstu se nadaljuje.
Slovenske farmer je v Ameriki prosimo, da spremejo čimvei beguncev in begunskih druiin pod streho in jim dajo delo. S tem ne prevzamejo nobene druge odgovornosti. Javite koliko oseb sprejmete.
Liga slovenskih katoliških Amerikancev,
10316 Barrett Ave^ Apt. 9, Cleveland 8, Ohio.
_ j-—y
alfl AMERiSM DOMOVINA
mSVUSU
»»o**.	■"«!“	a—<»»
PubHihed daily except Saturdtyt, Sunday and HolkUy»
'	NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 la leto; za pol leta $8.00; za fetrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50._‘____
AUGUST IW
*	a	»	w	i	*	(
I	2	3	4	S	S	7
t	9	M	N	D	13	14
15	16	17	I«	19	20	21
22	23	24	23	2«	27	2S
29	30	31
] SUBSCRIPTION RATES
United State« $8.50 per year; $5 for 6 month«; $8 for 3 month«, j Canada and all Other countries outside United State« $10 j per year. $6 for 6 month«, $3.60 for 3 months.
Entered as second-class matter January^dth^lOOS, at the Poet Office at
83
No. 153 Thurs,, Aug. 5, 1948
Vir Adamičeve politične modrosti
Ko smo se upali prvič zapisati resnico o Adamiču, je bil ves rdeči in napredni slovenski “element” v viharju. Zbirali so protestne izjave, prirejali seje in setanke proti nam in gonili svoje volkove v napad, ker da smo se drznili prijeti pisatelja “svetovnega slovesa,” velikega Slovenca v Ameriki.
Pa se je obrnilo. Resnica le pribija na dan, čeprav počasi Sedaj povedo drugi tako hude reči o istem sopotniškem junaku da jih mi še približno nikoli nismo dosegli. Mi se ni-
* l i____________t:	4-../12+1TA rlo Ki Kil AHamiČ
Prekmurska zveza
odpret. Dr. Krek pita, že so to Žižkovi i pove svoje ime. Mariča je ne prav zarazmila i pravi materi: "Dr. Clare je priieo." Magdiča je mislila, ka je priieo njeni dojhtor. Zgrabi jo čemer: “Ka zlodij ga pa nosi dnjes. Ve sam jemi pa pravila, ka naj ne hodi zdaj, ka mamo delo.” Mislila je, ka dojhtor itak ne raz-mi slovenski. Kda ga je ovara-la, je ividila, ka je ne podoben dr. Clarki. Te se sporazmijo, ka je to ne dojhtor Clare liki dr. Krek. — Jaz sam bio med tem že trikrat pri Žižkovih v či-
fiytpMETE
AL PA NE
junaku, da jih mi se pnoitzno maun u»n~ smo nikdar povzpeli do trditve, da bi bil Adamič vohunil korist Sovjetske Zveze, nikoli mu nismo očitali, da je sptjon, nikoli nismo rekli, da bi bil sredi vojne delal zavestno izdajalske posle v škodo naše ameriške domovine. Bilo je že drugega gradiva dovolj, da smo lahko trdili, da Adamičeva politika ni v korist niti Slovencev, niti Amerike. Bilo je dovolj gradiva, da je bilo treba obsoditi Adamičevo ravnanje, bile so grde stvari v njegovih delih, ki so kazale, da mož ne spoštuje slovenske matere, da mu ni mar za lep glas in korist slovenske domovine, da je vse kaj drugega kot gentleman napram ljudem, ki so z njim delali in mu zaupali svoje stvari in namere, da je skratka človek, kakršnega se je po našem prepričanju treba izogibati.
Pa že to kar smo mi trdili je bilo vendar toliko da je pameten človek lahko že takrat razsodil odkod ima Adamič svojo moč zaslombo, svoje čudovite informacije, s katerimi je pital uboge rdeče lahkoverneže.
Sedaj ljudje, ki so bili tedaj v najožjem kontaktu z Adamičem na eni in z rusko špijonsko mrežo na drugi strani, lepo odkrito povedo, da je takrat bil Adamič v komunistični najvišji družbi, da je bil njihov učenec, da je šolo dobro prestal da je potem tudi dobro služil komunističnim namenom. Kai se to pravi? Nič več in nič manj kot to, da so politiko SANSA in vseh rdečkarskih slovenskih in jugoslovanskih združenj, ki so bila vsa zadnji leta pod Adamičevim upllvom "in vodstvom, dejansko dobila navodila za svoje delo in svoj program od sovjetske vohunske družbe, ki je delovala v Ameriki in obdelala tudi Adamiča.
Adamič ni bil in ni sam. Glavni urednik komunističnega galsila je iz svojih lastnih opazovanj pred seqatnim odbo-iom povedal, da je v Ameriki stalno okrog tisoč ljudi v sovjetski vohunski službi. Povedal je tudi, da ameriške rde-čkarske organizacije opravijo velik del opravkov za sovjetske vohune. Namen vsega tega njihovega prizadevanja pa je uničenje ameriške moči, prevrat v Arne riki, uničenje Ame-like njenega reda, njene demokracije in njene vlade.
To so sedaj kričeča dejstva pred ameriško javnostjo. Mi smo zadnja leta neprestano trdili, da so naši rdečkarji na opolzki poti. Svarili smo jih takrat ko je izgledalo, da njihova drevesa rastejo v oblake, svarili smo jih kasneje, ko so se stvari obračale in ni bilo več nikakega dvoma, kam jihi vodijo SANS in časopisje. Mi smo svarili in opominjali, da to niso slovenska pota, da to niso pota, po katerih se varno hodi v Ameriki. Malo je izdalo. Posamezniki pač so izprevideli, toda rdečkarski listi so kot noji vtikali glavo v pesek in dalje tulili svoje titovske in boljševiške krilatice, če tudi so se jim vsak dan izmikala tla pod nogami in so vsak dan nova dejstva iz Amerike in iz starega kraja govorila, da je titov-stvo čista komunistična brozga, kuhana v Moskvi, ne v slovanski Moskvi ampak v Moskvi, ki je mednarodno središče revolucije in boljševiške diktature.
Sedaj je jasno, da ameriške oblasti že dolgo vedo kaj^ delajo rdečkarska krdela, sedaj tudi javnost ve zakaj so bili SANS in podobni proglašeni za prevratneže, sedaj ne pomaga nobeno Wallace-ovo pozdravno pismo več, sedaj priče pod prisego govore. Govore in obtožujejo. Sedaj je posajen na zatožno klop javnosti voditelj Adamič, jutri ali pojutrišnjem lahko pade ista palica po koteremkoli članu iste rdečkarske družbe.
' Ali je kak Slovenec v Ameriki, ki bi bil rad v tej družbi? Ali bi si kdo želpl, da bi o njem enako ali podobno govorili, kakor sedaj govore priče o Adahiiču? Ali se komu zdi še sedaj preveč, če je pred nekaj meseci n. pr. Dr. Krek imenoval tiste, ki še vedno podpirajo titovsko diktaturo v Jugoslaviji “garjev; ovce" v slovenski družbi v Ameriki?
Ali ni bilo to še vedno le milo opozorilo vsakemu, naj pazi kaj dela. s kom se druži, koga posluša, komu verjame in katero časopisje bere. Niso verjeli ne bratom, ne s:strain, ki so pisali obupna pisma iz domovine, niso verjeli resničnim novicam, ki smo jih dan za dnem priobčevali iz domovine, niso verjeli našemu škofu. Ali sedaj verjamete samim komunističnim ljudem, ki so bili sredi usodepolnega dela, ki je
gat, narod je siromaški, de je pa to H neksi veseli Kraj. i o vese- iažic (Koza). Poleg arugoga so lo domačnost doživljamo tudi pri toj prijateljskoj večerji pod bili kak pa tudi reteši, brezi šte-__a * rok n v Mr .TnlršiiPfl 5 v nrnstori. nad šterosfa vho- r; lrnličkui »vetečnia nrekmur-
di dr. Krek mi je ne povedao. Ce njeva neščeta povedati meni, te jaz njima tudi ne povem, ka mi je to znano.
(iNadele drgoč.)
Prekmurski veter v Čikagi
Ob priliki obiska familije Hodnik i Fathera Godina iz Clevelanda so jim prijatelji v torek večer (27. julijuia) pripravili večerjo v prostorih kluba “Prekmurje” v saloni Mr. Ste-vana Jakšiča na Blue Island 1663. Tečno prekmursko večerjo s« pripravljale prekmurske kuharice Mrs. Kelenc i Mrs. Balažič (Roza). Poleg drugoga so
Saj sem vam že dostikrat povedal, da so bili Meništevci lovci, da jim ga ni bilo para daleč naokrog. Saj ne rečem, da niso bili tam na Bloški planoti lovci
(Povedano na prekmurskom večeri v Čikagi 27. julijuša 1948.)
Slovenci Slovenske Krajine med Murov i Rabov smo del lem te truerat pri anituvrn v va- cii da jim ga slovenskoga naroda. Liki naša jezeroletna posebna zgodovina, gagi> pa mj je Magdiča niednok naokrog Saj ne rečem, da niso nše že dvesto let staro prekmursko slovstvo i ločenost od skup- ne nikaj povedala od toga. Tu- bilj tem na j noga slovenskoga tela nam je dala telko svojskoga, telko tak- a; a-	ml	ne nnvedao. ......
šega, ka je samo naše, ka se prekmurski Slovenci v tom pomeni čutimo za poseben narod. Istina je, ka smo za velki svet tak mali, ka nemoremo nikaj pomeniti. Liki zato itak vsakši pravi prekmurski Slovenec nosi v svojem srci toplo ljubezen do rodne zemlje, do svoje rojstne vesi, do svojistaršov, do svojega naroda. 'Naša domovina je mala, naš narod je ne bogat. De je pa za dobro dete njegova mati vsikdar najlepša pa naj bo kakša-šteč. Tak je tudi nam naše Prekmurje najdražje i naša slovenska reč najlubša. To miseo nam je povedao ob 30 letnici križov-skoga društva Mr. Števan Jakšič. Na to pride tudi, ka mi je včera pravo Mr. Šievan Kelenc: Če se tudi kaj posvadimo, mo-lamo vsikdar na to misliti, ka smo ivsi z edne gnezde i spore pozabiti. Mr. Gjura, doma smo jemi pravili Malakočki Gjura, šteri si je gnjes zvolo mesto za barom, ka nam dvori, je tudi na to mislo, kda je pravo: Ve je naš kraj doma ne bogzna bogat, narod je siromaški, de je pa to li nekši veseli kraj. To. vese-
. i - i i v • 1 ■ , M _ 4n/]l nv! 4 a :	i o f a1 1 ol/ n i VPPPV11 110(1
po božji volji vsaj dokler so bili za borštnarja Turekov ata, ampak na naši strani Slivnice jih ni bilo čez naše. Nekaj sem vam jih že naklestil v tej koloni o Karjnčenem atu in Herblanu, kako sta hodila na medvede in volkove, pa še davno nisem vsega izpovedal kar bi moral da se slava naših jagrov postavi v okvir za vse večne čase.
Bi jih še en par povedal, ko ravno obiramo Menišijo, drugače ne more biti, če hočemo, da bo zgodovina Menišije popolna.
gostoljubnov strehov Mr. Jakšiča iv prostori, nad šteroga vho. dom stoji napis “Prekmurje.” Poslušamo lepe domače pesmi našij prvovrstnij. pesmarov. Naj nam te lepi večer poživi i vtr-di prekmursko prijateljstvo i medsebojno ljubezen.
-----------o-----------
Čikaško pismo Tam kre Mure sem se jaz spre-(Piše Gizella Hozjan) Sem y.do ^ [epo tam rožice Meseca julija so nas pa obis- j cveto. kali Rev. Jožef Godina i Mr. i Lepa je mladost, ne pride več Mrs. John Hodnik s svojim Varj nazaj, nekom i Tjašekom, vsi iz Cleve- .^ato pa rečem jaz: Lepa je
landa. “Dobro warn Bog daj, je bio njuv pozdrav. “Bog daj, Bog daj,” njim je bio naš odgovor. V roke smo si segnoli, pogledali i par reči nad zmes povedali, potem so pa Hodnik nadaljevali: “Zdaj mam vekejšen, te smo vas pa šli malo pogledat.” Mi smo njij vsej bili veseli, Našli so nas pri deli. Ravno zato so pa tudi Hodnik obredih. Majo vekejšen, pa so zravna delati mogli'. Malo jim je vroče gratalo, pa so nikaj ne mpali praviti. Na obrazi se jim je pa čtelo, rekši: “Ka te vij mislite, ka sam zato se šou?” Mi smo se jim pa glasno smejali.
Dosta i zanimive pogovore smo meli. Vse smo obhodili po našij vase j i se stavili v prek murski j cerkva j. Zaistino Z ve-
mladost
To je samo edna. Zospevali smo ešče dosta drugij., kak smo je seov prinesli pred 20, 30, 40 leti.
Obudili smo spomine, kda smo obprvim zasenjali od Amerike, ka nas je gnalo v to obljubljeno deželo, S spoštorva-njom smo omenajli naše prednike i njuve lepe zgjede i. modra navodila.»“Bog daj njuvim dušam dobro.* Ve so že skoro vsi na svojoj pravici. Najbouše i najmodernejše dnješje knjige od vzgoje majo samo tisto življenjsko modrost, štero smo mi najšli že pri našij starij de-dekaj i mamičaj.
(INadele drgoč.)
Drugi Vanek!
iiinuMij v™«.-.,. ----------- Ti bi rad znao, kak so kaj
seljom smo je pohajali. Pogle- nag(,v gjkagi pa što vse je tam.
dali smo tudi po našij lepij rav- -	......... ’	1 - X!'--
nij polaj i kre Mure i črnca smo hodili. Stavili smo se v Lendarskij Goricaj pa pri bi-stričkij mlinaj. Pojdočki smo poluknili v naše sadovnjake, o-grade, grede, pa tudi rože na o-knaj so nam ne vujšle. Cenimo tisto, ka smo inda ne znali kak je lepo. Tujina nam je odprla oči. Skoz okna smo pogle-dnoli v naše male hiže. Ne so imele zaves, zato smo vse videli. Nišče nam je ne vujšeo: 1-van, Jožko, Štef, Naci, Tuni,
Mariča, Veronika, Lena, Aga,
Gejta, Tjaš . .. Kak,smo se začudili, ka Hodnik vsakoga poznajo.
Henjali smo tudi na križpo-:aj. Culi smo dečke spevati i juvkati. Najlepši glas sta mela Pepin Štef pa Zapčičov Ferdi.
Teva sta takši mladi glas mela, ka smo ga komaj razločili od dekliškoga. Vživali smo vse to i bili pali mladi. Edna pesem nam je ostala pri srci, zato smo jo tudi v Čikagi ponovili. Tak nam je šla, kak če bi se jo mesec dni včili:
Jaz tak mislim, ka je čikaga najvekša prekmurska naselbina. Pravijo, ka je iv Čikagi prek 200 prekmurskij družin (edni čilo trdijo, ka 300). Tak bi te bilo tam prek jezero ljudi našega naroda. Zvekšega so to s čerensovske fare, Hotize, Polane pa nekaj tudi z drugij kra-jov Prekmurja. Majo društva z Jednote i majo samostojna društva. Nekda so meli tudi pevski zbor. Že doma, celo pa šče v be-gunstvi, sam ne znao nanč za eden atres poznanij domačinov Ameriki. Iz Rima sam proso Rev. Gabrovška v Clevelandi, če bi mogeo porvediti za botrino Magdieo (Maučecovo) z D. Bistrice. Čeravno sam ne znao za njeni priimek po moži i ne za kraj, kde prebiva, so jo gor-najšli v Čikagi kak Mrs. Steve Žižek (1818 N. Larrabee). Kda je lani jeseni šou iz Rima v A-metiko nekdašnji jugoslovanski minister dr. M. Krek, sam ga naproso, če bi Žižkovo družino ob priliki obiskao. Dr. Krek je resan prišeo k Žižkovin. Pozvoni pri dveraj. Mariča pride
Če se hočete otresti usodno — škodljivega upliva, pustite časopisje, ki vas je vse na to nesrečno pot zvodilo in vas na njej drži, brez najmanjšega koristnega razloga za nas vse, za vas in vaše družine. Zavrzite ta duhovni strup, ki dne-munističnim ljudem, ki so bili sredi usodepolnega dela, ki je 'no prihaja v vaše hiše in vas napolnjuje z neresničnimi povzročilo vso grozno nesrečo v naši stari domovini in pri- vtisi o dogajanjih (loma in v svetu. To vas vodi proč od pra-pravljalo nekaj podobnega tudi nam v Ameriki?	vega Slovenstva, vam ubija pravi narodni čut, to vas dtla
Vipm iri sp nicn nonnlnoma 7qstninlieni ki Sp morpin za sovražnike* ameriške demokracije, vam izpodjeda domo-
vijaxu ucikaj yuuuuucj'tt iuui nam v j-iihii im.
Vsem, ki še niso popolnoma zastrupljeni, ki še morejo samostojno odločati o sebi, naj bo ponovno povedano. Zapustite sramotno družbo radi sebe in radi dobrega imena Slovencev v Ameriki. Nemoralna igra, ki se je med vojno začela, je nujno obsojena na propast. Pokopala bo vsakega, ki ji bo do konca sledil.
VCga JlUVGlIOlta, talil uuija piau	VUI, »w T RU m«
za sovražnike* ameriške demokracije, vam izpodjeda domovinsko ljubezen in kvari značaj.
Pomnimo in nikdar ne pozabimo, kar je rekel nedavno ameriški poveljnik na Koreji; “Vsak komunist kjerkoli živi, mora predvsem slepo služiti ukazom Kremlja, šele potem pride — če pride — na vrsto njegova lastna domovina."
ri količkaj svetešnja prekmurska večerja nemre biti. Mr. Gjura je vestno skrbo, ka je ne bio nihče žeden. Kda smo se nasitili i žejo pogasili, so začnoli pes-rnari. Sam Mr. Račič bi jih bio veseli, če bi je čuo. Mrs. Hozi-jan (Gizila) i Mrs. Denša sta znan prvivi žvegli v Chicagi, te pa Mr. Jakšič i Mr. Balažič (Štef), pa tudi Mr. Balažič Martin, i Mr. Ritlop i polanski Mr. Utroša. V toj domačoj družbi sta bila tudi Mr. i Mrs. Horvat pa Perša ter Fatherova sorodnica Mrs. Magdiča Žižek. Bilo je zaistino lepo, ka človek ne v pamet vzeo, eli je na Veselom gostuvanji v Prekmurji eli kde iv Ameriki. Pozdrav Fathera Godina prinašamo odzgora. Poadra?« i zahvalo se je tudi Mr. Hodnik. Ce *čejno biti pravični, pa moramo povedati, ka je največ skrtdjza«4» domačo prireditev meo Mr. Števan Kelenc.
Razne novice
Zahvala. — Ob priliki našega obiska čikaškij prijatelov i rojakov smo doživeli telko domače gostoljubnosti i prijaznosti kak smo nanč ozdaleč ne pričakovali. Pri prijateljskij druži-naj Ignac Hozijan i Steve Žižek smo skoro celi tijeden bili na stanovanji i z vekšega na hrani. Lepo so nas pogostili Mr. i Mrs. Tunij Balažič, Mr. i Mrs. Matjas Kusitec, Mr. i Mrs. Števan Jakšič, Mr. i Mrs. Steve Kelenc, Mr. i Mrs. Frank Horvath, Mr. i Mrs. Martin Balažič, družina Perša števan, družina A. Denša, Mr. štef Ba-, lažic, Mrs. Lutar i drugi. Naj-prle vsaki pozoseb, te pa ešče skupno pri Mr. Jakšiči. Dobrodošlico so nam voščili številni znanci na obej cerkvenij pikni-kaj. Bog plati vsem i na veselo svidenje v Clevelandi. — Fa-milija Hodnik i Rev. J. Godina, Cleveland.
Mrs. Antonia Denša, Chicago (2730 W. Arlington) je prevzela zastopstvo za “Ameriško domovino” v Chicagi za prekmurske Slovence. Prepričani smo, ka jo zveseljom sprejmete, kda vas obišče i vam ponudi novine. Naročite pa lehko novine tudi po telefoni, če jo zovete.
Rev. Joseph Hren (sin prekmurskih staršov Mr. i Mrs. John Hren, Hebron, Indiana) prvi prekmurski duhovnik, rojeni v Ameriki je nastavljeni v cerkvi Presveto*« Imena (Holy Name Church), Kansas City, Mo. Zelemo jemi obilo božega blagoslova v njegovom prvom dušnepastirskom deli. (Novo mešo je meo lani meseca junija v cerkvi Sv. Trojstva v Chicagi.) Rev. Hren je iz reda dominikanskima.
Fotografirati se je v Prekmurji mogoče samo v Soboti i y Lendavi. Pa utdi teva fotografa redko dobita filme. Tri male sličice koštajo 300 dina-
rov. (Jugoslavija računa za 1 dolar 50 dinarov. Tak pridejo tri sličice za 6 dolarov.)
Kak je v domatem kraji? Ne-šče je dobo pismo s starega kraja (Prekkmurja). Pismo e-iak prani: “Vi mogoče mislite, ka je doma resan tak dobro, kak se to čte v našij komunistični j novinaj. Da pa vi to vse inači mislite kak čtete, da je to ne istina, ka v tej novinaj pišejo.”
“Žita je zato nekaj bilo, kda smo pokosili. Zdaj pa nemremo notri spraviti, ka sploj dešč ide, ka že v lyižaj raste. Pa vseedno moramo krej dati eden meter žita. Pa te nanč telko ne dobimo za tisto, ka bi edne punčole dobili za tiste peneze. Tak van je v našem kraji dobro.” (Pisano v Prekmurji meseca j ulij u-
Torej zbrali so se lovci iz naše vasi in povabili tudi one iz Bezuljaka, Dobca in Kožljeka. Na medveda so šli in so rekli, da je potrebno, da jih gre več, drugače je lahko kaj napek. Iz naše vasi so bili: Malnar, Kranjč, Hren, Herblen in birt JtžeV iz Bezuljaka: Mivc, Matiček in Kotov; iz Dobca: Vile in Švigelj, iz Kožljeka: Boštjanov in Švigelj. Sami izbrani in vsi junaki.
Tam pod bezovskimi njivami so se sestali si namočili iz čutar nekaj močne pijače in odšli noga za nogo proti Bukovniku. Pastirji so namreč oznanili, da so videli veliko mrcino, ki je prišla iz Volčje doline in odhlačala po rebri v Bukovnik.
Niso se še dobro razvrstili, ko je v gošči zašumelo zagodrnjalo in zapokalo. V grmovju se je gibalo nekaj rujavega. Kaj pravim gihalo? Lomastilo je in upogibalo grmovje. Nič niso govorili ker na lovu se ne sme, ampak kazali so si drug drugemu, enčeš: nekaj je in drugega ne more biti kot medved.
Dvignil je svojo risanko Malnar:
“Bumf, bumf!” oddal je oba strela v grmovje.
Toda v grmovju se je še vedno gibalo.
Oddal je oba strela Krajnč: “Bumf, bumf!”
“Hudič.” se je oddahnil eden, “ali še ni.zadosti?”	,
Stvar se je v grmovju, še gibala in vila, da so pokale veje.
Zdaj je po starosti prišel na vrsto Hebrlen.
“Bumf, bumf!”
/Zdelo se j,e, da strela nista ta-
ša letos.)
“Nanč za špice i sou ne bi do-
mo držaivi dati. Plačajo tak kak je njin volja.” Tak piše oča v Prekmurji sini v.Ameriki.
Peški bi rad šou nazaj v A-
meriko nekši prekmurski Ame-rikanec, ki je lani odišeo domov, ar ga je srce vleklo v stari domači kraj i je ne mogeo vervati, ka je tam tak božno. Zdaj piše, ka bi šou peški nazaj, če ne bi bilo morja. Prihranke, štere je prineso s se-■bom, je mogeo dati v kašo, zdaj pa more vsikdar prošnjo napraviti, če šče kaj ven dobiti i drugi določajo, kelko dobi.
Volčja rapsodija
Cleveland, O. — Kakor sem zadnjič zapisal in kakor vsi vemo, ostane volk vedno ista nemarna bestija, pa če paradira v svojem ali drugačnem kožuhu; in prav tako komunist ne spremeni svoje nature niti ne more zatajiti svojega porekla brez o-zira na bevskanje in grizenje v volčji tolpi.
S Titom je ista štorija. Brez ozira kako se s Kominformo praskata in zmerjata, svojega izvora in svoje nature Titovi komunisti ne morejo zatajiti. Na dostdanjih sejah podonavske konference je tudi Jugoslavija solidarno glasovala z vzhodnim, to je sevjetskim blokom. Voleje se počutijo najbolj srečni kadar tulijo skupaj.
Upam, da si bodo zapomnili to vsi, ki so kaj prida zidali na komunistični ravs in kavs onstran železne zavese. Najpamet-
In tako so po vrsti izstrelili svoje puške še drugi. Vsak je moral streljati da ni bilo zamere. Najprej so streljali Menišev-ci ker oni so povabili Bezovce, Dobčane in Kožljane.
In glejte čudo prečudno, v grmovju se ni več gibalo in ne šumelo. To je bilo jasno znamenje, da so ga. In potem so začeli:
Rekel je Malnar: “Jaz Sem ga!”
Rekel je Krajnč: “Ne, jaz sem ga!”
“Kaj boš!” je rekel Herblen: “Ko sem jaz ustrelil je nehalo godrnjati v grmovju.”
“In ko sem jaz ustrelil ,je nehalo lomiti veje,” je rekel Cene.
Tako so se po vrsti gvišali druga za drugim, da je nehalo to in ono, ko je ustrelil on. Vsak je hotel imeti čast in slavo, da je fental kosmatinca.
Nazadnje se je ojunačil Krajnč in je šel pogledat. Kaj veš: medved se tudi potuhne. O mrcina, mrcina je vseh muh polna in e’ovek nikoli ne ve, kaj bo storila, kadar ji gre za kožo.
Pa se je zaslišal iz grmovja glas Krajnčga:
“Hvala Bogu da je že prej nehalo lomiti veje preden sem ustrelil jaz: Tomažičev junc je, ki ste ga ustrelili.”
Slišali so naši slavni lovci to oznanilo in so se začeli na vso moč braniti.
“Jaz ga nisem!” je rekel Herblen, “ker če bi ga bil, bi ne bilo treba streljati drugemu.”
“Jaz čisto natančno vem,” je
nejše stališče napram temu spo-! povzel Vile iz Dobca, “da sem ru je zapovedano v znanem iz- streljal že na mrtvega. Edem reku, ki priporoča, da bi kuga pred menoj ga je, bi rekel, pobrala vso sodrgo. Naši sopot- Vsi so streljali in vsak je tr-r.iki se seveda ne morejo odloči- dil da on ga ni, on že ne. Tako ti za nekaj tako radikalno pa- ni Tomažič nikoli zvedel, kdo mu
metnega. Njihova glavna dilema je, komu bi sedaj peli slavo:
je prav za prav ustrelil junca, ki ki se je zgubil od druge živine,
lila J C, niriuu	----~ |
Titu ali Stalinu; jaz prav nič ne | ki se je pasla doli v Lunovcu. Le dvomim, da bi najrajši slej ko kaj bi bilo, če bi ležal tam v gr
prej kadili obema
Peter Kopriva.
movju medved namesto junca, kako bi se domenili, kdo da ga je.
FR. JAKLIČ:
V»l i ■
Peklena svoboda
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
Drugo poglavje. . Tone Krivonoga išče antikrista.
V kratkem času je vse mesto odmevalo od veselega vzklikanja. Iz mesta je udarilo v predmestja, na Cojzov graben, v hiše na obeh straneh Gradaščice, v ulice, ki se vzpenjajo na Grad od južne strani.
Ižanka je prva prinesla novico v Reber, kaj se godi na trjju in kako grmi na vseh staneh. Pribežala je domov, kakor bi jo kdo podil. Vsa zasopla je' bušknila skozi vrata in jerbas bolj vrgla kakor postavila na tla, stolček pe ja tudi kar zaropotal po podu. Ko je pa dobila nekoliko sape, tedaj je pa padlo iz nje: “Sodni dan bo! Antikrist je že tukaj!”
Mož, ki je kuhal, je že prej začuden pogledal ženo, ko je s tako nenavadno ihto privihrala. Ko je pa zaslišal njeno govorjenje, je spoznal, da nekaj ni v redu, in piisleč, da se je nekoliko prcmeknilo v njeni glavi, je dejal:
“Kaj se ti meša, ka-li? O antikristu govoriš; Bog nas varuj !”
“Je že tukaj! Je že vse zmešal! Pojdi pred rotovž, pa boš videl, kaj se godi! Vsi ljudje norijo!’’
Mož ni vedel, kaj bi ji odgovoril, pa je s kuhalnico v roki gledal njo, ki je tako čudno govorila, in čakal, kaj bo povedala, da jo bo spoznal in vedel kako in kaj.
Velela mu je, naj meša v loncu, da se ne bo prismodilo, potem je pa nadaljevala:
“Prišlo je, kakor bi mignil. Iz Špitalskih ulic je pridrl na
ti pravim! Konštatacjon!Ali si že slišal kdaj tako govorjenje? To ni noben jeziklTak jezik govori, pa ga razumi! To dela antikrist! Antikrist meša jezike in pamet.’
A namesto moža se je oglasil izza plank, ki so bile v kuhinji na eni strani namesto zidane stene, nekdo drugi in vprašal:
“Kje pa je antikrist? Kakšen paje?”
“Tone, le vstani, da ga ne boš zamudil,” je rekel mož pred 'pečjo.
In res se je čez nekaj minut odprla stena in iz mračne čumnate je stopil napol oblečen možakar, z zmršeno brado in zmršenimi lasmi.
“Napol v spanju sem slišal, kaj si pravila o antikristu. Ali si ga videla?”
“Videla ga nisem, samo slišala sem, da je v mestu, in sem videla, kako je ljudi zmešal.”
Potem je povedala še enkrat, kaj je opazila in zakaj je pribežala domov.
“Boš kmalu zvrtil?” je vprašal Tone pred pečjo. "Jaz bi šel rad gledat, kje je antikrist.”
Mož je izročil kuhalnico ženi, rekoč: “Samo zabeliti je še treba.”
Kosilo še ni bilo pripravljeno, ko je prišel še čtrti, ki je prebival pod tisto streho na Rebri in jedel iz sklede, ki jo je postavljala branjevka Ižanka na mizo.
Še med vrati je bil, ko ga je Tone hlastno vprašal:
“Ali si ga videl?”
“Koga?”
“Antikrista! Živega antikri-
Iaeued Every, Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
TBE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “.AMERICAN ROME” DAILY
All Communications to
OBZOR PUBLISHING ’ COMPANY
ISO So. 8th St. MUvmnkee 4, Wla.
Tel. Mitchell 5-4373
LOKALNE VESTI
ZA VSAKEGA NEKAJ
312 kandidatov za 46 političnih služb
V torek, 27. julija je bil v naši državi zadnji dan za prijavo političnih kandidatov, ki hočejo kandidirati za razne urade v primarnih volitvah 21. septembra. Vseh teh se je prijavilo nad 312, toda nekateri od teh so biji iz enega ali drugega tehničnega pogreška v neizpolnitvi predpisov, ki jih določa volivni zakon, diskvalificirani. Tako i-mamo vsega skupaj 312 kandidatov za seleče urade: (imena za Slovence in ostale Jugoslovane važnejših kandidatov bomo objavili pozneje:
Za govemerja: 3 demokrate, 2 republikanca, 1 socialist in 1 Wallaceve stranke (takozvane nove progresivne stranke).
iz spuaisKin uiic je tuiun	-- ,	„
trg gologlav človek, mahajo|č sta> kl denar seJe-
s klobukom in se je drl na ves
glas. Pa je bil takoj drugi za —-------------—.„
njim in nazadnje so se usipali brez glave in ki vpijejo: Kon-gM—.-—;z Špitalskih ulic kakor iz cer- stitucjon! Konstiucjon! Ta-
kve ob nedeljah in vsi so mahali X"A""
“Anitkrista nisem videl, pač--. -
pa sem videl ljudi, ki so kakor ] | ;00 to
..............* a«fl*
Tune in J.. the
AMERKAN-JU60SLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
•
Every Sunday Morning' “ " —-— 12:00
, NOON
Za podgovemerja: 1 demokrata, 5 republikancev, 1 sooija-lista, 1 Wallacevega pristaša (progresivca).
Za državnega tajnika: 1 demokrata, 3 republikance, 1 soci-jalista, 1 progresivca.
Za drž. zakladničarja: 1 demokrata, 3 repubilkance, 1 soci-jailsta 1 progresivc.
Za drž. odvetnika: 1 demokrat, 4 republiknce, 1 socijalis-ta, 1 progresivca.
Za 10 kongresnih sedežev: 11 demokratov, 26 republikancev,
9 socijalistov,, 6 Wallacevih pro-gresivcev.
Za S državne senatne sedeže (drž. legislature): 4., 6. in 8. distrikt): 5 demokratov, 6 republikancev, 1 socijalist (v 6. distriktu), 3 progresiaci.
Za 20 državnozborskih sedežev (assembly): 47 demokratov, 72 republikancev, 8 socijalistov, 17 Wallacevih progresivcev.
Za klerka v milwauskem okraju: 4 dembkrati, 1 republikanec in 1 socijalist.
Za blagajnika v miluiauškem okraju: 1 demokrat, 1 republi kanec, 1 socijalist.
Za koronerja (mrliškega o-
Leta 1932 je Cyrus McCormick prvič postavil na polje svoj stroj za žetev. Bilo je to na neki farmi blizu Lexington, Virginia. Toda stroj se pri prvi ni obnesel, ker njiva ni bila gladka in ravna. Farmarji, ki so prišli gledat novo čudo od blizu in daleč, so se smejali in izjavili, da je ta stroj navaden je ‘humbug”. Toda stroj so postavili pozneje na sosedno polje, ki je bilo ravno in McCormick je do večera s strojem po
žel 6 akrov pšenice. To je bil
stroja.
Zn okraj, preglednika (snir-t veyor): 1 republikanec, 1 socijalist.
V nedeljo, 8. avgusta avtomobilske tekme na State Fair stoletni razstavi
33 avtomobilskih dirkačev bo tekmovalo v nedeljo, 8. avgusta na State Fair dirkališču za prvenstvo v razdalji 100 milj. Na “Grandstandu” zvečer pa bo slikovita muzikalna predstava — Century,” sestavlje-
Tako tesna je za stanovanje v Filadelfiji, kjer se bo vršila republikanska in demokratska narodna konvencija, da zahtevajo za naj.em vse zasebne hiše, ki kompletno opremljena, po $1,000 za dobo konvencije. In pravijo, da se take hiše prav iahko oddajo. Seveda, dosti bo delegatov, ki jim ni treba skrbeti, kaj bodo deli v lonec jutri.
“Songs of
- na na osnovi petih najpopular-glednika): 1 demokrat, 1 repub- nejših wisconsinških pesmi. Ra-likanec, 1 socijalist.	zen tega bodo predvajani razni
akrobatski in komični akti ter zvečer veličastna bengalična razsvetljava (fireworks).
Na razstavi sami pa bodo v
z rokami in klobuki in vpili: ‘Štacjon! Štacjon! Kon—sta
__štacjon!’ Čimdalje bolj so
kričali, čimdalje iveč jih je bilo in nihče ni vedel, kdo so in kaj hočejo. Nihče jih ni razumel. Še nismo zvedeli, kaj to vpitje pomeni, so pa že izpod Tranče prihajali prav taki ljudje, ki so vpili prav tako in se tako vedli. Kot bi trenil, je bil trg poln ljudi, ki so mahali s klobuki in vpili in kričali; nekateri so kar poskakovali, kakor bi bili znoreli. Tedaj so po povedali: ‘Antikrist je prišel!’ In koj smo vedeli, zakaj je svet tako zmešan. Jezike je zmešal, da drug drugega ne razumejo. Strah me je obšel, da bi se še meni kaj ne pripetilo, ko sem videla, kako je precej prijelo vsakega, ki se je spustil v razgovor s.človekom, ki ga je antikrist že imel. Nekdo je splezal kar na vodnjak in ondi vabil ljudi k sebi. Takrat sem pobrala in bežala in si mislila : mene pa ne boš imel. Tako je sedaj v mestu, kjer antikrist svoje nauke seje.”
“Tako misliš, da je res antikrist?”
“Pravi antikrist. Antikrsit,
RTVOU «T BNOUOH
VITAMIN«?
(8»eart m mi tok yaw U* MM |M 8» • > yw h ShA$ M MM yaw ta maka M
USTm*** * *«* Om*
CiCa
Mh Wbnnunnnpeirfn tvaey Šeg im tk*y Anya. lyan
d mm maaay. I* m I <M» m% (brand)
HmM Canmtii. i
kAbMm*
f
0ME>1 DAY
otimin capsules
c
V 1
ko čudna je beseda, ki sem jo slišal najprej v Krakovem, potem sem videl ljudi na Bregu, ki so mahali s klobuki in vpili, drevili so čez most, pred Sv. Jakobom jih je vse polno; in ko sem zavil po Starem trgu, da bi šel v Reber, sem se jim komaj umikal. Vprašal sem nekoga: ‘Kaj pa je?’ Zavpil je: ‘Konstitucjon!’ Sedaj sem si vsaj besedo zapomnil, izvedel pa nisem, kaj pomeni. Ako bi ne vedel, da smo sredi posta, bi mislil, da smo v pustnih dneh.”
“Jaz sem pa slišala, da jih je antikrist zmešal,” je dejala mati.
“Jaz pa o antikristu nisem nič slišal, pa nekaj že mora biti, ko so tako brez glave.
Družina je potem sedla in kosila. Ko so bili naši znanci iz Skrilj: Glavan z ženo, sin Janez in pa Tone Krivanoga, ki se je bil tako udomačil v tej družini, kakor bi bil v najbližnjem rodu z njimi. Ko je bila prišla nevesta h Glavanovim, so bili stari in mladi pač nekaj časa skupaj, a naposled so šli le na dvoje. Za dve delavni družinice bila kmetija -tudi premajhna. Stara dva sta se bila naj-prvo naselila v Iški vasi. On je delal, kjerkoli je bilo, najrajši je pa nakladal drva na ladje in pomagal ploviti po Ljuljani-ci. Ona se je pa ukvarjala po malem s kupčijo. Nabirala je jajca in maslo, fižol in gobe in še razno drugo drobnjav, ki se lahko proda na trgu v Ljubljani, pa je hodila v mesto, včasih peš, ali se je prislonila na kak voz ali pa tudi na ladjo, kadar je bil mož pri veslih. Tako se je polagoma privadila ba-rantije. Sin Janez je bil pa šel k vojakom. Dragonec je bil. A primerilo se je bilo, da ga je bil podrl konj in mu pretrl no-gq, pa ni bil več za vojaka. Tedaj si je poiskal službe v; Ljubljani, kamor sta se naposled priselila tudi oče in mati. (Dalje prihodnjičl
English and Slovenc
Za šerifa: 25 kandidatov — (številk po strankah trenotno nimamo na razpolago).
Za klerka okrožnega sodišča:
1 demokrat, 2 republikanca.
d
demokrat, 3 republikanci.
Za javnega biljeinika (regis-
_____	ter of deeds): 2 demokrata, 1
AnnouncementsI republikanec, 1 socijalist in 1

Wallacev pristaš.
odsluži kazen. Leta 1932 ga je guverner North Caroline pomilostil. Te dni je prosil, da bi mu zopet dali ameriško državljanstvo. B.il je uslišan. Ko so ga vprašali, zakaj se je vrnil nazaj v Ameriko, ko je vendar vedel, da ga tukaj čaka zapor,
začetek današnjega modernega je rekel: “Raje sem v Ameri-
Nova Izraelska država bo v kratkem' vprašala za veliko posojilo v Zed. državah. Če bo vprašala pred volitvami, ne bo nobene težave.
* * •
Demokratski voditelji so že skoro izgubili upanje, da bodo južni demokrati v skupnem jarmu. Zato bo predsednik Truman najbrže vodil kampanjo v severnih državah. Dozdaj Mr. Truman še ni povedal, koga bi rad imel za podpredsednika.
ki zaprt, kot na svobodi v Rusiji.”
...
V Pittsburghu je Frank Rey-mer priznal, da gleda v časopisih na naznanila pogrebov, potem pa izropa hiše onih, ki se udeleže pogreba, ker je čisto natančno vedel, kdaj se bo družina vrnila domov.
...
Očetovski dan praznujejo od leta 1910, ne da bi bila za to postava. Idejo je svetovala Mrs. John Dodd v Spokane, Washington. Vsa Amerika si je to privzela, da počaste očete na 3. nedeljo v juniju.
Fred Beal, delavski voditelj in komunist, je bil leta 1929 obtožen, da je umoril v Gastonia, North Carolina, nekega policista. Bil je pod varščino, ko
Amerikanci (in, seveda, Amerikanke) pokadijo na leto nič manj kot 250,000,000,000 cigaret na leto.
...
Najvišji spomenik v Ameriki je oni San Jacinta blizu Houston, Texas, ki je 570 čevljev visok.
• « *
Ali ste že kdaj izračunali, s kakšno naglico teče krogla od rok kegljača do kegljev? Izračunali so, da “preteče” t oraz-daljo 60 čevljev v "3 sekundah,
stave je posvečen okraju Ra-
licista. Bil je pod varščino, ko uaiJu °« cevijcv v o ,1 je izginil iz Amerike in zbežali torej potuje s hitrostjo 13 milj
torej ne krši prometne
-
cine. Vsi prijateji avtomobilskih dirk pa naj gotovo ne zamude tekme na ta dan ki se prične ob 3. popoldne.
^ TELEPHONE Ut \i Wisconsin's Centennial,
* >	El—1,1
The erlginel Bell telephone. ISTI
Vetce
. with a GREAT STATE
ari HE first telephones were installed in Wisconsin in 1878, I when 30 years of statehood had been attained.
When the Wisconsin Telephone Company was incorporated in 1882, the company operated 17 exchanges in Wisconsin and provided service to 1,798 telephones.
Today, 12,000 employees of the Wisconsin Telephone Company_yout neighbors—provide telephone service in 92 Wis-
consin communities and serve more than 625,000 telephones.
4 11U|J1VILU IV
cuiucui auu iuvsl' dependable- —~ —- —— --— whole-hearted purpose to share in making Wisconsin a more prosperous and an even better state in which to work and live.
* * * • *
When, you attend the Wisconsin Centennial Exposition you are invited to visit the Telephone Industry Exhibit in the "Wisconsin-at-Wotk” Building August 6 to August 29
Medeni tombin.d Ha* 8« Tdepbeae
WISCONSIN T 111 F HONf COM P A N Y Working always ta serve Wheels!« tetter
Avgust 7-29
A
$5,000/000 ^EXTRAVAGANZA
< AT NO RAISE IN PRICE
*
' SPECTACULAR EXHIBITS

22 modem buildings in t World Fair setting of striking beauty.
See... "Alice in Daltylsnd” .., "Wisconsin at Work”
... "Conservation” . . . "History” ... “Youth” ... "Women of .Wisconsin”... and many others.
DAZZUNG’SPfEDri; ^
World’s fated drivers competing for Centennial stakes. AAA Big Cats... Midgets... Stock Can... Hot Rods . . . AMA Motorcycle Championships . , . GRAND CIRCUIT and Mid-West Harness Races.
s BRILLIANT ENTERTAINMENT^
"SONGS OF A CENTURY”
. . . Starting Charles Win- Č ninger,LucilleMeuxel,Guile 3l Bustabo, Donald Gram .. . ^
Cast of 150 in • sensational
mnylfal frtwviganM,
•20,000 THINGS TO SEE AND DIT
SPECIAL ATTRACTIONS
Ice Vogues of 1948 Paul Buoy *	-
Hondini 1 Sun Ho
Swiss <
H I
THtltim «1011 .t. Ffitfwom NIGHTLY MAKING FOR 15,000 CARS ,
>
►
>
>
>
>
>
>
Paul Banyan Spotts Show odM Hook of Magic Water Sho*
Terrill Jacobi Circoa 11 Great Shorn 37 Ridaa and Gaoaa Wk Animal Mnaenu Land O’Honey
TOM)*
VE 5TI
IZ SLOVEI1IJE
(Nadaljevanje a l. strani.) “vlada" nad našim primorskim SHOD V MAVHINJAH. - ljudstvom.
4. julija je bil v Mavhinjah prvi V šTEVERJANU PRI GORI-shod Slovenske demokratske zve- CI so nedavno odkrili grob Maze. Udeležba je bila okrog 800 rije Čadež iz Kojskega, katero so ljudi. Ni veliko, toda glavno je taki komunisti kot je zgoraj opi-(ia je led prebit. Tudi nekomuni- sani ubili aprila 1946
stični Slovenci smejo in morejo spet javno nastopiti v tržaški okolici. Po vasi so visele čiste slovenske zastave. Ljudje so rekli, da so “brez packe,” to je brez sovjetske zvezde.
PRAVICA SLOVENŠČINE PRI SODIŠČU. — Italijanski šovinizem v Trstu nosi vedno bolj visoko glavo. Podporo dobiva pri Angležih, ki v svoji kratkovidnosti gledajo v Lahih kulturen narod v Slovencih pa samo divjaške komuniste. Nihče ni znal bolje izrabiti divjaštev komunistov kot so tt> znali Italijani, čeprav je v Trstu več laških komunistov kot slovenskih, vendar so znali Lahi ustvariti pri zaveznikih vtis, da je komunist Slovenec.
Bridko so občutili tržaški Slovenci to angleško pristranost pri razpravi proti komunističnemu “Primorskem” dnevniku. “Zagovornika sta hotela govoriti slovensko, toda sodnik Zavezniške vojnp uprave major Baylis ni dovolil govoriti v slovenskem jeziku, češ da on ne razume slovenščine. Torej radi ene osebe naj trpe slovenske pravice.
ZAPRTI KOMUNISTI V TRSTU. — Da prepreči neprestane čisto politične štrajke v tržaških ladjedelnicah je zavez niška uprava zaprla voditelje stavkovnih odborov v ladjedelnici sv. Marka, v oni svetega Roka in v Strojni tovarni. Postavili so v te delavnice tudi svoje oficirje. Tako hočejo napraviti mir in pokazati, da so še oni gospodarji v Trstu in ne komunisti.
ZGODBA IZ VELENJA. — Ne narodnost, ampak pripadnost k stranki, h komunistični seveda, to je vse. Tako bi mogli nasloviti zgodbo, ki jo napišemo, kot smo jo prejeli. Prijatelj nam sporoča takole: “Od znanca, ki pozna razmere v Velenju in ki je tudi sam bral pismo, ki poroča o tem in ki je došlo iz Velenja, sem zvedel sledečo zanimivost. V Velenju je bila znana nemška družina Skaza, ki je imela lesno trgovino na debelo, gostilno in veleposestvo, ki je merilo 375 jo-hov. Lahko rečemo, da so bili. Skazovi najpremožnejši zasebniki v Velenju. Ker so se čutili Nemce, so pod nemško okupaci-
TUDI GENERAL AIREY, ki jo kaj hitro postali trn v peti je komandant v Trstu in tako partizanom. Ali upravičeno ali
glava vse uprave, je v svojem ne, kdo bi mogel presoditi. Kma-poročilu Združenim narodom lu potem, ko so se začeli partiza-poročal, kakor da so slovenske ni udejstvovati, so nekega veče-šole pravzaprav nepotrebne, ker ra napadli domačijo družine Ska-da znajo vsi Slovenci v Trstu zovih. Oče in sin sta se branila’ italijansko. To so gonili dan za v hiši z uspehom toliko časa, da dnem Mussolinijevi fašisti in se-! jim je prišla na pomoč nemška daj ponavlja isto zavezliiški ko-j policija in ju rešila iz obkoljene mandant. Tako ga imajo Lahi hiše. Partizani pa so na to vso ovitega okoli prstov. Tržaški list domačijo požgali in je vse pogo-
A „ nn	van anU	4n1 Qlrooo a+aVOTai UP 1P
Za dr. Srca Jezusovega
Cleveland O. — Komaj je poteklo dva tedna, kar je naš blagajnik prejel še tisto ‘zmrzlino,’ ki se je odtajala na The North American Mortgage Co., pa me je že več članov vprašalo, kdaj bomo vendar tisto “ogromno” vsoto denarja razdelili. Najprej naj vam povem, da naj nikar nihče ne pričakuje velikih čekov, oziroma velikih številk na če-k|h. Vsega denarja je nekaj nad devet sto in če je to treba razdeliti med okrog 225 članov, si lahko vsak sam preračuna, koliko bo dobil.
Zato vas prosim, da še par tednov potrpite, da minejo vse počitnice in da bomo lahko dobili ves odbor skupaj in zaključili s tem izplačilom. Vedite vsi, da če kdo, si jaz želim, da bi bil že prost tega in da bi bilo že enkrat zaključeno. Prosim pa vsakega člana in članico, ki se je mogoče v tem času preselil ali preselila da mi sporoči natančen naslov in obenem tudi stari naslov, da bom vsakega lahko obvestil če bi bilo treba. Predvsem pa pazite na naznanilo v časopisu, ki bo priobčeno parkrat, da bo lahko vsak vedel, kje in kdaj bo dobil tisti veliki ček.
Noben pa naj ne pričakuje, da se mu bo ček pošiljalo po pošti, ker s tem bi bilo vse preveč stroškov, ki so pa za tako malenkostno vsoto nepotrebni. Torej vsi, ki ste se v tem času preselili, sporočite z dopisnico, na katero napišite novi in stari naslov ter jo pošljite na tajnikov naslov.
Frank A. Turek, tajnik,
985 Addison Road, Cleveland 3, Ohio.
nih in visokih morjih od ene dežele do druge.
Tako so že koncem 15. stoletja križarile po avstralskih vodah raane evropske ladje. Mogoče so se celo ustavile na pustem obrežju, a mornarji niso iskali puščav, temveč rodovitne pokrajine in dragocene kovine. Zato se niso zmenili za take kraje; morda so jih imeli le za kake puste otpke in po vrnitvi v Evropo niso o tem niti omenili.
Leta 1612 pa je poslal holandski guverner Van Diemen slovečega nizozemskega mornarja Abela Tasmana nalašč zato na Južno morje, da bi videl, ali je res ali ne, kar se je v Evropi že pred odkritjem Amerike govorilo, namreč o nekem južnem delu sveta, latinsko “terra australis.” Tasman je prijadral do nekega, tik ob Avstraliji letečega otoka, ki je
dom čez dan, ker ni nikogar do-
daj znanih in neznanih, obrež- sto let ne. Zato je morala druž
• i •	• i •(	__lil. .J ... J n K n nvnolrvKofi ivlriliPTlPCH TY1OT*
ba preskrbeti izkušenega mornarja, ki bo pripeljal pravočasno učenjake na določeno mesto. Svoje zaupanje je naklonila mornariškemu kapitanu James Cook-u (izg.: Džems Kuk-u). Ta jih je pripeljal ob pravem času tja in učenjaki so opazovali ta nebesni pojav.
Ko pa se je Cook vračal z u-čenjaki v domovino, je prijadral do rodovitnega avstralskega vzhodnega obrežja. Sreča zanj je bila, da se niso že prej ustavili tukaj Spanci, Portugalci ali Nizozemci in je tako bila dežela še nezasedena, brez gospodarja, razen divjakov, zato jo je Cook razglasil za angleško posest.
Tako so na prav nepričakovan način odkrili leta 1770 to zemljino, ki po velikosti le malo zaostaja za Evropo. Polagoma je ime “Nova Holandija” iz-
Soba in garaža
Odda se opremljeno sobo in garažo. Vprašajte na 1081 E. 66. St.	—(154)
ouaiijl	uiuna,	JO iub JU Jim.	v. . „	—
pozneje dobil po njem svoje i- gubila in dobila novo — Avstra-me, Tasmanija, toda zemlje, lija. katero ga je bil poslal iskat guverner Van Diemen, ni našel.
Pač pa je odkril več drugih, manjših otokov in jih imenoval “Nova Holandija.” Seveda je bila v tem imenu obsežena tudi Avstralija, ne da bi Nizozemci vedeli za to. Današnja Avstralija je prav zato še dolgo potem, ko so jo bili že vso odkrili, ohranila to ime. Šele pozneje so zvedeli za gotovo, da je to tista zemlja, o kateri se je v Evropi že toliko časa govorilo in katero je iskal mornar Abel Tasman.
Ker Tasman takrat ni našel “južne zemlje” so v Evropi nehali govoriti o Avstraliji in jo za sto petdeset let skoro čisto pozabili. Svoje oči so obrnili proti Ameriki.
Leta 1769 pa so po čudnem naključju Avstralijo vendarle
Ukraden konj
Gospod Prane je imel konja. Četrtega aprila so mu ga ukradli. Teden nato je šel gospod Franc na semenj, kjer je našel svojega konja.
“Ta konj mi je bil ukraden četrtega aprila,” zakliče gospod Franc.
“To je pomota, gospod!” mu edvrne tat. “Moj oče ga je kupil že tretjega februarja.”
“To se bo lahko videlo, če je ta konj tvoj,” odgovori Franc. Četrtega aprila je imel moj konj le tri podkve: na kateri nogi manjka podkev?’
‘'Na tej, gospod.”
Gospod Franc je dokazal, da je tat lagal, ker je imel konj vse štiri podkve.
Vjieveiaiiu o, vmiu.	naiujucju mouauju veuuouo
P. S. Nikar ne hodite na moj odkrili. Dne o, junija istega le-
ta je namreč šla zivezda večer-
DELO DOBIJO
‘4T«d«n’’ pravi, da B* najde
le med Italijani mogoče modrovanje, da izgubi narod, ki se lahko nauči drugega jezika, pravico do svojega.
KRASEN VZGLED SLOVENSKEGA KOMUNISTA. — “Demokracija" prinaša pod naslovom: “Brez komentarja,” kako so se nekdanji fašisti prelevili v komuniste. Neki Simčič Valerio je leta 1924 zbiral za družino laškega fašista, ki je bil ubit. Zbiral je v imenu fašističnega odbora Dobrovo — Medana. Sedaj je isti Simčič zbiral za v Trstu obsojene komuniste. Enkrat je bil Valerio Simčič, sedaj je Valerij Simčič. Samo črno barvo so zameljali taki tiči za rdečo, pod barvo pa so ostali isti
relo do tal. Skaza starejši se je
nato umaknil v Gradec, sin njegov pa je odšel v nemško armado kot navaden prostak. Ostala je le mati v Velenju. Na fronti je za Skazom mlajšim izginila vsaka sled in staršem je bilo sporočeno, da je prištet med pogrešane. Ob koncu vojne se je Skaza starejši vrnil v Velenje, kjer pa so ga kmalu likvidirali. Vdova je bila kot nemška izgnana iz Jugoslavije. Decembra 1947 pa je prišel v Velenje ruski stotnik. Bil je res Franci Skaza, ki je hotel obiskati svoje starše. Zvedel je za očetovo usodo in zvedel za materino. Takoj je odpotoval v Belgrad, da zadevo radi matere uredi. Upa, da bo kot na Ruskem pečen komunist za-
uum cez uail, ACI m iiuvvfcOA ta JC uamicv, om
ma in tudi nihče drugi ne bo o- [niča mimo sonca. Za zvezdoslov-pravljal tega dela kot jaz sam. ce j e bila ta prikazen silno važna, ker so mogli z njeno po-; močjo vsaj približno izračunati,.kolikšna je razdalja med na-šo zemlo in aoneem.
Toda ta pojav je bilo treba opazovati na dveh, kolikor mogoče narazen ležečih krajih naše zemlje. Po vsej Evropi so se učenjaki zbirali in se pripravljali na opazovanje in tudi dru-
Odkrilje Avstralije
Po Kolumbovem odkritju A-
merike leta 1492 so ljudje v trumah hiteli na ladje, da bi se odpeljali z njimi v bogate prekomorske kraje in tam obogateli.
Strah pred nevarnostmi mor- y»u ™* ufa«.v.c ... »—. — ske vožnje je izginil. Tako se je žba angleških zvezdoslovcev je že Kolumbu, ko se je priprav-	*«■ va-
drugo potovanje vA-
Delikatesm trgovina naprodaj
Naprodaj je delikatesna trgovina, 6101 Glass Ave. (prva cesta južno od St. Clair Ave.) Je dobri slovenski naselbini poleg crekve in šole. Kupec dobi stanovanje 4 sobe, kopalnico v ozadju trgovine in lease. Vsa zaloga in oprema, cena $3,850.00. Prodajalec v trgovini. Tower Co. Branch office CL 6300.
'	(153)
Lepa zidana hiša naprodaj
V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem Btanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite Edward Kovač Realty 960 E. 185. St.
KE 5030
(z)
5 lotov naprodaj
Naprodaj je 5 krasnih lotov s sadnim drevjem zasajenih, jako dobra zemlja. Nahajajo se na Highland in Trebisky cestah v Richmond Heights. Za informacije pokličite IV 3389.	(155)
Rose Ann Beauty Shoppe
SPECIALIZIRA V PERMANENT WAVING
7208 St. Clair Ave.
UT 1-1168
STEPHANIE 8ENYAK ROZMAN lastnica
Kraška kamnoseška obrt
UiiS Waterloo Rd.
IVanhoe 087 EDINA BL0VEN8KAJH«OVU«I-OA NAGROBNIH SPOMENIKOV
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
RE-NU AUTO BODY CO. ,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIH
GLenviile 383« 982 Eaat 15:
S2nd Street
malopridneži. Ta sodrga sedaj devo lahko rešil.”
ljal na
meriko, prijavilo na tisoče ljudi, starih in mladih, mnogo tudi takih, ki jih ni mofeel zavrniti, španski in portugalski plemiči in celo kraljevi sorodniki. Po Kolumbovi smrti se je navdušenje za morsko vožnjo še bolj razvnelo. Spanci in Portugalci so res napravili slavna dejanja, toda Francozi, Angleži in Nizozemci niso zaostajali daleč za njimi. Njih male in o-
ženska dobi delo
Za hišno delo, 2 dni v tednu, pranje, likanje in čiščenje. Pokličite GArfield 3474.	(156)
M §11 OCIASr
Hiša naprodaj
Hiša iz opeke, 6 sob, furnez na plin, nov pločnik in cementni dovoz, sadno drevje. Prodaja lastnik sap radi bolezni. Hiša je v najlepši okolici v Euclidu. Hitremu kupcu je cena $14,000. Vprašajte na 894 E. 236. St.
-(154)
........................Mllllllll.llllllllllllllllllllltlltlllllllHIIIIIIIIjij
LOU TREBAR
= naznanja, da ima zopet svoj orkester ter se priporoča 5 “ društvom, kakor tudi posameznikom, da ga pokličete, ka- | dar potrebujete fino godbo za plesne veselice ali svatbe. |
L0U TREBAR
1059 EAST 67th ST.	UT-1-0526 =
z	=
Sumi....
....................................
a	.	I
1	J os. Zel© in	Sinovi	|
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili ln bolniSki voa redno In ob vsaki url na razpolago.	S
Ml smo vedno pripravljeni a najboljšo postrežbo.
6502 ST. CLAIR AVENUE	TeL: ENdlcott 0583 s
COLLINWOODSKI	URAD:	=
452 E. 152nd STREET	TeL: IVaslkoe 3115 -
lift
uaiec i*a	anj*** ***a*z^ ... ~	---------- - .
kretne ladjice so švigale po te- ja 2004. leta, torej še
sklenila, da b5"bpazovala ta važen pojav-. Za opazoivanje si je izbrala dva kčaja, ki ležita daleč narazen; prvi je bila znana	5“.. .
angleška zvezdama Greenwich Nud; ^ vam’ zelo*7ejka priu. (izg.: Grmič) pn Londonu, dru- Naprodaj je D-5 licenca na gi pa otok: v Tihem oceanu več	prostoru na vzhodni
koma mimo sonca. Zadnjikrat |l“ul
je šla to pot 6. decembra leta'cena Pokhatelastnkaodpo-1882 in bo šla zopet dne 2. juni- dne do 4 popoldne Liberty 6729
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna porotna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzore« papirja in črk.
Dewey-jeva lashum, — Na Dewey-jevi 300 akrov obsegajoči farmi v Pawling, N. Y. je videti na drevesih nabite svarilne napise, kot nam kale gom jd slika "Prehod prefpvedmr Prepovedano je tudi vsako ribarjenje in lov m divjučiuo ter vsak prehod na tem ozemlju. Podpisano je “F, H. Dewey," kur pomeni Frances Mutt Dewey, M je soproga republikanskega predsedniškega kandidata.
Petorčki praznujejo' rojstni dan. — Ar lentinski Diligenti peterčki, ena skupina i med dveh znanih skupin petorčkov na svetu, se zadovoljno smehljajo fotografu, ko jih ic na obisku za njih peti rojstni dan v Buenos Aires slikal. Spredaj so: (od leve na desno) Maria Ester, Maria Fernanda in Maria Chrstina; zadaj pa sta Car,os in Franco.
rsjss. s «	r ir	“
not nearly so frosty on the toes.	.
je oplazil tla njega. Potlej se je Matevž
llllllllllllllllllllllllll
PREKLETA KRI
KOMAM
Karel Mauser
Viiarjev se samo smehlja. “Re — re — resit," posnema Tomaž vršanje padajočega debla.
babo? Kakor ae »podobi, bolko in steklenko žganja.
Naj bodo menci aadovoljni. Navada mora ostati. Pri Ba
Mrkovec od veselja tolie z lantu je tudi Nežika. Pomaga grčevko ob tla.	stresati. Kaj bi s samo fantov-
Dober dan za tem gre Mrkovec pozno ponoči od Vičarja. Že proti bajti je mencal, ko se je nenadoma premislil in
liiiiiiiiiHiM
Petrač je moral pro-
se obrnil nazaj.
sko družbo!. Dolgčas je. Brez dekličev gr« težko.
Slamo sproti vozijo v stog. Da gre vse lepo od rok. To je smeha na skednju. Nežika se
’Tako so Mrkovko položili po- terjal, leg Fonza. Ko je Mrkovec dati. lopatico vrgel nekaj prsti na j “Kot stari,’ krsto, ga je zlomilo, da je zave-kal.
“Ti, Neža ti."
Vse ženske so vekale.
Nazaj grede je šel Mrkovec med Froncem in Nežiko. Ob Froncu Grmačeva Reza, ob Ne-žiki pa Balantov Primož.
‘‘Najmanj eno leto bosta morala čakati, da mater obžalujejo,” so klepetičile ženske.
Potlej so počasi pričele obirati vas.
Kakor Mrkovka ni nič zalegla, dolgčas pri Mrkovcu po njeni smrti je bil pa tak, da so otroci' kar postavali. V izbo kar nihče ni upal stopiti^ Koj so se spomnili na rajnico.
Mrkovec je pozelenel in vsak
je grizel jezo
Mrkovec.
Tudi Vičarjev spet seka. Matevž ga ne bi vzel, ko bi Jeklic tako ne silil. Bal se ga je. Okoli kraja je Jekelšcu to namignil.
“Pojdi no, krotak je, da tak pri zdravi pameti nikoli ni bil.”
Matevž *koj čuti, da Tomaž ni več, kot je biU Dela kot včasih, toda svojeglav je. Oni dan, malo manj, da Matevža ni spravil pod padajočo smreko.
Tomaž in Jernejevčev z Bistrice sta žagala v bregu, ko je prišel Matevž. Vsi delavci so ustavili žaganje, le Tomaž ne.
Naravnost proti Matevž je zasekal smreko.
Jernejevčev je žago pustil in
Naravnost proti Piškotarju. kar naprej smeje. In češe Ne-Tiho leze ob zidu med kopri- žika, se Primož 'tudi. Le kako vami. Naravnost pod kamrino bi se ne, ko je pa Nežika tako okno, kjer spita Matevž in,zala in dobre volje. Mater je
dan bolj vase lezel. Za noben rinil pod breg. Še na mar mu
Francka.
Teiflno je, nad Tržičem so ^oblaki ža dež.
Potlej potrka, da zazvenči šipa.
Ce je doma, se bo oglasil, že zavoljo tega, da bi ujel Fran-
kar nekam prebolela. Sprva je mislila Primožu odreči, toda ko je videla, kako čaka, da bi prišla, kar ni mogla. Povrh vsega so oče kar naprej obljubili. In F/onc tudi.
Saj je rada šla, le zavoljo
Koj
cko. Kdo bo trkal, če ne Koc- ljudi je premišljala, janov.	znal kdo kakšno reči.
“Kdo je?”	j Veselja je bilo dosti. Pari
Matevžev glas. Mrkovec sli- so se našli in besede so kar ši, da je zaškripala postelja. ' naprej deževale.
pogovor ni bil več. Le Tomaža se je tako navadil, da ni mogel živeti brez njega.
ni bilo, da bo Tomaž delal naprej.
Koj, ko je Jernejevčev zginil,
“Matevž!”
Mrkovčev glas je hripav, grozen, kakor da bobni iz jame. Potlej gre Mrkovec mimo Vičarja domov.
Francka ne ve, zakaj ga je poklical, Matevž pa dobro. Vstal bi, pa noče ničesar, fran-cka se obrne in misli na Urbana, kako je včasih vasoval.
ven uie«. lijejo.	------- w
Ce ni Tomaž prišel v vas, je je Tomaž znova zgrabil za seki-
pa Mrkovec odšel k Vižarju. Ni strpel doma, čeprav k Vižarju ni šel rad. Stari se mu je dodobra zameril.
Mrkovec in Tomaž sta zdaj vedno skupaj. Vsak dan sproti Mrkovec vprašuje Vižarjeve-ga, kdo ga je udaril in Tomaž ponavlja Matevževo ime.
“Ma — ma — ma — tevž.” “Prav si povedal.”
Mrkovec je vesel. Ko bi Tomaža ne imel, bi ženo težko prebolel.
Matevž nehote, čuti, da sta se Mrkovec in Tomaž zaklela proti njemu. Obeh se boji in obeh se izogiba. Toda Mrkovec je za njim kakor duh.
Zadnjič sta se srečala v temi. Matevž bi se rad obrnil, toda slutil je, da ga je Mrkovec že spoznal. In ga je.
“Vežeš prekleto kri, vlaču-i gar. Z mačeho se onegaviš. Tvoj oče je ubijal, ti si ubijal. Oče s kolom, ti s soro.”
In gre naprej. Noče čakati. Dovolj mu je, da je zabodel.
Matevž je vsak dan bolj zmeden. V nočeh se ustraši vsakega koraka, ki hrusti čez dvorišče.
Če bi bil Mrkovec.
Ali Tomaž.
ro. Potlej je legel na in strmel čez rob.
Zdaj gre Matevž navkreber. Naravnost proti njemu. Tomaž zamahne z vso silo.
Potlej udari po železni zagozdi. Smreka se nagiba. Pada počasi, leti, veje visijo nazaj.
Pod bregom je kričanje.
Tomaž leži na smreko in gleda ljene oči so kakor krvave.
Vidi Matevža, kako se lovi med odsekanimi vejami, dokler ne telebi v malinovje.
Srekov vrhač dober meter od Tomaž vidi, da obrnil.
Po kolovozu nazaj proti Bregu.
“Hu — hu — dič!”
Prek Tomaževe brade se cedi slina.
Skaljene oči se smehljajo, mirne so, skoraj otroške.
Nasad!
Proso manejo. V Zabrezju i» živahno. Proso je obrodilo, Bogu, in pšena bo dosti, bo kaša. To bodo pele stope v Belejevem mlinu!
Pa so gospodarji kaj deli v
Mlada ljubezen se na nasadih najbolj pokaže. Nič se ne skriva.
Za Nežiko in Primoža pa že tako vsi vedo. Balantova bo, kakor je zdaj Mrkovčeva. Kdo bi si mislil? Pa.je bila že vsa Vižarjeva. Nekateri bi radi načeli pogovor o Tomažu, pa so ga drugi brž obrnili. Zavoljo Nežike. Težko bi ji bilo. In Primožu tudi.
Malo čez enajsto pa je stal Vižarjev pred vrati. Kakor bi padel na skedenj.
Nežika se je kar stresla. Primož je pobledel in se zastrmel v Tomaža. Nihče ni mo-
-AND THE WORST IS YET TO ČOHE ‘-in najhn jfc šele pride
Zabrezje še v jeseni ni, ko delavci že spet sekajo v zvirških gmajnah. Piškotarjev je pritisnil Petrača. Nekaj je bil staremu na dolgu, Matevž je
V Matevža je rinil strah, ki ga ne upa razodeti nikomur. Vendar se po vasi nekaj šušlja.
Vižarjev bi skoraj ubil Piško-tarjevega.
Bogve, če ga ni hotel nalašč.
Vendar na glas ne upa nihče nič reči. Naj Matevž toži, nihče ne more nič dokazati. Pritisne te, da 'si koj v dolgovih.
Mrkovec pa je srečen. Ne more prehvaliti Tomaža, ko prideta skupaj.
Vas Pawling, N. Y. je novi dom v Mihiganu rojenega newyorskega guvernerja Thomas E. Dewey-ja bo postala "Prva vas" t Ameriki, če bo Dewey izvoljen predsednikom Zed. držav. Zupan te vasi, ki šteje 1,500 prebivalcev, je John A. Sheridan (na sliki zgoraj), ki je demokrat pravi, da je "for, Dewey first, last and always.
NOW! An Entirely New
CORDLESS Venetian Blind
With Removable Slats and Tapes That Can Be Quickly Cleaned at Home
•	Removable Slats
•	Automatic Control
•	Guided Slats
•	Always Level
Free Estimates- Choice of Slat Material!
•	Removable Tapes
•	Positive Tilting
•	Slats Seal Tight
•	Concealed Mechanism
RESIDENTIAL - COMMERCIAL INDUSTRIAL
LEVELIFT BLIND (ORP.
3185 West 33rd Street ....
“Manufacturers of CORDLESS Venetian Blinds"
ATlantic 0711
TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS
FRANK'S 6ARA6E
1482 Green Road
South of Mayfield
2646
CARD TABLES


To all dub. lodge, fraternity, grange, society, or other organisation presidents, secretaries, finance committees, reUef commit-tees, trustees, or building committees: it Will pay you to investigate the Cody Card Table plan lor raising $100 cash for your groups within 10 days — ■“ modern card
VETTER CUT GLASS COMPANY
PLATE GLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered
Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc.
Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc.
Mfgd., Repaired and Matched
218 HURON ROAD Near Ontario
CHerry 8090 Factory Prices
AUGUST SPECIAL!
HIGHEST GRADE OUTSIDE WHITE HOUSE PAINT LEAD, ZINC, TITATIUM, LINSEED OIL
_	Geauga, -
and Iike Counties any time; absolutely no obligation. Call or write for appointments or information, — CODY, 1792 E. 100, CLEVELAND 6, O., SW 3614.	^
.....	........,mirn
WANTED TO RENT «-5-6 ROOMS
Apartment or house Adult family of 4 Best of care Will decorate Euclid preferred Please phone IV 4979
gel koj do besede.
Prvi se je znašel Balantov. “Kar naprej, Tomaž. Si na nasad prišel."
Vižarjev se bedasto smehlja
ANY QUANTITY $ j gj per gal.
PORCH and DECK PLIOLWE RUBBER BASE
Gray and TUe Red JQ per gal. ^perqt. HIGHEST GRADE BROWN SHINGLE STAIN—
TCTffr
6201 DENISON AVE	WO. 3077
RAYMOND
WINDOW CO.
ALSCO
ALUMINUM
COMBINATION
WINDOWS
and
DOORS
For Free Estimates
CALL GL. 9005
797 E. 152nd St.
REAR FENDERS
FOR ’37 to ’47 CHEVROLETS 1 FOR ’37 to ’47 OLDSMOBILES ‘
TAILOR-MADE FENDERS! FOR PLYMOUTHS ’40 to ’47
AUTOS CUSTOM-MADE
EXPERT BODY & FENDER REPAIR
;| ? PAINTING - COLOR MATCHING i PROMPT SERVICE
IVANHOE AUTO BODY
'GL. 5256	1000 Ivauhoe

umnim se ni kregati.”
N?žiko je minila vsa dobra
ižarjev se oeaasvu	Nežiko je minila vsa doDra
gleda Nežiko. Mrkovčeva |volja Komaj je čakala, da je
Kwo’/nm'Hnn TIH TORIH- ...	, i t/ „ u; na Ki_
vidi samo brazgotino na Toma- yj‘'"jelo v kraju. Ko bi ne bi-ževi glavi. Roke se ji tresejo. jQ zav0]jo Primoža, bi še k ve-‘INe— ne — ži — ži —_ka”.	ne šla
Tako čudno topel je Toma-( jj]e^na kaša, zabeljena z
DR. J. ETTARI OPENS OFFICE
Most recent of the professional men who have located in
Tako čudno topel je ioma-( ^dlečna kaša, zabeljena z our area is Dr. Joseph A. Etta-Žev glas, da vse zaboli. Se Pri- martinom, ji ni prav nič diša-I rj) o. m., who has opened his moža, ki je prevzel Tomaževo )a Nekajkrat je zajela in pr- office at 10415 St. Clair Ave. ljubezen. Nikoli bi je ne bil, ya odložiia žijc0.
Primož jo je pospremil do doma.
18.
Leto gre h koncu.
Dt. Ettari has helped people suffering from arthritis, pain in joints, loss of movement, sinus, and hayfever. His short
• oinni med Leto gre b !toncu- Snc*a v j wave treatments can bring re-skloni in po- Zabrezju ne manj ka, praznikov i ^ quickiy an(j effectively
„,„u finm |Pa tudi ne' Sa^ se kar vrst!i°'I without drugs, hospitalization, | Stefan in Janez sta mimo. Te- ^ ]ogg q{ time
EscHESfSS
will represent the state In the Mias America pageant in Atlantic City.*• J, 1» P*-*—*—
ko bi bil Tomaž zdrav.
“Si nam prišel pomagat, Tomaž?” se Nežiki zatikajo besede.
Vižarjev še kar
vrati.1 Potlej se Satom m p«- tud;
'a^Je-*re^ tl#B'	!gtefan in 9t‘T°' ^'or loss of time.
Tn ' meii	pežkarji so spravili šibe in na-: G,enville 61g5 is the Doctor’s
Vsi vedo da hoče povedati, brane darove'	' phone number. His hours are
kako je padla smreka	Silvestrovo! Pri Peharcku 3 p. m. to 8 ,, m. dai,y except
“Ma — ma — tevž."	Ibodo Brežani Požaltab aol'ega Friday; Saturday 10 a. m. to 3
S skaljenimi očmi išče po leta- Nemara bo boljši kot na p m Special appointments skednju.	[Bregu.	.	1 may be made.—Advt.
Vsa vas ve, da je Jeklic na Tomaž gleda skoz okno naj	______________
Piškotarjevo željo odpustil To- vas. Vižar ni mislil da bo fan-,-----------
maža.	t* odPU8t tako zadel' Kar ne' bi jo rad zamenjal.
Ni zanesljiv. Lahko bi ko- kaj grebe. Nič ne reče, sarno^ ga spravil v nesrečo.	svojo tišči.
Potlej se Tomaž obme in po- Popoldne gre Tomaž k |kovcu.
Prav, zakaj pa ne?
Kine gre tu«... . Mr-' Nežika šiva pri peči. Precej Mrkovec pa kani rav- aaP™sl 8 o™1’ naJ vzemo T°-"“Matevža sovraži," zine prvi no na Bistrica Eronc ga je rnsžsjjebo,j,S^^sa-Doveraikov. “Neumen je bil, prosil, da bi stopil k Stihu za	tl„hodnličl
da ga je spravil ob delo. Z ne-voljo semenske pšenice. Nekaj (Dalje prihodnjič)
časi odide.



AN ACQUAINTANCE WITH STATE REPRESENTATIVE
GEORGE V. W00DLING
1!
Within The Means of All. . . The
REISS INVALID WALKER
Custom Built to the Patient’« Exact Size and Requirements. With or Without Crutch Attachment, the Reiss Invalid Walker is the Answer to the Prayer of Polio, Arthritis and Semi-Paralysis Victims Who Need Aid to Get Around. Mounted on the Easiest Rolling Wheels Obtainable, the Reiss Invalid Walker is Adjustable and Easily Maneuverable by Child or Adult. For Complete Information, Call or Write
NELSON B. REISS
14319 Alder Ave.	r.	' GLenville 0542
East Cleveland 12, Ohio
Jr
GEORGE V. WOODLING
Born on a farm, Woodling earned his way through college by working as a garage mechanic and machinist. Employment after college by Westinghouse Electric and New York Central Railroad has given Woodling an understanding of the problems of the working man in his goal to enjoy fair working conditions which will provide security for himself, happiness for his family and educational opportunities for his children. In later years as an electrical engineer and attorney. Woodling entered into patent law and has assisted individuals and manufacturers in obtaining patents on ideas that have created jobs for thousands of Cleveland workers.
In addition to his outstanding record as a State Representative, Mr. Woodling is a scientist and mathematician in his own right with over 60 inventions to his credit, a lecturer and trustee at Fenn College, the author of several books and articles, an active worker in young people’s organizations and on frequent Sundays a guest minister in Cleveland Churches. A home owner, Mr. Woodling is married and has two sons attending public schools.
xxxxxxiiiiiiim
PLUMBING and HEATING
Fred A. Fantini, Licensed Master Plumber
•	Remodeling of Kitchens and Bath Rooms
•	Copper Lines Installed • Repair Work A Specialty I-
For Free Estimates Call KE. 2705
ATTENTION LADIES!
Your New Permanent Is An Assured Success Here.
All Work Guaranteed. Monday-Tuesday Special Shampoo and Hair Style—$1.25 Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up	Cold Waves—$10 and up
THE SAFEST WAY FOR WORK OR PLAY The Amazing New
Motor Bicycle
which provides “floating comfort” with a maximum of speed and safety
Dealer
Inquiry
Invited
Safticyc/e
tor	“	^
distributor
MASTER AUTO SERVICE CO.
incorporated
3600 Carnegie Avenue	Cleveland, Ohio
RALPH HOPPERTON
Home: CL. 8252	if Bus.: EX. 3010
HOTEL
ROOMS AVAILABLE!
Singles—$2 up Doubles—$3 up Dining Room and Bar
Free Parking
IMPERIAL HOTEL
E. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU
1931 E. 79th Street GA. 7641
IIIIIIIIC2HUilllUIIUimilllllUC3llllltllllllC3lllll!Hltb$
COMPLETE LANDSCAPE SERVICE
LAWN SPECIALISTS ROTOTILLING - SHRUBS EXPERT PRUNING
PROMPT SERVICE
GENE DELLANNO
SU. 3296 - - - 2455 E. 14 St.
lOPEN NOW...
I ROYAL RADIO
|UL 1-1565	570 East 140th St
Radio Repairing
I Good Selection of Latest Records
= POPULAR . . . CLASSICAL .
I	POLKAS
=	MODEL AIRPLANE
KITS AND SUPPLIES
ŠFULL LINE SLOVENIAN RECORDS!
ARTHRITIS SUFFERERS
PAIN IN Jo’lNTS—LOSS OF MOVEMENT
Short wave treatment fon the relief of arthritis without the use of drugs, hospitalization, or loss of time. Try one treatment and be convinced. Don’t suffer and do nothing!
GL. 6185
DR. J. A. ETTARI
10415 St. Clair
Hr«. 3-R
I
MARIE RKARD BEAUTY SALON
17216 Grove wood Ave.
IV. 0645
PIANO TUNING
EXPERT PIANO TUNING
and
CLEANING REASONABLE
LEN2IE THOMAS
THE PIANO TUNER iMU. 9995 - - 10009 Empire.
ROOFING
New and repair, any type sheet metal work. Slate repair — Gutters — Downspouts. Call us for free estimates.
ROESTER TIN & SHEET METAL WORKS
CH. 8230 or ME. 3544
inanw inuswmsi
SPECIAL THIS WEEK
Large White Eggs Large Brown Eggs
WE WHOLESALE EGGS
CHICKENS
DUCKS
All Kinds of Chicken Feed
(0LLINW00D POULTRY
14801 Saranac Rd. Liberty 3866
GREETINGS
KELLERMAN
grocery store
7033 Euclid Avenue ENdicott 9108
A. ZECHMAN
.•	‘ iL*.-J ‘
LINOLEUM - RUGS
ASPHALT TILE PROMPT SERVICE
J* MElrose 5042
3409 Lorain Ave.

SEASON'S GREETINGS
ERMER L.
WATSON
Business Opportunities
AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS
Call us for appraisals; we have plenty of cash customers
TO BUY OR SELL
CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN
The man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland
Tower Investment Co.
MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG.
..........................................
A. PAUL TINCHER
Handwriting Expert
Expert, All Questions of Forgeries
Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs
Nights—HE. 1622
BODY AND FENDER. REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING
SCHAEFER BODY, INC.
Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025
■I ■! I M H>■ tt*W44***4*4*4-»
FURNACES BOILERS
VACUUM CLEANED AND REPAIRED
NEW FURNACES AND AUTOMATIC CONTROLS
ESTIMATES FREE
All Work Guaranteed
PERSONAL SUPERVISION
AMERICAN HEATING CO.
Frank Fonick
IVanhoe 0669
AL's RADIO SERYICE| 1 upholstery shop
HOME-AUTO I I 18 YEARS EXPERIENCE ;
-;ic-	% I ALL WORK GUARANTEED
RADIO - RECORD^ j
CHANGER
SERVICE
ALL MAKES REPAIRED PROMPT PICK-UP DELIVERY SERVICE
CE. 3089
X 1466 East 109th f tl	CUSTOM BUILT
9	14W>	$ 11 FURNITURE OF DISTINCTION”
6889 __ 6621 Denison
JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste
WALTER F. MEYER
QUALITY JEWELER 12509 SL Clair Avenue
wimwwMwwwasa
EDUCATIONAL	{J
ACQUIRE another language fori personal refinement, Business needs,' travel enjoyment and social distinc-':
"°FRENCH—SPANISH—LATIN Also English for New Americans English for Beginners Conversational English Correction of Foreign Accent Phonetics for New Americans Evening courses; small classes or private lessons; new classes commencing. Trial lesson free. STANDARD SCHOOL OF LANGUAGES 6603 Detroit Ave. (up), Suite 6 Phone ME. 2845
HAROLD’S
REFRIGERATION
SERVICE
Commercial Domestic 49« East 152nd St
IVanhoe 1232
Evenings KE. 4789
BRAKE
SERVICE
Wheel Aligning
ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How
BRAKES & CLUTCHES FOR
INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT
YEAGER
RAYBESTOS
6615
CARNEGIE PHONE ENdicott 9182
• Specialists Since 1920
GUARDIAN BLDG.
MAin 7696
FOR THE SPACE BETWEEN SINK AND CABINETS OR ON ENTIRI KITCHEN OR BATH It Beautiful Colora I Durable Cabinet and Sink Installations
I Furring Above Cabinets I RUBBER FLOOR TILE AT REASONABLE PRICES Samples Free Estimates Prompt Service
J. GREGORY
MI. 8609	9340 Milt
alllllllHIlllllHHlillllllllllllliHlHlliillinill mil...mm
PLASTIC TILE | STEAM HEATING
. PLUMBING.
.. SEWERING ..
•	WATER LINES
•	REPAIRS
•	NEW WORK
•	SEWERS PUT IN
•	PROMPT SERVICE
Results Are Guaranteed CITY or COUNTRY PHONE ANY TIME SK. 8727 UT. 1-0641

h
BILL THE MOVER & SONS
Storage - - Packing Shipping - - Crating
ll
No Job Too Big or Small
ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans
GA. 3312	1203 E. 108th St.

THE EMPIRE PLATING COMPANY
Polishing—Plating—Tinning—J apanning Wm. E. Oberg, President
•800 EVARTS RD.	CEdar 1067