LCTO vr„ ste V. It
kTVoaana, sreaa, 21. fanuaria 1925
PoStnlna pavšallrana
Cena 2 Din
tzha|« ob 4 i|n!f»|.
Stan« mesečno 25-— Din za inozemstvo 40— a neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta it I6/L Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvoi
Ljubljana. Prešernov« »i. it 4 in 54. Telet , it SO.
Podružnici t
Karlbor. Barvarska nI. 1. Cel|e, Aleksandrova e.
Račun pri poitn. čekoT« zavodu iiev. ll.8iA
Ljubljana. 20. januarja.
Destruktivni in negativni elementi »o laliko le izjemoma in samo v izrednih, kratkodobiuh slučajih za človeško družbo sila, ki • tegne na njen razvoj ugodno vplivati. Dolgo časa človeški rod revolucije ne vzdrži iu vztrajnost destruktivnih elementov izzove ob pri trjevanju ljudskih množic običajno baš nasprotni ek-trem njihovih stremljenj. Tudi negativna in destruktivna politika ni dolgotrajne slave. Preveč je v družin vkoreninjeno hrepenenje po miru in redu, naglo nastopi spoznanje, da ni zemeljske sreče in trdnega zadovoljstva brez pozitivnega in konstruktivnega napora.
Ni le tragika SLS kot stranke, da Je po prevratu krenila na pot nr-sracije in negativnosti. Skoda je to predvsem za Slovence, katerim je bila ona vodilna stranka, škoda pa tudi za celotno državo, ker se je na ta način važen del naroda izključeval o I del« na njeni spopolnitvi in izgradbi. Ni tuli dvoma, da [»omenja politika SLS v zadnjih šestih letih velik minus za splošni prerod ljudstva. Ena glavnih nalog cerkvenih organizacij in duhovščaiie po dolgoletni vojni, ki je rodila v vseh slojih podiv:anost in nemoralo, je bila ponovna etična jiovzdiea ljudstva. Mesto tega je {Kilitika SLS vzgajala narod k posurovelosti in državljanski anarhiji.
Ako se danes sloven«ki klerikali-lem z velikim moralnim mačkom čuti pri Usnjenega ob zid, ni temu vzrok le zavoženost in praktična neuspešnost dr. Koroščeve politike, marveč še v mnogo večji meri s|w>znanje popolne katastrofe nemoraličnih in nepoštenih temeljev klerikalnega političnega na uka. To sjtoznanje razjeda vodilne kro;re SLS. In četudi <ra hočejo v svoji pokvarjenosti in bojazni pred kaz nijo za greh, še z raznimi fintami n.i-skirati. je vendar jasno videti, da prodira, morila precej nezavestno tudi v duše mas slovenskega ljud-tva. Kar je mislecih, razbnritih in ppšteniii Slovencev. vsi soglašajo, da tako, kakor se je naše javno in politično življenje razvij-lo zadnjih šest let. ne gre več naprej. Povsod čuješ, da mora biti konec razdiranju, kiec hujskanju, a da se mora zopet obnoviti doba narodnega pozitivizma in idealizma. Videti je neodoljivo hrepenenje našega ljudstva, da pride država in narod po tolikih bridkih preskušnjah čim preje do kon*olidiranih razmer, v katerih se bo mocrlo razmahniti normalno življenje zadovoljnega naroda. Tem večje je to hrejienenje, ker je vsak od nas nestrpno pričakoval dneva narodno osvoboditve kot početka novega, srečnega življenja.
Drug katastrofalen udarec si je ' SLS prizadejala s tem. da se je pred i lastnimi nrist.-iši lazkrinkala kot stran-' ka brez Časti in poštenja, kot družba.1 ki od svojih neštetih prise<r in obljub niti ene ni izpolnila. Potem, ko je ž niimi izvabila iz lahkovernega in d<>-bromMečerra Pulstva volilno kroglice ter osredotočila z izvolit vilo 21 poslancev mnlodanp vsp zaupanje Slovencev na sebe. a tudi vso odgovornost. je SI.S šla in ogoljufala vseh1 10OOO0 svo:ih volileev.
ČNto drnro pozn-Ho ima v sloven ski javnosti .1DS. Četudi se pri volitvah 1023. ni^o [>o=»nvi'n njo slovenske množVp ln poslala v parlament lp enp^a po='anea jp vendarle njena moralna sila nele relativno, ne<ro tndi absolutno m noro jnčja. necro ona SLS. Slovenski demokrati smo stali knkoir £rrar>itpn stebpr sredi najhujšega valnvania in vretTa od prvega dnp .Ti»"npin-?5p. a bri smo tndi nir-ni f>iionir;i. ,IDS. njeni volite-!ji in ni^ni pristaši so bili v slovenski , javnosti e--'i"i, ki «e v«pb šest let na5e (1Hr->Vp dr*?:o r.^omnčrto in ia*ne poti. , Kakršni smo dnnes, taki smo v naci- ' jonplnpm in državnem pogledu b;'i pred leti Marsikdo nam ie že zameril. , da =nn bi'i nen^oeliivi in jekleno trdi v svoii Po'it'k' i1« v «vou taktiki, a m! , ni«mo hotoli biti piti dpmafrocri. niti , Ooortuni-:ti. Rnš zato pa smo v Slove- , ni" samo mi stalno in zanesliivo Pri- j dobivali na mn",i. čpfn-lf ie bil naš boj, trd in smo sP 7n vogali, da ne bo rodii I pre'-o noči zaželipnih sadov. .
Vnema za nacijonnlno in državno stvar.1 globoko dejanska ljubezen do ljudstva in silna volja do dela sta JDS v premnogi j slučaiih omogočili, da je vršila naloge, katere so bili dolžni opravljati drugi. Kar je nepoštena poltika SI S zagrešila in opustila, to je mogla marsikaj popraviti JDS. V liudstvu vse to ni ostalo ncopa-ženo In vedno trdnejše in globlje postaja zaupanje širokih mas v politiko JDS odnosno Narodnega bloka, katerega sestavni del tvoriio demokrati. To vidijo In občutijo naibole tudi vodltelii SLS, ki svojo malodu«nost sicer prikrivajo s frazami in koraižniml besedami, a zaman.
Predsednik boliševiške internacljonale o seljaški internaciionali
DVA DOKUMF.NTARlCNA GOVORA O POPOLNI SOLIDARNOSTI MED KOa MUNISTlCNO IN SE LJ AS KO INTERNACIJONALO.
Beograd, CO januarja, n. Notranje ministrstvo je objavilo nocoj dva dokumenta, ki so ju zaplenili pri Radiču in ki ka-
ternarijnnali, «aj predstavlja ene kmet« ske množice, ki sa nam polrehne ta zmaga ca sveta. Ne jre več ra zeleno inter-
Dan brez dogodkoy v Beogradu
SURMINOVA AVDIJENCA PRI KRALJU. — JUTRI VAŽEN MINISTRSKI SVET Beograd, 20. januarja, p. Današnji dan I Vašemu dopisniku, da doslej še ni govo« je potekel brez važnejših političnih do« ril o akciji z dr. Surminom. godkov. Prccej ministrov je odsotnih. I G. Pašič se jc posvetoval tudi z mini« Predsednik vlade Pašič je razpravljal do« ■ stroma Maksimovičem in Mišo Trifuno« poldne in popoldne z nekaterimi ministri. | vičem. Vaš dopisnik je nocoj vprašal ne« ki se nahajajo v Beogradu. Konference i keg;i radikalnega ministra, prijatelja Lju«
so veljale večinoma resortnim vpraša«, be Jovanoviča, kaj pravi k vestem o nc« žetai (ja med tako zvano kmečka in med j raiijnalo. ki saj« postu-ati stroriii hor-
žuji in vclcpose«'niki, ampak ia prav* rdečo intcrrarijnnalo, ki jo morama ra*-širili po vsem svetu.
Drugi dokument vscbuie govor Radi' čevega prijatelja Dombaja na istem kon« gresu. Tudi Dombaj je poudarjal popol* no istovetnost med kmečko in delavsko internacionalo in pozival na skupen boj mestnega delavstva in kmečkega prehi« valstva proti obstoječemu družabnemu redu.
njem.	I sog'asjih v vladi. Minister je izjavil, da komunistično internacijcnalo ni rrzlike,
Od 6. do 8. ure zvečer je bil na dvoru j so vesti o nekaki krizi v vladi, posebno ampak da sta zasnovani obe organizaciji trgovinski minister dr. Šurmin, ki ie po«; pa o nesog'asjih med r"dikaii in samo« j ca ;R|j podlagi
tem konferiral z g. Pašičem. Dr. Šurmin [ stojnimi demokrati »proste izmišljotine«, j prvj dokument vsebuje govo!* predsed-je izjavil nocoj novinarjem o svoji avdi«! Kar se tiče dr. Surmina je izvedel vpra« j njka Kominlerne Zinovjeva na prvem jenci pri kra'iu, da sc vladar posebno za« j sani nVnister za stvar šj e Cakrnt, ko le kongresu kmečke intemacijonale. Po tem nima za letošnjo svetovno razstavo v čital dr. Šurminovo izjavo v listih. C».' avtentičnem besedilu je izjavil Zinovjev
šurmin doslej svo:e zadeve v n-inistr« ,ned drugim: cV komunistični internaci. skem svetu sp oh še ni nikdar omenil. I jcnali se kažejo nove mofi in strnje. Tn Ker se za jutri pričakuje povratek mi. je nnva generacija komunistov, ki jo mi nistra dr. Žerjava in Pribičeviča v Bco« bratsko pozdravljamo v komunistični in-grad, je za popoMne sklicana seja mini« ' strskega sveta, na kateri pride na razgo« vor tudi izjava ministra dr. Surmina v časopisju. Seveda bi mogla ta debata imeti pos'edice edino !c za g. Surmina in nikogar drugega.
Parizu. P.oročal mu je tudi o svojih re« smrtnih zadevah, potem pa je razložil minister vladarju svoje pog'ede na po« litičen položaj. Cede svojega stališča v vladi je bil dr. Šurmin zelo rezerviran in ni hotel podati nikake izjave.
Tekom popo'dncva ie konferiral pred« sednik vlade Pašič tudi z ministrom dr. Drinkovičcm. Blokaški listi pišejo, da nastopa dr. Surmin z dr. Drinkovičem. Minister dr. Drinkovič je izjavil nocoj
Radičevske volilne parole
POVSODI PROTI •rnpnve.EM.f — 7A HRVATSKO 7A'ED*"rr>. ZA KOMU NISTE IN ZA PRF.PFLUHA. — PROTI SPAHU IN DAVIDOVIČU. — RADI
ČEVCI PRIPRAVLJAJO NEREDE PRI VOLITVAr? Zagreb. 20. januarja, r. Zadnje dni so se vršila med Hrvatsko zajednico (Lor-
Senat se upira Mussolinihi
ODKLANJA OD VLADE ZAHTEVANA IZREDNA POOBLASTILA. — ZAHTEVE EKSTRF.MNIII FAŠISTOV.
jkovičevo stranko) in na svobodi se na-hajajočimi vodilnimi krogi bivše HRSS pogajanja o volilnem nastopu radičcvcev za slučaj da bodo radičevske skrinjice odstranjene. Vašemu dop:sniku je uspelo si dobiti sledeče avtentične informaciie o rezultatih teli poga anj, ki so baje sankcionirani tudi od Radiča.
Za slučaj, da bi vlada radičevske Uste razveljavila naj predsedniki volilnih komisij, ki so pristaši HRSS ali HZ (in teh je po zaslugi drja Mačka na Hrvatskem precej veliko) Radičevih skrinj:c ne odstranijo ter volitve sprovedeio. kakor da bi liste ne bile razveljavljene. Ako bi oblasti Radičeve skrinjice odvzele, naj predsedniki volitev sploh ne izvedejo ter proti event. Intervcnci i oblasti protestirajo. Kjer je mogoče, naj se v takih primerih skušajo volitve preprečiti tudi z neredi.
V	onih krajih, v katerih bi bilo nemogoče zabraniti ljudstvu Izvršitev volilne pravice naj se Radičevl pristaši držijo sledečih navodil:
V	nobenem hrvatskem kraju, kjer kandidirajo dav:dovičevcl pristaši HRSS ne smejo voliti Davidovičeve liste, ki jo HRSS smatra za srbsko ter za sovražno »hrvatskim interesom.*
V	nobenem hrvatskem aH slovenskem kraju pristaši HRSS ne smejo voliti po-povske (klerikalne) liste.
V	Bosni e radičevcem zabranlena Usta dtja Spaha, v Dalmaciji pa poleg Davidovičeve tudi zeml.ioradniikc in posebno ostro še Drinkovlča, ki je kakor znano pri zadnjih volitvah bil izvoljen z glasovi HRSS, pa je sedaj proglašen za »izdajalca«.
V	onih hrvatskih krajih kjer je postavila Hrvatska zajednica svojo listo, imajo pristaši HRSS kompaktno glasovati za
Rim, 20. januarja, v. Italijanski listi javljajo, da se bo italijanska zbornica sestn'a nnjbrže v prvi polovici fehruarja, da razpravlja o proračunu za finančno le« to 1925.—26. Nato bo zbornica razprav« lja'a tudi o predlagani reformi tiskovnih predpisov.
»Giorna'e dTtalia« doznava, da bosta nameravani zakonski načrt o tainih kor«
rad!čevci glasujejo za manjš'nsko listo(!) V Sloveniji je proglašena lista g. Prepe- ! poraciiah ter o pooblastilih, ki jih zahte. lulia za »bratsko listo., za katero bi naj Va vlada za izpremenitev raznih zakonov, šli »vsi pravi republikanci«..^ V okrajih na'etc|a prj SL.natu na velik odpor. Mus-
senatu
razlto komunističnih list pa. kolikor vc-
velik govor, v katerem bo utemeljeval lz» premcmho taktike ter obra7'o?.il. iz kak« šnih raz'oqov se je zopet odločil za re« zim močne roke.
Znani voditelj ekstremnih fašistov Fa» rinacci je imel včeraj v Jakinu govor, v katerem je zahteval, naj vlada odpust: vse one uradnike, ki ne služijo fašizmu. Nadalje je zahteval, naj vlada stavi pod kontrolo gotove italijanske banke, ki so v zvezi z najhujšimi sovražn:ki Itnlilc pri čeli ofenzivo proti italijanski valutL
mo nikjer ni. Op. ur.) a ne kandid:ra nobena »prijateljska stranka* naj bi radl-čevci oddali glasove tej listi.
Za vsa okrožja, k er ni »prijateljskih i f .	. ,, .„.
,. ,	. ...	... London, 20. tanuaria. z. V ameriški
list* velja popolna abstinenca pristašev . ..... ,
. javnosti se ie poiavil moccn odpor proti
v 1'	. . . . . .	sk'epom pariške finančne konference. Po«
Kakor se zatrune bodo ta	navodila , 1 1 ..	, ... . ,. .
,	...	,,,,,-c sebno senzacijo jc vzbudil čianek bivše«
/azposbna vsem organizacijam	HUSS. |	1
Zagrebški sklep je v znatni meri dcpla-
siran, ker ie znano da je med tern nastal v vrstah pristašev HRSS velik preokret ter se mnoge bivše r.dič^v ke organizacije prlkliučuieio Narodnemu bi ku. Sklepi HRSS in I IZ, ki se nanašajo na volilna nas;lstva pa gotovo ne bodo mogli biti izvršeni, ker bodo oblasti poskrbele, da se volitve izvedejo v popolnem redu in miru.
TRED ODLOČITVIJO DANSKEGA STOLA.
Zagreb. 20. januarja, n
Ameriški odpor proti pariškim skepom
OPOZICIJA V SENATU. — NAPADI NA HUGIIESA IN KELLOGA.
XVasliin"ton, 20. januarja, s. Državni sekiPtar Hughes je danes izjavil, da se v pogodbi, ki :e bila podpisana na finaiid-ni konferenci v Parizu, ne nalaga Ameriki nikaka zakonita ali moralična obveznost iu da ostaja Amerika v vseh obveznostih glede evropskih zadev ravuo tako [irosta kot dosedaj.
Berlin, 20. janu-rja, v. Newyor5ki d> pi«nik »Vossische Zeitung« javlja, da se zdi. da je predsednik Coolidge pri finančnemu sporazumu z zavezniki zadel na težkofe kot svoječasno predsednik \Vilson. l"|>or se sedaj jfijavlja pri »ne-pomirljivih« v republikanski stnnki. Be-
ga londonskega ameriškega vclcposlani« ka llarvcva v dnevniku «\Vashington Post*, v katerem označuic Ilarvcv pari« ške dogovore kot ostudno pogodbo, v kateri so hi'e Zedin-ene države od ev« ropsklh diplomatov ukanicne in vnovič zap'etene v evropske boje. Treba ie na vsak način najti izhod iz tega. čeprav ie za predsednika Coolidaea iako težko, odkloniti te pogodbe, ker bi moral že v
nap-ej desauvirati bodočega državnega
tajnika Ke'logga, ki ga izbral sain za | publikai >-ki senator Johnson je v sobo-llcghesovcga naslednika in ki je zasto«||0 v senatu stavil predlog, da se zadeva ..... .. . ^ 2 P«' Ameriko na pariški konferenci. i izroči zunanjemu od!>oru. Značilen je čla-napetostjo pričakujejo jutr.šnje od'očilve , f|arvcvev napad je v prvi vrsti naper. i nek ki „|, avl>i uvodoma .Washing-banskega stola o sklepu zagrebškega jen proti Kelloggu. ki ie baje prekoračil ton Tost« in ki zastepa te/o, da je treba
cn<lnat« clnlo nl/t<la f^n lAOiraan • \1oXlr a	i • .	. _	i .» !	#	#
f>ariški »p.irazum predložiti senatu v ratifikacijo. List je mnenja, da so ameriški zastopniki »opet enkrat nasedli evropskim diplomatom. Amerika je priMa cdo g'asovi, da bodo Kc'logg in osta e na ta način zopet v zvezo z zmešnjavami novo imenovane osebe odstopili šc pred j v Evropi, nastopom svojh novih služb.
sodnega stola glede radičevcev dr. Mačka svn-.c instriikcre. pri čemur pa ga ie kril in tovarišev. V Beogradu in v Zagrebu Coolidge. Ameriški politični krogi radi se je govorilo, da bo bnnskl stol objavil tc,,a dvomijo, da bo senat odobril pred« svoj odlok že danes, kar se pa ni z:odilo. se(|nikova imenovanja in sc pojavljalo Odločitev bo objavljena iutri Banski stol je imel dane« le izredno sejo. PpInSno uvprjpnie je, <1a bo banski s'nl razveljavil sklep prvoinstančnega sodišča.
RA-DIČEVSKI NAPAD NA CRG2NIKE.
Beograd, 20. januarja, r. Notranje ministrstvo :e danes zjutiaj prejelo iz Vin-kovcev brzojavko, da je bila dne IS. januarja orožniška patrulja pri lietkovcih iz zased« napadeiia. ko je iskala skrite
Odmevi Luthrove vladne izjave
KOMUNISTIČNI KRAV ALI V PARLAMENTU. — NEZAUPANJE SREDNJIH STRANK. - DFBATA O VLADNI DEKLARACIJI.
to listo. V narodno mešanih okrajih naj i preiskava.
Berlin. 20. Icnuarja. z. Po vladn: izjavi, kt jo ie desnica sprejela z velikim odo-puške pri radičevcih. Vodi se energična bravan.iem, centrum, demokrati in socija-
Razsnlo zemljoradnl&ke siranke
Mala anianta
Beograd 20. januarja, p. Tz raznih okrajev v katerih kandidira zcnvjorad«
listi pa z vso rezervo, so komunisti povzročili velike nemire. ?.e pred pričetkom govora drJavncga kancelarja so komunisti kl'cali: »Amnestija, amnestija!* Ko je dr. Lutbcr v lepih besedah hvalil po-litko dosedanjega državnega kancelarja dr. Marxa, so ga komunistčni poslanci
Beegrail, 20. januarja, p. Blokaški lisli so javili, da je med Jugoslavijo in Češkoslovaško nastal spor radi postopanja	prekin ali: »Zakaj ste pa njegovo vlado proti boljsevikom, posebno v borbi proti	strmoglavili?* Neinir se je ponovil, ko je niška stranka, prihajajo vesti, ki kažejo, Radiču. Nocoj se je vaš dopisnik dalj ča- državni kancclar izjavil, da bo prizade-da bo ob vo itvah tudi ta stranka likvidi« sa razgovarjal s češkoslovaški poslani	vanje nove vlade usmerjeno edinole v rana. Podpirala je Radičn in k!erika'ce in kom g. Šebo, ki je vesli o nekem sporu	stvarnem delovanju za korist domovine. ec s tem končno zamerila srl skemu sc« v Mnli anbinti najmlločneise demantiral.	Državni kancclar dr. Lutlicr je z ozirom ljaku. Zlasti iz valjevskega okruga. kier O Inošaji mol članicami Male ant >n!e so	na te trajne medklice postal vidno nervo-kandidira strankin predsednik \ oja La« najprisrčnej5|, re-lni sestanek bo me«=eca	zen ter je samo Izjavil, da stvarnega dela zič. poročajo o popolnem razsulu stran« marca v Bukarešti, filede našesa stališča	ne bodo mogli preprečili s kiičaniem. Ta kc, tako da je tudi usoda Laziča samega | napram boljšpvikom se Češkoslovaška	izjava je pri dcsnici povzročila živahno zapečatena. Najbolj se jc pokopal z dej« I strogo drži stališča, da imajo država Ma-j odobravanje. Ko je predsednik l.oebe po-stvom, da si je v času, ko najhujše kri« ie antanie napram boljše viko m popolno-	svaril komuniste s tem, da |ih bo poklical či na korupcijo, sam iz neznanih virov ma proste roke. Naše postopanje j"e po-	k redu, so se končno pomirili. Scle po iz-sezidal novo, lepo in vc'iko pos'opjc. V pnlnnma n- 5a notranja stvar, v katero se	javi vlade so ponovno pričeli kričati:
nacionalcl pripravljeni sprejeti predlog, da se odobrava vladna iz ava. Po njegovem mnenju je stalnost vlade ogrožena, dokler bodo socialni demokrati imeli vpliv na vodstvo poslov v Prusiji.
Berlin, 20. januarja, s. Časopisje levice |e sptejelo novi kabinet z izrazitim re-zaiipanjem. Splošno prevladuje mišljenje, da si vlada ni upala izjaviti, kaj pravzaprav hoče. O novem finančnem min:stru Scliricbenu se govori, dd jc vitez malteškega reda in da jc kot tak piiscgel pruskemu kral u. Bil je vedno nasprotnik republike. Minister za gospodarstvi* Neu-liaus je svoj čas odklonil prisego na republiko. Usti levice računajo s tem, da 5« v vladi šest nemških nacionalcev, da je torej večina kabineta desničarska.
RUMUNSKI MINISTRI V London, 20. januarja, sv.
Bosni bosta izvoljena kvečjemu dva zem« lioradnika. Splošno vlada prepričanje, da se — kakor toliko drugih strančic — tu« di zcmljoradniki letos zadnjič udeležuje«
Češkoslovaška prav nič ne vtika. VOLILNI ATENTAT.
, vrgli doslej neznani ljudje bombo v hi-(S svo.io grdo demagogijo ter zaslep« ^ g0, kjer je prenočeval poslanec jugorio-ljcno podporo separatistom jc izgubila venske mi*timanske organizacije lladži-zcm'joradniška stranka vsako upraviče« , kadič. Hadžikadič se nahaja v Tuzli
»Amnestija! Ven s političnimi jetniki!*
Berlin, 20. januarja, sv. Državni zbor je danes pričel debato o vladni izjavi. 20. januarja, n. V Tuzli so Predložen je bil socialdemokratski pred-
LONDONU.
Rumnn»kl
finančni minister Bratianu je včeraj dospel aemkaj. da uredi gotova vprašanja vojnih dolgov. V njegovem spremstvu se nahaja predsednik romunske narodne banke Orowolti. V prihodnjih dneh pričakujejo trgovinskega ministra Constan-tinesca in druge vodilne osebnosti ru-
log, ki izreka vladi nezaupanje. Komu- ' munsketra trnspodarskega življenja, nistična frakcija je predložila predlog, ki pravi, da državna vlada ne vživa zaupanja državnega zbora. Nemški nacionalci,
nje za svoj obstoi. Degradirala sc je v agitaciji. Bomba se je razletela ln raihl-1 nemška ljudska stranka, centrmn. havar-
običajno beograjsko podružnico k erikal« ne stranke in lovi tako tudi v Sloveniji napredne vo'i'ce za — k!erika'no politi« ko. Kdor voli g. Puclja, voli klerikalce. Op. ured.).
SPREMEMBA V VODSTVU GRŠKE ZUNANJE POLITIKE.
Atene. 20. januarja. Namesto zunanjega ministra Rusova, ki je odstopil, je ministrski predsednik Nikflakopulos prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. Narodna akunUiu a* sestane dauea.
ska ljudstva stranka in gospodarska zveza so predlagali dnevni red sledeče vsebine: »Državni zbor odobrava izjavo državne vlade*.
Kot prvi je rovorll soclalnodemnkratič-
la nekaj aip na oknih in okvire, ranila pa ni nikogar.
POGAJANJA MED MADŽARSKO IN JUGOSLAVIJO.
Renrrad, 2» januarja, p. Nocoj je ni poslanec Ureiltchcid. ki le Iziavil. da dospel » Beotrmd predsednik madžarske j njc«ova stranka ne more Imeti napram i1 delegacij« \Vndianer. Jugostovenska in vladi nobenega zaupanja, dokler ta ne j 70 935 do 71.185, Pariz 3832 do 3S48, P t* madžarska delegacija bosta odslej Inten-j bo Izpolnila obljub, ki |ih vsebuje včeraj- ga 2129 do 2139, dinarji 1147 do 1153. zivno nadaljevali pogajanja za sklenitev šnja vladna Izjava. Sedanjo vlado je tre- j PRAGA: Beograd 54.625, Rim 14075. trgovinske pogodbe med obema drža- j ba smatrati kot etapo na povratku k mo- Pari* 184, New York 33.90, Curiii 654.75.
narhijl. DrugI govornik, nemški naclona- BERLIN: Beograd 6 82, Milan 17 32, tee (fol \Vestarp, je Ujavll, da so neiniki Praga 12^8, New-Vork 4.195, Curih 8U35.
SO. januarja: Cl*RIIT: Beograd 8 40. New-York 518.75 London 24 79, Pariz 28 05, Milan 2145, Praga 15.00. Budimpešta 0.007175, Bukarešta 2.71, Sofija 3.75. Dunaj 0.0H73i5.
DUNAJ: Beograd 1155 do 1149. Bu. dimpešta 98 10 do 98 90, Bukarešta 378 do 380. Milan 2929 do 2941, New-York
Svarilo Vatikana že dospelo?
KARAKTERISTIČEN DOPIS LJUBLJANSKEGA ŠKOFA JEGLIČA
•JUTRU«.
LJubljana, 20. januarja. TVod nekaj dnevi smo poročali o Intervenciji naše vlade pri Sv. StoIH proti zlorabi vere in cerkve v politične ■vrhe s strani velikega dela katoliške duhovščine. Jugoslovenska vlada je
radi verjeli, da njegov popravek vsebuje obljubo za bodočnost.
Prvič se oglaša ljubljanski cerkveni pastir v »Jutru* ter preko našega lista daje izjave, ki morajo biti mero-dajne za vse duhovnike njegove ško-
storila svoj korak ne le v interesu jfije. Precejšen del naših župnikov in
države, temveč tudi v interesu Cerkve. To jo pnpeška SUiiica tu Ji hvaležno priznala tor je papežev zunanji minister kardinal Gasparri izjavil, da p'i-pež kot vrhovni poglavar katoliške cerkve nikakor ne odobrava, da sprav-Ija (»olitikujoča duhovščina katoliško cerkev in njene vernike v konflikte z aa rodno in državno idejo.
Izgleda, da so medtem Iz Vatikana došll že gotovi migljaji jugcsloven-
kaplanov ge je dosedaj izpostavljal v cerkvi in v svojem duhovniškem poklicu -za klerikalno stranko pod pritiskom iz Ljubljane. Sedaj škof pro-glačn svobodo [»olitičnega prepričanja tudi slovenskega duhovnika ter na sicer mil a vendar ja?en način obsoja zlorabo cerkve m vere za klerikalno stranko.
Kakor vse kaže, »o to prva znamenja. da je imela intervencij jugo*lo-
»kemu episkopatu. Dano« smo prejrli j venske vlade pri papeški stolici uspth od ljubljanskega go«p. škofa dopis, ki j Kmalu bomo videli, ali je preokret, skuša odkloniti odgovornost gosp. katerega znaki se kažejo v Škofovem' g]edal:šča. Občinski "svetnik Ošbk
nega litra vina 20 par, kavarnarjl pa povprečni pavšal iz zadnjih dveh let
Občinski dolgovi znašalo celotno 8.857.822 Din. Postavka za nabavo učil in knjig za revne otroke se Je znižala za 20 odst. ter znaša 80.000 Din Socialisti so se zavzemali za povišanje, vendar je bil njihov predlog zavrnjen, ker se ie v zadniih dveh letih nabavilo že mnogo učil. tako da potreba ni več tako nujna. Profesor Favai je sprožil tudi vprašanje šolske higijene ter predlagal, da se nastavijo posebni šolski zdravniki, k! naj po dvakrat letno preiščejo vse šolske otroke. Predlog ie bil izročen odseku.
V poglavju »Znanost in prosveta« se le zvišala postavka za študi sko knjižnico in za podpore raznim društvom. Daljša debata sc je razvila o narodnem gledališču. Dr. Miihleisen je predlagal naj se uvedejo tudi nemške predstave, pri čemur so mu pridno sekundirali socialisti. Občinski svetn!k Stabej c kritikoval gledališke predstave ter izjavil, da leži tud:
Klerikalni volilni shod v celjskem Nar. domu
Celje, 19. januarja.
Kdo bi se čudil, da je bilo na zborovanju precej ljudi, ko je vendsr i« ves teden deloval za shod po Savinjski do lini ves klerikalni aparat. K ljub tenm pa »e je udeležilo shoda več nevolilcev, žensk in otrok, kakor pa resnih moi. ki se zavedajo, kam je spravi'« našo državo, vse narodno in gospodarsko življenje. a tudi slovenski ugled politika 2! brezzobnih klerikalnih tigrov. Vsi mež-narji, kaplani in župniki so že ves teden pripovedovali svojemu vernemn ljudstvu, da l>o v nedeljo nastopi! rešitelj vere in slovenstva.
vsaj en mandat, in seveda Radičevs rt.
sta, ki pa a strahom čaka ni vladino odločitev. Udeiežbo ceni dopisnik na 80.000; 40.000 g'asov daje SLS. 20.000 ps Nerodnemu bloku. Za ljubljansko • no« vomeško okrožje presoja dopisnik, da dobe količnik SLS, Narodni blok in g. Prepcluh, g. Puclju prisoja največ 3000 glasov, pa tudi osfaic iiste ostanejo brez zastopstva. Udeležbo ceni na 00.000, od kojih bi SLS po njegovi ccnitvi imela dobiti 30.000, Narodni blok 15.000, Pre. peiuli 50u0 glasov. Dopisnik računa z go« tovostjo, da bo Prcpeluhova lista neovi« rano dopuščena, ker so na njej samo Slovcnci. Vederemo.
-f Potico režejo. Cs bodo liste HRSS razveljavljene, se raduje »Slovenec« v
posebnem sporočilu, bo za Slovenijo go» Na shodu se je divje hn^kaln proti Sr- j tov0 izc|flna paroli, da raoičevski volilci bom ter proti narodni krvi vzbujalo naj- j giasujej0 za SLS, v Bosni pa za dr. Spa. mžje instinkte navzočih po«lušalcev. Sr- j ln v Vojvodini naravno za Davidovi.
bi so po mnenjii dr. Korošca koruptni. o"! požro vse. nazaj pa re dajo ničesar.
Jegliča za zločinsko politiko velikega dela slovenske duhovščine. Škofov dopis je v obliki popravka, ki cr:i sicer no Sti
110 v ven
L „,-t V	t 0on" > 'taro lajno o zemeljskem ra «.
tem velik vzrok sedanjega propadanja j ko ho J„v,arta,a ^ siover.iii neomejeno
SLS ter mogla po svoji volji rezati kr>?h
je
pismu. Iskreno mišljen ali ne. Po- | mnenja, da Je mariborsko gledališče rod „„„„.,.„„, ,	n.
zdrtrlli'? hi «1 It vieea rea u inte- a •• ,	. ■	. s Ovenskemu uran iištvu. (Vi pobesnel h
^^..r,®*..?..-'808* Wta V lnte i^injmil razmeram, obsojeno na smrt., ■	5„ np mofe ka,	p ifa.
Odkar je odiel g.Nt.CIČ iz Maribora gle- kovati kakor ,a ^„jo yge ^ Pe
klerikalni netaktno
resu države in cerkve.
no škofove izjave. Škof dr. Jtvitf po-, biti nagli in energični. d,1 se še pravo- , Vse dosedanie davščine ostanejo nelz-mlaria, ;la se njegova palača ni spre j časno prepreči nadaljnje zlo. Obrat | premen ene Izvzemši doklade na rentni-mcnila v volilno taborišče SI.? in da 1 slovenske duhovščine v državno Mvvr, | nah, ki se zviša od 65 na iOO odstotkov.
on ne vodi klerikalne norita'-i ie. Tudi odklanja o'•če razširjeno mlSPcrK <1-je SLS pV-eova stranka in odločno zanika, da bi bila dolžnost duhovnikov. da grtvlo v cerkvi in izven nje v boj za SLS.
Škofovo pismo pozdravljamo kot prvo. lastovko. Zato danes ne b"mo preiskovali, koliko je nn izjavi gosi>. Jegliča resnice za preteklost, ker bi
ki zastopajo vi,a da in stranke Narodnega bloka, bi bil tudi za interese Slovenije od naivažnejšegn pomena.
Mi «mo napram besedam g. *kofa sicer neverni Tomaži, toda morda r"? ■»memo upati, da bo v ljubljanski škofiji zmagala zdrava pamet in da St.rossmaveriev duh v«al za trenutek obsenči "kofij.-ko palačo slovenske prest oliee?
Obletnica Leninove smrt?
V pondeljek 21. januarja 10-24 je preminul v Moskvi Vladimir Iljič Lenin. rdeči car. kakor ga je rado na-zivalo rusko ljudstvo, mož žele?ne volje in smelega duha. genijalen interpre-tor Marsovih in F.ngelsovih zakonov o preureditvi družabnega življenja na principih kolektivizma, veliki grnbar trhlega, z duhom modernega časa v protislovju stoječega ruskega earizma, inieijator krvave ruske revolucije in duševni oče vseli povojnih socijalnili pokretov, zmeil in zablod. Dane« praznujejo komunisti obletnico njegove smrti. Zgodovina človeštva zabeleži 'o ime z rdf»č:'mi črkami v znak, da je bi! Iljič na miselnem obzorju sodobnikov krvava zvezda - repatica, ozna-njnjoča nepopisno trpljenje ljudskih mas na križeve-in potu v fantastično carstvo svobode, enakosti in bratstva, o katerem so zaman sanjali že prvi kristiani.
Zal pa Leninov soei;alni eksperiment nikakor no odtehta ogromnih moralnih in gmotnih žrtev, ki jih je zahtevala ruska revolucija. Pred milijoni človeških življenj, pred porušeno zgradbo tisočletnega kulturnega snovanja. pred nepopisnimi mukami, ki jih je moral prenašati ruski narod, «e nehote skloni človeška misel v nedo-iimljivo«t. kako ie mogla usoda tako brezobzirno udariti prostrano zemljo in njeno ljudstvo samo zato. da pridejo noge tja, kjer je bila prej glava.
Lenin je oznanjal mir in spravo. Množice so šle za niim v opojni nadi, da jih vodi iz trpi jen ia v svobodo, enakost in bratstvo. Olol>oko v psihologiji mas je skrito plemenito čustvo pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Lenin je znal zanetiti to čustvo in je
nikoli ne bo niti v grobu, niti v zemlji, kjer so mogočni tega sveta mumificirani in halzamirnni, da jih ne morejo razjedati črvi, slabi, ponižani in razžaljeni p3 morajo dati svoje meso golazni. Rdeči car je pregnal iz groba belega, orel na državni zastavi c povesli peroti in se umaknil srpu s kladivom počez, himna »Bože carja hrani« jc utihnila pred »Internaclo-nalo., ruski tniižik pa orje svojo zemlio in briše potno čelo, kakor jo je oral od pamtiveka. Danes je stopil v Leninov mavzolej in sne! svojo kučmo, da se na ukaz od zgnraj pokloni spominu Vladimira llji-ča nekronanega carja, kakor se je klali al na povelje krnnanltn carjem Nikolajem, Petrom in Pavlom...
Mariborski občinski svet
Maribor, 20. januarja.
Na nocojšnji seji je mariborski občinski svet razpravljal o proračunu za leto 1925. Prvotno je izkazovl proračun, ki so ga sestavili že meseca avgusta p. I., 8,104.941 Din potrebščin ter 7,915.818.50 Din kritja: torej 189.122.50 Din primanjkljaja. Finančni odsek je nekatere postavke spremenil, tako da izkazuje sedaj proračun 235.724 Din primanjkljaja.
V imenu finančnega odseka je poročal občinski svetnik dr. Jerovšek, ki Je v svojem poročilu naglašal, da obč. svet ne sme nalagati občanom novih bremen. V interesu mestnega gospodarstva je, da se Izhaja z razpoložljivimi sredstvi. Seveda bi bile potrebne mnoge investicije.
a vendar
vsem razumljivo vlači v umazano vsakdanjo politiko c»'o nosilec krone. Fno Je za vsacega narodnega in državno čutečega človeka Visno- s klerikalci, kakor so da se s tem olajša preračunavanje. dasljpn ,roji ideologiji in po izbiri sredstev je finančni erekt zelo minimalen. Zvišajo v dosego svoj:h ciljev danes, ni mogoča se daije klavni<ke pristojbine in prKtnJ- rnI)Pna prizanesljivost. Ti pobesneli fari-bine v mesinem kopališču. Na predlog rp;; hrez vsakega višjega čustva za do-odseka se ustavi vsem vojašnicam Izvoz j stojnost in pošteno«! pa tudi ne bodo fekalij, ker ne plačilicio tozadevnih pri- m0g]j nikdar več dobiti državnega krmi-
la v svoie roke. Kdor torej cepi napredne vr«te s tem. da agitira za brer.po-
stojhin. Razen tega se vloži tožba zoper vojni erar radi zvišanja najemnine. Uprav
niku mestne imovine se naroča, da revi- > membne stranči^e da pomaga indirekt-dira najemnine vseli mestnih poslopij, no na zagriznejšemu sovražniku naše
Kjer doslej naiemnina še ni povišana, naj se poviša v smislu obstoječih predpisov.
Po sprejetju proračuna se Je nadaljevala ta na seja.
domovine klerikalcem. Cel.iski volilni j shod je jasno pokazal, da so slovenski j kleiikalel v gotovem oziru še hujši ka kor veleizdajalsk! radičevei.
da, ker jc delegat bunievsko « šokačko stranke v Zagrebu dobil brco. Tako se torej opoziciiski gospodje veselijo raz« veljavljenja Radičcvih iist kakor naviha. ni pobje po pustih postnih dneh kolača s cvcbami. Da jim nc bi šel za zobe!
-(- Volilne račke, ki jih davidovičevska cPravda« sproti izpušča sredi svojih dol« gih kolon, prevzema ».Slovcnec« po tele« fonu za rcicne gosi in paradira s svoji« mi scnzacion«!nimi poročili. Za kratek čas se je n. pr. v pondeljek reporterju »Pravde« zazdelo vredno intervjuvirati neimenovanega radika'skcga malkonten« ta, ki ga jc giavni odbor postavil na dil« co, in spočelo sc je poročilo o razkolu med radikali, o osnovanju nove radikal, ske frakcije in kariieri Ljube Jovanoviča. ki si ga izključeni zgagarji samovoljno postavljajo za voditelja in obenem ški« li jo k Nastasu Petroviču. «Slovencc-> ima poseben okus za takšne vsakdan c špiže, a kar je važnejše, nicgovi bralci imajo pa tudi dober apetit, da jih zvesto prebav Ijajo.
Portret starega prevaranta slovenskega ljudstva
(Poslalo nam od «S!ov er.čevega« sotrudnik? ^
Po sveisi
—	Zarota Ircev proti st^Iešketmi bro-dovju. V Londonu te bi'.a aietiranib 6 Ircev, ki eo nameravali izvršiti ate"tat na angleško vojno mornarico. Med njitni je pet moških in ena tens'<a Pri njih so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da so pripravljali zaroto že dalj časa. Prilastili so si baje na nezakonit način tudi tajne načrte aduiiralitete, pri čemur »o jiin pomagali nekaferi arzenalski uradniki. Nameri zarote je bil. provoci-rati v Angliji protiirske odredbe, ki bi ^e potem izrabile v narodnem intere»\ Irske.
—	Herrlot In Krasin. Francoski ministrski predsednik llerriot je v pondeljek sprejel sorjet. poslanika Krasina in pa pri tej priliki najprej opozoril, da je sovjetska vlada v politiki akreditacije nosnega poslanika v Pnrlzti obljubila, da se
Bolgarov ter o <porazih» Francozov, An- ne bo vmešavala v notranje zadeve Fran-gležev, Amerikancev in drugih. Škofov j cija. Nato je razpravljal i njim o name-list je lagal vsak dan na debelo in sle-1 ravanih pogajanjih za likvidacijo ruskih -f- Klerikalna morala v Sloveniji in parii slovensko javnost, dokler ni ljud- dolgov in odločno izjavil, da Francija ni-drugod je seveda povsod enaka, samo da S|v0 na gvoje i„g(ne oči videlo, kako se ti v eni tnčki ne bo odnehala od svo;:h mora!« slovenskih klerikalcev uprav slu« je zru.sjja črvlva in gnila Avstrija. Škofov ' upravičenih zahtev. Za sovjetsko vlado
leta 1914.
leta 1925.
Politične beležke
Zveza kultnrnih društev
V četrtek, dne 22. t. m. ob 20. uri sc vrši predavanje prof. Dolžan« »O pra« človeku« v Dobrovi pri Brcžicah. ne v Dobravi, kakor je stalo vsled tiskovno napake v včerajšnji številki.
a treba je računati s splošnim gospodar- j ž' za vz8!ed drugim. Tako zdaj dalmatin.1 |isl prefl sedanjimi voiilvami lem bolj H bilo jako umestno, ako poda uradno skiin položajem, ki govori odločno proti' ski Pu.čkaii (vulgo popovci in po naše kle brezvestno laže, ker kolovodje SLS. vedo. Izjavo o vprašanm dolgov, da se tako
vsaki nadaljnl obremenitvi davkopiače-! nkalci) T svoie,n splitskem »Jadranu«
valcev. Z razmetavanjem občinskega dc- : priporočajo vollkcm. kar so »voditelji _______________________________________
nurja se n.kakor ne sine iskati pril ub- slovenskega naroda pr.porocih svojim , obračun. Baš pisava »Slovenca* vsakemu Ijenosti pri musali in jim takoiekoč vsi-! jJut!cm»- Le vzemite vse. kar vam radi. | Slovencu veleva, da naj se še prBvočaa-ljevati denar tain, kjer ga nihče ne zalite- i ka!l d,ljo- na volltvah Pa pokažite, da | no re5i tigrovske družbe. Kdor tega ne va. Mestna podjetja še niso na tako trd- Prez,n,te rad,ki' sko korupcijo!... Tako bo sjorti, naj si s.lm pripj;se, ako bo
prekovati v me«, s katerim ie odsekal ni podlagi, da bi krila lastne potrebe, ker posvečeni moralisti navajajo svoje ver. čari'm 11 glavo. Ni pa mogel odsekati j se v minulih letih ni gledalo na to, da bi °,ke k P^varantsknn zlocinonv vo.rcc
s tigri vred pogubljen. Tigri so doigrali In tigrovski režim se nikdar več ne po-
drngili zmaievih glav. ki imajo svoje postala dobičkanosna in je prevladovalo "ai sc hccmcrsko smoii okrog poedinih ; vrne> pa naj j^0f0V T0:i|uj pamflet sedaj
...	.	.	w.	. '	.	..	.	...	.	__f-ll' tArtPV 1/ in. mer.; L''I i IT f«r\ n 11 r* f S na 1 .	. _
globoke korenine v človeški naravi. In tako je obrnil kolo družabnega živ. Ijenja snmo v nasprotno smer. Tisti.
načelo, da je občina doplačevala. Zelo neracionalno se je postopalo z delavstvom. Samo pri stavbenem uradu ie na-
ki so bili pred revolncivi zgfirni. so ' stavljenih mnogo preveč dclavccv, ki sta-
faktorjev, kjer meni kaj Izmolcdovatl n račun hlinicnega nacionalnega prepriča« nja, pri volitvah pa naj le sune kroglico v skrinjo defetistov. Ugotavljamo seve« da le to jczu;tsko perfidnost, saj je dru«
zdaj spodai in narobe. Ali to so zopet ; nejo občino letno 1.040.000 Din. Vsako de-	111
samo poe-linei. Mase so ostale tam. I lo mora odgovarjati plačilu in narobe. I jasno- da 0 k"kcm. korump.ranju kjer so bile. Niibova n«<>dn se ni niti Mestni delavci so najboljše plačani, dasi a'' kupovanju vohlccv od strani režima za las spremenila. f> mnžik prod re- | sc ne more trditi, da so tudi ua,boljši Eovora, pa čc si slovenski m dalma«
vohieiio ni hotel plačevati davkov, ga ie tepla kozaška naga 'ka. če se je delavec branil proti delodajal-u . bnr-žiritt, so ga zanrli in spremili v Sibirijo carski hiriči. ZiUtj stoji nad obema sovjetski birič..
Apostolu enakosti In bratstva so postavili sredi Moskve krasen mavzolej, dovršeno delo moderne tehnike. Mužika zabllcjo v leseno krsto in ga polože na vaškem pokopališču k večnemu počitku, kjer pokrije njegov spomin zelena Irnva. Letrnnvo truplo je balzamirano In stoji v kovinasti rakvl na visokem katafalkn vsem na ogled. Danes prihajajo v mavzolej pod Krernlicm množice romarjev. Deputaclle Industri skega deiavslva, kmet skega ljudstva, uradništva in vojaštva. Vlada |c razpisala danes natečaj za naj-
delavci.
Hlače mestnega uslužbenstva ostanejo neizpremenjene. Pač pa sc Izdatki za šolstvo znižajo za 10 odst. Vendar pa je v ta namen votiranili povprečno 28 odst. več kot lani.
V	generalni debati se je oglasil občinski svetnik Baliun, ki je v obširnem govoru naglašal, da v proračunu nc najde ničesar novega. Najpotrebnejše Investicije niso upoštevane. Zavrača očitek poročevalca, da bi bilo zaposlenih preveč dclavcev, ter se zavzema zato, da občina zaposli vse brezposelne dclavce v mestnem območju. Prenizka se mu zdi postavka za socialne namene, kot šolsko in ubožno kuhinjo, prispevke za učila, za obleko revnih učcnccv itd.
V	istem smislu sta govorila tudi še so-
lepšl spomenik Leninu, ki bo sta! na Kra- ciallsta Ošlak in prof. Pavai. Nemec Pirl-sni ploščadi. Slovesno praznovanie oblet- . mer je odobraval stališče finančnega od-nice Leninove smrti bo trajalo ves teden.: seka ter priporočal kar največje štedenje. 3n.non de'cgalov se pokloni njegovim ma-i Pri mestnih podjetjih naj se nastavi po-nom. Dnevno poseli mavzolej 4000 dele-' seben kontrolor, ki bo nadzoroval denar-galov. Vsa gledališča, klubi, kino in dru- j ni promet Tozadevni predlog se odda v ge propagandislične ustanove so moblllzl- | odsek In pride po zaključku proračunske rane. ves sovjetski In komunistični aparat j debate v razpravo, dcluie že mesece ln mesece, da spravi na j Občinski svet je nato prešel k obrsv-nnge čltn večje množice ljudstva, da pro- i r.avi posameznih postavk. Slroški Za Javnosti in z lažmi dvignil« obupno raz-slavl obletnico Leninove smrti s pompom j vzdrževanje vojašnic so bili rcduciranl na , pololenja volilccv SLS. Priznali moramo,
da ja «Slovenec> mojster v prevarnnlskfh
tinski klerikalci še toliko želijo p.izarcnia s političnim in nacionalnim prepričanjem.
da je njihova ura že odbila in da jih ta- pomiri javno mnenie v Franriii. ka za njihovo brezvestnost le iei končni | — Preložitev teži'čn angleš" e mornarice v vzhodno vodovje. Kakor porrča »Evening Standard«, namerava Anglija preložiti težišče svojega vojnega brodov-■a iz Severnega moria v vzhodno vodovje in so bili tozadevni načrti že predloženi admiraliteti v aprobacijo. Irgradnn vojne Inke v Singaponi in izg^adnia drugih bredovnih oporišč predstavlja !e del nov'h tak,'čnih mornariških ukrepov. V vzhodni Indiji, na Kitajskem in v Sredozemskem mor ju na ha :a joče «e vorie ladje !»odo zaporedoma poklicane v domovino. t-amkaj preurejene in deloma nadomeščene z novimi ladjami. Med drogom bo vzbodno-indifsko hrndov.ie s*edi leto<niega leta n'ačeno s tremi na;motler-neišiml in najhitrejšimi križarkaml, od katerih dve še nista dograjeni. — Prodaja tvernlcs za knih »Har>«nef
še tako pretirava in tnie.
-{- Klerikalna smola. K!crik»!ci si sa« mostoine demokrate zamišljajo v vlogi takšnih kujonov, kakor so jih sami igra« li po Markovem protokolu in vselej, ka« dar jim je i o z« vladne drobtinc. Sveto« zarja Pribičevičn mečejo iz kabineta in »žrtvujejo« na ljubo kakšni izmišljeni »radikalski struii«, kakor so včasih Siimi bili deležni v'adnegi nogometa; zadovo«
-f SUIot volilni pandlel. Škofov lisi ,,ni ge pa tudi z «vržcnjem, g,mei,a
»Slovenec* je zadnji «as nehal bili dnev-j vilderja. ki naj bi po želji »Slovenčevih. ^ , • „ . „ . .,
no glasilo, iz ktderega bi mogla slovenska spovednikov prevzel »vse 6rehe samo« i^^..? Du"a?u-	dnnatska
javnost zajemali svoje delne informacije; bojnih demokratov,. Tod. stvar je taka ^iika soc,r,!no - demokratska tvomica o domaČih in svetovnih dogodkih. <S!o-	j___:____l:l Ta kruh »ITammerbrntwerke«. p>-erde pr 1-
0 domačih in svelovnili dogodkih. »Slovenec* izhaja sedaj kot volilni pamflel, čigar malone vse vesli služijo samo volilni gonji za SLS. Vse brzojavke »Slovenca* na prvi In drugi strani so posvečene temu opravilu. Zalo im*jo nad svojo lažnivo in večinoma izmišljeno vsebino volilno-tntarske naslove, kakor: »Teror bre* meje*. »Vlada v krizi*, rllumbtig z nacijonalnim blokom*, cFI-asko Tašičevega protiruskega bloka*, »Protizakonit pritisk velikih županov*, »Nov manever vlad« proti Radičevcemt, »Kralj nezadovoljen s P. P. rež:mom».
in časi tisti, da o »krivdah in grehih« ni< ma soditi nihče drugi kakor volilci. Dr« žavnemu podtajniku Viidcrju se zatorej z žrtvovanjem nič ne mudi. kakor se tudi Svetozar Prihičcvič nc boii codgovorno« sti za vladni poraz pri volitvah«. Ha, še ponosen ic nanjo, dasi mu jo imputirajo samo naši klcrikalci. Kajti Svetozar Pri« bičevič pozna staro smolo naših kicrikal« cev: kar preklinjajo, je blagoslovljeno, kar razvezujejo, se še trdneje zaveže.
-j- Volilna prerokovanja. V nekem sa« rajevsketn listu Čitamo dopis iz S'ove« f nijc, ki kaže prccej informiranosti in ki '
»Kriza v P.-P vladi*, »Močna struja med ga v času, ko sa v obče ugiba o izidu radikali proti SDS.*. »R- zkol med radi- j volitev in delijo stave, radi zanimivosti knli*, »Finsko samoslojnlh demokrnlov v j v izvlečku priobču.icmo. Dopis veli pred«
Beogradu*. Te nn«love brzojavnih vesli smo pobrali samo iz zadnjih dveh številk »Slovenca*. Ze oni sami zadostno dokazujejo »višino* klerikalne šurnalislike*, ki misli, da bo s sistemoličnim vnrnnjem
i it sliafem, kakršnega nI bil deležen no-; najnujnejša popravila, ker vojaški erar ben pokojni ruski car. In če bi sc IIJIČ pri | noče piačati primerne na emnlne.
pogledu na vse te kraljevske ceremonije zdramil \t večnega sna, mar b! se mu ne bvllo Is ust v run ude, da enakosti nI ln
Pobiranje dinarskega davka na ponosni obisk costiln In kavarn se pavšalira. Gostilničar 11 olačajo od vsakega proda-
vsem. da v mariborsko « celjskem okrož« ju tekmujeta privzaprav le Narodni blok in SLS. Listama dr. Ravniki fpsevdora« dikii) in Bože Markoviči (NSS) pripi« suje le nagijiv značaj in ju uvriči med klerikalne »I lilfstmppe«, ki so si jih
preme p"-
hodnje dni v roke sVipn'ne, ob«to'eče fz ivstri:sl ih in inozemskih Interesentov, ki prevzamejo ne samo f)0od«totkoe ikcij »ocijalistične stranke, jtmpik tndl !0 odstotkov, k! jih In Imela v rokah Bo-«Iova barka fTTn!on-Bj»nk). Iz upravnega »veta tT«fop'io re Samo zastopniki soc!-jalno - demol ratsl;? «'ranke. ampak tudi nredsednik Bosel. Sicer se v obratu ne izvrže nobere irprememhe. »1'ammer-brofvrerVe« kri!e;,a oko'! 40 odstotkov krušnega konzuma na ntip*1'«. Razen votrve v Schn-e^hatn in Flor!d=dnrfu imr»jo še 21 ve'ik;h reVjeen na Punsin, tako da ie dohjivljanje knnznirentota deloma de^entraltTirano. V podietj"h je zaposlenih nad 2000 dolivcev in nameščencev. Novo la«»nistvo ho vod'T0 pod-;etV po Strogo trgovkih načelh in se izogibalo v«*kega vmeiavfin'a v noli':,to.
— Politični nemiri na triverrl v Neaplju. Na nntventl v Neap'j'i ie p-i^lo 15. t. m. do httd'h pretepov med fi5i«to^«ki-
manirah; saj ee Je spominjamo kako jemlje nihče resno. Nemški listi pripisu, vnelo in ognjevito je med vojno fabrlcl- ja dopisnik, da dobi 3500 glasov. Re«ni ra! v svoji redakciji vojna poročila o p« sta po dopisnikovem mnenju sodili« oaafaha Nemcev. Madiarov. Turkov la I stična lista dr, Koruaa, ki ji pripisuje
klerikalci znali pridobiti, di os'ibe Na« mj jn onor.ie<!onain:mi posl-n«!. fTniver-rodni blok. Listi llirtner in Pucelj ne 7, j, hi'a radi tega z« nedoločen čas
»sprta. Kakor poroča »Oinma'e d' Ita-lia«, so karabinerH zasedli vse d'hode, stotniia pehoto pa ia t*la postavljena v bližini poslopja.
-JUTRO. St. 17
3
Sreda 20. L 1925
Dvojni roparski umor v Vidmu pri Krškem
MORILEC ARETIRAN CEZ MESEC DNI V ZAGREBU. — ZAGONETNI JOŽE
JUNAK IZ LIKE.
V Vrblnski vasi pri Vidmu je živel Stari grobar Jpkob Verdeli srečno življenje s svojo ženo Marijo. Prihranil si je toliko, da je postavil na stare dni malo hišico in uredil posestvo, na katerem se je ha vil z mlekarstvom. Ker so ga imeli okoličani jako radi, je imel mnogo odjemalcev.
Zagonetni Joža.
Da sf olajša posel je vzel Verdelj v ftlšo mladeniča, ki mu je pomagal pri raznašanju mleka. Mladenič je bil jako priden in si je naglo pridobil simpatije obeh zakoncev, tako, da sta se odločila, da. mu po smrti prepustna posestvo pod pogojem, da ostane pri njih in se bavi za gospodarstvo ln njuno vzdrževanje. Mladeniča sta klicala za Jožeta, dočim za njegov priimek nikdo ni vedel. Govorilo se je, da je prišel iz Rajhenburga, k er je bil zaposlen v kamnolomu. Tako je šlo naprej do 12 decembra preteklega leta, ko se je zgodil strašen zločin, o katerem smo svoiečasno že poročali
Tega dne so ostali namreč vsi Verde-ljevi odjemalci brez mleka. Ljudem se je zdelo to čudno, ker so vedeli, da je bil starec točen. Zato so začeli spraševati za njim. Ko so prišli do njegove hiše, so
našli okna in vrata zaprta, ln <z hiše se ni na klice nihče javil. Tudi o Jožetu ni bilo nobenega sledu. Stvar je bila prijavljena policiji, ki je odredila obširno preiskavo in ugotovila sledeče:
Dva do tri tedne poprej je Jože nagovarjal Verdelja in njegovo ženo, naj kupita še eno kravo, da bi se posel povečal. Starček se je dai pregovoriti. Dvignil je že iz Mestne hranilnice v Krškem 4000 Din, vendar do kupčije ni prišlo. Drugi dan, ko sta izginila zakonca, pa je Jože vzel eno kravo in jo od vedel na se ein v Krško. Ponuial jo je mesarjem. Neki mesar mu je dal za njo 250 Din are, drugi dan pa je prišel po njo v Vrbinsko vas in hotel plačati ostalo vsoto. V hiši je naše! samo Jožeta. Ko pa mu je Jože povedal. da gospodarja ni doma, se je mesar premislil in zahteval povračilo are. Ker se je mesarju zdela stvar sumljiva, je zadevo naznanil tudi na županstvu. Drugi dan je priše! župan osebno in našel na Verdeljevih vratih napis: »Jaz sem junak iz Like in se nikogar ne bojim. Stari in stara sta odšla v toplice in se nikdar ne vrneta * Zupan je o tem takoj ob-
strašna slika.
Vse pohištvo je bilo prevrnjeno in razmetano. Postelnina je bila okrvavljena, po zldovju in tleh polno krvi. Verdelja in žene pa ni bilo nikjer, istotako tudi ne Jožeta. Bilo e takoj jasno, da je zločinec najbrže vrgel svoji žrtvi v Savo.
Ko je bil zločin odkrit, so se nekateri spomnili, da je Jožeta pred dvema dne« voma posetila njegova žena. ki je pri« spe'a iz Karlovca in odnesla iz hiše pre« cej obleke in perila. Vcrdeljeva hiša je bila namreč popolnoma oplenjena. Zašle« dovanje mori'ca jj bilo močno otežko« ceno, ker nihče ni vedel za njegov pri« imek. Bil je poznan kot Martin Prpič, Joža Klasič in Josip Masič. Čez nekaj dni. ko se je misTo. da je izginil brez sledu, pa je poslal Joža iz Zagreba v Rajhenburg dve pismi nekemu tovarišu.
trale g. Finžgar, je natančno obrazložil razna stanovska vprašanja. Poja snil je tovarišem težko stališče, ki ga imamo ravno v sedanjih časih, ko slišimo pri direkcijah za vsako še tako malo zahtevo: »Nema kredita*. Dolžnost nas vseh je, da vztrajamo tn ne klonemo, ker tudi železničarjem v Jugoslaviji pridejo boljši časi, posobnu če bodo tako stanovsko zavedni, kakor so ravno tovariši v Mariboru.
Velik požar v Gornji Bistrci ob Pohorju
V pondeDek okoli 11. TKino*! je iz bruhni! v Rohijevi pilnrni v Gor. B'-ftriej ob Poborin. kjer se izdelujejo tudi ledeni zaboj'ki. na dosedaj še nepoln,snien način ogeni. ki se je v kratkem časti razvil v strašen po*ar. Ne-vnrro<if je bila izredno velika. Na krni nesreče so prihitele požarne hrambe iz skatVrim^jedelalvkamnolcTmu" Krna« j Strice. Pekrn. L?mhit?a. Studencev. Iu nato pa je zopet zabrisal vse sledi in Kamniee in tndi iz Maribora. Oasi'i-1 je bilo vse poizvedovanje za njim brez'*« neumorno delali, vendar pa ni?o uspeha. Tudi zagrebška policija ie vodila Ml! kos silnemu požant. Sredi_ reševal-preiskavo. istotako zaman, dok'er ni pri« šel končno v Zagreb poslovodja kamno« loma v Rajhenburgu. Ta je na cesti spo« znal skrivnostnega Jožeta in doredil nje« govo aretaciio.
JOŽE HERCEG.
Ugotovilo se je. da je Joža identičen z Josipom I Icrcegom, starim 29 let, mc« hanikom iz Karlovca. Ilerceg je priznal, da je umoril in oropal Verde'ja in nie« govo ženo in trupli zakopal za hišo. l*o daljšem obotavljanju je končno tudi pri« znal. da je tudi njegova žena vedela za zločin in odnaša'a stvari iz hiše. Umor je izvrši! s sekiro, s katero ie v spaniu
rih del iim je zmanikalo vode. ki >o io morali končno napelinti po 000 m dn!<ji cevi iz Rotmori^veg^a potoka. Ker ie bila «ituneiin kritična, je prišlo v torek oh 4. zjutraj še H00 vojakov iz Maril>ora. ki so pomnim!! razmetali gnroče hlode in de^ke in tuli sjeer "ri srasilnih delili r*o silnih navorih se ie ga«i!pom in voi.akom končno posrečilo reširi vsa i ob ee«t> stoieče stanr> vanje tpmr>?niofra čnva:a, b'ev in ko!-rdeo. Mariborska požarna liramba j?e io vreila ?e'e vče»-ai ob 11. dopollre domov, l astnik pilarne 'e Drago Kohi. hi jo je dni v na'nm cT.nsnj tndutriii*
V bližini sela je grič »Sant Martin*, na katerem je bil — tako pravi pravljica — svojf-čalno samostan zagrebških bratov. Bratje so imeli v zvoniku zvonove, ki so imeli tako močan glas, da jih je bilo slišati celo na Turško... A Turek ni ime! smisla za milo doneče glasove teh ljubkih zvonov, pa je pri-drl v Prekmurje, da zruši samostan ter si osvoji zvonove. Bratje pa. ki .-o slutili pretečio nevarnost, so spustili vse cerkvene in samostanske vredno sti z zvonovi vred v glohok vodnjak. In še sedaj se na božično noč čujf ubrano podzemeljsko zvonenje . . .
Tako ljubka pripovedka, na kate-i bazira znamenita ckspedicija. ki se je izvršila dne 14. jnnunria. 15 mož. ob oroženih s krampi in lopatami, je p<>-srnmiio odkorakalo proti goricam na Sant Martin. Njim na Mu jP *<>1 sam i gospod žnpan s «voj'm bivšim pnhnf-jnikom Cjoerekom, bivšim županom; moža si sicer nista ravno prijatelja, ker je prvi izpodnesel drugemu županski stolček, toda za to pod'etip sta se vendar sporazumela. In začeli so ko-| pati zemljo, da poiščejo vodnink. v | katerem se nahaja veliki zaklad. Dobili seveda niso niti vodnjaka, niti j zgodovinskih samostanskih zvonov, ki i so jih nameravali obesiti v sedanjo cerkev. P« trudapolnem iskanju so se morali vrniti brez vsakega nsoeha. Morebiti so bili premalo vztrami. Eden izmed udeležencev ekspediei;e se ie celo Izrazil: »fit^ri o*če ni videl vek-ših nemnkov. na i dne* <amo Kobil jčn-no ide gledat.* Ta jo ie izmed vseh članov ekspedicije gotovo še najbolje prv»odil.
Tako ie končala slavna el-er>edie!:a nre'-mnrst.-ih Ribni".anov. Kje bodo se la i vzeli zvonove, o tem bom še poročal.
zakoncema presekal glavi. Ker se mu ni in vstoi il v družbo kot davni zadrug posrečilo, da proda starčevo kravo, je nik Pjlama ie bila zavarovana za tri vzel onih 4000 Din, ki jih je dvignil mili''n»o dinarev. Sknle le ni mogoče Verdeli iz hranilnice, da kupi novo kravo. | preceniti, vendar pa je naravnr.st Po Hercegovem priznan ju so orožniki j rvrromna in morda celo večja, kakor v Vidmu odredili izkopavanje na Verde« zavarovalnina.
lievem dvorišču in v resnici našli 6 me«	——---—
t rov za hišo zakopani trup'i Verdelia	/\ nrol/mnrtI/š!l
in nicgove žene. Sekire, s katero sta bi«	V nreumUPKifl
la umoriena, pa še sedaj niso naši.	Ribn*Čdnill
Zagrehška policija je aretirala sedaj
tudi I lercegovo ženo, ki io je naš'a dne	Kranjska iina svojo Ribnico in Rib-
19. januarja v Ktr'ovcu. Dines. dne 21.	ničane. Štajerska svoj Lemberg in
t. m. se izvrši v Vidmu ogled na licu me«	1-embe ržane. najnovejši de! naše ožje
sta, pri katerem bo navzoč tudi morilec	domovine Prekmurje pa svoje Kobilje Ilerceg. | in Kobiličane. Zgodbe in dovtipl na
Jakob Verdelj in niegova žena sta hi'a	rovaš Rjhničanov in I emberžanov s«>
stara 5° let. Žena je bi'a doma iz Tu'i«	sicer večinoma plod hudomušnosti in
Kino ..Ljuliljansiil dnor"
Teleton 730.
Danes 2?. t. m. nearekSc.io zadnii dan
grandijo/nega filma
Predstave ob «., V, G., '/,8 in 9. uri.
Posebno opozarjamo na izhoruo sestavljene godbene toike. m *	_
tega članka. Končno prosim gospoda, ki igra vlogo »preddvorskih staršev* ter no zna niti stvarno razpravljati, da se nam javi s ponim imenom. — A. Inkret. (Uredništvo drage volje potrju;e, da g. Inkret ni v nobeni zvezi z našim dopi« som s podpisom cEden resnicoljubnih faranov*).	%
KRANJ. Občni zbor Narodnega dom*, v Kranju se vrši danes v sredo ob pol 9. uri zvečer v Narodni kavarni.	168
BOH. BISTRICA. V ncdeijo dopoldne se je vršil v Prosvetnem domu tigrovski volilni shod. Udeležba nikakor ni bila tako sijajna kakor sta se nadejala go« vornika dr. Natlačen in kaplan Jalcn. Na shodu je bilo nekaj fanatičnih privržen« cev stranke ljudskih s'cparjcv, par ko« munistov, naprednjakov in tudi ženskih »firbccv* ni manjkalo. Dr. Natačcn je naiprej napovedal konec samostojnežev, nato pa do kosti obral republikanca Pre« pehiha in Murna, češ da nista prava re« puh'ikanca. Močno je objokal usodo Se«
vestil orožnike, ki so potem s silo vdrli Ija na Hrvatskem, on pa iz celjske oko« najraiivosti dočim je našle lnia zgod-
Verdcljevo hišo, kjer se jim je nudila l lice. Otrok nista imela.
Mariborski železničarji
Maribor, 20. januarja.
Udniženje jugoslovenskih narodnih železničarjev, podružnica Maribor, je imela v nedeljo v mali dvorani Narodnega doma 12. redni občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Ker je bil predsednik Ivan Škerjanc kmalu po lanski izvolitvi premeščen, je vodil do občnega zbora podružnico prvi podpredsednik Hinko Kefer. ki je |>o običajnih formalnostih orisal delovanje podružnice v pretečenem letu. podal smernice za bodoče leto ter opozarjal zl.osti na razdrapanost železničarjev, ki imajo samo v Slo veni ij nič manj kot 1-1 or^a.nizaeji. Izrazil je upanje, da nam beleče leto število organizacij zmanjša, kajti č;rn se železničarji znajdejo vsi v eni l>oini falangi, bodo oni gospodarji in si bodo tudi hrez velikih bo:ev znali zboljšati svoi položaj. Pozval je vse na delo za boljšo bodočnost železničarjev.
Tajniško poročilo je bilo obširno in stvarno ter je popolnoma odgovarjalo resnosti de'ovan;a strokovne onratii-za^ije. ki je. čeravno je v Mariboru samo sedež podrnžnice, vendar lepo število članov 805 in to od na>višjega uradnika do zadnjega delavca. Blagaj-
niško poročilo nas je posebno zanima lo. ker ugotavlja [»ožrtvovalnost narodnih železničarjev tudi na kulturnem poliu. Glasbenemu društvu »Dra va* je bilo na podpornim izplačanih 4000 Din. Podpor najpotrebnejšim fo vnrišem pa je bilo izplačanih prekr 3000 Din. Razven teca poklanjajo n.i-rodni železničarji iz svojih skromnih sredstev vsakemu preminulemu tovariš« še venec. Da ima društvo « j»n8i-lianii-m dele<ratov na razne strokovne
ba n Ko! iličanih gola istinn Dopodita se je eamieč dne 14. januarja letošnjega leta
Kob;,ičani so porušili staro In moč no razpok.ano cerkev, ki je bila tako slaba, da sj sp mora! žp pred eerkvi'o priporočiti cerkvenemu patronu svetemu Martinu za pomoč v sili in srečno zadnio uro. ako sj hotel stopiti v njo. »Samo zvonik je še trden. Na nieirfl je treba samo novo streho ter ea na novo pobeliti.* tako so namreč ukreniM vaški možie. Po velikem tru du in mnocjh denarnih žrtvab s0 v
Dopisi
BARJE. V nedeljo sta ime'a pri Mo« karju dr. Stanovnik in Tcrscglav shod. | dastega Radiča in njegovih gardistov. Na katerega sc je udeležilo okoli 40 prista« j povedal ie dvoboj Narodnemu bloku, šev raznih strank. Klerikalci so vabili na Seveda ni pozabil obdolžiti ministra dr. shod Z vabili v zaprtih kuvertah. Na« I terjava, češ da je on kriv gospodarske« prednjaki so se seveda u<leleži'i pogreba j propada Slovenije tcr"Prcvi<!no zamol« pokojnega Barjana. dočim so šli klcri« ( da Štirje tigrovski ministri n;so n»« kalci ra:e na shod in opljuvali s tcin pravili niti najmanjše stvari v korist so« star barjanski običaj. Govornika sta se venskega l udstva. Farhal je tudi vol;,ce 7ivzemaln za politikujočo duhovščino in z avtonomijo in obljubljal znižmje dav« se spravila zlasti na gerenta c. Turka, j kov, ako bodo vo'i!i SLS, kar pa mu sc« Po niuncm mnenju so vse vlade dobre, veda ni nihče verjel. Za n'im jc nastopil le naša jc za nič. šc'e naš pristaš je mo« kap'an J:i'en ter pogreva' izvaiania pred« ral pojasniti, da je storil g. Turk za govornika. Prorokoval je, da se bo ti« Bariane v enem tednu več. kakor vsi g-0vska menežarija z dne 8. februarja k!erika'ci. ko so bili na magistratu. Ko pomnožila za par novih tigrov, česar pa so nazadnje k'erika'ci hotc'i izvo'iti nc« mu seveda ne verjame noben pameten kak odbor devetih članov, so prišli samo člevek. Roliinjci nismo več tako zasicp« do številke 5. Kdo pa so pri nas k'cri« |jeni, da bi nasedali k!erikn'nim demago« I kflci? Naibolj vnet ic nekdo, pred ka«|gijjim. Predobro se namreč spominjamo, terim ie mora'a bežati celo lastna mati, j ja klerikaci od zadnjih skupščinskih vo« drugače pa so fik • fakarji. bivši vneti |jtev n;so izpolnili niti ene svoje obljube.
samostojneži. Celo bivši preilscdnik SKS se pridno giblie med njimi. O drugih o priliki kaj več.
MOZIRJE. Preteklo nedeljo je bil pri Goltniku vo ilni shod Narodnega Mo« ka, na katerem je govoril srezki kandi«
konference v Beograd ogromne stro- ' resnje; (»oiiravili cerkev v toliko, da ške. je samo ob «rt»i razumljivo. Od je zi I in omet pod siril o čistilo in iz-kod dobiva podružnica svo:a sredstva, j popolnjevalo (>a se bo še prihodnje nam bo razumljivo, ako povemo, daj leto.
ima podružnica samo 5 odstotkov čl.l- Toda kje vzeti nove zvonovp? Obnov, ki so zaostali « članarino. To je čanj *e že se laj brani'o plnčnti o bner-res vzorna diseinlina. V na jlei^ein j jene iim vsote zn |>opravo
cerkve,
redu in slogi je bil izvoljen nov odbor j zvonovi pa so jako drag-j. Pametni s predsednikom 1'inkom KeferVm. | vaški očet ie pa so sj znali pomagali Občni zhor je še sklenil dajati pol- iz. te zagate na sledeči bistroumni napore bratskemu narodno . železničar- čiij:
skemn glasbenemu društvu «Drava*, j-;-—-
in sicer pobere v to svrho od vsakega ; ^J	Plffft 11 fll
člana na leto dvakrat po 5 dinarjev. Tako znajo «amo naroilno zavedni že lezničarji podpirati svoje kulturno društvo. ki zasluži tudi od maril>orskili narodnih krogov največje podpore.
Predsednik r>okra.i;o-ke organizacije U.INZ iz Ljubljane kot delegat cen
je najl« li-i in vimlur naj-rpiirjii »troj za ro lb no in obrt. — N»d ines'ni ilfti za tsp stro p s?.,
J G01EC. LIU3LJAN \
palača Liuhhan ke kreditne banke.
ST. VID NAD LJUBLJANO. Prosvet« dat Janko Lesničar. Shoda so se v prav ni oi.'sek St. Vid « Dravlje ie postal pod lepem števi'u ude'cžili kmetje iz mozir« novim vodstvom izredno de'aven. V pc« ske okoliške občine in iz Nazarja. Mir« tih tednih smo imeli kar tri predstave: na in stvarna izvajanja govornika so na« • Kakršen gospod tak s'uga» in pa dva« : pravila na zhorovalce najboljši vtis. Ka« krat «Go'goto», ki ie bi'a naiboliša pred« , žc se, da se bodo narodni g'asovi napram stava na našem odru. Opazi i smo mno« * vo"tvarn 'e^a 1°23. krepko pomnožili, go novih lgra'ccv začetnikov, ki so brez ROGATEC. Tudi naš trg se probuja. iz:cme izvrstno rešili svoje vloge. Iznc* Ce'o ne-nškutarii hoče:o igrati pri volit« nadila nas ie spretna uporaba kulis. V , vah vlogo. Za kandidata se je postavil izberi snovi, v razde!ievaniu vlog, nači« tuka:šnji trgovski pomočnik Pcpčck Hcr« nu prcdva:ania in kratkih prcs'c<!kih, v lisg, ki je do'go vrsto let zastonj trga! katerih s'cdc predstave, se kaže spretna hlače po šo'skih klopeh in sc ni naučil roka režiserja brata Bitenca. V nei'e'io niti to'iko, da bi vedel, kateri narodno« nastopijo igralci s »Pohujšanjem v do'ini sti pripada. Rad bi prišel do pos'anskih šentf orjanski*. Brat Ritcnc jc pritegnil j dijet, česar mu niti ne zamerimo, ker zopet nekaj novih igra'ccv in jim zc'o , jc znano, da njegov oče slabo p'ačuje srečno razde'il vloge, tako da predstava svoje nastavljcncc, a časi so dragi. Toda ne bo zaosta!a'a za preišniimi. Prijate* [ naše ljudstvo dobro pozna svoje izkori« Ije našega odra že sedaj opozarjamo na ; ščeva ce in zato l-odo voTei vrg'i svoje preilstavo. podrobnosti pa bodo razvid« krog'ice-v četrto skrinjico ter si izvolili ne iz vabil.
PREDDVOR. Na »S'ovenčev» dopis, v katerem mc imenuje pisca »Jutrovcgi* dopisa s podpisom »Eden resnicoljubnih faranov*. ugotavljam, da nisem pisec
moža, ki mu jc naš blagor v rcsnici pri srcu.
Oeiuiite za se!io!sbi ToIjdp!
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Preda, 21.: »Veronika Deseniška*. A.
Cctitck, 22. ob 15.: »Hamlet*. Dijaška predstava rti znižanih cenah. Izv.
Petek, 23.: »Stričkov sen*. Premijera. Izv.
Sobe ta, 24.: »Magda*. C.
Nedelia, 25 ob 15.: »Zora. dan. noč*. Ljudska predstava pri znižanih cenah, lzv. Ob 20.. »Stričkov sen*. Izv.
Pcndeljek, 2h.: «C.vrano de Bcrgerac*. D Ljubljanska opera.
Sreda 2!.: Zaprto.
Četrtek. 22.: »Strupeni pajek in razni plesi*. E.
Petek 23.: Zaprto.
Sobota. 24.: »Don Jnan*. Premijera. 'rv.
Nedelia. 25. ob 15.: »Strupeni pajek in plesi*. Zn'žane cene. lzv.
Pondeljek, 26.' Zaprto.
Mariborsko gledališč«.
Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek. 22- »Trubadur*. R. (Kuponi.) Oostovnnle Marka Vuškoviča, člana zagreti'k e opne.
Petek, 23.: Zaprto.
Sobota, 24.: »V vrtincu*. C. (Premijera.)
Nedelia. 25 : »Sladkosti rodbinskega živ-ljen.a.* A. (Kuponu)
Mariborska drama
llaribor, 19. januarja.
0 naši drami danes ni prijetno pisali. Čuden zasloj je v njej; obstala je na mrtvi točki. Pet tednov brez premijere je zagoneten pojav. Ne vemo sicer, po kakšnem načriu dela vodstvo gledališča, toda uverjeni smo, da je tako dolg premor za niiše gledališče neoripustno dejanje. Po tednih brezdelja so vrgli na pozorni-co »Sladkosti rodbinskega življenja*, ki so jih morali naštudirali v največji naglici. Situacija je bila rešena, toda za tako prenagljeno, torej površno naštudiranje ee nihče ne more ogreti, zlasti ker sili tudi igralce same v neprijeten, naravnost mučen položaj in jim postane najvržnejši objekt v gledališče šepetalka, ne pa občinstvo.
Treba je torej odkrito povedati, da x našo dramo letos nismo zadovoljni, ker ne dela tako, kakor bi mogla in kakor bi ji bilo v korist. Namesto svetega navdušenja vidimo samo mrtvilo. Repertoar se sestavlja sproti, kar povzroča skoke v nižino in višino, kolebanje na desno in leva Za prihodnji teden ee nrm obeta izvirna drama Angela Cerkvenika «V vrtincu*. toda lo ie ne opravičuje brei-delja igralcev, ki v niej niso zaposleni
in ki bi se gotovo raili udej«lvovn!i, ?e bi se jint nudila prilika. Take razmere škodujejo ter je v interesu igralcev kakor občinstva, da se čimprej odpravijo.
Vkljub pičlo odmerjenemu času so potekle »Sladkosti rodbinskega življenja* brez nezgode. Vsi igralci so se potrudili, ; da omogočijo dostojno predstavo in ne brez uspeha. Ljudje so se smejali, ker je slvarca prsv zabavna. Znana pa je menda I večini stalnih slovenskih podeželskih j odrov, te je bil namen uprizoritve pokazati mariborskemu občiustvu občeznano veseloigro starejšega tipa, bi bili mogli mirno poseči še globlje v arhiv.
Za uspeh uprizorilve gre pač največja zaoluga g. 2elezniku, ki je igro režira!, se pehal na odru in za odrom in — naj se ne hudjje. če izdamo, kar smo opazili — v II. in III. dejanju tudi suMiral. Njegov grof v L dejanju je bil imeniten.: ! Temperamentna mlada ienka je bila go-1 I spodična Kovačičeva. ugajali pa so tu-I di g. Kokct kot njen mož, g. Grom kot j stric (pri njem moramo posebno omeniti , njegovo res salonsko figuro: v kretanju! in v obleki), gdč. Savinova kot njegova prijateljica in g. Rasberger kot last. Go-, spodična Petkova se je v vlogi tašče počutila očividno neugodno, dočim je bil sluga g. Tovornika predilelantaki. Igra-1 lec naj §e zaveda, da more včasih ludi prevelika ambicija igri občutno Škodovati	Gustav Šilih.
Dramska premijera t Mfrboru. V soboto 24. t. m. se vr*i v Mu i i boru premijera drame mladega nadarjenega dramatika Angela Cerkvenika <V vrtincu*. Delo je zasnovano na močni psihološki podlagi in razdeljeno na sedem «lik, ki so mestoma zelo dramatične. Režira gospod Bratina. Za Cerkvenikovo dr; mo pride še prihodnji leden na vrsto Kar! Slofcodova veseloigra »Pri čaju* v režiji g. 2e!eznika. Takoj za tem pa se uprizori izvirna slovenska komedija znanega pesnika in [URa,e'ja Cv. Golarja »Vdova RoSMnka*. Režiral bo g Kovič.
Pe*ka Ema Drstinma v zagrebški cTosri*. V pondeljek 19. t. m. je nastopila slavna češka pevka Ema Destinova drugič pred zagrebško gledališko publiko. Pela je topot naslovno vlogo v Pucci-nijevi »Toscl*. V tej vlogi je razvila vso svojo umetnost, okus, znanje in fineso. Vloga Cavaradossija je bila v rokah našega rojaka Marija Šimenca, kl je bil izvrstno rrzpoložen ln se je odlikoval zlasti v tretjem dejanja
«Srsmpoln» ca o«iješkem odra. Na-1 rodno gledališče v Dsijeku pripravlja novo premijero. Prihodnje dni uprizori' znano dramo italijanskega pisatelja Nico-demija »Scsmpolo*.
Balet Proman ▼ Splita. Kakor smo j ie poročali, se nahaja balet zagrebške opere pod vodstvom ge. Fromanove na ' turneji po Dalmaciji. ProSle dni je balet gostoval dvakrat »sporedoma v prostorih splitskega Narodna«! glodaliiSa. Obakrat
je dosegel velik uspeh. Poročila hvalijo zlnsti izvajanje Goseccove klasične <(ia-vole», katero je plesala Mnrgarita Fro-tnan ter Ljadovili »Lutk*, katere 6ta brnvurozno izvajala Maks in Margarila Fronian lani tudi v Ljubljani.
Go-torunje Ume Dcslinote v Beogradu. Dne 28. in 29 t. m. bo pela Češka umetnira ga. Ema Destinova v Beogradu, in sicer nastopi prvič v Pucrinijevi »Tosci*, drugič pa v »Madami Butterfly».
Beograjska opera ima tekoči teden na sporedu opere: IloIInnnnove pripovedke. Madame But!erfly, Lakmč, Mignon in faust.
Irprememhe r np-avi bro rijskeca gledališča. Beograjski listi napovedujejo znatne izpremembe v beograjski gledališki uprrvf, ki se baje izvedejo v najkrajšem času. Med kandidati za inlen-dantsko mesto ima glasom poročM največ izgledov književnik Dušan S Nikolajevič.
Nov dirigent »Filharmnničncga društva* v Sibenikn. Dosedanji dirigent ši-beniške filharmonije D. Trišler je zapustil Sibenik, nakar si je društvo izbralo za novega kapelnika ma Ilarazdiro, znanega koncertnega voditelja, ki se je doslej udejstvoval v Splitu. I!.nrazdira je že nastopi! svoje novo mesto.
Razstara članov »Proljrtne;a sa!nna> v Sobotiri. Člani »Proljetnega salona*, kl so Imeli svoja dela doslej razstavljena v Novem Sadu, so prenesli razstavo v n<y deljo dne 18. januarja t Suboiiro. Kolekcija »bseaa 120 deL Zlastouaui «o
Domače vesti
•	SO milijonov n patrijotične in dobrodelne namene, {'red nekaterimi tedni je »mrl v Parizu srbski veletrgovec Milan Pavlovič. Svoje premoženje, nad BO milijonov dinarjev, je zapustil za patrijotične in dobrodeiue namene v naši državi, zlasti •»Jadranski straži*, Narodni odbrani ter Drgnuiuciji invalidov.
•	Slavnostna otvoritev železnice Užiee-Varilište. Kakor smo že omeuiii, ee vrši due 25 t. m. »lavnostnr. otvoritev vnžii6 nove železnice Užice-Vardište. 2« dan poprej odhajata iz Beograda dva specijalna vlaka z delegati do Užic, kamor prispeta Ob sedmih zvečer. Kot delegati fungirajo Jlatil vlade, zastopniki skupščine ter de-legnti privatnih udruženj. Prvi okrašeni vlak iz Užic bo vozil v Sarajevo dne 25. tega me<eca ob Šestih zjutraj. Ob sedmih avečer bo v Sarajevu slavnosten banket j oficirskem domu. Naslednjega dne se beograjski gostje podajo na izlet v Dubrovnik.
•	Osebna vest Dosedanji prometni kontrolor v Mariboru, višji inšpektor državne Železnice Frole Ivan je imenovan ca prometnega inštruktorja za celo območje ljubljansko direkcije. Kakor bodo mariborska službena mesta težko pogre-lala svojega priljubljenega slarešino, tako je neprecenljive vrednosti, da dobi celokupno prometno osobje za učitelja in vo<litelja tako odličnega strokovnjaka. V svoji dolgoletni praksi znan kot nadvse vesten, »trogo stvaren Ln objektiven Uradnik, je bil vedno kremeni! značaj in odločen narodnjak in kot tak ludi v mariborskih narodnih krajih, kamor se je po preobratu proselii iz št. Petra na Krasu, vrlo uvBŽevan. Zato se pridružujemo krogu njegovih stanovskih tovariSev in podrejenih, ki mu žeie le najboljše ter mu kličemo t mnogimi prijatelji, naj bi ie dolga leta deloval Čil in zdrav v korist vsemu osobju, v korist železniške Stroke In e tem v korist naše mlade jugoslovanske države, ki takih ljudi najbolj potrebuje.
•	Snrtna kosa. Na Glincah pri Ljubljani je preminul v pondeljek g. Pe'er Itattelino, podjetnik umetnega kamenja. Težka bolezen ga je iztrgala svojcem v njegovi najlepši dobi. Bi! je star komaj 83 let. Pogreb se bo vršil dines. ob dveh popoldne, iz hiše žalosti Glince št. 62 na viško pokopališče. — Dne 19. I. m. ob 18. uri je umrl v celjski javni bolnici g. Karo! Vizjak. učitelj na deški okoliški Soli v Celju Pokojni se je preselil pred 4 leti iz Liubečne pri Vojniku, kjer je služboval dolga leta kot Šolski upravitelj, v Celje da bi si tukaj ustvaril nekoliko udobnejše življenje. Na svojem prejSnjem in sedanjem mestu je bil vsled svojega blagega značaja in kot odličen Šolnik splošno znan iti priljubljen. Predvsem ga jo oboževala kol učitelja in vzgojitelja šolska mladina. Vedno je bil odločen narodnjak in marljiv napreden delavec. Pogreb blagopokojnika se vrSi v četrtek dne 22. t. m. ob 15. uri iz javne bolnice v Celju, — Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel
•	Začasne železniške olajšave u držav, ae uradnike. Ker še niso izgotovljene uradniške legitimacije za znižane vožnje na državnih železnicah, je prometni minister odredil, da se uradnikom in ostalim državnim uslužbencem dovolijo začasne olajšave na sledeči način: Postajne blagajne bodo uradnikom in ostalim državnim uslužbencem izdajale vozne listke sa polovično ceno pod pogojem, da vsak državni uradnik na poslajni blagajni pokaže objavo, ki mu jo izstavi urad, pri katerem službuje. V tej objavi mora bili označeno ime in priimek, kategorija in skupina uslužbenca kakor tuili urad. Objava mora biti od uradnega predstojnika potrjena s podpisom in pečatom; označena mora biti tudi pričetna in končna postaja nameravane vožnjo. Za rodbine državnih uradnikov bo izdajal objave urad, pri katerem službuje dotični uradnik. Državnim upokojencem bo objave izdajal urad. pri katerem upokojenec dobiva »vojo penzijo. Aktivni oficirji dobe polo-
deči umetniki: Bijelič. Nastasijevifi, Tar-tagiia, Slojanovič. Palavccini, Anka Kriz-manič. Uzelac. Tomislav Krizman. Trep-Se, Jtihn, Turkalj, KerJič. Milanovič in Sava Sumanovič. Razstava ostane v Subotici odprta tri tedne In se po tem roku prenese v Sombor.
Gregorčičeva antol»sija za Hrvate. Zagrebška cNarodna knjižnica* je pred kratkim izdala izbor Gregorčičevih pesmi za hrvatske čilatelje. Knjigo je uredil dr. Ante Brrac, ki ji je ludi napisal primeren predgovor.
Gostovanje zagrebške kolnratnrbe na Dnraiu Ga. Tinka Vesel-rolla, članica zagrebške opere, ki je lani gostovala v kolorr.turnih partijah v ljubljanski operi, nastopi dne 25. januarja v dunajski Volksoperi, kjer bo pela vlogo slavca pri premijeri opere <rtice*. Pevka je na Dunaju, kier je že ponovno go3tova!a, zelo priljubljena.
Operni teden na Dunaju. Na Dunaju fmajo v tekočem tednu sledeči operni repertoar: Prijatelj Fric (dirigent P. Mas-cagni); Olhello (s Sleznkom v naslovni vlogi); Prstan Nibelungov (z dirigentom Schnlknm); Siegfried (i Pthubertom); To.sca (z romunskim tenoristom Grosa-vesrujem); Rožni kavalir; Mojsterskl pevci norimberšk! (s Sc.huberlom v vlogi Stnlz!nga); Cosi tan tulte in Fuzarova svatba.
' - " -
vične vozne listke, ako potujejo v uniformi. Ako pa potujejo v civilni obleki, morajo imeti objavo kakor civilni državni uslužbenci. Ta način železniških voznih olajšav ostane v veljavi do 1. aprila 1925.
•	Prijave upokojencev. Gospod finančni delegat nas prosi za objavo sledečih vrstic: Z ozirom na notico »Prijave upokojencev* v Vašem cenjenem listu od 18. januarja si dovoljujem opozoriti, da člen 24. in 25. uredbe o draginjskih do-
| kladah od 8. oktobra 1024. (Ur. list 800-' 97 ex 1924.) izrecno predpisujeta, da morajo biti prijave, ki jih je predložiti upokojencem, da dobe draginjske doklade, i podpisane od dveh državnih uradnikov ali upokojencev, ki jamčila za resničnost | v prijavi navedenih podatkov. Postopanje ; računovodstva je torej popolnoma v skladu z veljavnimi predpisi, In ga ni mogoče spremeniti, dokler se ti predpisi firmi ; ne spremene, kar se samoobsebi umev-! no odteguje kompetenci računovodstva, pa tudi delegacije. Sicer je pa jasno, da se draginjske doklade ne morejo nakazati brez vsake garancije, da so pogoji ; uredbe izpolnjeni. S tega stališča je zahteva ciL čl. 24. In 25. še vedno bolj eno-| stavna, nego ako b' se morale vršili uradne poizvedbe. Tudi ni verjetno, niti vsaj dosedaj ni bilo slišati pritožb, da bi ae prizadetemu upokojencu odrekla , kolegijalna usluga v smislu teh določb, | ako se prijavljeni podatki slngajo z dejanskimi mmernmi. Ta ČInjenica je tem | pomembnejša, ker je že zakon o drag. ! dokladah z dne 28. februarja 1922. vse-( bova! v bistvu enake določbe.
*	Državna Štipendija Pod tem naslovom smo včeraj priobčili objavo «Zastop-stva državnih štipendislov na ljubljanski univerzi* v zadevi dijaških štipendij. Ta objava ne sme ostati brez popravka.
j Predvsem je popolnoma netočno, da mi-' nistrstvo proavele pri podeljevanju StJ-i pendij ni upoštevalo gmotnih rrzmer prosilcev. Res je marveč, da je minislr-! stvo iz seznama, ki ga jo poslala ljubljanska univerza in v katerem je bilo 250 i vseučillšnikov predlaganih ko! enakopo-trebnih podelilo 122 dijitkom štipendije in jih bo. kolikor je mogel naš poročevalec izvedeti, še nekaterim. (Govori se, da 33 do 43). Ministrstvo seveda ni uvedlo nikak numerus clausus. ker se število štipendij ne ravna po šlevilu prošnji-kov, temveč po višini kredita, ki je za j štipendije na razpolago. Trebalo bi pa na-l kazilo štipendij, ki se bodo. kakor smo , čitali, tudi za Ljubljano povišala s 1. ja-| nuarjem na 800 Din, požuriti, ker dl-! iašlvo, ki je na štipendije navezano, g težko muko prenaša, di obroki za december in januar še niso bili izplačani.
*	Izpopolnitev prometa na progi Mnr-j ska Sohota-Ormoi. Mariborski veliki župan je dobil na svojo tozadevno urgenco obvestilo, da bo 18. februarja vpeljan na progi Murska Sobota-Lju'omer-Ormož drugi redni par vlakov. Obrat na tej prosi pa je še zelo težaven, ker so dosedanja dela zelo nepopolna. Zato tudi ne bo mogoče Se vpeljati s 15. februarjem tretjega rednega para vlakov, kot je bilo lo prvotno javljeno, ampak prične redni promet šele s 15. marcem.
•	Osrednje želeinirarsko glasilo. Nedavno je začel izhajati v Beogradu »Glasnik jugosloven. železničara* kot osrednji organ udruž. jugosl. nar. železničarjev. (U. J. N. Ž.), ki je danes najmočnejša žel. strokovna organizacija in ob-sena celo državo. Udruženje je dobilo s tem svoje 5. glasilo, ker so že dosednj iz-
i dajali svoje liste pokrajinski odbori v | Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Zagre-; bu. I.ist. ki ga izdaja centralni odbor, Iz-| haja z-časno v 15.000 izvodih ter ga dobi i vsak član enkrat mesečno. Tiska se v j vseh treh narečjih, kakor je pisan pač ! rokopis, naslov mu je izmenoma ciriličen in latiničen. (Sploh je urejevan po načinu drugih osrednjih glasil, recimo <So-kolskega Glasnika*). Kot strokovnemu listu mu je namen borba za izboljšanje i gmotnega položaja železničarstva, za na-| predek žel. stroke in • tem naše narod-I ne države.
j * Jugoslavija na pariški razstavi — V
3eo;rradu se je predvčerajšnjim vršila seja pripravljalnega odbora za udeležbo naše države na pariški razstavi dekorativne umetnosti. Seje so »e udeležili delegati iz vseh krajev Jugoslavije. Minister trgovine je Informiral delegata o po-j menu razstave in z načrtom našega paviljona, ki ga je izdelal zagrebški arhitekt Hribar Razpravljalo ee je nadalje o podrobnostih ter o predmetih, ki naj bi se v Parizu razstavili. Diskusija o tem se je že včeraj nadaljevala. Sklenilo »e , je, da se Izvoli poseben odbor in režiserji, ki naj urede razstavo. Vsa pripravljalna dela morajo biti končana početkom ; aprila. R-zstavo se otvorl dne 7. aprila. ! • Ugotovitev. Direkcija državnih železnic nas obvešča, da je notica zoper postajnega načelnika g. Franca Rožmana v Poličannh objavljena dne 29. novembra , 1924. v nekem ljubljanskem dnevniku I glede njegovih groženj napram uslužbencem, ki odklanjajo plemensko hegemonijo, glasom uradne preiskave neosno-vana in neistinlta ter se g. Rožmana v tem oziru ne more očitati nobena priitra-nost pri njegovem uradovanju. j * Delni solnčnl mrk bo viden v »oboto dne 24. januarja t popoldanskih urah. Pričeiek »a Ljubljano bo od 1613. Fo-mrčanje prične nekoliko južneje od zapadlega lolnčnega (desnega) roba. Ako I ne bi solnce preje zailo, bi videli ob 117.11 aolčno oblo ookriio 0.87. ker po *a-
Vedno najlepša izbera izeotovljenih
družabnih toalet
Najnovejši modeli. MODNI ATELIJE M. SARC. LJubljana, Kongresni trg 4.H.
i:'iiiliillllllllillllllliHlllillltilliil!H
Ide solnce že ob 10 50, bo solnce ob zatonu pokrito samo 0.3G solnčnega premera. Za slučaj lepega vremena se bo mrk lahko opazoval s prostim očesom, ker solnce nizko stoji. Ob zatonu solnca se bo videla solnčua obla na zapadno južni strani okrnjena Popolen solnčni mrk pa se bo videl samo v Severni Ameriki na velikih jezerih. Atlantskem oceanu ter konča severno od Škotske. — Iv. T.
•	Sejmi v Dolnji Lendavi. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je dovolilo, da «9 v Dolnji Lendavi vršijo kramnrski in živinski sejmi sledeče dneve: 25. januarja, 27. marca, 17. aprila, 16. Junija, 28. julija, 28. avgusta, 28. oktobra, 18. decembra, te pade sejm-skl dan na nedeljo ali praznik, se vrši sejem prihodnji delavnik. Poleg navedenih letnih krrmnrukih in živinskih sej-m o v se vršijo svinjski sejmi vsak torek. Navedeni sejmi so stalni.
•	Napad na kolesarja. Poročajo nam: V noči 16. t. m. »e je peljal g. Bog.lan Delela, zastopnik družbe <Impex» v Ljubljani iz Stare Fužine ob Bohinjskem jezeru s kolesom mimo hotela sv. Janez proti Boh. Bistrici. V tako zvanem Rib-čevem plazu, kjer vodi cesta skozi gozd, skeči proti njemu nenadoma neki moški in mu vrže poleno pod kolo. najbrž z namenom, da gi podere na tla. K sreči se je napadeni ujel na no?o in skoči! v svojo obrambo proti m-padnlcu, ki je takoj zbežal v goščavo. Vsled leme in hilrosM dejanja napadalca ni bilo mogoče spoznati.
•	Širite dr. Pivkovo najnovejšo knjigo vBrnnilelj' in ložitelji*, ki je nedavno izšla kot peta knjiga iz cikla cProtl Avstriji*. Za dan-v-de č:ise ne morete dati koristnejše knjige v roke tako IntelicenrI, kot tudi ljudstvu. Naroča se pri 'Klubu dobrovoljcev v Mariboru*, dobiva se pa tudi v vseh knjigarn h in v Mariboru v podružnici cJutra*, Barvarska ulica 1 za 12 Din.
•	Odbor JnccMorenskera novinarskega odruienja, sekcija Ljubljana, je črtal nekaj svojih članov, ker niso izpolnili svojih obveznosti do udružeuja, zlasti kar se tiče članarine.
•	Zastopstvo klavirske tvrdke Pratje Stinsd na Dunaju opozarjamo, da smo poverili generalno zastopstvo za Slovenijo tvrdki Alfoni Premik v Ljubljani, Mestni trg št. 8 po'*g magistrata, kjer si naj vsakdo ogleda naše Orieittal Stingl-klavi rje in pianine. Več. v inseratu. 167
•	Udruženje vojnih Invalidov, pndrnž-nlra v LjulTjari, javlja, da sa tralika v Ljublj-ni. Florjanska ulica St. 10 takoj odda. Reflektanti, ki razpolagajo z lokalom in primernim kapilalom. nrj se zglnse v pisarni Udruženjs. — Odbor. 171
•	Dobava premora. Oblastna monopol-ska uprava v Ljubljani razpisuje za tobačno tovarno v Ljubljani oferinlno licitacijo na dan 26.-II. t. I. ob 11. uri za dobavo 3n00 ton kosovnega premoga. Pogoji in vsa druga pojasnila se dobe v ekonomrtu tobačne tovarne v Ljubljani.
•	Važno ra davkoplačevalce! Za pravilno napoved dohodnine, koj! rok poteče « koncem tega meseca, je izdala papirna trgovina Ivan Gajšek v Ljubljani II. izpopolnjeno izdajo <!'reg!eda dohodkov in stroškov* kot pomožno polo. ki v to svrho Izborao služi. Več pove in-serat!	160
•	Udrufenje prometnikov kraljevine SHS. vabi vse svoje člane, da se udeleže društvenegi občnega zbora v soboto dne 24. t. m. ob pol 13. uri v Ljubljani v salonu hotela Južni kolodvor. Obravnavale se bodo razen že objavljenega dnevnega reda tudi važne stanovske zadeve. Odbor.
•	V rjntrajšniem vlakn št. 718. VI pelje ob 5.28 zjutraj iz Ljubljane v Maribor, je bil dne 17. I. m. na postaji Zidani most pozabljen zavitek voščenega papirja za razmnoževalni aparat. Pošten naiditelj se prosi, da ga pošlje upravi tjutra*.
•	Trojčki. Kakor smo že poročali. Je dne 9. novembra v Stopičah pri Novem mestu porodila kočarica Marija Gruden tri zdrave otročičke moškega »pola. Izredni blago«!ov je spravil že tako eiro-maSno revlco skoro v obup. Nima niti potrebne hrane, kaj Sele obleke ln denarja, da bi vzdrževala »vojo družino. V njeno »Iromišno kočo nh-ja burii »Vozi lesene špranje, a revica nima niti toliko sredstev, da bi izvršila najpotrebnejša popravita. Zahvaljuje se iskreno v«em čitateljem tjutra*. ki so ji priskoči!! na pomo? bodisi z denarjem, bodisi z obleko, progi pa usmiljena srca In v«e ljubitelje nedolžnih otročičev, naj Ji pomagajo Se v naprej v njenem težkem položaju
Špirit, gorljiv
Sroež, pravi kranjski flmež, oljnate in suhe barv«, pleskarske in slikarske p trchščine.
S&vlsek?? & Dergaso
Z*r«d ikoSjo it. 2o. 53,'a
OB
OB O.B
LIKE NA ROKE
MESTNC TJH2 S ERKATOVIC
Dvakrat da, kdor hitro da. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Marija Gruden, Sto-piče pri Novem mestu št. 35.
*	Samomor. V Unec je skočil in utonil dne 13. t. m. posestnik Andrej Ziher! iz Planine. Pogrešali so ga že nekaj dni. Našli so ga v nedeljo, potegnili truplo ix vo-le ter je prepeljali v mrtvcšnico. Kaj je gnalo moža v smrt, ni znana V kratkem času je to že tretji slučaj samomora z utopljenjem. Ali hoče Planina v tem oziru v resnici prednjačiti?
•	Boj Ljubljančanov t volkovi. Iz Su-š.ika nam poročajo: V nedeljo zjutraj so prispeli semkaj Ljubljančani Rejec, Rrez-nikar in Arnbrožič, ki so potovali preko Kočevja na Sušak. Ko so šli skozi gozdove pri Fužinah, «o naleteli na čredo volkov. Bilo jih je 10 do 15. Sele po enour-nem boju se jim je posrečilo pognali lačne zverine v beg. Dva volkova sta bila med bojem ubita. Včeraj zjutraj je odšla iz Suš::ka močna ekspedlfija lovcev za volkovi. To je že četrti slučaj, da »o bil napadeni v dotični šumi ljudje od volkov, ki pa so bili vedno pregnani.
•	Požar pri iv. Križu. Pri sv. Križu nad Jesenicami je pretekli petek uničil požir posestniku Mihaelu Razinrerju hišo in gospodarska poslopja. Skoda se ceni nad 25') 000 dinarjev. Pogoreli objekti »o bil zavarovani le za neznatno vsoto. Ogenj je bil baje podtaknjen.
*	Tatvine na pnSii. Tatvine poštnih paketov so se v zadnjem Času tako pomnožile, d-> so bile oblasti prisiljene uvesti strogo preiskavo. Dognalo se je, da so tatvine, z!a«li v relaciji Jugo«lavija-Mid-žarska, vršili železniški uslužbenci. Zaradi te konstatacije se sestane te dni v Subotici skupna mndžarska-jngoslovenskn komisija, ki bo razravtjala o tozadevno potrebnih ukrepih Nnii delegati za to komisijo «o ž? imenovani ler so včera' odpotovali v Subotico
Iz Ljubliane
u— Svetosavska Beseda. N« dan sv,
Save dne 27. januarja ho priredi!« pra> vos'avna cerkvena občini v Ljubljani tradiciona'no Svctosavsko Besedo. Dopo! dne ob 9. uri bo v dvorani Uniona mla« dinska šolska slava t sečeniem kolača, dcklamaciiami in petiem. Vstop prost. — Zvečer je Beseda v dvorani «Un;on» z umetniškim programom; sodelujeio gdč. Bela Rozumova, gg. Julij Petctto, Niko1« Cveiič. prof. F.mii Adamič, elitni pevski zbor Glasbene Matice, svira godba Dmv« ske divi7i'C. Vstop proti vabilu. Vstopni, ce se dobe v predprodaji pri g. F.milu Dobriču, trgovcu v Prešernovi ulici. Re« klamaci:e za vabila se prosiio pismeno.
u— Maša zadušnica za -}- dr. Debela, kom. Jutri oh 8. uri se vrši v cerkvi sv. Jakoba maša zadušnica za pokojnim di« rektoriem pošte in brzojava dr. Jankom Debelakom.
u— Koncept Šentjakobskega orkestra in pevskega zbora se vrši v petek dne 23. t. m. v Filharmonični dvorani s sodclova« n'etn priPuhljenega opernega basista g. Znthcva. Ceni. občinstvo opozarjamo, da so vstopnice še na razpolago v Matični kn!t^irni. Začetek točno ob pol 9. uri zve če'.
u— Obrtnikom! V pondeljek ie pre« minul v sp'ošni bo'nici g. Frane Jcločnik. meščan liuh'innski, do'golctni načelnik zadruge kroinčev in soustanovitelj, od« bornik in de'eoat Zveze oVtnih zadnjg v Liublip.ni. Pokoinik je bil zeb mar« ljiv sodelavec obrtnih organizacij in ve« selil se je vsakega napredka v obrtnih zadrugah in zvezi. Pogreb b'i?opokojni« ka se bo vršil v sredo dne 21. januarja ob 16. uri iz sp'ošne bolnice. Gospode zadružne nače'nike, n;ih namestnike v Liuhliani obstoječih obrtnih zadrug va« bim, da se pogreba korporativno udele« že. — F.ng. Franchetti, načelnik Zveze obrtnih zadrug.
u— Poziv tobačnim trafikantom in trn« fiksnfiijam! Naš do'go!ctni p-edsednik, dobri Fr. Ks. Jcločnik je v 75. letu svo« je starosti preminul. Poživljamo vse čin« ne in članice, da se ude'cže pogreba, ki se vrši danes ob 4. uri popo'dne Izpred mrtvašnice javne bolnice v Liubljani. — Strokovna zveza trafikantov in trafikan« tini v Liubljani.
u— V. Slovanski večer. Tradic!jena!« na prireditev agilnega akademskega društva »Jadran«, ki se ie vršila preteklo soboto, je vsem mnogobrojnim posetni« kom osta vila naiugodneiši vtis. Prvi del programa je Izpolnjevala akademija, pri kateri so sodelova'i naši priljubljeni oper ni umetniki: ga. Zathev, Cvejič. gdč. Ko« renjakova in Sfiligojcva ter operni diri* gent g. Balntka. Puhlika jih je živahno ak!amirs'a. Po končani akademiji se je pričel p'es in razvila se je neprisiljena zabava. Med posetnikl lepo uspc'e pri« reditve smo opazili visoke dostojanstvo« nike. Prisotni so bili gg. veliki župan Ba"tlč, komandant mesta general Sto';'.« novič, rektor ljubljanske univerze d.-. I linterlechner, češko«'ovaški konzul Br= neš, belgijski konzul Dular, zastopnik francoskega konzulat«, vseučiliškl profe« aorji in mnogo drugih osebnosti nnše družbe. »Jadranu« čestitamo n« posrečeni prireditvi.	.«
u— Nezaslišno navijanje cen za po« grebe In zvonove. Kakor nam poročajo so ljubljanski župniki zvišali pristojbine za pogrebe za akoraj 400 odstotkov! Enostavna molitvica ob krsti, ki je sta« Ia dosedaj 25 Din. bo v bodoče velja'« 70 Din, boli krepka, ki si jo dobil za 50 dinarjev velia po novem 100 Din, ona za 125 Din je cenjena na 300 Din. po. sebno topi« priporočila za imoviteiše p« so dvign;ena od 175 Din, odn. 250 Din na 600 Din in 860 Din. V šentpeterski far! so uvedli poleg tega še posebno tak« so za zvonenie f novimi zvonovi v znes« ku 180 Din. T« nore avonove ao seveda
| plačali živi farani, mrtvi pa morajo io enkrat prispevatL
u_ Nadomestne volitve v obrtno sodi«
šče. Vsled razglasa ministrstva za trgo« vino in industrijo z dne 14. januarja se naznanja, da bodo volilni imeniki razgr« njeni vsakomur na vpogled v posvetoval* niči mestnega magistrata v Ljubljani v času do 22. do vštetega 29. januarja t L I vsakokrat od 8. do L ure popoldne. V tem roku morejo volilni upravičenci v žiti pri mestnem magistratu v Ljubljani s potrcbn:mi listinami in izkazili podprs te reklamacije proti volilnim imenikom svojega volilnega razreda.
u— II. športni karneval se vrši v torek dne 10. februarja v vseh prostorih Na< rodnega doma, na kar že sedaj opozar* jamo vso športno publiko, ker bo to kot običajno — največja športna plesna pri« red i te v.	I'2
u_ Trgovski ples se vrši v soboto dne ' 24. t m. v veliki dvorani 'note'a Union. Začetek ob pel 9. uri zvečer. Prcddcla so gotova. Vabila so razposlana in čo | kdo pomotoma vabiia ni dobil, naj so obrne nemudoma na društveno pisnrno. Gradišče 17, I. Prireditev obeta biti ena najlepših letošnje plesne sezone in pre« pričani smo, da bo vsak obiskovalec ze» Io prijetno iznenaden.	1<3
u— Policijske prijave. Od pondcljka na torek so bili prijavljeni policiji sede« či slučaji: 2 tatvini, 2 goljufiji, 1 telesna poškodba, 1 prestopek pijanosti. 1 pre« stopek kaljenja nočneja miru, 6 prestop« kov ccstnega policijskega reda. 1 presto« pek avtopredpisov in 1 ubit pes. Areta« ci ja se je izvršila 1 in sicer radi bera« čenja.
u— Okraden v vlaku. Ko se je v torek zjutraj vozi! trgovec Henrik Kutschcra z Dunaja z zagrebškim vlakom v Ljub« Ijano. je v Zidanem mostu, ko je za tre« nutek skočil iz vagona, prišel v njegov kupe nepoznan m'adenič in mu odnesel 3000 Din vredno dolgo, črno s kožuho« vino podloženo suknjo.
u— Neznana gopufics. V trgovino Iva» na Ze'c7nikarja na Marijinem trgu je pri« šla pred dnevi okoli 25 let stara ženska ter s ponarejenim podpisom Ivana Ulace iz Sp. Šiške izvabila od trgovca z* 520 Din črnega klota. Goliufica je bila sred« nje postave, temnih !as in lepega obraza. Oblečena je bi a v dolg temen plašč in je nosila na g'avi šerpo. Ko ie trgovec zaznal pozneje, da jc ogoljufan, je za« devo prijavil policiji, vendar prebrisanke doslej še riso izsledili.
u— Velika tatvina kož. V noči na 19. t. m. se je splazil v ti. nadstropje hiše št. 1 na Marijinem trgu, k:er ima t^govi« no In skladišče kož trgovka Ivana Smalc, nepoznan tat. Posreč:;o se mu jc, da jo prispel tudi v skladišče, iz katerega ie neopnženo odnesel 5 kož dihurjev, 30 do 40 lisic in 15 kunic. Ski nna vrednost ukradenih kož se ceni na 32.000 Din. Za tatom se vrše poizvedbe.
iz CeUa
e— Celjski Sokol. Cbčr.: zbor celjskc* ' ga Sokolskcga društva, ki hi se bil moral 1 vršiti zadnji četrtek, dne 54. t. m., se jc moral v zadnjem trenutku pre ožiti. Vrši se v četrtek dne 22. t. m. v mali dvorani celjskega Narodnega doma. — Sokolski i zaključni venček sc priredi v soboto dne 14. februarja v veliki dvorani Narodnega doma, na kar se celjska narodna društva opozarjajo. — Sokolska maškerada bo, kakor običajno vsako leto, tudi letos na ! pustno nedeljo dne 21 februarja v Na« 1 rodnem domu.
Francosko predavanje v Celiu. V
' soboto dne 24. t. m. točno ob 18. uri : predava v prostorih državne
trgovske
šole v Ce'iu lektor ljubljanskega vscu« čili.šča g. K. Martel «o starem in novem ! Parizu® s skioptlčnimi slikami. Ker bo i predavanje zelo zanimivo in lahko raz« : umljivo, vabi odbor francoskega krožka . vse ljubitelje francoskega jez'
;a, da se
častnem
tega predavanja udeleže v številu.
I« Mar»bora
•— Veliki volilni shod Narodnega bloka v Mariboru, ki je bil prvotno do« ločen za danes je preložen, ker ie dr. Pivko oddan za ta dan na Koroško, a— Predavanje o kmetiških uporih, ki ; ga je imel prof. Tep!y v Ljudski univer« zi, je bilo prav dobro obiskano. Preda« vatelj je globoko posegel v temo. a— Nemške kandidatne liste večina ; nemških trgovcev in obrtnikov, ki so se i eksponirali brez potrebe pri zadniih ob« i činskih vo itvah, sedaj ni hote'a več pod« oisati. Zato pa je predstavila pisarna dr. Orosla nove Germančkc, ki so dos'ej bili . zadovoljni, da smejo med Slovenci dobro S zaslužiti. Poschno tipičen teh nainovcj« ših izzivačev je lekarnar Sirak, ki Ima svojo lekarno na A'eksandrovi ccsti bli« zu kolodvora. Opozarjamo S'ovence brez raz'ike strank, da smo s'ožni vsai na« prani takšnim nemškim nadutežem, ki si domiš jaio. da bodo ravno sedaj vsled naSc strankarske razcep!ienosti najlažje v ka'nem ribarili in preizkušali moč nem« Itva v Mariboru. Sp'oh sta v Mariboru samo dve naši lekarni p-i «Arc!iu» gosp. Vidmar;« in g. Prv'a (fteha) n« G"avncm trgu. Druge lekarne nimaio nit! sloven« sk'h časopisov na svojih čakalnih mizi« cah. — Tudi renegati so podpisovali dr. Muhteisenovo listo. Danes omenjamo !c brivca Kožuha iz Tattenbachove u'ice. ki ga že ime patentira za nemškega boiev« ni'-:a. Brivnic imamo sicer malo narodnih v Mariboru, v Gosposki u'ici ne ene, za« to P« je tem večja naša do'žno*t, da podpiramo redke slovenske obrtnike ia se izogibliemo nemških zakrknicnccv. L« gospodarsko bomo uničili nemško ooli« tiko v Mariboru.

Tatvine
Morilec
Bsrte Geislerievs
Kakor smo že včeraj kratko poro-i policiji posrečilo morilca uradnics j Haacka. Mož je
arhivu
V Berlinu je
v državnem
sta Dnnajn
te dni zibmlfla. veliko
pozno popoldne. Požar je opostošil zgornja nadstropja. Vsled vdira jočih se stropov so pokvarjena tudi spodnja nadstropja. Doslej še ni znano, kaj se je zgodilo z dragocenimi umetninami.
čali, se je dunajnki policiji posrečilo! pozornost aretacija učenjaka drja. t; Je nahajajo v palači. Med družini
«»ac publicist in je ;Se nahaja v palač! Rospigliosi
izslediti in zaprvti morilca urad-uce j Haacka. Mož je znar publicist in je i se nahaja v palači fcosplgliosi več dr j Dertp Gefslerjeve, katere umor je cbdolžen. di je izmaknil važne in dra |gocenib* elik ftarlh mojstrov, med nji-vzbudil v soboto in nedeljo na Dunaju ; gocenc listine ia državnega arhiva na i nef>opt-n<» razburjenje. Dobrih 2i ur,Dunaju. Pred policijo je dejanji,- že pri-' po izvršenem zločinu je bil storilec že. j zna.L Dr Hauck je bil zaposlen v naj
* važnejših arhivih na kontinentu, mod drugim v državnem arhivu v Jlonako-vem, v vatikanskem arhivu v Rimu, v državnem arhivu v Hannoveru ter v Številnih inozemskih in domačih arhivih. Preiskoval je listine tndi v dunajskem dvornem in državnem arhivu. V zadnjim ča-Mi pa so se pojavili v prodaji avtografi pisem Friderika Velikega, naslovljenih na Franca Lotarin-škega, moža Marije Terezije. Ta pisma so prej bila last državnega in dvornega arhiva na Dunaju. Nihče ni vedel pojasniti, kako so ti važni zgodovinski dokumenti prišli v roke prodajalcev. Končno se ja informiral pruski
mi Rubensovo delo »Dvanajst apostolov*, Gvida Kenija »Avrora* ia šigne-rellijeva »Msdona».
X Trinajsta žena se V občini Feheregvhaza na SedmograJkem je storil Frane Szappanyos starejši kljub svojim 78 letom trden sklep, da se zopet oženi, dasi je po zanesljivih informacijah pokopal že šr«t žen. od šestih lrtigib pa se je sjorazumno * njuni j
2., člena 13.. o Izvrševanju zabrane. Stav 3. pa govori o subjektivnem postopanju proti uiedniku. tiskarju itd., t j. smisel famoznega stavka je: »Pri izvrševanju zabr^nc nastopi poleg konfiskacije proti krivcem Je subjektivno postopan e, za katero velja predpis stav. 3. ČL 13. — tj. tiskovni zakon, a sodijo le redna sodišča.* Pri tej razbiti, ki je zopet grama-tična in logična in upošteva rationem le-
ločil. Kdo v6, zli bo baš s trlna;.«,lo i "dpade pri Izjemnem postopku ČL
srečen?
v rokah oblasti. Mož je že zelo mlad. Piše se Karel Bergmeister ter je sin bivšega profesorja na praški trgovski akademiji dr. Rudolfa Bergmeistra.
Ko je morilec u5el zasledovalcem, je bila njegova prva pot p s'.rito torbico in ugrablienim denarjem v kopališče Piana. Tam se je okopnl v kabini I. razreda in si je dal obvezati rane na roki. katere je dobil pri umoru. Iz kopaliSČn -e je napotil naravnost k trsrovcn Rotahartu. kjer si je nabavil novo perita. Pri istem tnrovcu je kupil tudi kovfeg, a katerim je odšel v neki hotel, ki se nahaja v prvem okraju.
Tam' so ie vpisal v tnjsko fcnneo za j državni arhiv na Dunaju, kdo bi uteg-
" nil sp.raviti imenovana pisma na dan. Sum je padel takoj na drja. Tlaucka, ki je sin justičnepa svetnika v Kolnu. Policija je napravila pri rij-rti preiskavo. Mož je sprva tajil, pozneje pa je povedal, da mu je izročil dokumen-te SSletni krojač Karel Mariia Ilohen-locheT. s katerim sta svoj čas stanovala skupaj.
Karla Dnrnonta in je navedel, da je <!«spel iz Salzbnrga. Najel si je sobo ?n deponirnl kovčog iz usnja pri hotelskem o-obiti. V kovčesr je zaprl svojo torbico 'n torbico nmorjene žrtve. Obe torbici sta bili obliti s krvlo. V fcov-če? je tudi vtaknil okrvavljeno žepn i ruto, katero je ovil okolu ranjenega palca na roki, tet par umazanih in s krvavimi madeži pokrit'h manšetov.
Kmalu nato je zapustil hotel ter odšel na sprehod. Denar ie shranil v žep Njegrova nn-a mi.«el je bila, kako bi se preoblekel, da bi era ljudje ne mogli spoznati po zunanjosti. Nabavil si je novo obleko, površnik, klobuk, sre
Tiskovna svoboda, obramba države in
sodisce
(Ob „DomoIjnbovemM slučaju.)
»DomoIJubova* zadeva ie dobrodošel j tivno postopanje, kl seveda sled! konfl-povod za volilno agitacijo proti oblastem.' skaciji po § 11. srb. tisk. zak„ k*kor po Klerikalcem je laliko odgovariati. Pred §<5 388 et sequ. kpr.
vojno so bili pristaši c, kr. pritiska proti novinam, in bog nas varuj, če bi danes imeli kaj govoriti. Samo snomnimo sa, kako je c. dr. Brejc krivično plenil naše liste, ko je bil predsednik ••'cžeine vlade! Sedal so klerikalci za »tiskovno svobo-do», toda kakor jo oni razumevajo, t. j. za izpodkopavanje ugleda države, za huj-skan e na plemensko mržnjo in za subver zivno propagnndo proti nacionalni Ideji. Celo dr. Korošec, doslei znan kot »zmeren* klerikalec, se je drznil očitati dr. Pivku Carzano kot izdajalstvo. S tem Je končno preklel svojo prošlost 1018/19,, pljunil na svoj red sv. Save, sam je postal Izdajalec. Takšno izdajalsko mišljenje propagira poleg plemenskega hujska-štva zlasti »Domoljub*. Hoče pa zato biti
Dr. Hnuckova preteklost je čudna j nekaznien. «Proti temu zločinstvu narod in zanimiva oljnem. Družina ga je F'1 nI ščiten niti pri sodiščih?' To mlšl enje njegovih lastnih Izpovedbah proglasi- j bi rad razširil klerikalni tisk. To je polila za shnormalnecra človeka ter ga je j tično jedro vprašanja, postavljenega ob Izključila iz svoje srede. On pa je s : ustavitvi »Pomoljuba*. Ne pa »tiskovna
To se pravi: Subjektivni postopek se vrši do no\ega tisk. zak. po starih tisk.! noJ zak., a r^ki konfiskacljskega postopka so v 2. odst. novelirani (§ 488, 189 Vnr.)., za zabrano (represivno, t. j. konfiskacijo) le Iniciativno pristojna »vlast«, — sporno utegne biti, all se poleg policijske oblasti računa pod poj<"n »vlasti* tudi še državno pravdništvo. Nesporno pa bo, da se pod »vlastjo* ne razume sodna oblast, kameri se ukrep še le predloži, in kl sklepa še ie potem, ko je »vlast* sodišču za r^nilvenl ukrep predložila.
Po gramatičnl In logični Interpretaciji čl. 13., veljavnega za redne razmere, sodišče torej nima iniciative, ono le potrjuje ali razveljavlja zarlenitve, in sme postopati le. če in kadar mu »vlast* zadevo predloži. Tisk je dovolj zaščite-i z zakonitim jamstvom § 13. samega. Zaplemba je v čisto angleškem duhu izročena v presojo neodvisnemu sodišču v pred
svojo marljivostjo in vztrajnostjo napravil izredno karijero. Nabral si jc toliko znania, da so ga imenovale po-
bmo tabatije.ro svilen Šal ta novo!,itigno	oaohe M ?vnjpsrn
ierwio uro z verižico. Zvečer se je udeležil zabavne predstavo v komornem jrledališču in po predstavi <t| privoščil še obisk nekesra kabareta. Domov srede se je seznanil x neko nočno veščo. katero je vzel s seboj. 7. njo je prehil noč do jutra. V hotel, kier je Imel sobo. se je vrnil šele proti jutru. Ko se je dobro naspal. »i je dal v neki lekarni obvezati rano na roki in nato se je napotil v gostilno, kjer je obedoval. Po kosilu jo je vsekal proti južnemu kolodvora. Tam ie najel na trgu postre^fka ter mu izročil pismo za gospodinjo, pri kateri je bil na stano vanju. Posla! ji je trideset tisoč kroti avstrijskega denarja kot stanarino za pretečem teden. Denarju je bilo priloženo pisanje, v katerem pravi Borg-moister, da se je odpel inl c stricem na Štajersko k zaroki. Zločinec je namreč svoji gospodinji prej večkrat pri- j.
"ika in njegovo življenje bi bilo bržčas ostalo brez madeža, da se ni se zna nil s kroiačem Hohenloeherjrm Vi era je zapeljal na ne5a=*no polje tatvine starih rokopisov. Oba skupaj sta ne samo kradla avtografe. temveč tudi ponarejala va*ne listine, katere sta pozneje prodajala za drni denar. Pedaj je dr. Hnuckove ks-vere nedvomno konec, kajti mo*u. ki je obremenjen s takim! dejnnil. ne bo pač
svoji
znova se odkriva, da so mnogi ?vropski izumi prišli iz Aziie, ali so se nndi že davno pozabili. Tndi v kmetijstvu so Ki-
tajci pred nami. Da je vsak narod na;- eiji tu sploh nI govora, v navedenih pri
Kako se žetev podvoji
ali 'Potrop
Ena nijonnRnejiih bolezni Evropejcev
»»vji B«-^....jM^ v^r«	domišljavost. Vse zna:o in vedo rnj-
povedoval, da mu izbiralo doma	bo- , ,. ' .. . ,. . , „ . '
• , . '	bolje v svnji kulturni nadutosti, a vefino
ga to nevesto.	J
Za Šesto uro zvečer se je dogovoril t nekaterimi znanci, da pride v kavarno na partijo šaha. Polieija je bila medtem že doznala od sestre umorjene Berte. da je zadnie ča.^o spremljal nesrečno žrtev dijak Bergrneister in se je seveda takoj vrela na njegovo zasledovanje. Foiskala je njegovo stanovanje ta ko je zvedela, da ga celo noč ni bilo domov, ji je bilo jasno, da ne more biti morilec nihče drugi ka-1 Tp,iV pažnosi praviTnega gmvenja. omn,a. on-	. Izbiranja poseva in pogada itd. Tako da-
Kavarna, v kateri se je imel sestati ]ct pa nismo. da bi poskrtieli ia moč-Bergmejster s svojimi tovariši, je bila i ijfne	t. j. za gojenje jo ^c
že pred Se«to uro dobro zastražena on 'tu-atov i7ts«tknv iz eneca samepra i^ne-m.licijskth organov. Okrog šestih j^ L, lrna. Kitajci, začetniki poljedeift«/*, Bercrmei^ter res prišel ta se pridružil j *e tidoč'et;a vztrajno ek?perimwi-» OTn|z"n mladih ljudi. Policiiski nadzor- na pol:e<lel?tvu. pa so mojstri tudi že v
pisanem roku, — sicer ie ipso facto z svoboda*. O njej govoriti klerikalci sploh j nepredlojitvi o razveljavljena. Če bi šlo
torej za zaplembo enega broja »Domoljuba*. bi sodišče na predlog dr. Brejca ne smelo ukreniti ničesar, marveč kvečjemu Izdati potrdilo, da v 2-4 urnem roku od »vlasti* nI prejelo zadeve. Za postopek pa ni poklicino, marveč moralo bi vsak drugačen predlog (dr. Brejca) a limine zavrniti, ker ni kompetentno re-šavati, dekler vlast stvari ne predloži. Poslovanje sodišča je stvarno tudi nepotrebno, z ncprcdložitvijo je zaplimba že razveljavljena, celo tudi čc bi sodišče, kar je teoretično gotovo mogoče, zaplembo potrdilo! Po čl. 13. sodišče brez predloga vlasti ne more reži: »Ker ni predloga, razviljavljam.* Za to postopan e v čl. 13. ni opore. Ce bi katero sodišče to le storilo, bi delalo pravnopomotno, prenagljeno.
______... ......... ..._................... Drugačen kakor čl. 13. jc pa čl. 138.
jenje itd. spisov in novin. Zabranju e se Ustava. Cl. 138. spada v prehodne na- eeI= »Zabranjuie se rasturame.. .*, se to-i pa (represivno) razširianie In prodatnnje rodbe. ki se smejo ukiniti s posebnim za- r«i nanaša le na represijo (konfiskacijo ! novin. ta Je, redno je dopustna konliska- konom. »*o prestnne posebna potreba*. in "brano razpečevanja) čisto v duhu
nimajo moralne pravice, drkler zagovarjajo preventivno cenzuro škofov (»impri-mntur.) in zabranjuiejo č'tanje («index librorum prohibitorum*), torej vzdržuje-:o naihuiše ukrepe proti tiskovni svobodi.
O tiskovni svobodi in o ustavitvi listov s stališča pravnika pa neka! informativnih podatkov, ki so postali potrebni z ozirom na sklep deželnega sodišča ljubljanskega in na pravnikov članek »K ustavitvi »Domoljuba* v včerajšnjem »Slovencu*:
V dobi svetovnega prevrata Je seveda ne le umevno, marveč n'tjno, da Je Vi-
nihče več zaupal svoiih tajnih listin. | dovdanskl Ustav moral določiti tudi ffauck je znan kot p:satelj zgodovinskih del in ie pred leti izda! veliko kulturno zgodovino nemške države.
obrambo države proti zlorabam svobode ; v prevratne svrlte. Načeloma velja gla-I som čl. '3. svoboda tiska, to je, načeloma ; in redno so nedopustne preventivne odredbe. ki bi sprečsvnte tzd?i^>nie. razšir-
138. vsaka kompetenca rednega sodišča j glede zabrane same. Ni nobenega razlo-i ga, Ua bi se baš ta razlaga zavračala kot posebno neumestna. Za njo govori tekst UsUva in namen čl. 138. Kdo j« upravičen reči, da mora v citiranju stav. 3 biti baš tiskovna pogreška in da se mora glasiti stav. 2.? Seveda ima zabranjo-ncc, ki misli, da se mu godi krivica, in ki se drži, n. pr »Slovcnčevega* pravnega mnenja, vedno odprto pot na upravno sodišče.
Pa recimo, da je vendarle tako. In da
veljaj citat stav. 2., da torej za »zabra-konfiskacl.o nastopi predpis čl. 13. o prijavi zaplembe sodišču. Potem še vedno govori prvo navedena gramatično-lo-gična interpretacija za ratlago, da se ta predpis ČL 13. ne nanaša na »zabrano izhajanja* = ustavitev.
Pa dopustimo končno, da se nanaSt predpis čl. 13. tudi na »zabrano izlaženja» -ustavitev, proti duhu termina »zabrana* (brez dostavka »izlaženja*) na drugih mestih, In proti namenu Izjemne določb« ČL 138., — dopustimo torej, da veljaj za ustavitev v ccloti zgolj predpis čl. 13. »o izvršenju zabrane*, — potem velja tudi v tem slučaju vse to, kar velja za čl. 13. sam, t. j. sodišče nima besede, dokler mu vlast stvari ni izročila, in mora vsak predlog zabran enčev zavrniti razen potrdila, da ni tekom 24 ur po zabranl dobilo od vlasti predložene zadeve. S to nepredložitvijo nastopi ipso facto posledica ČL 13., In sodišče ne sme niti razveljavljati niti potrditi, niti ugotoviti, marveč sploh nima povoda poslovati. Da bi mesto oblasti smel kdo drugi sodišču stvar predložiti, je samovolja. V zakonu nI najti besedice o tem. Analogije nI, In če bi bila, !e neuporabljiva proti namenu zakona. Tudi ni uporabljivo načelo »In dubio pro reo», marveč le »Salus rel pu-bllcae suprema lcx esto.»
Opravka Imamo še s poizkusom hlsto« rline Interpretacije. »Eden naših prvih strokovnjakov pravne vede* je poslal »Slovencu* pojasnilo, kl je zares novo la zelo zanimivo: V »lzveštaju Ustavno* Odbora Ust. Skupšt. o načrtu Ustava. J« Imel čl. 13. štiri člene. Prvi in takratni četrti sta bila enaka 1 ln 3. u današnjo-ga člena '3. Takratni tretji stav. (načrto-vega) čl. 13. je po Izrecnem strokovnja-kovem svedočenju, ctt. v »Slovencu*, prl-
eiia inkrlminlranega članka, zabrana raz- i Dokler ta člen velja .je dana pravna pne- ; «rb- terminologije čl. 22. Ustava 1903. in
širl'in!a celega broja. v kolikor se njega sumplio posebne potrebe, t. j. turbulent- i S H neprizadet! deli ne dajo odvojiti, uničen e stavka, plošč stcrcotipl.ie itd., — kl obse-zajo v vsebini enega izmed pc' taksativno našteth dejanskih stanov. O prevrn-
srb. tisk. zak.! V tem tret;cm od-
nih razmer, separatistične in komunistič- s,avku nafr,a 'e ,orei bil vsebovan tisti ne opasnostl, subverzivnosti. Dokler je ta ! z*o|J represivni postopek, konliskacijska
vfčje važnosti, da sj prideluje dovolj kruha in sploh živil, ter Ha je v prehrani neodvisen od drugih, pmo videli med vojno. Takrat šele so začeli povsod obdelovati več polja ter gojiti razne hranilne rastline, ki so jih dotlej popolnoma zanemarili. Marsikje so *ele tnk.it spo-
merih renresile mora oblastvo v 24 urah po izvršitvi izročiti stvar sod;<ču, to pa mora v 24 urah zabrano hrdisl potrditi-bodisi razveljaviti. Ako se »to* ne zgodi, namrc* niti potrditev niti razveljavljenje
potreba dana ali pravno presumirana, terej dokler čl. 138. zakonito velja, tako dolgo se sme »zahraniti* ne le ruzširja-nje novin, torej represivno, marveč sme se zabraniti tudi izhalanje, torej preventivno. To je torej, dekler traja potreba, suspi mila tiskovne svobode in uvedba prevencije, vendar v omejenem obsegu
in pa tudi ako oblast konfiskacije sodi- j (dopustna samo ustavitev lista, ne pa tu
šču Sploh ni prrdloiila, smatra se ta konfiskacija za preklicano.
XIII odd. V. LNtava pa drugače kakor čl. 13. določa prehodne naredbe, kl deloma in začasno suspendiralo čl. 13. Pn členu 138. se sme preventivno preprečiti Izhajanje novin, kar po členu 13. ni do-
di prevencija s ccnzuro, ki je le po čl. 13. pridržana vojnim dogodkom po posebnem zakonu). Za redne razmere preračunani čl. 13. dopušča represijo za tam navedenih pet taksativno naštetih slučajev. Za izredne prehodne razmere do zakonitega preklica veljavni JI. 138. pa dopušča
nik Kochlross je pristopil k nii-rnn ter	tem oziru. prosrlaril ster
samo nekaj zajeclial, upirati pa se ni	ne-ju da
pustno, — ako te novine Izziva o k mrž-; i prcvcncijo z ustavitvijo, I represl o t nji do države kot celote all k verskemu zaplembo (term. techn. »zabrana.) pod Prisili'o jih je k temu pač ali plemenskemu razdoru (slednji dejanski drugimi, splc<ncjšiml pogoji, vsakokrat,
uril njesroro aretacijo. Bnrgmei- nedostnj.mje plodne zemlje. Zato nm mora stan kakor ad § 302. k z.). Ti predpisi, ki če t! spisi all novine i/zivaio k mržnji je prebledel kakor stena ta je bi*.- oire.iena oMrlnnn zemlja tem p! o , so
itnal. Sledi! ie polici emu orranu na I kitajsko ljub.to.
bližnio stražnico. Zasliševanje se je nričelo takoj. Bertrmeister ie na vpra
po Ustavu samem prehodnega znača-' do države in k plemenskemu ali verske-preživlja silno mnogošte : ja, veljajo, dokler se ne ukinejo s po- niu razdoru (»Velesrbski tat*), ali pa če
' scbn'm zakonom. Ta •zabrana izlaten/a* Tako zvana »loontna* kitltnra Kira-'cev j je pojmovno drugačna in širša, kakor za-
obsroja iz presnim ja mal'h žitnih bilk z brana člena 13. V. Ustava in člena 11
subterzivno poziva o (radičevci, komunisti). Kdo naj izreče katerokoli obeh zabran £1. 138? Pač le tudi »vlast. čl. 13.,
praksa § II. srb. tisk. zak.. na katero se nanaša uporaba čl. 13. v čl. 138., — torel 24urnl roki itd. Na »zabranu izlaženja* torej načrt nI imel namena raztegniti določbe čl. 13. In je po premembi odstavkov ostal v tekstu imenovan stav 3. od preje po pomoti, katera »prepisovalna. all bolje redakcijska pogreškn »ne more škodovati Jasni misli zakona.. Historična Interpretacija podpira logično-gramatično na celi črti! Ž njo Je tudi potrjeno terminološko razlikovan e med »zabrano Izlaže-nja. In »zabrano., kateri slednji pojem je stalen in utrjen. Kaj je pa skupščina, ki je predpis spornega stavka »urinila*. s tem »hotela*, — to je obrazloženo že zgoraj. Nikjer n! prepričevalnega razloga, ki bi silil k mnenju, da se mora pr^ ventivna ustavitev predložiti sodišču.
SodKče Je torej 1.) v vsakem slučala, ob obeh razlagah, nckompetentno, da bi sploh sklepalo, dokler mu oblast »zabrane. ne predloži. Prosto je vsakomur, da misli, da ;e s to nepredložitvijo »zabrana Izlažcnja* razveljavljena. Menimo pa, da
šanje, če je on krivec, brez zavijanja omeVne^a zemljišCa na Široko njivo. Ki- srb. tisk. zak.. ona Je preventivna ustavi- torej politična oblast. To je pa že celo j je 2.) takšno naziranje napačno, in da naj
in oklevanja priznal, da je res on urno- :talci najpre kos zemlisča posebno teir.e-
ri! nesrečno deklico.
Pri zasliševanju je bil zelo redkobeseden. Povedni je. da se je dogovoril z Oe!s!erievo za sestanek v soboto ob 10. predooldne. Takrat baje ni
jljito prekopljejo. preor ejo ter poLrn ije in na gosto poseiejo z žitom. Ko žito do-raste toliko, da zjične dobivati kolenca. presa-sjo vsnko bilko na pravo njivo in io vsade tako cloboko. da tiči prvo žitno
imel oobene-fra hudega namena ž nio. kolence še v prsti. V gveži. doroljno Se!e med potoma mu je kontoristka ; pravlioni in pocrnnjeni prsti začne • vo povedala, da gre po denar. Ko je do- - presajeno steblo izredno turno n»«tl. »n-msl, da je inknsirala tako ogromno kopiino prvo koience pof.ene nove koreni-vsoto. se je odločil za napad nanjo. 'niče. in steblo se razvija v 30 do 40 bilk. Ber-rmeMer ie imel ob aretaciji pri,v*ako zrno poprnnia tako podesetorene sebi nekaj nad 10 milijonov avstrij- jhilke ki rode potem takisto podesetorjene skih kron! Ostanek oropanem denar- j Tako je žitno polje neprimerno bos-a-ja je potrošil za perilo, obleko. po-,*ej5e krasneera klasia in končna žetev je vr?;'k in drntre nabavljene potrebšči- k.i:pad,i ogromna. Peveda zahteva tako ne ter za kopel, hote! in zabavo.
Bergmeister se je rodil 1. 1003. v Tnor>oftu. Detinstvo je preživel v Gradcu, kje.r je obiskoval srimnaziio
se
ijojenjs žita velikansko dela, ki pa imenitno izplač.i.
Tndi na Ru«kcm sta brata Demčinfka nveflla ta kitajski sistem pridelovanja žita
tev celega lista, ne le konilskacija po-edinih broiev, je torej Isto, kar se v starejših tekstih razume pod terminom »spre čavan e izhajanja«.
Kateri predpisi pa veljajo tukaj za Iz-vršenje te prevencijc?
Ne bom tu ponavlja! Intcrpretacllsklh pravil. Avtentične legalne Interpretacije z novim tiskovnim zakonom še n mamo, uzualno Interpretacijo še le ustvarjamo. Ona le baš petlt teoretičnega spora, kl daje, predno je rešen, argumente politični borbi. All naj bo naša Interpretacija napram besedilu zakona ekstenzivna ali restriktivna, bomo videli Iz efekta. Vsekakor pa bodi Interpretacija gramatlčna. historična In logična.
Prevcnciie po obeh starih ustavah nI, obe pa In oba tisk. zakona poznata represijo, procestialno pa poznamo sub-
ralio legis v čl. 138. kot začasne ostrejše določbe, ki ima namen obvarovati državo pred naštetimi subverzivnimi tendencami.
Sledi pa stavek: »Predpis čl. 13. odst. 3. o izvršenju zabrane važl I ovdie..
O tem stavku sta dve mnenji. (01. SI. Jovanovič, Ustavno pravo kraljevine SHS, nasprotno 2ivojin Perič v M eseč-
manj ustavitve sploh ni treba predložiti sodišču v potrjenie, marveč le konfiskacijo ni pa 3.) nobenega razloga misliti, da se famozni stavek s citatom stava 3. ne nanaša zgolj na subjektivno postopanje. Ljubljansko deželno sodišče Je torej s svojim izrekom vsekakor zmotno postopalo, — čeprav to nikogar ne opravičuje k nekim obžalovanja vrednim napa-
niku Pravn. društva, In drugi). Verjetno ' dom. ki so se čull. Materijclno to sodišče se stavek »o Izvrševanju zabrane. nana- : sploh r.i Izreklo, all je dan dejanski stan ša le na »zabrano. v smislu čl. II. srb.' ščuvanja proti Integriteti države in na tisk. zak. torej na represijo, ne pa na pre- plemensko mržnjo (torej § 302. kz.), ker vencijo, in bi torej le tu bil dan tisti »gra- Je Izreklo zgolj formalno o dejstvu ne-matičnl pcgre?ck. ki ne sme biti v kvar predložitve. S tem ie le prekoračilo kom-jasnl misli.* Vsekakor pa velja, dokler pctenco In zašlo v kompetenčni konflikt ne pride avtentična Interpietacija s po-' Ne dvomim, da so naši sodniki vkljub
pravkom all pa novim tisk. zakonom, pravilo, da veljaj Ustava dobesedno. In ker se v čl. 13. pod »zabranom. redno
Bil na je 7elo' nemaren dijak in oče in «ta pridelala na enem hektarju približ-	jcK(|Vno in objektivno postopanje. Te lo- razume le represivna zabrana (zaplem
trn ie kmalu vzel iz šole ter "-a je dal |n° r,oofl	1 navadnim sistemom »ta	C|tve so bistvene, ker so važne za grama-
v nk k nekemu knifonvezu. Ko se jf 'd"*0-1* "" i5'pm pmstoni kvečjemu 2400	ti(jno ,„ |oeiCno bitcrpretacilo. Cl. 13. Ima
izučil rokodelstva je od?e! nn Dunaj. :<1n 2r,0° R:<>r )« m),!o Ipm,ie- *fi klt:,f"	tri odstavke. Prvi Izreka načelno svobodo kier pa ni dobro č-s-, delal Postopal «vs nn,t!n wkakor "vrstno izphča. Na
topni
je oVrofj in ^e izla'nl za m^dicincn, fi'o'ofa in jurista. Živel je zelo pustolovsko. Sele zadnie ča»e ?e 'e reko-llko fn-pravil, kar je ns>rotilo njeeo-veo-s o^eta. k! V izTnbil že šest sinov, da ie začel verovati v poholis^nio zad-ri»ra otroka. Na Dunaju je obiskoval šolo za umetno obrt. Nekaj časa je redno sledil predpisanim študijem, po
tiska, dtugi zatiranju je prevcncijo. dopu-Kitaiskem presajajo žito pojeg žensk tndi šea cenzi,ro „ vo)no ,„ mobilizacijo
otroci ter nioSki. ?n pred 700 leti »o Kitajci poznali brano in oralo, v F,/ropi pa jn poznnmo je<lva par sto let. Konservativnost drfi Evropo pri starih šabloath in treba je rile »11 nesrePe. da jo premakne na pot napredka in reform.
X Požar v palači Rosnlgllo*! v
novnm letu pa »e je vrnil na stara Rimu. V četrtek dopoldne je izbruhnil
pota ta sedsj je zapečatil usodo svojega življenja z umorom.
v znameniti palači Rospiffliosi v Rimu nasproti Kvirinaln oceni, kl se je tako
po posebnem zakonu, ter dopušča represijo (konfiskacijo) novin, katera konfiskacija je odvisna od sodelovanja sodišč. To konfiskacijo v smislu ČL 13. Ustava ln §§ 2 In II. srb. tisk. zak.. Izreka po Ustavu »vkist., t L po srb. pravni terminologiji »politična oblast*. A ta represivna zabrana je ipso facto razveljavljena, če upravna oblast ne predloži sodišču konfiskacije tekom 24 ur, — fn prav tako, če sodišče ni tekom 24 ur t- 1 :.:>
ba), nI povoda ekstenzivno interpretirati ta pojem tudi na obe zabranl čL 138, marveč samo na »zabrano* drugega slučaja čl. 138., katera »zabrana. je stalen terminus tcclinlcus, a »zabrana Izlaženja. i« drug pojem, v novem, drugod neobl-
»Slovencu. vedno »možati, dovolj, kakor jih »Slovenec, titulira z očividno hvaležno mišljenim pcklonom, — da bodo ta dejanski stan videli, kakor Je noto-ričen, in Izrekli po svoji vesti, kadar bo-do poklicani, da meritorno govore o potrditvi ali nepotrditvL Doslej pa po dobro utemelien! Interpretaciji zakona nI povoda, da bi se predinel sodišču na meritorno presojo sploh predložil, — In nal-
čajnein terminu. To bi bila gramatikalna, manI mora obvellati to, da sodišče nima terminološka Interpretacija, v zvezi z lo- o stvari govoriti, dokler mu oblast, — no glčno, ratio legls, — obe govorila le za ' pa g. dr. Brelc, — «dela ne sprovede». to, da se preventivni ukrep ustavitve Iz- Tudi ta terminus pomeni neizmerno več, vrji brez sodišča ln da se lamoznl navl- j kakor napačni slov. prevod »Izročiti stvar dez nelogični poziv na stav. 3. na »zabra- , sodišču*. »Delo. pomeni »die Amtshand-
nu Izlaženja* sploh ne nanaša.
Mogoče Je še drugo stališče, kl pravi: Poprav tiskarskih pogreškov je bilo do-voij, mtd njimi ni bilo te poprave. Pa-
raz&iril, da eo ca mogli pogasili Sele i potrdilo. TieUi odstavek doioca subiek- i možni stavek ie vedno klič« odst 3* b«
lung*. a »sprovesti. pomeni. »službeno Izročiti v nadalnje poslovanje., terel strogo ex offo brez vsakršne udeležbe ktere-•akoll zasebnika, tudi ne zabranjcnca.
©r. V. K»
t
Pomemben dan za naše planinsko pašništvo
Ljubljana, 20. januarja.
Ka pnr.br p. ministra šum in rudnikov iflr. žerjava re je pri velikem županu ljubljanske oblasti danes vršil važen po-ivet o planinskem pašništvu v Sloveniji s posebnim mirom na končno ureditev paSnih razmer v Bohinju in sploh na Gorenjskem.
P'>svetu. k? pa je vodil p. minister osebno, so prisostvovali <r£r.: velika žu- i pana dr. Raltič ini dr. Pirkmaier, vodja
prnfpmn tednu	nazadovale za 1000 do
,»..» u, •'•»"' v ..r, .....ja |	fo?p fo notira-
lumske direkr.He inšpektor inp. Ziern-i,. " ' ., ...	,. . ... , ,c-
\ ; , . h v tisočih ." K:	voli I. 15 5 do IS 5 (17-
•dce, da odobrijo U-. dnevni red. odnosno ] Za »klicanje svetovne gospodarske 'la nret'lau"ajo event. spremembe tet do- | konference. Iz Washinptona poročajo: polnitve in dopoš'je;o zadevne predloge I Predsednik senatske komisije za zuna-do 25. t. m., nakar se bo sestavil kocini • i:je zadeve senator Borah je dovolil po-program.	i ročevalcu »Dnited Pre3S«, razgovor, v
I katerem je izjavil, da ne bo prej svetov-jnega miru. dokler ne bodo urejena go-ispodarska vprašanja. Zato. da je potreb-DnT)-;s'-| pr.veM se!«-n (10. t. m.).: „„ „l:
Do^^n S100 komadov: od te"a 1400 domačih, 775 iz Madžarske, 121 iz Češkoslovaške. 12 iz Jugoslavije. PO? iz Rumnivje in T5 iz Nemčije. Tz Ju^o^a vije je b:ln izredno malo povedi. Cene so moram
Trrnta "oro3?*a
salo natečaj za načrt take palače. Izmed | od tekmovalcev mnogo več znanja kakor
dospelih osnutkov je sprejelo vodstvo sejma načrt arhitektov Tvla in Fuchsa, ker se mu zdi najbolj prikladen. Stavbo nameravajo začeti zidati že meseca marca med Bžlskega, Rudoliovo, Hermano-vo in Veverkuvo ulico.
Razstavna palača bo 140 metrov dol-
prejšnja leta. Drsalna sezona žal ni dopuščala potrebnega treninga In le oni, k! so vztrajno izrabili za tren:ng tudi naj. manjšo priložnost, so mogli biti docela kos razpisanemu programu. V prvi vrsti velja to za zmagovalca v seniorski skupini za našega popularnega inž. Bloudka,
no sklicanje svetovne gospodarske kon- fem bodQ nastanjene pisarrie scjmske
feld oblastna referenta za šumarstvo in kmetijstvo ing. Sivie in Sancin, referent pohr. komisije za aerr. operaci e vi. svetnik Detela. planinski nadzornik insr. Prešel. kraj. k. za apr. operacije dr. Spiller-Jftirg. referent agr. direkcije dr. Ra-dikon. višji adm. svetnik šumske direkcije inp. Rttžič.
Minister dr. Zeriav je uvodoma razlo
iemno 10 do 205). 11. 13 do 15 111. 10
ference s strani Zedinjenih držav. Po njegovem mnenju so seda? najvažnejši po-spedarski p:oMemi: repamojsko vprašanje. vprašanje intPrnliiranih do'"ov in ruski problem. Borah zastopa tudi stali-
šče, da se brezpogojno oprosti zaplenjena tu Vi imovina.
— Eks^anzlisVa »tremPenja Forda v Evropi. Ameriškp avtomobilske tvornice do 1P Ji. blri I? do t« do IP) kra- Fo'dove izdeltrejo avtomobile mnnm ve 0.5 do 14 (10). slaba živina 6 do 10. nnd ameriško potrebo, zato skuša Henrv
Ford svojo izdelke v večji meri ra->pe-
ga in ravno toliko široka, visoka pa 37 , ki je dosegel I. mesto sigurno in z znatno metrov. Palača bo imela osem do devet prednostjo nad 14(1 točk. Ostali tekmoval-nadstropli. Vsa projektirana palača je ci so vsled premalo intenzivnega trenin-arliitektonsko razdeljena v dva glavna \ ga napravdi v težjih l.kih vtis negotovo-dela, in sicer v upravni oddelek, v kaie-jsti ali površnosti.
Isti vtis se je debil v povečani meri prt tekmovaniu juniorjev. Z največjim osnov-
uprave in poedinlh tvrdk, in v pravi trgovinski del, kjer bodo stalne in periodične razstave, slednje le za dobo enega tedna. V podzcemljskih prostorih so pod vso palačo zamišljena velikanska skladišča za blago.
Središče upravnega dela tvori velika osrednja lopa. nekaka velkanska dvora-
nim znan em v tej skupini razpolaga sko-ro gt.tovo prof. Golob, Kordtlič ie tip ambicijoznega drsa'ca, Franko pa je nedvomno talent, ki se nahaja šele v prvem razvoju.
V dainski skupini )e dosegla v drugič zmago m s tem tudi definitivno prehod-
na, ki gre skozi vsa nadstrop'- in iz ka- j nji pokal S. K. Ilirije ga. A. Sorgo z Je-tere se da priti v vsako poedino pisarno, senic. Odlikuje jo rutina in sistematična V pritličju trgovinskega dela se nahaja izvežbanost; pred ostalimi tekmovalkam!
= ZW73 vclenrelzvajalnev in velerav- javati v Evropi V to svrbo je Ford ure- s'r,,k in vis!ik hodnik s trgovinami, ki ima veliko prednost, da dobro obvlada -ečevrl-ev alVehol-ih prač v S'nvenlf«. di, \ Kvrnpi vrsto Ohratov. v k.v ohdaia z v<:ch št:rih strani dv('rann za , vse vrste lokov. Odč. H. Urbančič za-
Kakor pišejo posebno zaprehški li?'i. je , (erih „e doppfavljaio avtomobili iz se nas.;,!* v Spiritni stroki nMutna kriza. Ltav„-h firinv. dovršenih v AmeriM. Iz-
t"ko v produkciji kakor v konzumn. ' nz co|;il avtomobilov ni umesten b 07i
Sil namen posvetovanja, povdar*ajoč ve-
in sp moraio zlasti veletrpovci boriti s .
like važnost pašništva in živinoreje za naše porske kmete. Dobro po7nava!oč naravni spor mpd pa Jo in šttmarstvom ieli. da se na tem sestanku dospfp dejanski spor**nm veeh odgovornih faktorjev v največjo korist obeh važnih pano<r mirodrvera pospod.arstca in spio^posti. Izrazil ie tudi posebno željo, da se s (trsni j-»sropn!Vov Jt-marstva P"«fona no možnosti neozkosrčno. s strani kmetijstva pa. da se omeje 7ahtpve na zakonito upravičenost do pn^e in na na dejanske potrebe pašnih interesentov.
Nato je o posameznih «kup;n"h vpra-?ani i'č'pno r»ferlra! okr. p^avar dr. SpiPer - Muvs. Po mestoma 7e'o živahni, v sp'oinem pa izredio stvarni 'n p'odo-nosni obravnavi «e :e v vseh tnčkab dosege! načelen, deloma pa tudi definiti-ven sporazum.
Tako se 5n Hede P^ilsVe f?"«''-' nafoloma odobrila ured:tev v sm'=lu odk'toa pašn;h iravic. oz:roma ods*opa zemljišča pr' čemur sp hodo no možnost; upoštpv-1! tudi f'sti l-mptie. ki so svoV>-časno bili prp^rti Pe^^na pa se bo še to pomlad začela mel!j">rirafi ra nač'n d-1 se Č;mpre!e doseže nje donosnost do
200 n-lav živino. 3 čpmpr bo pematrano RovtariPm in deloma Peič"notri. 7a slednje pride še v poštev planina Kl^m, s čemer ho n':h potrebam r>rpo'n»ma nstmže-o. Tudi najtežjo vprnšanie Komite se je rešilo v popolnem sporazumu. I7padefe paše z zatvoritvijo I,op"čn;ee Se bo ho<?a»o nadomestil s t.?n>pljit7mi melioracijami Komne. g katerimi l>o p i-6ela v ra;kra;šprii času šnmska nprava v Bohinski Bistrici no načrtu, ki ra 'e Izdelal planinski nadzornik. G. ministpr se bo zav7pl za č;mpre!inio -""rotov^pv potrphnib dr?avnih sredstev. Tudi "lede Pe'anS're rls>r5re sp je v principu sklenil edkun pa5r.;}, pravie. 7a rpftev vprašanja Grais'-« in pa Gmfove rfeni?« sc bile d^ločenp irlavn« smoTrce.
Glavna komplpksa K«mn« in Psčane bosta oddana v dol^olotni aknp.
Končno sp fe sklenilo, da ce nred:tev Com'e"Ta'skth r1an'i v smislu sp'oinih direktiv čimprej prične in zadovoljivo izvede.
Splošno je prevladalo p'če'0. d* se pri-ffne'o dela za popoln odVun obstoieč:»i pravic v smisiti odstopov« pl->n:n oovsod tam. kier jp tn v interesu ljudstva.
Kakor vidimo je rezultat t etra posve-tovanvt i'rrdno raz.vespliiv. l-pr se je po Inicijativi in po;1 smotrep'm vodstvom našpira r. ministra v nel.-aj urah sporazumno rešilo več za Pud«tvo ko-istn:b vprašanj, kakor na vseh številn'h knmi-si:ah. sestankih in posvetih od osvobo-jepia sem.
Porp-'vaioči eneirijo ministra in dobro volio ter veliko «trol-omo in dp'ov-no sposobnost poc^'etf»vaVpv smo zaso-tovljeni. da se bodo ti s'-|cp! v najkrajšem času tudi dejansko izvršili.
rpice nimajo pravess. polja konzitma ; rov pr;hrnnk» nia tovornini in v gotovi
j meri tudi glede na carina. Takšni silnimi teMjočarni. Da si v Sloveniji za-| Frir(]ovi ohrnt; fo se „Rtapovili v 7ad-SčitiVi svnjp interese ip 7.a?otovi;o stal- j	T Spnniji. N»mč:ji. Skandina-
ne 7alo"e bla^a. so naša velepodtofa j vjj; ;n dr,i;rf>f|. 7,a nasltvlsfvene in hižno-nstanovila poselmo zvezo, katere namen I	Evropo obstoji tak obrat v
je. Ploveniti zaTotovbi sta'ni in cenen Trsiu
ko"7iim «piritno7n;h p'tač. Pstanovlla sp pnaplina korporaciia. h kateri «o pr:«t<v pili vsi vpletr^ovci v ='"ireniii. Imcntiie 7vc7a ve!cpro»7V» i-lepv in velpraz-»pjtcvalcpv alkohnbvh p':ač v Slovenfjt.
7vce "f v l,;tt!'!iani. 0.1V>t ie na-slpdnii; p-cd«ednik N'ko VocaVov!č šef tvrdkp » \'ko«. prvi podnredsednik Brn-nop TT""on	bančni ravnatelj in
ravpatoll tvrdVe >V!nea«. dri'"! podn-ed sodnik Fonc llnfnr. šef velet vdke S. TTnf*nrta clnovi v Ptttjn. odH-irn ki- pme. rik /el-nl-a. l-sip;k tvrdkp n. 7.olinka n-ot na^clntl; pl.aotfiitivcl, K->rp| Hotla-fPn. soi-c»nik tvrdkp Potlafr'o. Viktor xtp<lpn. ra, melj
In'-"S v foliti in D. Porliavee l->s»nil< tvPt|<e Po>|iivpc R- VaPak v Marihorn. 7,vP'a bo de'ovala v ltstn:h p-osforih in im0,a «vo:e dniStvo kreditor'v>v.
— N^vo ?"'ar>V>	rr"',:'n!1cn.
ministrstvo lp dolo v tisk nO-vo dopo'nfpno i"danip p-avi!"!Va o prometu 7. devicami in rabtMmi. To izdanip ho	vsa re?enia mini--trs!,-prra
srpta.. ntrprlUo Pnnpčnp^a minis,r«tva ter p^i^spila in»nel;torata za č"s e<1 3J. rlecem1,-a 101'-'' do SI. doepmlira 1°?1.
20. januarja: IJJTIJANA. (Prve številke povpraše-
Rezultati.
Tekma za prehodno darilo g. dr. G.
težko industrijo. Ta lopa bo 85 metrov ' ostaja letos za njo le malo. dolgn in 28 široka. V nicj bedo lahko nameščeni tud; na težji stroji, in sicer stabilno m trdnih tleh. Prave vzročne razstave se bodo vrši'e v poedinih nad- Fuchsa: 1. inž. S. Bloudek, (mestna šte-strepjih.	j vilka 5). 2. V. Vodiš,-k (H), 3. P. Schvvab
Ako se pomisli, da bo nrtrania oprema j(Lr»>. Kavšek (10). nove stavbe v vsakem oziru moderna In ! Damska lcl<ma za prehodni pokal S. da bo v njej nameščena lastna telefon- K ":riie: •• A- -''»r-0 (5)- 2- n "lhan«ifi
ska centrala, lastna pr.šta. policija in dru-j HO). 3. A. Sirca (15). (Vse Ilinja).
ge podobne naprave, kakor restavracija, | Tekma junior'ev: 1. S. Kordehč (7). 2. kavarna 'n blfeti. bo vsakomur jasno, da P1""'- F-	^ F"?!« Otokar (la).
gre za poslopje, ki ne bo le v vsakem
4. Bopcelj (20).	Ilirija).
Tehnični referent J. Z. S.
S. dr. g.
pogledu popolnoma ustrezalo svoiemu
namenu, ampak po hkrati predstavljalo . Ftmhs je podal o tekmah sledečo sodbo:
vanje, druge ponudbe in v oklepaji!,'kup-1 ono trgovnsko središče, ki ra .lavno I ^'si drsalci so pokazali napredek, ven-
čijski zaključki ) Vrednote škoda 120 5 do 129, Celjska posojilnica 210 do 212 (210), Ljubljanska kreditna 22G do 0. Merkanlilna 124 do 130, Prašie-diona 805 do 9'i2, Strojne 0 do 148. Trbovlje 410 do 0, Vevče 100 do 0, z;idoli-| niče Kranjske deželne. — Rlato: hrastovi frizi I. in II. vrste, od 5 do 9 cm.
Vojna mesto češkoslovaške republike že dolgo ''»r "e v n,,pri; kakor bi se moglo !ii..u« ootrebuie	pričakovati. Vzrok temu leži v prvi vrsti
v mili zimi. ki je pač dopustila priredi-
Sokol
tev drsališča, toda ni ustvarila dovolj priMke za reden trenin?: ravno v najvažnejšem času nismo imeli ledu. Razpn te-pa so »e razpisale radi hitrejšega napredka razmeroma tefke vaje. Ako bi imeli Redni občni zbor Jezdnepa odse'<a |>ol:So drsalno sezono, bi vsi drsalci si-
ščicl. otrobih, moki za krmo «8». krom- (ir. jr. Lo\renčiča in br. St->novica, Sle-pirju. fižolu. Povpraševalo se je po do-|dilo je poročilo la'"nika in blapainika. m.ači pšenici, lanenem semenu, fižolu, j Odsek "e je moral boriti z mnopit I re-ZAGRRB. V etrkiih je tendenc« ne- prilikami, posebno v finančnem 07iiu ter spremenjena. V bančnih papirjih ni bilo je le z veliko požrtvovalnostjo ztnopel posebnih sprememb v tečajih, n promet v«e zapreke, kar je v prvi vrsti saslupa
„<In.VnW nr!st'n<« nTavnve Tz peo"-ra-	končal na 0 08705, Pariz je |>opu
da no-očaio; T"»ovs!.-a zlKumica ie o'od-	3125 na 3325, Švica od 1205 na 1107.5.
!n*;ta to dni m:nistm tnr"vinp in i' du-	Blaga je bilo dovolj. Intervencije ni bilo,
striV dr. Surmlnn spnmenieo. v kateri	ker ni hila potrebna Promet je bil pre-
7"btova med drn<rim; nVin!tev zakona o	cej velik. Trpovalo »e je največ v devi-
i^vp-konkurznem poravnan!n. češ. da ta	zah na Prago in Švico. Po borzi je osta-
insriM.cija neizmerno ško.1u:e našemu	[a tendenca dalje slab«. Nolirale so de-kreditn. i rit«: Amsleruam 2495 do 2525. Dunaj
_ v-d-e^oi-l do>tnl n-?!«> H čelco-	0.OR075 do 0.08875. Italija izplačilo 250 2
?>va?'-;h državtiopov v avstrV-lh 'to-	rfo 0599, London izplačilo 200.35 do
O^b. v PeoTrad V prisnel načelnik če-	200 35. Ček 200 35 do 200.35, New-York
sr-o.lovškee-a finančnega ministrstva <».	jpj{ 61 5 parjt 337 ^o 312. Praga
"kt'1- da pridne raz"ovoro 7 našo vlado	iRfi.15 ^o 180.15. Švica 1104 do 1204;
"lede rp!p..ia voraSania m"dsehoin'li d"l-	TSt,,(p. „k 0.0805 do O. mK 0 do 00875;
<rov n°-lb in *pS1,-n«lora-n-ih d-?avl>-nov	e|cbl|. b;lnf„i. Tr„0 24 do 27. Eskompt-
v f,vstrrs'.-ih l.-ron-h Zadevna po^ai-nia	nn ino n. Kreditna Zapreb III do
so so Pr5na f.e dvakrat v Prapi, a brez	lto |iipo 5n5 #,5 j,170 ,p3 ,05, rezultata. ; Ljubljanska kreditna 220 5 do 227, Pra-
_ Vptlranie mvp-a Jn"">«»0ven«'-e~n	{l^linna ROS do nno. F.tno f.4 do 07 S.
posebno vnetno in katerega je usposobi-l.i 7a to marljivo šport-o udejstvovanje r polet:u. Drsališče Iliriip jp sedaj za fre-ninp premajhno in sa bo trpba 7a pr'l,od-n,-o se7ono na vsak način povečati — Juniorji so letos napram tekmovalcem
ie bil največji v Kskomptni in Trgo. Od nenmornepa brata Keržana. Ker so ne- lanskepa leta razveseljivo napredovali;
posebne važnosti je. da boljše obvladajo lok. Da tudi med široko publiko narašči zanimanje za šport, je pokazal lep no-=et in živahno zanimanje publike v n<» dplio. PribodnV tekmovanje za prvenstvo Juposlavre dne 1. febniaria bo potnl lo. da ?mo napram lanskemu leta odlično napredovali.«
industrijskih papirjev je padla Slavonija. , kateri člani vsled dnp.istranske preza-Promel slab - V devirah je lendenca poslenosti odklonili nadaljne sodelovanje bila slabša. Zr ključni tefeiji so se ie v v o<H>orn. je bil soglasno izvoljen sledmi početku z:.čeli na nižji bazi nepo včeraj	0,,,,°r: Vačeln k Vladimir Frank-,
ter «0 tekom sestanka dalje nazadovali, jP~InaWnik Milan Sterlekar. ta.mk E-ron Tr-nvska zt-o-nica 7a Tako se je Dunaj z čel na 0.0870. a je P'»nin«ek. blagajnik \ lad.m.r Tnrk. po
jstil o«l sp,,flar Karol Pola nar. praporščak Vladi
mir Jannfife. o<ll>oniiki. Zdravko Koren in Fran:o 7-ekar. Preple«lniki računov: Kamilo Kratohvil in Leopold Zupančič.
Občni zbor Obmejnepa sokolskepa okrožja v Cerknici se vrši dne L februarja ob pol 10. na Rakeku v prostorih br. Domicelja z običajnim dnevnim redom.
Sokolsko društvo v Mariboru izda za občni zl>or posebno i7vestje. ki bo vsebovalo na 21 straneh poročila funkci-jonarjev in odsekov in nekai ideinih član kov. Izvestje dobi vsak član brezplačno dostavpeno Stroški so kriti večinoma z inserati. Naj bi bilo tudi to iz vest :e do-
Še neka] nede\!sk;h tekem. Beograd: Ruski S. K. : Sumadija 3 : 3 (2 : 1), Jedinstvo : Brdjanin 5 : I (2 : 0) Reka: Olitnpija : Fiume 1 : L Trst: Rdera : Dolo (Benetke) 3 : 2. Praza: Cechle Kar-lin : CAFK. 1 : i. Vršovice : Rapid (Praga) 2 : I.
Poslovilni večer g. Vidmajerfa. Odbor S K. Ilirija opozarja vse svoje članstvo. kakor tudi drugo, Iliriji naklonjeno občinstvo na današnji poslovilni večer g. Ljuba Vldmajera, ki se vrši oh 8. v novem
restaM Reka 7.1 ,T..~ns!-ivi'o. pal':*»n«kp 7ptc7n:cp so ustavile 7a čia od tO. do vključno 21.
t. m. na P"***'ji Ppka snrpVmanje blapa za Ji-"»ostavi?o n'el.-o P.akra.
:— Nova vp1""> Hd-oelp^trčna rertrila
«r! C|.o-lt,,_ nnP decembra 10O) op ip vrš:la l:rit;.c;ia pri T"torskem 'ndnstritskem d d v c'-op''n 7a nabavo "e'oi'iime n->nrire bidroelrktrtč"e epn-t-ilp na reki Panji za n-oskrbo mesta Totnva in 91,-oplia 7, p'pl'frično epo-<riio. p-oiot-t-nfii sta dre vodni tr'b-ni po (TI jrj^tntor, s kenkttrppop jp bil 7o'o vepk i*i močino 7a«top-n. Prve p-o-**up-s'-p svotp »a strnit,j m električni dol so bilp rk-~r e 00o OOO n;-,.. a za e—idbenj ,-pl tOi-OPop Oin. l'\t*'ev. »o Ivdrr-elrV-cootraV jo bila od-lapa t. m. tvrdki Jn-o.-lav	A. D. v Poo"-»dn.
dobavo coM;vT*rTh st-oV»v In ptel.-fr^ne-
mate-Mala bo N-Tšila svetovno zn^oa
tovarna Ganz ft. Co. -dimpe''».
Pr?!rave za Farafevski ^osnodarski kongres
Na zadnjem kopprpsu trpovskih in obrt »iških zbornic ter ('družen« izvo7nlkov v Beofrradu koncem avgusta 1021. «e :e sklenilo, da se bo prihodnji takšen kon-pres vršil v Sarajevu. Sarajevska Trgovska in obrtniška 7bornica je v smislu te-pa sklopa začela takoj s pripravami ter določila, da se bo vršil konpres 14. in 15. main t. 1.
Na konferenci trgovskih in obrtniških zbornic ter enspodarskih organizacij koncem januarji 1024. v Zaprebu sp je sk'e-tilo. da se bt>do ssra:evske?a kongresa ndelpžpvalp samo zbornice brp? ostal h gro«|*viarskih orpanizacij. Toda plede na važnost vprašani, ki se na'* po prpdlopu sarajevske 7borniee rpsijo. je delovni odbor te 7bornicp sklenil, p-edlapati ostal:m zborniesm. da *e na konferenco povabijo t"di dru~* rospodarskp organizacije. Ali bodo. ednosnr. so na t« predlop ostale zbornice odpovorile poz:tivpo. n"m ni znarvo. Pred'op sar*>vske zbornice ie nedvomno umesten in more 1» koristiti razčiščeni'. važn:h gospodarskih vprašanj.
Snraievska z'>omica je za ta konpres sestavila naslednji dnevni red: 1.) referat « reviziji zakona o prisilni poravnavi: 2.) nad imnv'no zaprebJkern trgovca Ivana referat o p-ospodarskem svetu; 3.) referat Pavlice. Ter.V"'vp pai sp prii»v':o do 21. o prometnih prilikah; 4.) referat o statn- 1 fpbntari.a. — Trgovinska tvrdka P"":'p-tih rršenia konference in kontrrpsov tr- I i IvptiJ v Gru»n prosi za otvoritev govskih, obrtniških in !ndu«tnj«kih zltor-' l oni-MTa. — P-n!mica In tiskarna Liu-
00 do Gl, Trbovlje 400 do 415. Vevče 05 do 100. Ocen nia 380 do 0; državni: 7 odst. posojilo 0 do 05. agrarne 24 do 25, vojna škoda 124 do 120.
B POGRAD. Dcvite: Amsterdam 2500 do 2505, Dunaj 0 0874 do 0 0875. Berlin 14.00 do 1175. Rruselj 310 do 310, Budimpešta 0 085 do 0.080. Bukarešta 32 do 32 05. Italija 257 do 257 5. London 207 do 297.5. Ne\v-York 02 do 02.2. Pariz 330 do 337. Praga 180 do 186.5, So fija 4G do 0, Švica 1194 do 1190.
Prva ve^esefmska ra!ača v Pra^i
Po vojni je b:la Češkoslovaška menda piva drža*a. ki je uvedla perijodične vzoične velcsejme, v kolikor še ni imela te institucije. 2e prvi velesejem v Pra-
Danubius iz Ru- Ri sc je tako izvrstno obnesel, da je skle-; nilo vodstvo, da ga prireja stalno, in sicer po dvakrat na leto, spomladi ln v
_ p,..,,^,.,,	I-^tt.-ov v
Pnd~orvt fr-pa rorp>. Cetiniska Obrt-; Jcs^ni-
-bodica pripr^rlia razstavo obrt-1 Vz"rčnl velesejml se prirejajo v Pra-
nesek v intenzivnem orpanizatoričnem ,	h("<-*la «Ju?n! kolodvor, v Ko-
in kulturnem delovanju našega sokolske- lodvorskl ulici. — Odbor.
l.liiMlanski športni klub. III. redna skupščina članov spoitn kov sC vrši danes ob pol 9. zvečer v damski sobi Fmo-ne. Udeležba za vse člane obvezna. Dnevni red v snrslu pravil — Športni odbor.
/.A/P. (službeno). Danes, v sredo, ob 10.30 uri seja posl. odbora, ob 20.15 seja upr. odbora v kavarni Finona, damska soba. Gg. odborniki se poživlja o, da se seje gi.tovo udeleže. — Tajnik 1.
Luhkoatleti S. K. Primnrje. Danes, od 18.30 trening. Garderoba Hotel Tivoli; seboj prinesti hlačke, copate in šviter. — Trener.
(iradjanski na Dunaju. Prihodnjo nedeljo igra Oradjanski na Dunaju, in sicer proti Wackru.
Avstrija in Madžarska bosta najbrže sprejeti v mednarodno teniško federacijo, in siccr na kongresu, ki se vrši 20. marca v Parizu. Mednarodna federacija .ie povabila avstrijski teniški savez, naj pošlje na ta kongres svo.ie zastopnike.
kongres FINA v Pragi. Kakor je tajnik FINA (mednarodnega plavalnega sa-veza) Hearn (Anglija) sporočil, se vrši kongres FINA 28. maja t. I. v Pragi, t j. en dan pred pričetkum olimpijskega kongresa.
Šport
Drsalne tekme v Ljubljani
Ilirija jc priredila, kakor smo že poročali, v nedeljo na svojem športnem drsališču tri tekine v umetnem drsanju: tekmo za prt hodno darilo dr. G. T uchsa, damsko tekmo za klubovo prehodno darilo tn ti km o juniorjev. V prvi, seniorski tekmi so tekmovali skora) vsi naši znani prvi drsalci, inž. Bloudck, Vodišck, Kavšek (S. K. Ilirija) in Scliwab (S. K. Celje); konkurentov izven Slovenje ni oilo m.henih. Udeležba v damski, posebno pa juniorski skupini K bila lahko mnogo večja. Pod vodstvom dr. (jiibcrta Fuchsa so se razvile tekme po določenem prt gramu. Ledena pioskev vsled nezadostnega mraza žal ni bila v najboljšem stanju, kar je neugodno uplivalo na Izvedbo marsikatere vaje, osebito pa na
nih i7dell;ov ip Molkov samouVh »e-
Inkov ter del-vcev iz i">op .mre. P-7. Pr««j daleč iz mest*. Razstavišče, ki je stava s° bn priredMa v P-d"orie'. Pri- , bi,n zgrajeno že pred 30 leti in kjer so p-avIHni odMr j. z-prns-1 mipistr«tro se £« v stori Avstriji prirejale letne pol e trpovin« in lodnstrile 7a dena^o pomoč. del<ke razstave, je sicer zelo razsežno
___ n.-tf.Vfpv roravnave dwt!s're"a 'n 'e naravnost ustvarjeno za podobne
zavod, neuts-he Bnden^anV. Z Pun-ia Prireditve, lina takoj v bližini vhoda za
[ naj nteresantnejšo točko tekmovanja, na gi na velikem razstavišču, razmeroma ! prosto drsanje.
norr>*iio; Poravnava omen:ep"a zaroda ie h;'a v »ohoto potrlppa in M. kpr rp-
velik:m parkom krasno palačo, zgrajeno nalašč v razstavne svrlie. Toda na eni
ne ter 5.) volitve za mednarodno zbornico v Parizu. PriDravlialni odbor ie naorosil vse sboi.
Vnrzov pi bi'o priiavljpnih, najbrže v 14 ^ strani je razstavišče preveč oddaljeno dneh s*on:la v veliavo	od sredine mesta in je zato za vzročni
— Insmvence. Konkurz je otvnripn velesejem preveč od rok, na drugi strani
Pa je razstavna palača, kakor je sicer velika, vse premajhna za perijodične ve-lescjire, ki se v Pragi vedno bolj razvijajo.
Zato je sklenilo sejmsko vodstvo, da si omisli velikansko palačo v razstavne svr-he sredi mesta, ki nai ustreza vsem zahtevam. Ravnateljstvo veicscjina ie razpi-
ha Tošovič v Dubrovniku prosi »a po-
ravpabo fvistooanjo in ponuia 40 odstotno poravnavo«
Lastnik in lz<lajalp|j Konzorrij <Jatra>. (Mgovorni ure t n i k Rr. R r n z o v i c,
LctoJn fseitTorskl program le zahtevni I Tipk l>e,!li,ke Udarne, d. d. v Ljublj ni
ensko poročilo
Linbliena 20 isnuaria 19?S	• inbli»n* nad mor em
1 krai npsinvtots	eb	Zračni tisk	Zračna trioorritnrs	Veter	utilat uo O— 10	Hmlaviuf mm
Ljubljana .	7.	?Kl 9	-lli	sev. z&pad	oblačno	_
I.jubliana .	14.	78» 5	20			_
Ljubljana .	«1.	781 7	— 1-3	zapad	n	—
/.aeren , .	7.	7815	—00	bret vetra	več ntilač.	_
IW <>r rad .	7.	762.3	2-0	»et. ispad	sneg	—
Dunaj . .	7.					—
frsra . .	7.	784 2	20	j°f	megla	—
1 Burnost .	7.					1
V Ljubliasi baremetsi vitji, tenner. eiiji	Soloee vrhiia ok 7 58 tih: i ob 45
Vremenska napoved za sredo: Sedanje vreme bo traialo dalie temperatura se bo zvttala,
Agrarna politika, naše planine in pla?s5arstv©
(Dalje.)
Po mojem mnenju gre švicarsko /.uko-nodajstvo vsekako predaleč s svojimi predpisi. Gotove stvari, posebno izbolj« sevalne naprave se dado bolje iu uspeš« neje doseči potom subvencioniranja ne« go potom zakonitih obvez. Ako država dovoli in da za izboljšcvalne naprsivc pri« vatnikom aii zadrugam (zajednicam) pod pore, lahko zahteva in določa tudi način in obseg melioracije ter njeno vzdrževa« nje.
Nekako srednjo p'.'t ubirajo naši pla« ninski zakoni, ki so skoro doslovno ena« ki na ozemlju bivše Kranjske, Štajerske in Koroške, tako, da bo njih izenačenje kai lahka stvar.
Najvažnejša določila planinskih zako« nov so sledeča:
Planine, ki so obstoja e ob časo, ko so stopili planinski zakoni v veljavo (zs Kranjsko dne 29. 9. 39U9., za Štajersko dne 24. 9. 1909, za Koroško dne 1 2. 1909.) morajo ostati planine t. j. da se mora na njih planšariti (pasti živino itd.) Isto velja za planine, ki se zakoni« tim potom na novo ustvarijo. Planinski zakon prepoveduje i/preminjati planin« ska tla v drugo kulturo (gozd) in zabra« njuje vsa dejanja in opuščanja, ki na« sprotujejo pravilnemu planinskemu go« spodarstvu in ogrožalo nadaljni obstoj planine ali jo celo uničujejo. Take nevarnosti pretijo planini: 1.) s strani višje ležečega kamnitega in peščenega pogorja: z njega se vali kamenje in gruž, ki lahko zasuje planino:
2.)	s strani hudournikov, ki zasiplje«
jo planino in trgajo rušna tla;
3.)	s strani rastlinstva, ki se naselju« i je na planini in prežene in uduši rast i trave (pleve!, gozd). Izjeme od teh pre« | povedi so dopustne, a jih mora dovoliti i na prošnjo lastnika planine le komisija 1 za agr. operacije. Izpremcmba planinskih ! ta! v drugo kulturo je dovoliti naravno | vedno tedaj, kadar se naj Izvrši v inte« j resu planine same kakor n. pr. naprava ; planinskega travnika (v svrho pribave
rezervne krme na planini za čas ujm, sne ga, viharjev itd.), vzgoja varstvenega in zaščitnega gozda ter planinskega goz« d« (za pribavo lesa in drva za planšarski obrat). Sploh trelia g'edati na pravilno razmerje med gozdom in p'aninsko pašo. Kakor je brezsmise'no gojiti goze' v le« gah, kjer ne daje dohodkov in jt njega racijonelno izkoriščanje nemogoče tako ne gre vsak kos pašnih tal, ki so slučaj« no danes planina, a dajejo le malo ali nič paše. ohraniti kot tako, mesto, da se za« sadi na njih gozd, ki bi dajal potrebni les In drva p!an;n! in morda tudi sicer lepe dohodke ter ščitil vrhutega pla« nino.
Obča je tožba o pomanjkanju paše na planinah in vsled tega zahteva po raz« širieniu p'snine na račun gozda. Tožba je morda utemeljena, nikakor pa ne ved« no zahteva po krčeniu gozda. Često se da z zboljšaniem pašnih tal (gnojenjem) in z Intenzivnejšim izrablianictn pa?e (pravilnim kolobarjem, oddelki) doseči j več nego z neprcmišlicnim krčenjem goz da. Le tam. kjer tudi melioracije ne izda« jo, tam treba razširiti planino na račun gozda, da se znmore preživeti na njej da« no število živine.	I
S tem sem načel ono usodno sporno vprašanje, ki razdvaja planiarje in goz« da rje.
Pri tem vpraianju je razločevati dva slučaja.
1.)	da pripadata gozd In pa planina ras
ličnim lastnikom;
2.)	da sta oba planina ln gozd Isst Istega gospodarja.
V prvem slučaiu gre pri nas po večini za tako zvane pašne servitute (služnosti). Predaleč bi zašel, če bi hotel podrobneje razpravljati o njih. Storil sem to v svo« jI lani izdani brošuri »Agrarna vpraša« njr v Sloveniji«. Poudarjam le, da po« menja zadovoljiv« rešitev vprašanja paš« i nih servitutov naravnost eksistenčno vprašanje našega kmeta ' Gorenjca. Da najde tako zadovoljivo rešitev, bai to je en« glavnih nalog naše agrarne poli« ' tike z ozirom na naše planšaratvo. Troj« ! ne smcrnice bo morala vsebovati ta re« Site v:
1.)	revizijo in popolnitev uredbenih
li.sfin;
2.)	IzdatneiSo zaščito upravičencev v izvrševanju niih služnostnih pravic;
3.)	možnost odkupa servitutnih pravic.
Sedaj veljavni zakon o novi uredbi in
odkupu servitutnih pravic (za Kranjsko iz leta 1911., za Š'aiersko iz leta 1909., za Koroško iz leta 1908.) uveljavljajo dokaj zadovoljivo drugo in tretjo smernico, do« čim se je dosedanja zakonodaja skrbno Izogibala uveljavijenju I. smernice.
Da ae zaščiti izvrševanje in tiživsnle služnostnih pravic s strani upravičencev, se ne sme dopuščiiti neomeicno in samo« lastno gospodaren je na servitutnem sve« tu, marveč sc mora urediti tudi negova« nie in izkoriščanje obremenjenega goz«;
da po lastniku Ie t okvira sporazumno ali uradno določenega gospodarskega na« črta. Odkup pašnih servitutov dovolju« jejo zgoraj navedeni zakoni, vendar bi bili tozadevno v nekaterih pogledih po« trebnl male popravo ▼ upravičencem ugodnejšem smislu.
Znano Je, da vršijo ▼ Sloveniji naše agrarne operacije že 2 leti nove uredbe i takih služnostnih pravic po Gorenjskem.
Do sedaj so odobreni že sporazumi za celo vrsto p'anin na Mežakli, Jelovici, Poklukl. Več ali manj gre pri tem ved« no z* nekako ločitev paše od gozda. žal da s memdainimi gozdarskimi krogi ie nismo prišli do smotrenega sporezumne« ga tozadevnega postopke, oziroma nači« na take ločitve.
Tudi v tem pogledu se obeta našim eo-enjsk;m kmetom preokret na bolje. Baš te dni se je vršil na iniciativo seda« njega ministra za lume in rude dr. 2er» java posvet strokovnjakov pri tuk. di« rekel |i šumskih domen radi ureditve pla« ninskih pašniških ounošajev v Bob'n ju. Sicer je že bivše avstrijsko pol|ede'sko ministrstvo kot tedaj za državne dome« ne pristojno upravno oblastvo izdalo na vse gozdne in domen»ke uprave od« lok z dne 4. 1. 1907.. št. 601, ki pomenja odločno spreobrnitev dotedanje avstrij« ske agrarne politike, ki je često preko« me-no ščitila in pospeševala gozd in lov.
Ta odlok poudarja v uvodu ekonom« sko varnost živinoreje Ir potrebo nienc« ga pospeševanja ter pristmlm kot samo ob sebi umljivo. da mor« državna upra« va sodelovati pri tem delu s tem, da se v večji meri prepušča io pašnemu izkori« ščaniu zemljišča, ki jih upravlja država. Odlok navaja v prvi vrsti zemljišča, ki
•o obremenjena s pašnimi služnostnimi
pravicami v korist živinorejskih intere* sov. Cozdnim upravam naroča, da ima» jo sicer zastopati interese državne In zakladne uprave, di pa se imajo varo« vati vsake cnostranosti in vseh predsod« kov. Ploskve, ki so prik'adne za pašo, in katerih pogozditev je izrccno ukazana, se smejo pogozditi le, če je gozdni obrat i utemeljen iz pretežno gospodarskih aH kulturno • tehničnih vidikov. Tudi gozd« no pašo je pripustiti vsepovsod, kjer ne škoduje gozdnemu obratu. «V tem pogle« du se opozarja da paša — osobito mla« de (jalove) živine — nc škoduje starej« šim gozdnim nasadom«. Povsod naj sa ne ščitijo samo po lisfnah določene pra« vice, tnirvtj naj se upoštevajo preko njih živinorejske zahteve v čim najve6» ji meri, ki je še združljiva z gozdnim go« spodarstvom. O neobremenjenih pašni« kih in planinah, ki jih upravlja država, j veli navedeni od'ok. da se naj slejkoprej i prepuščajo kmetom v izkoriščanje pro« | ti primernemu plačilu in da se naj pospe« ' šuie po možnosti pašno ozlr. planinsko gospodarstvo. Odlok celo obeta, da b® : državna gozdna uprava izvršila na svoj* : stroške potrebna izboljševalna dela na j lastnih takih zemljiščih.
Toda ta odlok, kakor se lepo glasi In mnogo obeta, ostai je zgolj na papirju. L*pati je. da ga ponovno uveljavi ln tudi uileistvl naša iugoslovenska vlada.
Toliko o servitutnih pašnih pravicah.
Mnogo lažia je ločitev paše od gozda v drugem slučaiu, da pripadata planina in gozd istemu lastniku. Pa tudi tu treba strogih predpisov za ohranitev planinske« ga gozda in planine same.
(Konec prihodnjič.)
[Trgovci in gostilničarji! j Lepa, opremljena soba
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjti znesek Din 5*—.
Ženilve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !■—. Najmanjši znesek Din 10-—.
n sil dmtlrisVIh razmer s« takoj proda hlla z gostiln. I . j kotu-esljn. 2 »o«tlln. sobama Kupi. |tn Jtnrinn ter trgovskimi Jutra" ! lokali, kjer ne t* mnogo I«! |54| « uspehom 'gvrtuj« trcovloa
_____________i lo R'i«lllnit. — Pni.g hI«* «0
| betoni rnrit svinlakt s kuhi-
Vijačna stiskalnica i njo hi" «« ttvmo. k tet. tn-
dvoročn« (»In oder ** * bl*'"» " *««")»• «•
Pisalna miza se
Na«lov pore uprava
i «no- alt | z«el«rm. Ilandsi lnil»l|tr«H) ' s« kupi. — Cenjene ponudbe
Za pomladansko sezija
■« priporočam tn naznanjam
občinstvu, da Izdelujem po zelo utzklh cenah vsakovrstne kroje, kakor: orju-ijaSKe. gasilske Iu tudi vsakovrstne teple« (Športne, gasilske, sokulske Id druge*. — Prevzemam dela tudi ud druliev ln trgufi-ev. — Anton S o r n, Izdelovanje oblek in raznih Ce^lc, Kranj, Slove olja.	1208
Krcjnč Fr. Buh v Logu
prt nrezovtct, aa priporoča cenjenemu občinstvu. — Izdeluje obleke po nalnovejSI aodl aa |60— j«S Din. i003
Fina Šivilja
tzrrluje pla.Sče In kostuma po 150 Din ler premoderai-ztra vsakovrstne obleke po najfinejših dunajskih krojih Naslov por« uprava ,, Julra" 1555
(dobe)
Pekovskega vajenca
»prejme takoj pekarna Urbar na Rakeku.	jOiB
Tekstilna tvomica
Mautner. d. d. v Litiji —
sprejme tukoj vrtnarja. Stanovanje Da razpuiugti. IaLo-tam ae sprejme kurjač ta
Mlada postrežnlca j Gospodična
a« tfiče za dopoldne to po- 1 prodajalka s 4 tu polletno poldne. Naslov pov« uprava prakso, teli mesta v knkl ..Jutra".	ur. , tratlkl. slalčlčarnt ali kjer-
_ _________I koli. Slutbo labkn nastopi
j« |. februarjem 1825. Cenj. Dobro Vpeljan potnik poo-udbe oa Upravo ..Jutra" pod tlfro ..Zanesljiva 7|7".
Več finih mask
naprodaj. ..Jutra".
Naslov pote upr.
1396
lavnim ln ra*ne barak« m \ de*ke In drrn. Poaeatm Ima 6 oralo? rodovitne t«*mlj®
i ...-»• ..>,„ 6 t»ra»o» rodovitne ihii je ? "^'kamT«""1'* ^ ,«? !",nm- .»lovnj.kom ter ,elt ..aii.Ka.uica .	I"1	nkralnt .-e«ll n« pr.met-
zn konfekcijo, • e 1 I C e. — Naslov puve uprava ..Jutra" ifltO
Mlad fant
poltenih »tarSev. »e spre)me kot blnpec t trgovtul l*nn Savulk, Kranj.	1S70
Učiteljica
daj« InalrukelJ« ta osnovne to nieAdanske ftole. 1'unudbe pod ..lustrukclja" na uprav 3 ..Jutra".	|4|2
1501
Učitelj za Italijanščino
alt učiteljica, se 1 S e «. — Ponudbe s unvedbo honorarja na upravo ..Julia ' pod ..Itulljaut; Ina". 10|3
Za franc. konverzacljo
e« ll(t uflleljlco. Ponudb« pod ..PrauvuACtua" na upr.
.Jutra"
16)2
(išče io)
Spretna stenografinja
Iščem službe
kot iaKOTodJa. .kleitl«'nlk »II prejemolee In oddalalec vpakovrHlneua lesa. tirnim lOlelno prekso — spričevala na razpolago. Ceni. dopise na iipiavo ...lutra" pod tlfro ..Olvit lesni trgovec".
Salonsko ogledalo
visoko, z teplm okvirjem t rokoko-slogu, ee po u<oiliii ceni nroila. Ogleda »e l.-iliko 2l 22 In 2a. t. m. popoldne od 2.—S. ure na Krakovskem nasipu fit. ]G.	|6oC
2000 m' hlodov
zdravih Jelovlh o<1 4 »i dol-
gosli In 20 r« debelin« naprej. Iion naprodaj Kerdo Lamer. Zairreb, No* a ee«ta et. 36. Seka ■« sedaj. |f.OU
Železna blagajna 8t. 4
s r».qullt zapahom, se proda Naslov pov« uprava ..Jutra" 14110
Voziček na 2 kolesa
tet/o), kupim. T"n tdb« pod ..»t. |3" na upravo ..Jutra".
i
Pisalni stroj
raMlen. kupim. — Ponudb« po«i »Ifro „l'lstroJ" na «pr. ..Jutra".	.«»35
ob
! nem kralu tn bllti premo-| govolka. slabo uro od-lnlteno t <id teteznIJlk« pos'nle Cena | 1 ..',00 000 kron. — PoJa.nl!« ds le dr. Frar- Roi. l.a«ko prt Celju.	1503
Srebrne krone
| kupujem. Ponudbe nn npr ..Jutra" pod litro ..Kr^ne".
(53:
s« odda. Naslov pov« uprava „Jutra".	i<i34
Sobo
v sredici mesta. tSfe nrafl-nlk za takoj ali • |. febr. — Pon"-tbe na upravo MJutra" p-m! ..Uradnik".	|6ti;
'i kompl. spalni sobi
I salonska muhagonl garnitura. t m I r n z ogledalom tn rarllCno drugo pohištvo, se radi odpotov unja po ulzkl i'enl proila. Vprafta ln oule-da «e od 2. ure popoldn« v kavarul „0rl»U", Uarlbor.
164-5
Na stanovanje
Lokal
na prometnem prostora s priročnim skladiščen se išče za takoj ali pozneje. Ponudbe pod „sol-ventan reflektant" na Alouia Companj, Ljubljana. 211»
V7 f * i't ». » 'r ' '■* ' »vent. todl s brano, •«
,,,t,jm. .i.oko»nec ali sred-
TrgovsUl pomočnik
žeti mesta na defcell T me-ftanl treovlnl. Zmoten je vodili tudi knjigovodstvo. — Nastopi nnlrale s |. febr. ali |5- uiar--ero. V začetku
zaCtisno n-ol vsakltn p-.....»tn
Naslov puve uprava ..Jutra" l«3d
Praznih zabojev
različne velikost!, proda dva vagona A. It o J e C. St. Vid-Slt£ua.	C2|
Akumulator!
jVarta-Tudor za »utomohtl« t radlolelefon kao i popru »nk I punjenje Istih. — Telun, Zaareti, Zrlnjevac 15. Urzo-javi: Akumulator. 106/11
Veliko prazno sobo
v centru mesta, a »hodom 11 sluplitAča, po motnosti a liiupetnlrt) kopalni*-«, s. f**e. Ponudi'« i oplsotu lege pod hitro ,,V«l»lrt«c" na upravo ..Jutrs".	|53|
Majhno stanovanje
kompletno ali otistoJeC« lk j dveh aob a souporabo kopat
Štedilnik
ca vtldatl, dobro ohrnn}«n. »e Irupl. Ponudite z navedtio vrllkoaii In cene na upravo ..Jutra" pod ..štedilnik".
< Bf»fl nlce. » n«>*i aH »turi aiai. ' i« tiče. Plač« •« doi.ru, tudi ih daljAo dotto nu|>rej. evemt. •e da liidl odAkodnlnn. St*i>M rlran rbod In rentruin mm!a P«*ko). — Ponudite a ot'i«»4.in leK« afnmttNiiJn ua) pošljejo uu upravo ..Jutra ' p« d Atfro ..SuuiAkl dom". |5||
30 h\ belepa vina

želi svoje ni ost o premenltl. ' Ponudbe na upravo „Jaira". to\aruo. Predstav iti se je pod »Spretna 15". 1084 osebno.	1544 ;___
Kot vnjenec
knfce kovinske obrti te!5
vMiopitl kri-p:tk defek k nioj-alru kjer b| Imel bruno 'n atatim nn ie. Pontnlbe »e nr isl na naalot : Franc Kralj, Sra 8», p. Jeseulce-Fu2ine. ( 1651 j
Deklica
Vreče
cementne, aolne. Uombav Itd. pnretil proda in Kuztč, Lj.lb-IJana-Ollnre 20.	101
Nov ženski kostum
ta mn.kerado ter zimska Jopa, se ceno prodata v SlotnSkovI ulici |4, prlllKie. dei,uo.	|624
letnik 1024 ler |7 hI leinlka
1921 dotira slo'e.':i kaplt<a. Be proda. — Josip Gros.-k. Lofe pil rolJ(anah. | IVS
Smoklng
----stara |S let. poSienth slnr-
,, , r , ...	ftev- teli stopiti zu učenko k
Vpok. žand. narednik	boijsi sivim. - v s., oskrbo
IBfe mesta kot »kladtSfnik	,al" "rl «'ar»th. - Pomnll»e
aH kaj alKuega. - l>ouj.lb«	nft.ut'.'"v0,iol.l.'t'* pud *
aa upravo ..Jutra" pud Slfro	"Ueeuna 732 . |I-2J
,llisto 9".	|b<>5-----
dunajsko doto. skoraj nov, se pot-enl proda. Naslov v upravi ..Jutra".	tOifO
Mizarski pomočnik !
prvovrsten, trezen, vajen tudi Diizarsklb strojev, ee sprejme pri vefjeui mizarskem podjetju ua deteil. — OteDjent uiujstrl ki ao Se I Bamostu, oo obratov u 11 Imajo Infeliget?tna gospodična ' katera j« morala mdt opu-SS fn-u nl iuoC na «Ve .luib. ko, vz^lteljlca ••,»« - 'rovlne nreklrill, uč,; splavu t,Jutra .	,3o? «11 _ goap.ullnjn. Vajen. Je	JTLTL^^.'^..T.
____________Tsakega dela. Naslov: Da-
Dlca Smol«, Studeulovs,»n ulica 0/11.	1&|0
Deklica
Delovodja
ea novo grndbo oVraJne ceste. se »prejme takoj. — Re-flektlra Be le ua zanesljivo la zmožno ofeebo, ki ee razume na to delo. — Pouudbe a Ptepiai dosedanjih tozadevnih Izkaznic .Id zahtevki, sc n»j poSlJeJo na Okrajno od-tur prt Ev, Lenartu v Slo*, goricah. — Matija Vračltf, Serent.	150»
Blagajničarka
ISfe mesto za takoj v restav-rncljl ali kavarul. bodisi tu ali Izven LJubljane. Ponudb« na upravo , Jutra" pod ftirro ..Blagajničarka 6S2". 1484
nntnllnjo učenje. Na«iov v upravi „Juira". |00-t
Gonilna jermena
Delavec
ISfe Blilibn t kaki trgovini ,	...	\ ali kaj s]|čDct;a. — Ponudbe
S "Ojna veziljka ;nn upravo ..Jutra- pod ilfro ie sprejme takoj t začasno »Pridnost". ]6ii ali v daljfto slutbo. Ul bt--
v znani prvovrstni Izdelavi, nudi najceneie Carl lludl-B> hovakjr S Soline, VVlcn. — j Zaetopsivo In zaloga za Slo-, cenijo: Rudni! Uertaj. Ljub- I tjaua, Slomikuva ulka 4!. L 525
Vrtnarski vajenec
poučevala na Šivalne Biro j« umetno plesti. Šivalne stroj«
(tndi ca obroke) kupite naj-	z dveletno ufno dobo, tSče ceata 36. Ljubljana.
ceneje In najboljših tovarn	mesta za Izpopolnitev ufenja ; —-—----------
Prt L. Rebolj v Kranju.	Nasiov pove uprav* ,,Jutra'
Šnmot
j opeko la moko fčeiko), prt-' poroča p. Hočevar. I)unnl*ka 442
Kante od masti
večje »levltn. se prodajo. — Naslov puve uprava ..Jutra" |UJ8
šivalni stroj
nov, prvovrsten, onprndn) v 1'ratakovl ulici |0/l, levo.
,6JJ
«Jutro» (letnik 1910.)
t usn-le veznn. s zaplenjenimi listi In Knh, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra" I&U4
Perzijska preproga
(Perser anllk Srhlr»an) —
2S2 x 150. se pioda za 0000 l)ln. — Naslov pove uprava ..Jutrn".	|633
I Trgovski lokal
' v »rertlnl mesta. «e I4če za
takoj ali |ioznele. Ponudbe na upravo ..Jutra" pud 4tfrr ..Lokal 667".	|4 73
| S'-!ndišče ln pisarna
. lesne trgovin«, na ugodnem
In prometnem ni^-stu v Za-grebti. s« ugodno odda t milem. Pojasnila dale Franc Soliodolnlk. Zaereb. S-into-bol ska t esla |3.	|CC0
Opremljena soba
« pos-bnlm vbodom In «lek-trlčno razs vel I lavo, »e odu« v blttlnl be talce. — Na.lov pov. uprava ..Jutra". 1412
Dnižabnika
« do 200 (100 It in. I4Č« V Ju
gosja.ijl d-ibro v pt-t ja oa 11: I d.istrlja za potrebni razmah. ! Cel.jene p, nudbe ua upia^o ..Jutrs" pud ilfro ..Merkur" 1536
Dntiabnlk
samec, s 80—100 noO Dtn pristopim k doiilčkanosnemu podjetju — najraje boielu ali kavarni In si^er k samo slo j u I dami, ki Ima te visie obrt. Ponudbe s sliko pn-l ..Mila ml Je sreča" ua upr. ..Jutra". — Auonluinl dopl.t br.B pomena.	;>>26
Irbevelltsl iKtjtki, frgtouljikl
dr«?.
|."PI!BI5k! koks. fczjjsks brikete
doba vi js 60 a
„!! f ia", mm
Krail-Peliatrj 2, tet 223
PliiUi Udi aa atrak«.
Ažurira
t vseh barvah in plldra m
na Bregu tt. 2/U. 200»
Zastonj I	Zastonj <
Trgovcem
senrartjonalnt cenik ..SreS®« lov" puftlj« PuBlrtlu, Vldera-Kriku.	127«
Stanovanje
Poziv!
Trgovin« t usnlem D. Zdrtt-
vl« t Ljubljani, riorlnjao-ska uli a S vljudno vabi.
8 2 anbania tn kuhinjo, II?« zakon.kl par brez otrok. — Ponudbe na upravo ..Jjlra" pod Al C J o ..Stauuvanje 61|". , .439
Nova hiša
lep«, dvnje sianovanj Id ob •eten tel)H'nI vrl. t n«J-blitjl-m plt-dlt.eHI ju. s« Ugud-oo proda. Naalov pov. jpr. „Jutra".	488
Stavbi? če
V vellko.il 600—800 m*, kupim v mestu a.I najblltjl periferiji. Ponudbe na upr. ..Julra" pod ..Siavblilčc" — kjer a« lav• tudi uaalov.
(446
Stanovanje s prehrano
ISčern za dijaka prve realne
gimnazij« v Ljubljani sa takoj. ozlr. najkasneje 1. f.br. Ponuilbe na naslov: MHot Rozin. Trbovlje II. |364
Prazno sobico j
mirni gospodična v are- ' dlnl me.ra ta meeec mnre, I Ponudbe oa upravo ..Jutra" pod ..Zelo mirna".
Znanja želi gdč.
g gospodom, kt Ima listno da se naslednji gg. zglaslj« stanovanje In stalno slutim, v tzoglb ponovnega vabtja Popise ua upravo ..Julra" pri ujej : FRAN POTOČNIK, pud ziiatku ..Skrila tljoll.a" i ravnate)! zavoda za kroja-I&80 nje, Ljubljana Židovska ut. S
_ lo fev I larskl rrostrl : I.
ItR INSKKI.K. Hreuova |T; ^ . r . . ,	JOSIP KRALJ. Emoriska i0;
KAREI, CORAIC. 2ab!ek S J „	MARTIN DOLENC, Cerkv#-
Krasna mlada skatljica n» »i.	t«oe
I»č« starega pokrova t «vr- ---------—
ho teultve. — Potudbo, mogoče s sliko na upravo ..Julra" pud .,iilvat 7)0'.
[584
Dijakinja
USe stanovsnl« s hrsno prt bollill n.makl drutlul. — Ponudbe nn upravo ..Jutra" pod „M. |S".	|UUt
Soba

eleg. opremi lena. rarseet 1 lavo Iu s popolnoma j prostim »hivdoin Iz Punajsk« _ ,,„	. | ceste. » blillnl kolodvor«. |
Dobičkanosno posestvo mkoj odi« 1-2 boije st-.. . . 1.........—.
Razpis.
Razplau]« ae mesto občinskega tJ.-avmka za občino IrlKivtJe s |. aprilom |U25. Prosi ki morajo biti Sloveu-cl. Mesto je stalno, privatne piakse obilo. -- Fiksua rna-seCna plača znaSa 2300 Olu. Protuje Je vlotill du 28. f»-Ibruaija |Ui:5. na gerentsivo | Cankarjeva .	Tibuvije. — Oereut: Kulalj.
*	|5i8
Uplcdntm odjemalcem
; vljudno aporofam, da eea dune« otvorlla na Starem trgu fit. 6 trgovino z galaa-! terljo tn mrftanlin blagom ter proaim. da mt ohrantje tudi v novib prostorih svoj« , naklonjenost. — Z odličnim epoitovanjem Pavi« Koler.
|SSS
Pes volčje pasme
| leto star, ee prodn v CeMa, ulica 2. 103S
Vsakovrstne vožnje
1481
Frizerka
obenem lasnlčarka. se sprej-
1608 I Pletilni stroj 8/50 cm
nov. s. prodn Nariov po-, uprava ..Julra".	234
Perje
Gosplca
.._. „ ..... Is vefletno prakso, llfe mame. R. Rrobelnlk. gledališki ; ala prodajalke v pekarni'ali
frizer, Celje, Glavni trg |7. eiatfičarnl. — Ore tudi kot inknil«. pvsle m «oe|l puh 1487 blazajnlčark«. Cenjene po. ,.t	od-lata »sakn mno-
nudbe na upravo ..Jutra" jinc po imernlb censh -.rd pod ..PuStenoat 738". |637
Stružnica
(Drehbnnk « leltsplndel t anierlknnskl 20/85 |40r»i za navailna dela kakor tudi za precizno mehaniko za notni, elekirlčul. evetiluelno ptotornl pogori, proda Fran Koa. Židovska ulica 6, Lini. ljaua.	1652
hila. go.podar.ko po.topj«. tulrtmlma gnepodom«. KI«, aleotl P'*v0* I>"bt9tva ob pri. i Kontrabas, Čelo In violo Ml., vialčarlja. v.« zidano, pov« uprav. ..Jutra". ,608 Ma- se tlev pre.u, preo,..«..
VČZ&rZ	---UJ	^ realk, e Ljub,Jan,■ ,4»
hI Vina ter Inv.niar g ilvl- Stanovanje 4 sob iar«*' 'ofj« oskrbi točno----
.1	l. . i i. I I r t . ^ S f,	..i.o..l*t t.«,V <
no. se radi preselilve ugodno proda. — Josip Orosek, Lofe pri Puljča.ah. |480
Uradnik ali uradnica
StlajSa mo t, z lepo plsaTo, za Izpomoč za |4—20 d:il, »e takoj »prejme. Lastnoročno pisane ponudbe s navedbo plač« na poltnl predal 113, Ljubljana.
ka B. Vilda.
500 Din natrrade dobi
kdor mt preskrbi «talno slutbo aluge. Ponudi)« nn upravo ..Jutrn" pod zunčko
Čakovec.
1883
|567 ; ..Nagrada T04".
[579
Kor.toristinja
perfektna t slov. In nemškem jeziku ter strojepisju, sc Bprejme. — Naslov pore uprava _Jutra".	1627
Mladenič
J4—t« iet star. « aedno pl-zavo. ki zn« tudi cirilico, dohl takoj aluibi »a lahko pisarniško delo tn alcer Izven Ljubltan« Ponudb« i navedbo p'ač» ea) .« poilje-U> na upravo „Jutr." rod Načelnik 14—iS". ItM
Pisarniška moč
zmoten sloronsk« tn nemlka
korespond-tire In strojepisja — Ilče alutbe. In gre tudi kot slura. — Ponudb« pod ilfrn ..Takoj 722" ua upravo „ J utra".	1097
Gospa ižče dela
In ST« tudi za poatrcinlco
čez dnn. kjer bi opravljala lahka hISr.a deta. — Lahko poloti tUdI kavcijo. Ponudbe pod ..Kavcija" u upravo M Jutra",
Groharjev
lastni portret, s« produ. —
Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Crohar".	|568
šivalni stroj
..Slnrer". anion kabinet, nal-novejlega sistema, Jako fin, dobro ohranlert. s« prod« zn tO 000 riln Oglevts s« pri Josipu CMeoSIm. kleparskem mojstru, Latko.'	1270
Proda 6e:
t »«»lt«rskl llvatnl »troj — S novih modernih oken — I kopalna peč ln ram« drug« •tvarl. Naslov poza uprava ..J .Lr»".	iStt '
Pisalni stroj
znnmk« ..Uranla" (enakRe-mlnglorrj 1. ae takoj proda. Ponudb« na upravo ..Jutra" p*»4 liti o ..Suuj IL 1117".
1688
Vinograd
a pripadajočim poslopjem v Semiču, »e proda za 75 0O0 Dlo. Zglaslll sa Je pri Ed. R 6 I h « I. Podzemelj, posta Uradac pri CruomlJu. )688
Dvonndstr. hISa v Ptuju
manufnktiirns In Ipererl)
sko trgovino, s« proda. Ol>« 0(ll1,
trguilol Obsiolata nad |O0 l.t tn »t« • polnem ooratu. — Vpralsnj« In ponudb, do I
r »redtnl mesta Vnribor. «« fnn enls proti primernem. T {.Jubilant. — Pnlnaulla d«)» špedicija ..Oalkau" v Mariboru.	B50
Solidno gospodično
»prejme kot sosranov.lkn. Naslov po »e uprava ..Jutra"
•<1P |
Soba z 2 posteljama
posebnim .hodom, se Naalov pu>« uprav«
najliltreie. v nailep.ettl rt-o-- ... _ _.__. . , . .
m po aeio solidnih c.nab j I*če se ptamno (klavir) Kouiar Lojz« Krakovska ul na posodo za delj časa. av, •t 13 Tam s. tudi (preje za poznejši ugodni odkup,— majo naročila ln dajem v». Ponudb, ca upravo „Jutra" potrebne loforniaclje. 20821 pod ..Planino 708". |58S
tn
.Jutra".
|B83
I Dekoracije I < s« veselice '
Oirlande, icpieo, kotil jone, konfeti, serpentine, |gtn-pijone, zalepke ta laljito pocito ia srefolovpriporoča
M Tičar. Ljubljana. Druitioio popusti
^.'.•."."»^'."SrL*,.::;«";!^	i* ^ano
Ptuju
|B7B
i Gostilna In mesarija
t neposredni btlltnl glavnega kolodvora t Marllmru, a obatoječlriit prltlkllnaiut na-proilal In alr«r: t lepi »o-alllnllkl aobl. | veranda, | kuhinja. 4 tpaln« «ob«. velika klet. meanlea « hlll, ve.lk vrt sa goat«, »rt aa zelenjavo, svinjski b ev I. zraven 1 bila « trgovino m kletjo — »«l prostori «» t elektr. r«z«v.t|)aTlt opr«m-IJ.nl. Vpr.Sstl J« t Krčovi mt »il Maribor« itrv (SS.
s« «pr«jmet. 3 gitjelolra. — Nas.07 puv« uprava ..Jutra" 1504
Eleg. Opremljeno sobo
a vso oskrbo, oddana* dvema gnapodoina ali aakonskemu paru br«« otrok. — Našlo« pove uprav« ..Jutra". I&S2
Onremllena mes. »oba
Isra. prostorna la «otnčn«, pripravna tudi g« t o*el>l, «« takoj odda tistemu. hI plača za »•• leto naprej. — Ponudb« .a oprav* ^Jutra" TU". lUI
Zahvala.
Vsem. ki »o nam v težkih dneh, Vo je bo-chal io ko nas je zapustil nai dobri, acpozubai sin in <Stric«
Ivan Mehle
na katerikoli način Izkazali svojo po« moč, sočustvovanje in ljubezen, ure« kaino najtoplejšo zahvalo.
LJubljana, dne 21. januarja 1925.
2ALUJ0CI OSTALI
w t UMU:
ALEKSANDER. DUAAS
ZVESTO IDO GROBA
(LA DAA£ DE-AONSOP.EAU)
80
Prva misel mu je bila, da se zopet vrne v pravkar zapuščeni Pariz, da gre naravnost v samostan in da izjavi priorju, da mu je ljubši zapor kakor to tako zvano prostovoljno pregnanstvo, samo če dobi petkrat na dan jesti. Ta misel ga je mučila skoraj četrt ure. Potem pa mu je prišla druga, nekoliko pametnejša. Odločil se je, da gre k „Rogu izobilja" in da tukaj poišče Chicota ler da mu potoži svoje jadno stanje in da svojega novega plemenitega prijatelja zaprosi za nekaj denarja za prvo silo, na posodo seveda
Pa tudi ta misel mu ne ugaja, kajti kdo je prav za prav Chicot? Kaj bi bilo, če se vrne v Pariz in nadaljuje svoje prosjačenje za samostan, toda obdrži vse zase? Saj pozna vse skrite kote in zaklone, in včasih mu je skočil v samostansko vrečo kak masten kapun, darovan, ali pa ga je kar tako „srečal" in se mu pridružil, ker ni znal sam domov. Sedaj pa... hm, ali ne bo samostan svojemu miloščinarju imenoval pravega naslednika? Pri tej misli fratric cadrliti, in imel ej skoraj prav. Ta misel je bila zares stražna!
Kaj naj torej stori? In če ga vendarle primejo? S strašnimi kraljevimi strelci ni šale, najbolje je, če ž njimi nimaš opravka ...
V teh turobnih mislih ga zmoti jcrdcc, ki je pravkar prijahal iz pariških mestnih vrat in se mu naglo bližal. Toda neznanec je ustavil svojega konja pred hičo, kakih štiristo korakov izpred obzidja, kakih sto korakov od Gorenflota, in jedva se je ustavil, so se mu vraia že odprla, tako da ga je Gorenflot skoraj jel zavidati. Če bi se tudi njemu vsa vrata tako naglo odpirala!
Ali kmalu se neznancc vrne in se namesti v bližini ceste med neko grmovje in kamenje, tako da odtod pregleda cesto. Očividno dela to, kakor da se hoče skriti, ali koga pričakati, ali jc morda v preži. Tukaj tako blizu mestnih vrat? Gorenflcta prične reč zanimati. Toda neznanec je sedaj opazil tndi njega, in očividno mu ni ugodno, da sedi frater ob kantonu in morda neznanca vidi. Neznanec se torej potuhne in se dela, kakor da hodi ravnodtrio po on^m kamenju, ali kakor da česa išče.
„Ta postava, ta stas..." si misli Gorenflot... „zdi se mi, da sem tega človeka že videl. Hej!... Pa ne! Saj to ni mogoče!"
Ta hip oa se neznanec naenkrat skrije, legel je naglo na zemljo, kakor da so mu noge odpovedale službo. Na uho pa pride Gorcn-flotu peket kopit, ne več zelo oddaljenih. In zares, na treh iskrih mezgih prijašejo iz mestnih vrat trije možakarji, na oko izgledajo kakor trije lakaji, in oni človek pri kamenju čepi za kamenjem in skrit za d^evo in grmovje pozorno gleda to trojico in jo opazuje, potem pa, ko je odšla mimo, vstane in se mirno vrne v hišo, iz katere je poprej prišel.
„Preprečil sem zločin!" si misli Gorenflot, „moja prisotnost na cesti v tem trenutku je bila bogu mila! Kdor tako preži, nima dobrih namenov, linam torej tajnost, in čeprav se mi ne zdi preveč vredna, poskusim vendar, da se ž njo okoristim!"
In cdločno stopi Gorenflot tja proti hiši in potrka na vrata, čeprav nekoliko pomišlja v spominu na visoko postavo neznan-čevo,... vrata se odpro in pred njim sta zopet jahač in konj, pripravljena, da odrineta. »Gospod," pravi Gorenflot, „če bi vam pet očenašov in zdravih Marij bilo koristno pri opravljanju vašega namena,..." Jahač pogleda meniha in veselo vzklikne: „1 lej, Gorenfloi!" „To je pa Chicot!' za šepeta menišič ves presenečen. „Kam pa, ktime?" vprašuje Chicot veselo, nekoliko porogljivo. „Ne vem. Kam pa vi?" „1o je nekaj povsem drugega. Jaz vem in potujem naravnost za nosom!' „Daleč?" „Dok!er se ne ustavim. Ker mi pa ti ne moreš povedati, kam greš, si mi sumljiv, dečko moj. li vohuniš za menoj!?" „k'aj?" „Ti vohuniš za menoj!" „Pože moj! Jaz da vohunim? Bo<r varuj! Videl sein vas, to je vse!' „Vidcl? Kaj si videl?" „Videl sem, kako ste oprczovali, ko so trije jahači na mezgih jahali tod mimo." „~Ii si bedak!" „Tam za onim kamenjem." ..Kamenjem? A da, jaz si namreč nameravam zgraditi hišo za obzidjem. Gledal sem kamenje, če je pripravno za zgradbo." „A tako? Io je nekaj drugega," odgovarja Gorenflot, ki pa Chicotu ne veruje besedice, „torej sem se zmotil." „No, in kaj pa ti iščeš izven mestnega obzidja?" „Oh, gospod Chicot," zajavka Gorenflot, »ožigosan sem!" Nato pove med globokim vzdihovanjem, kar je izvedel od priorja, in opiše tužno svojo usodo, pri tem pa naglaša, da zares sam ne ve, kaj je sinoči prav za prav delal.
Chicotu sc je po daljšem prerekanju ver d ar posrečilo, da je izprva nevernega meniha prepričal, da je sinoči okrog desete ure od.el od „Roga izobilja", in da je najbrže zares govoril uporniški govor proti 1 Irnrilu III., sodeč po odlomkih, katere je govoril v svoji onojenrsti ali mesernosti. ,.rotem mi je vse jasno!" pravi Gorenflot. „To je sreča! Vi torej priznavate, da ste bili na tem sestanku. Kako že pravite temu, za vraga, čakajte, da se spomnim,
kako ste včeraj pripovedovali. Sestanek svete unije, da, da, se že spominjam, tako ste govorili!"
Gorenflot spusti glavo na prša in vzdihne:Torej sem mesečen. It dolgo sem slutil. In sedaj je res tako. Kaj naj seda-' «sforim? Kaj bo iz mene? Kako bom dobil, kar mi je poirehno za moj želodec?" lo veliko obupavanje lačnega fratra je ganilo Chicota Zato mu pravi, morda ne brez namena: „Pa dobro, pa te ja2 vzamem s seboj!"
Gorenflot z nezaupanjem pogleda svojega prijatelja. Odkod njemu ta milost? „A!i pod pogojem," pravi Chicot, „da ne boš delal budalosti! Sprejemaš li moj predlog?"
„Pa-li ga sprejemam?" vzklikne dedec. „IIm, pa imava li dovolj denarja za skupno potovanje?"
„Semkaj poglej!" pravi Chicot in pokaže Gorenflotu dokaj oblo denarnico, vso napeto. „IIej!" vzklikne menih radostno. „ln kam greva?"
„Cakaj, kume. To boš že še videl!" ,.Pa kdaj?" „Takoj sedaj!"
Med dobrimi najboI(ši so s
,PM'šivalni stroji
za rodbino, obrt ia industrijo.
Večletno jamstvo. Ponk v vezenju brezplačen. Solidna hej io ugodni plačilni pogoji.
Ljubljana T^M V(W Novo mesto
Sodna ul. 7. lUil. IvA Clavni trg.
Sprejmemo
pošteno Sn povsem
izurjeno iMni
moškega perila.
Ofert» poslati na ..VisMi", združene tovarne. Kamnite-Melilaje.	2'Hh
Barpso trakove, • » Iiarbon-papir-indigo
BARAGA, Selenburgov* hi. 6 I.
rnmmemMm
ZAHVALA.
225/a
V naši težki srčni bolesti »sled nenadne Izgube (mše gn.no ljubljene soproge in ma mice, gospe
v ■
Dias.ad in siadno rcsr.o (maltorln)
najboljše sredstvo .'.a pecivo ter 25°/» cenejše od konkurence nudi:	7513»
Tovarna džaslad Jn slada
M. ZiUOffl, d. t o. 2., Lftliliiia-Vit.
Redka priložnost
katero lahko i/X'bi vsak i«, ki p 'tre n e različno niminfikturiio l>la-o. in »icr: tine kamjirne, raz leno xn k nn oii 4 I I Mn nafgnr. razlicnn mnilro in belo kot niuo Sifone oil 14 l>iu nav-gor, ti-s prvtiviginn blago tu emskih m inozemskih luvaru.
Pridite io prepričane sel Blago najboliSe k k most iu po never,et o nizkih cenah ims v zalogi 1«
Ivan Ko s
Ljubljana Šiška GorenjsVo
Sv. Petra e. 23. Celovška c. 2. Srednja vas 2.
Opozarjam izdelovalceoblek in krojače oaocatik« fukaa po polovičnih cenah 1 i»-t
V/
* f
vV
$
I
V
Kb anično umetno u-ztnie
večernih in plesnih toalet z zlatom in s srebrom, izdelovanie vsakovrstnih helili in pisanih vezenin, enllanje. prcdiiskanie MATEK, Ljubljana
poleg hotela »Štrukelj«.
Moško peiilo, naramnice, kravate i. dr. po izredno nizhili cenah.
v $
•i"
V •f*
v/ * 1»
V
smo prejet: i rednih do*a?.ov iskrenesa so čutja. kar nam iai*a na*o neizmerno ia. ost.
Za to to šibo l«fk;inin nafto iskreno glo oko zahrslo vseui ilragim biiiihIiii.ii m prijateljem in znancem, o-»"ito pa. načel uiku lužne žrkiiuice f. Linlvikii, vaem 20-gpern vi-<iih iel-znižkih uradn kov. med temi poacbei g. dr. Borko»i za 1 ulc.uiivo kalini spr« m-t»u. da je za podarjene krasue vence ua krsto tei gledališkim pevcem /a tolažbe p"!uo pelje ter vnem < gfaliin i dole-žeuceu. aa uk/aiin zadnjo čast rajnki
Toliko iskrenega so utja ne pohabimo □ikdar.
V Ljubljani, dna 21. januarja 1925.
filo&cSia l IsjaHa rodili a Simanžic.
Ustanovljeno 1842
39 a
Elok.rifinl obrat
Hoistr£g pSEsnaFs^D in čife iMa ftrdta t? Slemeni i
previsma pleskanje utavb, pohit»a, centra o.b II p-U. ..„1 ju „-pl« steklo, zid, platuo, iet, peči, želejih končnike j itd.	» &Jall^>«rbtVU p|0ČeviD0 iti
Brata EberI nasl. Mrrtinc, Černs & Comp, družba z o. z.
L:ubl aca, Igrižka ulica it. 6 (pole; drama^e<ja gledal šča).
Išče se v najem za letos
uecja mmu ss
polna ali prazna, hli/.n kolodvora ali klavnice. 1'onudbe z navedbo velikosti i n erentuelno množino ledu na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana. 2ts>
Važno za davkopfačeva!ee!
Pravkar je izila II. upopobi ena izdaja.
.,Pregled dohodkov in sti oskov"
k nt pom<»c:i pola za pravilno rapoved dohodnine, ker doline v-a pniasnila /.a irifnvske, ndiitttrij.Ke in i brtne .trnke, i.isue posestuue, kmenjaivo in dnine pridobitve. i»o'ii se nri za lotni v n : Ivan Ga JSek. p pfrna trg-ovlna. I.;n!>ljana, Sv. Pal< a cetr.a. 2. Ona ia en i/voil l'in 2' po posti Ibo 2 50, oad M) izvinIov aku iai pnsmins pro-to. l're:iriidaialci iuiaju ubira en popnat. — Ker je naklaiia
prosim za takoj n e naročilo. 23-&
■cjMLjrA -. »auu^gigra

m
m-:.
obeokoin posodo
piT6 sve:'vne f l,rik»te STEXSW*TT FORSIER B03£N DOS.FZR, Orininai tTINGL. itd. <i«ili ie ie i>ri miK-KU-tr knvnia. u (liir-em učitelju OU^liene M nice)
ALFONZ BREZNIK
Z.Ja01jaca, Me.tni trg 3, pnleg m»gi irsta. IstnlHm D:i|i»'pi-tej~a izbera »saknvrstnih (filial ninjgtntkih violin in naifinejs h strun	Naipi pnlnei«« tvrdka JugogUvij. 1

Za ptv-mnoge uraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli oh priliki smrti Daše nepozabue pokojnice, gospo
Mai
nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. B agovoiijo naj vsi, ki so sočuvstvovali z nami, sprejeti tem potem našo iskreno zahvalo.
V Kr&fS, dne 17. januarja 1925.
Žalujoče rodbine,

Potrtim srcem javljamo vsem sorodn kom, rrija-teljem in znancem pretužno ves', d» j * Vsemogočni i o-klical k Sebi našega nidvj ljubljenega in d ib.ega soproga, očeta, sina, brala, ilrica in svaka, gospoda
Petra Baiteiina
podjetnika umetnega kamenja
ki je v oonede!j->k die 19. t. m. ob '',12. uri predpoldne po doitri in mučni bolezni v 33 leiu svoje starosti, previden s tolaž li sv. vere, boguv.tano prominul.
l'02reb nepoz bljenegj jn srčno Ijubljeneg« bor sredo dne 21. januarja 1925. ob 2. uri oopuldno ia hiie žalosti, Glioce ši. (J2, na Viško pokopališče.
GLINCE, dne 19. januarja 1925.
FanS, ro;. Mihevc. soproga. — Borček in BorMea. otroka. Domin k in Apoloni|a Baltell.-to. staršL Mici, Vinko in Ciril, sestra in brata. 227-a	Vsi ostali sorodniki.
Prvi B. S, A, uspehi na kontinentu v mm letu
Štajerska zimska kvai.tetna vožnja 4. ie nuar|a!925
Med 4-5 konkurent: S. 8. S. fi. moloci-iiov ns Starta 9. S. t. A. Rioiocikio< orez kazer.sklh tocn na Cd.u. 153,a D« : iattni nacracL
Tia.bol kvalitl. acija mKl	m-.t:-iii
Ztttotaiv« ra lujot avlis
JUGO-AUTO d. z o. z., Uuhljsna, Du-a 3'<a cest?. 3G.


Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic h^l v Ljubljani Ta;r
(prej Kranjska deželna banka)
izvršuje vse bančne posle in transakcije.
Sprejema vloge na hranilna knjižice ic tekočI rsčnn proti na;ngcdzejšemn ošresta?aaja
ter daje vsakoTrstne kredite in predujme. Nakup in prodsja valut in devii.	»a
S
u-rimm m a^ca czaa^cc cm: