Poštnina plačana t gvtariaL
Naroinina
saaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO~~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Sttv. rač. poštne hran. 13.549
izhaja vsako nodello
lil. LETO
Hui
i, 5. avgusta 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratajo ŠTEV. 32
Revolucija v Avstriji
V sredo 25. julija je Avstrija doživela usoden dan, izbruhnila je hitlerjevska revolucija, ki se je razširila skoraj na vso državo, ki je pa vlada končno udušila.
Avstrijska vlada je prejšnjo sredo imela v kancelarjevi palači na Dunaju sejo. Nenadoma so ie pripeljali v vojake preoblečeni hitlerjevci. Zasedli so tudi dunajsko radio oddajno postajo in razglasili vest, da je Dollfussova vlada podala ostavko. Bil je to znak za upor. Kmalu sta prispeli vojska in policija, ki sta obkolili palačo in po daljši borbi pregnali hitlerjevce. Istega dne opoldne je dobil minister za javno varnost major Fey zaupno poročilo, da se hitlerjevci pripravljajo za napad. Ko e Fey obvestil kancelarja Dollfussa o pretečih dogodkih, je slednji takoj sklical posvetovanje pri katerem so bili navzoči Fey, državni podtajnik za javno varnost Karwynski in podtajnik za vojsko general Zechner. Dollfuss je vsem naročil naj izdajo potrebne ukrepe, da se prepreči vsak revolucionarni poizkus. Toda bilo je že prepozno, kajti v sobo je vdrlo in zasedlo palačo okrog 150 do zob oboroženih heimwehrovcev in vojakov, ki so pa bili v resnici preoblečeni hitlerjevci. Vse navzoče člane vlade so zaprli v posebno sobo, in ko se je hotel Dollfuss podati na hodnik so ga uporniki ujeli. Eden izmed njih je Stopil k njemu ter oddal dva strela ? njegov vrat in ramo.
Dr. Dollfuss se je zgrudil na tla in s slabim glasom zaječal na pomoč. Kmalu za tem je podlegel poškodbam. Prostor pred palačo je kmalu obkolilo vojaštvo, a niso se upali streljati na upornike, ki so zagrozili, da bodo pri prvem strelu na nje ubili vse zaprte člane vlade. Da bi rešili ujetnike, so ponudili upornikom, da jih brez kazni izpuste in jim dajo varno spremstvo do nemške meje, če izpuste Dollfussa in ostale. Po daljših pogajanjih so se res udali, ko pa je bilo ugotovljeno, da je
Dollfuss umorjen, so vse upornike aretirali in pridejo pred naglo sodišče. Ko je Izbruhnil upor, se je nenadoma pojavil na Dunaju avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen. Ker je takoj padel na
njega sum, da ima zveze z uporniki je bil aretiran. Dr. Rintelen je izvršil v zaporu samomor. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. Tudi on pride pred sodišče. Po teh dogodkih je izbruhni!
upor po vsej državi Hitlerjevci so zasedli mnogo javnih poslopij in ponekod so se vršili ogorčeni boji med vstaši in vladnimi četami. Slednjič se je posrečilo vojaštvu in Heimatschutzu, da so povsod napravili zopet red. Največji boji so
bili na Koroškem, slednjič so se morali uporniki tudi tamkaj udati.
Revolucija je bila udušena. V divjem begu so uporniki zapuščali Avstrijo in pribežalo na naše ozemlje. Več tisoč Avstrijskih vstašev se nahaja v naši državi. Za njih je naša vlada osnovala koncentracijska taborišča v Varaždinu in drugod.
Truplo dr. Dollfussa so položili na mrtvaški oder v kancelarski palači. Pokopan je bil v soboto na državne stroške z velikimi svečanostmi. Nemški kancelar Hitler je imenoval dosedanjega podkancelarja von Papena za nemškega poslanika na Dunaju.
POLICI Kfl
Predsednik francoske republike je odlikoval z velikim križem legije časti predsednika vlade g. Ni-kolo Uzunoviča; predsednika senata in Narodne skupščine. Razen teh je bilo odlikovanih večje število ministrov in višjih uradnikov zunanjega ministrstva.
Bolgarska vlada je sklenila najeti notranje posojilo 150 milijonov levov za izplačilo še ne plačanih računov za državne nabave.
Vseameriška trgovinska konferenca se bo vršila v marcu 1935 v Buenos Aires. Sestavljen je že poseben odbor strokovnjakov, ki pripravlja potrebno gradivo.
Bolgarija priznala Rusijo.
Pred dnevi so bili obnovljeni normalni diplomatski odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo.
Nova ameriška banka za izvoz in uvoz je dobila pooblastilo, da sme v interesu ameriškega izvoza podeljevati kredite uvoznikom vseh držav razen Rusije.
Dvajset let je poteklo prejšnji četrtek odkar je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Ta neupravičen korak Avstrije je potegnil skoro pol sveta v strahotno klanje svetovne vojne. Naš narod je nastopil zadnjo pot na svojo Kalvarijo ter končno doživel po stoletnih težkih mukah vstajenje in osvobojenje.
General Rudolf Meister
V četrtek 26 t. m. ob 14. uri je umrl na Uncu pri Rakeku v 61. letu starosti od srčne kapi zadet divizljski general v p. g. Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in naše severne meje, narodni junak in buditelj, vojaški organizator in pomemben slovenski pesnik. Pokojnik je živel zadnja leta deloma v Mariboru, deloma pa na Uncu. Njegove izredne zasluge, ki se jih je pridobil za osvobojenje našega naroda na severu slovenske zemlje bodo večno zapisane v naši zgodovini. Ves naš narod se v iskreni hvaležnosti in globokim spoštovanjem klanja spominu generala Maistra. Na njegovi zadnji poti, ki jo je nastopil v Mariboru, ga je je spremljala poleg odposlanca Nj. Vel. kralja, več tisoč glava množica iz vseh delov naše domovine. Tudi 20 prekmurskih Sokolov v krojih je pohitelo k njegovemu slovesu od nas, da se tudi oni poklonijo spominu velikega pokojnika, ki se je ves žrtvoval za našo domovino in narod.
Naše kopališče.
(Nadaljavanje) Ker se nam Ledava ponuja v tako idealni legi kot naravna meja proti severu. Predvidijo se naj naprave za veslaški sport. V ta namen bi se naj zgradil jez kot podaljšek Ben-kove meje. Ta jez bi zvišal nivo vode za približno 1 m. Bregovi Ledave bi se naj v eno ali v obe strani razširile za 5-8 m. nazaj do mosta. Globina vode bi se zvečala daleč nazaj v fazanerljo ter omogočilo veslanje približno v dolžini 1 km. Ob desnem bregu bi se postavila manjša čolnarna za privatne čolne pa tudi za čolne, ki bi se izposojevali.
Za situiranje otroškega igrišča leži zemljišče skoraj predaleč izven mesta, prav posebno če pomislimo, da se bo Sobota razvijala proti jugu, globoko v današnje njive, od koder nam jè že sedaj po večerih prav romantično migljajo poedine prijazne
lučke. Za otročičke bo ta distanca precejšnja in se utrudijo predno pridejo do cilja. Če se pa kljub temu odloči občina za ureditev otroškega igrišča v zvezi z omenjenimi napravami, ne sme biti tu nič kar bi oviralo brezskrbne otroke v njihovih igrah. Urediti bo treba nasade z domačim divjim drevjem (topol, jagnjed, lipa itd.) tako, da otrok in narava raste in bohoti v rahli harmoniji.
Skrbeti se mora za razgled. V ta namen pride v poštev naša Gorič-ka, na katero imamo od tu res lep pogled. Solnce nam sije v hrbet, tako da nam ne blišči pred očmi in imamo nemoten razgled po lahno valoviti silhueti ter na tu pa tam svetlji-kojoče se zvonike. (Bodonci, Sebeščan, sv. Benedik itd.)
Upoštevajoč vse prej navedene naprave, se šele lahko odločimo za situiranje kopališča, za sedaj naj-aktuelnejšega problema. Menda ni Sobočana, ki nebi pozdravil to hvalevredno akcijo g. župana.
Najvažnejše je seveda naprava bazena, katero bo izvedeno v dimenzijah, ki smo jih v zadnji številki čitali na tem mestu. Misli se deliti bazen za plavače od bazena za neplavače. Iz gotovih razlogov je to seveda pravilno vendar b? se pa lahko izvedelo tudi bazeni združeno. V prilog zadnji izvedbi govori v prvi vrsti cenejša izvedba, tako betonskih kakor vodovodnih del. Drugič pa pridobimo na dolžini bazena in je tako mesto 33.5 m dolžina lahko 50 m. Bazen nepla-vačev bi bil ločen od drugega dela z žično mrežo, ki bi se dalo z gotovih slučajih odstraniti. Seveda je globina vode za neplavače mnogo preplitva za plavače. Ta nedostatek bi se po odpravil z dvojnim nivojem vodne gladine. V vseh novejših kopališčih namreč je urejen bazen tako, da se zamore vodo v bazenu dovesti do valovanja, kateri valovi so normalno 1 m visoki, to se pravi, da je normalna vodna gladina 1 m izpod terase okrog bazena, da valovi ne pljuskajo na teraso. Pri nas smo bolj skromni in priprave, ki prinašajo vodo v valovanje menda ne bodo prišle v poštev, lahko se pa ta diferenčni 1 m izrabi v ta namen, da se v slučaju tekem, plavalnih prireditev itd. dovodi večja količina vode v bazen. S tem se zviša nivo vode do gornjega obrobnega odtoka. Če smo imeli najnižjo
Za celo družino Bata Me — Bata M. Sobota.
i J /
predvsem kako je važno, da se vež-bamo v streljanju, tako da bomo pripravljeni, ko nas pozove naš najvišji vladar Nj. Vel. kralj Aleksander I., se neustrašeno boriti za zlato svobodo in za odrešitev še zasužnjenih bratov onstran meje. Po govoru je odjeknil v grobno tišino prvi-častni strel, ki ga je izstrelil g. pukovnik Putnikovič. Nato so sledili streli zastop. oblastev in članov streljačke družine. Po končanem streljanju je krenila povorka v istem vrstnem redu k g. Maršeku, kjer se je predsednik zahvalil vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da je slovesnost tako lepo izpadla. Predvsem se je toplo zahvalil g. Hartnerju veleposest., ki je bil tako dobrohoten in odstopil brezplačno ves prostor za strelišče in dal s tem temelj in obstoj družini. Po končanem sporedu se je vršila v gostilni Maršek prijetna in neprisiljena zabava, ki je ličila pravi nacijonalni slovesnosti. Pripomnjamo, da ima družina svoje redno streljanje v nedeljo, dne 5. avgusta.
15.000 podpisov
je bilo zbranih za popolno gimnazijo v Murski Soboti. Podpisi so zbrani v knjige, ki jih je odnesla ta teden v Beograd delegacija kluba Prekmurskih Akademikov, sestoječa iz klubovega predsednika, načelnika akcijskega odseka ter blagajnika. Delegacija bo izrazila željo 15 000 podpisnikov pred Nj. Veličanstvom ter vsemi ministri. Upamo trdno, da njih intervencija ne bo brezuspešna.
Novi zemljevid Prehmurja,
ki ga je priredil Jože Maučec, izdal pa klub Prekmurskih Akademikov, se dobi pri KPA (Nemec Janez) ter v trgovini Hahn.
Glavne posebnosti tega zemljevida v primeri z dosedanjimi so: označba po krajih, označba narodnih manjšin, slovenska narodnostna meja na Madjarskem, slovenske vasi v Avstriji in na Madjarskem itd. Najvažnejša znamenita bo pač dialektično poimenovanje krajev, na podlagi ljudske govorice. S tem je načeto važno vprašanje o naših krajevnih imenih. Ime »Slovenska krajina" označuje pač subjektivno mnenje avtorjevo, enotno stališče kluba to ni.
r/ASA K ^ A J IT7 A
ITiurska Sobota :
—	Osebna vest. Za sodnika pri sreskem sodišču je imenovan tukajšnji sodnik g. Fran Detela, čestitamo I
—	Strelska družina obvešča vse svoje članstvo, da bo XXIII. državno nagradno streljanje v Beogradu od 9. do 15. septembra t. 1. Pozivajo se vsi oni, ki se hočejo udeležiti strelske tekme, da se spoznajo z predpisi, ki so merodajni za to tekmovanje. Tozadevne informacije lahko dobijo člani pri predsedniku družine, vsako nedeljo na strelišču za časa streljanja.
—	Dr. Gregore Albin, Murska Sobota, do 20. avgusta ne ordinira.
—	Na dan Rdečega križa so darovali za tukajšnji sreski odbor društva Rdečega Križa, na nabiralni poli g. notarja Jezovšeka in g. Čižeka sledeči gg : Šega Ivan 5, Berke Štefan 10, Heimer A. 10, Zver Ivan 10, Ma-tuš Ivan 5, Schöck 5, Rehn 5, Toth Franc 10, Via j 5, Flegar 5, Jakiša 10, Heklič 30, Kohn Samuel 20, Kohn 10, Jarnovič 10, Benkič 20, Flegar pismo-noša 10, Gorički Štefan 4, Kotnik ž. nar. 4, Hirschl Leopold 10, Pollak Julius 5, Roi 10, Šiftar Ludvik mlinar 20, Vukan 4, ing. Lah 5, Kaušek 20, Hanc 4, Benko Josip ml. 30, Benko krojač 10, Lančak J. 5, Kiičan 10, Novak 10, Štivan 10, Žalik 10, Purač 10, Lanščak mizar 20, Flisar 10, Koioša Janez 10, Samec 10, Čer-njavič 10, Kardoš 2, Dr. Glančnik 10, Rusanov 10, Benko nar. posi. 50, Dr. Vadnjal 20, Flisar gost. 10, Šiftar tov. 20, Kuhar 10, Adanič 5, Banfi 10, Cipoth Viktor 10 Din. Sreski odbor društva Rdečega križa se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje in jih vljudno prosi, da mu ostanejo naklonjeni tudi v bodoče.
—	Imenovanje. V tukajšnji bolnišnici je nastopil službo sekundarija g-dr. Gulič Vladimir, ki je prišel iz Maribora.
—	Najboljši strelci. Kaj živo je vsako nedeljo na našem strelišču. Udeležba strelcev je nad vse častna, zanimanje pa je tudi veliko, saj se že
nekaj časa vrši ogorčena borba za mesta. Po dosedanjih rezultatih je na prvem mestu g. Jezovšek, njemu sledijo : 2. Mušič, 3. Petrovčič, 4. Barbarie, 5. Katana, 6. Ditrih, 7. Sočič, 8. Novak, 9. Šipčič, 10. Lipič, 11-Nadai, 12. Hrešeg, 13. Toš, 14. Sa-kovič, 15. Božič, 16. Lah, 17. Nišel-vicer, 18. Miloševič, 19. Kolarič, 20. Koder.
—	Klub prekmurskih akademikov naznanja, da ima svoj stalni lokal v Soboti, Cerkvena 9., v bivši pisarni advokata gosp. dr. Škerlaka. Lokal je članom stalno na razpolago.
Gornja Lendava :
—	Nesreče. 6 letna Nemec Ema iz Radovec se je preveč približalo slamoreznici, ki je bila v obratu. Rezilo ji je napravilo na levi roki globoko rano. Prepeljana je bila k zdravniku, ki ji je rano zašil in jo na to pustil v domači oskrbi. — Kerec Mariji se je pri plezanju na lestev zlomil klin ter je pri tem padla tako nesrečno, da si je zlomila eno kost v gležnju. — 3 letna Mehlmauer Ana iz Trdkove je Vteknila roko v slamorez-nico. Stroj ji je odrezal konec desnega kazalca. Obe navedeni se zdravita v domači oskrbi. — Franc Marija iz Kovačevcev je padla z lestve in si zlomila levo nadlehtnico. Prepeljana je bila v bolnico. — Osko Petra iz G. Slaveča je potisnila krava ob zid ter mu prizadela lažje poškodbe na prsih.
—	Beg pred kravo. 34 letna Re-cek Helena iz Večeslavec je pasla kravo. Kar na lepem jo napade ena izmed krav in jo vrže na tla. Žena se pobere in beži, a krava jo petkrat dohiti in vsikdar sune ob tla. Stopila ji je tudi na prsa. Razen lažjih poškodb po vsem telesu ima tudi zlomljeno desno ključnico. Nahaja se v domači oskrbi.
—	Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi v nedeljo 5. avg. ob 15. uri popoldne v šolskih drevesnici Kruplivnik tečaj za okoliranje. Tečaj
vodo bazenu za neplavače n. pr. 40—50 cm globoko, se ta globina v takih slučajih poveča na 140-150 cm, torej že dovolj globoko za pla-vače. Jasno je, da je bazen dolžine 5i m v vseh ozirih nekaj drugega kakor prejšnji 33 5 meterski, ki pri tekmah zelo utrudi plavača z večnimi obrati.
Slovesna otvoritev strelišča v G. Lendavi.
V nedeljo 29. julija je bila vsa Lendava deležna enega najslovnejših dni. Streljačka družina je otvorila svoje streljišče z tako slovesnostjo, da bo ostal posameznikom spored v neizbrisnem spominu.
Slovesnost je osebno počastil prodsednik vseh streljačkih družin Mariborskog voj. okruga pukovnik g. Putnikovič ter razni predstavniki oblasti in društev. V določeni uri je krenila nepregledna povorka v kateri so bili Sokoli, gasilci, strelci in zastopniki vseh društev ter ostalo občinstvo na strelišče. Na glavnem trgu se je izvedel na čast g. Putnikoviču zastop. oblasti mimohod (defile). Na strelišču, ki je bilo vso v narodnih zastavah je pozdravil številno občinstvo predsednik družine g. Koglot Jožef, šol. uprav, v Kruplivniku.
Povdarjal je predvsem, da naj bodo streli, ki bodo odslej odmevali na najsevernejši točki naše lepe kraljevine, resen opomin vsem tistim sovražnikom, ki grabežljivo hlepijo po nas, da bi nas uničili in potujčili ter nam ugrabili našo bogato domovino. Častni strel pa naj velja tudi v spomin vsem onim, ki so dali za osvo-bojenje svoje življenje ter žrtvovali svoje družine na oltar domovini ter vsem onim junakom, ki so nas s prebojem solunske fronte ujedinili v močno, nerazdruženo Veliko Jugoslavijo pod žezlom Karadžordževičev. Privatnim se je zahvalil za štev. udeležbo, ter nato prečital udanostno brzojavko Njeg. Vel. kralju, ki so jo vsi navzoči navdušeno sprejeli. Končno je še spregovoril g. pukovnik Putnikovič, ki je strelcem predočil pomen streljačke družine,
Jan M.
Trplanovina. 13
(Nadaljevanje.)
IV.
Dnevi so polzeli kakor s svincem nasičene temne gmote skozi čas. V mračnih jutrih so se probujali, tepli se s soncem in oblaki ter se v onemogli jezi povesili nad zemljo in si-pali dež v njive, da so se nabirali dolge luže med razori in razmočili ceste, da se je gosto blato cedilo od koles. Potok v dolini je naraščal, umazani valovi so butali ob stare vrbe, bičevje se je nagnilo prav do rjavkaste gladine in zaman poskušalo da bi se dvignilo. V večnem trepetu se je slednjič poleglo, kot bi jih nevidna dlan pomela ie površine. In že tretji dan je voda pljasknila po travnikih in se razlila po njivah. Vse do ceste je silila in priostrene konice posevk, ki so se za trenutek zravnali in posejali rjavo gladino z zelenkastimi očesci, so kakor prelomljene v pasu padali v globino. Nebo pa je bilo še
vedno neizprosno in deževalo je prav od jutra do večera. Ljudje pa so sedeli v sobah, plazili se ob podstenjih in skakali preko širokih luž proti hlevom kjer se je ob verigah trgala živina. Nevoljno so stali gospodarji ob oknih in na pragovih, se ozirali proti mračnemu nebu in bili zadirčni proti vsakomur. Dnevi pa so se vlekli brez konca in kraja in potok za vasjo je vedno bolj bobnel. Ko jih je obup vse tope že uklonil, pa so se nekega popoldneva raztrgali oblaki, splašeno so se podili po nebu, vse večja je postajala modrina in ko je zvečer zazvonilo na vasi so le na obzorju še čepele sivkaste gmote, kakor tepeni paglavci kraj vaške ceste.
In zopet so v mračno jutro zaškripali vozovi, zaživela so polja in v razmočeno zemljo so se pogrezale bose noge preko gležnjev. Onstran ceste pa je voda le počasi odtekala z njiv in ko se je vrnila zopet v svojo razjedeno korito so se posevki dušili blatu in kakor velike umazane kepe je ležalo kamenje na njivah in se
skrivalo za naplavljenim dračjem. Božja šiba, ki se je krivila ves teden nad dolinami, se je prelomila na dvoje...
Vse te dneve je ždela bajta na hribu kakor sključen star menih, zatopljen v topo premišljevanje. Bila je slepa za dolino, slepa za vrt pred sabo, kjer se je za trhlo ograjo kvasila rast v razmočenih ilovnatih gredah. Večkrat v dnevu je stopila Liza na prag, šla ob podstenju do ogla in se zazrla v dolino. Na vse strani se je ozirala in iskala znakov, ki bi popravili vreme. A ni jih našla. Vračala se je v hišo, pred pragom si je s cunjo obrisala blatne bose noge in zaloputnila vrata za sabo, da so za-ječala v tečajih.
Tudi Tone je nemirno postopal po sobi, hodil od okna do okna in se nepremično zagledal skozi šipe. Le redke besede je spregovoril s svojo ženo, ki je po ure in ure posedala za mizo, strmela na roke, ki jih je sklenila pred sabo, in gibala z ustnicami kakor v večnem pogovoru. Iztrgana iz sna pa je t drugimi zopet
zaživela, ko so se v popoldnevu, po dolgih mračnih dneh, zopet uprli sončni žarki v motna stekla. Liza je takrat že brodila po vrtu. Tone pa je tudi planil iz sobe, postopal okrog hiše in gledal v dolino, kjer se je umazan potok razlil prav do ceste. Meril je pot v daljino in sklepal : Mostov ni odnesla voda in ni porušila cest. Res je, da je zrasla visoko a za taka uničenja je bila preslabotna. Jutri pojde na pot. V mesto. Rana na kolenu se je skoro že zacelila. Danes jo je obvezal in pogledal : za dlan široka lisa, položena preko kolena. Nežna rdeča kožica jo je prevlekla. Le preveč še ne sme upogibati nogo, ker bi gotovo zopet bolelo in to na tako dolgi poti v mesto. Saj mora peš! Vožnja v vlaku stane a kje vzeti denar? Še tri dinarje nosi v telovniku. To je vse. Lizi pa ne poreče, da bi mu ga dala. Saj se je z ženo obesil na njo, da jim je treba le za žlico prijeti opoldne ia zvečer, a da bi sedaj še denarja prosil od nje ? — Ne 1 S tem kar ima pojde na pot!
(Nadaljevanje.)
bo vodil šol. upravitelj g. Koglot, Ker bo tečaj nekaj svojevrstnega, zato pričakujemo od strani članov in sadjarjev polnoštevilno udeležbo.
—	Za profesorioo^JiJiplomirala gdč. Vukan Helena iz Bodonci. K doseženim uspehom naše iskrene čestitkel
—	Povišanje davka. Skupni davek na poslovni promet zaklane živine se je zvišal s 1. avgustom 1934 od 3 na 5%
—	Mlatilnica je zgorela. Pred dnevi je postala žrtev plamenov mlatilnica last Kohn Rudolfa iz Markovci. Lokomobila in stroj sta bili spravljeni v uti poleg hiše. Okrog polnoči pa so domači opazili čudno svetlika-nje v |uti, kmalu za tem pa so že plameni objeli leseno stavbo. Kljub takojšnji pomoči domačih in sosedov niso mogli ničesar več rešiti. Povzročena škoda je precejšnja, vendar pa je krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
—	Smrt v mlaki. Ni še dolgo od tega, kar so mlatili pri posestniku Lajnščak Viktorju v Križevcih. Radi velikega dela so domači otroci ostali brez nadzorstva. Igrali so se na dvorišču in med njimi je bila tudi 21etna hčerkica Marija. Nenadoma pa so zapustili dvorišče in z njimi je šla tudi Marija. Medtem ko so se otroci igrali dalje, pa je deklica šla sama v sadovnjak. Iz otroške radovednosti in nepazljivosti pa je prišla preblizu velike neograjene mlake, ki jo rabijo za napajanje živine. Najbrž ji je spodrsnilo in sirota je padla v vodo, kjer je utonila. Mrtvo trupelce je pozneje našla mati, ki je v skrbeh šla iskat otroke, ki so se oddaljili iz dvorišča-
TT7ed tednom :
DOTTlfl :
V	Zagrebu so te dni zprli zna-noga sleparja Goluba, ki je ogoljufal nad 100 kmetov in sicer na ta način da je prevzel živino od kmetov, pri kupcih pobral denar, kmete pa je pustil na cedilu.
DRUGOD :
Na velikih jesenskih manevrih japonskega brodovja bo sodelovalo okoli 400 vojnih ladij in nad 200 letal. To bodo največji pomorski manevri v zgodovini Japonske.
Angleški kralj je otvoril nad dve milji dolg predor, zgrajen pod reko Mersey. Začeli so ga graditi pred devetimi leti in je bilo pri gradnji ves čas zaposlenih več tisoč delavcev ter je stal skoro 8 milijonov funtov (dobro poldrugo milijardo Din).
V	rudniku Marienstein v Nemčiji so začeli uhajati iz rova strupeni plini. Več rudarjev in reševalcev se je zastrupilo.
Severno Mandžurijo so zadele hude poplave. Utonilo je okoli 1000 ljudi. Ker je ves pridelek uničen, so kmetje obupani ter se pridružujejo roparskim tolpam, ki napadajo vlake, vasi in celo mesta.
Blizu Lincolna na Angleškem sta se vžgala dva avtobusa, ki sta trčila
skupaj. Ker vlada tamkaj velika suša in ni vode, so si gasilci pomagali na ta način, da so ustavili tretji avto, ki je vozil mleko in z mlekom pogasili požar.
Blizu Salerna v Italiji je vlak zavozil v voz na katerem se je peljalo pet otrok iz iste družine. Oslička in štiri otroke je ubiJo takoj, peti otrok pa je kmalu na to izdihnil.
Tvornica za letala v Blackburnu na Angleškem je izgotovila ogromno vodno letalo, v katerem je prostora za 50 potnikov. Hidroplan žene 6 motorjev.
Po velikih poplavah je v mnogih krajih v Indiji izbruhnila kolera, ki je zahtevala v mesecu juniju in juliju že 3854 smrtnih žrtev.	;
Sresko naielstvo v Murski Soboti nabavi
za svoj urad za zimsko dobo 1934/35 74 ms drv in 100 q rujavega premoga.
Drva morajo biti bukova ali gabrova, zdrava in suha ter res prvovrstna.
Dobava se izvrši okrog 1. oktobra 1934.
Kurivo je dostaviti na dvorišče sreskega načelstva. «
Ponudbe je staviti do 15. avgusta 1934.
Sreski načelnik; zastopa sreski podnačelnik: SKALE
Preobilica in pomanjkanje na svetu.
Med svetovno vojno so ljudje' večkrat razlagati za vzrok dolgotrajnega klanja preobilico človeštva na eni in preskopo količino živil na drugi strani. Čeravno je res bila gospodarska konkurenca med Anglijo in Nemčijo v veliki meri vzrok, da se je svetoven položaj tako poostril, vendar v glavnem ves vzrok to ni bil. Pa tudi prva nekoliko filozofsko zasnovana misel ne drži, o tem hočemo govoriti.
Že ponovno so se oglasili nekateri znanstveniki, ki so trdili, da povzročajo zboljšanje življenskih razmer tudi hitrejše pomnoževanje človeškega rodu, kar vodi v najkrajšem času zopet do tega, da primanjkuje življenskih potrebščin in da se število zopet regulira z (raznimi) silnimi pre-tresljaji kakor veliko lakoto, raznimi epidemijami ali z bojem za življenski obstoj med posameznimi skupinami človeštva, kar imenujemo vojno. V začetku prejšneg stoletja je izračunil angleški prof. narodnega gospodarstva Robert Maltus, da se množi človeški rod v razmerju kakor 1, 2, 4, 8, 16, 32, 64, medtem ko se množijo živila v razmerju kakor 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7. Pravilnost tega svojega računa opira Maltus na razvoj severo-ameriških kolonij, ki so se do njegovega časa šele ustanovile in se šele začele razvijati. Da je račun napačen sledi iz opazovanj naše najbližje okolice: do kakega kolosa bi spravil človek v 60-tih ali celo 80-tih letih, če bi rasel
vedno v istem razmerju kakor v prvih mesecih po rojstvu ! Ali trava bi morala doseči višino drevesa, če bi rastla z isto brzino vse leto, kakor raste spomladi. Čeravno torej ne priznavajo Maltusovi trditvi več absolutne pravilnosti, vendar pravijo nekateri, da je vendar v tej trditvi vsaj nekaj resnice, z drugimi besedami: pri od narave pogrnjeni mizi je že naprej določeno število sedežev. Kadar pride kdo nad to število, ne najde več prostora in mora iti v smrt po bedi, bolezni, vojni ali kakorkoli. (Dale.)
GASILSTVO:
Okrožne vaje v Gederovcih.
V nedeljo, dne 29. julija t. 1. so se vršila v Gederovcih okrožne gas. vaje, katerih so se udeležile čete : Gederovci, Krajna, Sodišinci in Murski Petrovci.
Vajam je poveljeval okrožni inšpektor in član uprave župe mursko-soboške Šohar Stefan iz Rankovci pod nadzorstvom župnega načelnika Benko Josipa. Vaj se je udeležilo 4 čete z 75 možmi, 4 brizgalnami, ki so potekle sledeče:
1.	kretanje na mestu, pohodne vaje posameznih čet pod poveljstvom četnih poveljnikov, ki so vse pokazale vzorno vodstvo in disciplino.
2.	vaje z brizgalnami na povelje, brez vode, istotako vse z največjo vnemo in voljo.
3.	vaje z brizgalnami z vodo strel v tarčo, ki so dosegle sledeče rezultate: Murski Petrovci 12sekund, Krajna 19 sekund, Sodišinci 20 sekund in Gederovci 35 sekund.
4.	napad na fingiran požar : prva Sodišinci, druga Petrovci, takoj na to Krajna, Gederovci, ki sta prenašali vodo preko dveh brizgaln.
5.	mimohod in pozdrav starešinstva pod poveljstvom namestnika okrož. inšpektorja Stajnko Viktorja.
Po končanih vajah in mimohodu je spregovoril vsem gasilcem vspod-budne besede okrož. inšpektor Šohar. Vse gasilce je še posebej pozdravil župni načelnik Benko, ki je obrazložil pomen novega gasilskega zakona, pozival gasilce k složnemu in bratskemu delu ter s tem zaključil okrožne vaje, nakar se je vršila veselica v vseh prostorih gostilne Štivan v Gederovcih, katere se je udeležil tudi g. župni načelnik Benko Josip.
Zbiralliie vsih onih tovarišev gasilcev murskosoboške župe, ki se bodo dne 5. avgusta 1934 udeležili zleta v Gornji Radgoni, je določeno ob 9. uri v bližini kolodvora v Gor. Radgoni. Nadalnja navodila sledijo na licu mesta.
Veselica. Gasilska četa Polana priredi dne 2. septembra 1934 v vseh prostorih gostilne Barbarič v Polani gasilsko veselico, na katero vljudno vabi vse prijatelje gasilstva.
Iz uredništva:
Ponovno opozarjamo, da je treba vse dopise namenjene za naš list, nasloviti na uredništvo M. Krajine ali na lastnika lista.
Hiša.
V Murski Soboti na Aleksandrovi cesti se proda nadstropna in zraven ležeča pritlična hiša s 4 stanovanji in pritikli-nami. Poizve se v Prekmurski tiskarni.
Gostovanje S. K. Mure v Dolnji Lendavi.
Zastopnica prekmurskega sporta je bila dolga leta Murska Sobota, saj se je lahko doslej edino ona pohvalila za regularnima športnima društvoma. Toda sport naglo prodira v našo ožjo domovino in danes igrajo že v marsikateri vasi kmečki fantje nogomet. Jasno je, da je tako nagel razvoj prekmurskega sporta ugodno uplival tudi na prijatelje nogometa v Dolnji Lendavi. Po dolgoletnem mrtvilu so vzeli vodstvo nad lendavskimi nogometaši v roke ljudje, ki imajo smisla za pravi sport ter so sklenili, da bodo osnovali lastno športno društvo. Začetek bo sicer prav gotovo težak, toda z ozirom na to, da razpolaga Lendava z odličnimi igralci in z ozirom na požrtvovalnost voditeljev je upati, da bo novi S. K. Lendava mnogo pripomogel k napredku prekmurskega sporta.
Novo društvo je povabilo kot prvega nasprotnika najstarejšo prekmursko športno društvo Muro.
Mura—Lendava 5:3 (2.7)
Tekma, ki je bila propagandnega značaja, je dosegla svoj namen. Lendavsko občinstvo je gledalo lepo borbo discipliniranih nasprotnikov iz katere so izšli kot zmagovalci rutini-ranejši Sobočani.
Po začetnem udarcu Lendave preidejo Muraši v napad in ustvarijo marsikatero zrelo šanso. Domačini preidejo s sporadičnimi napadi do Kosovega gola in Tivadarjev strel gre za las preko prečke. V 14. min. pre-igra Kardoš II. lendavsko obrambo in doseže z lepim strelom vodstvo. Toda že v naslednji min. strelja Laci s krila, žoga prevara Kosa in pade v ostrem loku v gol (1:1). Mura neprestano oblega nasprotnikova vrata, toda izvrstni Perko prepreči vsako akcijo. V 25. min. Schillerjev idealni kot odbije ožja obramba Kardošu II. na nogo, ki pošlje žogo tik pod prečko neubranljivo v gol.
Po odmoru preide Mura za kratek čas v napad, toda že v 3. min. izvede Lendava lepo akcijo in Hari izenači (2:2). V 12. min. se lendavska branilca slabo postirata, kar izrabi Kardoš II. in doseže vodstvo (3:2). Min. kasneje preigra Türk obrambo in porine žogo neubranljivo v
gol (4:2). Po golu ostane Lendava dolgo časa v napadu in Laci zabije tretji gol za domače (4:3). V zadnji min. postavi Türk s prostega strela končni rezultat (5:3).
Mura je zmago zaslužila, ker je imela mnogo več od igre, kar prav nazorno prikazuje razlika kotov 15:2. Soboška ožja obramba je bila slabša kot običajno, le Varga je zadovoljil. Krilska vrsta je neumorno podpirala napad. Napad je igral raztrgano, ugajala sta le Kardoš II. in Türk.
Lendava je imela najboljšo formacijo v ožji obrambi, kjer je bil Perko odličen. Krilska vrsta je igrala bolj defenzivno, edino Worthmann je pomagal često napadu s točnimi pred-ložki. V napadu, kjer je bil najboljši mož Laci, smo pogrešali premišljene skupne igre. Prav dobro je sodil g. Türk Josip.
Mura — Lendavski kegl/aškl krožek 170:151.
Pred nogometno tekmo se je vršil v gostilni Deutsch med gornjima moštvima prijateljski kegljaiki turnir, katerega je Mura, kljub tujemu keg-
ljišču zasluženo odločila v svojo korist. Lendavčani so tik pred koncem znatno vodili, toda Murali so se ie pravočasno znašli in odnesli zmago.
Nedeljski nogometni program.
V nedeljo, dne 5. avgusta, gostuje v Murski Soboti proti S. K. Muri ča-kovski Gradjanski, ki je dosegel v letošnji sezoni prav lepe uspehe. Tekma obeta biti živa in napeta borba enakih nasprotnikov.	Nc.
SOKOL
Vsem obiskovalcem pokrajinskega zleta v Zagrebu v dneh od 3. do 5. VIII. 1934 je dovoljena polovična vožnja.
Popust velja od 29. VII. do 3. 9. 1934. Polovična vožnja je dovoljena tudi za razne izlete iz Zagreba. Vsak posetnik kupi na vstopni postaji celo karto do Zagreba in običajno železniško legitimacijo, ki velja v zvezi z potrdilom udeležbe na zletu za brezplačen povratek.
Vsi telovadci odpotujejo iz M. Sobote brezpogojno v petek dne 3. VIII. 1934 ob 5 uri 26 in sicer čez Prager-sko, kjer se pridružijo posebnem vlaku iz Maribora.
Netelovadci potujejo dne 4. VIII. 1934 ob 5-26 uri.
Ponovno opozarjamo vse, da morajo imeti pravilno člansko legitimacijo.
Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo dne 8. VIII. 1934 ob 20 url v Sokol-
skem Domu.	Zdravo!
*
V mesecu septembru 1934 tombola v Murski Soboti.
KmirijsTvo
Svinjereja.
(Nadaljevanje.)
Tekališče.
Pri nas, kjer je radi preobljude-nosti vsepovsod premalo zemlje, pač ni mogoče, da bi imeli za svinje posebne pašnike. Vsak pa še tako majhen posestnik, pa lahko napravi tekališče. Večje, ko je tekališče, boljše je za svinje. Za tekališče se odmeri prostor, ki se drugače slabo izrabi. Ta prostor pa za gospodarstvo ni izgubljen, z zboljšanjem svinjereje nese več, kakor, če bi ga obdelovali.
Na tekališču naj svinje po mili volji rijejo. Počutijo se jako dobro, če lahko rijejo po zemlji. V zemlji najdejo črvičke, hrošče, ogrce, polže in drugo, katere s slastjo požrejo. S tem dobijo svinje živalske beljakovine, katere za svojo rast tako nujno rabijo. Pri razrivanju po zemlji požrejo tudi dosti zemlje, v kateri dobijo zopet mineralne snovi, kar njihov organizem neobhodno rabi. Če pa je tekališče tako veliko, da dobijo na njem še travo, je to za svinje še boljše. Majhno tekališče je hitro raz-rito, zemlja postane mrtva in za svinje manj vredna. Zato je potrebno, da se tekališče razdeli v dva ali več delov. V enem delu se nahajajo svinje, drugi že izrabljen in razrit ter od svinj pognojen del tekališča pa se naj preorje in poseja z deteljo ali posadi z koprivami. S tem se tla tekališča zopet olivijo» svinjski odpadniki se izrabijo, gliste, katere dostikrat svinje razširjajo z odpadki, pa se uničijo.
Gnojišče ni pravi prostor za stalno tekališče. Dobro je že, če potlačijo gnoj, nevarno pa je, če je v bližini stranišče. Ljudje namreč, ki imajo, trakulje, izločujejo z odpadki jajčeca od teh. Če požrejo svinje take z jajčicami od trakulj okužene odpadke, se razvijejo v njih ikre (stroke) človek pa, ki poje ikrasto (strokasto) meso, dobi trakulje.
Za tekališče se mora rabiti suh prostor, ne pa mesto, kamor se izteka gnojnica.
Najboljši prostor za tekališče je sadovnjak s starejšim sadnim drevjem, kjer je že zadosti sence. Drevje pa se mora obvarovati pred svinjskimi zobmi s primerno visoko ograjo. Na tekališču, kjer ni sence, treba senco umetno napraviti z leseno streho, na goli prostor pa posaditi orehe, lipe ali murve (maline). Divji kostanj, katerega so pred desetletji tako priporočali za obcestne nasade in senčišča, se sedaj radi nerentabilnosti popolnoma opušča, za tekališča in senčišče pri gnojiščih, pa se sploh nemore priporočati, ker gnojnice ne prenese, za kar pa oreh ni tako občutjiv.
Svinje bi naj imele na tekališču vedno svežo vodo za piti In za kopanje. V ta namen je najboljša plitva betonirana jama, iz katere se lahko voda izpušča. Svinje se posebno v vročih poletnih mesecih zelo rade kopajo in jim tudi prav dobro stri. Svinja čuti že nekako zahtevo do kopanja, vleže in kobaca se v gnojšnici, blatu, ali kjer že, samo, da je mokro. Svinja pravzaprav ni tako nečista stvar, kot jo splošno smatramo. Dajte ji čiste suhe hleve in čisto kopelj in svinja bo bolj čista, kot dostikrat človek, ki jo sili v svojem nerazumevanju, da mora zadostiti svoji potrebi po kopanju v gnojšnici ali blatu.
Drugo domačo živino čistimo s krtačami (kefami), česalom in podobnim. Pač nobenemu ne pade v glavo, da bi tudi svinjo tako negoval, čeravno bi ji tako čiščenje ravno tako dobro storilo, kot drugi živini.
Ker pa svinja nima takšne nege, si pomaga sama. Čeklja (čoha, drgne)
se ob vsaki steni, drevesu ali stebru, kar pač najde. V tekališču se napravi v ta namen posebne stebre, na nje pa pritrdi stare krtače (kefe), da se lahko svinje ob nje drgajo in čohajo, drevje in plot pa pustijo v miru.
Majhna tekališča se mora večkrat očistiti in odpadke odstraniti. Na tekališče je dobro potrositi zidno sipino, katero svinje rade požrejo, ker dobijo v njej dosti apna. Apno pa rabijo svinje za svojo rast in razvoj. Ta sipina pa nesme biti od hlevskih sten ali stranišč, ker te vsebujejo Salpeter, ki je tudi za svinje jako škodljiv.
V pozni jeseni, ko se tekališče več ne vporablja in se svinje spusti na njive ali pa če se pusti del tekališča, da se odpočije in se svinje zapre v drugi del, se naj potrosi to na debelo z živim apnom. Apno uniči jajčeca od glist, napravi pa tla tudi bolj zdrava in ugodnejša za svinje.
čržne cene:
Živina.
Mariborski »vinski šefom 24. julija. Prignanih je bilo 22 konj, 12 bikov, 150 volov, 405 krav in 21 telet. Povprečne cene so bile sledeče : debeli voli kg. žive teže Din. 3 — 3 75, Doldebeli voli 2.50, plemenski voli 3-3 25, voli za klanje 3—3 50, klavne krave debele 2 50 - 3 50, plemenske krave 2—2 25, krave za klobasarje 1 50—2, molzne krave 2-50—3, breje krave 2 50-3, teleta 4—450 Din. Prodanih je bilo 405 komadov, od tega 24 za izvoz v Italijo.
Mesne cene so v Mariboru Siedete: Volovsko meso I. vrste kg. Din. 8—10, II. vrste 6-8, meso bikov, krav in telic Din 4—7, telečje meso I. vrste Din. 8—10, II. vrste 6 do 8, svinjsko meso sveže D. 10—14.
Mariborski svinjski sejem 27. julija. Prignanih je bilo 189 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari Din. 75 do 110, 7—9 tednov Din. 120—150, 3—4 mesece Din. 250 - 300, 5—7 mesecev Din. 320-380, 8—10 mesecev Din. 450-500, 1 leto Din. 580—600. Kg. žive teže Din. 5-6, mrtve teže Din. 8 50- 9 50. Prodanih je bilo 95 kom.
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. 78 kg. Din. 109-111, nova 79 kg. Din. 109-111, bač. okol. Sombor 106 do 108, srbač. gbač. Din. 109-111, nova 79 kg. 109 -111, bač potiska nova in stara ne notira, bač. ladja Tisa 77 kg. 120-122, nova 79 kg. 120-122, bač ladja Begej 119-121, nova 79 kg. 119—121, slav. samo nova 79 kg.
104-106,	srem. 78 kg. 107-109, nova 79 kg. 107-109, gbn. 77 kg. 109 do 111, nova 79 kg. 109-111, bač. ban. ladja Donava nova 79 kg. 117 50 do 120. Oves bač. srem. slav. Din 72 do 74, ban. 70—72, bač. ladja 76-80. Ječmen bač. srem. novi 65—66 kg. Din. 85—87. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji.
sombor. Pšenica bač. okol. Sombor Din. 105 107 50, gbač. 107.50 do 110, srem. slav. 102,50—105, gban.
105-10750,	ban. potiska 119-121, bač. potiska 120-122 50, oves bač. srem. novi Din 67.50—72.50, ječmen bač. srem. novi 63-64 kg. Din 85 do 87, bač. pomi. 67-78 kg. Din 105 do 110, baranj. pomi. 112 50 117.50, koruza bač. srem. žel. promet. Din 88 do 90, bač. avg. Din 90-92, bač. kanal ladja 95 — 98, bač. ladja Donava in Tisa Din 99-101, moka št. 6 Din 120-140, št. 7 Din 105-110. Promet 95 vagonov.
J. 593/34—6
Dražbeni oklic
Dne 27. avgusta 1934 ob 10. uri uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Matjaševci 1/6 vi. št. 4.
Cenilna vrednost-.8.909 Din 50 p-
Vrednost pritikline : 5020 Din.
Najmanjši ponudek : 5.939 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresiio sodišče v M. Soboti,
dne 27,/6. 1934.
Gostilna in trgovina.
Prekmurska banka da v najem lastno ji Gross-ovo gostilno, trgovino in klavnico s pritiklinami v Fokovcih, za zmerno najemnino poštenemu obrtniku.
Hiše.
4 iz prvovrstnega lesa zgrajene in s falc opeko pokrite kompletne hiše, ki se lahko razstavijo in na novo zložijo, so na prodaj tudi na obročno odplačilo in za vložne knjižice. Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI.
J. 54/34
Dražbeni oklic
Dne 28. avgusta 1934 ob 1/2 9 . uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Stanjovci 15/64 vi. štev. 38, 283; 6/68 vi. štev. 118; 360/7168 vi. št. 224, 284; 105/512 vi. štev. 262.
Cenilna vrednost : 5690 D 15 p.
Vrednost pritikline 200 Din.
Najmanjši ponudek : 3798 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresiio sodišče v IH. Soboti,
dne 14./6. 1934.
J. 1362/33-9
Dražbeni oklic
Dne 1. septembra 1934 oby210. uri bo na licu mesta v Poznanovcih dražba nepremičnin.
Zemljiška knj. Poznanovci vi. št. 151 Cenilna vrednost: 47.109 Din 25 p. Vrednost pritikline: 4350 Din. Najmanjši ponudek: 31.406 D 11 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresiio sodišče v M. Soboti,
dne 25/6. 1934.
J. 1447/33-8
Dražbeni oklic
Dne 31. avgusta 1934 ob 1/210. uri bo na licu mesta v Nuskovi dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Nuskova 19/24 vi. št. 35, 6/20 vi. št. 83, 3/4 vi št. 236.
Cenilna vrednost : 39 039 D 34 p.
Najmanjši ponudek: 26.026D 19p
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresho sodišče v M. Soboti,
dne 25 /6. 1934.