Štev. 135
TRST, v četrtek 13. maja 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN »»•
*:4i cb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj«
IFtetmične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih whsL.- s.rn ih v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postoj si, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Hini, Dombergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 sc««ae. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, Mznrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka mada!jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-jauj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »JEULaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNINA ZNAŠA *vxv*
ia vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoealna na »Caljsk* Izdanje „EDINOSTI" atan» : **U-
—— letno K 5 20, pol leta 2 60 « ' Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. PoStno-hranllnKnl račun 5t. 841 652. TELEFON 5L 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Sestanek italijanske kralje re dvojice z nemiko cesarsko dvojico.
BRINDISI 12. Kraljeva d?0;ica je prii-pela semkaj ob 7 ia pol ari zjutraj ter se ie cb živahnih aklamacijah velike mncžice ljudi podala v priitanišče, kjer s 3 je ukrcala na okiopnem križarju „Vittorio Emauuele".
BRINDISI 12. Jahta „Hohenzollern" z nemško cesarsko dvojico je priplula semkaj ob 10.30 predpoludiie. Jahto eta spremljal« vojni ladi-i „Stetcin", in „Sleipner" ia več italijanski li torpedovk.
Cesar odpotoval iz Budimpešte.
BUDIMPEŠTA 12. Cesar je s posebnim vlakom odpotoval ob 2. uri popoludne.
Kialj Edvard se kuja.
LONDON 12. Odločeno je, da če tudi pcjde kralj Edvard prihodnje poletje v Marijine vari, na sroja navadno zdravljenje, on ipafc ne obišče cesarja Fran Josipa v Išln, (To so še spomini na aneksijo 1 Ur.).
Dunajski mestni svetovalci v Hercegovini.
MOSTAR 12. Na čait dunajskim gostom je bilo sinoči obrežje Narente sijajno razsvetljeno. Pri banketu, kojega so se udeležile vcjaške in civilne oblastniie je napil mostarski župan najprvo vnanjim in potem dunajskim gostom.
Danes nadaljuje potovanje v Sarajevo.
Štrajk poštnih uslužbencev na Francoskem.
PARIZ 12. Pariški vojaški guverner je izdal ukaz, da se ima dati za slučaj štrajka električnim postajam na razpolago potrebno število vojakov. Vojni minister je radi Štraj-kujočih uradnikov odložit odhod pešpolkov, ki bi se bili morali udeležiti strelnih vaj v Cha-lonsu
PARIZ 12. Od prsih jutranjih ur dalje so vs: poštni uradi po vojakih casedeni. Do-sedaj se pogreša le malo uradnikov. Patru-I je republikanske garde krožijo po mestu.
PARIZ 12- Istodobno z zborovanjem poštnih uslužbencev se je vršilo včeraj zborovanje „Lig za Čloreške pravice". Zborovanja se je udeležilo okoli 3000 oseb. Soci-jalistična poslanca Presseme in Sfmbat sta ojBtro napadala viado. Shod je sprejel enoglasno resolucijo, naperjeno proti kaznovanju poštnih uradnikov. En zastopnik elektrotehnikov je izjavil med odobravanjem da bode štrajk poštnih uradnikov za celo delavstvo znamenje oslcboditve.
Dcsedaj ni provzročil štrajk poštnih; uradnikov nikakega zadržka v službi, ki se vrši v \seb oddelkih normalno. V Parizu manjka po cficijeinih poročilih — eno petino uradnikov, v Liv na, Marseilu in Bordeaux-u se vrši služba povsem normalno.
PARIZ 12. Policijski prefekt *e je posvetoval notri pozno v noč z vsemi poiicij-bkimi komisarji, ua bi določil potrebne odredb*. Vse peštne urade bodo strsžile od danes jutro naprej policij <ke in vojaške straže.
PARIZ 12. Izdan je bil ukaz, da se ima nadomestiti *trajkujoče poštr.e in brzojavne uradnike takoj z vojaki. Od brzojavnih z«ez z Nemčijo deluje radi štrajka samo še ona z Berolinom.
PARIZ 12. Poštni uslužbenci so sinoči na nekem shodu v dvorani hipodroma sklenili štrajk. Z Lyonskega kolcc ;ora ni»o cdšie nikake poštne pošilat»e, s kolodvora Saint Nazaire ie pošta v Havre.
PODLISTEK.
London, um mesto i sveto!
Piše Cecil Pleško
IL London«
Tenni velikemu kaosu odgovarja njegova obsežnost. O Londonu je znano, da zavzema petkrat toliko prostora nego Pariz.
Vsakemu obiskovalcu velikih mest se prej* ali slej posreči, napraviti si o mestu nekako sliko, nekak pregled njegovih dimenzij, njegovega pričetka m konca, megove impozant-nosti in njegovega značaj?. Kdor je prišel v London in misli podobno, se kmalu prepriča, da je vsak poskus zaman. Nobena karta ni dovolj nazorna, nobenega griča ni in nobenega stolpa, odkoder bi se dalo vse mesto naenkrat pregledati.
Obsežnost Londona je naravnost nepojmljiva in kdor se želi med svetom živ poizgu-biti. ne more izpolniti tvojega namena iboijš9 t it? če se Bameni v samo Saharsko puščavo
PARIZ 12. Mioiitersko pred«edništvo poroča, da se je poštoa, brzojavna in telefonska služba vršila danes normalno ; le deseti del pariškega osobja je pričel štrajkati. V pokrajinah se ni nihče oziroma le mali del pridružil štrajkovcem.
Ustava za Združeno južno Afriko.
BLOEMFONTLIN 12. (Reuterjev biro) Poslanci kolonij so enoglasno z nekaterimi spremembami vspr«]?« ustavo za Združeno užno Afriko. Največa sprememba je sklep, da odpošljejo pokrajinski vclilri krogi v parlament le po enega poslanca in ce po tri ali še več, kakor je vseboval načrt.
Vedno novo oboroževanje.
LONDON 12. Neki jutranji list poroča, da namerava rdrniraliteta napraviti na vshodni obali reservo, ob;t3ječo iz 100 vlačilcev mrež, ki bi imeli namen loviti v slučaju vojne plavajoče podmorske mine.
Rabelj na delu.
CARIGRAD 12. Vojaška soinija je izrekla ponovno več smrtnih obsodb. Danes je bilo obešenih 16 obsojencev in sicer 4 v Bs-šiktašu, štiri pri vojnem ministerstvu in 8 v Kasinpaši. Pričakuje pa se še drugih ekse* kucij.
Razpisana nagrada za najdbo balončka.
DUNAJ 12. — V četrtek 6. t. m. je spustil tu centralni zavod za motereologijo in geodiaamiko na Dunaju za znanstvene namene mali balon z nekim svetlobliščečim aparatom v zrak. Veter ga je odnesel proti jugu in je bržkone padel na Štajerskem na tla.
Kdor balonček najde in pravilno nazaj pošlje, dobi nagrado 20 K.
Rusija.
PETROGRAD 12. Državna duma je odobrila izredne stroške proračuna vojnega ministra v znesku 80;841.000 rabljev, kakor je predlagala proračunska komisija.
Budimpešta 12. Stanje oboiega trgovinskega ministra se je zboljšalo. Predpo-ludne sta prišla k njemu naučni minister grof Aoponji in predsednik Justh, s katerima je konfsrirai.
iz državnega zbora.
Odsek za bosansko vprašanje.
DUNAJ 12. Odsek ie nadaljeval razpravo stvari bosanske agrarne banke. Ministerski predsednik baron Bie-certh je izjavil: Vlada je po daljšem posvetovanju v ministerskem svetu prišla do enoglasne sodbe, ki jo bo naravno tudi cdločno zastopala. On pa ni poklican, da nosi odgovornost, ki pripada skupnemu finančnemu ministerstvu. Nasproti poslednjemu je ponovno izjavil, da ne more zastopati njegovega stališča, ker je ne oziraje se zadostno na naše interese postopal samostojno, in ker je bila avstrijska vlada, če tudi ne pred popolnim fait accompli, vsaj postavljena pred izjavo, ki jo bistveno veže. Za avstrijsko stališče in za postopanje avstrijske viade prevzame vlada popolno odgoveraost. Ministerski predsednik oporka pomisleku, ki se ?a je navedlo proti temu stališču in je obširno dokazoval, da je vl&dn, če tudi ne formelso, vendar po bistvu zadostila sklepu zbornice, ker se je sistiralo privilegh agrarne banke, ki se sicer ne nanaša na izključno obligatorično, marveč na dobrovoljno obvezo kmetov, dokier v rešitvi
agrarnega vprašanja ne sklepa bosanski deželni zbor.
Minister je naglašal. da se je posrečilo vladi, da je prišlo do skoraj popolne enakosti banke, ker se vršijo resna pogajanja z j nekim uglednim avstrijskim bančnim zavodom, ;ki stremi za tem. da se avstro-egrski kapital ; enako udeleži na bosanski agrarni banki in : da ima Avstrija v banki primerno zastopstvo. Ker bo nadal e zamogla avstrijska vlada imeti upliv tudi na bosanski proračun, ki je I po novem deželnem Statutu zakonito zajamčen, j niso opravičene bojazni radi deželnih garancij, ! podeljenih agrarni banki, izlasti ker bodo : imele oblastnije najobširneji upliv ne na posle odveze kmetov, ampak na skupno poslovanje agrarne banke. Ministerski prediedaik je konečno izjavi!, da stoji avstrijska vlada na stališču ab-olutnega paritetnega umeša-vanja Avstrije v upravo Bosne. Da ee upravo za bodočnost povsem učvrsti, bo tudi nadalje primerno bosanskemu upravnemu zakonu imelo skupno ministerstvo svoj upliv kakor tudi na vsa važna načelna vprašanja uprave Bosne in Hercegovine. Tako je zajamčeno, da se v bodoče Be bo vodila uprava v enostranskem a uhu. Ministerski predsednik se nadeja, da ne pride odsek, uvaževaje njegova izvajanja, do tako ostre obsodbe o vedenju vlade, kakor se ta izraža v resoluciji Daszyn-skega.
Posl. Bielohl&wek je predlagal resolucijo, v kateri se skupnemu finančnemu ministru Burianu radi njegovega enostranskega postopanja v prilog madjarske spekulacije izreka največa graja.
V nadaljevanju razprave o bančnem privilegiju bosanske agrarne banke je izjavil posl. Globinski, da bo glasoval poljski klub ; za resolucijo Rediich, Govornik je priznal, da j ie vlada izsilila od skupnega finančnega mini-i sterstva dva važua privilegija, ter upa, da bo prihodnji bosanski deželni zbor, kateri bo imel vse naše simpatije in celo našo pod-* poro, uiidel, da je možno izvršiti veliko scci;alno delo odkupa kmetov le obligatoričnim potom in posredovanjem države, Jugoslovana Vuković i u Laginja sta za prezpogojni odkup : kmetov posredovanjem države. Vukovič zahteva formelno uničenje bosanske agrarne banke z zagotovljeno garancijo dežele.
Posi. Kramar, Nemec, Renner in Šeitz izjavljajo, da nikakor ne gre ureči vso odgovornost na Buriana, marveč je soodgovorna tudi avstrijska vlada.
Posl. Msjer vzame s posebnim zadovoljstvom na znanje izjavo ministerskega predsednika, da se bo v bodoče izvrševalo na ta način upliv avstrijske vlade na bosansko upravo.
Posl. Kolovrat vidi v držanju skupnega finančnega ministra kršenje bosanskega upravnega zakona, ker se Burian ni oziral na pravice obeh državnih polovic, ter predlaga zmerno spremembo resolucije Bielo-hlaweka.
Poal. Silvester predlaga resolucijo, da se ima v kratkem predložiti zakon o odgovornosti skupnih ministrov.
Proračunski odsek.
DUNAJ 12. Proračunski odsek je razpravljal o proračuau trgovinskega minister-stva.
In zopet atentat...!
Ni ga skoro dne?a, da bi Italijani ne zadali tržaškim Slovencem kakega udarca-Tržaški Slovenec mora občutiti dan na dan. kako pravično znajo ravnati gospeda Italijani
Po našem pojmu besede „mesto" ni London nobeno mesto, ampak ogromna pokrajina, ki je poseljena po tipu mest. Kar pripada londonskemu policijskemu distriktu, šteje blizu polofmi milijon duš ; kar pripada v njegovo okrožje, celo sedemnajst milijonov. Ves slovenski narod tvori komaj šestino, kvečemu petino policicijsko distriktnega prebivalstva.
Po svojem bistvu moremo prispodabljati to veličino z notranjo upravo velike tovarne : na stotine delavcev si služi v njej svoj kruh, cele vrste leske vaj očih se strojev stoje po ametni transmisiji v neprestanem premiku. Ia vse to, ker se je zasvetilo nekoč v glavi podjetnega in drznega človeka nekaj ugodnih isker in ker je le-ta v majhno stransko poslopje z visokim, proti nebu štrlečim dimnikom postavil močan kotel in preden j umazanega kurjača, ki spravlja vso to fabriko v tek.
To iskro, ta kotel in tega kurjača ima tudi London. Njegov sedež je City.
O svoji Citj pravi Anglež, da je a money making machine: stroj, ki dela denar. V srcu svetovne trgovine tudi ne more biti drugače. Tukaj ni prostora drugemu, nego denarnim zavodom, skladiščem, veletrgovinam, obratnim uradom. Blizu šest
tisoč poslopij stoji tako vsako noč popolnoma praznih. Izročeni so varstvu obilib zasebnih pohe jskih podjetij kakor notranje-mestnim varnostnim organom. Slednjih je za dva avstrijska batalijona.
Na vseh deset različnih krajih so postavili pred nekaj več nego tucat leti posebne ljudi, ki so imeli nalogo, šteti vsakogar, ki pojde v City. Pokazalo se je, da jo je prestopilo tekom enega dneva nad milijon duš in blizu stotisoč vozov.
Pri tako eminentno kapčijskem značaju tega notranjega mesta je naravno, da ekonomični imperativ iztiskava človeška bivališča vedno bolj iz City. Zato je umljivo, če njeno prebivalstvo leto za letom pada. Za časa francosko-nemlke vojne je štela nad sedemdeset tisoč duš, danes le še šestindvajset tisoč.
Južni in severni del City so neizmerni tovarniški in rokodelski distrikti; zapadni je sedež angleSke in londonske bogatije s svojimi palačami, klubi, krasnimi trgovinami, gledišči in kraljevim dvorom; vzhodni del je sedež nasprotnega ekstrema. Eastend je naj-bednejši del Londona, sedež naj večjega siromaštva in pomanjkanja na vsem svetu. Lahko se tako reče. Po Ev-
s svojimi someščani, ki tudi plačujejo davke in ki bi morali torej uživati tudi pravice. In mi vendar ne zahtevamo privilegijev, ampak le pravičnosti! A te je ni, od nikoder je ni!
Zopet se pripravlja nekaj, kar obogati itak že bogato knjigo krivic, ki jih trpimo. Gre namreč za imenovanje voditelja na šoli v Barkovljab. Izpraznjeno je to mesto in iz vrst naših šolnikov stopa človek, ki ga že dobro pozna naša tržaška javnost. Mesto je torej pr&zno. Razpisa ni Še ali gospoda na magistratu so že na delu. Iščejo in stikajo povsod, Ie da bi dobili kreaturo, ki bi njim dobro
služila, le v šolskem pogledu ne---.
Takega moža med našim učiteljstvom gotovo ne najdejo in zato so si cgledali vrste med italijanskimi učitelji. Vedeti je treba, da se zahteva za to mesto izpit iz slovenščiae in italijanščine kakor učnih jezikov, ker ima barkovljanska šola po zaslugi sedaj upokojenega voditelja dva oddelka : slovenskega in italijanskega. Mimogrede bodi povedano, da obstojajo italijanski razredi le za to, ker zahajajo vanje slovenski otroci. — (O priliki se hočemo še obširneje baviti s tem).
Med slovenskim učiteljstvom je takih, ki imajo vse zahtevane izpite in to ne samo na papirju, ampak poznavajo resnično oba deželna jezika. Pravično bi bilo torej, da se tako mesto poveri slovenskemu učitelju- To lahko zahteva učiteljstvo samo, a tudi vsi okoličani ako se oziramo posebno na to, da so slovenski učitelji v prvi vrsti šolniki in še-le potem drugo---.
Kakor ee čuje, mislijo gospoda na magistratu drugače! Krožita namreč dve verziji, ki pričata dovolj jasDO, da se na magistratu ne misli na izobrazbo meščanov, ampak le na politične svrhe.
V prvem slučaju hoče magistrat tako le ukreniti: Voditelja na škedenjaki šoli, ki ima tudi dve sekciji, slovensko in italijanske, nameravajo prestaviti v Barkovlje. Povedf.no bodi, da je to Italijan, ki pozna nekoliko slovenščino, v kolikor bi morda zadostovalo za kakega italijanskega uradnika na železnici ali poŠti, ne pa za voditelja na slovenski šoli. Zasluga, da je on voditelj, gre le našim primorskim c. kr. izpraševalnim komisijam, ki menijo, da je tako znanje dovoljno. Vzgledujejo naj se nad italijanskimi komisijami, ki slovenskega učitelja, kadar polaga izpit iz italijanščine, rešetajo tako, da je joj ! Poznati mora italijanščino kakor vsaki Italijan! Pri nas je seveda drugače ! Dovolj je, da zna italijanski učitelj izvrstno — lomiti slovenščino in izpit je napravljen. Smo že Slovenci! Tak človek jemlje potem kruh našim učiteljem in kdo je vsemu temu kriv ?! Povesijo naj glave in rečejo : „Mea culpa !*
Oprostite, če smo se malo oddaljili od predmeta, ali težilo nas je na duši in moralo je ven !
Voditelj škedenjske šole pojde^ torei v Barkovlje ! Koga postavijo potem v Skedenj ? Gospoda si znajo že pomagati in voditelj je že dobljen !
Našli so med itali;an«kimi učitelji takega, ki je za nje pripravan. Slovenčino „iorni" tako, da je groza ! Nima sicer še izpita, a po vzgiedu, ki Be je dogodil pred leti, ga bo gotovo imel! Ta človek bo imel slovensko mladino v rokah, ta jo bo vzgajal in skrbel za njeno duševno izobrazbo kakor oče za sina .. . ? ! Menimo, da ne ! Uganjal bo poli tiko kakor so jo uganjali njegovi predniki in slovensko učiteljstvo bo zopet trpelo in trpelo. . ..
ropi ima človek priliko videti tu in tam mnogo žalostnih prizorov, mnogo revščine in mnogo nižin življenja — vse to se s tem, kar je prilika videti v Eastend, ne da primerjati.
London ima še nekaj posebnega, kar ga dela dobro poznanega po vjem sretu. Kadar se vsuje nad mestom megla, in sicer prava londonska megla — kajti drugače je malo dni v letu, da ni vsaj en del mesta zagrnjen v večjo ali manjšo meglo — tedaj je ta tako intenzivna, da gore po cele dneve električne obločnice in plinove svetilke na ulici. Vozovi vozijo počasi, potniki stopajo z dvojno previdnostjo preko ceste. In sicer se di/.i megla samo tal. Skozi okno v dragem nadstropju, včasih ie v prvem, sije najlepše solnce v sobo. Ravno tako seda tako gosta megla včasih samo v gotovih delih mesta. Nekaj ulic — in konec je nadlogi.
Seveda so pripovedovanja o večni londonski megli tudi zelo pretirana. Najhujša je v novembru. V tem času umira v Londonu tudi največ na pljučab bolnih oseb. Močno se je zboljšalo, odkar so izvedeni obširni predpisi zaradi omejevanja tovarniškega dima. Kajti slednji se je pomešal z meglo in tako je nastala tista slovita fog.
[Stran II
„EDINOST" št. 135
V Trstu, dne 13. maja 1969
Toda gospoda na magistratu so ž njim zadovoljni in stvar je rešena. Govori se celo, da je nekemu kolegi rekel: „Ako se hočeš prikupiti na magistratu, kar slabo poročaj o slovenskih učiteljih in zadovoljni bodo s teboj**. Pri tem se je gotovo demcnično nasmehnil. To bo torej voditelj, vzoren voditelj, trezen in izkuien mož! Pikra ironija, ki bije kruto
v obraz prosveti, vzgoji in----izvestnim
krogom, ki dopuščajo, da se taki škandali, kakršnega namerava izvršiti magistrat, ponavljajo tu pri cai, v naprednem Trstu ! Taka je tkrb za ljudsko šolo. In seveda tržaški Slovenci ne plačujejo davka samo mestu, ampak tudi državi, ki bi morala stopiti gospodom na magistratu malce sa kurje oko in jih opomniti, da to ne gre v moderni državi. Ko je dižava pred leti izprevidela, da je delovanje magistrata v nekaterih ozirih za nio skcdljivo, je hitro postavila nekaj uradov pod svojo kontrolo. Tu pa mirno gleda, kako se kršijo pravice slovenskega učitelja in sploh Slovencev.
Še hujša bi bila pa druga verzija, ki tudi kroži okrog. Na škedenjsko šolo mislijo postaviti kar dva voditelja. Vsaki oddelek bo imel svojega in oba bosta — Italijana. To so vnebovpijoče krivice, glede katerih je treba vendar enkrat energično reči: Do tu in ne naprei.
Obračamo se do izvestnih krogov in jih vprašamo: „Do kdaj bo trj trajalo ?
Ako ima pa biti naš glas „glas vpijočega v puščavi- potem jim pa svetujemo naj nas vse, kar nas je Slovencev pošljejo v ,.deveto deželo"; morda se nam bo tam boljše godilo.
Pričakujemo torej dejanj !!	X,
župan Lueger In mestni svetovalci dunajski na slovanskem jugu.
Ko so došli dunajski mestni avetovalci vl Trst, so jih izž'ižgaii neki mlekozobi otročaji pred hotelom Volpich. Mi o tem nismo niti poročali, ker se nam ni zdelo vredno omenjati dejanja par nezrelih otročajev. Iz Splita pa poročajo, da so tudi splitski demokratje in sccijalisti izžrižgali dunajake goste. Isto-dobno pa posnemijemo iz zagrebških listov, da bi se utegnile tudi tam pripetiti kake demonstracije.
Nam so krščanski socijalisti prav malo, ali skoro nič simpatični, a oni so na jugu monarhije gostje. Kot goste jih je treba spoštovati. Ne smemo dalje pozabiti, da oni le vrnejo obisk, kojega so svoj čas napravili Bosanci na Dunaju.
Res je sicBr, da je takrat nazdravil Lue-;er Hrvatom kot vernim slugam Avstrije, a to je stvar okusa. Za take stvari nikakor ni primerno, da bi se jih sedaj izžvižgalo. Oni so došli na naš slovanski jug kot gosti in če so že oni imali pogum nas žaliti, v njib hiši, rikakor ne kaže, da bi jih mi zato iz-žvižeali kot goste v naši hiši. Večina naroda ni in ne bo nikdar odobrila iakajske politike dr. Stadlerja, a ako lnčemo veljati pred ptuj:m svetom kot kulturen narod, tedaj poulične demontracije nikakor niso primeren način, kojim naj bi narod pokazal, da noče biti sluga nikogar. Zbto ao pač na razpolago draga pota. Poulične demonstracije — izžviž-ganje — lahko doseže vsakdo, ki lahko plača par litrov vina. Je pa tudi nekaj družeča. Krščanski socijalci so nositelji takozvane velikoavstrijgke ideje in nekako — saj navidezno — naklonjeni našim narodnim stremljenjem.
Bilo bi nesmiselno, da bi jih 8 pouličnimi demonstracijami ozlovoljali, ker gotovo je, da bi s takimi demonstracijami ne koristili nič, pač pa lahko veliko škodili. Krščanski socijalisti eo danes najmočneiša stranka v avstrijskem parlamentu. Pri odločevanju o bodoči uredbi monarhije bodo oni imeli odločilno besedo. Jasno je, da je dualizem svojo vlogo odigral. Čemu ogorčati proti sebi one, ki nam bi lahko mnogo Škodili, čeravno kori-»titi ne morejo ali nočejo. Gostje naj odnesejo od nas najbolji utis. In če jim že nočemo ali ne moremo prirediti sprejemov, jih sa j ignorirajmo.
»Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
Zagreb 11/5. (48 dan razprave.)
Po otvorjenju razprave je prosil branitelj dr. S o 1 a r i ć predsednika, naj ono da ao, ki je včeraj zsklicala: „Vlaška banda" da odstraniti danes z galerije. Predsednik pa se ie omejil le na rahlo posvarilo.
Pozvana je bila Š. priča, 52 1. upokojeni učitelj Mijat M a t i j e v i ć. Dejal je, da je poprej sam občeval in prepeval s toženci in da ie pripadal hrvatsko-arbski koaliciji. Ker pa so ga toženci radi neke zahvale vladi proganjali, je prenehal z občevanjem žnjimi. Dalje je pripovedoval o srbskih dijakih, ki so v kmečki noši delali propagando za Srbstvo. Sliko kralja Petra je videl pri tožencu Galicu, drugje pa ne. V tem smislu je korigiral svojo prejšnjo izpo-v d b o o širjenju slike v masah. Od neke ženske je izvedel, da je toženec Ereegovac v cerkvi propovedoval za Srbitvo in da je učil ljudi, da so Srbi, tflina in Virginmost da sta se označala kakor .Mai Beligrad" in župnik Ercegovac da je na pokopališču „provociral" cirilico. Zastopnik državnega pravdnika je vprašal pričo o
n
; gostilniških govorih za kralja Petra, da-li se povedati!" Priča je govorilo le v šali, ali pa je imelo resen j svojih izpovedbah. značaj ? Priča: „Jaz sem smatral le za šalo, hoteli so me le dražiti. Ko so bili trezni, niso nikdar govorili o tem." Tako je čul samo enkrat v gostilni napitnico kralju Petru, a nazadnje je videl, da je bila na-pitnica namenjena le veselemu mlinarju Kralju Petru iz Gline. (Viharna veselost). Na vprašanje branitelja dra. Solarića je odgovoril priča osorno in ga je tudi obdolžil srbske propagande. Na dolgo in široko je govoril priča o popivanju z nekimi toženci. Tam so se etablirale „Šaljive vlade", kjer je fungiral on kakor italijanski poslanik. (Glasen smeh). Branitelj dr. S o 1 a r i ć : „V taki družbi se je torej govorilo o kralju Petru lu Na opombo branitelja dra. Solarića, da v Glini najugled-neji Hrvatje (naštel jih je) občujejo s Srbi, je odgovoril priča, da ti Hrvatje niso niti za las bolji, nego Srbi. Tu je predsednik odtegnil dru. Solarića besedo. Toženec R e-b r a č a je označil pričo kakor pijanca, ki v svoji pijanosti vse možno čuje. — Toženec K o n č a r, kum priče, je pojasnil zakaj je priča zapustil prijateljstvo Srbov i u hrvat sko-srbske koalicije. Njegovo romanje k baronu RsucLu je dovelo do izključenja priče iz opozicije in zato se hoče sedaj maščevati. — Predsednik je odtegnil Končarju besedo. — Toženec: „Na dovoljujete, da bi se branil I" Radi tega vsklika so obsodili toženca v d v a dni temnega in posamnega zapora z enodnevnim postom. Toženca Ercgovac in Ogrizović sta replicirala na kratko. Toženec G a j i ć je dokazal, da je slika v njegovem stanovanju, ki jo je priča označil kakor sliko kralja Petra, predstavljala njegovega (tožen.) očeta.
Pozvana je bila 9. priča, 50-letni župa-njski tajnik Milan Radančević. Pripovedoval je o uvedenju cirilice po občinah in o povzdigi narodne zavesti med Srbi. O tajnih sestankih politične naravi mu ni bilo nič prijavljeno, istotako ne o proslavljanju kralja Petra. Kakih državi nevarnih ten Jene v gospodarskih zadrugah ni mogel opaziti. Glede sporov med Hrvati in Srbi se je izjavil, da ]e takih sporov le med nekaterimi nemirnimi duhovi. On sam, kakor Srb, živi v velikem prijateljstvu z mnogimi Hrvati. Predsednik ni dovolil nikake replike na izpovedbe priče, ker ni priča nikogar osebno navedel.
Na to je bila pozvana 10. priča, špediter Josip Križnjak iz Gline. Ne ve ničesar. O kakih tajnih sestankih v Glini mu ni nič znano. Predsednik: „Ali v preiskavi ste govorili o takih sestankih pri tožencih Ercegovacu in Ogrizoviću. Priča : „Sodnik mini prečital zapisnika, jaz ne znam čitati in 8em le stavil svoj križ na za-
Križojak je vstrajal pri Branitelj dr. Solarić je zopet predlagal, naj se zapisnikar Matija-ševii zasliši, ali — brezvspeha. češ, da je sodnik Weiner zadostna priča. Branitelj dr. Nemec je prijavil pritožbo ničnosti. Namestnik drž. pravdnika je stavil predlog, naj se o zaslišanju priče Križnjaka sestavi zapisnik in naj se proti njemu odredi preiskovalni zapor radi krive prisege in obrekovanja uradnih oseb. Predsednik se je zahvalil namestniku državo, pravdnika za ta predlog in je sklenil s senatom, da se n j a k stavi v zapor. — Priča Križnjak (odhajaje iz dvorane) : „Ali jaz imam še prič, ki morejo potrditi moje izpovedbe!" — Toženec R e b r a č a : „In Bižala, Bižala — tega niste zaprli."
11.	priča je bila Rozalija Zvona r i ć, ki je povedala, da je toženec Ercegovac zahteval od nje, naj latinski napis na križu n;e pokojnega moža spremeni v cirilico.
12.	priča juriit Svetozar Jovan o-v i ć ne ve nič ne o tajnih sestankih, ne o kaki propagandi. Hrvatje in Srbi žive tam večinoma v slogi.
13.	priča, 68-letni mizarski pomočnik Mile S t e f a n č i ć, da je bil pred 20 leti v nekem prepiru ranjen od Srbov.
Prihodnja razprava jutri.
Dnevne vesti.
* *
ZAGRER 12. Na današnji razpravi sta bili zaslišani priči Sigmund Hirsch, trgovec v Glini, in Rosum._
ffastić.
Ta mož — čegar ime more izgovarjati sleherni Slovan le z največjim studom, straši sedaj po Dunaju. Dne 8. t. m. so ga opazili v državnem zbor«, kjer je hotel govoriti s prof. Masarjkom, da bi ga informiral, ali Masaryk ga je vsprejel jako hladno. Tako se j« glasilo prvo poročilo.
Nastić sam pa poroča, da je želel Ma-saryk sam govoriti ž njim in da se je tudi razgovarjal ž njim 2 uri. On — Nastić — da ni dal Masarjku nikake informacije, ampak je le odgovarjal na stavljena vprašanja.
„Wiener AUgemeine Zeitung" — liit, ki služi včasih tudi ministerstvn unanjih stvari — pa poroča, daje dobil Nastić od črnogorskega kneza Nikole tri tisočkron za svoje pričevanje v procesu z bombami, a to v namen, da bi zamogel izdati svoj „Finale*. Revoluci-jonarni štatut, ki je reproduciran v omenjeni brošuri, je dobil knez Nikola od Nastica in ga poslal ministarstvu unanjih stvari na Dunaj. Kakor se vidi, gre vedno lepše!
Masarykov
pisnik". — Predsednik:„Vi ste označili tožence kakor veliko srbske agitatorje. Priča: „Jaz niti ne vem, kaj je to" (Trajen smeh). Predsednik: „Ste-li morda dobili grozlna pisma?" Priča: Govorim pod prisego in morem izpovedati le to, kar v resnici vem". Predsednik je opozarjal pričo na njegove izpovedbe v preiskavi, češ, da je čul tožence govoriti, da je Hrvatska srbska, da se priklopi k Srbiji in postavi pod kralja Petra. Priča Križnjak: „Tega nisem rekel. To mi je rekel preiskovalni sodnik ter odredil, da se to zapiše na zapisnik. Predsednik: „Vi ste danes spremenili svojo izpovedbo. Priča: „Ne, kdo mi more dokazati, da sera kaj videl ali čul, kar mi ni prišlo ne na uho, ne na oko". Pred-•ednik: „Pazite, vi ste špediter, mi bi vas mogli kam ekspedirati". Priča: „Danes govorim resnico. Preiskovalni sodnik mi je rekel, naj le potrdim, kar on govori, nikdo da ne bo vedel nič o tem. Spisi se uničijo in ne pridejo na svetlo". Namestnik državnega pravdnika: „Torej je vse laž, kar je navedeno v vašem preiskovalnem zapi miku Priča: „Da, vse in sama laž!" Namestnik drž. pravdnika: „Niste govorili tega, kar je aavedeno v zapisniku ? Priča (z vso gotovostjo): rNet" Namestnik drž. pravdnika: „Vi obrekujete preiskovalnega uradnika". Priča: „Naj se zasliši pisar, ki je pisal protokol. Votant KuŠt (priči): rVi ste popolnoma omejen človek".
Predsednik je odredil pavzo pol ure.
Po p a v z i. Branitelji so konstatirali, da priča Križnjak „propaganda" in „emblem" ne umeje in ni možno, da bi ja bil izrekel v preiskavi, kakor mu podtika preiskovalni zapisnik. Zastopnik državnega pravdnika je preiskovalni sodnik Fr.
p osi. pre-za-
liujni predlo zboru. Križ preko Rauchovih računov.
Ko se je zaznalo, da misli češki Masarjk itaviti v državnem zboru nujni dlog o stvari „veleizdajniškega" procesa, gnali so pjačani Rauchovi reptili v družbi s krščenim Židom Frankom velik hrup, češ, da znači to utikanje v avtonomne posle Hrvatske. No, profesor Masarvk je formuliral svoj predlog tako, da t idi najhujši Frankorec ne bi mogel najti v njem utikanje v avtonomne posle Hrvatske. Masarvk pravi v svojem predlogu, da se govori o veliki revolucij onarni propagandi, ki obsega ves slovanski jug, tudi naše slovenske dežele, da obstoji rota, ki ima namen odtrgati del dsžel državne celokupnosti. da so zapleteni v zaroto tudi nekateri avstrijski poslanci.
Zato zahteva Ma»ar\k. naj se pride dan z dokazi, da taka propaganda res atoji, ker dosedaj bazira vei proces le Nasticevem „Finalu". Govori se o tajnih kumentih, a videl jih ni nihče. Kje so ti kumenti, ki nai b: dokazali revolucionarno propagando v Basni in Hercegovini in v naših slovenskih deželah ? Na dan ž njimi 1
To torej zahteva Masarvk, mej tam ko je mislil Raucb da bo Masar\ k hrvatsko pravosodstvo, ter zahteval procesa. S tem bi bil debil Raucb proti hrvatsko-trbski koaliciji, ker bi mogel reči: Evo, bojijo se, pa zahtevajo milosti ! Ali Masarvkov predlog ne zahteva abolicije, ne zahteva milosti za tožence ampak — resnico 1
In konečno se jim je izjalovila še ena nada. Nadejali so »e, da predaednik državnega zbora dr. Pattai ne dopusti razprave o Maiarvkovem predlogu. Ali tudi ta nada jim je splavala po vodi. Dr. Pattai je izjavil, da i ima po obstoječi praksi
Imenovanja. Na sinočni tajni seji mestnega sveta je bil imenovan primarijem v mestni bolnišnici dr. H. S t u r 1 i, vitez Fran Josipovega reda, in do zadnjega časa asistent telesnega zdravnika cesarjevega.
Na isti seji so bili na lastno prošnjo stalno umirovljeni: učitelj mestne ljudske šole v Rojanu Ivan Vancetta, voditelj mestne ljudske Šole na Prošeku Josip Koren io voditeljica mestnega otroškega vrtca v Ro-priča Križ- janu Josipina vdova Petrovič b.
Odlikovanje. Viši stavbeni svetnik pri poštnem in brzojavnem ravnatelj »tvu v Trstu Jaroslav Peschke je povodom svojega umirovljenja dobil naslov dvornega svetnika.
Umri je nagle smrti v Lrmbljani Konrad Štefan kustos c, kr. licealne knjižnice v sta-roiti 56 let. Pokojnik je v osemdesetih letih nekoliko časa služboval kakor suplent na tnk. državni gimnaziji.
x Cerkvenim oskrbništvora. G. kr. osrednja komisija za vzdržavanje in raziskavanje umetnih in zgodovinskih spomenikov je razposlala vsem škofijskim ordinarijatom izvzemši ljubljanskega, okrožnico, po kateri obrača njih pozornost na dejstvo, da se stropila na cerkvah in zvonikih večinoma pokvarjajo edino-le iz razloga, ker se stre&oe odprtije, skozi katere prihaja padavina, ki vse leaovje razjeda, po več let nikdar ne zapirajo. Včasih nastajajo tudi male poškodbe v strehi, katere se ako se jih je zapazilo pravočasno, popravlja lahko z neznatnimi stroški, ako se pa to zanemarja, zahtevajo njih poprave velik izdatek.
Ordinarijati naj torej blagovole opozoriti na primerem način župnijske urade, naj pregledajo večkrat podstrešja stavb, ki služijo cerkvenim namenom najmanj« pa enkrat na leto in to v jeseni, da se morebitne poškodbe na strehi popravijo še pred začetkom zime, to pa radi tega, da snežnica, ki mnogo škoduje tudi zidov ju, ne pride v notranjost stropila. Za pregled strehe ni potreba nobene strokovne izvežbe, za to je sposoben vsak navadni zidar, stroškov ni posebnih, a prihrani se lahko mnogo.
To okrožnico naj bi ordinarijati republi-cirali vsako leto, da se ne pozabi.
V ljubljanski škofiji je ta stvar že sedaj predpisani predmet pri vsakoletni kanoni fini vizitaciji dekanov ; tudi škof sam glede pri svojih vizitacijah na stanje cerkvenih streh. Cerkvenim predstoiništvom na Kranjskem je tudi zapovedano, naj pazijo na to, da so cerkvene strehe vedno v popolnoma nepremočnem stanju.
Slovensko gledališče v Trstu. Kakor čujemo od členov našega gledalilča, ne nameravajo isti samo v nedeljo 16. maja v Bar-kovljah prirediti gledališke predstave, toli uspele burke „Njegova lršna", nego tudi še v Četrtek na praznik vnebohoda 20. maja pri
Moč uai-
v drž.
obliki. Pri član slov.
na do-do-
napadal abolicijo poguma bil za-
odločati zbornica z
pridružil temu predlogu s pripombo, da se
zasliši tudi zapisnikar Marijaševič. Senat je sklenil na to, da se zadiši samo preiskovalni sodnik.
Na to je bil pozvan 27-letni sodni ad-junkt Fr. Weinert Ne spominja se več na izporedbe Križnjaka, ve pa, da je vzel na zapisnik le to, kar je čul od priče. Priča i Križnjak je sedaj decidirano ponovil, da ga je sodnik opozoril, da zapisniki ne oridejo na svetlo. Priča W e i n e r t: „To je absolutno nemožno." Votant Pave-š i ć: „Ali izraza „propaganda" in „emblemi" sta priči Križnjak popolnoma nepoznana." Weinert: »Jaz sem si tako tolmačil." Branitelj dr. Solarić: »Kako ste mogli vzeti na zapisnik, da je čital na čepicah napise : »Živel Karadjordjević!", ko ste vedeli, da čitati niti ne zna?!" Weinert: „Mislil sem si, da mu je mogel kdo dragi to
razpravljati, ali ne. Ker pa zamorejo k predloga samemu poleg predlagateljev govoriti tudi drugi govorniki, je torej gotovo, da se bo razpravljalo o predlogu. In pri tem pride gotovo v razgovor tudi kriminalisti č-Ba stvar zagrebškega procesa, to je : tudi nezaslišani način kakor se vodi ta proces; pa caj potem že zbornica sklene da se pride ▼ podrobno razpravo ali ne.
Eno torej doseže Masarvkov predlog na vaak način, in to je, da osvetli pred forumom Evrope brezvestno in kruto početje Raucha, Accurtija in družbe, ne da bi bila s tem tangirana hrvatska avtonomija.
DOGODKI NA BALKANU. BOLGARIJA.
SOFIJA 12. Ministerski svet je sklenil, da se na vseh bolgarskih državnih železnicah uvede tarifa po zonah.
sv. Ivanu in sicer Stokovo burko iorme" v popolno novi 'predelani predstavi bo sodeloval g. Danilo gled. iz Ljubljane.
Predstava vBarkovljah se prične točno ob 6. uri in pol zvečer. Tamburaški zbor „Adrije" študira za to predstavo nove slovanske točke, in obrtnijsko društvo „Nar. dom" v Barkovljah, je drage volje prepustilo pa dvorano za ta večer. Izlet v Barkovlje je tem za- ugodnejši, ker odhajajo zadnji vozovi tramvaja od še-le ob 11. uri v mesto, to; Ljudska kijižnica v Krepljah. V nedeljo dne 16 t. m. otvori akad. fer. društvo „Bal-na kan" svojo šesto ljudsko knjižnico, in sicer v ob- Krepljah "na Krasu. Tržaški udeležniki se odpeljejo z vlakom drž. železnice ob-'eni uri pop. Dobro došli t idi nedruštveniki!
Odbor slov. akad. fer. druš. „Balkan"
Šolska ladija ..Vila Velebita" je predii-nočnjem s 4 profesorji in 40 dijaki navtične šole v Bakru prispela iz Pule v naše pristanišče. „Vila Velebita" je parn k iz jekla, zgradjen še ie lani v How.j.ldtovi ladjedelnici v Kielu. Ladij i ki je lastnima hrvatske vlade in ima kakor šolska ladija svojo postajo v Bakru, je poveljnik kapetan Nikolaj Turina.
Zahvala. Dne 11. aprila poškodoval je požar v tukajšni iupni cerkvi nekaj predmetov (oltar, prte). Cerkveni inventar kakor tudi cerkev zavarovana sta pri „Vzajemni zavarovalnici proti požarni škodi in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani'4.
Škoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi taknj v mojo popolno zadovoljnost izplačala, valed česar to edino slovensko zavarovalnico vsakemu, ki u: ima kaj zavarovati najtopleje priporočam.
Župni urad v Kostaboni dne 5. maja 1.1.
J. Č e m a ž a r, župrik.
Skupna vaja vseh pevk in pevcev, ki se udeleže romanja na grob S moua Gregorčiča bo prih. nedelio 16. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih „Trgovsko-izobraL d-uštva* ulita
S. Francesco št. 2.
Ker bo treba imeti vsaj dve skupni vaji in ker se mora ugotoviti število vgeh pevskih moči, ki se odeleže izleta, se prosi d* se sleherni potrudi na to vajo.
Sokol priredi v soboto 15. t. m. v veliki dvorani „Narodnega domajavno telovadbo. Tržaško občinstvo že dolgo ni imelo prilike videti telovadbe deškega in ženskega naraščaja, zato je upat', da „Sokola" naklonjeno občinstvo tudi sedaj izrazi svoje simpatije mladim telovadcem in telovadkam. Velika
V Trstu, 13. maja 1909
„EDINOST" št. 135
Stran BT
udeležba cavduSi mlade „Soko'.e", da vstra-jajo in postHDejo krepka opora »Sokola" in svojega nareda, ki ravno v Trtta potrebuje aeomajetih značajav. Na zdar !
Umrl je tukaj bivši komercijalni ravnatelj avstrijskega Lloy3a Rudolf Fritsch v starosti 57 let.
Orožne vaje nadomestnih reservistov
(učiteljev) ee bodo vršile v 3. zboru na £rao;skem, Primorskem in Koroškem od 21. julija do 14. septembra, na Štajerskem pa od 16. julija do 9. septembra.
„Slovenska Matica"1 izda nov „Zemljevid slovenskih pokrajin"" s slovensko terminologijo v merili 1 :200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh štirih listov bo imela 146 cm dolžine in 155 cm širine. Zemljevid bo izdelan tako kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda in bo imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost.
Odboru je do tega, da pridejo društve-*;ki, ki se za to stvar zanimajo, do lepega, uporabnega in tudi v zemljepisnem ozira dovršenega zemljevida, ki jim bo izvrstno ustrezal na potovanju po slovenskih krajih, v uradu pri raznovrstnih posiih in doma pri čita-n]u slovenskih knjig; zakaj v njem bodo vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vsek slovenskih deželah, tako da bo popolnoma nadomeščal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto.
Zemljevid se bo letos tiska'.
Zatorej prosi podpisani odbor vse p. n. g g. poverjenike, naj blagovolijo s poslano jim naročilno polo vsak v svrjem okraju nabirati naročnike na „Zemljevid slovenskih pokrajin".
Za Matičarje stane zemljevid K 5'—, za Nematičarje pa K 6*—
Prosimo gg. poverjenike, naj na naroče-vanje povabijo tudi krajne šolske svete, društva in javne, zlasti občinske urade.
Odbor se obrača tudi do vseh gg. nepo-vr.rjenikov, ki se zanimajo za to vprašanje, naj mu gredo na roko in naj v svojih krogih nabirajo naročnike.
Glede nabiralnih pol se je obračati na upraviteljstvo društvene pisarne, ki daje tudi potrebna pojasnila.
V Ljubljani, meseca maja 1909.
Za odbor -Slov. Matice":
Predsed. : Dr. Fr. Ilešič, m. p.
Odbornik : Fr, Orožen, m. p.
Tržaška mala kronika.
Brat pretepel sestro. V torek p^poludce sta se 30ittni dninar Ivan Gulič iz Skopega stanujoči v ulici S. Maurizio št. 1 in njegova J2letna setra Franica, stanujoča v ul. Basco št. 21 srečala v ulici Foscolo. Brat in sestra sta ae začela prepirati ter sta se naposled stepla. Ivan Gulič je konečno vdaril sestro tako močno v obraz, da se je zgrudila in pol ire ležala v nezavesti. Neki pasant jo je vzel na svoj voz ter jo odvedel na bližaji policijski inšpektorat v ulici Giuseppe Parini. Gu-liča so zaprli in ko so ga zaslišali, so ga izpustili na svob:d). A z afero se bo bržkone še bavilo sodišče.
Nesreča z benzinom. 17 letna služkinja Tosipina Adamič stanujoča v ulici Vincenzo Bellini št. 13 je predsinočnem čistila pri goreči sveči z benzinom par rokavic. Benzin se je vnel in ona se ie močno opek'a na rokah in ramah ia si tudi osmodila late. Prvo pomoč jej je nudil zdravnik dr, Gattorno, ki srat t e v isti biši. kije potem dal Adamičevo odvesti v bolnišoi*
Hipna blaznost. Kctlar Anton Suligoj, star 25 let, je predsinočnem, ko se je nahajal na Borznem trgu naenkrat zblaznil. Poklicali so Trevesa. ki je nesrečneža odpeljal v opazovalnico.
Uzmovič na cesti. Marijo Grion, vrata-ric« v hiši £t. 15, ul. Vienna, je nek nesramni uzmovič okradel na cesti. I :trgal jej je namreč iz rek torbico, v kateri je bilo nekoliko denarja. G rio a je kričala za njim in redar je titu dotekel. Mtd begom je hti vrgel »trani Drbico. Tat, imenom Marij Griioa, star 21 let iz Kopra, ki je bit že ^izgnan iz mesta, je potem razžalil redarja in celo policijskega uradnika, ki ga je zaslišil.
Loterijske številke izžrebane dna 12. maja 190»:
Praga 61 90 57 25 63
L v o v	19 90 37 72 14
Koledar in vreme. — Danes: Servacij muč. — Jutri : Bouiiacij muČ. — Temperatura včer&j ob 2. uri popoludne -t- 14* Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina.
Tržaška gledališča.
POL. ROSSETTI. Danes se ponavlja opereta „Vesela vdova*1.
FEN1CE. — Danes častni večer Mile Theren z epereto .Kristina logarico".
Društvene vesti.
Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja vse svoje pevke in pevce na današnjo zadnjo pevsko vajo pred veselico, ki se vrli v nedeljo 16 t. m. v prid javne knjižnice.
Odbor.
„ Čitalnicau pri sv. Jakobu priredi v nedeljo 16. t. m. povodom proglasitve svoje knjižnice za javno, veliko vrtno veselico s
petjem, godbo, šaljivim srečkanjem, predavanjem in šaljivo pošto. Veselica se bo vršila na vrlu „Kons. društva" pri sv. Jakobu. Ker je čisti dobiček namenjen v spopolnitev knjižnice in ker obeta biti veselica krasna, upamo da se je si. občinstvo udeleži v velikem številu. Začetetek ob 4. uri in pol pop. Vstopnina 50 stot.
Dvajsetletnica „Zarje". — Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu bo obhajalo dvajsetletnico svojega obstoja na nedeljo, dne 1. avgusta t. 1.
Prostor in vspored slavnosti bo v oaj-krajšem času objavljen. Kdor pozna zgodovino tega društva, mora se le čuditi in di?iti njega vstrajnosti. Torej dne 1 avguita ne bo le praznik „Zarje", temveč praznik vseh zavednih Rojacčanov.
Vabi se torej tem potom vse gospice pevkinje in gg. pevce, da se polnoštevilno vdeleže pevske vaje, ki bo v četrtek dne 13. t. m. Ob enem so vabljeni vsi tisti gospod e, ki so bili teli prijazni, da so sprejeli mesto v veseličnem odseku.
Prosi se vsa bratska društva, da bi tega dne opustila morebitne svoje prireditve ia zabave.
TELOVADNO DRUŠTVO TRŽ.
SOKOL v TRSTU, uljudno vabi na javno telovadbo, ki se vrši v soboto, dne 15 maia t. 1. ob 8. in pol uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma". Pri telovadbi svira vojaška godba pešpolka št. 97. Vstopnina: zfe člane 50 sto-nečlane 80 stotink. Sedeži brez
Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manifakturnega blaga
Eugenio Della Torre
prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO
Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sezono.
Perkal, zefir, platno, Oxfordt za moške srajce, volneno blago, trliž,
blago za pohištvo, in zavese.
Velika izbora perila za poročenke. cene, oa se hi bati konkurence.
Eugenia Cossovel .*.
prej ravnateljica TržaSkega grafi?, zavoda (Stabilimento gratico Triestino R. G. Salom)
časti se naznaniti slav. občinBtvu in ceDj. klijentom, da je odprla t ulici delle Poste št. 6
Prodnjalnlco novih In rabljenih pisalnih strojev vseh zlstemoo.
Aparati re produkte rji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table '
W Gramofoni in slovenske, italijanske in nemike plošče
fini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 6-82.
tink;
vstopnine 50 stotnik ; lože brez
krone.
Na zdar !
vstopnine 4 Odbor.
Isto društvo ima danes ob 8 uri in pol zvečer sejo.
„Učiteljsko društvo" vabi v s e gg. pevke in pevce, brez ozira na kobariško sla no«t, k pevski vaji, ki bo danei, četrtek, ob 5. in pol pop. — in ne ob 6. u-i kakor prej določeno — v ul. S. Francesco 2, I.
„Slovenija* na Dunaju si je izbrala zs letni semester sledeči odbor : Predsednik: ADt. Sovre, phil., p^dpr.: Emil Brezigar, iur., tajnik; Anton Debeljak, phil., blagajnik : Fr. Vrhovnik phil., arhivar: Dijoniz Maruš iur. gospodar: Viktor Kobe iur., knjižoič&r : Ivan Sajovic iur., namestnika: Filip Pcrić, phil., Stanko Stor phil., pregledniki : Fran Bradač phil., Božidar Kiisjel med. Vekoslav Zalo-kar med.
Dar o v i.
Za „Dijaško podporno društvo4 je daroval 3. nadzornik Neckerman 5 K, ker se ni mogel udeležiti učiteljskega zborovanja. Na krstu na opčinah pa se je nabralo 11 K.
Na izletu tržaškega „Sokola'' v Škocijaa nabralo se je v ož;em krogi znesek K 3.60 v prid dr. sv. C. ia M. Gfreta-Rojan, Darovalcem srčna hvala.
Vesti iz Goriške.
Par besed na adreso železnićnih stroje vodij. (Iz Povirja). V imemu nekaterih tukajšnjih posestnikov sporočam sledeča fakta :
Neki tukajšnji gospodar je gnal dae 10. t. m. ob 5 uri popoludae živino ob železnici na vodo. To je bilo v rasi nad progo južne železnice. Mimo je pripihal tedaj tovorni vlak. Živina se je vlaka nekoliko vatra-šila, a strojevodja je, opazivši živino, kakor nalašč začel spuščati paro, tako, da se je živina splašila in bežala posestniku v di?jem diru p1) cesti proti Gorenjam. Tj bi ne bilo še nič posebnega, ko bi se zgodilo tako le slučajno, t^da omenjeni strojevodja mora biti nagajiv mož, kar izpričuje dogodek, ki se je dogodil pred tednom dni.
Ra?no tam in ob isti uri je plašil živino tnkaišnjih posestnikov s tam, da je spuščal gorko vodo proti njej. Eako naj imenujemo tako poatopanje? Je-li morda stroju nujno potrebno, da oddaja paro in vodo osteata-tivno proti živini, ali je to le huiomušmst ? Upamo, da'se to ne bo ponavljalo. Sa] bi *potem lahko tudi ob pro^i na cesti nahijoče se ljudi kdo za šalo nekoliko omočil in oparil za zabavo.
Saj se menda stroj ne bo i Sivine. ni gre po poti ob železnici-
Volom in mladim govedom ne škod uje ravno če s s nekoliko pretekajo, toda krave, ki imajo kmalu teliti, občutijo to. Sij je ravno omenjenemu posestniku ena krava breja že 9 mesec. Če mu omenjeno živinče izvrže, mu povrne li škodo nagajivež ? !
Da pa ne mislite, da je to Ie tako zloben dopia, vam javljamo še, da je številka vlaka 942 ter da je to bilo ob km 535.8.
Za enkrat dovolj. Upamo, da Be drugič ne pripeti več, da, bi hudomušneži nagajali posestnikom na tak način.
Eden za vse.
Iz Nabrežine. Kakor zoano, priredi v nedeljo tukajšnie pevsko društvo „Nabrežina* na vrtu g. Silvestra C^harija v Nabrežini, srojo pomladansko veselico s petjem, veseloigro in plese na. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Pri plesu in med posameznimi točkami bo svirala dobroznana nabrežnska godba.
Pri bljevanjn in poletnih driskah
se je „KUFEKE" brez mleka, zakuhan na vodi. odlično obnesel kot živilo. Beljakovine, ki jih obsega rKUFEKE", dajo organizmom, ki povzročajo driske, slabo reilno podlago, s čimer se bolezen odpravi.
Automobilisti in motociklisti pozor!
Giuseppe Colonna, Trst
Specijaliteta vu kanizovanih poprav na pnevmatikih
Lastna delalnicas Ulica Acque št. 4
Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, lastno izdelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoutchouc-a, pokritja z gladkim gumijem, plakete in poprave z ela-— — stiko na počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — —
Poprave ae izvršujejo točno in solidno ter se zajamčijo.
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
B
a
| ŠIRITE „EDINOSTMI
Umetni zobje .v.
Plombiranj« zobov.
Izdiranje zobov brez m m vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
$rJ.Čermaking.£uschč?
TR.8T	j
ulica dslla Caserma stav. 13, fl. nadst
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi Isvedeneo
TRST, Caric Goldonijev trg štev. fl
Zastopnlt tovarne tola in motofcoles tM
Napeljava in E&loga električnih Evončkov, intfl ln prodaja gr> mofoaor, zonofonov, ln fonografov. Zaloga priprav ca točiti pTV» Lftetaa del srnica sa popravljanj« Sir. rtrojev, koles, motokoi««
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah
TELEFON štev. 1734.
I lan 40-ietea vspen
Kad 40-lsiBn vspen. I
PASTIGLIE PRENDINI
h od ogolnnjene sladke Skorje
ImlteliiniidijaHi P. PRENDINI ?Trstu.
::: Zdravniško priporočeno proti
grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in gororailom Cist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI
in v vseli Dolišib letoma! ? Trstu in Evropi.
Zahtevajte vedno „P&atlglie Prendtnl".
^B I Pazili je na ponarejanja' | Hj
l
Prva narod, velika trgovina
na Goriškem in Primorskem mm- (Pred 25 leti poznana od Predila do Reke)
Rojaki Pozor!
V skladUču (skladu) iina vsako vrsto Šivalnih strojev za Šivilje, krojal«, čevljarje in domačo rabo - Stroji so rabljivi tudi za umetno vezanje. - V zalogi imam tudi Sivaluih strojev z »vatovno znano znamko „PFAFF", kateri ne provzročajo pri Šivanje nikakega ropota. - Na izbero imam najfineje ln trpežne dvokolesa „Regent", ..Helical-Premier ', „Alfa", „Rover" in „Meteor '. Najnižja cena je Kron 108, ■ prostim tekom Krorj 20 več. Za prodane Šivalne stroje dvokolesa jamčim po dogovoru ! - PlaSči za dvokoleaa od K 6 naprej. - Lastna na novo opremljena delavnica za poprave Šivalnih strojev in kolen. — Glavni zadtop kmetijskih strojev, kakor sla-moreznie in stiskalnic za grozdje in raznih predmetov, prve alov. tovarne K. A K. Jeiek, Blansko.
Ravnokar je izšel nov slovenski cenik. — Konkurenca je sploh izključena!
Opozarjamo ob tej priliki slavno občinstvo, da vpraSa pred nakupom po cenika pri stari tvrdki
BS^T" Pošteni zanesljivi (agent) posredovalci se sprejmejo v službo.
Josip Pekleira v Gorici, via Municipio st, I.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Kartea za pokrivanje, les al C#m«t. » Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
2« tedaj priznane kaktr atjM)e ta Mtj-trajnejo mazilo, ki ohranja nvi Hi sta n. plasti na ajfaltičnto kartonih, skrilo* ploščah ln vsakavrstnen lamiHet.W.\\
Asfaltirani kartoni, izolatora! kartoni, lesni oemomt, karbolinej, k&rfeoim* UaUna, asfalti U dragi proizvodi is asfalta in katrama, opolsla oJja. sa stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirne) za TaffOB«, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voifUo za 6evty* M,
Tovarna in pisarna v TRŽIČU (MonfaJcone) pri Trstu.
Novo pogrebno podjetje
pisarna In prodajalna Dia Oincenzo %Mln\ St« 13»
Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it. 1402
Zaloga oprave nlioa Massimo D' Azeglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrate v odprtih, kakor tudi v a kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vBeh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesena
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogato zaloga: VOŠČEHE SVEČE.	Ceae slzke, da se si bati ksaknrtoo«.
Za alnčaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK ST1BBLJ in drugi
Stran IV
„EDINOST" štev. 135
V Trstu, 13. maja 1909
Bralno pev. društvo v Brjah priredi,
k* kor že objavljeno dne 16. maja veielico v ztprti dvorani gospo Vincence Trpina v K^ovijah. Z i čete k tečno ob 3. in poi pop. Na v*poredu sodelujejo domači pevski zbor. zbor PodiužDice družbe sv. Cirila in Metoda iz Kikenberks, godbe o društvo „Lira" io diietantje iz Križa pri Trstu.
K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
Vesti iz Istre.
Nemška cesarska dvojica v Puli. Danes
okoiu 1. ure pop. dospe v Pulo na jabti ^Hobenzollern" nemška cesarska dvojica. Radi tega prideta v Pulo namestnik princ Ho-fctnlohe in zborni poveljnik Potivrek. Ob 4. uri pop. se cesarska dvojica odpelje z železnico ca Dunaj.
Poštni avtomobili v Istri so začeli že veziti io sicer na progi Pula—Opatija po dvakrat ca dan, vozna cena 12 K ; na progi Opatija—Poreč enkrat na dan, vozna cena 12 K; na pregi Pazin—Labinj po dvakrat, vozna cena 4 K; na progi Poreč—Labinj po enkrat vozna cena 8 K.
Koprski učiteljisčniki IV letnika napravijo dne 13., 14., 15. in 16. t. m. majski in poljedelski izlet na Vrbniko, v Ljubljano, Kamnik io Škcljo Loko.
Iz koperskega okraja nam pišejo : V izključno slovenskem kraju se nahaja nad vrati koniumnega društva j>pri Bertokih poleg Kopra — dvojezični napis 1 Isto konsuumo društvo je ustanovil--eh--saj vemo
—	nekak italijanski socijalist. V tej vaii je tudi posojilnica — Lm — zopet v laških rokah ! Nasledki ljudske šole so pa zshtevaii, da se mera tam vendar kaj storiti, da se ohrani — po trudapclnfm delu prvoboriteljev
—	narodni značaj. Ustanovilo se je pevsko-bra.no in godbeno društvo ^Ssmo", ki ima res blag namen, obraniti krftj v naredni zavesti, da ga tujec ne požre. Društvo „Samo" priredi dne 16. t. m. pri Bertokih svojo veselico, katere se adeleži nič mame nego kakih 15 bratskih društev. Čemu ? Ker vidijo, da je silna sila! Bertoki so na pragu naših sovražnikov. Kraj pravim, na pragu ? Sovraž nik je že v vasi!
Podružnica N. D. O. bi bila — če nikjer drugje — neobhodno potrebna. Na delo torej, naši rešitelji! Kedaj ? — Piecej !
—	Morda še pred 16. majem — ali pa dne 16 maja zjutraj !
Poživljam vse sodelovatelje na veselici, vsa bratska društva, da naj se z vsem navdušenem udeleže v čim tečem številu veselice društva, ki stremi po refienju našega ljudstva iz sovražnikovega žrela. Toda pozor ! Ako se 16 t. m. Lad vrati kontumnega društva ne bo nahajal „samoslovenski" napis — ali milostnim petom „nikak" napis — kaj potem ? Plačajmo vstopnino k veselici, nastopimo se svojo točko — in niti vinarja ne pustimo v konsumnem društvu — ampak : Obrni se — in pojdi k svojim !
Na prv^m prihodnjem občnem zboru pa pridi vodstvo kensumnega društva v izključno alcveo'-ke roke.	Boritelj.
Pri Pobegih imajo več narodnih društev. Radi bi veljali kakor navdušeni nsrodnjaki, a mladina jih pači : na „Sagrah- vam kvakajo te š eve grde laške pesmi! Očetje, voditelji, vztu.it? šibo, če ne izda beseda !
Bandiera.
Mali oglasi.
MjAn nova na prodaj, štiri stanovanja, vrt, voda niod blizu rojanske cerkve. Vprašati v Zalogi i vina v ulici Geppa 5.	894
Vesti iz Kranjske.
Prve črešnje na ljubljanskem trgu. V
torc* io dobili ljubljanski prodajalci sadja kakih 7 kg. prvih češenj. Prodajali so jih tri za 1 s tet., ali kg. po 4 K.
Postojnsko jamo so obiskali minolo soboto goienci mornarske akademije na Reki.
Izlet notranjskih sokolskih društev se bo *ršil letos v Ilir.ki Bistrici dne 23. avg.
Zgradba vodovoda za Košano, Kalce Ne-verke §e te dni prične ; delo je oddano tvrdki L or.čarič.
Razne vesti.
Strašno dejanje matere. V 12. <kna;-
akem vkraju *e včeraj neba mati vsled bede iz tretjega nadstropja vrgla na dvOričše svoja dva otroka in nato skočila sama za njimi. Prizor se je iz»ršil pred očmi mnogih sostanovalcev.
Smrt pri !awn-tenis-igri. Iz Berolina poroča o : Pri tenis-igri je zadela žoga oko vlad-tega svetnika Knoevenagla tako močno, da se je svetnik zgrudil in kmalu nato umrl. Počila je ntka žiia pri očesu in kri se je zlila v me žgane.
Umrl je 8 t. m. v Krakovu poljski pisatelj Alfred Szceepanski v 70 letu starosti.
25letnico smrti umetn ka Bedricha Smetane so slovesno obbaiala včeraj dne 12. maja vsa češka društva v Pragi in okolici.
Umri je v Neniški pri Karlovcu srbski pravoslavni metropolit iz Dol. Tuzle Gregor Živkovic.
Zelje odvetniških koncipientov. Justične-m.m ministru Hochenburger^u so izročili za-»topniki cižjeavstrijskega društva koncipientov spomenico, ki zahteva, naj ne znaša pripravljalna doba sedem, marveč le štiri leta. Irncipientom naj se dovolijo lastne organizacije, v disciplinarnem svetu bodi polovica pmedmkor koncipientov.
Službo išče
agent jestvin, ki govori slovensko in nemško. Sprejel bi tudi službo pisarniškega sluge ali težaka za lahka dela. Naslov : Collarsich, Kavarua Corso.	896
Vnaipm se	dobro upeljana gostilna, ki
llajGlIl je od Slovencev mnogo obiskovana
Vse uključno mesečnih K Kavarna Corso.
80. Naslov:
Collarsich, 895
flcmirn 86113 0<*Prl v	Lazzaro št. 22
UdIIIIUU Točim istrsko vino I. vrste. Za družine belo po 56, črno po 52 stot. — Vinko Duša. 666
za trgovino z mešanim blagom stara 17 let si želi dobiti primerno službo v mestu ali na deželi Obrniti se na Pavla G e c, Skopo p. Dutovlje.	874
Prodajalka
No7nQniom slavnemu tržaškemu občinstvu ndZllaNJd.ni da otvorim 29. t. m. novo gostilno v ulici Squero nuovo št. 7 pod imenom „Tra' -toria al Ginnasio" ter se priporočam za obilen obisk Hinko K o s i č, bivši gostilničar pri „Stari breskvi" Belvedere 17.	846
Proda se
oddelku Edinosti.
zemljišče s tvornico opek v Stru-njanu pri Piranu. Naslov pri Jna
StO
p| CQ priredi v Gabrovici pri Komnu „Kmetijsko iLLO izobraževalno društvo- v nedeljo 16. maja v krčmi g. Bandelne. Začetek ob 1. tiri pop. (831
Trst. ulica Chiozza šter. 3
prodaja danes do 15. t. m. : Fino suho seno za govedo po K 9 20 zavoj. - Fino suho seno za konje po K 9.— zavoj. Zdrava suha slama no K 7.— zavoj
Oves io otrobi po jako zmernih cenah, proti tak. plačilu brez popustkov. Iz železniške postaje cene po dogovoru.
G. Lfifi Mii k Cd.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalno in jedilne sobe na izbero
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št 71 Romano IV
Proda se
fcette Fontane 29.
tramovje vsakovrstnih velikost ; parkete, popolna okna itd. —Uli-
Proda se
hiša na Opčinah pri Trstu. Naslov pove Ins. Odd. E._S86
Zaloga terana p° ^ ^^
Sežani.
naprej se \dobi pri Jožefu (Jebulc v
799
MornHnn podjetje i*če potovalca, ki bi obisko-Pldl UUIIU val slov. družine za Kranjsko. Sprejme se ramo delavne mladeniče, če tudi brez specijelne izobrazbe ali pa začetnike. Dnevni dohodki. Kavcija K 25. Ponudbe pod „Slovenec" na Inseratni oddelek Edinosti.	988
C O ID z!at Pretan z brilantom od O*/ Jt/ konsumne gostilne na Kon-tovelju do Barkovelj. Prinesti je v Ins Odd. Edinosti proti nagradi.	890
Izgubil
Mr Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VSSENTINI
Trst, ul. Glosue Corduccl 31.
Velika izbera muških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
Prodajalnica zgotoTljemU oblek in blaga
G. Mayer Grego
£rst, ulica Riborgo st. 23, Jrst
Specijaliteta: Obleke za dečke. Izbera perila In pletenin.
Velika zaloga obuvala ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49
Velika izbera moških, ženskih in deških čevljev kakor tudi vsakovrstn. obuvala.
Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
in tapetarij
Faolo Gastwirth
V ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
' z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —:—
Zadaje novosti te stroke.
Z amore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti.
OKAVICE?
prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v - PRODAJAL-NICI ROKAVIC 3=s
S
O jfcf^
a
IK GUBMRMMI
® Trst, Corso 19 • Ustan. leta 1865. J
g
i g
ne zamudite obiskati
Novici
in
Novice
dobroznano slaščičarno
¥ Hatteo Stoppar, Trst
I ulica S. Giacomo št. 7 (Corso)
®	Filijalka : Via Giuseppe Caprin štev. 9
® kjer najdete bogato in veliko i«bero Konfetov bomboniere in (fe sladftčic po zmernih cenah. - Vina in likerji prav dobri v
i bcttkalT	Telefon 1464 *
Listnica uredništva
Dopisniku iz Šturij. Dopis, ki ga omenjate, nam m do&el.

U
„Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plaz/a della Caserina št. 2, 1. 11. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakeg», če tudi ni ud in jih obrestuje po
Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—na menjice po 6«/8, na zastave po S1/«0/« in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
3na najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navaja itediti sv«jo deco.
v\\vw\\\> Poštno - hranilnični račun 816*004 ............ »
Umetni
JotograJični atelje
pri av. Jakobu
ulica Rivo št. 4a (pritličje) T B S T.
Icvriaj« T«»ko fotografično dalo kakor ta4i razglede posnetke, notranjoit Pokalo?,porcelanaste,ploSče sa spomenik«, itd. itd.
Povečanje VsSatere * fotografije.
Radi udobnosti P. N. narsćelktv sprt* Jeaa ntročbs ia jih (zvriujc aa ali zaoa{ vesta.
Zaloga poreškega vina
lastnega pridelka iz kleti Sebastiana Sbisa.
Najfinejša kvaliteta. Specijalita za družine.
Prodaja sa debelo in drobno.
■i Postrežba na dom.
Refoik, buteljka . RefoŠklrani teran Črni Durgundec Teran.....
K 2-20
/ but. ,t I-20 . po 56 st. lit. . 48 .. ..
■■■ Belo vino....... 64- „ „
TRST, ulica Coroneo 3
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikelovanja.
V krojačnici podgorntk in
uiica Farneto st. 43 ji^i^fecA odlikovani z diplomom na
razstavi malih obrti izvršujejo se obleke za gospe i. s. po zadnjih uzorcih m parižkem kroju. Paletots, Gloueses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini.
n
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije ^ Salanni
Fonte della Fabra 2
ul. Poste Nuove
(vogal Torrente)	Alla cittA d» Loodr»
Velik izbor izgotovijenih oblek za moAke in tiečks Kostumi za otroke. Površniki, moćne jope, kožuhi rarnih patetotov. Obleke za doni in delo. Delavca obleke. Tirolski loden. NepremoČljivi plaSči ^pristni aDgleSki). 8pecfjaliteta . blago tu- in inozemnih tovarn. Izgotovljajo 9e obieke po men po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenar
IIS
Aurelio HerMs
Civilni geometer.	flvtorizovani
zapriseženec
Trst, Corso štev. 30
■ prejine int-rccja, ekskorporacije, lntalarljc Itd. iploAno t«.i geoui etrićua Jelu,
Mehka zabela (®$res
(Najnovejša iznajdba v
je ravnotako mehka kak »r naravno maslo, radi česar se jo lahko m e S a ter z isto maže kruh. — Za močnate jedi n e o b hodno potrebna...
industriji živila)