St, 37 MMm ywtu|fii ([uli turati tuli mM v Trsku. ¥ petak. 12. februari« 1926. Posamezna številka 25 stot. Letftfett ELI IJJst izhaja vsak dan ^^ AUA^ Jtt^*. t « 30 vdL — Posatneznf IfrffilMJ»f ( ' l£ v Stretostt 1 kolone (7!in obrtac <*llM 75 » "osntftnioe, zahvale. posiaiuC ^^ttBfc v^l«*« denarnih zavodov t 2L—. Mali ogiaai : najmanj L 3. EDINOST Uredništvo in upravnistvo: Trst (3), ulica S. Franceseo d'Assisi 20. Telefon J1-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in d.nar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nclrankiram pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost*. PodoredniŠtvo v Gorici: ulica Glosue Carducci štev. 7, I. nadstr. Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Po konferenci Male antante f .Takratna koiiferenca Male antante, ki se je vršila v Temešvaru, torej na romunskem ozemlju — do zadnjega se i|«t govorilo, da se bo vršila na Bledu — je bila nepričakovano kratka. 1 rajala fe le tri ure. Drugo dejstvo, ki ga je treba podčrtati, je, da komunike, izdan o konferenci, opozarja le na stališče držav Malega sporazuma napram glasoviti madžarski falsifikacijski aferi. Ti dve dejstvi — kratkotrajnost posvetovanj in malobesednost komunikeja — bi kazali, da med diplomacijami Čehoslovaške, Jugoslavije in Romunije vlada soglasje glede glavnih C rt v stališču napram raznim* vprašanjem evropske politike in posebej še tistim, ki se neposredno dotikajo srednjeevropske uredbe — torej interesov držav, združenih v organizaciji Malega Sporazuma. In ker so na tej srednjeevropski uredbi interesirane vse evropske države že zato, ker je od zdravili političnih razmer srednje Evrope odvisna zagotovitev evrop. miru, morejo vse države le z zadovoljstvom pozdrav-tjati to soglasje med državami Malega sporazuma. Zato je razumljivo, da ves politični svet z največjo pažnjo zasleduje konferenco te meddržavne organizacije. Naravno je, da madžarska falsifika-cijska afera zahteva od držav Malega sporazuma največjo pažnjo. . To pa iz dvojnega razloga. Prvič radi njih zemljepisnega položaja, radi njih neposrednega sosedstva z Madžarsko. Drugič in še posebno radi dejstva, da se ves politični svet v Madžarski nikakor ne more sprijazniti s stanjem, kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe, da marveč odkrito napovedujejo boj za zopetno pridobitev izgubljenih ozemelj. A to pomeni stalno ogrožanje nasledstve-nih držav in njihove sedanje celokup-nosti. Zato tudi izzivanje vseh držav, Iti so podpisale mirovne pogodbe ter s tem ogrožanje evropskega miru. Kajti jasno mora biti tudi otroku, da vsak ^poizkus za udejstvitev madžarskih «re-yindikacij» mora neogibno izzvati nevarne mednarodne zapletljaje in even-tnelno donesti nad Evropo novo vojno katastrofo. Razumljivo je lorej, da je konferenca Male antante posvetila v prvi vrsti svojo pažnjo madžarski falsifikacijski aferi. Kajti tej akciji je bil — kar je danes nesporno ugotovljeno — ravno ta namen, da na zločinski način nabavi sredstva za rovarenje proti nasledstve-uim državam. Značilno za treznost in umerjenost držav Male antante je, da se v svojem poročilu o konferenci izogibljejo vsake grožnje, da ne rožljajo s sabljo, marveč zahtevajo le strogo preiskavo ter Uočeno počakati na nje uspeh. if>ele potem, če preiskava ne prinese potrebnega rasčiščenja te toliko umazane, kolikor nevarne afere, naj se dr. Beneš sporazumi s francoskim ministrskim predsednikom za nadaljnje korake. Tudi ta napoved priča, kako važno vlogo igra Mala antanta v evropskem koncertu. Konferenca v Temešvaru pa je prinesla tudi izjave, ki morajo nemilo zadeti vsakega pravega Slovana. To je izjava čehoslovaškega ministra za v nanje stvari, dr.ja Beneša, da je čehoslo-.vaška republika odložila priznanje sovjetske Rusije. To dejstvo mora obžalovati tudi vse neslovansko človeštvo, hrepeneče po miru, kajti to je na dlani, da brez sodelovanja Rusije in velikega ruskega naroda absolutno ne more priti do zadovoljive in t rajne uredbe evropskih razmer. Posebno pa Slovanom mora biti prizna uje sovjetske Rusije — ker ta je tu in je ne more odpraviti nobena sila — prisrčna želja. Na drugi strani pa je potrebno priznati, da so razlogi, ki jih je navedel dr. Beneš za odložitev — le za odložitev — tehtni in uvaževanja vredni. Dr. Beneš zahteva garancij od Rusije, da ne bo širila v drugih državah komunistične propagande, da svoje razmerje do držav Malega sporazuma, zlasti pa do obeh slovanskih držav, Čehoslovaške in Jugoslavije, postavi na temelj lojalnosti in iskrenosti. Kajti nesporna pravica vsake države je, da odklanja propagande, ki bi mogle izpodkopavati nje temelje in ogrožati nje notranji red in mir. V zadnjem času se mnogo govori in piše o potrebi ((srednjeevropskega Lo-carna», prijateljskega sporazuma za mirno sodelovanje srednjeevropskih držav, ki naj bi se mu priključila tudi Madžarska. Tu moramo naglasiti, da tudi države Male antante ne odklanjajo načelno sodelovanja z Madžarsko, ker iskreno želijo konsolidacijo in pomir-jenje srednje Evrope. Več nego opravičena pa je njih zaliteva7 naj Madžarska najprej izčisti, ozdravi in ustali svoje notranje bolne razmere, da se bo mo-fflo tudi od nje pričakovati iskreno sodelovanje brez nikakih zahrbtnih in sosednim državam nevarnih namenov. Mali sporazum je bil vedno glasnik misli pozitivnega dela za konsolidacijo srednje Evrope, če je razvoj ra««*er Madftarske do sosednih drSav tako sporen, so vrrok temu tiste madžarske politične struje, ki ubirajo vedno vse druge politične poti, ne pa tiste, ki morejo dovesti do sporazuma s sosedi. Največja zapreka je vsekako očitno stremljenje Madžarov po vzpostavi Habsburgovcev, v katero sosedne države absolutno ne morejo privoliti, ker bi s tem spravile v nevarnost svoj lastni obstanek v sedanjih oblikah. V tem smislu se je dr. Beneš nedavno izrazil v pomembni izjavi, namreč za sodelovanje z Madžarsko pod gori označenimi pogoji. Le v tem zmislu bo mogel Mali sporazum razpra valjat i o srednjeevropskem Locarnu. Od te smernice se drŽave Male antante nikakor ne oddvojijo. Odmevi Nussollnilevesfl odgovora v Italijanskem Uska RIM, XI. Vsi italijanski listi komentirajo Musolinijev odgovor Streseman-nu. «Messaggero» piše: To, kar se dogaja, ne predstavlja nikakega spopada med dvema zunanjima ministroma ali pa kako epizodo, temveč boj med dve-jna nasprotujočima si koncepcijama. Z ene strani odklanja zmagovita Italija vsako diskusijo o političnih in teritorij alnih rezultatih svoje zmage, z druge strani pa se dviga premagana Nemčija, ki vedno manj priznava rezultate svojega poraza. Ta spopad je temeljne evropske važnosti in zadeva Italijo. Toda radi svojega značaja se tika tudi vseh držav-zmagovalk in vseh onih dr-„žav, ki jih je zgradil mir. Mussolinijev ,«stoj», ki ga nemški nacijonalisti imenujejo grožnjo, je svarilo pred nevarnim poskusom, ki zopet spravlja v diskusijo mir in njegove rezultate ter očitno zasleduje vojno. Za svetovni mir odgovorne vlade in narodi bodo znali ceniti moški in odločni nastop Mussolinija, ki sprejema borbo ne toliko v svrho obrambe dostojanstva in interesov Italije, temveč v svrho zaščite novega evropskega reda in s tem evropskega miru. • «Popolo di Roma» pravi: Včerajšnji Mussolinijev odgovor ministru Strese-mamiu je prinesel novo slavo italijanskemu narodu, ki je potom Mussolini-jevega genija še enkrat izrekel besedo nezlomljivega prava in človeške pravičnosti. Je dokument italijanskega civilizacije, italijanskega ponosa, italijanske neukloriljivosli. «Tevere» komentira odgovor tako-le: Fašistovska Italija je odgovorila in bo odgovorila, kakor je potrebno, na nemški manever. Na vseh frontah zmagoslavno Nemčijo je doletei na italijanski meji prvi poraz. Upamo, da jo pamet sreča. Včerajšnji Mussolinijev odgovor je formalen poziv Nemčiji, da se zaveda, da Društvo narodov ne bo nikoli zavetje, iz katerega sme Nemčija nekaznovano streljati. «Piccolo Giornale d'Italia» piše: O govorniškem dvoboju med Mussolinijem in Stresemannom moramo reči, da je popolnoma razčistil ves položaj. Pravilno je, da je Mussolini obsodil nemške zahteve, ki niso le absurdne, temveč nevarne, v kolikor vsebujejo prave grožnje miru. Ako je reka Ren Nemcem sveta, so nam Italijanom svete Alpe, preko katerih so skozi stoletja vpadale nemške tolpe v ono deželo, ki jo je Stresemann vljudno nazval deželo solnca. Sedaj je treba *tem hime-ram, ki jih je Italija razpršila pri Vit-torio Venetu, končnoveljavno postaviti nasproti nezlomljivo realnost. In to je srečno storil Mussolini s svojim govorom, ki je izzval odobravanje vseh Italijanov brez razlike političnega nazi-ranja. MUSSOLINI V MILANU MILAN, 11. Danes zjutraj je dospel semkaj s posebnim vlakom prvi minister Mussolini. Na kolodvoru so ga pričakovali njegov brat gr. uff. Ar-naldo Mussolini, prefekt, kvestor in druge oblasti. Mussolini se je razgo-varjal nekaj časa s temi funkcijonarji, nakar se je s svojim bratom odpeljal v avtomobilu na lastno stanovanje. Fraacoska zbornic* PARIZ, 11. Francoska zbornica nadaljuje podrobno razpravo o posameznih členih finančnega obnovitvenega načrta. Predvčerajšnjim je bila na dnevnem redu razprava o členu, ki določa spremembo nominalnih vrednostnih papirjev v vrednostne papirje na donositelja. Tekom razprav« je govoril tudi ministrski predsednik Briand, ki je pokazal mnogo upanja v uspeh sedanjih obnovitvenih načrtov. Danes pa je zbornica razpravljala o čl. (»7., ki govori o davkih z ozirom na poljske pridelke. Posl. Renaud Jean se je v svojem govoru zavzel za malega kmeta. Predlog, ki ga je stavil v smislu, je zbornica sprejela s 416 glasovi proti 109. - SoDCne Izlive v nor. staričini BEOGRAD, 11. (Izv.) Danofinjo dopoldansko sejo narodne skup&ine se je splošno pričakovalo z velikim interesom, ker so se vsi nadejali, da ho prosvetni minister St. Radić povwl besedo ter izpregororil o svojih izjavah na zadnjih shodih v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. V t«n pričakovanju se je narodna skupščina docela napolnila, napolnjene pa so bile tudi galerije in diplomatska loža. Vendar pa napeto pričakovanj* ni bilo izpolnjeno, ker je bil danes dan interpelacij, pa ni nihče maral izzvati prosvetnega ministra s kakim tozadevnim vprašanjem. Muslimanski poslanec Kapetanović je predložil interpelacijo o zadevah v Bosni. Njegov govor je izpolnil celo dopoldansko sejo. Popoldne ob 5. uri se je seja nadaljevala. Sicer pa ni bilo niti na dopoldanski niti na popoldanski seji posebnih dogodkov. Res je sicer prosvetni minister Radić imel kratek govor. Njegova izvajanja so razočarala vlado, ker ni povedal nič novega, razočarala so pa tudi poslušalce, ki so pričakovali senzacij. Pred Radićem je govorilo več poslancev in med njimi samostojni demokrat Paliček, ki je kritiziral delovanje vlade ter trdil, da se vlada premalo briga za gospodarska vprašanja in za kmetski stan. St. Radić je v začetku svojega govora zavračal trditve potd. Palička, napravil par poklonov min. predsedniku Pašiću in napadal nato papečkega nuncija ^Pellegrinettija, ker da je v službi klerikalne stranke ter da je na nj«ne stroške šel v Dalmacijo na agitacijsko potovanje. Radić je tudi dejal, da je on sam odpotoval v Dubrovnik sporazumno z zunanjim ministrom in z ministrom za vere, Trifunovićem, da prepreči akcijo papeškega nuncija Pelle-grinetija. V političnih krogih pričakujejo, da bo Vatikan radi Radićevega govora napravil korake pri jugoslovenski vladi. Verskega ministra Trifuno-vica so po seji novinarji povpraševali, kako misli o Radićevih izjavah. Minister je na vprašanje odgovoril, da mora pač vsak sam odgovarjati za svoje besede. « Vsi radikalci so v razgovoru z novinarji nanašali, da jih Radićev govor ni zadovoljil in da niso niti korak na boljšem v reševanju in razčiščevanju položaja. Jutri se bo o tem razpravljalo na seji ministrskega sveta in v radi-kalskem klubu. Zdi se, da radikali ne bodo šli predaleč v svojih protestih proti nastopom Radića. Danes zvečer je minister za socijalno politiko Simonović odpotoval v Zagreb. Predsednika narodne skupščine Trifkovica pa je kralj sprejel v avdi-jenci na dvoru. Povodom današnjega Radićevega govora in z ozirom na njegove izjave o papeškem nunciju Pelegrinettiju je samostojni demokrat posl. Veder vložil interpelacijo na ministra za vere. V interpelaciji zahteva ta pojasnil, ali odgovarjajo trditve prosvetnega ministra glede delovanja nuncija Fclle-grinettija resnici in kaj da namerava vlada storiti. Vlada naj da poročilo in naj eventuelno zahteva zadoščenje za tako postopanje predstavnika Vatikana ter naj zahteva jamstva, da se bo zastopnik sv. stolice v bodoče držal meje, ki mu jo določa njegovo mesto. Konferenca policijskih predstavnikov Male antante BEOGRAD, 11. (Izv.) Od 3. do 6. februarja se je v Bukareštu vršila konferenca policijskih predstavnikov držav Male antante. Jugosl. zastopnik Žika Lazić se je povrnil v Beograd. Novinarjem je obrazložil, da je bil sporazum dosežen v vseh glavnih vprašanjih, ki se nanašajo na olajševanje medsebojnega policijskega uradovanja. Dosežen Je bil sporazum glede medsebojnega podpiranja pri zasledovanju in preiskovanju mednarodnih pustolovcev in zločincev. Poleg tega pa so se policijski predstavniki sporazumeli za nekatere olajšave pri izdajanju vizumov za potne liste. Vpraianfo ponarejanja j*foslovenskih bankovcev. BEOGRAD, 11. (Izv.; Jugoslovenski poslanik v Budimpešti, Popovic, je stavil madžarski vladi vpra&anje glede sodnega postopanja v Szegedinu proti ponarejevalcem dinarskih bankovcev. Odgovor madžarske vlade se v beograjskih krogih pričakuje z velikim zanimanjem. _ .Vesti o iptnnn« s princem Karlom M potrjujejo? BEOGRAD, 11. «Vreme* objavlja brzojavko iz Rima, po kateri sta bivši romunski prestolonaslednik Karel in kralj napravila, sporazum, po katerem se princu Karlu vrnejo vsi naslovi in kraljevske pravice. Ministrski predsednik Bratlanu odpotuje za dalj Časa v inozemstvo, general A vare scu pa dobi mandat za sestavo nove vlade. Ta vest se v Beogradu ne potrjuje. Smernice grike zunanje politike Isjove znMajtga ministra Roniosa ATENE, 11. Zunanji minister Roufos je podal atenski brzojavni agenciji no*-katere izjave glede smernic grške zunanje politike. Minister Roufos je izjavil, da hoče vlada, ne da bi se oddaljila od one politike, ki jo je zasledovala po sklepu miru, skleniti prijateljske dogx>vore s posameznimi državami ter dokazati s tem, da ima resen namen * pospeševati konsolidacijo miru. Vlado generala Pangalosa preveva locarnski fdul^ je rekel zunanji minister, in prizadevata sf bo vedno rešiti morebitna nesporazumi jenja in spore na prijateljski način. Vlada bo še nadalje ostala v prisrčnih prijateljskih stikih z zavezniškimi vlastmi, vzdrževala najboljše odnošaje s sosednimi vlastmi, spoštovala bo pogodbe in zahtevala, da jih »udi drugi spoštujejo, udejstvovatu bo tako gospodarsko politiko, da ji bo* mogoče zadosliti obveznostim, ki jih ic sprejela. Če se odnošaji z velikimi vlastmi razpredajo normalno in z lahkoto, naletavajo pa odnošaji z bližnjimi državami včasih na težkoče, je rekel Roufos. Vzrok tem potežkočam so etnografske prilike na Balkanu, vendar se pa tudi v tem oziru položaj boljša. Grška vlada si odkritosrčno prizadeva, da reši vsako nezadovoljstvo in nespo-razumljenje. Vlada tudi želi sklenili z Jugoslavijo prisrčno zvezo za valorizacijo balkanskega pakta, vendar pa misli, da prevelika prenagljenost ni umestna-in bi tudi prav nič ne koristila paktu samemu. Sicer pa tudi ni nobene sile, je zaključil Roufos, in varovanje skupnih interesov velja pač več kot kakršnakoli pogodba. Vlada bo izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela glede narodnih manjšin, poleg tega pa popravlja in izpopolnjuje prometne vezi po grškem ozemlju, predvsem pa na progi Solun-Gevgelija, da zadosti upravičenim zahtevam srbske trgovine. Izpolnila bo to, tudi če ne bo podpisala nobene tozadevne pogodbe. Vandervelde pri Briandu PARIZ, 11. Belgijski zunanji minister Vandervelde je imel včeraj popoldne daljši razgovor z Briandoni in pozneje z Berthelotom. Razgovori so se nanašali predvsem na gospodarska vprašanja, pri katerih sta prizadeti obe državi, posebno pa sta ministra razpravljala o predvidenem zvišanju carine na uvoz v Francijo. Razgovarjala sta se pa tudi o vstopu Nemčije v Društvo narodov in o razširjenju Sveta tega društva, ker bi lahko imele v njem svojega stalnega zastopnika tudi Belgija, Poljska, Čehoslo-vaška in Španska. Briand se je danes še razgovarjal z Vanderveldejem, ki je pozneje, ob 14. uri, odpotoval v Bruselj. Atentat proti De Rlveri PARIZ, 11. «Journalu» poročajo iz Hendaye, da je bilo v Barceloni, ko se je tam mudil španski ministrski predsednik Primo De Rivera, izvršenih več atentatov, ki so bili po večini namer-, jeni nanj. V raznih okrajih glavnega j mesta Katalonije se je razpočilo sedem ' bomb. Na mestu, kjer je izstopil De Rivera, je eksplodiral peklenski stroj. Isto se je dogodilo, ko je ministrski predsednik stopal na vlak. da se odpelje v Madrid. Te atentate so baje izvršili sindikalisti ali pa pristaši katalonske stranke in so atentati baje v zvezi s procesom, ki se bo vršil te-dni proti krivcem atentata, izvršenega pred letom dni pri Garrasu proti De Riveri. Novo odkritja v madžarskem škandalu Zanimive Jankovicseve izpovedbe BUDIMPEŠTA, 11. V zadevi ponarejevalcev francoskih frankov se polagoma do-znavajo vedno bolj zanimive stvari. Pri zasliševanju je izjavil prijeti Nadossy, da so hoteli porabiti s ponarejanjem frankov dobljeni denar za volitve na Cehoslova-škem, ker so upali, da bodo z veliini vso-.tami pridobili prebivalstvo za Madžarsko. Princ Windischgraetz je odklonil vsako izjavo o političnih ciljih akcije, ki se je ponserečila. Nekateri obtoženci pravijo, da je hotela družba z dobitkom akcije strmoglaviti ministrskega predsednika grofa Bethlena in postaviti na čelo novi vladi princa Win-dischgraetza. To je zlasti potrdil prijetji; polkovnik Jankovics v Haagu ho I and sk mi oblastvoin. Ako bi se posrečilo vreči sedanjo vlado, bi Windiscbgraetz takoj razpisal nove volitve, od katerih si je mnogo obetal za svoje prijatelje, ki bi v novem kabinetu dobili portfelje. Tako je bil Na-dossv določen za notranjega ministra, Jan-kovics pa za honvedskega. Nova vlada bi v prvi vrsti stremela za tem, da se popravi krivica, ki jo je prinesla Madžarski triatlonska mirovna pogodba in da se obnove meje krone sv. Štefana. V političnih krogih pravijo, da tem izjavam, zlasti pa Jankovicsu, inozemstvo ne veruje preveč. Posebno so dvomljive izjave Jankovicseve, o katerih menijo, da jih je podal pod pritiskom razmer v zaporu In da je hotel stvar kolikor mogoče raz-presti, da bi falsificiranju dodal kolikor mogoče mnogo politične barve. Vendar menijo tukajšnji politiki, da ni izpovedi Jankovicseve kratkomalo odkloniti, ker so zelo važne in imajo prav gotovo precej podlage. Vsekakor so pripravljali ponarejevalci puč, ker so imeli popolnoma izdelan načrt, po katerem so Šli na delo. Govoric« o nameravanem puču na Madžarskem, ki so se malo pred odkritjem sleparije pojavile zlasti v Budimpešti, so gotovo v zvezi s to akcijo prevratnežev. Nadalje se izve, da je bil Jankovics nekak finančni minister ponarejevalske akcije, ki se je razen tega bavil z drugimi posli, ki so prinašali denar; tako s špekulacijami, transakcijami itd. Smoter vsega tega delovanja je bil, preskrbeti družbi čim več denarja, da bi mogla z njim Haljo operirati. Jankovics je za razpečavanje ponarejenih frankov najemal mlade ljudi, ki jih je dobro plačeval. Ko so šli v inozemstvo, so dobili na roko po il»0 dolarjev, pa tudi več. Vsekakor je še vedno zelo tajinstvena oseba Schultzeja, ki ga policija Še vedno pridno išče. Sedaj se je dognalo, da je t;i Artur Scliultze ruski državljan in je bil svojčas. Leto kasneje je bil Že v pogajanjih novčanične tiskarne v Petrogradu. Ko so prišli na krmilo boljševiki, se ni mogel kot zagrizen monarhist sprijazniti z novimi razmerami. Pobegniti je moral v Nemčijo, po tudi tu mu razmere niso prijale. Zato se je obrnil na Madžarsko, ki je vedno nekaka dvoživka, ker ni ne monarhija ne republika, ampak takorekoč vsakega nekaj. Leta 1922. je prišel Scliultze v stike z raznimi magnati in drugimi politik. Leto kasneje je bil že v pogajanjih s s princem \Vindischgraetzom, ki se je pri njem informiral, ali in kako bi se dali ponarejati tuji bankovci, posebno francoski. To na) bi bilo maičevanje za trianonsko mirovno pogodbo. Preiskava je dognala, da je bil Scliultze opetovano na \Vindischgraetzovem gradu Sarospataku in v njegovi palači v Budimpešti. Kmalu sta se zedinila in mož je šel na delo, ki ga je v veliki meri tudi vodil, Scliultze je večkrat dobival iz Budimpešte velike zneske na pošti v Sarospataku, ki mu jih je nakazovala visoka politična osebnost v madžarski prestolnici. Vse kaže, da je tega moža tudi zaprisegel vojaški Škof Zadravecz. Za to stvar se posebno zanimajo Francozi, ker jim je zelo na tem, da posvetijo v to še precej lemuo zadevo. Nekateri pravijo, da je Scliultze v Budimpešti, seveda dobro skrit, v hotelu Metropolu, kjer se je prijavil pod napačnim imenom. Politične vesti MANJŠINSKO VPRAŠANJE V OSPREDJU Če kdo misli, da manjšinsko vprašanje ni aktualno, če ni merjen o potrebi, da se toliko bavimo z njim, ga morajo sedanji razburljivi |>ojavi med Italijani in Nemci poučiti, v kaki zmoti je. Ko je Wilson —- opozarja «Istarska Riječ» -—• svoječasno rekel, tla imajo tudi mali narodi pravico tlo življenja, do svojega svobodnega kulturnega, na-cijonalnega in političnega razvoja, so bili Nemci prvi, ki so se temu smejali, .ker so imeli v mejah svoje države nekoliko stotin tisočev Francozov, nekoliko milijonov Poljakov in nekoliko Dancev. Tedaj so govorili Nemci, da so ti odlomki narodov kakor njihovo blago, s katerim morejo barantati po svoji volji. Tako so govorili še pred desetimi leti v Berlinu in na Dunaju. Danes pa govorijo in pišejo drugače. Njihove np-vine razpravljajo dan za dnem o pravicah narodnih manjšin. V leni ire-nutku se posebno bavijo s položajem ovojih bratov v Poadižju ter pripovedujejo, kako se tem poslednjim kratijo vse pravice: kulturne in narodne. Med tem, ko eni oznanjajo mržnjo in bojkot proti Italiji, pa drugi, posebno odlični politiki, svarijo Italijane, naj pazijo, kaj delajo, ker vprašanje narodnih manjšin poslaja od dne do dne kočiji« » /ejše in bi moglo imeti nedogledne posledice. Poznani grof Bemstorff, ki vedno sanja o Zedinjenih evropskih državah, pravi, tla tlo zbližan ja narodov ne more priti, dokler se narodne manjšine ne bodo Čutile srečne in zadovoljne. Nemški politik dr. Kalil izjavlja, da Nemčija vstopi v Društvo narodov, da bo tam branila pravice nemških manjšin v drugih državah. Socijalni demokrat dr. Landsberg vprašuje Italijane, ali bodo imeli koristi od tega, če izgubijo simpatije Nemcev, do česar da pride, če bodo hoteli svoje nemške sodržavljane raznaroditi. Tako govorijo Nemci, odkar jih je pritisnila potreba. Mi pa se — naglasa «Istarska Riječ» — ponašamo, da so davno pred njimi iste misli o narodnih manjšinah naglašali na,ši voditelji, ki so pod tem načelom tudi vodili borbo proti nemškemu in avstrijskemu zatiranju. Na teni polju deluje danes jako uspešno poslanec dr. \Vilfan, ki sledi tem blagoslovljenim stopnjam naših nepozabnih prvakov. MANJ&INSKI ZAKON ZA NEMČIJO V velikem govoru nemškega ministra za vnanje stvari dr.ja Strese-man na, v katerem je odgovarjal na govor italijanskega ministra za vnanje stvari, se nahaja tudi naslednji odstavek, ki napoveduje poseben manjšinski zakon, s katerim bodo dovoljeno narodnim manjšinam, bivaj očim v Nemčiji, največje svoboščine! Kajti —• tako je naglašal Stresemann — ne morejo se zahtevati pravice za svoje manjšine, če bi jih odrekali manjšinam drugih narodov! •EDINOST* V Trstu, dne 12. februarja 1926. To izjavo ministra Nemčije naj si zapttejo v album tudi koroški Nemci, ki pod raznimi praznimi pretvezami odrekajo svojim slovenskim sodržavljanom vsako pravico v političnem, narodnem in kulturnem pogledu, zlasti pa jezikovne pravice na polju šolstva, celo tudi osnovnega, ki pa istočasno zahtevajo v Jugoslaviji vse možne pravice in svobode. Naj si le zapomnijo: pravičen bodi sam, če hočeš, da bodo drugi tebi pravični! DNEVNE VESTI Skrivnostni otok . V zrakoplovu so ušli v viharni noči iz sovražnega tabora, a nevihta jih je zanesla na neobijuden otok sredi neizmernega vremena. Mnogo let žive tam in z napetostjo sledimo raznim čudovitim in bornim dogodkom. Zares pravi skrivnostni otok! Kdor je že kdaj črtal z veseljem Robinzona, bo našel v «Skrivnostnem otoka* fie veliko več zabave, zakaj povest je pisana resno in za odrastle, vseskozi pa je zanimiva. Z ljubeznijo zasledujemo usodo petih poročencev, ki si ustvarjajo na otoku novo domačijo. Že po prvih straneh se bodo bralci prepričali, da je povest izredno zanimiva. Juiesa Verne j« roman « Skrivnostni otoku bo začel izhajati v nedeljo kot podlistek « Edinosti*. »prsšflRje vipavskega (n kraiKesa vodovoda (Nadaljevanje.) Seja na goriški podprefekturi dne 7. februarja 1928. Kdor se je še dosedaj bavil na Goriškem r, vprašanjem obnovitve obeli vodovodov, ta ni žel sedaj po vojni nikakih priznanj, tudi ga ni nihče v njegovem prizadevanju vzpodbujal. Kratkovidna Zaslepljenost je ne le gotove lokalne politične kroge, ampak celo nekatere bivše predstavnike državne oblasti v Gorici in drugod prignala do tega. da so dotične osebe, ki so si prizadevale za ugodno in čim prejšnjo rešitev kraškega in vipavskega vodovodnega vprašanja, nazivali «avstrijakante» in jim metali polena pod noge. To pa vse radi tegu, ker so citirali oni avstrijski odlok, na podlagi katerega je vojaška uprava odstopila vodovoda civilni upravi oziroma goriški deželi. Sedaj pa, ko se je zavzel za rešitev kraškeg« vodovodnega vprašanja vidrmski prefekt in pa vojaška uprava, se zdi naravnost smešno, kako so se mogli dobiti celo bivši državni zastopniki, ki soj radi goie forme, radi golega navajanja nekega bivšega avstrijskega odloka, pozabili j na pravi cilj — pomagati 35 tisočem državljanov, in le trobili navadno nizkotno j polemično neosnovano sumničenje. I>e skrajno nepoznavanje razmer in precejšnja omejenost sta mogli privesti dotično skupino ljudi tako daleč. Pozivu videinskega prefekta se je odzvalo okoli 70 naših županov, podžupanov in vplivnih mož. Manjkalo je le nekoliko zastopnikov iz oddaljenejših krajev Krasa. Izvajanjem videmskega prefekta, ki je vodil sejo. je bilo prav lahko slediti, ker je v jasnih in ne/.avitih besedah pojasnil pred zgodovin o sedanjega stanja obeh vodovodov, njuno važnost za prebivalstvo in državo. S tem, da je povdari! zasluge goriškega od del j enega tehničnega urada, katerega vodi inž. Dreossi. je vsaj nekoliko poplačal parletno prizadevanje dotičnega urada pravilno rešitev vprašanja zadevajočega oba vodovoda, obenem pa tudi pripisal samo goriškemu uradu zasluge za dosedanjo izdelavo načrtov in preprečen je še večjega opustošenja vodovodnih naprav. Na tak način je prav umestno izključil vsako možnost lastiti si tujih zaslug od strani videmskih tehničnih uradov. Vsi naši prisotni možje so pri tem ponovnem povdarjanju čutili, kako so videmski uradi pokazali nerazumevanje za ožje goriške probleme in kako izvira Goriški neprestana škoda iz rojene sedanje podrejene vloge, ker so ji začasno odvzeli deželne urade. Prefekt je pred'aga 1 nadalje ustanovitev posebnega konsorcija. katerega naj bi tvorili: država, videmska in tržaška pokrajina ter prizadete občine. Da pa ho mogel snujoči se konsorcij preiti k realizaciji svojega namena, je potreba, da se razčisti vprašanje lastnine do sedanjih vodovodnih naprav. Obe deželni komisiji naj se v eni izmed ovojih prihodnjih sej izrečeta: 1) o svojem pristopu v konsorcij za obnovitev obeh vodovodov; 2) o odstopit vi svojih lastninskih pravic do vodovodnih naprav konsorciju. jšele na ta način hi imel konsorcij pred sabo izčiščeno pot in bi se mogel pravilno ustanoviti in poskrbeti za sredstva potrebna /.a napravo i?i izpopolnitev vodovodov. Ker je že goriški oddeljeni tehnični urad deloma izdelal načrte, naj se ta pooblasti,| da poskrbi za njihovo popolno izdelavo in za izgotovitev natančnega stroškovnika, tako da bo mogoče konsorciju vedeti za natančno visokost stroškov ter tozadevno! iskati sredstev. Tehnični urad bo izvršil j svoje delo tekom i ali 5 mesecev, nakar ne bo zopet sklicala seja in definitivnoj ustanovil konsorcij. Izgledi na kritje stroškov, okoli 8 mili-: jonov lir, bi bili sledeči: 1; Znaten prispevek države, ker je ona( sama, kot se je izjavil i prefekt i vojaški zastopnik ^general Romei, zainteresirana, da se vodovoda izpopolnita. Predidoči slučaj tolminskega vodovoda, kjer vojaška oblast že prispeva v znatni meri k njegovi zgraditvi, daje precejšnje zagotovilo i do znatnega prispevanja države k izpopolnitvi vipavskega in kraškega vodovoda; 2 Morebitno posojilo od «Cassa dei prest it i». Prispevki članov konsorcija. Poslanec Besednjak se je na ta izvajanja videinskega prefekta zavzel za to, da se ta čas. dokler se ne konsorcij ustanovi in prične s popravili, poskrbi na kak način, da se vodovoda ohranita vsaj v sedanjem stanju ter da se prepreči njuno nadaljno razpadanje. Izrazal je nadalje željo, da bi se težko obremenjenih občin ne obtežilo s preveč občutnimi prispevki za vzdrževanje in izpopolnitev vodovodov. Ob tej priliki naj bi se tudi izdelal celokupen načrt za vodovodne naprave in potrebe novih pokrajin. Ker se bo odvzelo hubeljskim vrelcem okoli 00 litrov vode na sekundo in ker dosedanji lastniki Hublja niso še bili odgko-dovani za odvzeto vodo, je izrazil g. župan Kovač iz Ajdovščine v imenu tudi drugih lastnikov željo, da bi se že končno zadeva obeh vodovodov uredila, tako da bodo že enkrat odškodovani in da bodo vedeli na kolik del preostale vode morejo še računati za izrabo vodne energije. Ker imajo oseška, šturijska in kamenjaka občina že dovolj vode v lastnih vodovdih, so naravno župani teh občin prosili, da bi njihove občine ne tvorile novega konsorcija in bile na tak način obremenjene. Vsi drugi navzočni gg. s tržaškim prefektom skupaj, so več ali manj pritrjevali izvajanjem videmskega prefekta. Koncem razgovarjanja je bil odobren soglasno sledeči dnevni red: Upravna bitja, zbrana dne 7. februtrje <192fj v eni izmed dvoran kr. podprefekture v Gorici v svrho rešitve vprašanja kraškega In vipavskega vdflovoda. soglasno sklepajo: 1) da se ustanovi prostovoljen konsorcij za čim nujnejšo in popolno obnovitev bivših vojaških vodovdov na Krasu, označenih v toeadevni risbi in ki se tičejo tržaške in videmske pokrajine; 2) da se pozoveta obe pokrajini, da dosežeta pri tozadevnih kr. komisijah pristop h konsorciju ter da s pristopom doprine-seta kot prvi prispevek brezplačen odstop lastnine do obstoječih vodovodnih naprav; 3) da se počaka, da deželni tehnični urad v Gorici izpopolni natančni načrt del, ki se imajo izvršiti, tako da se bo moglo razpravljati obravnavali o sredstvih in o razdelitvi med posamezna zainteresirana pravna bitja. Zastopniki obeh pokrajin se obvezujejo, da bodo predlagali tozadevnim komisijam pristop k ustanavljajočemu se konsorciju in brezplačno odstopitev lastninske pravice konsorciju. Teisj za tajnika Kakor lansko leto, tako se otvori tudi letos na kr. trgovski soli (R. Istituto Scuola, Piazza Rotta) v Gorici tečaj za občinske tajnike. Vodstvo se je poverilo priznanemu strokovnjaku g. Perni. Tečaj bo trajal od marca do konca avgusta. Poučevalo se bo ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne. Vsega skupaj bo 150 učnih ur. Prošnje treba vložiti do 25. t. m. in sicer naj se iste spišejo na kol kovni poli za 2 liri ter naslovijo na ravnateljstvo prej ome-! njenega zavoda. Prošnjam se prilože: j rojstni list, zrelostno spričevalo kake višje srednje šole in potrdilo o vplačani šolnini. Pri vpi^u treba plačati 50 lir vpisnine in prvo polovico učnine L 160, t. j. 80 L; drugI obrok se plača pozneje. Pojasnila se dobe ustno in pismeno pri lavnateljstvu na ti-gii Rotta. ] Ne moremo dovolj priporočati našim ljudem obiskovanje tega tečaja, posebno ker so med nami redki, ki bi temeljito poznali upravne zakone Italije. Tečaj je prikrojen na tak način, da ga lahko s koristjo obiskujejo tudi župani in občinski odborniki ter sploh vsakdo, ki se zanima za upravne posle. Posebno pa pri}>oročamo ta tečaj našim absolviranim srednješolcem in pa tudi onim visoko^olcem, ki so vpisani na juridični fakulteti kake italijanske . visoke šole. Naši sodeželani so že lani , sprevideli veliko korist teli tečajev in v obilni meri posečali lanski tečaj. I V premnogih slučajih bi marsikate-1 remu kraju in pa marsikateremu našemu človeku temeljilo znanje upravnih zakonov obilo koristilo. Društven« vesti — Pevsko društvo «Ilirija» priredi na pust no nedeljo, 14. t. in. veliko pustno za-j bavo v dvorani D.K.D. pri .Sv..Jakobu. Zabavo bo vodil g. A. Pertot. Začetek ob 21. uri, konec ob 3. uri zjutraj. — Na obilno 1 udeležbo vabi — Odbor, j — «Ve!eja» na Opčinak. Dramatični od-' sek M. d. «Prosvete» - Opčine priredi v ne-I deljo M. t. m. ob 18.30 Novačanovo dramo v treh dejanjih «Veleja». Igra je vzbudila! j povsod, kjer je že bila uprizorjena, živoj I zanimanje in žela v kritiki obilo pohvale. I V lepem jeziku nam predočava Novačan j I vso težo socijalnih zadev, ki i»ooslreue po1 J neizobrazbi ljudi in neprimernem uživanju , alkohola, uniči eksistence in duše. Igralci M. d. «Prosvete» stopajo izurjeni v dobri šoli. tokrat dobro pripravljeni, na oder. Cel ansambl si je pridobil potrebno umetniško naobrazbo in nam bo vsled tega podal umetniško izdelano «*Velejo*>. Z «Velejo»-otvarja dramatični odsek letošnjo sezono v dobri veri, da bo znalo občinstvo v pravilni meri ceniti njega trud in požrtvovanje. Naslovne vloge so v rokah gg.čen: Sončeve, Sosičeve, Villselma, Guština, Sosiča. Istotako je primerno preskrbljeno z dobrimi stranskimi vlogami. Režijo vodi Rado Fač. — C. Iz triaSkega iMJcnia Mftevnje vsnuesi dekleta Z revolverjem proti nezvestem« ljubimem. Pred približno letom dni se je 21-Ietna Jole Del Maschio, stanujoča v ul. Solitario št. 2, po nesrečnem naključju seznanila s Teodorom Lo Farco, 2t5-letnim brivcem iz južne Italije, stanujočim na trgu Scuole Israelitiche v starem mestu. Zgovorni br.i-vec se je znal prikupiti deklici in s sladkimi, navdušenimi besedami je kmalu vkresal v njenem srcu iskrico prisrčnega prijateljstva, ki se je sčasoma razvila v plamen ljubezni. Lo Falco in De Maschio-va sta si prisegla tradicijonalno večno zvestobo in bila sta srečna. Toda tudi v ljubezni, kakor v vsaki drugi .stvari v živ-j ljenju, je sreča opoteča. Po solncu je pri-1 Šel dež. Nekega dne je De Maschiova, ki se je bila že popolnoma mhrffi mamljivim otoljubam dragega, začutila, da bo postala mati. Skoro istočasno pa je zapazila na sebi znake neke grde bolezni. Ta ugotovitev je mahoma uničila vse njene lepe nade, ki jih je gojila v svoji ljubezni do Lo Falca. Kljub bridkemu razočaranju pa je vendar upala, da bo mladenič držal nekdanje obljube in jo poročil. Toda tudi v tem se je varala. Odkar mu je dekle odkrilo posledice njunega razmerja, je mladenič postajal napram nji od dne do dne hladnejši in le težko je prikrival, da bi se najrajše odkrižal Del Masebiove. Njegovo zadržanje je seveda povzročilo, da so postali odnošaji med njim in deklico zelo napeti, še posgfcno, ker je Del Maschiova zvedela, da nezvesti ljubimec dvori neki poročeni ženski. Zato je deklica sklenila, da se maščuje. Ker je vedela kod se Lo Falco vrača domov z dela, ga je okoli 19. ure počakala na vogalu ulice Carducci in Chiozza: v ročni torbici je prinesla s seboj majhen revolver. Ni dolgo čakala. Ko je prišel Lo Falco mimo, ga je ustavila, rekoč, da mu hoče povedati nekaj važnega. — Kmalu se je med njima vnel zelo živahen pogovor, tekom katerega je deklica hotela na vsak način izvedeti od mladeniča, kaj pravzaprav namerava z njo. Toda ker se je Lo Falco izogiba) odločilnemu odgovoru, mu je deklica začela ostro očitati njegovo grdo nezvestobo. V svoji razdraženosti je med drugim tudi omenila, da je včeraj na sodniji pričala proti njemu v zadevi poročene žene, s katero je imel ljubezensko razmerje. Pri tem priznanju je Lo Falqo vzrojil proti Del Mascbiovi, češ, da je njeno ravnanje podlo. To je pa deklico š.e bolj razvnelo, rekoč, da se nau hoče še na drugačen način osvetiti za zlo, ki ga ji je prizadel. Nato je naglo izvlekla iz torbice revolver ter enkrat ustrelila proti mladeniču. Nato se je spustila v beg, dočim se je Lo Falco zgrudil ranjen v prsa. Toda s pomočjo mimoidočih ljudi, ki so takoj priskočili k njemu, se je kmalu zopat pobral ter se podal v spremstvu dveh mestnih stražnikov na rešilno postajo. Tam je zdravnik dognal,da rana ni nevarna, ker ni krogla prodjrta globoko in ni poškodovala nobenega važnega organa. Ker je pa krogla obtičala v životu, je bil mladenič (prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Del Masciiiova je bila pozneje aretirana in pridržana v zaporu. Pri zaslišanju na kvesturi je v glavnem povedala to, kar smo I prej omenili. Smrtnonevaren padec zidarja. Pri novi palači špedicijske firme «Adria-tica >, ki bo v kratkem dograjena na trgu Oberdan, se je včeraj zjutraj okoli -9. ure pripetila velika nesreča. Tam je bil z drugimi 'delavci tudi 27-letni podajač Ivan Križman, stanujoč v ul. Tesa št. 7; delal je na zidarskem odru v četrtem nadstropju. Ko je peljal pred seboj samokolnico malte, je iz še ne dobro znanih vzrokov izgubil ravnotežje in strmoglavil z višine kakih 20 metrov na dvorišče. Pri padcu s take višine bi se gotovo ubil na mestu, da ni padel ravno na kup peska, ki je zelo ublažil silo padca. Kljub temu pa je siromak zadobil smrtnonevarne poškodbe; med drugim si je tudi prebil črepinjo. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je podal nesrečnemu mladeniču prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno ; bolnišnico, kjer se revež sedaj bori s smrtjo. Iz tržaške pokrajine IZ DEVINA. V sredo ob 7.30 zj raj je tu preminula obče znana in vrla 5 So 24.85; Španija od 34?.— do 35i.— ; Švica od 477.— do 47».— ; Atene od 36.— do 37.—; Borilo od 568.— do 592.— ; Bakareit od 10.50 do 11. --Prmga od 73.25 do 73.75: Ogrska od l».0345 do 0.OJ6O; Dunaj »d —.347 do —.351; Zagreb od 43.55 do 43.35. Rensčijske obvesnice 69 —. VALUTE: 1 rst; 10. februarja. Avstrijske kron« oi 0.0345 do3fHi; dinarji od 43.U6 do 43.75; dolarji od 1*4 do 24.S0; novci po 20 frankov od 94.— do '.*7 — funt iterling od l iO 25 do 1^.60. P^siam&l SVARILO Podpirana Josipisa Gruden, stanujoča v Nabrežinž št. 285, svari javno vsakogar, da ne stopi v kakršnokoli zvezo z njenim soprogom Tomažem Gruden pok. šteiana, posestnikom v Nabrežini, proti kateremu je bil uložen na kompetentni preturi predlog za postopanje v svrho progla-sitve umobolnim. <258, Nabrežina, 11. februarja 1926. __Josipina Gruden. 1 Za Sanke pod tem naslovom odgovarja ur«4> ■Utro 1* toliko kolikcT mu zakon veleva. Poljedelski stroji najboljših tovarn: (^57) Plugi vsake Številke, brane, sejalni stroji, mlatilni stroji, sita, slamorez-nice, škropilnice, žveplalniki itd. itd. Tehtnice decimalke in za dom. Ing. R1GHI & VIDOViCH Trst, Via Sanitč 8 (Vogal Porporella) popolnoma v dobrih odnošajih s postavo o zasebni lastnini. — Občni zbor našega bralnega društva «Lipa» se bo vr§il v nedeljo dne 14. t. m, 0 b!6. tiri. DAROVI N. N. daruje L 30 za lonjersko podruŽ.nh>o gol. društva. Srčna hvala! "MALI OGLASI BRIVSKI pomočnik, slajši, dobi mesto v Voloskem. N. Kamemric'*. 177 V ROJANU se proda približno 600 klf. deloma gozdnatega zemljišča. Naslov pove upravništvo. 171 GOSTILNA Santnn v Dolini št. K5 se proda. Pojasnila se dobijo istotam. TRGOVINA V AJDOVŠČINI so odda takol v najem. Oprema in stanovanje. Najpro-metirejši del v Ajdovščini. Pojasnila dajo Jeras Lucija v Ajgovščini. 101 'DRUŽABNIK ALI KUPEC. Sijajna prilika se nudi kupcu ali družabniku, ki bi udeležij z večjim kapitalom pii trgovskem ponjetju na deb^io na debelo v koloni jc.lni in fcitni stroki ki doseže do V?00 vagonov prometa. Družabniku z cjtebniui sodelovanjem je na razpolago lepo stanovanje, kupcu pa celo podjetje. Ponudbe z navedbo kapitala na upravništvo pod «.Štajerski družabnik.« 170 SOBO, solnčno, zračilo, v Hojanu, na Greti - Scalisanti ali &korklji, išče uradnik. Ponudbe pod «.Sobu» na upravništvo. 17? BABICA, av^oriziraua sprf jem* noseče. Govo ri slovenske Slavec, via Giulia 29. 6* Malkeradfte obleke posojuje 159 L. VALCINI Via Ireneo detla Croce 10 (kiia itca fcuttt) Ob priliki plesni prireditev odprto celo ik>č. plačuje ALOJZIJ M, mm GMdl z prvo nadstreale Pazite na naslov! Pazite na naslovi --ž b Zobozdravnik Med. 0. ii s. MM specijalist za ustne in zobne b&iezni pertekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via H. R. Imbrian! 16,1. (wij Tla S. Glavaša;} u od 9-12 in od 3-7 [ Uste—~ —: ^EtS P'lc-RONE I | po L. 2.10 komad 1 Zlato, iiriljaote, piafis. ZO-krsaske m komade g P kupuje in plačuje po najvišjih cenah | Albert Povh — urarna 0 Trsti Vr(2 Malini 45 lUMMttia^MMBraaa&aasia^^ mtmnm Porabite priliko!!! tro H IBhB K^ [gjsa . ntt.tt.iaH ■■TOH M ■ ■ vitt.Em.im 16 BJI ■■ ■ ■ ■ 16