Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 5. septembra 1951 Štev. 36, — Leto IV. GLASILO OSVOBODILNE F R O NJE O K R A JA TRS O VIJE OB ŠTIRISTOLETNICI SLOVENSKE KNJIGE Vsak dan beremo knjige tn si iz njih nabiramo znanje, ki se je v stoletjih kopičilo za ukaželjno človeštvo. Redkokdaj se pa ob knjigah, ki jih beremo v našem jeziku, vprašamo, kdo je napisal prvo slovensko knjigo. Ko so v 16. stoletju Evropo pretresali kmečki upori in grozili okorelemu fevdalnemu sistemu, da ga stro, se je med Slovenci pojavila drobna knjižica. Ni imela ne avtorjevega imena ne letnice. To je bila knjižica nabožne vsebine, ki jo je leta 1551 napisal za Slovence Primož Trubar. Takrat je bilo slovensko ljudstvo v težkem položaju ne le kulturno, temveč tudi družbeno in politično. Tlačanilo in hlapčevalo je posvetni in cerkveni fevdalni gospodi. Branilo se je proti turškim krvolokom in jim plačevalo davek v krvi in blagu. Slovenci so pripadali tujemu političnemu, družbenemu in kulturnemu gospostvu in bili razkosani na razne dežele. Tako je ginila zavest o slovenski skupnosti, ki je morda še živela iz svobodne preteklosti. Nič ni čudnega, če se je krepila nemščina. Slovenščina je bila samo jezik izkoriščanega ljudstva. Celo redki slovenski izobraženci niso čutili do rodnega jezika nobenih dolžnosti. Katoliška cerkev je bila od vseh ustanov še najbolj poklicana, da bi dvignila slovenščino v knjižni jezik. Tega ni storila. Raje je držala tlačane v nevednosti in kulturni temi. Da ni nastopila tedaj reformacija, bi nazor, da slovenski jezik ni poraben za knjige, lahko trajal še stoletja. Reformator in pisatelj drobne knjižice katekizma je želel, da se tudi pri-prosto slovensko ljudstvo, živeče v temi neznanja, izobrazi. Zato je pridružil prvencu še: abecednik. Nauk, ki ga je razlagal Trubar v svojih knjigah, je zahteval, naj vsak človek samo bere sveto Pismo. Tudi preprosti ljudje se morajo naučiti brati. V predgovoru k Abecedniku opozarja: »Obtu jest, kir sem tudi k aniniu starimu vom Slovencom naprej , postavljen, sem te vekše štuke naše pra-1 Ve vere v le-te bukvice prepisal inu v I tih sem hotel pokazati an legak, kratek 1 pot, kaku se ima an vsaketeri skoraj J brati navučiti. Vi šulmaštri pak inu vi vsi, kir znate poprej brati, zamerkajte Inu druge vučite.. .« , Slovensko ljudstvo se je Trubarjevega nauka rado oklenilo, ker je upalo, da ho z verskimi nauki, ki so zahtevali svobodo, dobilo tudi stare pravice — staro Pravdo. A ni bilo tako. Protestantizma so se oprijeli tudi fevdalci iz pohlepa po cerkvenih posestvih in začeli podpirati novo gibanje. Ljudstvo pa se je začelo 2a novo vero ohlajati. Toda drzni korak v kulturni napredek je bil storjen: pro-^estansko versko gibanje je bilo kratko, a dovolj dolgo, da je ustvarilo temelj slo-venski kulturi in slovstveni tradiciji. Ta drzni korak je storil Dolenjec Primož Trubar z Rašice. V knjižni jezik dvignil raščičansko narečje, ker je ‘ega doma govoril in bil tudi prepričan, ^a ga bodo razumeli rojaki po Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Nje-govo narečje mu ni narekovalo lepih, vi-Sokodonečih besed. Izražal se je preprogo kot ljudstvo. Knjiga ni nastala zgolj iz verske vneme, marveč tudi iz sočutja d° ubogega zapuščenega ljudstva in iz ljubezni do domovine. Trubarjevima pr-^encima so se pridružile nove knjige. Pojavili so se njegovi sodelavci Dalmatin, Krelj. Bohorič, ki so zboljševalj Trubarjev jezik. Na kmetih so protestantski Učitelji ustanavljali slovenske šole. Od-PHi so prvo tiskarno in celo knjižnico. Nenadoma je razgibano knjižno življenje zavrta surova sila — protireformacija. Zažigala je knjige, izganjala iz domovine pisatelje in učitelje. Vendar m mogla povsem zatreti kulturnih pri-?“hitev reformacije. Protireformatorji I^Ui so se dolgo hranili s sadovi, ki so (V dali kulturni delavci 16. stoletja. jJmnilj so slovensko knjigo do 1fi. stol., so naši prosvetitelji izrabili dedišči-v ’ da poneso napredne ideje med slo-y 1sk° ljudstvo. Naš prvi slovenski pesnik 2, n,in Vodnik je s svojo nadarjenostjo okrožil poskočno pesem v prijetni do-SvaCl govorici. Ni se še spočil Vodnik po delovnem življenju, ko je sloven-’udstvo dalo revolucionarnega Franji''* Prešerna. Trubarjevo dolenjščino je , eseren obogatil s klenimi gorenjskimi Pes v takem jeziku je veliki *rel *zra7->l svoja najgloblja čustva in kletn revo*ucionarnost. Tudi v sveta za-dar j Se je dvignila njegova pesem, kale mislil na svoj zaničevani rod: sovražnike 'z oblakov rodu naj naš’ga trešči grom ...« p* Prežernnm se je v slovstvu poja-Ptu i_ra1n Levstik. ki se je protj nemške-djjl Kulturnemu nasilju upiral in postaven *Uli’,nie in Poli,išne zahteve za Slo- pesnikov, kritikov in tudi političnih de-doSeV', Sv°ie najjasnejše spoznanje pa je ven«f' kon,'a IR. stoletja so želje slo-sKega naroda živele v delih H« v umetniško oblikovani” besedi Ijen Lankar: »Narod, enkrat blagnslov-na ’ devetkrat obsojen . Komaj sj stopil •he,i'et' ' ^ narod sužnjev, suženj tCi“V f 1,1 p# sužen’! ktt *i .jr nauk I lla, palica ti ga je vtepla. Včasih si zajokal, včasih si omahnil, ves truden, časih si pa tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klatter globoko; zato je ta zemlja rodila... d* Močan si, o slovenski narod. Tisoč in pet sto let krvaviš, izkrvavel ni sik Slovenski narod je imel pravico do življenja, hotel je živeti, zato ni izkrvavel. Leta 1941 se je uprl notranjim in zunanjim sovražnikom. V tem boju ga je spremljal veliki pesnik Oton Župančič z besedami: »Le vkup, le vkup z menoj, staro pravko v mrak tulimo, da se pretulimo skozi to zimo.c Leta 1945 pa je z živo, veselo pesmijo pozdravil osvoboditelje, ker smo: ».. našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave.« Skozi štiri sto let se je prebijala slovenska beseda, se bogatila pod peresi naših pesnikov in pisateljev, se čistiia in krepila pod udarci kritikov. Danes nam poje ubrano v svobodni domovini in nam ponuja v lepem knjižnem jeziku vse kulturne pridobitve naprednega človeštva. Pred okrajno partijsko konferenco Dobro uspele partijske konference v Trbovljah in Hrastniku Kot priprava za okrajno partijsko konferenco v Trbovljah so bile pretekli teden mestne partijske konference v Trbovljah in Hrastniku. Medtem ko konferenca v okviru rudniškega komiteja ni bila na želeni višini, sta mestni konferenci v Trbovljah in Hrastniku dobro uspeli. Konferenca članov Partije mesta Trbovlje, ki se je vršila v Domu kulture v petek, 31. avgusta, je pokazala pozitivno stran v tem, da so navzoči delegati osnovnih partijskih organizacij znali pra vilno oceniti delo mestnega komiteja ter navedli tudi napake, ki so se delale. Diskusija je bila bogata ter je rodila uspešne zaključke in sklepe. Najvažnejši sklep konference je bil, da se posveti nenehna pažnja dvigu ideološke izobrazbe članov Partije, sodelovanju z ljudsko oblastjo in skrbi za ljudi. Odločno borbo bodo vodile OPO proti vsem poskusom misticizma, ki ga seje kler s svojo duhovščino med našo mladino. Več pomoči bo Partija nudila komunalni dejavnosti mesta Trbovlje, pravilno in pravočasno bo tolmačila vse ukrepe naših oblastvenih organov. Partija mesta Trbovlje bo pomagala mestnemu ljudskemu odboru, da uresniči svoj sklep, t. j. da do konca leta 1952 dogradi nedovršene stavbe v Trbovljah, in sicer trgovski dom, sindikalni dom, zadružni dom v Kleku, fizkulturni dom in stadion v Trbovljah. V počastitev 10-letnice JA bodo vse OPO tekmovale v pospešenem tempu v vseh področjih javnega delovanja. Konferenca je nadalje ostro obsodila delovanje protiljudske duhovščine, kakor so to pokazali žalostni dogodki na Ptujskem polju in na Ptujski gori. V novi mestni komite je izvoljenih 13 članov, med njimi kot sekretar tov. Jože Piki. V Hrastniku je prisostvoval konferenci minister dr. Jože Potrč Dobro je uspela tudi konferenca članov Partije v Hrastniku, katere se je udeležil tudi minister tov. dr. Jože Potrč, član CK KPS, ter tov. Janez Jesenšek, organizacijski sekretar OK KPS Trbovlje. Po političnem referatu je sledilo organizacijsko poročilo, ki je navajalo delo članov OPO. Najboljše so delale OPO v steklarni — nameščenska, OPO v brusil-nici, KLO, Krajevna III, kemična tovarna, prosvetna, rudniška in OPO Pra-pretno. Vse premajhno pomoč so OPO nudile frontnim organizacijam, prav tako je bila pomanjkljiva pomoč mladini. Lepe uspehe pa je dosegla AFZ. V diskusiji je govoril najprej minister Jože Potrč, ki je prikazal politično situacijo v svetu in doma. Delegati so diskutirali o Ljudski tehniki, o kulturno-prosvetnem delu, o slabem delu Zveze borcev ter o ideološkem dvigu članstva Partije in ostalih frontovcev v Hrastniku. Po izvolitvi novega vodstva so sprejeli program za nadaljnje delo, v katerem so naslednje značilnosti: potrebno je zak-tivizirati nedelavno članstvo, dvigati je ideološko vzgojno delo, vršiti borbo za vsakodnevno izpolnjevanje planskih nalog, posvetiti več pozornosti mladini ter ostalim množičnim organizacijam, dvigniti je študij ter naročnike za naš dnevni in lokalni tisk. Tudi v Zagorju je konferenca dobro uspela V nedeljo. 2. septembra so imeli v Zagorju redno letno mestno partijsko konferenco, na kateri so si delegati osnovnih partijskih organizacij izvolili nov mestni komite. Na konferenci je bil Škof Držečnik v Hrastniku ni priljubljen Pretekli teden so v Hrastniku po delovnih kolektivih in na množičnih sestankih OF obravnavali nove gospodarske ukrepe, delo ljudskega odbora ter bodoče naloge, razpravljali pa tudi o političnih dogodkih po svetu in doma. Na vseh sestankih je prišla do izraza volja ljudstva, da se z vsemi protiljudskimi elementi pri nas pomede in jim onemogoči sovražno delovanje. Množični sestanek članov OF, ki je bil v petek, 31. avgusta v zgornjem delu Hrastnika, je bil velika manifestacija članstva Osvobodilne fronte, ki pravilno gleda na današnje gospodarske ukrepe. Po referatu, ki ga je imel član mestnega odbora OF tov. Anton Klemen, so člani Osvobodilne fronte v široki diskusiji potrdili pravilnost novih gospodarskih korakov, ob zakl jučku so pa vsi enoglasno zahtevali, da protil judskih duhovnikov, kot sta to škof Držečnik iz Maribora in škof Vovk iz Ljubljane, nočejo v Hrastnik, ker zaradi svojega protiljudskega delovanja ne zaslužita, da stopita na revolucionarna tla hrastniške doline. Sestanek je hotela razbiti skupina nasprotujočih ljudi. Vendar kljub njihovim razdiralnim poskusom se je zborovanje spremenilo v veliko manifestacijo, kjer je bila sprejeta z velikim navdušenjem re- solucija, v kateri člani Osvobodilne fronte v Hrastniku obsojajo protiljudsko delovanje škofa Držečnika in škofa Vovka ter njune poskuse miniranja ljudske obla sti, kar se je zgodilo pri birmi v ptujskem okraju, ko so na najnesramnejši način onečastili našo jugoslovansko trobojnico, za katero je dalo življenje en milijon 700.000 naših najboljših sinov in hčera. Dogodke na Ptujski gori so vsi navzoči ostro obsojali. Ker člani Osvobodilne fronte v Hrastniku ne žele povratka belogardizma, zaradi katerega je tekla slovenska kri, zato tudi ostro protestirajo, da bi podobni protiljudski elementi bir-movali njihove otroke. Zborovalci so poudarjali, da niso proti birmi, ker je veroizpoved po ustavi zajamčena, so pa proti temu, da bi ljudje iz bratovščine belogardističnih elementov, ki so nekoč blagoslavljali belogradistično orožje, danes blagoslavljali njihove otroke. Tudi ostali sestanki, ki so bili v spodnjem delu Hrastnika ter po kolektivih hrastniške doline, so bili prav dobro obiskani. Tudi na teh zborovanjih je prišla do izraza ista davdušenost in zahteva, da protiljudskih duhovnikov v Hrastnik ni treba. Na skrivaj — kakor tat — je prišel v Hrastnik škof Držečnik Resolucija, ki so jo sprejeli hrastni-ški frontovci, v kateri so prepovedali škofu Držečniku in Vovku prihod v Hrastnik, je bila izročena župniku v Hrastniku, gospodu Sovinšku, in ravno tako župniku na Dolu. gospodu Medvešku. Kljub temu pa so ti gospodje vendar poskusili priti v Hrastnik in kljub prepovedi opraviti birmo. V resoluciji in na sestankih je bilo točno poudarjeno, da člani OF niso proti birmi, marveč da so proti temu, ‘da pridejo v Hrastnik ljudje, kot sta to Držečnik in Vovk. To je pokazala tudi birma na Dolu, ki se je vršila nemoteno, v Hrastnik pa je prišla gospoda z Dola v popoldanskih urah z avtomobilom. Ko so Hrastničani zvedeli, da hočeta škof Držečnik in Vovk priti vseeno v Hrastnik, so se zbrali v velikem številu, da jima to preprečijo. Škof Držečnik je bil že prej po svojih vohunih obveščen, da bo moral bežati, če se prikaže v Hrastniku. Ustrašil se je revolucionarnega nastopa Hrastničanov ter je poslal naprej kot »izvidnico« nekaj svojih sobratov, med katerimi se je eden tudi izdal, da je škof Vovk. Gospod Držečnik pa se je poslužil zvijače, ki mu nikakor ne dela časti: preoblekel se je v civilno obleko in je čez hribe in doline, čez po- 1 ■ . I 1 __i i i.i :v.I tt i in tako izvršil birmo v večernih urah. V Hrastniku je bilo popoldne pravo bojno razpoloženje, kakor da bo vsak čas izbruhnila vojska. Tako so se kot plaz vsule množice, ko 60 slišale, da 6e bliža avto. Le prisotnosti organov ljudske oblasti in ostalih je zahvaliti, da ni prišlo do spopada, kajti ljudska volja je prišla do izraza: Hrastničani so dali vedeti gospodu, ki se je predstavil za škofa Vovka, da je treba sklepe članov OF spoštovati in da jih ne marajo v Hrastnik. Vsakdo drugi lahko pride. Avtomobil s šoferjem je v naglici oddirjal proti Dolu. za njim pa so žalostno odhajali škof Vovk in ostali. Hrastničani so pokazali, da je treba ljudsko voljo spoštovati in upoštevati. Zato so bili tudi tako razjarjeni, ko so zvedeli, da je tem gospodom ljudska volja deveta briga. Primer Hrastnika pa je le dokaz, da gospodje, ki imajo kosmato vest (kakor nam pričajo dogodki na Ptujskem polju in na Ptujski gori), v naših revirjih ne bodo želi več sadov, ker je ljudstvo sprevidelo, kam vodi pot te gospode. Belogardizma — te strahote in največje sramote v naši novejši zgodovini — ki se poraja spet v novi obliki, si ne želijo ne Hrastničani ne drugi pošteni Slovenci, ki ljubijo svojo domovino, ki naj se lja in koruzo kakor tat prišel v Hrastnik zgradi v »rečno socialistično državo. navzoč član CK KPS, tov. Janez Vipotnik in sekretar OK KPS Trbovlje tovariš Viktor Kovač. V obširnem in izčrpnem poročilu, ki ga je podal sekretar mestnega komiteja KPS Zagorje, tov. Franc Ludovika. so bila v glavnem nanizana vsa aktualna politična in gospodarska vprašanja, o katerih mora Partija razpravljati. Iz organizacijskega poročila je bilo razvidno, kako je zagorska Partija vršila svoje naloge, kakšne napake je delala in kako jih je odpravljala. V živahni diskusiji, ki se je razvila po referatih, so delegati dopolnili poročila s svojimi ugotovitvami in predlagali smernice za nadaljnje delo. Delegati so z zanimanjem poslušali govor sekretarja OK KPS Trbovlje, tov. Kovača, ki je analiziral delo zagorske Partije. Dostikrat se je delo funkcionarjev Partije in ostalih množičnih organizacijah izmaličilo v borbo za oblast. Na- Kaj je pokazala partijska konferenca na zahodnem obratu rudnika Trbovlje-Hrastnik Niti mesec dni nas ne loči več od okrajne partijske konference. Po vseh osnovnih partijskih organizacijah so v tem mesecu opravili volitve, pregledali so svoje delo ter izvolili nova vodstva in delegate za okrajno partijsko konferenco. . Največji obrat rudnika Trbovlje-Hrast-ljik, zahodni obrat v Trbovljah, je imel svoje volitve v petek, 24. avgusta, v sindikalni dvorani obrata. Dvorana je bila prav lepo opremljena ter je bila udeležba volitev polnoštevilna. Iz poročila sekretarja OPO zahodnega obrata ni bilo razvidno celotno delo in uspeh partijske organizacije, ker evidence sploh ni bilo, zaradi česar je tudi poročilo pomanjkljivo in nepopolno. Tako navaja poročilo o prostovoljnem delu, »da so naredili mnogo ur na gradnji Partijskega doma v Trbovljah, na cesti in še drugod«. Iz tega ni jasno videti delo članov Partije in ostalih pri prostovoljnih delih. Niti z besedico ni bilo nadalje omenjeno veliko prizadevanje celotnega kolektiva obrata v zaključni bitki za izpolnitev rudniškega plana za leto 1950, kjer ima OPO zahodnega obrata skupno s kolektivom obrata nedvomno zelo veliko zaslugo. Ravno tako se ni dosti govorilo o vzrokih nedoseganja planskih nalog rudnika v letošnjem letu. Zelo pomanjkljivo je poročilo tudi o ideološkem vzgajanju članstva. Sam potek konference je pokazal, da v vrstah članstva zahodnega obrata ni ustrezne sproščenosti, da se je premalo delalo s članstvom, kar je bilo vzrok, da so člani sicer prihajali na sestanke, toda le zaradi sestankov. Napaka je bila tudi, da so se delali sklepi, da pa ni nihče kontroliral, če in kako se ti sklepi izvršujejo. Kljub vsem tem napakam pa je kolektiv tega obrata vendar dosegal v proizvodnji lepe uspehe in tudi mladinska organizacija obrata zaznamuje lep napredek. V diskusiji so obravnavali novo državno finančno gospodarstvo, bodoče, delo partijske organizacije, prav tako je članstvo OPO zahodnega obrata obsodilo dogodke na Ptujski gori ter razdiralno delo klera v zadnjem času. Pozitiven uspeli konference je, da so napravili odločen sklep, da se napake dela v preteklem letu odpravij* in da začne novoizvoljeni biro z novim delom, tako da bo zahodni obrat rudnika tudi v prihodnje med najboljšimi glede partijskega in ostalega dela. Organizacijski sekretar CK KPS Trbovlje, tov. Jesenšek, je nakazal bodoče naloge, grajal pa tudi nepravilen odnos do članstva v posameznih primerih. Poudaril je, da je treba več kontrole in več medsebojne pomoči. Govoril je tudi o zadnjih ukrepih in odpustih delavcev na rudniku ter pojasnil, zakaj je do teh korakov prišlo. Navedel je, da je obstojalo na rudniku nesorazmerje med šte- Partijski dom — zadnja dela daljnja napaka v delu partijske organizacije je v nepravilni razdelitvi dela in s tem v zvezi preobremenitev nekaterih članov s funkcijami. Tovariš sekretar je predlagal, naj bi osnovne organizacije razčlenile svoje delo in nato na osnovi stvarne analize postavile plan za bodoče delo. Zaključno besedo je imel tov. Janez Vipotnik. Med drugim je poudaril pre-. majhno revolucionarnost članov osnovnih partijskih organizacij in grajal oportunizem, ki se pojavlja v njih. V partijski organizaciji naj bi bolj gojili obnavljanje tradicije slavne borbe, ki jo je Partija vodila od svoje ustanovitve do danes. Nedvomno bodo sklepi, ki jih je konferenca sprejela na podlagi referatov in diskusije, izboljšali delo v vseh področjih družbene dejavnosti v Zagorju. vilom delavcev v jami in zunanjimi obrati, v katerih je bilo preveč delovnih moči, kar je bilo v škodo vseh. Po volitvah v biro OPO zahodnega obrata in izvolitvi delegatov za mestno in okrajno partijsko konferenco so navzoči sprejeli sklepe, med katerimi je treba omeniti, da bodo člani Partije tesneje sodelovali s člani rudniškega delavskega sveta, da se bode dosledno ■ borili proti vsem razdiralcem naše enotnosti, vsak posameznik pa bo sodeloval v društvu in odseku, do katerega ima največje veselje, redno- bodo obiskovali sestanke, udeleževali se prostovoljnega dela na cesti ter uvedli strogo partijsko disciplino. Napovedali so končno tekmovanje vsem OPO okraja Trbovlje, kje bodo dosegli procentualno več naročnikov na lokalni list »Zasavski vestnik« in na list »Delavska enotnost«, v preteklem tednu kesons v znamenju obtožb Sodeč po vesteh zadnjih dni, ee »mirovna atmosfera* na Koreji nikakor ni izboljšala, temveč 6e je zaradi zadržanja kitajske in severnokorejske delegacije le še poslabšala. Zlasti Severnokorejci so po komaj končani preiskavi prvotnih ob-dolžitev o kršitvi nevtralnosti po četah Združenih narodov, ki so se izkazale kot popolnoma neutemeljene, začeli z novimi očitki in protesti zaradi dozdevne kršitve nevtralnosti. Izgleda, da imajo generali OZN sedaj posla edinole s preiskavami o teh dozdevnih kršitvah, in komaj je končana ena preiskava, že nasprotnik servira nov incident, ki so ga seveda zakravile čete OZN; protestom o kršitvah nevtralnosti pa se pridružujejo še obtožbe, ki jih podpira tudi pekinški radio, češ da bi ZDA hotele razbiti pregovore v Kesongu in Severokorejce in Kitajce prisiliti, da bi prevzeli odgovornost za ustavitev razgovorov, omogočili nadaljevanje korejske vojne in krepitev japonske vojaške 6ile. Na drugi strani so čujejo tudi vesti, da Kitajci ne odobravajo severnokorejsko taktiko s stalnim povzročanjem incidentov in kriz v pogajanjih. Sodi 6e, da bodo Kitajci zaradi prestiža svoje vojske skušali le najti izhod za obnovitev pogajanj. Za vsem tem pa visi kot povsod na mednarodnih pozomicah senca svojstvene in »mirovne« akcije: Koreja je Moskvi gotovo dragocen adut za konferenco v San Franciscu, ki ga bo uporabila za razna izsiljevanja. Vojna poročila pravijo, da se borbe nadaljujejo v manjšem obsegu kar naprej ter so sile OZN zasedle nekaj novega ozemlja sevemovzhodno od Jang-uja in jugovzhodno od Kumhva. Akcija vojnega letalstva je v polnem teku in letala zlasti uničujejo severnokorejska prevozna sredstva, ki so jih pri enem zadnjih napadov razbili 730, poškodovali pa 1600. Prav tako so bila bombardirana zbirališča sovražnih čet in važna vojaška oporišča. Anglija v petrolejskem sporu nepopustljiva Po odhodu angleškega ministra Sto-kesa iz Teherana je odpotoval tudi Trumanov posebni odposlanec Harriman. ki je po izgledu skušal še v zadnjem trenutku posredovati za ohranitev pogajanj v anglo-perzijskem petrolejskem sporu. V Londonu je kabinet razpravljal v navzočnosti Harrimana položaj v zvezi z anglo-perzijskim sporom. Izgleda, da je odposlanec Trumana svetoval angleški vladi, naj ne opusti priložnosti za obnovitev pogajanj s Perzijo. Britanska vlada pa se je postavila na stališče, da tako dolgo ne bo storila ničesar za razplet 6pora, dokler perzijska vlada ne bo dala prve pobude. Po vesteh iz Teherana je zaradi nastalega položaja videti v perzijskem kabinetu spor zaradi stališča predsednika vlade Mosadika, češ da je parlament dal Mosadiku zaupnico zato. da vodi pogajanja, ne pa da jih ustavi. Pri tem se upošteva tudi težak gospodarski položaj Perzije, ki bo spričo nepopustljivosti morala začeti varčevati in sploh ne bo mogla voditi sama ogromnega petrolejskega podjetja, ker ji manjka strokovnjakov in kapitala. Po zadnjih vesteh je prevzel vlogo posredovalca v 6poru ameriški veleposlanik v Teheranu Grady. Njegovi razgovori menda niso imeli nobenega uspeha, kajti po njegovi izjavi niti Mosadik niti perzijski šah nista dala pozitivnih predlogov. Ameriška vlada da pa se pri sedanjem stanju spora ne bo 6ama preveč trudila, da ga reši. Vsekakor je gospodarska korist Velike Britanije s tem sporom močno omajana in gre tudi za njen politični prestiž ne le v Perziji, temveč na Vzhodu sploh. Sodeč po vseh znamenjih teh mednarodnih zapletljajev na Bližnjem in Srednjem vzhodu, zavzemajo britansko mesto ZDA, za sedaj morda še v vlogi zaščitnika in posredovalca britanskih interesov v okviru skupnih anglo-ame-riških gospodarskih in strateških ciljev, pozneje pa vsekakor v izključni penetraciji ameriškega vpliva. V ozadju pa tudi tukaj meša svoje politične imperialistične karte Sovjetska zveza, ki bo skušala uveljaviti svoje težnje na vseh teh področjih, v kolikor si Angloamerikanci ne bodo utrdili svojih pozicij. Artukovič aretiran Na zahtevo jugoslovanskega generalnega konzula v San Franciscu so v Los Angelesu aretirali znanega vojnega zločinca Artukoviča. Ameriški preiskovalni sodnik je Artukoviča aretiral na podlagi odločbe organa za ekstradicijo v 6mislu pogodbe med ZDA in Srbijo iz leta 1901. Po ameriških časopisnih poročilih bo 10. septembra obravnava pred okrožnim sodiščem v Los Angelesu, na kateri bodo .................................... razpravljali o izročitvi Artukoviča jugoslovanskim oblastem. Revizija italijanske mirovne pogodbe Ameriški zunanji minister Dean Acheson je izjavil na tiskovni konferenci. da bodo o reviziji mirovne pogodbe z Italijo razpravljali na konferenci zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije, ki se bo začela 10. septembra. Glede tržaškega problema je izjavil. da bi bila najboljša pot za rešitev tega problema, začetek pogajanj neposredno med Italijo in Jugoslavijo in da bi kakršne koli ameriške sugestije to zapleteno vprašanje še bolj komplicirale. ... in domc Stroj za pranje perila nov domač izdelek V elektrotehniškem institutu v Ljubljani 60 izdelali model električnega stroja za perilo. Z njim je mogoče v pol ure oprati perilo štiričlanske družine pri porabi električnega toka za 0,50 din. Stroj so že preizkusili in se je odlično obnesel. Cim bo rešeno vprašanje materiala za te stroje, jih bodo začeli izdelovati serijsko in pozneje tudi izvažati. Domači avtomobilski reflektorji Tovarna »Saturnus« v Ljubljani je začela te dni izdelovati moderne avtomobilske reflektorje in bo ob koncu septembra izdelala prvo serijo 1000 kosov za remontna podjetja, pozneje pa bo reflektorje izdelovala za Tovarno avtomobilov v Mariboru. 50 milijonov dolarjev gospodarske pomoči Jugoslaviji Predstavniki vlad ZDA, Velike Britanije in Francije so sporočili, da bodo vlade teh treh držav dale v drugem polletju 1951 Jugoslaviji gospodarsko pomoč v višini 50 milijonov dolarjev. ZDA bodo dale 29,8 milijonov. Velika Britanija 11.5 milijonov, Francija pa 6 milijonov dolarjev. Prva povojna radijska razstava Zveza radioamaterjev Jugoslavije bo priredila meseca oktobra v Beogradu prvo radijsko razstavo, na kateri bo razstavljen televizijski oddajnik domače konstrukcije in proizvodnje ter radar, delo nekega našega vojaškega podjetja. Na razstavi bo sodelovala tudi firma »Phillips« iz Holandije. lljidZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOVjlJI Sprehod v tovarni steblo v Hrastniku V zadnjem času smo se ustavili pri naših različnih industrijah, ki jih je v našem okraju več. Šli smo pogledat še k našim steklarjem, k »čarovnikom prozorne umetnosti«, kakor jim kaj radi pravimo. Kako da ne! Saj če pogledaš, kako se iz kupčka tekoče mase pod spretnimi rokami oblikujejo najrazličnejši predmeti, kar si jih pač moremo poželeti, jih res lahko imenujemo čarovnike ali umetnike. Še predvsem zaslužijo to ime izdelovalci brušenega stekla. No — pa poglejmo, kaj je novega in zanimivega pri naših hrastniških steklarjih. Sicer o njih večkrat kaj napišemo. Tako vemo, da so napravili remontna dela v svoji tovarni do določenega roka in delajo sedaj ob boljših pogojih in z večjim uspehom. Danes pa poglejmo pri njih še malo pobliže — kako izgleda pravzaprav potek te »steklene umetnosti«, če ji že tako rečemo. Začnimo pri modelami ali oblikoval-nici lesenih modelov. Mojster na tem področju je Skušek, ki daje kalupom obliko in vlaga v modele vso svojo umetnost, ki se nam pokaže v vsej veličini šele na kraju proizvodnega procesa. Modeli pa, ki morajo imeti večjo odpornost, se ulivajo iz železa in jljn jih izdeluje livarna Srednje tehniške Šote v Zagrebu. Seveda se ti modeli fino obdelajo v drugi delavnici. Kot pri Jesenih, je tudi pri železnih modelih potrebna fina roka, ki vlaga in čara v kalup svojo lepoto z raznimi motivi za bodoči stekleni izdelek. kar velja predvsem za luksuzno steklo. Tako — model je zgotovljen! No, raznih modelov je v skladišču steklarne nekaj tisoč, vsak s svojo številko in označbo, da je takoj pri roki, kadar se potrebuje. Naj povem bralcem mimogrede na uho, da je bil to sploh moj prvi obisk v steklarni. Zaradi tega naj mi steklarski strokovnjaki in umetniki oproste, če se mi bo vrinila v moje poročilo kakšna »napaka«. Ostali smo pri modelu. Toda iz česa se steklo pravzaprav izdeluje? Glavna in osnovna surovina stekla je kremenčev pesek, ki ga dobivajo v Hrastnik iz Novega mesta in Pulja. Tega je dovolj tudi v Srbiji, ki se izkorišča v Paraeinu, a največ ga je v Makedoniji, ki je najkvalitetnejši, a se še ne izkorišča v zadostni meri. Toda tudi tamkaj bodo dvignili svojo lastno steklarsko industrijo, ki nam bo dala kvalitetno steklo. — Poleg kremenčevega peska pa je potrebna še vrsta raznih primesi za različne vrste stekla. Za belo steklo še amonijakova soda, marmor, dolomit in Glauberjeva sol. Za barvano steklo se dodajo še razni me- peči, ki jih imajo štiri, in eno manjšo na »lonce«, kakor ii pravijo, za laboratorijsko in barvano steklo. Poleg peska se mora dodati v peč tudi še količina starega stekla (za to je potrebno zbiranje steklenih odpadkov!). V VELIKI DVORANI V njej so dozidane in preurejene velikanske peči. kjer se noč in dan tali pesek v žarečo maso pri visoki temperaturi. Pridne roke steklarjev pa jemljejo nenehno kos za kosom te vroče in tekoče zmesi, jo napihujejo in oblikujejo v modelu — če je potrehno, zopet napihnejo, in izpod njihovih rok nastajajo lepo ob- nično-higienski pogoji so se izboljšali, proizvodnja pa bo lahko tekla neovirano za daljšo dobo. Ostanki stare tovarne izginjajo, še malo, in ne bomo verjeli, da je bila tovarna zgrajena leta 1856. par let prej kot kemična tovarna v Hrastniku. Železnica in premog sta primamila inž. Heiderja, da je svojo steklarno v Jurkloštru prenesel v Hrastnik. Razvoj kapitalizma, železnic in industrije je bil tudi tu posrednik. Majhno podjetje steklarne pa se je začelo res razvijati pod vodstvom Abela, ki je kupil tovarno leta 1886, in je bilo v njej po prvi svetovni vojni zaposleno že okrog 1000 delavcev. Rodbina Abel je gospodarila v tovarni do naše osvoboditve. Še večji razvoj pa je tovarna napravila po osvoboditvi. Ni se samo razširila, Brigadir pri napihovanju pipe talni oksidi, kot bakrov oksid, kromov oksid, mangan, uranov oksid, karminov oksid in boraks — pač za potrebno barvo ali vrsto stekla potrebna primes. Toda vsi ti dodatki se morajo poprej zmleti v prah, kar opravlja za to potreben mlin. Sedaj se šele v posebni pripravljalnici v velikem »bobnu« — ali kako bi že temu stroju ali pripravi rekla — pripravijo za različen tehnološki proces potrebne surovine in se dobro premešajo. Tako — šele sedaj se pričenja glavno dejanje. Od tu gre pesek v velike topilne Priprava zmesi na posebnem mešalnem stroju likovani izdelki, pač najrazličnejši v vsej svoji finesi. Še vroči izdelki gredo v hladilno peč. Proizvodnja se je izboljšala ravno z novimi, avtomatskimi hladilnimi pečmi, ker je tukaj lomljenje stekla znižano na minimum, hkrati pa zboljšana kvaliteta stekla s pravilnim ohlajevanjem. Vendar je v obratu tudi še ena stara hladilna peč s preprostim načinom hlajenja._ Najbolj precizno je delo pri napihovanju laboratorijskega stekla in terja veliko mojstrstva, kar pa hrastniški steklarji prav dobro opravljajo, saj se po kakovosti tega jenskega stekla približujemo kvaliteti inozemskih izdelkov. To jim je pa predvsem uspelo s pravilnim ohlajevanjem, to se pravi: s točno kontrolo tega hlajenja po posebnih kontrolnih aparatih. Kaj rada sem se pa ustavila pri mojstrih barvanega stekla, Ravno tedaj so izdelovali razne luksuzne predmete za inozemske naročnike: ti so Švica, Anglija, Francija in Bližnji Vzhod. Vendar moram končati s tem: kozarec. steklenica še nista zgotovljena. Kar je potrebno obdelave, različnega brušenja, se opravi v brusilnici in se »zatope« robovi (robovi namreč ne smejo biti ostri). Brusilnica je še v starem delu tovarne in čaka tudi na preureditev. Tukaj se vrši obenem tudi pakiranje razen gostilniških izdelkov, ki dobe v »žigosanji« označbo prostornine. To je prva življenjska pot steklenih izdelkov — grobo opisano — pobližnjega opisa prostor ne dopušča — nadaljnja življenjska pot stekla pa se začenja z odhodom iz tovarne. Pozabila sem še povedati, da razne šamotne bloke, škornje in lonce, potrebne v pečeh pri topljenju, izdelujejo sami doma. Tovarna je, odkar so v njej opravili remontna dela, svoj notranji videz močno spremenila. Razne zaščitne naprave pri pečeh so zmanjšale veliko vročino. Teh- marveč tudi modernizirala, to predvsem z zgoraj omenjenimi hladilnimi pečmi in se bo po končanih, predvidenih investicijskih gradnjah lahko kosala z vsemi evropskimi tovarnami. Kakšna stekla pa izdelujejo pravzaprav? Ne vem, kako bi rekla, da bi bilo bolj pravilno. Vse vrste votlega stekla razen okenskega in fino brušenega stekla. To bi lahko delili, na tehnično in luksuzno ter gospodinjsko steklo. Asortiment tovarne je zelo bogat, saj izdelujejo preko 1500 različnih steklenih artiklov. Mnogo od njih ste videli na zadnji lokalni razstavi v Trbovljah. Tovarna se lepo razvija, saj se za to trudijo vsi, ves delovni kolektiv z delavskim svetom in upravnim odborom* tehniškim osebjem in direktorjem. Kvaliteto izdelkov bodo dvignili predvsem tedaj, ko dobe'še potrebno “tuV TRFtb; turo, ker so dosedaj delali le na podlagi lastnih tehniških poizkusov, vemo pa, da so v nekaterih evropskih državah prav posebni strokovnjaki za steklo. Cilj naše tovarne je doseči in preseči jih v kvaliteti in asortimentu. B. S. Tudi lovci tekmujejo Lovska družina v Zagorju je zelo ds* lavna. Ob praznovanju Dneva vstaje, 22- ju* i. : _ a m n b m - l. : i • i l. ii. k 1« • a m .■ V š ilja, so zagorski lovci obiskali partizanska kraje v bližini Zagorja in med prebivale* obujali spomine na borbe v teh krajih, rt bližini Zagorja tn med uvujmi spomine na borbe v teh iticu.... , Nedavno so dovrSili lovsko kočo na Jelenk* pod Javorjem v KLO Kotredež. V koči bo lahko prenočevalo 6 lovcev, kar je za lov v tej okolici zelo važno. V bližini se nahaja namreč več divjih praSičev, ki delajo po poljih veliko Škodo. Lovci so kočo Izstavili z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Pomagali so jim tudi okolički kmetje. Kočo bodo pozneje razžirili v lovsko postojanko. — V kratkem bo lovska družin* napravila pogon na divje prnSiče. Sodelovale bodo tudi ostale lovske družine v okraju in zainteresirani kmetje v tem okoliš*1' PREKLIC Preklicujem žaljive besede. Izrečen* proti Slavki Mivec v Retju St. 34. Ivanka Napotnik, Trbovlje: Retje 34. ................ .mal*i0***»t*........... Evgen Heltčtt: oy Deset let je dolga doba v našem kratkem zemeljskem življenju. Štiri do pet takih desetniških mejnikov označuje vso našo pot od rojstva do smrti. In ko pridemo do takega mejnega kamna, smo ganjeni. Danes sem tudi jaz ganjen. Spominjam se svojega psa Boga, ki je bil pred desetimi leti v Parizu moj sostanovalec in skorajda prijatelj. O krasni čas veselega uboštva, rožnate bedel Zima je bila, zelo huda zima in jaz sem v tišini noči pisal roman poleg kamina. Da, poleg romantičnega in elegantnega pariškega kamina, ki pa za mene tujca ni bil zakurjen. V njem sem moral postaviti majhno železno peč. Ta me je po eni strani na pol spekla, po drugi strani me je pa zeblo. Ko že nisem mogel več prenašati vročine in mraza, sem moral sesti na nasprotno stran mize, da se je moja razgreta stran ohladila. mrzla pa ogrela. To je bila zabava za spremembo, katere se je udeleževal tudi Bog; svoj prostor pod mizo je prav tako menjaval kot jaz nad mizo. Kako sem prišel do Boga? Kupil sem ga, da bi bil tovariš moje samote. Kajti človeku ni dobro biti samemu, brez ljubezni in vdanosti; če nima nikogar■ ki bi ga pomiril in potolažil v njegovih hudih življenjskih bojih V takih primerih si človek poišče žensko, če pa je njegova duša finejša, pa prijatelja. Kakor je lahko najti ženska, tako težko je iskati pri jntelja. V takih okoliščinah je najboljše, čt t« človek zadovolji s psom. To j* ne- koliko več kot ženska in nekoliko manj kot prijatelj — fo je prijetno srednje bitje za tolažbo človeka, ki mora pogrešati ljubezen. Tako sem torej kupil v trgovini s psi šest mesecev starega jozterriera, ki sem ga pozneje krstil za Boga. Njegovo desno lice je krasila črna maroga. Eno uho mu je bilo vedno povešeno, drugo pa je štrlelo v zrak. Ce sem ga potegnil za rep, je godrnjal, če pa je bil dobre volje, se je smejal. Aloja častna beseda; smejal se je! Glavo je dvignil kvišku, z enim očesom zamižal in pokazal zobe kakor zapeljiva ženska. In to je bilo prav, saj se takrat v moji sobi razen Boga ni nihče smejal. Samo to še pripominjam, da je bil Bog pogan, absoluten brezverec, brez volilne pravice in brez političnega prepričanja. Z Bogem sva se imela zelo rada. Kar sva imela premoženja• sva si ga delila. Jaz sem mu dajal kosilo in večerjo, on pa meni bolhe. Drugega mi ni mogel dati, ker ni imel. Tako je pač izražal svojo hvaležnost (drug na njegovem mestu ne bi dal niti toliko). Sedaj niti ne vem več dobro, ali je on stanoval pri meni ali jaz pri njem. Zdi se mi, da sem stanovanje plačeval jaz, toda pomembnejšo opravo: divan, naslanjač in posteljo je zasegel on. To opravo sem smel uporabljati samo z njegovim privoljenjem. Toda Bog je bil velikodušen in popustljiv, le glede postelje je včasih debatiral z menoj. Oh, ta neprijazna in ledena, široka francoska postelj s svojim samotnim zglavnikom in tanko blazino! Samo spati sc je dalo v nji, sanjati pa ne. Prej je plašila kot mikala. Včasih sem pobegniI z doma, da mi ni bilo treba teči vanjo. Ko sem se spet vrnil, je Bog že sanjal v njej spanje pravičnega, in sicer na blazin/, čeprav bi bil mogel leči i isto pra- vico na moj zglavnik in se pokriti z odejo. Ko sem obrnil ključ v ključavnici, se je Bog že prebudil. Nezaupno je renčal vse dotlej■ dokler mu nisem dal •lo-zinke*: • C'est moi, mon vieux/* (Jaz sem, moj stari!) Govoriti sem moral z njim francosko, ker je bil sicer angleškega rodu, a polnokrven Parižan. Zaman sem ga učil madžarskega jezika. Če sem mu govoril v svojem materinem jeziku, je majal z glavo in se smejal. Ce sem mu omenil očarljivo mesto svoje domovine in mu namignil, da so v Budimpešti mnogo večji psi kot on, je gledal name, kakor da bi hotel reči: »Ah, oui... Bucurest... Autrichež« (Ah. da ... Bukarešta ... AvstrijaC) Njegovo zemljepisno znanje je bilo zelo pomanjkljivo. Ker sem bil užaljen, da ni vedel glavnega mesta moje domovine, sem se nad njim zadrl: »Bog, va Fon/* (Bog, poberi se!) S tem sem hotel izraziti svojo željo, da bi Bog šel z blazine, ker hočem leči. Bog je prav dobro vedel, za kaj gre, praktično življenje in izkušnje so go že davno prepričale, da bo moral prej ali slej z blazine.. T oda zavleči je hotel trenutek odhoda z raznovrstnimi zvijačami. Najprej se je hlinil, da ni slišal mojega poziva. Potem, ko sem ga ostreje ponovil, je majal z glavo in se smejal. Ali pa me je hotel prepričati, da sem pomotoma ali iz raztresenosti govoril v svojem materinskem jeziku in me zato ni razu mrl. Ko pa sem dodal preprostemu pozivu raznovrstne nežne pridevke, ko sem ga razvajajoče imtnoval: »m on petit chien* (moj psiček), tedaj je izbruhnil v jezno lajanje ali bridko cviljenje v nadi, da se bom prestrašil njegovega hrupa in se odpovedal njegovemu umiku. Vdal se je šele tedaj, ko je sprevidel, da ni nobene rešitve. Tedaj se je kot filozof popraskal za ušesom, se pretegnil, skočil s postelje in me, kakor da me je šele tedaj opazil, prisrčno pozdravil. Skakal je okoli mene, mi ljubeznivo lizal roko in je že dremal v naslanjaču, ko sem upihnil luč. Pa saj ni dremal — samo hlinil je spanje. Njegove zaprle oči so zakrivale njegovo hinavsko pretvarjanje in podlo preračunnnost. Čakal je, da sem zaspal, potem pa je tiho in previdno zavzel svoje prejšnje mesto na blazini. Včasih sem mu jo hudo zasolil, ker sem se še bolje pretvarjaI kot on. In ko se je hotel v temi udobno vleči na blazino, sem porogljivo zavpil: *Boy, va t'en!* Takrat je prestrašen zbežal in se pol ure ni upal ganiti. Konec pa je bil ven darle vedno isti: ko sem zjutraj odprl oči. je bilo prvo, kar sem zagledal, da je Bag z nebeškim mirom sanjal na blazini, razen v onih primerih, če se je zbudil prej on. Takrat je seveda zbežal in se demonstrativno hlinit, da je prebil noč p neudobnem naslanjaču. Se danes sem jezen, da me je imel za takega tepca, ki mu vse verjame. V takih primerih se je sam pri sebi strašna zabaval, se tiho smejal in delal take kretnje, kaknr če si škodoželjen Človek mane roke. Potem sva šla h kosilu. Bog je drvel po utici in se us e do gostilne sploh ni ustavil. Tam me je potrpežljivo čakal. V’ mali gostilni ga je vsak poznal, Bog je dobil svoj del od vsake jedi. Toda gorje meni, če sem kdaj zaspal čas kotila In hotel iti namesto v gostilno v kavarno! Takrat je bil Bog nesramen in izzivalen: na ulici je pobiral iz hudobije naislabše kosti, umazan časniški papir in jedel vsakovrstne smeti, kakor da je hotel reti; •Vidiš, take stvari moram jesti, kajti zaradi tebe bi tako ali tako moral <*“ gladu umreti. Zakaj ne greva danes v g°( stilno? Ali morda nimaš denarja? Če hi’ maš denarja, zakaj si potem držiš psa S takimi očitki, s takim prezirom B* je dni čutiti svoj glad, da sem se včasie od sramu skoraj v zemljo pogreznil. P? nimam denarja — tako sumničenje mer najbolj bolelo. Jezno sem žvenketal s si*1*' jimi franki v žepu in se začel prepirati' 'Ali slišiš, kako žvenketajo? Ali *•*” ši.š, ti pasja zverinaf Imam denarja 'l' vendar ne greva v gostilno. Nalašč h1 greva■ nikoli več ne pojdeva! Te bom V naučil spodobnosti! Tjn bova šla, kam* se bo meni ljubilo, kajti jaz sem gaspfr' ti pa si samo navaden pes, Četudi si /<**" terrier. Ce greš z mennj v kavarno, “ prav. če ne greš, pojdi k vragu!* _ Bog se je za trenutek zdrznil in uit vil. Pntcm pa. ko sem šel na videz eavh^g dušno dalje, je kakor blazen pridirjal mennj, Spet, srto si bila dobra/ Bog j bo * dolga doba. Toda če je še jnl nje- prav tako spominja mene t" ar _ ga. In če hi znal pisati. * ™ psa se danei Ef SflSfrgSSs je treba one, s katerimi nas veze spo na hude dni. AS/ CITATELJ/ • l/ 20 let godbe na pihala v steklarni Hrastnik Pred 20 leti so v hrastniški steklarni uresničili zamisel, da si ustanovijo godbo na pihala. Težavna je bila ustanovitev te godbe, ki je te dni praznovala dvajsetletnico svojega obstanka. Posamezni, za glasbo nadarjeni in navdušeni delavci te tovarne so se združili in si sami od svojega zaslužka kupili potrebna godala. Lastnik steklarne je nudil tem godbenikom potreben denarni kredit za nakup instrumentov, ki so ga odplačali potem v mesečnih obrokih od svojih plač. Vse so ti godbeniki strežno uredili in si potrebne instrumente nakupili. Prvi učitelj in kapelnik steklarske godbe je bil tov. Petrovič, od katerega so godbeniki kupili instrumente. V kratkem času so hitro napredovali, vendar so si preskrbeli novega kapelnika, tov. Stanka Kolenca iz Trbovelj, kajti prvi kapelnik je imel namero, da godbo razbije, ker mu je bilo žal, da je instrumente prodal. Pod vodstvom tov. Kolenca je godba vidno napredovala, akoravno je bil kapelnik samo do leta 1934. Število godbenikov je naraslo na 30. Nov kapelnik je bil tov. Peter Ignatiev, katerega je nasledil tov. Avgust Krajšek. ki je prišel od vojaške godbe, vendar tudi ta ni ostal dolgo. Prepej časa so godbeniki steklarne razmišljali, koga naj si izberejo za kapelnika. Našli so ga v svojih vrstah in sicer v soustanovitelju godbe, tovarišu Leopoldu Jagru, ki je godbo vodil z uspehom do leta 1942. Pod njegovim vodstvom je godba dosegla že lepe uspphe. saj je na tekmovanju v Kranju leta 1939 zasedla v tretji skupini prvo mesto. Med narodnoosvobodilno borbo je godba leta 1942 prenehala z delom; god- benike, ki so še ostali, je vodil ustanovitelj godbe, tov. Jože Kmetič. Po osvoboditvi leta 1945 so se člani godbe vračali polagoma domov. Delo je spet oživelo, toda težave so bile z instrumenti. ki so jih imeli pri godbi rudnika Hrastnik. Izposodili so si jih, vendar je agilnemu vodstvu steklarske godbe uspelo, da so si kupili nova godala. Danes deluje ta godba z uspehom. Samo letos je imela že nad 30 nastopov. V kolektivu steklarne deluje tudi plesni orkester in jazz orkester. Godba hrastniške steklarne je dosegla lepe uspehe tudi v tekmovanju za 10. obletnico OF. Ob proslavi svoje dvajsetletnice je imela steklarska godba v Hrastniku slovesnosti, ki so trajale več dni. Tako je ta godba priredila minuli petek zvečer, 31. avgusta, promenadni koncert v koloniji. V soboto, 1. septembra, je imela godba žalno komemoracijo na grobu ustanovitelja godbe, tov. Kmetiča, nato pa je bila slavnostna seja godbe. Na glavni dan slavnosti, v nedeljo 2. septembra, pa je godba 'priredila ob 5. uri zjutraj budnico, nato pa je sprejela na železniški postaji godbe, ki so prihitele na slovesnost, in sicer godbo iz Trbovelj in Celja ter rudniško godbo v Hrastniku. Dopoldne ob 10. uri je bil skupen nastop vseh godb v Domu kulture. kjer so podali tudi zgodovino godbe, nato pa podelili diplome najzaslužnejšim članom. Proslava dvajsetletnice steklarske godbe v Hrastniku je bila prav lepa prireditev in prikaz njenega dela. Želimo ji mnogo uspeha tudi v nadalje. IZPRED SODISČA Triperesna deteljica iz Hrastnika Pred nedavnim so trije bratje Krajnc iz Hrastnika pretepli 50-letnega Franca Grešaka iz Turja. Bratje Martin. Franc in Leopold Krajnc so bili v Turju v družbi Anice Grlice, zaročenke Martina Kranjca, kjer so se ga nekega nedeljskega popoldneva pošteno nasekali. Ko so se zvečer vračali domov, so med potjo izzivali in vpili »Auf!< Pred hišo Franca Grešaka v Turju je prišlo do pretepa, kjer je stari Grešak postal žrtev, akoravno je bil napad namenjen njegovemu sinu, ki je bil prej zaročenec Anice Grlice. Franca Grešaka so bratje Krajnc tako pretepli, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Vsi trije bratje so se zagovarjali pred sodiščem. Obtožnica proti Anici Grlici je bila umaknjena, ker je bilo ugotovljeno, da ni bila ona kriva tepeža. Sodišče je kaznovalo vsakega od treh bratov na tri mesece zapora. Pri Leopoldu Krajncu, ki .je oče petih otrok in 24-kratni udarnik na rudniku, je sodišče Upoštevalo olajševalne okolnosti ter mu Prisodilo tri mesec« zapora pogojno za dve leti. Naši šoferji se niso še spametovali! Pred dnevi so se spet zagovarjali pred okrajnim sodiščem v Trbovljah kar trije šoferji. Nesreče se še vedno vrste ena za drugo, a vsaka le po neprevidnosti šoferja. Ali je vse to potrebno? Med obtoženimi je Peter Sentočnik z b* *ola pri Hrastniku, šofer v kemični to-'arni v Hrastniku. Obtoženec je vozil v 'dnjenem stanju s pokvarjeno zavoro, s katero seveda ne bi smel na pot. Tako J® zavozil na poti Rimske toplice—Hrastnik najprej v kup gramoza, od tam 35 m dalje pa spet v neko kapelico in se usta-v'l ob živi meji, kjer je obtičal z razbitim avtomobilom. — Obsojen je bil na štiri trosio po Sc od tu: mesece zapora, pogojno za dobo štirih let. Drugi obtoženec je Mitja Groznik iz Trbovelj, šofer pri Okrajnem magazinu v Trbovljah, ki pa je na cesti Hrastnik— Trbovlje zadel v osebni avto rudnika Trbovlje—Hrastnik. Le po naključju so ostali potniki nepoškodovani. Da pa je prišlo do nesreče, je kriva njegova neprevidnost, sa j je vozil s hitrostjo 40—50 km in to na ovinku. Tu bi lahko bile človeške žrtve, zato je mesec dni zapora pravzaprav premalo. Kot tretji pa se je zagovarjal Viljem Klemen z Izlak nad Zagorjem. Ta je s svojim motornim kolesom — toda brez šoferskega izpita — vozil v Trbovljah od Vod proti - postaji in tu podrl na desni strani ceste zaposlenega cesarja Martina Frigla in ga hudo poškodoval. Akoravno je bila cesta prazna, je vendarle zavozil v starca, ki je stal pol metra od ograje. Za to svoje dejanje je dobil 6 mesecev zapora. Ti primeri so našemu prebivalstvu verjetno več ali manj znani, spomnimo pa nanje ob zaključku sodbe v resen opomin šoferjem. Vedno se ponavljajo razne nesreče, ki ravno po neprevidnosti ali pa pijanosti šoferjev terjajo človeške žrtve. Cernu je to potrebno? Ali te kazni ne izuče šoferjev? Trgovina državnih posestev uspešno intervenira na trboveljskem trgu Skoraj leto dni bo preteklo, odkar je začela poslovati v Trbovljah trgovina državnih posestev, ki je v času svojega obstoja in delovanja pokazala, da je bila njena ustanovitev potrebna, saj je v uspešni meri pripomogla k znižanju cen na trboveljskem živilskem trgu. Najprej je trgovina državnih posestev odprla svojo poslovalnico v Trbovljah, sledila je ustanovitev mesnice, podjetje je začelo konkurirati s svojim blagom na trboveljskem živilskem trgu samem, pred nedavnim pa je podjetje odprlo svojo podružnico tudi v zgornjih Trbovljah v splošno zadovoljstvo tamkajšnjih konsu-mentov in gospodinj. Trgovina državnih posestev je odprla svojo prodajalno in mesnico v Zagorju ter poslovalnico v Hrastniku. Intervencija državne trgovine na trgu je bila uspešna, saj je bilo njeno blago vedno cenejše kot živilski predmeti zasebnih ponudnikov. V začetku avgusta je uspelo direkciji državne trgovine preskrbeti iz Ranata 5 vagonov moke, ki se je razprodala v kratkem času po konkurenčnih cenah. Njene poslovalnice imajo stalno na razpolago vse vrste zelenjave, mesne izdelke, vina in razno sadje. V zadnjih dneh je trgovina državnih posestev prodajala zelje po 4 din kg, medtem ko je bila cena na trgu' 8—10 din. Lep česen je na razpolago po 80 din kilogram. Za jesen je direkcija te trgovine preskrbela zadostne množine krompirja, zelja, repe, sadja in še drugih živilskih predmetov za ozimnice po najnižjih cenah. Poslovanje trgovine državnih posestev uspeva vsestransko, kar izkazuje njen velik blagovni promet, ki znaša v letošnjem letu že nad 30 milijonov dinarjev. Ta promet dokazuje, da se podjetje pravilno vodi in tudi postrežba v poslovalnicah je dobra. Pojavljajo se tu in tam seveda še razne napake, ki pa jih direkcija v svojih poslovalnicah odprav-Ija sproti. 14 mesecev bo premišljeval Ker si je na nezakonit način prisvojil tujo lastnino, je dobil z raasodbo okrajnega sodišča v Trbovljah Ivan Logošar iz Čakovca 14 mesecev zapora. Meseca julija se je ta mož nekega dne napil, na kar je bil odpuščen iz službe. Ko je šel domov, je Logošar mimogrede opazil v hiši v Retju št. 6 na steni delovno obleko in srajco, kiju je vzel s seboj. Prilastil si je nadalje še dva moška suknjiča. 1 hlače, 1 par gojzeric, 2 otroška plašča ter večje število perila, ki pa ga je na begu odvrgel. Vrednost vseh ukradenih predmetov 60 ocenili na 100.000 dinarjev. * Pred sodiščem se je obtoženec zagovarjal. da je bil pijan in da ni vedel, kaj dela. Ker pa so okolnosti pokazale, da je za svoje kaznivo dejanje odgovoren v polni meri, mu je sodišče prisodilo ostro kazen 14 mesecev strogega zapora. Kako poteka izterjava in plačilo dohodnine Kako je z otroškim igriščem v zgornjih h bovli ah? Glede na notico, ki je izšla v »Zasavskem vestniku« z dne 23. avgusta t. 1. pod »Popotno torbo« v zadevi otroškega igrišča v zgornjih Trbovljah, pripominja odbor I. terena OF Trbovlje sledeče: Vrstice, ki so bile v listu navedene, ustrezajo popolnoma resnici. Glede vprašanja, zakaj se je to otroško igrišče opustilo, pa je treba navesti sledeče: odbor I terena OF je imel pred enim letom namen, da to igrišče obnovi in so bila že vsa dela v teku. Ker pa je MLO Trbovlje med tem časom ta prostor določil za kavarniški vrt, katera kavarna naj bi se odprla v Domu kulture, se je to delo opustilo. Kar se tiče lope za otroke, ki je bila na tem igrišču, pa moramo omeniti, da ta ni služila svojemu namenu ter so se v njej dogajale razne stvari, ki ne sodijo na otroško igrišče, kar lahko odbor I. terena OF s pričami potrdi. Poleg tega je treba pripomniti, da ta lopa končno ni izgledala več kot lopa, temveč kot »javno stranišče«, za kar pa odbor I. terena OF ne more biti odgovoren, kajti stražarja, za katerega je bila predvidena vsota denarja, ni bilo mogoče dobiti. — Toliko v vednost. Plačevanje dohodnine v prvi polovici leta 1951 je bilo v okrajnem merilu kar nekam zadovoljivo, izvzemši nekaj krajevnih odborov, predvsem KLO Mlinše, Jagnjenica in Podkum. ki tudi za prvo polovico 1951 niso izterjali vse razlike med vplačano akontacijo in definitivno odmero ter akontacije za prvo polletje 1951. Kaj pa nam pokaže plačilo dohodnine v zadnjem tromesečju? Pokaže nam spet to kot v drugih okrajih, da ne plačujejo ravno najbogatejše vasi okraja. Pri nas so to Mlinše, ki dolgujejo nad (300.000 din, Podkum. ki je dolžan nad 230.000 din, Jagnjenica, ki ima zaostanka 5>23.000 din ter Čeče z dolgom nad 200.000 din. Med manjšimi ljudskimi odbori moramo grajati Grabersko, Ko-tredež. Senožeti in Vrhovo. Skrajno malomaren odnos do izterjave dohodnine je pokazal KLO Mlinše, kjer so zadnjo akontacijo razbili šele okoli 20. avgusta, zaradi česar davkoplačevalci seveda niso poravnali pravočasno akontacij, prav tako KLO Podkum, ki je pozive za plačilo tretje akontacije dostavil kmetom šele okrog 20. avgusta. Akontacija v KLO Podkum je bila baje pravočasno razdrobljena, a je pozive zadržal kmetijski referent na KLO, tovariš Franc Brinovec. Slabo poteka izterjava tudi v KLO Jagnjenica, kjer dolgujejo posamezniki še 1. in 2. akontacijo. Glavni vzrok, da izterjava ne poteka zadovoljivo, je iskati predvsem med člani krajevnih ljudskih odborov, ki akontacij ne razbijajo pravočasno, zaradi česar seveda tudi kmetje niso pravočasno obveščeni o višini akontacije, ki bi jo morali plačati, drug vzrok pa je, da se mnogi davkoplačevalci v trboveljskem okraju ne morejo navaditi na red. da bi v določenem roku odplačali svoj dolg. Kljub številnim pozivom, ki jih krajevni odbori razpošiljajo, v katerih opominjajo prizadete k plačilu akontacij, posamezniki odlašajo s plačilom tako dolgo, da pride do prisilnih izterjav in s tem v zvezi do nepotrebnih stroškov. Da pa vlada do plačila davkov tak odnos, je krivda, kot smo že omenili, predvsem na članih ljudskih odborov. Namesto da bi davkoplačevalcem na zborih volivcev pojasnjevali pomen pravočasnih vplačil, imamo mnogo takih, ki o davkih sploh nočejo nič slišati. Ko smo morali te dni izvesti prisilno izterjavo, so nekateri izjavljali, da se bo zaradi tega politična situacija na vasi poslabšala. kar pokazuje, kako slabo zasledujejo vse ukrepe naše ljudske oblasti. Na Dolu pri Hrastniku, kjer 6icer ni velikih zaostankov, se pa nekateri davčni zaostankarji izgovarjajo, da bodo zaostanke poravnali takoj po birmi. Ce na eni strani ugotavljamo, da prav večji in močnejši ljudski odbori svojih obveznosti do države in skupnosti ne izpolnjujejo. moramo na drugi 6trani pohvaliti predvsem KLO Dole pri Litiji, kjer nimajo nobenih zaostankov, ne iz prejšnjih let, plačane pa so tudi prva, druga in tretja akontacija za 1951. in to kljub temu, čeravno so bila tamkaj med vojno vsa gospodarska poslopja požgana, ljudje pa izseljeni. Iz tega vidimo, da obremenitev le ni previsoka, kar hočejo zamudniki dokazovati. Predvsem pa lahke rečemo, da letošnja obremenitev spri-čq sproščenega odkupa živine, mleka in krompirja ni previsoka. Te dni bo moralo poverjeništvo za finance pri OLO Trbovlje podvzeti ostrejše mere. Pri vseh zastonjkarjih se bo izvršila rubež in to ne glede na dolžne zneske. Za to se je pokazala nujna potreba. Ako bodo imeli zamudniki zaradi tega precejšnje stroške, naj pripišejo krivdo sebi. Krajevnim ljudskim odborom pa, ki se ne bodo zavzemali za izterjavo davkov, bo morala oblast blokirati računske knjižice, s čimer jim bo onemogočeno izvajanje proračuna. Skoro bo tu jesen. Bogata letina se nam obeta v naših sadovnjakih, a še lepša v gozdovih. Pa kaj bi bilo takšnega v gozdu, kar bi nam nudilo letino? — Veste kaj? — bukov žir! Ta pa nam nudi tudi prav lep zaslužek, če ga bomo le hoteli obrati. Iz bukovega žira dobivamo jedilno olje, in to prvovrstno, in še industrijska olja. Zalo bo vsekakor v našem interesu, da ga naberemo čim več. Žir zori pri nas v drugi polovici septembra in v prvj oktobra. Take letine, da bi se pod težo plodov veje kar upogibale. že dolgo ni bilo: mislim zadnjo, leta 194fi. Zato je potrebno, da ne zamudimo priložnosti, ki nam jo nudi narava, da koristimo skupnosti in sebi. Nabiranje žira naj bi bila množična akcija. Tako bodo letos vse kmetijske zadruge odkupovale žir. Za 100 kg suhega, zdravega, čistega, iz ježic oluščenega žira ho dobil vsak nabiralec 8 kg jedilnega olja. Nabiralec pa lahko dobi tudi plačilo v gotovini po sporazumno določenih odkupnih cenah, ki bodo veljale v času odkupa. Poznavalci trdijo, da je prav lahko nabrati dnevno 20—30 kg suhega, iz ježic oluščenega zdravega žira. Če računamo to količino ob današnjih cenah olja, vidimo. da vsak nabiralec lahko zasluži dnevno 600 do 1000 dinarjev. Žir lahko nabirajo tudi otroci, toda v družbi odraslih. Otroci’ lahko otresajo drevje, pobirajo žir in ga čistijo. Nabiranje se torej izplača, komur čas le količkaj dopušča. Prvi plodovi so navadno puhli in so semena brez vredno, sti, zato jih moramo odstraniti. Te odstranimo na gornji način prav tako lahko plodove peremo. Polno zrno pri tem potone na dno, puhlo pa plava povrhu. Vendar je treba v tem primeru očiščeni žir takoj posušiti na soncu ali na krušni peči, da ne splesni. Najlaže pa je, če kar na kupu, kjer smo žir nagrabili, s krepkim izpodmika-njem ločimo polno seme od puhlega. Zdravi, polni žir ostaja na dnu kupa, medtem ko se puhli zadrži na vrhu. Nato ga še očistimo smeti z roko. Torej — bliža se žetev v gozdu, skoraj ho minula prva polovica septembra. Mladina, stari ljudje, invalidi, upokojenci in vsi ostali, ki imate količkaj časa — vsi v gozdove! Z dobro akcijo lahko pridobimo naši prehranbeni industriji veliko vagonov najboljšega olja, ki nam ga še vedno primanjkuje, da ne ponavljamo koristi, ki jih bo imel vsak posameznik od nabiranja. Zato ne zamudite lepe priložnosti, izkoristite jo skupnosti in sebi ▼ prid. Orni bratje: Kriminalni roman v »Saj Ja to storil, a bilo Je brez pomtna. I*4»l ni niti Imen ljudi. Drhal pa je Imela jjlgo vrsto podkupljenih prič proti njemu, »ledno spretno so ga potlačili v nesrečo. 1,'keneja upanja ni Imel, da jo ho Izvlekel g.šagate. Naposled so na eodISču vse nje-navedbe o družbi. ki vtihotaplja siru-Cehš mamila, označili za »prazno govorl-*n bujno dumlM.ll.jo«. Seveda Je bilo v ®L®o, da so mamila prihajala po tihotapcih teli *lT0- ml od tajoe službe smo ve a.to. Toda Moravce ni mojrel navesti tai n sodiščem nič konkretncira, voditelji derB Po a« seveda takoj spremenili nnčln °t®n,|a Huenlov na obrežju.« *Ih Allan IValker Je vse to dopustil?« \V-fDa. Se pomairal .le tlačiti ga v nesrečo, j "'ker je bil te talon zapleten v zadevo, hlni.S? Pl rnoeel več Izmotati. Moravce Je e JV®1, v Ječo. a drhal Je dalje neovirano ®vl.lala avoje zločinske posle. Se nikoli Se a°sle| n| posrečijo dognati, kateri ljudje >M»h0*®l,1lenJ® opojnih strupov zavzema v0rk? večji obseg. Nas delalo zdaj odgo-"e n' P*®1 tajno aluthn. Očitajo nam, da to tis'."’0 sredstev, s katerimi hi zatrli hJlj.i °‘»PlJep.|e. Ker so naposled prisil na P>0r»' “a J*1 Rcdet te tolpe v Nev Vorku. *o „„ n?wynr*kl odsek tajne aliitbe trpeti Posebno grajo« ■h* d jolnvodi |?" "I0|t" Prileti nobenrga Izaije' te nobenega.« Sleditiven^ar* dn ne morete nobenesrn h0Stemkl2f Zlikovci se skrivalo za kakšnimi PJIh " - posli, zato Jih ne nnznamn MII ■‘Jlfl ...V ...... n mu. .NIII 'NruJ ® ~'Penri "e poznajo svojih gnspn ‘Pr«n: Plivka Imamo torej z Izredno PDadi "»v ,’f'Pskn družbo. Vemo sleer. da Je Bajti ,'*lker m,’d njimi, a ne mnrentn ga 4* bi „ hl. a dobili, hi ga te prisilili. »» w„fi0,or!l. Odkar Je Moravce kaznovan. J® s„1,1. "• več vrnil domov. Nekaj časa h»ri. v .feni pošiljal manjše zneske de-- J®> toda vsaka pošiljka Ja bila U dru- gega kraja. .. Pred približno dvema letoma Je gospa Melker.ieva umrla. Mislim, da od žalosti. V Štirih letih smo imeli samo Se eno motnost priti IValkerJu na sled. Moravce Je vedel, na kak način Je mogoče priti do njega. Po svoji obsodbi nam je to Izdal . . . Poskušali smo. Vidite, do Wnl. kerja Je bilo mogoče priti samo a pnSto. Pisali smo nul pismo poštno ležeče na določeni postili urad In smo dali ta postni urad skrivaj zastratltl. Upali smo. da ho-mo katerega Izmed zlikovcev ujeli. Toda lo In naslednja pisma sn Izginila hrez aledu. IValkpr Jih Je nedvomno dobil. Kako. nem ni jasno. Drhal Ima pač mnogn denarja In lahko vse podkupi. Podkupiti polovico postnega osehja, Je zanje malenkost.« Doroteja Staplesova je premišljala. »Ali ml lahko poveste, kako mora hiti pismo naslovljeno, da ga bo tihotapska družba prejela?« »To so poslovne tajnosti, milostljiva gospodična.« Ta odgovor Je spravil Dorotejo v alabo voljo. »Kdal ate Jim poskušali priti na sled s pismi?« »Pred kakšnimi tremi leti. prvikrat. Zadnji poskua smo napravili pred dvema meaeeema. Uspeh Je bil vedno enak. Od Moravca smo Izvedeli, da Je tValker nad zlral tihotapske posle v San Franciscu. Včasih ga je spremljal kakšen Izmed vodilnih mož. Dali smo močno zastratltl vse mesto. Vsak stražnik Je dobil IValkerJem sliko. Tako smo upali, da ga hunto ujeli. A bilo Je vse zaman. Nedvomno Je avojo zunanjost popolnoma spremenil.« »A med lem časom Je moral Moravec dalje trpeti.« Je pripomnila Doroteja. »Da. Toda verjemite ml. da ne zaradi tega, ker se nismo dovolj prizadevali. Odkrito vam rečem, da Je že štiri leta glavni vlij nevvorškega odseka tajne službe, da razgali to zločinsko družbo. Toda vsak trud I Je bil zaman. Preodllčno Imajo urejeno avoje temno početje In velika Je njih moč. i Enega Izmed naših Hudi ao ubili. Zgodilo se je to kmalu potem, ko je bil Moravec obsojen. Samo enkrat bi bili sknral ujeli nekaj teh možakov. Prav po naključju je prišel eden izmed agentov naše tajne službe, ki se je pisal Dekker...« Steele jp nenadoma prenehal govoriti. »Ne.« Je nato dejal, »o tem ne smem govorili . . .« Par trenutkov sta oba molčala, nato pa Je Steele vstal. »Mislim, gospodična Staplesova. da sem vam povedal vse. kar ml je o Moraveu In tihotapski družbi znano. Moravec gotovo ni napravil nobenega zločina, čeprav ga je sedanj) pobeg spravil v usoden položaj. Prepričan sem. da je vreden vašega zaupa nja In zanimanja, ki ga — kakor se ml zdi — kažete zanj. Ne pozabite pa. da Je v stalni nevarnosti. Vsak trenutek ga policija lahko prime In ga obdolži resneca prestopka. Izključeno tudi ni, da se mu lahko pripeti kaj resnega, če se pri tem spusti v hnrhn s policijo. Zaradi tega vas nujno prosim, da najdete njegOTO bivališče In me nemudoma o tein obvestite.« »Ne. tega ne hnm storila « »Proalm, premislite malo. Obljubljam vam, da ne bom o teh rečeh ničesar Izdal policiji, dokler ne bi on sam želel tega. Pripravljen sem, da preskrbim Moravcu enega Izmed najboljših zagovornikov, svojega osebnega prijatelja, kar se tiče poškodbe jetnlškega paznika Davvlsa. Zastavil bom sploh ves svoj vpIIt. da bom Moravcu preskrbel že v bližnji prihodnosti popolno svobodo.« Doroteja Je pri teh besedah vstala. Upa nje jo je spet potolažilo. Pa Je začela spet dvomiti. , i.*Ne, ne. to Je preveč, da bi mogla verjeti. gospod Steele. Nekoliko so ml Ten-darle znana brezobzirna pota sodnije. Moravec Je vendar pnhegnll |z Ječe! In kaj bo, če paznik umre?« »So znamenja, da se je paznik res ponesrečil In da Moravec ol kriv. .-.« »Ali rea tako mislite?« je vzkliknila razburjeno. »Toda oblasti, pnllrlja. sodišče? Ne. Izključeno Je, da bi Moravca na kakršen koli način Izdala vam ali policiji Tudi ne, če bi morala zaradi tega suma v Ječ«. . . Slcčr me pa sodno ne smete preganjati glede na obljubo, ki »te mi Jo dali.« Steele je gledal v tla. »Bodite prepričani. da se vam ne bo nič zgodilo.« »In potem . . . Dovolite ml še eno vprašanje: ali m! lahko poveste, zakaj se tsjna služba tako zelo zanima za gospoda Moravca?« Steele je razmišljal. »Obžalujem ... res vam ne morem povedati. Neka vladna zadeva Je zaplptena v ta primer. Sai Je že tihotapljenje mamllnlh strupov zadeva, ki mnra zanimati vlado. Več vam ne smem Izdati. Prosim pa. premislite še enkrat mojo ponudbo. Res nam lahko zaupate. Se enkrat lepa hvala za podatke, ki ste ml Jih dali« Peljal jo je k nekim tajnim vratom, kt »o držala na hodnik. Ko je prišla Iz snhp, pa je oh nekih drugih vraifh samo nekaj tnelrov proč stal neki mož. Opazila Je. da jo je pogledal. Za nekaj trenutkov je obstala z občutkom, kakor da bi bil ta mož njen znanec. Bil pa je čisto neznan tujec, velik mož nedoločne starosti In Vinkih ram. Njegove potezo so bile zaprle in brez Izraza, čez trenutek sla se spogledala in Doroteja Je ugotovila, da Je doslej še ni nihče gledal tako predorao ln ocenjujoče. Kdo Je ta mož? S kakšno pravlen jo Je tako gledal? Poskušala sl Je razložiti njegov pogled. Bil Je pogled človeka, ki Je v nekem tujcu našel predmet globokega In spekulativnega zanimanja Ko je prišla na konec hodnika, je pogledala nazaj. Tuji mož Je še vedno stal negibno pri vratih In vprašnjoče gledal za njo. S tesnobnimi občutki Je Doroteja Staple-aova zapustila hišo. • Bilo je v četrtek zvečer. Nekje v neki predmestni hiši je bilo danes nenavadno živahno. V prvem nadstropju je četica slu-žahnikov pospravljala ostanke razkošne pojedine. Gospodar se je » svojimi gosti umaknil v višje prostore. Bill s« v velikanskem prostoru. Obe vrati so skrbno zaklenili. Samo okna so bila odprta. Stena nasproti oknom je bila zadelana do stropa s knjigami. Fazen težkega pohištva je stala na enem koncu suhe nedaleč od vrat velika blagajna moderne izdelave. Za mizo sredi sohe je sedel« pet ljudi Bill so vodje ln natančno vzeto: člani skrivnega društva. Najstarejši med njimi Je bil po zunanjosti odličen mož. Bil je gladko obrit In njegove poteze so bile skoraj prtjeinc. Njegov nastop Je Izpričeval odlične manire. V njegovem rahlo zameglenem glasu Je bil prizvok, ki je dajal tudi njegovim prošnjam poudarek odločnost). Sam« dober poznavalec ljudi bi mogel povedati, kaj se dogaja v notranjosti tega na zunaj tako prijaznega človeka. Bil je očitno gostitelj male družbe Na njegovi desni strani je stala vrsta steklenic. Iz katerih je nalival gostom. Namsled je potrkal na mizo ln prosil za besedo »Dragi prijatelji,« je začel z nekako resnostjo, »mislim, da soglašate vsi. da preidemo na pogovor o naših malih poslovnih dogodkih. Tl dogodki so pač pravi pov«'d nase sedme letne skupščine.« Napeto so sledili njegovim besedam. Samo debeluh, ki je sedel na koncu miz,e, je neprijetno se smejoč vzdignil kozarec. »Vse spoštovanje tvojim nenavadnim uvodnim besedam, vendar te moram opozoriti, da je to že osma letna skupščina.« Starejši moi z odličnimi namlraml »e je dobrohotno nasmehnil. »Najbrž šteješ v vrsto naših skupščin tudi dan ustanovitve našega podjetja. Toda, prosim, nikar ne moti mojega lepega govora. Zdaj pa dalje. Dragi prijatelji! Po dolgih letih naših prizadevanj in naporov Imamo pač enkrat pravico nekaj minut posvetiti temu. čemur pravijo navadni ljudje bahaštvo. Ves ta čas smo svoj program do zadnje točke natančno Izpolnjevali. Se več: celo tako dohro smo delovali, da ni padla na nas niti naimaniša senca suma in da sploh nismo bili nikdar v kakšni resnejši nevarnosti. Kratko rečeno: dolgoletne izkušnje me opravičujejo do trditve, da bomo lahko svoje posle nada ljevall brez najmanjše nevarnosti. To rnz veseljlvo dejstvo sem vam, dragi prijatelji hotel enkrat povedati s poudarkom« Napravil je kratek oddih, ki ga je Izpolnil debeli mož na drugem koncu mize z glasnim ploskanjem. »Po pravkar rečenem,« je nadaljeval gostitelj, moram govoriti zdaj o osebi, ki Jo pač vsi poznate. To Je naš star! prijatelj In občudovalec — Malcome Steele. Vsi veste, da nam želi uspehov v našem pod jetju. Bil sem tako drzen, da sem ga pred mesecem dni obiskal ,v nlegovl pisarni.« Štirje možje so se z zanimanjem (sgl»-dall v govornika. KLJUB DOBRI IGRI RUDARJU Nf USPELO PREMAGATI VARDARJA Vardar (Skoplje) : Rudar 3:1 (2:0) Tudi v tekmi proti Vardarju moštvu Rudarju ni uspelo doseči zmage ali vsaj neodločenega rezultata. Kljub stalnim porazom Rudarja v zadnjem času 6e je preteklo nedeljo na stadionu Rudarja zbralo veliko število gledalcev, ki so bili priča zanimivi in lepi igri obeh moštev. Redkokdaj je videti na trboveljskem stadionu igrati tak nogomet. Rudar je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi, in 6ioer: Ahlin. Klančnišar, Laznik, Blatnik, Hudarin, Cestnik, Šorel, Florjane, Koncilja, Kos in Opre6nik. Nad igro domačinov smo bili vsi presenečeni. ker so igrali vsi tako, kot je Koncilja je v nedeljo dobro igral J*) V Zagorja hodijo mimo tamkajšnjega otroškega vrtca večkrat na dan mladi fantje na delo v jamo. To so učenci rudarske šole. Spomladi so se ti fantje krasili s španskim bezgom, ki je cvetel ob vhodu v ta vrtec. Poleti so sl vtikali za svoje »čelade« drobne rdeče vrtnice, ki so cvetele ponižno ob ograji. Sedaj pa tem mladeničem zaustavlja korake raznovrstno koščičasto sadje In jabolka. Uboga drevesa, nboge veje! Koliko kamenja In polen dobijo vsak dan! Pri tem svojem izvenpropgramskem dela govore tl bodoči rudarji najrazličnejše »lepe besede«, ki le bolje, da jih ne ponavljamo. fe bi hruške in češplje, ki se še drže na vejah, vedele, kakšna usoda Jih čaka. bi gotovo napravile samomor. In grozdje! To bodo fantje Imeli še dela! Kdo ve. če ne bodo prišli nekega dne ti mlatil »čeladarji« še po kakšnega otroka v vrtec! Naš popotnik predlaga dvoje: napravimo za te fante nabiralno akcijo. ZŠtrali bi zanje cvetje In sadje. Upamo, da bi se našlo mnogo dobitkov, s katerimi bi okrasili tn nasitili te fante. Ali pa napravimo tombolo (te so sedaj moderne), kjer bodo dobitki sadja tn cvetja v različnih množinah. Ta tombola bi bila seveda Izključno za te mlade »čeladarje«. Oh. ta ubogi vrtec! Koliko IJndl se obregne vanj! Mnogokrat celo taki. ki sicer prav dobro vidijo, pri vrtcu pa nočejo videti. Tu In tam pa le žive matere, ki dobro vidijo! Kar vprašajte jih. če je vrtec potreben ali ni! Da — le vprašajte jih in odgovorile vam bodo. Odgovorile tako. da boste vsi. ki se spotikate ob vrtec, kar naenkrat spregledali, da hi se v Zagorju moral odpreti še vrtec za otroke nezaposlenih mater ln da vrtec ne bi smel biti ustanova, ki je skoraj vsem odveč. V resnici pa Je nekaj lepega, koristnega in potrebnega. Še enkrat: oh. ta ubogi vrtec! Pretekla nedelja je potekla v znamenju veselic ln drnglb prireditev. Najbolj so jo »pnšlnlll« v Podknmu ln tja je zanesla pot našega popotnika, da poskusi srečo na tomboli, ki jo je priredila tamkajšnja kmetijska zadruga. Toda bil je razočaran: namesto da bi se tombola pričela oh 11. url do poldne kot Je bilo napovedano, se je njen pričetek zavlekel čez opoldne. Tombola se le nadaljevala po polževo, saj so bili čln-kvlnl Izčrpani šele okrog štirih popoldne. Če se ogrela ob dohodu h komisiji ne bi kar dvakrat podrla, hi se tombola verjetno prej končala. Razočaran nad tombolo je naš treba. Ce bi moštvo Rudarja nastopilo proti Metalcu ali pa Odredu tako kot v nedeljo, bi prav gotovo izluščilo vsaj dve točki. Odlika igralcev napada je bila, da so streljali v gol, tudi obramba je svojo nalogo dobro opravila, prav tako krilci ter Hudarin kot srednji krilec. Gostje so s svojo igro pokazali, da upravičeno vodijo na lestvici druge zvezne lige in da zaslužijo, da postanejo člani prve zvezne lige. Kakor po navadi, je Rudar tudi v nedeljo dobro zaigral prvih 15 minut, vse do sprejetega gola v 19. minuti prvega polčasa. Izgledalo je. da bo Rudar popustil, vendar so fantje vztrajno napadali, vendar je 6odnik le malo preveč grešil v škodo Rudarja. Občinstvo se je razburjalo, toda igra je hitro tekla dalje. Po krivdi obrambe je padel drugi gol. ki bi ga pa dober vratar mogel tudi ubraniti. Rudar je poslal mnogo strelov na vrata Vardarja, toda odlični golman je svoja vrata izvrstno branil in gre tudi njemu zasluga, da je ostala vsaj ena točka v Trbovljah. V drugem polčasu je moštvo Rudarja silovito napadalo in je imelo takoj izvrstno priliko. Občinstvo je bodrilo moštvo Rudarja, kar je dalo fantom nov zagon in po Opresniku v 19. miniuti znižanje rezultata na 2:1. Vse je izgledalo, da bo Rudar igro izenačil, toda zgodilo se je nasprotno: kmalu nato je Vardar iz gneče dosegel tretji gol in z njim postavil končni rezultat dneva. Zmaga Vardarja je 6icer zaslužena, toda z malo več 6reče bi Rudar v nedeljo lahko iztrgal vsaj eno točko. V nedeljo bo Rudar igral v Mostarju proti Veležu, s katerim je igral doma neodločeno. Enajstorici Rudarja želimo mnogo sreče! TRETJA ZAPOREDNA ZMAGA Proletarec (Zagorje): Bratstvo (Hrastnik) 6:3 (4:1) V nedeljo, 2. septembra je odigral na domačem stadionu zagorski Proletarec nogometno tekmo s hrastniškim Bratstvom. Igra je bila dosti hitra. Hrastničani so Igrali požrtvovalno, vendar so bili Zagorjani v tehniški premoči. Sodil je tov. Pucihar iz Ljubljane na splošno zadovoljstvo publike. Rezultat 6:3 (4:1) za Proletarca je bil realen. Visoko diferenco v golih pa je zakrivil v neki meri Igralec Groznik lz Hrastnika, ki se je ponašal na igrišču nešportno ln je igral surovo (dva kazenska strela). Zmaga Proletarca nad favoritom za prvo mesto v H. slovenski ligi je bila sicer nepričakovana, toda zaslužena. Pred 14 dnevi je Igral Proletarec v Studencih pri Mariboru. Slovenski poročevalec in Polet, pa tudi naš list so poročali, da so Zagorjani zgubili to tekmo s 4:2, v resnici so jo pa dobili, kar danes popravljamo. Y Trbovljah so ustanovili sanitetno ekipo Pred kratkim se je formirala pri Mestnem odboru Rdečega križa v Trbovljah sanitetna ekipa. Ekipa sestoji iz 25 rednih članov. Namen ekipe je, nuditi sanitarno pomoč vsemu trboveljskemu okraju, kakor tudi da prikaže na na&i vasi potrebo sanitarne službe z raznimi predavanji ter s praktičnimi vajami o prvi pomoči. Člani ekipe so pripravljeni delati vsestransko na področju zdravstvene službe. Njih želja je seveda, da pridejo do potrebne oprave. Ker pa ekipa nima finančnih sredstev za !