Leto IX, it. 34
LJubljana, četrtek 9. februarja 1928
Cena 2
mm l«l»afa ob 4. «|utr»i. ea
Stane mesečno L)in «5--—, ca tno* semstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo a
LJubljana, Knailova ulica Stev. 5/L Telefon St. «072 in 3804, ponoči tudi št. «034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in
Uprsvaiitvs: Ljubljana, rrefternovs uHca it. 54. — Telefon št. 2036.
loseratnl oddelek: Ljubljana, Prešer-ion uHca St. 4. — Telefon št. X4.cs
Podruinid: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-tana št 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien, Nr. 105.241.
Prvi neuspeli poskusi za rešitev krize, mandat že sinoči. —
— Velja Vukičevič je vrnil Stepan Radič ga bo najbrž danes. — Glavni
napad na Kmečkodemokratsko koalicijo
G. Velja Vukičevič je včeraj dopoldne podal demisijo cele vlade. - Kralj je demisijo sprejel in poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade najprej g. Vukičevlču. - Radič je odklonil sodelovanje in je energično zavrnil spletke proti KDK. - Zvečer je dobii mandat g. Radič, ki bo danes stopil v stike s parlamentarnimi klubi. - Tudi njegova misija ne bo uspela
Beograd, 8. febr. p. Kakor je bilo napovedano, je g. Vukičevič danes dopoldne podal ostavko celokupne vlade. Kralj je demisijo sprejel. Seje Narodne skupščine so bile takoj nato odgo-dene za nedoločen čas.
Popoldne so se dogodki razvijali z veliko brzino. Prvi je bil pozvan na dvor predsednik Narodne skupščine dr. Perič, ki je vladarju predlagal, naj poveri mandat za sestavo koncentracijske vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku g. Vukiče-viču kot predstavniku največje parlamentarne skupine.
G. Vukičevič je mandat sprejel, dasi je bilo že v naprej jasno, da ne bo uspel. Na sodelovanje v njegovi vladi sta pristala samo gg. dr. Korošec in dr. Spaho, dočim je g. Radič sodelovanje ž njim odklonil že danes, g. Davidovič pa izjavil, da bo odgovoril jutri, po seji demokratskega kluba. Radič je pri tej priliki odločno zavrnil intrige, naperjene proti obstoju Kmečko-demo-kratske koalicije in znova manifestiral, da je koalicija trdna politična. formacija, ki ima pred očmi le dobrobit države in naroda in je zato ni mogoče razbiti.
Radi odločne odklonitve g. Radiča je g. Vukičevič že nocoj, ne da bi čakal na jutrišnji odgovor g. Dpvid^vira. o^šel na dvor in vrnil vladanju mandat za sestavo vla^e, Ob 9. ie b?J nato oo-klican v avdijenco g. Stjepan Radič, kateremu ie nonudil
mandat, da sestavi koncentracijsko vlado. Radič je ponudbo sprejel.
V soglasju s svojimi zavezniki bo g. Radič jutri začel pogajanja s šefi parlamentarnih skupin. Le z g. dr. Spahom, ki je moral nujno odpotovati v Sarajevo se je sestal že nocoj. Dr. Spaho mu je izjavil svojo načelno pripravljenost, stopiti v koncentracijsko vlado, ki bi jo sestavil g. Radič bodisi pod svojim, bodisi pod kakim drugim predsedstvom.
Jutri dopoldne bo Radič svoje razgovore nadaljeval. Nihče pa ne verjame resno, da bi se mu misija posrečila, ker bo skupina g. Vukičeviča gotovo odbila vstop v njegovo vlado. Jasno je, da nekateri radikalni krogi špekulirajo s tem, da se bodo zaradi misije g. Radiča razrahljale vezi med obema strankama KDK, vendar pa je Radič te intrige danes sam odločno razbil s svojimi krepkimi izjavami.
Splošno se pričakuje, da bo g Radič j^tri opoldne vrnil mandat, ki bo nato poverjen najbrž g. Ljubi Davidoviču. Kakor stvari stoje, se bo tudi akc?ja g. Davijo v? ca razbila na odklonilnem st^šču ru^čev-čevcev, tako da bo moral tudi on mandat vrniti b^ez usr»e!ba.
Kaj bo potem ie docela negotovo in sedaj niso mogoče niti približno točne domneve.

¥ pričakovanju
Beograd, 8. febr. r. Današnji dan je pričel v nervoznem pricakovamu de-misije viade. V vladnem predsedništvu in v kuloarjih Narodne skupščine je vladala že v zgodnjih jutranjih urah izredna živahnost. Konference so se vršile na vse strani in vse je bilo v napetem pričakovanju nadaljnjih dogodkov. Ministrski predsednik Vukičevič je prišel že pred 8. uro v svoj kabinet, kjer sta ga kmalu nato posetila dr. Korošec in dr. Spaho, s katerima se je dolgo posvetoval. Pozneje so prišli tudi radikalski ministri, ki so bili nato ves dopoldan zbrani v vladnem predsedstvu.
Demokratski ministri so istočasno imeli svoje posvetovanje v kabinetu zunanjega ministra. Dr. Marinkovič. ki je bolan in mora ostati v postelji, se teh konferenc ni udeleževal, marveč so ga o situaciji sproti obveščali poedini ministri in drugi njegovi pristaši iz demokratskega kluba. Tudi g. Vukičevič je tekom dopoldneva pozval k sebi več radikalskih prvakov ter imel ž njimi daljše razgovore.
V Narodni skupščini so bili zbrani poslanci vseh strank v svojih klubih, tako da za sejo Narodne skupščine, ki je pričela ob 10.. ni bilo nikakega zanimanja.	b
Oemisija sprejeta
Po končanih posvetovanjih ie g. Vukičevič ob 10.45 odšel na dvor. Novinarjem je pri odhodu iz vladnega pred-sedništva izjavil: «Grem na dvor. da izročim Nj. Veličanstvu ostavko celokupne vlade». Avdijenca g. Vukičeviča je trajala poldrugo uro, nakar se je g. Vukičevič takoj vrnil v vladno predsedstvo.	.„ ,
Novinarjem, ki so ga pričakovali z največjo napetostjo, je kratko sporočil: «Pravkar sem izročil kralju ostavko celokupne vlade. Ostavka je bila spre-
*°Ko so ga novinarji vprašali, kako je motiviral ostavko, je g. Vukičevič odklonil odgovor ter dostavil: «Besedila motivacije vam ne morem dati. ker to ni v moji moči. Položaj se bo razvijal po parlamentarnih običajih. Sedaj grem, da obvestim o ostavki predsedstvo
Narodne skupščine.*
Kakor se doznava iz vladnih vrst, je e Vukičevič motiviral svoio ostavko s tem, da so bili demokratski ministri v svojem klubu desavuirani in so zato
podali ostavke. Ker je radi tega postala rekonstrukcija vlade neobhodno potrebna, ie podal ostavko cele vlade, da tako omogoči normalen parlamentarni razklep krize.
Sporočilo Narodni skupščini
Iz predsedstva vlade je g. Vukičevič obvestil o ostavki pismenim potom vse ministre in predsedstvo Narodne skupščine. Po kratkem posvetovanju z ra-dikalskimi ministri ie odšel domov.
V očigled skrajno napetega položaja ni bilo za današnjo sejo Narof ne skupščine nikakega zanimanja Poslanci so neprestano prihajali in odhajali Povsod je bilo opažati veliko nervoznost. Po prečitanju zapisnika in običajnih formalnostih je prišel v razpravo zakonski predlog o narodnem priznanju pokojnemu Velimiru Preliču. ki je postal žrtev atentata v Skoplju. Zakon je bil brez debate soglasno sprejet. Nato bi imela slediti razprava o proračunu. Ker pa je bilo vsak trenutek pričakovati vesti o demisiji vlade, je predsednik dr. Perič sejo prekinil.
Med odmorom je odšel dr. Perič v ministrsko predsedništvo. kjer mu je izročil pismeno obvestilo o ostavki vlade. Šele ob ",41. je nato dr Perič ponovno otvoril sejo Narodne skupščine in med grobno tišino prečital sledeče pismo g Vukičeviča
Gospod predsednik;
Čast mi je obvestiti Vas, da ie kraljevska vlada danes podala Nje- j govemu Veličanstvu kralju ostav- i ko. Blagovolite o tem obvestiti Narodno skupščino ter sprejmite tudi pri tej priliki izraze mojega osobi-tega spoštovanja.
Vukičevič 1. r.
Tišino je prvi prekinil poslanec dr. Bogdan Milašinovič, ki je zaklical: Živijo Velja Vukičevič! V tem trenutku pa je kakor orkan zaorilo po dvorani: Doli Vukičevič! Opazilo se je, da so pozdravili demisijo vlade s ploskanjem celo nekateri radikali.
Narodna skupščina odgodena
Takoj nato je predsednik zaključil sejo z izjavo, da so seje Narodne skupščine odgodene za nedoločen čas ter da bo prihodnjo sejo sklical pismenim potom.
Vukičevič dobil mandat za koncentracijsko vlado
Popoldne ob pol 4. so se pričela kon-zultiranja na dvoru. Prvi je b po parlamentarnem običaju pozvan v avdi-jenco predsednik Narodne skupščine g. dr Ninko Perič ki je ostal pri vladarju skoro poldrugo uro. Pri odhodu z dvora je izjavil novinarjem, da ie kralju svetoval, naj poveri mandat za sestavo koncentracijske vlade g. VeUu Vukičeviču.
V času. ko se je dr. Perič mudil na dvoru, ie bi' teleionsko pozvan na dvor g. Vei.ia Vukičevič, ki je odšel tja ob 4.50 a ostal v avdijenci le kakih deset minut. Pri povratku je izjavil novinarjem «Dobro ie. dobM sem mandat za sestavo koncentracijske vlade.»
Na vprašanje novinarjev, ali je njegov mandat vezan na rok. je odvrnil: «Razume se. vezan je.»
Na vprašanje ali hoče pozvati na konferenco šefe parlamentarnih skupin. je deial: «Da. vse bo šlo normalnim potom.»
G. Vukičevič se je z dvora vrnil v predsedništvo vlade kjer so ga čakali dr. Korošec, dr Hrasmca in dr. Spaho. Vukičevič jim je ponudil vstop v svoio vlado, kar so seveda vsi trije sprejeli. Dr. Hrasnica ie izjavil vašemu dopisniku da bosta pozvana v koncentracijsko vlado tudi Liuba Davidovič in Stjepan Radič Dr. Spaho in dr. Korošec sta iziavila novinarjem, da iima je bil ponuden vstop v koncentracijsko vlado. da sta to ponudbo v načelu sprejela in da bo g. Vukičevič nadaljeval konzultacije.
Vabilo Davidoviču in Radiču
G. Velja Vukičevič je s predsedni-štva vlade poslal Stjepanu Radiču in Ljubi Davidoviču pismi naslednje vsebine:
«G. predsednik!
Nj. Vel. kralj mi je poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade. Pros'm vas. bodite tako ljubeznivi, da pridete ob 6. na sestanek v kabinet nredsedmka vlade. Sprejmite, g. predsednik, ob tei prMik! zagotovitev mojega odličnega spoštovanja.
Velja Vukičevič 1. r.»
Velja Vukičevič je napovedal sestanek Ljubi Davidoviču za 6. uro zvečer, Stjepanu Radiču pa za 7. zvečer.
G. Davidovič je na prejeto pismo odgovoril, da ne more iti v predsedništvo vlade, temveč naj Velja Vukičevič pride v Narodno skupščino. Tudi Stjepan Radič je odgovoril, da bo čakal po parlamentarnem običaju Veljo Vukičeviča ob 7. zvečer v ministrski sobi Narodne skupščine Svoj odgovor je Stjepan Radič podpisal kot predsednik KDK.
Velja Vukičevič je na ta odgovor odšel v Narodno skupščino kjer je odšel najprei v radikalni klub in obvestil prisotne poslance, da je dobil mandat za sestavo koncentracviske vlade, da sta dr Korošec in dr. Spaho načelno pristala na sodelovanje in da ie za 6. zvečer napovedan sestanek z Ljubo Davi-dovičem. za 7 zvečer pa z Radlčem.
Ako bosta ta dva pristala, bo do 8. zvečer vse gotovo, je deial g. Vukičevič nakar ie odšel v ministrsko sobo, kjer se je nekoliko kasneje sestal z Liubo Dav'dovičem.
Vukičevič - Davidovič
Med tem časom se je vršila seja demokratskega kluba, ki ga je g. Davidovič obvestil, da je vlada podala ostavko. G Davidovič je naprosil klub, naj ostane skupaj, ker ga bo moral konzultirati zaradi nadaljnjega poteka dogodkov.
Ljuba Davidovič se je sestal z Veljo Vukičevičem točno ob o. Sestanek je trajal do 6.40. Ko je Davidovič odhajal ga je vprašal vaš dopisnik: »G. predsednik, kaj ste odgovorili g. Vukičeviču na njegovo ponudbo za vstop v njegovo koncentracijsko vlado.« Ljuba Davidovič je odgovoril: »Mi koncentracijo sprejemamo načelno, prosim vas, da posebno povdarite: načelno. G. Vukičeviča sem vprašal, kakšen je njegov program. G. Vukičevič mi je nato deial: Moj program je označen v znanem pismu, ki sem ga poslal Nj. Vel. kralju, toda to se more izpremeniti, ako se hoče. Jaz sem nato g. Vukičeviču izjavil, da mu bom odgovoril jutri, ko bom konzultiral svoj klub.«
Radič odklanja
Med tem časom se je v klubu SDS vršila konferenca vodstva Kmečko-demokratske koalicije, nakar je Stjepan Radič ob 7. odšel na sestanek z Veljo Vukičevičem. ki je medtem že poročal radikalnemu klubu o svojem sestanku z Davidovičem. Vaš dopisnik je ob tej
(prilika vprašal Veljo Vukičeviča, ali ima vtis, da bo uspel v svoji akciji. G. Vukičevič je odgovoril: »Jaz ne polagam mnogo na vtise.«
Sestanek gg. Radiča in Vukičeviča je trajal zelo kratek čas.
Po sestanku je izjavil Radič novinarjem, da ni mogel sprejeti vabila g. Vukičeviča za vstop v njegovo vlado, ker je uverjen, da ima akcija g. Vukičeviča predvsem namen razbiti Kmečkodemokratsko koalicijo.
Tudi g. Vukičevič je potrdil novinarjem, da je ostal njegov sestanek z g. Radičem brezuspešen. Nato je odšel v radikalni klub, kjer se je posvetoval s svojimi prijatelji.
Vukičevič vrne mandat
G. Velja Vukičevič je po konferenci v radikalnem klubu odšel v predsedništvo vlade, nekoliko kasneje pa na dvor, kjer pa je ostal zopet le kratek čas.
Odhaja:oč z dvora je izjavil novinarjem, da je kralju vrnil mandat za sestavo koncentracijske viade, ker njegova misija ni uspela, ker je Stjepan Radič odklonil sodelovanje z njim.
G. Vukičevič je odšel z dvora v predsedništvo vlade, kjer je dolgo časa kon-feriral z dr. Korošcem, dr. Spahom, dr. Hrasnico in dr. Lazo Markovičem. Novinarjem je sporočil, da je poslal Ljubi Davidoviču pismo, v katerem se mu zahvaljuje za ljubeznivost, ker je sprejel povabilo, da se razgovarja z njim. Ker pa je g. Radič odklonil vstop v njegovo vlado, je moral vrniti mandat, kar je storil že nocoj, zaradi Česar mu za jutri ni potreben odgovor g. Davidoviča.
Okrog 9. se je g. Vukičevič odpeljal v svoje stanovanje.
Mandat dobi Radič
Par minut po 9. uri je bil pozvan na dvor Stjepan Radič, ki se ie odzval vabilu v spremstvu poslanca Pavla Radiča ter je na dvoru ostal do 20.10.
Pri povratku z dvora je izjavil novinarjem, kj so ga obsipali z vprašanji, ali je dobil mandat za sestavo vlade: »Da, da, točno je. Dobil sem mandat za koncentracijsko vlado in sem ga tudi sprejel. Jutri bom pričel razgovore s političnimi šefi. Nocoj pa lahko greste mirno spat; ne bo se zgodilo ničesar, jutri dopoldne pa boste zvedeli vse.«
Gosp. Radič je odšel z dvora zopet v Narodno skupščino, kjer se je sestal s poslanci KDK, kj so bili še v klubo-vih prostorih.
Muslimani bi šli v Radičevo vlado
Ker je šef JMO dr. Spaho moral nujno odpotovati v Sarajevo zaradi bolezni svojega otroka, ga je Stjepan Radič posetil že nocoj ob pol 11. v hotelu Pe-trogradu. Sestanek med njima je trajal do 11., nakar je dr. Spaho odšel na kolodvor in se odpeljal v Sarajevo. Novinarjem je pred svojim odhodom izjavil:
»G. Radič me je obvesti F, da je dobil nocoj mandat za sestavo širše koncentracijske vlade. Pozval me je, naj vstopim v to vlado. Odgovoril sem g. Radiču, da sprejemam ponudbo, ker nihče ne more biti proti temu, da se sestavi koncentracijska vlada. Vsi smo za končentracijsko vlado. G. Radič mi je dejal, da ne dela nobenega vprašanja iz tega, ali bo on na čelu vlade; naj bo kdorkoli, glavno je, da se zberejo vse nacijonalne moči. Ker moram odpotovati in je dr. Hrasnica verziran v vseh vprašanjih, me bo zastopal on in bo g. Radič nadaljeval z njim razgovore. Ako g. Radič uspe z drugimi strankami, mi pristanemo.«
Po sestanku z cfr. Spahom je odšel g. Radič na svoje stanovanje.
Radič bo danes vrnil mandat
Po informacijah, ki jih je sprejel vaš dopisnik, se bo jutri ob pol 9. dopoldne g. Radič sestal z Ljubo Davidovičem, ob 9. dopoldne z dr. Korošcem, nato pa obiskal g. Vukičeviča. Kakor se pričakuje, bo g. Vukičevič odklonil vstop v koncentracijsko vlado Stjepana Radf-
Beograd. 8. februarja, i. Po sestanku z Veljo Vukičevičem je Stjepan Radič podal novinarjem krajšo izjavo, nato pa odšel v seljački klub, kjer se je sestal s Svetozar-jem Pribičevičem in drugimi poslanci KDK. Poročal jim je podrobno o svojem sestanku s gosp. Vukičevičem. Sestanek je opisal la-ko-le:
Našel sem Veljo Vukičeviča precej v skrbeh. Pozdravila sva se in tedaj je on prijel: Naprosil sem Vas, da me posetite. Najprej sem govoril z onimi, s katerimi sem doslej delal. Pri meni sta že bila dr. Korošec in dr. Spaho, ki sta mi obljubila svoje sodelovanje. Gosp. Davidovič mi je izjavil, da načelno pristaja na vstop v mojo koncentracijsko vlado, da pa se mora o tem prej še posvetovati s klubom. Sedaj želim slišati še Vaše mnenje.>
Odgovoril sem mu: «Gospod predsednik, Vi ste mi poslali pismo kot predsedniku kluba HSS. Mislim, da veste, da obstoji že štiri in pol meseca Kmečko - demokratska koalicija in da sem jaz eden njenih pred-sednikov.»
<Da, to mi je znano,» mi je odvrnil gosp. Vukičevič.
Nato sem mu dejal: cSmatram, da bi Vi to morali upoštevati. Jaz sem že računal s sestankom z Vami, zato sem imel posvetovanje z vsemi poslanci koalicije, ki so v Beogradu. Soglasno smo sklenili, da ne vstopimo v nobeno vlado, kateri bi Vi predsedovali. Mi nimamo ničesar proti Vaši osebi. toda naše izkušnje v parlamentu in odborih so nas prepričale, da nobena vlada pod Vašim predsedstvom ne bi bila spogoh-na izvesti programa, ki ste ga označili v pismu na Nj. Veličanstvo kralja.*
«Kaj niti tedaj ne, ako Vi vstopite v vlado,* me je prekinil Velja Vukičevič.
<Niti v tem slučaju,> sem odgovoril. «Zavedamo se, da izgleda formacija KDK na
Ervi mah kot čisto politična. Ona je nasta-i v opoziciji in je nastopala v parlamentu
zelo ostro.»
<Morda bolj ostro, kakor je bilo potrebno^ je pripomnil Velja Vukičevič.
cVi niste sodnik,* sem mu odvrnil. <0 tem naj sodi narod. Celo v najbolj urejenih zapadnih državah se dogajajo enako ostri nastopi v parlamentu in tudi ostrejši, kakor so bili naši. Naše nastope v parlamentu pa je diktirala samo skrb za narod in vsak objektiven človek, ki to pravilno opazuje, jih mora odobravati. To se je videlo zlasti v odborih, kjer so bili mnogi predlogi naših zastopnikov sprejeti. V tem obstoja naše sodelovanje, naša kolaboracija in naši resni poskusi, da se današnje stanje popravi. V mislih imamo narod, državo in kralja. Vi vidite, da delamo skupno v posameznih oblasteh. V primorsko - krajiški oblasti smo se zedinili; to je najbolj siromašna naša oblast in je bila prava sreča za tamošnje
da, nakar bo Radič jutri opoldne vrnil mandat kroni.
Kakor se bo nadalje razvijala kriza, nj mogoče postaviti prognoze. Nekateri radikali prete, da bodo dobili volilni mandat, drugi zopet trdijo, da se bo dr. Marinbovič odcepil od demokratske stranke in sestavil z Veljo Vukičevičem koalicijo, ki bi mogla delati. Obstoji tudi verzija, da bo mogel morebiti sestaviti vlado kak drug radikali, s katerim bi mogla sodelovati tudi združena demokracija. V tem trenutku je še popolnoma nedoločeno, kako se bo kriza razvijala.
prebivalstvo, da smo se zedinili. V sremski oblasti smo se zedinili mi, samostojni demokrati in nekateri radikali ter sestavili večino in tako rešujemo to oblast. Istotako nastopamo skupno v osiješki oblasti. Naših je 59, samostojnih demokratov 11 in vseh ostalih 6. Ta oblast je postala prava trdnjava samouprave. To so velike stvari. Mi nastopamo skupno v vseh kmečkih in mestnih občinah, kjer so bile volitve. Tudi tu se družimo in složno volimo župane. Volimo jih po sposobnosti, ne glede na število naših odbornikov. Formacija naše koalicije ni zgolj političen incident. To jo posledica topline in medsebojne ljubezni, ki se izraža tako med Hrvati, kakor med Srbi v prečan-skih krajih.>
Nato mi je Velja Vukičevič odvrnil: «Saj jaz nisem zahteval, da prekinete to koalicijo. Tudi sedaj tega ne zahtevani. Pravim Vam celo, da bodo v kratkem, morda v par dneh tudi oni lahko vstopili v vlado.*
Nato sem dejal: »Torei ni Kaimakčalap vzrok, nego samo izgovor! Iz tega, kar govorijo prvaki demokratske stranke, izhaja, kakor da hočejo reči Pribičeviču: Zakaj komplicirate stvar? Pojdite v demokratsko stranko in potem ne bo Kaimakčalana. Rai-ko Kocič mi je rekel: Zakaj se Vi družite s Pribičevičem? Pustite ga in njegovi Hrvati bodo šli k vam. Srbi pa prišli k nam. Vidite, gospod predsednik, s to politiko nadaljujete Vi politiko Budimpešte in Dunaja. Politiko, ki sta io vodila Budimpešta in Dunaj proti nam, Isto politiko pričenjajo sedaj voditi proti nam Srbijanci in VI hočete da privedete celo kralja do tega. da postane Franc Jožef. Jaz pa Vam povem, da ste dolžni našemu narodu in ored zgodovino, na naš kralj ve resnico. Dolžni ste mu povedati, kar sem Vam rekel, in kar sem Vam izjavil že zadnjič. Dolžni ste mu reči, da naša Kmečko-demokratska koalicija nI nikaka klubovalna kombinacija. Dolžni ste mu reči, da to ni nobena prod-srbijanska fronta in da to ni nobena tre-notna kombinacija, marveč, da pomeni ta politika našo definitivno orijentacijo.«
»Torej vi nočete pod mojim predsedstvom v vladoc, me ie prekinil g. Vukičevič.
Nato sem mu odvrnil: »Tako .ie. Ne morem v nobeno vlado, kateri bi predsedovali Vi. To je danes sklenil klub Kmečko-demo-kratske koalicije in to soglasno. Jaz pa moram k temu dostaviti še to: če bi naš poslanski klub tega ne bil storil, tedaj bi bil jaz iz tega napravil vprašanje, ker sem na podlagi Vašega postopanja v parlamentu in izven njega globoko prepričan, da ie vsaka vlada pod Vašim predsedstvom nesposobna, da izvede oni program, ki ste ga označili v svojem pismu na Njegovo Veličanstvo še pred volitvami
G. Vukičevič ie nato izjavil: »Če je tako, pa lepa hvala«.
S tem ie bil najin razgovor končati.
Obupni radikalni napori
Beograd, 8. februarja. Vladni radikali napenjajo vse sile, da obdrže vodstvo situacije v svojih rokah. V vladnem predsedništvu in v radikalskem klubu so se vršila danes neprestano posvetovanja. Intrige se pletejo na vse strani in je zlasti KDK predmet najhujših napadov. Z obljubami in grožnjami skušajo vukičevičevci vplivati na razpoloženje poedinih parlamentarnih skupin. Ker so vsa prizadevanja, da pridobe gosp. Radiča za sodelovanje brez SDS ostala brezuspešna, pritiskajo sedaj zlasti na vladne demokrate, da bi jih pridobili za to, da razcepijo demokratski klub in se kot samostojna skupina pridružijo gosp. Vukičeviču. Vukičevičevci upajo, da bi jim v tem slučaju uspelo, da sestavi vlado zopet gosp. Vu-kiževič.
Niso pa še opustili tudi nade na obnovo dosedanje koalicije z Demokratsko zajedni-
co. Z grožnjami, da bo gosp. Vukičevič v slučaju, da ostane akcija za koncentracijsko vlado brezuspešna, dobil pooblastilo za razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev, so tudi danes hoteli plašiti zlasti da-vidovičevce, da bi jih na ta način odvrnili od KDK in razbili Demokratsko unijo.
Doslej so ostale vse te spletke brezuspešne in zdi se, da radikalski računi tokrat ne bodo uspeli.
Generalni juriš na KDK
Beograd, 8. febr. r. Dasiravno so režimov-s svojimi intrigami proti KmeSso-demo-kratski koaliciji doživeli doslei še vedno le Mamažo in jim ni uspelo, da bi vrste koalicije samo le omaiali. kamoli razcepili, so danes tik pred formelno otvoritvijo vladne krize še enkrat poskusili, da bi zanesli v vrste koalicije razdor in tako povzročili v najodločilneišem trenotku nesporazum in raz cep. da bi lahko še v zadnjem hipu rešili g. Vukičeviča. Še snoči je poseben odposlanec skušal uplivati na g. Radiča. da bi se odločil za vstop v vlado, obenem pa it g. Vukičevič sam pozval k sebi uglednega radičev-skega prvaka ter mu izjavil, da izpolni vse zahteve radičevcev. če se odcepi od g. Pribičeviča in vstopi v njegovo vlado. Vlogo Vukičevičevega posrednika ie vršil tudi dr. Korošec, ki se je spravil nad podpredsednika HSS poslanca Predavca.
Danes dopoldne so v zvezi s tem iz vladnih krogov širili vesti, da je vstop HSS v vlado in razcep KDK že izvršeno dejstvo Ponujali so radičevcem več važnih ministrstev in se sklicevali na to. da bo imela nova vlada na razpolago zaradi novega inozemskega posojila ogromne vsote.
Radičev odgovor g. Vukičeviču in njegove današnje ponovne izjave so te vesti jasno postavile na laž.
Davčni zakon sankcijoniran
Beograd, 8. februana i. Ministrski predsednik g. Vukičevič je danes še pred demisijo vlade predložil kralju v podpis zakon o izenačenju neposrednih davkov, ki je bil sprejet na včerajšnji seii Narodne skupščine Zakon bo naibrže že jutri objavljen v »Službenih Novinah« ter stoni v veljavo s 1. januarjem 1929. izvzemši uslužbeniški davek, ki bo uveljavljen že s L aoritom t. L Kakor doznava. bo dohodek iz tega davka, ki zadene vse državne in privatne nameščence v službi v prvi vrsti za kritje proračunskega deficita. V finančnem ministrstvu je bil izdelan te dni poseben amand-man k finančnemu zakonu za letn 1928-29.
Dalmacija se revanžira
Splitska oblastna skupščina namerava uvesti davek na uvoz pridelkov iz Slovenije
Split. 8. februarja, n. Svoječasno je vzbudila med tukajšnjimi gospodarskimi krogi veliko nezadovoljstvo vest, da nameravata ljubljanska in mariborska oblastna skupščina uvesti na vina. ki se uvažaio iz drugih oblasti, 100% doklado na državno trošarino. S tem bi bila naiboj prizadeta baš dalmatinska vina. ki se v pretežni meri koi^ sumirajo v Sloveniii. Mariborska oblastna skupščina ie sedaj obvestila oblastni odbor splitske oblasti, da ie to namero opustila. Ker pa Ljubljanska oblast na proteste dalmatinskih gospodarskih krogov doslei še sploh ni odgovorila, namerava splitska oblastna skupščina uvesti posebne doklade na uvoz pridelkov Iz ljubljanske oblasti predvsem na les. pa tudi na razne druge industrijske proizvode, ki se uvažajo iz Slovenije.
ČsL in Bolgarija
Praga, 8. febr. h. Bolgarski poslanik v Pragi Vasov je danes oficijelno v imenu predsednika sobranja povabil poslanca Uh« lira, naj poseti Sofijo, da bi vpostavil med* parlamentarne odnošaje med Češkoslova« Iko in Bolgarijo. Posl. Uhlir bo poseti! So« fijo najbrže po obisku češkoslovaških par* Iamentarcev v Beogradu.
Politična tatvina v italijanskem poslaništvu v Berlinu
Berlin, 8. februarja (be) V tukajšnje italijansko poslaništvo so udrli tatovi, ki so odnesli mnogo uradnih listin.
Pred uzakonitvijo funkcij velikega fašističnega sveta
Rim, 8. februarja s. Veliki fašistični svet pod predsedstvom ministrskega predsdni-ka Mussolinija je sprejel resolucijo, ki povdarja potrebo, da se uredi sestava, funkcije in stališče sveta med ustavnimi organi sveta. Svet je nato proučil vprašanje sestave senata ter je sprejel sklep, da se v zakonu o senatu ne sme ničesar izpremeniti, raz-ven določbe o zasedanju senata kot vrhovnega sodišča, o skupinah in osebah, ki imajo pravico do imenovanja za senatorje m o starostni meji. ki ie potrebna za imenovanje. Veliki fašistični svet le nato določil podrobnost; za drugi fašistični poziv, s katerim bi milica in stranka dobila 100.000 mladih novih avantgardistov.
Nepričakovana razsodba v Budimpešti
Budimpešta. 8. februarja, s. Kraljevska
kurija se je danes kot najvišje sodišče ba-vila z razsodbo, ki je bila izrečena proti sotrudniku lista »Pesti Naolo« dr. Ladislavu Szabu. Szabo se je v članku bavil s cerkveno stranjo falzifikatorske afere ter graja! vlogo, ki io ie igral v tej zadevi vojaški škof Zadravec. V prvi instanci ie bil Szabo obsojen na 120 pengojev globe in 100 pen-gojev odškodnine. Druga instanca ie to kazen zvišala na 1200 odnosno 1000 oengojev. Kraljevska kurija pa ie danes razveljavila to obsodbo ter oprostila Szaboia z utemeljitvijo. da omenjeni članek ne vsebuje nobene klevete.
Francoska narodna obramba
Pariz. 8. februarja d. Na včerajšnji seji senata je predsednik vojaške komisije senator Lebrun utemeljeval od zbornice že sprejeti zakonski načrt o splošni organizaciji naroda za primer vojne. V svojem govoru je povdarjal, da vojna danes ni samo zadeva vojske, temveč vsega naroda. Voju-joče se države uporabljajo v vojni vse svoje sile na človeškem in drugem materijalu, zato se mora potrebna organizacija izvršiti že v mirnem času. Društvo narodov nudi sicer garancije, vendar pa manjka še mednarodna izvraevalna oblast, ki bi jamčila za varnost narodov. Onstran Rena se večkrat čuje rožljanje s sabljo, zato mora Francija storiti vse varnostne odredbe. Senator Raiberti je zahteval, naj se vojaška vzgoja uvede tudi v šole. Socijalistični senator Voilin je odklonil zakonski načrt, ker ne predvideva organizacije državljanov za vojsko, temveč armado v državi, ki se bo lahko porabila tudi pri notranjih nemirih.
Indijski voditelji ignorirajo angleško komisijo
New Delhi. 8. februarja, d. Angleška parlamentarna komisija za proučevanje vprašanje ustavne reforme v Indiji je imela pod predsedstvom sir Johna Simona brezobvezno konferenco s sedmimi zastopniki indijske zakonodajne skupščine, kar je predsednik te komisije pismeno sporočil podkralju in vsem članom zakonodajne skupScine. Voditelji indijskih strank so izjavili, da vzdržujejo svoje ugovore proti angleški ustavni komisiji bi nočejo na noben način stopiti v stik z njo ter da ne morejo sprejeti predlogov sir Johna Simona.
Odprava vizuma med Jugoslavijo in ČSR
Praga, 8. febr. s. V kratkem bo odprave Ijen vizum potnih listov v prometu med Češkoslovaško ln Jugoslavijo.
Podrobnosti o novem inozemskem posojilu
Že izplačano Blairovo posojilo se odtegne od novega posojila. Zastaviti moramo davek na poslovni promet. — Sumljiv molk o višini obrestne mere, — Pogoji so v splošnem zelo neugodni
Beograd, 8. februarja, p. Danes dopoldne je sprejel finančni minister gosp. dr. Bogdan Markovič v svojem kabinetu skupino novinarjev, katerim je podal glede najetja inozemskega posojila sledečo izjavo:
Kakor sem že včeraj povedal, sem sklenil z večjo skupino angleških in ameriških bank pod vodstvom angleške banke Rot-schild in ameriške banke Kuhn, Loeb & Co predpogodbo za posojilo v znesku 50^milijonov angleških funtov, t. j. po današnjem kurzu 13.860 milijonov dinarjev. Posojilo je namenjeno za stabilizacijo dinarja in za izvedbo raznih javnih del, za katere je vlada izdelala že obsežen program. Posojilo bo realizirano v obrokih, ki se bodo izplačali po zahtevi naše vlade za izvedbo poedinih predvidenih del. Vlada mora od časa do gaga predložiti načrt ta nameravana dela z aproksimativnim proračunom.
Prva emisija je predvidena v zneskn 12 milijonov angleških fnntov. t. j. 3.300.000.000 Din ter bo realizirana, če bo pogodba odobrena, koncem marca ali najpozneje začetkom aprila t. 1. Z najetjem novega posojila je anulirano posojilo, ki je bilo najeto pri skupini Blair leta 1922. Doslej neizplačane vsote iz tesra posojila se sploh ne realizirajo, že izplačana vsota pa se bo obračunala pri tem posojiln.
Garancije,
ki jih mora nuditi država za novo posojilo, so v glavnem sledeče: hipoteke in zastav-nine, ki jih le imela doslei bančna skupina Blair, t. j. čisti dohodek državnih monopolov. čisti dohodek carin in del brutto - dohodka državnih železnic. Razen tega pa zastavi država ves Čisti dohodek is davka na poslovni promet.
Emisijski tečaj se bo določil za vsako emisijo posebej po predhodnem sporazumu. Obrestna mera je
po sklenjeni pogodbi maksimirana. (Minister pa je previdno zamolčal, koliko znaša obrestna mera in vzbuja bas ta molk utis, da so pogoji za državo skrajno neugodni.) Amortizacija se bo vršila polletno potom odkupa obligacij na borzi.
Pogodba je za banke obvezna takoj, za državo pa, ko jo odobri ministrski svet. Če se prvi obrok posojila v šestih mesecih ne realizira, postane brezpredmetna.
Ko je yaš poročevalec pripomnil, da bo morala najetje posojila vsekakor odobriti tudi Narodna skupščina, ne pa samo ministrski svet, je finančni minister izjavil, da se to lahko zgodi tudi naknadno.
Nato je finančni minister naglašal, da je vlada tekom zadnjih mesecev izdelala obširnejši
program za izvedbo javnih del, ki obsega dobo 6 do 7 let. Za izvedbo tega programa bi bilo potrebno okrog 15 milijard. Največji del tega posojila se bo porabilo za gradbo novih železniških prog, ostanek pa se bo porabil za nove ceste in me-lijoracijske svrhe. Ta dela so doslej zelo otežkočala državni proračun. Z najetjem posojila se bo proračun zelo razbremenil, ker se bodo lahko izločile vse investicije ter se prevalile na to posojilo. Posojilo se bo imenovalo cPosojilo za stabilizacijo in javna dela.*
Ko so ga novinarji prosili, naj jim obrazloži podrobnejše pogoje tega posojila, je finančni minister odklonil točnejši odgovor. Izjavil je, da je to, kar je povedal, za javnost zaenkrat dovolj. Pogodba je bila podpisana 2. febrnrja v Londonu. Angleške banke dobijo na proviziji 4 %. ameriške pa 5.25 %.
Svoje izjave je zaključil gosp. minister z apelom na novinarje, naj jih pri razpravi o tem posojilu vodijo zgolj patrijotični motivi, nikar pa naj tega ne presojajo s politično-strankarskega stališča.
Viharna seja čsl. parlamenta
Burna obstrukcija narodnih socijalistov in komunistov proti vladnemu predlogu glede pokojnin bivših avstrijskih generalov
Praga, 8. februarja g. V poslanski zbornici se je danes končala debata o zakonskem načrtu glede varstva domačega delovnega trga in o odpravi potnih vizumov. Pri glasovanja sta bila oba zakona v prvem čitanju sprejeta.
Nato je zbornica pričela razpravljati o zakonu glede staroupokojencev ter o zakonu glede generalskih penzij. Češki narodni socijalisti in komunisti so pričeli proti tema zakonoma izvajati divjo obstrukcijo. Nastal je velikanski hrušč in trušč. Razburjenje se je še povečalo, ker sta bila oba zakona skupno stavljena na dnevni red. Nemir je bil tako velik, da poročevalcev sploh ni bilo mogoče slišati.
Osobito ostro so češki narodni socijalisti in komunisti napadali bivšega le-gijonarja kapetana Spačeka. kateremu so očitali, da hoče kot bivši legijonar glasovati za zvišanje mirovnin bivših avstrijskih generalov. Sejo je vodil podpredsednik Nemec Zierhut, ki je brez uspeha neprestano vihtel zvonec. Tudi njegovi opomini niso zalegli.
Nemir je trajal dalje in je postajal vedno večji. Poročevalec sploh ni mogel govoriti. Komunisti so mu klicali: »Kaj bodo dobili vojni karati za to, da so blagoslavljali orožje?« Nemiri so dosegli višek, ko je stopil na govorniško tribuno referent o generalskem zakonu posl. Myslivek. Iz vrst opozicije so se čuli porogljivi klici in ironičen
smeh. V tem hrupu so posl. Myslivka jedva slišali stenografi, ki so sedeli tik njega, V svojem poročilu je posl. Mysli-vek izvajal: Samo čin pravičnosti je, ako vlada izvrši to, kar je obljubila že leta 1921., torej v času, ko so stranke, čijih člani sedaj kravalizirajo, bile v vladi, namreč da popravi krivico, ki se je zgodila z zakonom od 2. decembra 1920. Ta zakon je podpisal obrambni minister general Husak, ki je bil iz legijonarskih vrst. Ker torej prejšnja zbornica ni izvršila tega predloga, stavlja sedanja vlada danes zopet ta predlog.
Tem besedam je sledil velikanski nemir. Komunistični poslanec Kuliček Je pričel divje žvižgati. Slišali so se klici: Ven s poročevalcem! Lumparija, škandal! Žvižgi posl. KuliSka so bili znamenje za druge poslance, ki so pričeli naravnost besneti. Žvižgi in klici sploh niso hoteli prenehati. Poročevalec Mysli-vek je moral svoje poročilo diktirati stenografom na uho. Iste scene so se ponovile, ko je stopil na tribuno drug poročevalec in ko se je prečital seznam prijavljenih govornikov.
Praga, 8. februarja h. Volilno sodišče je danes odvzelo mandate poslancema nemške agrarne stranke Mayerju in Hahnreichu. Koncem tega meseca se bo razpravljalo o vprašanju izgube mandatov poslancev Stribrna in Trno-branskega.
Madžarske mahinacffe za povratek
Habshuržanov
Čsl. socijalisti zahtevajo od vlade pojasnilo glede tozadevnih izjav novega madžarskega primasa
Praga, 8. februarja g. Češki socijal-nj demokrat Tomašek je danes stavil nujni predlog glede zadnjega govora madžarskega knezoškofa primasa Se-redyja. Interpelacija se nanaša na besedilo njegovega govora, kakor je bilo objavljeno v oficijoznem listu »Pester Lloyd«, ter citira tudi besedilo brzojavke, ki jo je poslal knezoškof Seredy po svojem povratku v domovino voditelju avstrijskih legitimistov Gustavu Wolfu na Dunaju. Interpelacija veli med drugim:
Vse te manifestacije so naperjene proti enotnosti češkoslovaške republike, ki temelji na trianonski mirovni pogodbi. Poleg tega se je v teh manifestacijah izrazila volja, da se spravijo zopet na prestol Hasburžani, bar je ce-
lo po madžarskih zakonih nedopustno. Vsak poskus, da se izpremeni trianon-ka mirovna pogodba s tem, da bi se zopet vrnili Habsburžani, ogroža mir v srednji Evropi in to tembolj, ker so manifestacije izšle od tako visoke cerkvene osebnosti in državnega dostojanstvenika.
Interpelacija stavlja na vlado vprašanje ali je pripravljena intervenirati pri rimski kuriji, da bi izjavila, da se ne strinja z izvajanji primasa Seredy-ja, dalje ali je pripravljena zahtevati od madžarske vlade izjavo, da ne prevzame za izvajanja Seredyja nobene odgovornosti, ker so v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi madžarske države.
Konec delavske vlade na Norveškem
Brzojav javlja iz norveške prestolnice, da je bila v parlamentu z večino glasov sprejeta nezaupnica socijalistični vladi Hornsrudovi. Demisija celokupnega kabineta se pričakuje v najkrajšem času. Poskus s socijalistično-komunistično vlado se je torej tudi na Norveškem kaj hitro preživeL
Sestava poražene vlade je bila zelo zanimiva. Ministrski predsednik Krištof Hornsrud je kmečki sin. ki je pozneje postal trgovski potnik, nato pa deloval v socijalistični stranki. Danes je izkušen parlamentarec v starosti 69 let. Zunanji minister, profesor in zgodovinar Edvard Buli. se udejstvuie na levem krilu delavskega gibanja. Razen ministra pravde Holmboeja, ki je bil odvetnik pri vrhovnem sodišču, pripadajo ostali ministri vrstam priprostih delavskih bojevnikov. Obrambni minister Monssen je učitelj in velik športnik, trgovski minister Alvestad je pekovski mojster, naučni in cerkveni minister Steinnes mlad učitelj in poljedelski minister priprost skladiščni delavec po imenu Nygaardsvold. Strokovni tajnik Madsen, ki je tudi vstopil v vlado, je izrazit komunist.
Zanimivo je, da je vlada padla baš na predlog voditelja meščanskih radikalov MowmckeIa. čeprav bi se delavsko ministrstvo moglo držati v Stor-thingu edino le s pomočjo te levičarsko orijentirane malomeščanske skupine. Ker pa je hotela delavska stranka iz-
vajati tudi v praksi svoj razredno bo-jevni program, ji radikali na to pot niso mogli slediti. Razumljivo je, da delavske stranke dolže Mowinckela, da je predlagal nezaupnico po diktatu bank.
Verjetno je, da bo zdaj kralj Haakon, ki je kot strogo ustaven vladar pozval iz lastnega nagiba na krmilo države najprej socijaliste in komuniste, poveril sestavo vlade drugi najmočnejši opozicijski stranki, radikalom. Če pa ta ne bo mogla zagotoviti si podpore delavskih poslancev, utegne priti do meščanske koncentracije, čeprav so zadnje volitve prinesle ostro obsodbo režima ministrskega predsednika Lykke-
ja in močan napredek delavske stranke. *
Oslo, 8. febr. g. Storthing je nocoj s 86 proti 83 glasovom sprejel predlog o nezaupnici vladi, ki ga je stavil poslanec Mowinkel. En poslanec pri glasovanju ni bil navzoč. Proti nezaupnici Je glasovala delavska stranka iti en član radikalne ljudske stranke. V današnji debati je ministrski predsednik omenil tudi zasebne razgovore, ki so se vršili ob nastopu vlade in katerih se ie udeležil tudi guverner norveške narodne banke. Ministrski predsednik ie namignil, da hočejo sedaj zrušiti levičarsko vlado, ker ni hotela biti slepo orodje norveške narodne banke in visokih finančnih krogov.
Zakaj je Radič odklonil vstop v Vukičevičevo vlado
Njegov referat poslancem KDK o poteku razgovora z g. Vukičevičem. - Intrige proti obstoju KDK so nadaljevanje politike Dunaja in Budimpešte

čestitke jubilantki gospe Franjl Tavčarjevi
Slavnostna poklonitev deputaci j in zastopnikov--Izročitev visokih odlikovanj. — Častni večer v Kazini
Včeraj je že pred 11. uro dopoldne za-čda jubilantfoa, dvorna dama Fran i a Tavčarjeva sprejemati deputacije, ki so pri-speie iz Beograda, Zagreba in vseh krajev Slovenije, posebno številno seveda iz Ljubljane, z diplomami, šopki in darili. Predvsem ji je čestital g. veliki župan dr. Vo-dopivec s soprogo za ljubljansko oblast, r.ato pa konzul Resi v imenu prezidenta Masaryka in češkoslovaške republike ter sporočil, da Jc prezident odlikoval jubilant-ko z redom Belega leva, kar so vsi navzoči sprejeli z viharnimi vzkliki prezidentu Masarvku in jubilantki. Nato so pristopile zastopnice ženskih organizacij iz Beograda.
Prtdsednica ženskega saveza Mila Simi-čeva je Izrazila čestitke srbskih žena in jubilantki pripela red sv. Save IV. reda, s katerim jo ie odlikoval kralj. Obenem so ji beograjske dame sporočile čestitko kraljice Marije (ki je poleg tega še brzojavno če^itala) :ti izročile dar kraljice: sliko z lastnoročnim podpisom v težkem srebrnem okviru, vse v elegantnem rdečem etuiju. V imenu hrvatskih žena je čestitala predsednica ga. Zlata Kovačevič, v imenu Kola frrgosiovenskih sester ga. Persida Prcdano-Vič. v mienu Kola srbskih sestara ga. Danca Bedekovič, za Društvo kneginje Lju-bce ga. Olga Kermc-Peleš, v imenu hrvatskih katoliških žena predsednica ga Zotka Vlajič, v tmeiiu Materinskega udruženja, ki Je jibi:antko izvolilo za častno članico, go-<tt>a Hafnerjeva iz Zagreba in ga. Julka Pa-trijarhova v men« Dobrotvorne zadruge Srbkinj, končno pa v imenu Slovenk gospa V,:nka Oovekarjeva, ki je izrekla daljši govor in je nato Izročila nad 100.000 Din, ki so jih nabrale naše žene za Deeji dom Frani e Tavčarjeve ob morju. Članice Narodnega ženskega saveza « Beograda so }i nato raročile še v isto svrho 5.000 Din tn Kolo srbskih sestara 1000 Din
V imenu Sokola I., ijifoijaaskih gasilcev i» naprednega gospodarskega društva za šempeterski okrai se ie j-ubilantki poklonil podstarosta Jos. Turk in ji ?zroČil v spomin sliko Tabora. V narodno nošo odete mlade učenke Gospodinjske šole v Mladiki so Izročile svoje sladke izdelke v dveh s cveticami in trakovi v narodnih barvah okusno okrašenih ierbaščkih. Dr. Lovrenčič je kot predsednik SLD v znak spoštovanja izročil zeleno vejico, gospa Krof tov a kot predsednica -Atene« bronasto plaketo, Kolo jugo-slovenskih sester v Mariboru krasen prti-ček. vezan z narodnimi ornamenti s peč. zavod Josefirrtmi podobno umetno vezen pr-riček, gospa Gavrilovičeva iz Beograda krasno moderno blazino, vse druge deputa-ciie pa ismetniško izdelane diplome in crr-orrmo množino cvetja ln šopkov.
Višek slavnosti je dosegel govor ljubljanskega žtjpana g. dr. Dirfca Puca, ki je prišel v spremstvu podžupana g. Josipa Turka ia ravnatelja magistratnih uradov g. Miljutina Zarnika, ter je sporočil zahvalo, priznanje in čestitke mesta s sporočilom, da je mestni cbč. odbor imenoval jubilant-ko za častno meščanko. Navzoče občinstvo je pri tej vesti priredilo jubilantki kakor tudi zavednim zastopnikom mesta Ljubljane prisrčne ovacije. Za častno članico so imenovale jubilantko tudi Kolo jugoslovenskih sester za Slovenijo, Kolo srbskih sester v Beogradu in Splošno slovensko društvo.
Posebno pozornost je vzbudil irancoski konzul g. Richard. ki je v imenu republike
čestital v čistem slovenskem jeziku. Sledile so čestitke danskega častnega konzula g. Kneza, portugalskega častnega konzula g. Struclja, italijanskega gen. konzula mar-kaza Gavottija in drugih dostojanstvenikov. Nato pa je sledila dolga vrsta depu-taoid raznih organizacij iz Ljubljane in dežele. Čestitale in poklonile so se ji med drugimi deputacije osrednjega odbora CMD in različnih njenih podružnic, Društva slov. književnikov, Narodnega gledališča, Zveze trgovski-h gremijev. Jadranske straže. Sveta slušateljev ljubljanske univerze, So-
predsednik dr. Tomirašek za SPD; nakar je ga. Tavčarjeva šegavo odgovorila, da društvu na planine na žalost ne bo mogla več slediti, pač pa bo še vedno z veseljem sledila društvenim težnjami po dolinah in nižinah.
Brzojavno je poslalo nad 150 organizacij in družin svoje čestitke iz Slovenije in iz vse naše države sploh in Češkoslovaške ter u premnogih drugih krajev, kjer je naša odlična dama poznana.
Vsakemu gratulantu se Je jubilantka zahvalila z izbranimi besedami na najprisrč-nejiši način z daljšim ali krajšim odgovorom, večkrat jo je prevzelo ganotje, da so se orosile tudi oča navzočih dam. Kljub temu ie ostala ves čas živahna in ni kazala najmanjše utrujenosti, da so vsi občudovali
Podpredsednica Ženskega Saveza g. Mila Simičeva izroča red sv. Save III. reda jubilantki. Od leve na desno: predsednica Materinskega udruženja ga. Vlajičeva, podpredsednica Kola srpskih sestara ga. Persida Prodanovičeva in podpredsednica Ženskega Saveza za Hrvatsko ga. Z'ata Kovačevič-Lopašič.
Zupan ljubljanski dr. Dinko Puo čestita jubilantki Franji Tavčarjevi m ji sporoča izvolitev za častno meščanko.
kolskega saveza. Rdečega križa, Jugoslo-venske gasilske zveze, nadalje vseh ljubljanskih gospodarskih naprednih društev, Ruske Matice in ruskih akademikov, osnovne šoie na Grabnu, raznih ženskih organizacij iz Ljubljane in drugih krajev, akademskih društev, športnih klubov, Soče, osnovne šole, Mladike itd.
Direktor Jug in tajnik Prešeren sta izročila jubilantki umetniško diplomo za ZKD,
Narodni poslanec mesta Zagreba
dr. Ante frambič
jo i*razi! reprezentantu «;Ufe» ra. Jugoslavijo g. Kleinleinu svoje zadovoljstvo na
filmu
Svetovna vojna
1914 — 1918
kateri resnično ponovno oživlja one velike naše momente, od začetka vojne do konca I. 1918., ko se je nad krvavo Evropo zopet pričelo dvigati solnce Miru,
Dela in Ljubezni.
Pride v kino «Ljubljanski dvor»
njeno mladostno silo, ki so ji jo tudi vsi želeli še na mnoga leta.
Erzcjavna čestitka kraljice Marije
Brzojavni naslov kraljice se glasi:
»Sa zadovoljstvom učestvujem v današ-njoj proslavi Vaše šedesetogcdišnj'ce, u kome ste vremenu največi niz Vaših godi-na posvetili uspešnom i plodnom radu na humanom i prosvetnom polju našega naroda.	Marija.«
Častni večer v Kazini
V veliki dvorani Kazine in menih stranskih prostorih ie bilo snoči zbrano vse. kar se zanima za narodno živlienie. Naštevanje zastopnikov in odličnikov po imenih bi bilo odveč ker so prišle vse prominentne osebe Liubliane. zastopniki generalitete in civilnih ursdov ter občinstvo vseh s!o;ev. poleg go-I stov iz Beograda, iz Zagreba. Maribora ! Celia. Ptuia. in zastopnikov z dežele. Navzoči so bili tudi liublianski konzuli. Posebno pozornost ie vzbuiala podpredsednica ženskega Saveza ga. Zlata Kovačeviča v slikoviti hrvatski narodni noši.
Svečana fanfara Griegovega slavnostnega marša ie naznanila prihod iubilantke. ki b ie občinstvo pozdravilo z emfatičnim aplavzom Mestni župan ie iubilantko počasti! s krasmm šopkom. slavnostne govore
je otvorila v imenu pripravljalnega odbora g Maša Gromov a, ki ie pozdravila po imenu vse izvenljublianske delegatke in navzoče predstavnike oblasti in korporacij.
Ko ie odpel kvartet Glasbene Matice nekaj pesmi in je vojaška godba pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Čerina odigrala uverturo k Petrasovemu »Cvetnemu slavju«, je spregovorila ga. Engelmanova. ki ie res v dovršenem slavnostnem govoru podala pregled delovanja in zaslug ge. Fra-nje Tavčarjeve ter živo sliko nienih uspehov. Govor je do kraja spremljalo odobravanje in aplavz.
Viharno pozdravljena ie povzela besedo podpredsednica Ženskega Saveza iz Beograda ga. Mila S i mi č e v a. katere temperamentnim besedam ie sledilo odobravanje, ki za je prekinil šele govor ge. Zlate Kovače vičeve iz Zagreba.
Govorile so nato ga. Persida Prodanovičeva iz Beograda in Srbkinja iz Zagreba ga. Peleš K e r n i č e v a. nakar ie žela velik aplavz tudi gdč. M a i d i č e v a s svojim prekrasnim petjem. Gosna Hafnerjeva ie žela priznanje s šegavim govorom o ženskih pravicah, nato pa je Mani-ca Komanova v leoo ubranih stihih slavila materinsko srce iubilantke. V verzih ie
Žovorila tudi gdč. Marija G r o š 1 j e v a. ivahno pozdravljen je nato govoril podžupan g. Josip Turk. ki ie pozdravljal prvo
ljubljansko častno meičanko.
Izven programa ie zapela ga. C a d e 2 e -
v a dvoie prekrasnih pesmi in 2 njimi žela velik uspeh, nakar so govorili v imenu univerze prof. dr. H a d 2 i. v imenu JSS starosta G a n g 1, za Slov. lovsko društvo pa predsednik dr. Lovrenčič.
Po končanih govorih ie vstala burno pozdravljena iubilantka sama in se zahvalila vsem svojim čestilcem. rekoč, da ne imenuje nobenega do imenu, ker so ii čestitke vseh enako ljube, ter oovdarila. da bi nikdar ne dosegla tako veliko usoehov. če ne bi imela tako dobrih in zvestih sotrudnic. katere prosi še nadalmie podpore.
Alions Fryland
ljubimec vseh dam ter krasna
Marcela Albani
sta v Ljubljani in nastopata v drami izM kulis velemestnega varieteja:
Danes ob J4 5., H 7. % 8 in H 10.
KINO «DVOR»
Telefon 2730
Zakaj je propadla Zadružna sladkorna tovarna v Starem Sivcu
Zanimivo pojasnilo o manipulacijah in upravljanju tega podjetja
dili tovarno, onemogočili nadaljnji kredit, jih s tem pritisnili za nadaljnji popust in
K našemu članku v »Jutru« št 32, ki je imel izključno namen predočiti socijalne posledice konkurza za prizadete kmete in delavce, smo prejeli od dobro iniormirane strani naslednje pojasnilo, ki podrobneje slika vzroke propasti tega podjetja:
Pravi vzrok propasti te tovarne ne temelji samo v slabih strojih, najmanj pa ima zveze s solidnostjo in cenami stavbe same, temveč na popolni tehnični in komercijaini nezmožnosti par oseb, ki so vodile v preteklem letu Proizvodjačke šečerane A. D. Nekateri gospodje okrog uprave tovarne in njene delniške družbe nimajo nikake ljubezni do kmetov m delavcev.
Njih cilj in predrznost, varati javnost, se med drugim kaže tudi v tem, da kričijo v svet, češ, da so konkurza krivi upniki m med temi v glavnem stavbna tvrdka. A z navedbami, »da se ie zgodilo kakor prst božji«, dokumentirajo, da so konkurz otvo-rili oni sami. V št. 19. »Službenih novin« je objavljen stečajni oglas nad Proizvodjač-kimi šečeranami A. D. na podlagi skiepa trgovskega sodišča prve stopnje v Beogradu z dne 17. januarja 1928 št 1924 11/39 v smislu § 3, točke 2. stečajnega postopka za Srbijo, kar dokazuje, da je sodišče otvo-rilo konkurz uradnim potom Stavbna tvrdka (ugledno slovensko podjetje) ni imela nfkakega interesa otvoriti konkurz, tem manj. ker je po'eg drugih garancij zemlje-knjižno na prvem mestu zavarovana. Tudi bi gg. okrog uprave lahko konkurz preprečili na ta način, da bi iz vrednosti zemlje-knjižnega zavarovanja Udruženja Proizvod-jača šečerne repe pokrili vse one upnike, ki so se takrat prijavili sodišču.
Kar se tiče cea in solidnosti stavbe same, navajam, da Je stavbna tvrdka prevzel dela po dnevnih in po njihovem in-ženjerju odobrenih cenah, tako da so cene za dotični kraj in razmere popolnoma primerne. Neresnica je, da bi se zidovje raz-pokalo, kajti temelji stavbe so izvršeni po najmodernejšem principu in teren obtežen le z pol kg na kvadratni cm navzlic temu, da zakon za dotični kraj dovo'juje obtežbo 1 kg na kvadratni cm. Temelji so že-lezc betonski in tako široki, da ie vsako abnormalno posedanje m razpokanje popolnoma izključeno.
Stavbna tvrdka. strojna tovarna, kakor tudi vsi drugi pr' tovarni zaposleni obrtniki so vse svoje delavce in uslužbence točno in korektno plačevali dočim uprava tovarne svojih uslužbencev in delavcev sploh ni p'ačala. dasira^n^ ie za prodani sladkor pred otvorenjem «tečaja kasirala preko 2 in po' mil-iona dinarjev. Korektnost in poštenost te gospode se vidi tudi v tem. kako in na kakšen način so manipulirali z raznimi pogodbami menicami itd., ne da bi najmanjšo plačilno obvezo izpolnili. Pačilu se hočejo izogniti pod raznimi pretvezami in objlubami le zato. da jih tovarna ostane brezplačna Ko Hm je zmanikalo vseh sredstev, so se nazadnie poslužii še potrpežljivega časopisnega papiria in hočejo tovarno in vse njene naprave kakor mogoče iavnn nkrtiz>rati da h: onim ki so zgra-
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Četrtek, 9.: Zaprto.
Petek, 10., ob 3. popold.: tSodnik zalamej-ski>. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Sobota, 11.; <Nedeljski oddih* (\Veekend).
premijera. Premijer. abonma. Nedelja, 12. ob 3. popoldne: «Pepeika>. Mladinska predstava. Izven. — Ob 8. zvečer: ^Nedeljski oddih*. Izven. Ponedeljek, 13.: cSodnik zalamejski>. C.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 9.: Zaprto. (Gostovanje v Zagre*
bu: Tri oranže). Petek, 10.: <Zmagovaika oceana>. U. Sobota. 11.: Zaprto.	„ ,
Nedelja, 12 ob 3. popoldne: <Prodana neve-sta». Ljudska predstava po znizanih cenah. Tzven. Ponedeljek, 13.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 9. ob 8. zvečer: cOrlov>. B-kuponi. Petek, 10. ob 3. popoldne: <Kar hočete* Dijaška predstava po najnižjih cenah. Ia1-
njič.	_ _ .v
Sobota, 11- ob 8. zvečer; <Manon>. C. Prvič
v sezoni.
Ljubljanska gledališka uprava in gosp. Betetto. Ljubljanska gledališka uprava nam sporoča, da je morala radi redukcij v svojem proračunu znižati prejemke tudi mojstru - pevcu gosp. Betettu in da mu je zaradi finančnih razmer morala odpovedati dosedanjo pogodbo. Obenem je bil gosp. Betetto pozvan, naj se zglasi pri upravniku zaradi novega dogovora.
Prva abonentska predstava hrvatske operete ^Zmagovalka oceara» bo v petek, dne 10. t. m v ljubljanski operi za abonente reda B. Zasedfa običajna.
Ljubljanska drama. cNedeljski oddih*. V soboto, dne 11. t. m. je v ljubljanski drami enajsta premijera letošnje sezone. Uprizori se komedija ameriškega pisatelja N6ela Co-warda «Nedeljski oddihi* (Weeck-end). Ta izvrstna veseloigra si je v resnici osvojila svet. Nahajamo jo na repertoarju vseh gledališč v Evropi, pa tudi izven kontinenta. Režija je v rokah prof. gosp. Šesta.
Dijaška predstava v ljubljanski drami bo v petek, dne 10. t. m. ob 3. popoldne. Uprizori se Calderonov «Sodnik zalamejski>. Na predstavo še prav posebno opozarjamo mladino izvenljubljanskih srednjih |ol. Znižane dramske cene
Gospodje in dame. ki so se javili za sodelovanje pri izvirni slovenski drami, naj
zanesljivo pridejo na sestanek v gledališko dvorano v četrtek, dne 9. t. m. ob 8. zvečer. Komur ni znano, kje se nahaja gledališka dvorana, naj vpraša pri blasrajni
Dijaška predstava v mariborskem gledališču. V petek. 10. t. m. ob 3. popoldne se uprizori Shakespeareova klasična komedija «Kar hočete> za dijake po znižanih cenah (7 do 2 Din).
«Manon* na mariborskem odru. Koncem tega tedna se uprizori prvič v tej sezoni div-na onera francoskega skladatelja Masseneta cManon>.
Opo-ariamo na nocojšnji koncert slavnega šranskega čel i=ta Casnara Cas=ado. ki so vrši nocoj v dvorani Fil^armonične družbe (Kino Matica). Začetek točno ob 19. uri (ob T.zvečer). to pa zato. ker mora umetnik z brzovlakom isti večer odootovati na Ho-landsko. kjer ima celo vrsto koncertov. Na programu so sledeče točke: Cassado: Sonata v starem šoanskem stilu: Beethoven: Sonata A-dur: Locatelli: Sonata D-dur: Bach: Ada£io: Laserna: Tonadilla: Davidov: La Source. Pri klavirju £?a Juliia Mendelssohn. Predorodaja vstopnic v Malični kniisrarni.
Spored koncerta koncertne pevke gde. Jelke Sfamatovtf. ki se vrši v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Filhar-monične družbe. VVekerlin: Pastirski nesmi;
! Mali. povejte mi: Lahkomiselna nastirica. CVsar Franck: Procesija. Davico: štiri orijen-
; talsko npsmi- E^ina cvetka. Talisman. Večni snomin. MoJHpv Faure: M°e»čina in Cvetka. Dupare: Vabilo na potovanje. Debussy: Zvo-
novi in Vrtiljak Manuel de Falla: Iz zbir ke 7 španski^ narodnih pesmi: a) Črni ogr taČ; b) Asturiana; c) Jota; č) Nana: d) Po-lo Ravel Radost Za koncert veljajo običajne koncertne cene Pred prodaja vstopnic se vrši v Matični knjigarni.
Državni konservatorij za glasbo v^ Pragi. Informacije o študiju na praškem državnem kons^rvatnriiu za glasbo poda vsakemu interesentu konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani, na podlagi novega prospek ta. ki se nahaja v njegovem uradu.
Češkoslovaška arhitektura pri Jakopiča. V drugi polovici februarja se bo vršila v Jakopičevem paviljonu Narodne galerije v Ljubljani razstava češkoslovaške ^ arhitekture Priprave za razstavo so končane. Dan otvoritve bo kmalu naknadno objavljen. Razstava bo nudila interesentom mnogo zanimivosti 'z modernih smeri stavbne umetnosti in bo trajala samo en mesec.
Popularnost pisatelja Reymonta na Angleškem. Ime poljskega pisatelja Reymonta. avtorja z Nobelovo nagrado nagrajenih cKmetovs, postaja na Angleškem vsak dan bolj popularno. cThe N<?\vspaper World» poroča, da izide v Londonu v najkrajšem času nieeov roman ^Obljubljena dežela* (v angleškem prevodu <The Promised Land>). Sploh se Angleži mnogo zanimajo za literaturo Poljakov, ki jim je dala izvrstnega pisatelja marine. Conrada - Korreniovskega.
D'Albertov <Golem> ra Poljskem. Operno gledališče v Lvovu je uprizorilo D'Alber-• tovo najvažnejše operno delo <Golem> x.t.
nazadnje ustrašili kupca, da tovarna ni nič vredna. Tako si hočejo lepo pripraviti teren in dobiti tovarno brezplačno v svoie roke. Prav bi bilo, da javnost in kmetje-delničarji spoznajo zlobni namen svoje uprave.
1153 odpovedi stanovanj v Ljubljani
Ljubljana, S. februarla Opoldne je potekel rok odpovedovanja stanovanj za prihodnje tromesečje. Stanovanjski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča je prejel nič manj kakor 1153 odpovedi. Vse veljajo za 1. maj .razen ene: ki je določena za l. avgust.
Razumljivo je, da vlada zaradi tega ogromnega števila odpovedi velikansko razburjenje med ljubljanskimi najemniki, a v enaki meri tudi mrzMčna nervoznost med hišnimi posestniki. Obojni trvidevajo, da stopa stanovanjska kr.za v najakutnejši stadij in da bo do 1. maja gotovo še mar-sikod prišlo do konfliktov
Glavni vzrok odpovedi je povišanje najemnine. Prizadete so v gotovem razmerju vse stranke, ki iim je odpovedano, a ostro nasprotje med raznimi najemniki in hišnimi lastnik! je razumljivo spričo dejstva, da je dosedanja najemnina nekaterim povišana od 50 na 750 Din, ali pa od 200 na 900 Din.
Grozna nesreča pod vozom
Novo mesto. 8 februarja.
Včeraj popoldne se je primerila straSna nesreča, katere žrtev je postal 271etni posestnikov sin Anton Malenšek, doma i« Kan d i je.
Malenšek je vozil včeraj skupaj z okoliškimi posestniki les tovarnarja gosp. Šiške z Gorjancev na kolodvor v Kandijo. Ko je okoli pol 7. zvečer peljal težko obložen voz po klancu navzdol proti Štemburju, mu je pri fotografu Dolencu privozilo nasproti več praznih vozov Malenšek se jim je hotel izogniti in je zavozil vstran, obenem pa se pognal na voz. Pri tem pa mu je nenadoma spodrsnilo.
Malenška je hip nato vrglo pod ves, ki ga je strahoto razmerasil.
Vozniki so čuli samo zamolkel krik in so v strašni slutnji nesreče takoj prihiteli na lice mesta. Potegnili so Malenska izpod koles, pri čemer se jim je nudil grozovit prizor.
Malenšek je imel obe nogi popolnoma zdrobljeni in prav tako tudi levo ramo.
Iz groznih, širokih ran je t curkih tekla kri.
Kljub strašnim poškodbam Malenšek ni zgubil zavesti Vozniki so ga na poti proti bolnici usmiljenih bratov nesli na rokah do Sedlarjeve gostilne, kjer je Malenšek odločno zahteval, da ga prenesejo domov in ne v bolnico. Ker je bilo videti, da ranjenec ne bo dolgo živel, so ga vozniki ubogali in ga prenesli domov, kjer mu je pomoč nudil dr Ropaš.
Malenšek se je doma kmalu onesvestil, vendar se je tekom današnjega dne opetev vano zavedel. Njegove poškodbe so tako težkega značaja, da je malo upanja na njegovo rešitev.
Takoj po nesreči se je zbralo v Kandiji vse polno ljudi, ki so prisostvovali žalostnemu transportu na rokah. Malenškove rane so najprvo obvezali njegovi tovariši. Prizor, ko so ponesrečenca nesli tovariši z okrvavljenimi rokami in oblekami na njegov dom. je bil nad vse pretresljiv, kakor vobče vzbuja nesreča poštenega in pridnega fanti splošno sočustvovanje.
Ronarski napad ob Večni poti
Ljubljena, 8. februarja.
Ljubljana, znana sicer v državi kot mir» no mesto, sedaj na zimo vendarle kar mr* goli različnih kriminalnih tipov Tekom dneva se te vrste ptiči skrivajo po svojih luknjah, raznih zakotnih beznicah, privat« nih stanovanjih in različnih žganjarnah Na cesto si upaio šele zvečer v temi. posamez* ni ali tudi v družbi, ter se ogledujejo za plenom.
Med tatovi in sličnitni elementi pa so tu« di taki. ki še nimaio v mestu dovolj «zvez». Zato ne moreio dobiti stanovanj m te« kom dne ne moreio skriti pred svojimi za« sledovaJci drugod kakor v gozdu ali morda
na periferiji mesta. Taki lopovi postajajo nevarni tudi podnevi, kajti v sili se ne stra* ie nobene prilike, da pridejo do plena.
Tak primer se je pripetil predvčerajšnjim popoldne okrog 15. neki hišni, ki je hitela domov pod Rožnik po gozdni poti
Stvar se je odigrala takole: Ob omenje* ni uri sta se sprehajala po Večni poti v bližini Tonniesove opekarne ljubljanski tr» govec g. Ivan Krisper ter neki njegov zna« nec iz Zagreba. Ko sta dospela do vozne poti proti opekarni, sta nakrat začula iz gozda prestrašene vzklike «Na pomoči* Hrvat je tedaj glasno zaklical: «Šta ho6eš?» ter vzklik nekajkrat ponovil. Malo zatem je prihitela proti njemu iz gozda vsa raz« burjena mlada ženska in se ju vsa prestra* šena oklenila. Šele potem, ko sta jo neko* liko pomirila, je pričela pripovedovati v eni sapi, da jo je v gozdu napadel neznan moški. Povedala je, da je v gozdu na poti proti domu v neko vilo pod Rožnikom zgrešila pot, nakar se je podala na neko stezo, vodečo proti vrhu. Tu pa je nena* doma priskočil iz grmovja k njej neznan mlad moški, ki jo je pograbil z eno roko za vrat ter jo pričel daviti, z drugo pa ji je skušal iztrgati iz roke ročno torbioo. Ker pa jo je moški preslabo stisnil, je nas padenka še mogla kričati. Boj med njo ter topovom je trajal samo nekaj sekund, na* kar se je napadalec bržkone prestrašil nje« nega kričanja in vzklika Krisperjevega to* variša in zbežal, ne da bi ji izmaknil tor« bico, v kateri je imela več gotovine ter razne druge predmete.
Napadenka se je nato vrnila domov pod Rožnik skozi Zgornjo Šiško. Zadevo je po« liciji prijavil posestnik g. Adolf Galle iz Zg. Šiške, kateremu sta zgoraj imenovana gospoda pripovedovala dogodek.
Samomor zaradi živčne bolezni
Ljubljana, 8. februarja.
Snoči okrog 22. je prihitela do stražnika pred glavno pošto vsa razburjena še mlada žena ter vzkliknila: «Moj mož se je za« strupil! Hitro, prosim, telefonirajte po re« šilni voz!»
Stražnik, videč razburjeno žensko, ni dol« go okleval, informiral se je le za adreso, nakar je skočil k telefonu v hotel «Slon» ter pozval rešilno postajo, naj odposle av< io pred hišo št. 10. na Aleksandrovi cesti. Stra žnik je nato sam takoj odhitel v orne« njeno hišo, kjer je našel v stanovanju v pritličju na postelji zvijajočega se v silnih krčih 371etnega livarja Josipa Štravsa, za* pGslenega v Strojnih tovarnah in livarnah. V sobi je močno dišalo po lizolu.
Hišnik Vrhovec je izpovedal stražniku, cla se je Štravs zastrupil šele pred par mi* nutami. Prej na večer je imel spor s svojo ženo. Prepirati se je pričel ž njo brez vsa* kega konkretnega razloga, iz nervoznosti, na kateri je trpel že več let. Žena se je pred njim imalcnila v sosednje Vrhovčevo stanovanje rn čakala pri njem skoro celo uro.
Stravs se je hotel že zjutraj okrog 7. kon* čuti. Skušal se je zastrupiti s plinom v ku» hinji, a je to še pravočasno preprečila so« proga s tem, da je poklicala hišne stano* valce, ki so spravili obupanca iz sobe in na delo. Cesar pa ni izvršil zjutraj je na« pravil zvečer. Malo pred 22. sta njegova soproga Marija ter hišnik cula iz stanova* nja Štrav.-a obupno stokanje in krčevite vzklika.
Sluteča aesrečo sta takoj skočila tja ter našla Štravsa na tleh, zvitega v klobčič in grabečega s prsti po tleli. Vrhovec je na« šel na tleh 200gramsko steklenico, v kateri se je nahajalo še par kapljic temne teko* čine. Ustnice je imel Štravs že vse izžga* ne od zavžitega lizola. Vrhovec in žena sta obupanca dvignila na posteljo, nakar je šla Štravsova iskat pomoči.
Vrhovec je med tem zapazil na mizi tudi več popisanih listov, ki jih je samomorilni kandidat naslovil na svojo soprogo, poli* cijsko direkcijo in na svoje tovariše livarje.
Pozvani rešilni avto je bil čez nekaj mi* nut na mestu. V bolnici so Štravsa takoj oddali na kiruTgični oddelek, kjer so mu v vsej naglici izprali želodec ter mu skušali rešiti življenje. Vsi poskusi pa so bili brez« uspešni, kajti velika količina koncentrira* nega lizola je delovala že prehudo. Štravs ie okrog polnoči preminul v silnih mukah.
Policija je zaplenila vsa njegova pisma, ki jih je pisal bržkone neposredno pred za« strupljenjem. V pismih naglasa pokojnik svoje trpljenje zaradi bolezni ter poudarja, da je živčno popolnoma razkrojen. Pravi tudi, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni. Ženi piše zek> lepo: Ljuba mami* ca! Ker se moja bolezen ne bo nikdar zbolj šala, jc bolje, da sc sam končam. Svetuje ji dalje, naj denar, ki ga dobi od OUZD, porabi za to, da poravna pri hišnem gospo; darju, lekarnarju Maverju neke zaostanke za stanovnje.
V drugem pismu na policijsko direkcijo se opravičuje, da je napravil ta korak za« radi že nad dve leti trajajoče bolezni. Bo« lezen je posledica nesreče na koroški fron« ti ko si je zlomil več reber. «Zato prosim, ker sem bil pošten in trden Jugosloven, da žene ne boste preganjali!« S temi beseda* mi mi»H namreč na to, da ne bi oblastvo žene, ki je po njem italijanska državljanka, izganjalo iz naše države.
S tretjim pismom se obrača na svoje to« variše — sodelavce m apelira na nje, naj bodo vedno složni in naj ne pozabijo v be* di njegove žene.
Tragična žrtev mladeniške neprevdarnosti
Samomor 18l&tnega fanta.
Poljčane, 8. februarja
V	nedeljo se je v Poljčanah raznesla žalostna novica, da se ie v minuli noči ustrelil mladi Adoli Rak, sin upokojenega železničarja Štefana Raka. Ker so starši vob-Če priln&Ijeni, trezni in ugledni, se Je vsakomur zdela ta novica neverjetna, zlasti ker so starši za fanta izredno vestno skrbeli in mu ni nikoli ničesar manjkalo, ker ima oče čedno domačijo, na kateri so v lepi družinski harmoniji prav dobro izhajali. Mladi Adolf Rak je bil za svojih 18 let izfedno dobro razvit, zdrav hi močan fant, vesele narave, včasi celo malo razposajen, česar pa mn nihče ni štel v zlo, ker je to pač pri tako čvrstih fantih itak običajno. Kakor se doznava, se je tragičen dogodek odigral naslednje:
V	soboto zvečer so se Rakovi nahajali na »flkofu«, ker je oče prodal vinograd. Ko
so se zvečer vračali domov z gostije, kjer je bil v družbi tudi sin Adoli, ki se je obenem šel predstavit tudi mojstru, h kateremu ga je namenil oče dati učit za ključavničarja, je fant kazal izredno dobro voljo ter si je veselo prepeval. Sli so domov in se podali k počitku, ne da bi pač kdo izimed domačih slutil, kako žalostno presenečenje bodo doživeli še tekom noči.
V mladi fantovi glavi je najbrže začela učinkovati pijača in so ga prevzele temačne misl:. Od sodišča ie namreč fant prejšnje dni prejel povabilo, naj se pride zagovarjat, ker ie ob priliki nekega vasovanja pobil šipe Zadeva ni bila ravno huda, marveč je samo bila posledica fantovske razposajenosti, ki mu je m nihče zameril. In vendar se je končala tragično Ko sta oče in mati ravno legala k počitku, je zagrmel v fantovi sebi usodni strel. Mladi Adoif si je brez prevdarka naslonil smrtonosno orožje pod brado in sprožil . . Vsa prestra-
šena sta starša prihitela pogledat, kaj se je zgodilo. Nudil se jima le strašen prizor. Krogla iz puške je fantu izstopila na levi strani lobanje in so začeli na prebitem mestu izstopati možgani. Poškodba je bila smrtonosna, toda čvrsti fant ni takoj izdihnil. Zdravnik, ki je bil takoj poklican na pomoč, je izjavil, da se utegne fant še nekaj dni boriti s prerano zaželjeno smrtjo.
Poročamo o tem tragičnem dogodku zato, da današnja mladina vendar premisli, kakšna bridkost je to za ljubeča roditelja, ki morata gledati otrokov cbraz v smrtni borbi m poslušati njegove obupne vzdihe. Zabbog beleži podeželska krcnika zadnje čase vedno več takih žalostnih dogodkov, ki dokazujejo vso neprevdarnost današnje m'adine, pa tudi njeno nehvaležnost za vso ljubezen in skrb roditeljev. Ne mračne misli in obupni č'ni, marveč vsestransko plo-donosno delo v blagor sebi in korist človeški družbi bo rešilo našo mladino.
Visoko odlikovanje učenjaka Pupina
t/
Življenje in delo našega slavnega rojaka v Ameriki
Slavni naš učenjak, vseučiliški profesor Mihajlo Pupin. ki skupno z rojakom Nikolo Teslo proslavlja ime našega naroda v Ameriki, je te dni prejel «Washingtonovo medailo» za ogromne zasluge, ki jih je s svojim znanstvenim delovanjem izkazal svoji drugi domovini — Zedinjenim državam. Povodom tega visokega odlikovanja prinaša beograjska «Politika» daljši Članek izpod peresa znanega bolgarskega publicista Koste Todorova, ki živi kot emigrant v Beogradu in je nedavno obiskal Mi-hajla Pupina. Posnemamo:
Ako se razgovarjaš z Američani o Balkanu, čuješ mnogo neugodnih besed glede naše politike, kakor tudi glede naših trgovinskih in gospodarskih nazorov. Res je v Ameriki nekaj posameznikov. ki nas bližje poznajo in ljubijo našo narodno noezijo. Je pa v Ameriki tudi mož z Balkana, ki ga vsi Američani poznajo in cenijo. To je Mihajlo Pupin, veliki učenjak in izumitelj, veliki Jugosloven in Slovan.
Prof. Pupin se je rodil v vasi Idvoru v Banatu. V starosti 16 let je odšel v Ameriko brez vsakih sredstev in brez znanja angleščine. Podnevi je delal, zvečer pa zahajal v šolo in se tako pripravil za Columbia-College. On je prvi s svojo nenavadno bistrostjo in velikim talentom za prirodne znanosti dobil Tildnovo nagrado. Ta štipendija mu je otvorila možnost, da se je na univerzi v Cambridgeu seznanil z Max-vvellovo elektromagnetsko teorijo, nakar je na berlinski univerzi dovršil svojo disertacijo. Po doseženem doktoratu filozofije je Pupin sprejel ponude-no stolico na elektrotehniškem odscfcu univerze Columbia in se takoj posvetil znanstvenemu delovanju ter si s svojimi razpravami, izumi in patenti pridobil priznanje in slavo.
Za svoje znanstveno delovanje v aeronavtiki je prof. Pupin kot član nacionalnega posvetovalnega odbora prejel pismeno zahvalo prezidenta Hardin-ga v imenu vlade in ameriškega naroda. V znak priznanja njegovih znanstvenih razkritij, koristnih izumov in književnih del je Pupin poleg 15 častnih doktoratov odlikovan s 5 zlatimi kolajnami najvažnejših znanstvenih ustanov v Ameriki, nadalje z nagrado Francoske akademije ter je častni član ameriške Akademije znanosti, ameriškega
Solidarnost mariborskih železničarjev v borbi za stanovske pravice
Maribor. 8. februarja
V nedelio sp je vršil občni zbor Udruženja iugoslovenskih narodnih železničarjev v Mariboru. Funkcijonarji organizacije so med drugim internim delovanjem odbora poročali tudi o splošnem stanju in položaju že-lezničarstva in novih namerah merodajnih činiteljev.
Naipredovanje nastavljenega osobja se Je vršilo običajno več mesecev pozneje in ne kakor so v zakonu o prometnem osebju določeni roki za avtomatsko napredovanje. Napredovanje v položajih pa se po prevedbi od 1. 1924 sploh ni več vršilo, z izjemo par posebno srečnih slučajev. Krediti so propadli, osobje pa čakaj leta dolgo na svoje skromne pare. Tako že pri ljubljanski direkciji nestrpno čaka nad 600 upravičencev skromnega prboljška po 30 do povprečno 80 D.n mesečnega priboljška.
Pred dobrim pol letom se je izdal nov pravilnik o službeni oblek' železničarjev. Dne 1. oktobra bi se bila morala izo'ačati odškodnina v zneskih po 400 in 600 Din za nabavo obleke. Vsak s< lahko preračuna, kakšna mora biti pač taka obleka za to ceno. Pa niti teh zneskov uprava še do danes ni izplačala, saj si direkcije še niso na jasnem komu sploh ti zneski pri'ičejo. Največja anomallca pa je v tem. da osebje ne dobi niti teh skromnih zneskov, češ. da ie že dobilo v tekočem budžetnpm letu službene obleke v naravi, dasi jo je osobje prejelo za 1 ali celo 2 leti nazaj.
Delavsko osobje ie na vseh straneh prl-ščipnjeno, progovnemu delavstvu se ie sprva sploh dovolilo delati samo 4 dni. šele po mučnih intervencijah se ie končno dobil tudi za te reveže kredit, da se ie pričelo zopet normalno delo. Delavstvo po delavnicah in kurilnicah je utrpelo težke redukcije na mezdah in na premijah za akordno delo. Vrhu tega so ga hoteli »osrečiti« še z ukinitvijo legitimacij za družinske člane. Sele po burnih orotestnih shodih in na energične Intervenciie Udruženja so se lun deloma zopet povrnile.
Mlništrstvo je s svojim predlogom za finančni zakon preskrbelo približno 60 % znižanje dopustov, nadalje pa še glede na predlog pos'anca dr. Še^cova znižan'? d»-a-gin'?kih doklad m zvišanje cene režijskim vožnjam.
Filozofskega društva, ameriškega Instituta za znanstveno raziskavanje. Srbske kr. akademije znanosti itd. Bil je predsednik Radio-instituta, nadaje ameriškega Instiuta elektroinženjerjev, ameriškega Združenja za napredek znanosti, Akademije znanosti v New-Yorku itd.
Pupinova avtobiografija «Od priseljenca do izumitelja« se smatra za klasično delo, ki je bilo odlikovano z visoko nagrado. Doživelo je že 12 izdaj in je prevedeno na razne jezike. Pred tremi meseci je Pupin publ:ciral novo knjigo, ki je med tem že doživela tri izdaje. To je zbirka njegovih vseučili-ških predavanj, ki so mu ustvarila re-putacijo velikega akademskega govornika.
Zdaj deluje Pupin na novem izumu, ki je še tajna zadeva. Kolika mora biti duševna energija človeka, ki v starosti 70 let še vedno dela in ustvarja! Po velikih delih tega neumornega delavca poznajo Američani Jugoslovene bolje, ker vedo, da Balkan ne rodi samo junakov za boj, marveč tudi velike genije v znanosti.
Ti podatki o Pupinu so splošno znani. Jaz, Bolgar, ki nadvse ljubim Slo-vanstvo sem prišel v hišo starega Pupina, da mu izrazim s^oje slovansko spoštovanje. Opazoval me je s svojim bistrim pogledom skozi očala. Njegovo široko čelo, za katerim se je rodilo toliko genijalnih misli, se je zvedrrlo, čim sva pričete govoriti o S'ovanstvu in o ujedinjenju vseh južnih Slovanov. In ta 70-letni starec je ne samo pojmoval to idejo z mladostno bistrostjo, marveč je podal tudi nekoliko konkretnih političnih formul, istotako točnih, kakor so točne njegove -matematične formule o prenašanju zvoka potom električnih žic.
Za časa mitovne konference je prišel Pupin v Pariz, da s svojo avtoriteto brani pravice svojega naroda. Njegovi intervenciji pri Vvilsonu dolgujemo hvalo, da sta ostala naša Bled in Baranja. Zato ga je Bled imenoval za svojega častnega občana in na to je Pupin bolj ponosen, kakor na vse svo- : ie doktorate filozofije, tehnike, prava in literature. On posveča vse zasluge in vso ogromno avtoriteto svoji stari domovini.
Volitve so .potekle mirno, kakor sploh celotno zborovanje encdušaio v vseh razpravah, a tudi v protestu proti šikanam. So-g'asno so bili izvoljeni: preds. Alojzij Mura us, I. podpreds. Avgust Pavlinlč, II. pod-preds. Anton Rebol in ves ostali odbor.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tudi častni predsednik Kejžar. ki je v jedrnatih in navduševalnih besedah pozival zboro-valce. da vztrajajo v svojem delu in boju, ker se morajo zavedati, da bo prišel končno čas. ko bo železničar v tem svojem boju tudi zmagal Gospodje v Beogradu naj se zavedajo in pomislijo, da je naša organizacija jugosiovenska in državna. Kakor ie posnel iz nekaterih govorov, sodr. da internacionalni prenapetež: nočejo mirovati po naših službenih edinicah ter skušaio povzročati šikane in konflikte. G. Kejžar le pozval zborovalce, da vsak tak primer izzivanja spravijo takoj v javnost.
Odlikovanje učiteljev
Beograd, 8. februarja i. Danes ie bil podpisan ukaz o odlikovanju večiega števila prosvetnih delavcev. Med drugim so odlikovani z redom sv. Save V. stopnje: Valentin P u 1 i a k. sreski šolski nadzornik v p. v Gornjem gradu: Ivan Glin še k, šolski upravitelj v Rogaški Slatini: Ivan Zo-t e r, šo'ski upraviteli v P- v Gonrlskem: Karel Mavric, šolski upraviteli v Gor. Radgoni: Domicelj S e r a i n i k. šol. upraviteli v Koniicah: Hinko S c h e 11. oblastni šolski nadzornik v p. v Komicah. Ana L e-bar, učiteliica v Ljubliani: Aloizii Novak, ravnateli meščanske šole v Liubliani: Kornelij Iglič. šol. upraviteli pri Sv. Trojici (liubPanska oblast): Ivan B e n e d i č i č, šo! upraviteli v Mirni: Miroslav Bren-tar. sreski šol. nadzornik v Ljubljani: Ferdo Juvanec šol. upraviteli v Novem mestu in Avguštin Pire. učitelj v p. v Ljubljani.
Odlikovanje povodom sprejema davčnega zakona
Beograd, 8. febr. n. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je odlikovan z redom Be« lega Orla IV. vrste trgovinski minister dr. Snaho. Od1;kovani so bili z red"vi tudi vsi drugi politiki, ki so aktivno sodelovali pri izdelavi in sprejetju novega davčnega za* kona.
Gospodarstvo
Novo zunanje posojilo in davek na poslovni promet
Iz izjave, ki jo je podal finančni minister dr. Bodan Markovič novinarjem glede novega zunanjega posojila v višini 50 milijonov angleških funtov, ie razvidno, da je iinanenj minister v predpogodbi za to posojilo, katero je sklenil v Londonu s skupino angleških bank pod vodstvom banke Rotschild in skupino ameriških bank pod vodstvom banke Kulin, Loeb ra Co., ponudil poleg garancij, ki so bile doslej dane skupini Blair (dohodki monopolov, carin itd.), še zastavo čistega dohodka davka na poslovni promet Ta ponudba finančnega ministra, ki po njegovi izjavi potom sklepa ministrskega sveta lahko postane definitivna, je za bodočnost naše davčne politike najdalekosežnejšega pomena.
Znano je, da Je davek na poslovni promet eno najtežjih bremen, ki pada na gospodarske kroge Slovenije. Ta davek je sicer iormelno enoten za vso državo, vendar ie naiivse nepravičen glede na davčno obremenitev posameznih po-krajin, kakor tudi glede na obremenitev produkcije. Davek na poslovni promet obremenjuje predvsem gospodarsko razvite pokrajine, ki imajo obsežen trgovinski promet, dočim je v gospodarsko zaostalih prokrajinah praktično ne-izlirljiv. To nam dokazuje tudi statistika, ki nam pove. da je bilo v času. odkar je bi! uveden ta davek (1921.,) pa do konca septembra 1926 plačanih na račun tega davka v celi državi 839.6 milijona Din, od j^caterih ie plačala sama Slovenija 183.2 milijona Din ali 22 odstotkov. Hrvatska in Slavonija 223.3 milijona Din. Vojvodina 160.9 miljona Din, Srbija in Črna gora pa le 147.9 miljona Din. V prvih 11 mesecih preteklega leta Je o. pr. Srbija z Južno Srbijo in Črnogoro plačala na račun tega davka le 30 milijonov Din, mala Slovenija pa 39 milijonov Din. Ta davek pa je tudi skrajno nesocialen, keT so nekateri gotovi izdatki, ki so za vsakdanje življenje neobhodno potrebni (n. pr. kruh), potom tega davka obremenjeni po večkrat, tako da znaša skupna obremenitev v gotovih primerih 6—8 odstotkov prodajne vrednosti.
Ob uvedbi davka na poslovni promet je finančna uprava obetala, da ima ta davek samo prehoden zn3ča) in da pomeni 'e provizorično sredstvo za uravnoteženje proračuna. Ob uvedbi se je tudi izrecno poudarjalo, da bo ta davek ob priliki izenačenja davkov brezpogojno ukinjen. Novi davčni zaikon pa je bil te dni sprejet v skupščini, toda prvotno začasno mišljeni davek na poslovni promet Je ostal. S tem naj navzlic splošnemu izenačenju davkov ostane dalje v veljavi davek, ki je od vseh davkov najbolj nepravičen in ki ustvarja največje neenakosti v obremnkvi posameznih pokrajin. Ta neenakost se tudi z izboljšanjem finančne uprave v južnejših pokrajinah ne bo dal odpravki, ker je iztirjanje tega davka v primitivnem trgovskem prometu (brez knjigovodstva) praktično neizvedljivo.
Proti temu davku so se izjavile vse gospodarske zbornice v naši državi. Naši trgovci, obrtniki in industrijci so na številnih kongresih, zborovanjih in občnih zborih ponovno in naj-odločnejše zahtevali takojšnje ukčnjenje tega davka. Toda ne samo, da se je ta davek ob priliki izenačenja obdržal, on naj ostane v veljavi še cele decenije, kajti če naša država v definitivni pogodbi za novo posojilo zastavi davek na poslovni promet kot garancijo za plačilo anuitet, potem v bodoče ne bo samo ukinjenje, temveč tudi vsako omiljenje tega davka skrajno težavno. Zakaj hoče finančni minister zastaviti baš ta davek, ki bi se moral vsaj v doglednem času popolnoma ukiniti, nam ni razumljivo.
Ker grozj torej nevarnost, da se ta skrajno nepravični davek obdrži še cela desetletja, ie dolžnost vseh naših gospodarskih organizacij in korporacij, da takoj in najodločnejše protestirajo proti nameravani zastavitvi tega davka v korist posojilodajalcem. Namesto davka na poslovni promet more finančni minisiter brez tež-koč dati posojilodajalcem v zastavo kak drugi vir državnih dohodkov, in ni verjetno, da bi se temu protivile omenjene angleške in ameriške bančne skupine.
Werft v Hamburgu na račun reparacij večji plavajoči dok, ki bo lahko dvignil ladje do 70iM ton. To bo največji plavajoči dok v naši državi.
= Češkoslovaški uvoz in izvoz hmeUa. V preteklem leta Je češkoslovaška izvozila 162.424 Stotov hmelja (1926. 147 163), od tega 73.568 stotov ali 45 odstotkov v Nemčijo. 24.993 stotov aii 15 odstotkov v Avstrijo ia 89S1 stotov v Francijo; uvozila pa je 16-334 stolov (1936. 10.834), od tega 3423 stotov a Poljske; 1940 stotov iz Francije, 1929 stotov iz BeiaJe ki 1886 stotov iz Jugoslavije.
= Prometni minister In dobave premoga. Nedavno smo poročali o novem konfliktu, ki Je nastal med prometnim ministrstvom in premogovniki zaradi plačila dobavljenega premoga. Kakor znano, je hotel prometni minister zaradi pomanjkanja kreditov izplačati dolžne vsote za dobavljeni premog v obliki brezobrestnih bonov, kar bj značilo enostransko spremembo pogodb med rudniki in ministrstvom na škodo rudnikov. V zadnjem času so se v iem vprašanju vršile konference med lastniki rudnikov hi generalno direkcijo državnih železnic. Na temelju Lznešenih pritožb je generalni direktor po zaključni konferenci referiral prometnemu ministru, ki je prav tako uvide! škodljivost tozadevnega sklepa. Prometni minister je zato za- I hteval od finančnega ministra odobrenje naknadnega kredita v višini 180 milijonov Din. Če bo finančni minister odobril ta kredit, bo prometno ministrstvo moglo izplačati. le del dolžne vsote, kajti dolg železnic za dobavljeni premog znaša okrog 240 milijonov Din.
Pred osnovanjem Saveza lesne Industrije SHS. V prvi polovici meseca decembra pr. 1. so ■predstavniki lesne industrije pričeli v Zagrebu pogajanja zaradi ustanovitve lastnega saveza, ki naj bi zastopal interese lesne industrije. Lesna industrija je največja in najmočnejša panoga industrije v naši državi. Ona zaposluje največje število delavcev ter producira predvsem za izvoz. Proizvodi lesne industrije predstavljajo v našem izvozu 24 odstotkov ali eno četrtino vsega izvoza. Interesi lesne industrije so v tesni zvezi z" interesi našega skupnega gospodarstva. Ker igrajo glede velike površine državnih gozdov (predvsem v Bosni) v tej panogi naše industrije veliko vlogo žal tudi politični momenti in zaradi mnogih drugih okolnosti je v naši lesni industriji nastala težnja po samostojni organizaciji. Samostojni savez bo lahko interese lesne industrije uspešneje in temeljitejše zastopal. kakor pa so bili dosedaj zastopani. Pripravljalni odbor ustanoviteljev saveza je sestavil pravila in jih predložil vladi v odobrenje. Ker so bila pravila te dni potrjena, se bo definitivno konstituiranje saveza izvršilo v prvi polovici marca.
= Angleški sindikat za gospodarski razvoi Jugoslavije. Po poročilih iz Beograda namerava v zvezi z najetjem našega zunanjega posojila neka angleška finančna skupina osnovati poseben sindikat za razvoj Jugoslavije pod imenom Yougoslavian Developement Sindicat. Ta skupina hoče naši vladi staviti ponudbo za gradbo proge Beograd — Sarajevo — Split. Program sindikata posveča posebno pažnjo tudi našemu rudarstvu ter gospodarskemu povzdteu naših mest.
— Reparacijsko naročilo za našo mornarico. Kakor poroča »Vossische Zeitung« Iz Hamburga, )e naša vlada naročila pr! tvrdki Deutsche
Borze
S. februarja.
Na ljubljanski borzi je btl danes, devizni promet precej živahen Kakor na ostalih jugoslovanskih borzah, je tudi na ljubljanski borzi privatna ponudba dalje neznatna Narodna banka je morala kri±: potrebo v vseb devizah. vzemši v devizi na Trst. Največji Je bil promet v Curihu, na Dunaju, v Berlinn *n Londona. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se te Vodna škoda ponovno dvignila za nekaj točk Promptna se je trgovala po 437, za februar pa po 435 —439. Zanimanje je bilo tudi za agrarne obveznice, ki so se trgovale po 54.25—54.50. Med bančnimi papirji je Narodna dalje zelo Svrstm ter notira 5675—5900. Zaključki so bili v Es-komptni po 32, v Jugo po 96.25. v Hipo po 65, v Obrtni po 40—40.5, v Praštedioni po 875—877 ter v Ljubljanski kreditni je bilo Trbovlje zaključeno nespremenjeno po 530, Vevče pa po 150. Dalje so bili zaključki v Dubrovački po 415—120, v Sečerani po 540. v Outmanu po 212, v Slaveksu po 105 in v Slavoniji po 11.2-5— 1150.
Devize to valute,
Ljubljana. Amsterdam 0—22.95, Berftn O— 7.9, Budimpešta 0—9.95, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj S.002&SM28 (8.0178). London 276.95 — 277.75, (277.35), Newyork 56.78—56.98 (56.88), Pariz 0—223.7, Praga 168.3—169.1 (168.7), Trst 300-302 (301).
Zagreb. Dunaj 8.0028—8.0328, Berlin 13.57— 13.60, Budimpešta 9.935—9.965, Milan 300.15 — 302.15, London 276.95 — 277.75, Newyork 56.775 —56.975, Pariz 222.7 — 224 7, Praga 168.3—169.1, Curih 1093.5—1096.5.
Beograd. London 276.95—277.75, Newyork 56.78 — 56.98, Milan 300.15 — 302.15, Praga 168.3—169.1, Dunaj 8.0028—S.0328, Budimpešta 9.935—9.965, Btrlin 13.57—13 60.
Trst Beograd 33.125—33.425. Dunaj 263.5— 269.5, Praga 55.1—56.2, Pariz 74.1—74.4, London 92—92.2, Newyork 18.845—18.905, CurBs 362.75—364.75, drnar 33.1—33.6.
Dunaj. Beograd 12.4550—12.4950, Berlin 169.16 —169.66, London 34.56 — 34.66, Milan 37.53— 37.63, Newyork 708.95—711.45. Pariz 27.86— 27.96, Prava 21.0075, — 21.0875, Curifc 136.36— 136.86, dinarji 12.39—12.45.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 124.025, New-york 519.90, London 25.33125. Pariz 20.425, Milan 27.51, Praga 15.41. Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.195, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Dunaj 73.20.
Deviza Beograd na ostalih borzah v Pragi 59.06, v Berlinu 7.361.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164—0, Ljubljanska kredhna 135—135 (135), Kreditni zavod 160—0, Strojne 0—70, Vevče 140—0. Ruše 265—280, Stavbna 56—0, Šešir 125—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 437— 440, kasa 437—440, za februar 437—440, za marc 441—443, za december 457—465, investicijsko 87.5—88.5, agrarne 54.5—54.75: bančne: Eskomptna 52—53, Katoiička 34—36, Poljo 18.5 —19, Kreditna 90—93, Hipo 65—66, Jugo 96.25 —96.5, Obrtna 41—42, Praštediona 875—880, Narodna 5675—5900, Srpska 143—0, Zemaljska Sarajevo 140—142, Ljubljanska kreditna 135— 138; industrijske: Drava 550—570, Dubrovačka 415—425, šečerana Osijek 535—545, Isis 40—48, Narodna šumska 16—0, Mlinska 18—0, Gutman 210—220, Slaveks 105—108, Slavonija 11—11.5, Trbovlje 527.5 — 532.5, Tvornica vagonov 25.27, Vevče 150—152, Danica 135—150.
Beograd. Voina škoda 435.5—436, za februar 433.5—434.5, za marec 436—438, investicijsko 87.5—88.-5, agrarne 53.5—54.5.
Blagovna tržeča
Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.). Les: Tendenca mirna. Zaključeni so biii 3 vagoni, in sicer 1 vagon hrastovih podnše, 43 mm, 2.60 m, fco. vag. meja po 1150 in 2 vagona hmeiovks 6—9 m, fco. vag. namembna post. po 5—6 Dki za komad. Deželni pridelki: Tendenca za ž ko čvrsta, zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 odstotka, slov. post., mievska tarifa, plačlj 30 dni): baška za februar j>3 377.5—380, slavonska promptna po 370.5—372; turščica (slov. post., navadna tarifa, plačlj. 30 dni): baška za februar po 285, za marec po 290, za april po 295 in za maj po 300, čimkvantin, prompten po 297.5; moka: baška *0g*, fco. Ljubljana, plačlj. po prejemu po 525.
Cene na zagreškem tržišča usnja. Na zagrebškem tržišču usnja veljajo v trgovini na debelo naslednje cene za kg: vaches polovice: lahke 58—62, srednjt 60—64, težke 62—66; kruponi prima: lahki 79—S82, težki 82—86; vratovi: lahki 45—50, težki 40—45; okrajme: lahke 35—38, težke 30—34; noiranjki: lahki 65—75, težki 45— 55; kravine črne 95—100; pitlingi (2—3 kg) črni 105—120; kravji boks: 15.50—20.95 sa kvadrat; telečji boks 18—24 za kvadrat
Dunajska borza za kmetijske proizvode (7. t. m.). Pod vplivom nazadujoča budimpeltanskiS terminskih notacij in navzoč stalnim ameriškim tečajem je bila tendenca na dunajski borzi Izredno mirna. Promet se je dalje gibal v najožjih mejah. Pšenica se Je pocenila za 1 do 2 češkoslovaška vinarja. V turščici je razpoloženje prijaznejše, navzlic tema pa ni prišlo do večjega prometa. Cene turščici so se nekoliko dvignile. Uradno notirajo vključno blagovno prometni davek brez carine: pšenica domaČa 39— 40, madžarska Tisa (81-83 kg) 44.5—45: rž: marchfeldska 40—40.50; turščica: 32.25—32.75; oves: domači 33.75—34.25, madžarski 34.5—35.
Dunajski svinjski sejem (7. t- m.). Dogon 15.680 komadov, od tega 2143 iz Jugoslavije. Promet je bil v začetka živahnejSi. proti koncu pa Je popustil. Pitane svinje so se podražile za 5—10 grošev, mesne svinje pa za 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.20—2.25. angleške križane i 50—1.95, stare 1.90—1.95, kmetske 1.80—.2.15. mesne 1.65—2.00 šilinga.
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!

Deklaracija Kmečko-demokratske koalicije v Narodni skupščini
Zakaj koalicija ni mogla glasovati za davčni zakon. - Zakon je nezadovoljiv za vso državo, naravnost krivičen pa za prečanske pokrajine. - V nasprotju je s socijal-nim čutom. ~ Borba za resnično enakopravnost se nadaljuje
Beograd, 7. februarja.
Na današnji seji Narodne skupščine je poslanec g. Pavle Radič prečital pred glasovanjem o davčnem zakonu v imenu Kmečko-demokratske koalicije sledečo
deklaracijo:
Novi davčni zakon bi moral izenači-ti neposredna davčna bremena v vsej državi in to po obliki in vsebini kakor tudi v pogledu vseh davčnih subjektov in objektov in končno v pogledu davčne osnove in davčne stopnje ter bi moral zavarovati davkoplačevalca pred Samovoljo davčne administracije v splošnem, posebej pa še v pogledu odmere in iztirjevanja davkov. Vsak novi davčni zakon mora stati na višini sedanjega naprednega pojmovanja in davčne tehnike ter čuvati in razvijati dosedanje kulturne pridobitve na tem polju.
Neenakost neposrednih davkov je samo ena oblika neenakosti pri prenašanju javnih bremen in zato zgolj s formalnim in stvarnim izenačenjem neposredne davčne zakonodaje še ne bi bila od daleč odstranjena neenakost razdelitve davčnih bremen v poedinih oblasteh države.
Predlog vladnega davčnega zakona ie v bistvenih točkah v protislovju z vSemi temi principi in onemogoča stvarno izenačenje davkov, zlasti pa davka m dohodek od zemljišč.
Nova zemljarina pomenja
oddajo r^e^oženia
1. V svojem končnem efektu glede zemljarne davčni zakon ne odpravlja neenakosti in neenakomernosti davčne
obremenitve, marveč jo vzakonjuje in povečuje ter preprečuje s tem tudi za bodoče možnost izenačenja in enakomerne razdelitve davčnih bremen. V
težje obremenjenih krajih stopa zemljarina faktično že iz okvirja davka na dohodek od zemljišča in se spreminja v davek na premoženje, izraženo v zemlji. Na tej pogrešni osnovi povišuje v končnem efektu davčne dajatve od zemljišč v dobi, ko rentabilnost zemlje pada.
2.	Davčni zakon jamči, da bo vsa, temu davku podvržena zemlja tudi v resnici obdavčena po enakih principih.
Nemogoče določbe o katastru
3.	Novi zakon ruši obstoječi kataster, ki je sestavljen na podlagi cen, izraženih v zlatu, mesto da ga popravi in izpopolni ter da čisti katastrski dohodek izrazi s pomočjo pravičnega mult!pli-katorja v svoti. ki bi odgovarjala sodobnim cenam poljskih pridelkov.
4.	Namesto katastra na podlagi cen. izraženih v zlatu, določa novi zakon samovoljno oceno na podlagi neustaiie-nih cen iz leta 1925'26 izraženih v sedanji valuti kateri še ni osigurana stabilizacija na zlati pariteti.
Dvojna mera za srbfjanske m orečan^ke ookraj'ne
5.	Zakon predvideva v pokrajinah s čistim katastrskim dohodkom t. j. na Hrvatskem, v Voivodini in Sloveniii. novo kategorijo srezov ki ie zasnovana na neznanih principih odvisna od samovolje nepreračunl.iive administrativne komisije ki bo pos'ovala po neznanem postopku in kater< ne bo mogoče kontrolirati To se bo vrš lo brez vsakega so^ 'ovanja predstavnika do-
tičnega kraja in bo s tem v teh krajih tudi onemogočena vsaka pritožba, dočim bo postopanje pri sestavi začasnega katastra v Srbiji docela drugačno.
6.Ta	vrhovna davčna komisija bo načeloma imenovana s strani vlade do zaključka poslov, torej eventuelno dosmrtno z neomejeno oblastjo in bo ura-dovala po neznanem postopku in brez možnosti korekture potom priziva. Pokrajine s čistim katastrskim dohodkom ne bodo imele nobenega vpliva na sestavo te komisije.
Usodna površnost določb o zemljarini
7.	Princip in okvir novega katastra in način pri njegovi sestavi, ocena bonitete zemljišča itd., delokrog in kom-petenca komisije principi pri določitvi čistega katastrskega dohodka principi za določitev začasnega popisa zemljišč v krajih, kjer še ni katastra (glede površine, vrste obdelovanja in kakovosti zemlje), ti principi niso nik er uzakonjeni. marveč se prepušča vse to naknadni uredbi finančnega ministra. Ker sta odvisna od tega oraktična izvedba in efekt samega ize.iačenja, bi se bil' morali princi!, postopki, okvir in garancije uzakoniti v samem zakonu o izenačenju nenosrednib davkov, ker se bo na ta način lahko zakon vedno in brez kontrole izigraval.
Možnost strankarskib zlorab
8.	Zakon je sestavljen izključno po fiskaličn h principih in ne ščiti davčnh obveznikov pred samovoljo administracije in tr zlast< ne glede odmere in izt!rjevania davkov, s čemer široko odrrra vrata zlorabam v strankarsko-poHtične svrhe.
Nesprejemljiva načela novega zakona
9.	Davčne stopnje so v glavnem pre« visoke, dopolnilni davek pri zemliarini pa ie bil določen na slepo, mimogrede in celo brez določitve temeljne davčne stopnje za zemljarino.
10.	Priprave za odmero davkov se prevale v večini slučajev na občine in na njihove stroške se bo davek tudi večinoma pobiral.
11.	Vladna definicija čistega katastrskega dohodka je občutno nepopolna in zato elastična ter je aekoliko točnejše specificirana samo za pokrajine, kjei še ni katastra. S tem se omogoča neenako izvajanje zakona v raznih pokrajinah.
12.	Mesto dosedanje dohodnine ustvarja zakon pogresivni dopolnilni davek za vsako davčno obliko posebej in v različni višini s sorazmerno največjo obremenitvijo zemljarine. Tak progres nasprotuje duhu in besedilu ustave ter zadene socijalno-ekonomsko najslabejše.
Najbolj bodo udarjeni gospodarsko šibki sloji
13.Male	hišne posestnike, kojih hiše v prvi vrsti služijo za stanovanja lastnikov, predloženi zakon glede h.šnega davka izenačuje s hišJmi veleposestniki v velikih mestih. S pomočjo ozko-srčne definicije pojma kmetovalec so izločeni od oprostitve od hišnega davka oni številni kmetovalci, ki so prisiljeni, da se poleg kmetijstva bavijo tudi z drugim pridobitnim delom.
14.	Pridobnina je naperjena Pr«»ti malim obrtnikom in malim podjetnikom sploh, ker ne priznava temu stanu niti najmanjšega eksistenčnega minimuma. S Svojimi visokimi stopnjami, ki gredo preko dosedanjega davka ubija malo in srednjo produkciio. Zato ta zakon ni samo protikmečki. nego tudi protide-lavski, skratka antisocijalen in do skrajnosti izkoriščajoč.
15.	Uslužbeniški davek ne odgovarja našim socijalnim načJom. Eksistenčni minimum ie nezadosten in je poslabšan z naknadnimi določbami baš za socijal-no najsiabejše sloie. Izvedba uslužbeni-škega davka bo komplicirana in draga ter bo zadela predvsem one oo^raiine
naše države, ki jih zastopa Kmečko-de-mokratska koalicija.
16.	Zakon popolnoma pušča v nemar samouprave. Z visokimi stopnjami docela konzumira davčno moč vse države, tako da bodo ostale samouprave brez davčnih virov.
17.	Vlada doslej ni ničesar storila za izenačenje in za sanacijo finančne uprave. V tem vidimo dokaz, da se hoče podaljšati dosedanja devetletna praksa, da se davčni zakon strogo izvaja samo v onih pokrajinah, ki jih mi zastopamo.
Zahteve Kmečko-demokratske koalicije
Zahtevajoč torej najodločneje resnično in faktično izenačenje davčnih bremen, enak postopek in garancije, da bodo obdavčeni vsi davčni objekti, da se bo ocena vršila po enakih načelih in končno garancije, da se davkoplačevalca zaščiti pred samovoljnim iztirje-vanjem in odmero davkov. — moramo glasovati proti predloženemu zakonskemu predlogu o navideznem izenačenju davkov ker ta zakon sploh ne izenačuje. marveč pod krinko izenačenja v resnici samo uzakonjava neenakost brez možnosti pritožbe, ki bi nudila garancije za objektivno rešitev.
Iz vseh teh razlogov še enkrat zahtevamo da se ta zakonski predlog vrne odboru v svrho izboljšanja in se nato v najkra;še.n času znova predloži Narodni skupščini.
Borba za resnično enakopravnost se bo nadaljevala
Če pa se to ne zgodi in če se ne za-jamči izključitev vsake samovoljnosti in možnosti izigravanja popolnega davčnega izenačenja, ne bomo in ne moremo smatrati vprašanja izenačenja davčnih bremen s tem vladnim zakonskim predlogom za rešeno, marveč ga bomo smatrali še nadalje za naibolj pereče, in bomo z vsemi sredstvi nadaljevali borbo za popolno in brezizjemno enakost, garancije za izenačenje in trajn« enakomerno razdelitev davčnih bremen kakor sploh za popolno enakopravnost brezizjemno vseh državljanov naše države na polju javnega življenja in celokupnega gospodarstva.
Šesta številka „Življenja in sveta"
Prihodnje dni se bo razposiaia naročnikom «2ivijenja in sveta» šesta številka naše ijudske revije, ki se je — kakor pričuje število naročnikov — slovenskemu čitajočemu občinstvu zelo priljubila.
Šesta številka se predvsem spominja jubileja slovečega francoskega pripovednika Julesa Vernea. Prinaša poglavje iz fantastičnega romana «Dva,set tisoč milj pod morjeni». Poglavje ie zase zaključena povest, napeto čtivo, ki nas vodi na morsko dno z njega strahotnimi skrivnostmi in lepotami.
Pod zaglavjem «Tajne življenja« so izšli trije zanimivi članki o tako zva-n:h «okuitnih» pojavih. Prvi opisuje obisk pri največjem spiritističnem mediju naših dni Mariji Siibertovi, drugi tolmači čitatelju doslej neumljiv pojav, da nekateri uganejo vsebino zaprtih pisem, tretji pa ga seznanja s konkurentom Terezije Neumannove. rudarjem «čarovnikom» Dieblom.
Fran Govekar objavlja povodom 60 letnice Franje Tavčarjeve marsikako zanimivost iz življenja stare Ljubljane in pa ljubezensko korespondenco med Franio Tavčarjevo in pokojnim pisateljem dr. Ivanom Tavčarjem.
Članek g. Senzinova «Kako sem prišel na rob sveta» nam pripoveduje o življenju v najskrajnejši vasi na severu, na koncu Sibirije. Zanimivo in ekzo-tično potovanje!	. .
Zaključuje se prispevek o življenju jugoslovenskih mornarjev, ki je že v peti številki zamikal slehernega čita-telja.
Kratek popis ognjenika Krakataua, ki je začel pred dnevi bruhati, nam kaže daljni svet Jave in Sumatre.
Prirodopisnega značaja je kramljanje Vlad. Kapusa o «Rjavi skali in njenih goStačih», ki opisuje konec zime in prvo pomlad v jazbečevem prezimovališču.
V tej številki je začela izhajati daljša Izvirna povest «Pošastno krdelo«. Pisec nas vodi v leto 1940., ko ie izbruhnila druga svetovna vojna. V poglavju «Maškerada s plinskimi maskami» pri-kazuie razmere v velikem jugosloven-skem mestu tik pred izbruhom vojne, v drugem poglavju «Satanov krohot» oa prisostvujemo pogovoru med vojaškim poveljnikom in znanstvenikom o načinu pripravljajoče se vojne. Povest bo opisovala strahote kemične vojne in bo zanimala slehernega čitatelja. saj bodo znanstveni podatki zaviti v fantastično
pripovedovanje.	„
^Življenje in svet* se se lahko naroči in dobe novi naročniki vse letošnje številke. Celoletna naročnina znaša 60 Din polletna 30 Din in četrtletna samo 15 Din. Ne pozabi, da se dobi za 15 Din 384 strani pestrega, zabavnega in poučne^ čtiva z ilustracijami v raznih barvah;
»Življenje in svet» se naroča pri upravi v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
*	Značajen uradnik. Pred tednom dni ie od m.nistrsrva piispel v Mostar nalog nai se s silo izterjajo zaostali prispevki za okrajne pomožne fonde Ker po selih Hercegovine vlada velika beda ni nikdo mogel plačati svoiega zaostanka Šef fonda je vsled tega odredM da se on dolžnikih izvrši rubežen Ko. so se seliaki na po! goli sestradani oglašali pri šefu fonda podobni živim okostnjakom ter prosili hrane ie šef Stojič na svojo odgovornost ustavi! rubežen, obvesti! o tem rmmstrstvo -n da! svo-ie sVžb^no mesfo na razpolago.
*	Napredovarie v davčni službi Za viš;je davčne upravitelje v 1 skupini 11 kategorije so imenovani fnsip	Dri de'ega-ciii ministrstva f;nanc v Liubliani Anton Stepic pr davčnem uradu v Manh-Tii Jakob Drol pri davčnem okrain?m oblastvu v LirbMani. Ferdo Prelog pri davčnem okrai-nem oblastvu v Murski Roboti Jožef Pern pri davčnem okramem oblastvu v Uutome-ru Martin Zorman pri davčnem okrajnem oblastvu v Ptuiu Martin Koic on davčnem uradu v Ormožu :n Ignacii Perhavc pri davčnem uradu Uubbana- okol;ca.
*	Z zagrebškega vseučilšča Na tehmčni fakulteti zagrebške univerze ie pri profesor ski stolici za e!?mente stroiev ter orenosila in dvigala (pr lfesor inžtnier Bonceli) iz praznično mesto asistenta-inženteria stroi niške stroke Informaciie daie dekanat tehnične fakultete
*	Kulturno-historična razstava v Dubrovniku Povodom iub;!arne pros'ave desetletnice uiedinienia ie bila projektirana v Splitu velika dalmatinska reprezentativna razstava. Za razstavo so se že vršile pripra ve Sedaj pa se doznava ds se razstava ne bo vršila v prv; vrst' zaradi tega. ker se n; mogel doseči sporazum z drugimi dalmatinskimi mesti Pač pa priredi Dubrovnik svoio kulturno-historično razstavo, ki se otvori v letošniem poletju
19. II.
IMSlrJ miotni Vnnon
vuimi fjuuuit ituiou
»SLAVCA«
Union
*	Spre?em kandidatov IT pehotne podof-cirske šole prestolonaslednika Petra v Bi-leču (Hercegovina) spreime dne 1. maia mladeniče kot kandidate in obiskovalce imenovane šole Kand;dati-mladen<"č; ne smejo biti mlaiši kot 17 in ne stare;ši kot 21 let Mladeniči dobilo vsa potrebna pojasnila pr svojih občinah orožn:ških postajah pri šolsk;h nadzornikih in pri vseh vojaških komandah.
*	Liublianskl tehniki v Beogradu. V Beograd ie prispela skupina 30 slušateljev teh-n:čne fakultete liublianske univerze. Predvčerajšnjim so si ogledali vodovod na Belih vodah ter proučavali niegove instalacije
*	Zabranjen albanski Hst. Naše ministrstvo za notranie zadeve ie zabranilo raz-pečavane albanskega emigrantskega lista »Orao Škipnie«. ki izhaia na Dunaiu.
*	Zrtravie pesnika VofPovlčn se ie zboli-šalo. Iz Dubrovnika se brzoiavno poroča da ie pesnik Ivo Vomovtf srečno prestal krizo m da ie nastopilo zbolišanie njegovega zdravia.
*	Smrtna kosa. V Liubliani ie umrla včeraj po dališem trpljenju gdč. Marianca Z o r č e v a. Pogreb bo jutri ob 16. uri
mrtvašnice splošne bolnice. — V Štepanjl vasi ie umrla včeraj po dal sem trpl;en;u ga Marija Bahškova. Pogreb bo jutri od 1f> uri iz h še žalosti št 7. na domače pokopališče — PoVoincama blag skomin, pre-Pdhče. — V Meži ie umrl včera' po do'gem bolehaniu v starosti 56 let posestnik in lastnik g Vinko J a m n i k. Pogreb bo jutri ob 11 uri i/ hiše ža'os?i na pokooaFšče v Sv lanžu Pokornim b'ae snomn. oreostallm n; šr 'skre^o soža!;e!
*	Pustna štev'!ka novega Tu-Uanskega humorističijega lista »Skoviria«. Pre eli smo V nekaj dneh bo izšla druga številka novega humorist čnega lista »Skovira« s Številnimi uspelimi lrstracram'. kat rih de! st- nanaša na predpustno plesno sezro Ilustracij bo imela ta številka šr več kakor prva in bo tudi po vsebin pestrega od prve Lis- pnkazire ž. z drugo številko na-oredek. k; bo tem več'i. č;m več bo naroč-n kov ki na; pr; tehtanju naročnine (2° Din četrtletno itd.) mislro na to, da more biti •ist dober le. če za dobro vsebino tudi ka.i žrrvuie Lahko garantiramo da se pri čitanki »Skoviria« ne bo nihč? dolgočasil . — Končno pa. zaka' bi tud Slovenci, k' skoro nimamo analfabetov ne mogli omogočit1' ?.iv!;enie vsai enemu humorističnemu listu! Naroč:te se torei! Prvih številk 'e še n?kai na razpolago Naroča se na naslov: Uprava »Skoviria« Požna dolina Cesta 11.-18 p V?č n-' 1 '1'h'iani
Nccoj bo v Unionu špas
h natakane^ mi gremo v vas
oni ravnati znaio z gosti, zabave tamka? b<> zadosti: priletna godba valčkov čar in vsak b< našel pravi par; jedače dobre krasno vino — oi to bo fino fino fino... Zato nocoi mi vsi zares skočimo v Union na ples!
♦	Pegavl legar v sodnih zaporih V zaporih sodnega stola v Zagrebu se nahajata že nad dva meseca Bara Baretmčič in An-rela Vučilovski Ugotovilo se ie da sta ibe oboleli pod sumliivi znaki pegastega le-garia Prepeliani sta bili takoi v bolnico za nalezliive bolezni kier se ie dognalo, da sta obe kaznenki zboleli na pegastem le-gariu Mestni fizikat ie vse potrebno ukrenil da se bolezen ne razširi Kako se ie pe gavec zanesel med kaznence, ni mogoče ugotoviti
♦	Strašna smrt pastirice. V gozdu pri Popoviianih v dubrovniški okolici so našli predvčerajšnjim mrtvo selsko pastirico Kato Slade. staro 26 let Kakor navadno se ie zjutraj podala na pašo Ker se do večera ni vrnila, so io domači šli iskat. Po dolgem iskaniu so io našli mrtvo pod skalo, težko nad 500 kg. Naibrže se ie s hriba odtrgala skala ter ubila pastirico.
*	Dvojni samomor v zagrebškem hotela.
V znani zagrebški hote! »Esplanade« ie prišel v ponedeliek zvečer mlad človek skromno oblečen ter naročil sobo za-se in za svojo sestro. Potem je odšel zopet na ulico in se kmalu vrnil z mlado gospodično. Naročil je pero in tinto ter pol litra vina v svojo sobo. Iziavil ie obenem, da v torek opoldne odpotujeta v Samobor. Ko ie naslednjega dne opoldne sobarica prišla po-spravliat. je našla sobo še zaklenjeno. To ie bilo temboli sumljivo, ker ie neka gospa iz sosedne sobe iziavi'a. da ie dopoldne slišala iz nn° sobe zamolkla udarca Ko je hotelsko osobie šiloma odprlo vrata, se je navzoč:m nudil grozen prizor. Mlad človek in gospodična sta ležala mrtva s prestrelje-
nimi senci Poleg njega je ležal revolver Po njunem položaju se domneva, da se je dek'ica vlegla na divan; on se ie vsedsl poleg nie in ii z desnico pognal kroglo v glavo Potem ie sproži! revolver proti sebi in se zgrudil na tla Vsem ie bilo takoj ias-no da gre za dvo;err' samomor Kmalu ie pr'š'a policilska komisija, ki ie opravila služben1 posel in prevzela štiri pisma, ki 'ih ie našla na mizi Pokcna ie dognala, da je on M:rko Jurak. inkasator električne cestne železn!ce. ona pa Mic'ka Novak V pismih iz'?v,:ata, da ie motiv samomora nesrečna luibezen in nemožnost. da se porodita lurak ie bil namreč oženien in oče dveletnega otroka Na elekfrčni centrali so iziaviH. da ie bil Jurak pošten človek. Ju-rakova mat: se ie onesvestila, ko je zvedela ka; se ;e 7rod;'o
*	Smrt pod ruševinami lastne hiše. V Novem Sadu se je predvčerajšnjim pripetila či-dna nesreča Mesar Mladen Strečevič iz Darania je s pomočjo treh delavcev podiral svojo^staro h'šo, ker ie namerava! spomladi pričeti z gradmo novega poslopja Nenadoma se ie zruši! neki obok na Strečeviča, katerega so mrtvega odkopali izpod ruševin.
+ Usoda parobroda »Avale«. Kakor smo nedavno poročali, se je pri Ziarinu ob dalmatinski obali vsled eksplozije cianamida potopil parobrod »Avala« Kakor se ie ugotovilo. ie ladia nad 75% poškodovana in ne-uporabHiva Nadaljnja reševalna dela so bila ustavliena Ladia ie bila zavarovana c-a 600.000 Din pr> banki »Slaviii« Kapetan Parič in en mornar s krova se nahajata v težkem stanju v bolnici Kurjač ie na kose raztrgan odletel v zrak
*	Aretaciie zaradi komunističnih plakatov v Osieku. V raznih delih mesta so bili re dn: v Osieku naleplieni komunistični
plakati. Izvršenih je bilo pri komunistih mnogo h šnih preiskav Kakor se doznava, so bili aretirani trije znani komunisti, med niimi tudi občinski odbornik Edo Tir.
* Ubežni bančni ravnatelj. Bivši direktor Srbske kreditne banke v Mostarju, Izidor Bilič, ki je s svojimi malverzacijami popolnega uničil banko in jo spravil v konkurz, tako da je silno oškodovanih mnogo uglednih mostarskih rodbin, ki so ime'e pri banki vložene svoje prihranke, je pobegnil neznano kam. Domneva se, da je odpotoval v Francijo. Za njim je bila izdana tiralica.
PRAVI »Florisn« izdeluje samo
tvrdka E. JERAS in DRUG, Ljubljana. Dunajska cesta 33.
TE N'4IBOLIŠA ^azite 03 ^'rmo> ^ le označe-7fi mifMi na na vsa!c' steklenici s pravim
GRENClCA	FLOR.ANOM.
*	Dva volka pobegnila iz zoološkega vrta v Maksimira. Iz Zagreba poročajo, da sta pred dobrim tednom pobegnila iz zoološkega vrta v Maksimira dva volka. Eden volkov se ie celih šest dni zadržaval okrog maksimirskega strelišča. Volčje stopinje je nsiprej opazil nadzornik strelišča Pero Mustač, ki se je takoj spravil na lov m ustrelil volka predvčeraišnjim zvečer. Kam se je izgubil drugi vok. se še ni ugotovilo. Zoološki vrt trpi zaradi izgube obeh volkov zredno lepih eksemplariev, precejšnjo škodo.
*	Izredni občni zbor Društva učiteljev glasbe za Slovenijo se bo vršil v Ljubljani dne 17 februarja ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne.
Danes svečana premijera
velefilma
OB ZORI
(Sonnenaufgang — Sunrise) Triumf slavnih imen
Sudermann, Murnau, O' Brien, Gaynor,
ocOB ZORI» je bil vsepovsod svetovni dogodek prvega reda.
Ka} pravi svetovni tisk? Remek delo prve vrste.
Polni občudovanja stojimo pred tem ogromnim veledelem.
Berliner Lokal Anzeiger: Delo bajne lepote.
Berliner Tageblatt. Virtuozno delo velikega mojstra.
Der Film Film pretresljive vsebine.
Film Kurir
Danes samo 2 predstavi ob 4. in 9. — Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. in
od 3. naprej.
Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester za to veledelo posebno naštudirane komade. — Naročite takoj vstopnice osebno ali telefonično v
B. Z. am Mittag:
Najboljši in najpopolnejši film sve= tovne produkcije.
Neue Berliner l2:Uhr Zeitung.
Film, katerega mora videti vsakdo. Berliner Nacht&ausgabe.
Ganljivo, a vendar popolnoma isti« nito!
Deutsche Allg. Zeitung:

Telefon 2124
Elitnem Kinu Matica
BISERNOBELf ZOBJE DEHTEČA USTA
+ Zobni atelje gospoda Valteria Stuzzija se je preselil iz Domžal v Kamnik — Šutna St. 41.	292
1TO — zobra pasta najboljša.
Velika maškarada v Stražišc«
v nedeljo 12. t. m. v Sokolskem
♦ Pri telesnem zaprtju in hemeroidih, že. lodčnem in telesnem motenju, bolnih jetrih ln vranici, bolečinah v križu in hrbtu je grenčica »Franz-Josef izborno sredstvo, ako jo vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolezni daio v mnogih primerih vsak dan zjutraj in zvečer piti pol kupice vode »Franz-Josef« Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
u— Nadaljevanje prekinjene seje občinskega sveta z dne 7. t. m. se bo vršilo danes, v četrtek ob 6. zvečer v mesini dvorani.
u— Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu — brez vstopnine. Zbirka planinskih in drugih slik V. Hodnika, ki je posebno zanimiva za naše turiste, je v petek, sobote in nedeljo brezplačno pristopna. Več slik je avtor že prodal, ostale so pa še na razpolago po zelo ugodnih cenah. Zanimiva je tudi kolekcija portretov slovenskih .slavnih mož, ki je obeiieui razstavljena v stranski sobi. Posamezni cr.ginalni 'ssorezi M Ma-lesa se dobijo po 50 Din. Za okrasitev naših stanovanj so ti portreti zelo primerni V uvdeijn. 12 t in se razstava zapre. Odprla ie •"•<! lC do IG. ure.
u— Seznam za 1. maj 1928 odpovedanih stanovanj. Seznam za 1. maj 1928 odpovedanih stanovanj je z imeni hišnih gospodarjev in 7. navedbo stanovanjskih prostorov nabil na .usgistratui deski nadalje v I. nadstropju hiše št. 2 Mestni lig (pred pisarno tajnika Feriberta Svetla^ Strankam je s tem dara možnost, da se za eno ali drugo odpovedanih sianovaiij pobrigajo in s hišnimi le di>g(vort f;'tcle najema. Pripominjamo, da mestna obema odpovedanih strank s 1. maj"in 1S2S ne bo mogla spraviti pod streho in je vsled tega potrebno, da se siran-k*. samo pobrigajo, da dobe potrebno stanovanje na ravnokar navedeni način.
NOGAVICE ^ - ^ ČADEŽ-u
V stritarjevi ulici
u— Dve zanimivi predavanji priredi geografsko društvo v Ljubljani. Predaval bo gosp. dr. Božo Š k e r 1 j. bivši učenec prof. Jindricha Matiegka na Karlovi univerzi v Pragi in bivši asistent pri prof. Vojteehu Suku na Masaiykovi univerzi v Brnu. G: sp. dr B. okerlj se je špecijaliziral na študij antropologije in je za doktorsko disertacijo napravil študijo o < Antropologiji Jugoslovanom, ki je izšla v reviji «Antropo!ogie» V.
1- 2, 1927. Praga. Prvo predavanje cClove-ške rase v pojmovanju moderne antropologija se vrši v petek, 10. t m ob 6. zvečer v balkonski dvorani na univerzi, drugo predavanje <0 rasah v naši dižavb pa se bo vršilo teden pozneje istotam in ob istem času.
h— Koakurz (natečaj) bo otvorjen 7 soboto, dne 11. t. m. v Kazini ob priliki II. obr.niškega plesa za najlepšo ranoko in kraljico cvetlic, ki prejmeta krasno darilo. Opozarjamo interesente, da ne zamude ugodne priike.
u— Šentjakobski pevski zbor. Danes zvečer točno ob 20. vaja. Pridite vsi in točno! — Tajnik.	295
i:-- Drobna policijska kronika. Od torka ca sredo so bili policiji prijavljeni naslednji d. godki: 1 tatvina perila, 2 vloma v baraki, 1 poskusen roparski napad, 2 poškodbi tr-jt> lastnine. 1 prestopek kaljeuja nočnega miru, 1 prestopek pasjegn kontumaca, 1 samomor, 1 prestopek avtomobilskih preri-p;fCrv in 5 [resicpkov cestnega policijskega reda. ^re'uan je bil neki France K. zaradi b^iač« n^a in neka Tončka zaradi suma t*i;-re prostitucijo.
u— Dva vloma v barake. Ko je prišel poslovodja Tobačne tovarne France Brate, stanujoč v Švabičevi ulici št. 11 te dni do svoje barake v Langusovi ulici, je zapazil, da »e vrata nasilno odtrgana. Pri natančnejši
preiskavi notranjosti je ugotovil, da so neznani tatovi odnesli v škodo Stavbne družbe, ki uporablja barako za shrambo raznega orodja, več krampov, lopat, plohov ter nekaj drugih zidarskih potrebščin v vrednosti okrog 300 Din. Svedrovci so se spravili zadnji cas tudi nad mesarske stojnice v Šolskem drevoredu. Vdrli so že v par dobro zaklenjenih stojnic, v noči na sredo pa so zopet obiskali stojnice, Franca Nov-ljana. Storilec je odtrgal ključavnico '.a tako prišel v notranjost. Zmikavec je našel r- stojnici okrog 50 Din drobiža, obenem pa se je oskibel z več kosi suhega svinjskega mesa, vtednega okrog 60 Din. Vlom je zapazil okrog 12.80 stražnik Josip Zoreč, ki je takoj obvestil oškodovanca, stanujočega na Poljanski cest: št. 73.
n— Tatinska roka seže po vsem. Zelez-ničarjeva soproga Marija Doberletoea, sta nujoča v Spodnji Šiški na Cesti E št. 20, je sušila v torek še v temi n vrtu različno perilo. Perilo je ostalo tamkaj še io zvečer, nato pa se je splazil na vrl neznan uzmovič ter ji ukradel več rjuh ter nekaj drugih kosov perila v vrednosti nad 200 Din.
u— v spodnjih hlačah na progi. Včeraj v jutranjem mraku so videli ljudje v bližini čuvajnice v Spodnji Šiški neznanega mladeniča tekati v spodnjih hlačah gor in dol po železniški progi. Mladenič, ki se na razne klice ni odzval, se je slednjič ustavil pred vrati čuvajnice in sedel na kameniti prag. Od tam so ga vsega premraženega zvabili v čuvajnico, kjer so ugotovili, da je gluhonem. Obvestili so nato šišensko stražnico. kjer so pozneje ugotovili, da gre za 221etnega Matevža O., sina posestnika iz Polhovega gradca, ki ima navado, da ponoči odhaja od doma in tavajoč po temi okrog /.a i de večkrat po cele ure daleč, tako kakor v tem primeru, ko se je izgubil celo v Ljubljano.
u— Črno-bela reduta 11. t. m. v Unionu
Ugotovilo se je, da raznim osebam vabila niso bila dostavljena, dasi so bila odposlana. Zato prosijo prireditelji vse one, zlasti še posetnike prejšnjih rrdut, ki vabil niso prejeli, da iih blagovolijo reklamirati osebno vsak dan od 18. do 19. ure v damskem salonu kavarne »Emona«, pismeno pa na naslov: Vladimir Saksida, Šelenburgova ul. št 7-II. — Opozarjamo, da bo za maske poseben vhod in posebna blagajna. Kontrola mask do 23. ure. Oficijelni sprejemi od 20.30 do 21. Sprevod mask točno ob 21.15. Igra Nagodetov iazz, v beli dvorani po 24 uri pa Cvirnov trio. Balkonski sedeži se oddajajo v »Fmoni« vsak dan od 18- do 19. ure.
u— Čajanka za sokolski naraščaj. Mladinski odseli Sokola I. bo priredil v nedsljo, 12. t. m. ob 3. popoldne v glavni dvorani na Taboru čajanko za naraščaj. Na sporedu bodo telovadni nastopi obeh naraščajskih oddelkov, deklamacije in nagovor; sodelovala bo tudi godba Sokola I. Starše, članstvo in prijatelje naraščaja vabi mladinski odsek k obilni udeležbi.	301
u— Rudarsko glavarstvo v Ljubljani v Knafljevi ulici 9/1. išče s 1. majem 1928 pet do sedem sob (po velikosti) za uradne prostore.
n— Gospodarski odsek Ljubljanskega Sokola, Narodni dom, vabi vse prijatelje društva, ki so voljni sodelovati na pustni torek na 65. društeni maškeradi cKarneval v Se-vilji>, na sestanek v četrtek 9. t. m. ob 8. zvečer v društveni odborovi sobi. Pripravljalna dela so v polnem teku. Odzovite se v čim večjem številu! Zdravo!	288
u— Preporodaši! Preporodašice! V soboto, 11. t. m. se bo vršil redni sestanek <Pre-porodax Predaval bo gosp. prof. Majcen o konkordatu. Prosim za številno udeležbo. — Načel, kult.-zn sekcije.	296
u— Plesna šola Sokola v Šiški se bo vršila v soboto 11. t. m.	299 u— Plesna vaja SO «Preporoda» se bo vršila danes. 291 n_ Cviček dolenjski. Kerinov, Sv. Križ, se toči v restavraciji «Pod skalco», Mestni trg 11. 300 u— Zaključni plesni venček bo danes ob 8. zvečer v steklenem salonu kolodvorske restavracije glavnega kolodvora. Plesalci vabljeni. Jazzband. 302
Predpustno soboto 18. II.
Velika Maškarada Sokola I
«Ob Jadranski Obali» — Tabor
Danet te vrši žrebanje
u_ Poslednji adresar Slovenije je izšel L 1923. in je za Ljubljano danes popolnoma neuporaben. Novi adresar mesta Ljubljane in okolice, ki bo vseboval okoli 55.000 naslovov, je v tisku in bo izšel v najkrajšem času. Zastopniki konzorcija vrše sedaj poslednjo kontrolo, zaradi česar pozivamo vsakogar, da jim navede v lastnem interesu čim točnejše podatke. Pisarna konzorcija Adresarja mesta Ljubljane in okolice se nahaja na Kongresnem trgu V-, telefon št 2970.	304
Iz Maribora
a— Gorje železniških uslužbencev osvetljuje vedno več tragičnih slučajev. V zadnjih mesecih je več starih železniških delavcev in upokojencev končalo svoje bedno življenje s samomorom, ponavljajo pa se tudi slučaji, da morajo kakega starega, popolnoma izčrpanega delavca nesti iz delavnice. Tako se je v torek v kurilnici nezavesten zgrudil 671etni Fr. Dobrajc. Ponj je prišla rešilna postaja.
a— Ustanovitev pomladka Jadranske straže se v nedeljo ne bo vršila po občnem zboru Jadranske straže na istem mestu v Gambrinovi dvorani, kakor je bilo prvotno javljeno, ampak v Mestnem kinu.
a— Nalezljivih bolezni boleži izkaz mestnega fizikata v preteklem tednu 5 slučajev, in sicer po 1 slučaj griže, ošpic in davi-ce. 2 slučaja pa šena.
a— Ubegel tihotapec. Iz sodnijske jetniš-nice je ušel od carinarnice zaradi tihotapstva na dve leti zapora obsojeni Herman Hobacher. Za beg je porabil priliko, ko je bil pozvan kot priča k neki sodni razpravi. Ko ga je paznik po razpravi vodil nazaj v jetnišnico, je smuknil skozi sodnijska vrata, ki vodijo v Sodno ulico. Preden je bil paznik za beguncem na ulici, jo je že popihal čez dvorišče nasprotne hiše na ulico, kjer se je lahko pomešal med pasante. Gotovo je že preko meje, kakor njegov starejši brat Viljem, ki je predlanskim obsojen na dve leti ječe v znani carinski aferi, utekel takoj po porotni razpravi.
KIJ lit
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
Iz Celja
II. razreda.
zato je danes zadnji dan prodaje srečk. — Na razpolago je samo še par srečk, zato jih bodo dobili oni, ki bodo prvi prišli.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
e— Gremij trgovcev v Celju (mesto) ima
v torek, 14. februarja ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Poleg običajnega dnevnega reda so na programu tudi volitve v načelstvo.
e— Prvi solnčnl dan. Po novem letu ie bii včeraj prvi solnčni dan, ki so ga meščani pošteno izrabili. Najlepši sprehod v zimskem času ie pač na levi strani Savinje, kjer je solnce ves popoldan. Seveda M bilo treba pota urediti. Nova cesta od brvi do kapucinskega mostu še ni gotova, a bo, kakor kaže, drugo leto gotova. Po malem brklja par delavcev. Celjani že komaj pričakujejo lepših dni in s temi seveda tudi suhih cest, ki so sedaj bolj blatne kakor v vsaki hribovski vasi.
e— Utopljenec v Savinji. Blizu kamnoloma v Polulah pri Celju so našli včeraj v plitvini moško truplo. Orožniki so spoznali v mrtvecu 27 letnega delavca Alojzija Ca-terja iz Pečovnika. Po okoliščinah je ugo-. tovljeno, da je samomor izključen. Pri mrtvecu so našli uro, ki ie obstala ob 3. uri zjutraj. Iz tega se da sklepati, da se ie nesreča zgodila ob tem času. Domnevajo, da se ie vračal CateT ponoči vinjen domov, ter da je namesto, da bi krenil preko Gre-nadirjeve brvi na levi breg Savinje, korakal kar ob desnem bregu po cesti naprej. V bližini kamnoloma Je najbrž zapazil, da je zgrešil pravo pot, na kar je mislil pre-bresti Savinjo, a mu je sredi vode spodrsnilo, nakar je utonil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
e— Delavski dom v Celju. Kakor smo že poročali, je kupila Delavska zbornica v Ljubljani poslopje stare deške okoliške šole Kakor poročajo, je ministrstvo za socijalno politiko ta nakup odobrilo. Hišo bodo adaptirali za delavsko kuhinjo, borzo dela in vse pri Delavski zbornici registrirane delavske strokovne organizacije.
e— Smrtna kosa. V Celu ie umrla 8. t. m. gdč. Matilda Krisperieva. pošt. uradnica v pokoju. Službovala jc dolgo vrsto let na celjski pošti. N. v m. p.!
Iz Kranja
r— Nezgoda pri cirkularki. Delovodja pri mizarskem podjetju Peter Kobal v Savskem predmestju, g. Zdravko Loboda, doma iz Trzina, je prišel po nesreči z levo roko v žago cirkularko, ki mu je odrezala dva prsta. Loboda je hotel pomagati delavcu, zaposlenemu pri žagi. Zdravniško pomoč mu je nudil zdravnik dr. Globočnik.
r— Dalmacija, dežela solnca. Danes ob 8.30 zvečer predvaja ljubljanska ZKD poučen film (Dalmacija, dežela solnca> v kinodvo-rani Narodnega doma. Film bo prikazoval vse kraje, letovišča ob jadranski obali, od Sušaka do Kotora. Cene znižane: parter 6, 4 Din, balkon 8 Din. Ob 4. popoldne bo po sebna predstava za šolsko mladino. Obisk najtopleje priporočamo.
r— Krajevni odbor društva Rdečega krila v Kranjn bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo, 12. t. m. ob pol 11. dopoldne v uradni pisarni sreskega poglavarja v Kranju z običajnim dnevnim redom. Odbor vljudno vabi vse članstvo k polnoštevilni udeležbi.
Iz Trbovelj
t— Osebna vest. G. V ti čar, postajenačel« nik v Trbovljah, je bil premeščen v Zemim, kjer je tudi že nastopil svoje novo »luž« beno mesto. Trboveljčani smo izgubili z njim zvestega pristaša SDS in finega dru« žabnika, železničarji pa priljubljenega in dobrega predstojnika. Markantna oseba go« spoda Vtičarja bo ostala tukajšnjemu pre« bivalstvu v najlepšem spominu.
t— Inšpekcija. V Trbovljah se mudJi na inšpekciji upravni svetnik TPD. g. Ranzin« ger. V torek si je ogledal dnevni kop rn separacijo. Ker je na dnevnem kopu zmanj« kalo premoga, posebno kosovca, se dela že sedaj v jamah v dveh tretjinah, pri čemer bo najbrže tudi ostalo.
t— Staroupokojenci. Finančni ženij in so* cijalno čuteč človek je neki gospod iz Rim« skih Toplic. Svoje zmožnosti je že večkrat razkril v Božičevi gostilni, kamor je pova* bil staroupokojence, ki jim hoče olajšati bedo z nekakšno samopomočjo. Vsak član bi plačeval po 1 Din, podpora bi pa zna* šala baje 7000 Din. Staroupokojencem pa se petje tega radikalnega ptiča kar nič ne dopade. Iskreno želimo, da bi se našim naj« revnejšim v resnici in pošteno pomagalo iz sedanjega obupnega položaja. Obsojamo pa, da se izrablja revščina in obup staro« upokojencev v osebne in strankarske na« mene. Kapito, gospod iz Rimskih Toplic?
t— Uradni dan sreskega poglavarstva se bo vršil v Hrastniku jutri ob 13. uri, in si« cer v občinski ekspozituri.
t— Trikrat ga je z nožem zabodel. Nad Kilarjevo hišo blizu kemične tovarne v Hrastniku je prišlo med delavcem I. Koš« nikom in brezposelnim Janezom Pečnikom do hudega prepira, tekom katerega je Koš« nik pograbil nož in Pečnika trikrat zabodel z nožem v roko. Pečnik je moral oditi v bolnico, Košnik pa je naznanjen in pride pred sodišče.
Iz Ptuja
j— Redka ribiška sreča. V torek zjutraj sta ribiča g. dr. Šalamuna. Fran Rogina in njegov sin Janez, lovila v Dravinji z mre« žo ribe v precejšnji globini pod Paterno« lijevim mlinom. Kmalu je pričel sin Janez vleči iz vode mrežo in v njej veliko stvar, ki je v začetku ni spoznal, ki pa se je v mreži silno premetavala. Poklical je v bli« žini se nahajajočega očeta in s pomočjo še nekega drugega moža sta izvlekla na su« ho 2 m dolgega soma, ki je tehtal 43 kg. Ko so prinesli soma na trg v Ptuj, so se pričele zbirati cele gruče ljudi okoli njega. Odkupil ga je lastnik zajtrkovalnice g o* spod Laut, h kateremu so romale kasneje cele procesije radovednega občinstva ogle« dovat si to pri nas zelo redko in nenavad« no veliko ribo.
j— Smrtna kosa. Včeraj se je vršil v Ptu« ju pogreb sina bivšega kanclista na sreskem poglavarstvu g. Preloga, ki je tekom četrt leta že tretja žrtev v tej obitelji razsajajo« če tuberkuloze. Tik pred Božičem je nam« reč umrla mati, kmalu za njo je odšla hčer« ka, sedaj pa najstarejši sin, dočim drugi sin leži v bolnici. Včeraj so pokopali v Ptuju tudi marljivega agitatorja in zveste« ga pristaša SKS g. Konrada Brusa, ki je umrl v bolnici.
Porota
Ljubljana, 8. februarja.
Premeten vlomilec
Danek je sedel na porotni klopi čevljarski delovodja Lojze Zalar. Star je 32 let in je bil že kaznovan. Doma je v Studencih pri Mariboru.
Zalar je obtožen, da je ukradel 1. 1921. v Kamniku pri Preserjih Andreju Grčarju iz nezaklenjene sobe moško obleko, dežnik, uro, nekaj denarja, rjuhe in druge drobna« rije, kar je bilo vredno 2176 Din. Istega le« ta je vlomil v stanovanje Friderika /rgo« lica v Razvanjah in ukradel dve moški obleki, klobuk, srajco in nekaj denarja, vse« ga za 1020 Din. L. 1922. je vlomil v sta« novanje France Železnikarjeve na Malem vrhu m ji odnesel obleke in perila v skup« ni vrednosti 1135 Din. Nadalje je še vlomil v stanovanje Neže Križmanove v Žalni in ji ukradel ženske obleke in drugih stvari za 958 Din. Prav to leto je odnesel tudi Francetu Smrekarju v Podlipoglavu obleke in blaga za 2325 Din.
Vlomilec Zalar pa se še ni zadovoljil s temi tatvinami. Obiskal je Jožefo Kožut hovo v Peržanu in ji ukradel različnega blaga, perila, obleke, zlatnine in srebrnine za 6757 Din, a Francetu Habjanu v Spod« nji Slivnici nikelnasto uro, srebrno veriži« co, čevlje, kovčeg in hranilno knjižico, vse skupaj vredno 562 Din.
L. 1923. je posetil Zalar Josipa Umnika na Rudniku in mu odnesel moško obleko, nekaj gotovine in perila, skupaj za 1777 Din. L. 1925. je zaključil svoje delovanje v Ponovi vasi pri Josipu Virantu, ki mu je odnesel denarja in drugih stvari za 3065 dinarjev.
Obtoženec je vse svoje tatvine odločno zanikal, čeprav so nepobitno dokazane po številnih pričah. Dramatičen intermezzo je nastal, ko je prišepala v dvorano 731etna Neža Križmanova. Požugala je s palico ob« tožencu in dejala, da ji je vse odnesel, kar si je prihranila v mladih letih. Nihče drug ni tat kot on, saj so ga ljudje spoznali, ko je takrat hodil po hosti. Bojijo se ga vsi, celo njegova lastna mati, kateri je zagro« zil, da jo bo zadavil, kakor hitro bo prišel iz zaporov domov.
V grozdu se je obesi!
Zaradi nesrečnega zakonskega življenja v smrt.
Metlika, 7. februarja.
V	nedeljo popoldne ob 16. je našel posestnik Marko Petric iz Bojanje vasi v gozdu «Vukaševcu» med vasjo Rado-vioo in Slamno vasjo obešenega na hrastu 58-letnega posestnika Antona Kondo iz Radovice št. 20.
V	zadnjem času je Konda živel s svojo ženo stalno v prepiru. Očital ji je, da ne gospodinji dobro in da mora on plačevati dolgove. Počutil se je prav nesrečnega in je večkrat dejal, da si bo končal življenje.
Na Svečnico je Konda odšel od doma ter se bržkone že tega dne obesil. Pri obešencu so našli pismo, naslovlieno na ženo z raznimi očitki in pos^njim obupnim vzklikom: «Kdo bo skrbel za moie otroke?« Nesrečnež je napisal to poslovilno
pismo z novim svinčnikom, ki so ga pri njem našli. Ker ni iinel noža pri sebi, ga je naostril kar t zobmi... Konda zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok. Kakor pripovedujejo, je pokojnik prinesel iz Amerike, kjer je preživel dolga leta, lepo svoto denarja, ki je pa v kratkem času skopneia. Županstvo občine Radovica ie truplo nesrečnega samomorilca dalo prepeljati v Radovico, kjer je bik) včeraj pokopano.
Dijaki - tatovi usnja
Nepričakovana aretacija štirih gimnazijcev.
Ljubljana, 7. februarja.
Nekako pred dvema tednoma smo poročali o drzni tatvini usnja v vrednosti 1400 Din, ki ga je tat odnesel iz skladišča strojarskega mojstra Moho-riča v Florjanski ulici 3.
Tatvino je zapazila zjutraj soproga g. Mohoriča ter takoj obvestila o zadevi svojega moža. Obveščena je bila seveda tudi policija, ki je osumila kot storilca na podlagi izpovedi oškodovanca nekega slučajnega gosta, ki se je tekom dne pomudil v hiši. Vendar pa se je kmalu izkazalo, da so preiskovalni organi na napačni poti. Tako je nastal zastoj in je bilo skoro že pričakovati, da ostane krivec neizsleden. Detektivi pa so še vendarle dalje preiskavah zadevo.
Končno se je posrečilo policijskemu agentu g. Turinu, da je izsledil tatove. Ni jih iskal med že znanimi poklicnimi vlomilci in svedrovci, marveč v čisto drugih vrstah. Tatovi so bili štirje — dijaki gimnazijci, stari po 16 do 17 let.
Fantje so bili danes dopoldne aretirani ter odvedeni na policijo. Kolikor smo mogli doznati, so imeli dijaki ukradeno usnie skrito nad teden dni v neki drvarnici, nakar so ga jeli po posameznih kosih ponujati raznim čevljarjem. To jih je končno tudi izdak). Policija drži stvar zaenkrat še tajno, zato bomo mogli natančneje poročati o zadevi šele, ko bodo zaslišani vsi krivci in bo preiskava dognala vsa potrebna dejstva.
Šport
Športno drsališče SK Ilirija. Z dana« šnjim dnem se zopet otvori športno drsa« lišče Ilirije. Drsališče bo ob ugodnem vre« menu otvorjeno vsak dan dopoldne, popol« dne pa od 16. do 22. ure. Ako bo vreme dopuščalo, bo otvorjeno tudi cele dneve. Drsališčna uprava bo skrbela, da bo drsa« lišče vedno v najboljšem stanju; nudila bo drsalcem vsak dan novo zrcalno ploskev. V večernih urah bo drsališče razsvetljeno do 22. ure, kar je ugodno zlasti za vse one, ki so v popoldanskih urah zaposleni. Ako bo mrzlo vreme trajalo dalje, se bodo pri« hodnje nedelje izvedle drsalne tekme, ka« tere so bile vsled dosedanjega nestalnega vremena odgodene.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po« poldne ob 17. uri trening v kolizejski dvo* rani za vse one članice, ki so po 18, uri zadržane. Za vse ostale se vrši trening ob 18, odnosno po 18. uri. Navzočnost vseh je strogo obvezna. Ponovno opozarjam na po« ravnavo članarine za mesec januar in fe« bruar. Pridobivajte novih članic. V soboto 11. t. m. v posebni sobi kavarne Evropa plenarni članski sestanek. — Načelnik.
SK Ilirija. Seja klubovega predsedstva sc vrši danes ob 20. uri v posebni sobi kavarne Evropa. K seji se pozivata gg. Er« vin Hitzel in Joža Pogačar. — Tajnik I.
SK Jadran. Danes od 15. ure dalje tre« ning na igrišču. Pozivam vse igralce, ki imajo popoldne prosto, da se gotovo ude« leže treninga. — Načelnik.
Jugoslovenski hazena Savez. Seja upr. odbora se vrši v petek, dne 10. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. — Taj« nik.
SK Slovan, nogom. sekcija. Danes od 15. ure dalje trening na našem igrišču. Ju* tri, v petek sestanek vseh igralcev pri Lloy« du. Dnevni red: volitev novega kapetana. Navzoči morajo biti vsi igralci I. moštva: Osterman, Marchiotti, Globelnik, Skalar, Volkar, Kernc, Schlegl, Bucik, Ključec, Ci« rovič, Lumbar, Novljan. Tudi za vse ostale je udeležba na sestanku obvezna. — Taj« nik.
SK Ilirija (nogom. sekcija). Današnji večerni sestanek nogometašev in predava« nje odpadeta zaradi seje klubovega odbo« ra. — Načelstvo sekcije se sestane ob 18.15 v kavarni «Evropa» na kratko sejo; gg. čla« ne načelstva prosim polnoštevilne udelež« be. — Načelnik.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes od 14. ure dalje trening za vse igralce na igrišču. — Trener.
Tekmovalci v St. Moritzu. Po prijavah ki jih je dobil švicarski olimpijski komite, so konkurenti v posameznih disciplinah na zimski oiimpijadi razdeljeni sledeče: hitro drsanje 15 narodov z 39 tekmovalci, umet« no drsanje dam 12 narodov s 25 tekmoval« kami, drsanje v dvoje 12 narodov z 19 pa« ri, smuški tek na 50 km 15 narodov z 72 tekmovalci, smuški tek na 18 km 15 naro« dov s 85 tekmovalci, smuški tek s skoki 14 narodov s 63 tekmovalci, skeleton 9 na« rodov z 18 tekmovalci, bobsleigh 15 naro« dov s 175 vozači, hockey na ledu 12 naro« dov s 144 igrači, vojaški patrolni tek 9 na« rodov s 70 tekmovalci.
Turčija : Jugoslavija. Tekma med na« šo in turško reprezentanco bi se vršila po predlogu turškega nogometnega saveza okoli 10. aprila. Turčija zahteva za to tek« mo 800 dolarjev, t. j. približno 50.000 Din. Na svoji zadnji seji je JNS sklenil pred* lagati turškemu savezu, naj se vrši tekma 15. aprila ter ponuja 650 dolarjev, t. j. 36.500 Din. Ako bo ta predlog sprejet, se bo ta zanimiva tekma vršila v Zagrebu.
SmuSke tekme na Pohorju Dodatno k poročilu o smuških tekmah na Pohorju, ki so se vršile prošlo nedeljo, objavljamo še dosežene čase, ki so bili naslednji: Senior* ji: 1. DoHnšek 1:48:54. 2 Kortnan 1:52:11, 3 inž. Rungaldier 1:54:31, 4. Petrov« 1:55.02, 5. Korošfl 2:00:08 — Seoiorji no-vinci: 1. Kukovec 35:43. 2 Pavšič 36:25 3. Ciian 36:57, 4. Neumann 37:51. 5 Pahor 39:52 — Dame: 1. Dolkišek 30:7. 2 Tkalec 34:3, 3. Hribar 35:2, 4 Cutič 35:9. 5. Jett« mar 36:11. — Juniorii: 1. Stepič 2-33:1, 2. VVrentschur 2:18:40. 3. Drobnič 2:19:49. — Banovec (Ilirija. Ljubi iana) je dosegel n« 18 km z 1:46:16 najboljši čas .dnem
Fotič,
delegat Jugoslavije pri Društvu narodov, je izročil skupno s češkoslovaškim in rumun« »krm zastopnikom v Ženevi protestno noto glede monošterske zadeve.
Skrit jezuitski zaklad
Koncem 18. stoletja so imeli jezuiti na ozemlju današnje Bolivije, ki je tedaj kot Zgornji Peru spadala pod špansko oblast, obširne zlate in dijamantne rudnike. Izkoriščali so jih s pomočjo indijanskih sužnjev, pridobljeno bogastvo pa so vporabljali za širjenje svojega reda v Evropi. .
Španska vlada je hotela imeti od teh rudnikov svojo korist in je zahtevala od jezuitov izvestni delež kot pristojbino za rudniško koncesijo. Enajst let so trajala pogajanja med špansko vlado in jezuiti, dokler se niso Spanci naveličali in pognali očete jezuite čez mejo. Vlada je mislila, da se bo na ta način polastila ogromnih zakladov, ki so se v teku enajstletnega pogajanja nakopičili pobožnim eksploatatorjem.
Prebrisani jezuitje pa so pred odhodom poskrili zaklade v opuščene rudniške rove ob reki Sacarnboya. Načrt teh rovov je eden izgnancev, pater Gre-gorio, izdal svojemu bratu, ki je bil pre-fekt v mestu Callao. Ta ga je zapustil svojemu sinu. kasnejšemu predsedniku republike Peru. Hči predsednika je izročila prepis teh načrtov Angležu Ceci-
lu Hubertu Prodgersu, z naročilom, da preišče, kaj ie na stvari. Prodgers je začel z izkopavanjem 1. 1926 in je izkopal srebrno razpelo in skrinjico s per-gamentom, kjer se grozi s prekletstvom vsakomur, ki bi nadaljeval izkopavanje.
Prodgers je bil toliko nepreviden, da je o tem prekletstvu pripovedoval domačinom, ki so nato odpovedali delo. Raziskovalec namerava nadaljevati delo z evropskimi delavci in je v ta namen ustanovil delniško družbo, koje delnice se v Londonu pridno podpisujejo. Zaklad je vreden baje 2 milijona angl. funtov. Od tega dobi lastnik zemljišča 25%, ostanek pa delničarji, ki se jim obeta na vsako delnico po 5 funtov mastna dividenda 750 funtov.
Ekspedicija v vsemirje
Ob stoletnici rojstva Julesa Vernea, ki je predvideval možnost poleta na mesec in o tem tudi spisal zanimivo kmiigo, je to vprašanje zopet postalo aktualno. S temi načrti se že dlje časa resno bavijo razni astronomi in letalci, ki jim naša zemlja za raziskavanje in rekorde ne zadostuje več.
V	tem pravcu sta najbolj napredovala profesorja W. Godard, čian Smithovega instituta v Ameriki in profesor Oberth v Nemčiji. Pri načrtih slednjega sodeluje francoski letalec in a ronom Vaulier, pomoč pa je obljubil tudi letalec in graditelj zrakoplovov Udet.
Znana francoska graditelja aeropla-nov Esnault-Pelterier in Andre Hirsch sta podarila francoski astronomski družbi 5000 frankov kot nagrado za najboljše učeniaško delo o problemih poleta v vsemirje.
Odbor, ki bo ocenil taka dela. je sestavljen iz najodličnejših osebnosti današnjega učenjaškega sveta Francije in priča, da se Francozi silno resno bavijo z idejo, ki jo je sprožil Jules Verne.
V	tem odboru so zastopani: Soreau, predsednik društva francoskih inženjer-jev, Maurain, dekan francoske univerze, profesor Rocnv 7 Ooneourtove akademije, Jules Bailaud Belot, podpredsednik astronomskega društva Fr>"^;ie, dalje general Ferrier in trije člahi fran-
Pogreb angleškega maršala H alga.
Zgoraj: žalni sprevod; v medaljonu: nosilci maršalovih odlikovanj; spodaj: prenos
krste na kolodvor \Vaterloo v Londonu.
coskega instituta Deslaudres, Urbain in Fabry ter ravnatelja strasbourške zvezda rne Exlangon. Gre tedai očividno za podjetje čisto resnega značaja.
Anekdote o Julesu Verneu
O Julesu Verneu, katerega stoletnica je bila včeraj, pripovedujejo, jla ni mnogo potoval. Nekoč ga je obiskal znanec ter ga je vprašal: »Kako je to, da sedite vedno v Parizu in da si vendar izmislite toliko rničnih potovanj po svetu?« —
»Jaz ne potujem?« se je začudil Jules Verne. »Ko bi vi vedeli, koliko sveta prebrodim s svojo jadrenico.«
»Vi imate jadrenico? Še nikoli nisem slišal o tem,« je odvrnil obiskovalec.
Jules Verne se je nasmehnil in rekel:
»Moia jadrenica je — moja fantazija.« *
Nekoč so vprašali pisatelja: »Kaj pišete sedaj?«
»Trenutno ničesar, ker konstruiram mostove.«
»Bože moj, saj vendar n:ste inženjer!<
»Poslušajte,« je rekel Verne, »često-krat se porode v človeških možganih misli, ki pomenjajo začetek novega dela. Lahko je najti sklep, toda zvezati oba pola s solidnim mostom dogodivščin. to je veliko pesnikovo delo. In zato gradim jaz mostove.«
<i
Prapodoba angleškega gentlemana Phileasa Vogga, katerega je poslal Jules Verne na potovanje okrog sveta v 80 dneh, je bil neki v Parizu živeči Anglež, katerega ie spoznal Verne čisto slučaino. Anglež ie bil bogat in je imel navado rešiti vsako svojo opravilo v rekordnem času. Ce se ie n,-pr. peljal iz Pariza v Versailles, je v ta namen najel posebne vrste postni voz, ki je trikrat med potoma izpregel in menjal konje. To dejstvo ie dalo Julesu Verneu vzpodbudo, da je poslal moža na potovanje okrog sveta.
Hatvany
V	evropskem časopisju se bere zadnje dni pogostoma ime Ludovika Hatvany-ja, ki je bil v Budimpešti obsojen na 7 let ječe in na 5 milijonov Din denarne globe — radi klevetanja madžarske države pred svetom.
Kdo je Ludovik Hatvany? Pred vojno je bil znan madžarski mecen in podpornik umetnikov. Po njegovi zaslugi je prišel do veljave veliki madžarski lirik1 Andrei Ady. Toda Hatvany ni samo podpiral književnikov, ampak se je tudi sam bavil z literaturo.
V	nasprotju s tradicijami svojih prednikov se je Hatvany odločil sukati p ro, ki mu pa ni bilo posebno poslušno. Sirom Madžarske so ga poznali kot literarnega gentlemana. Ustanovil je revijo »Nyugath«, katero ie dolgo časa vzdrževal. Ta revija ie prinesla v mad-žarsb) slovstvo cpobalen prcokret.
Hatvany"eva izroča pa je bila, da je prekoračil krog 'it rature in se je začel pečati s politiko. Zvezal se je s Karo-lyjsm. kar 'e por1alo trojno za njegovo nadaljno življenje. Ko so na Ma-žarskcm prišli na krmi'o komunisti. <0 vrgli Hatvanyja v ječo. Po je nastopila reakci'a, je moral zbegati na tu;e. Na Dunaju se je etabliral kot časnikar in je pisal v časopis »Die Zukun^t«. N:e-govi sestavki ki o izšli v tem listu pod značko Jovo. so romali zani usodni. Madžarska vlada ga je obtožila obrekovanja in zasrarrovania in ^a e sedaj ko se je vrnil iz emigraciie. postavil na zatožno klen pred sodnike.
Ko ie Hatvany pical svoje č'anke na Dn-aiu p?č ni mislil na to da prde enkrat d"n obračuna arrpak madžarska vlar*a, ki ima oov<-od vohune in i^nfi dente, je vsak octre;ši ali neprevHer izrpz 7abele^i'a in se je nad avtorieiT~ ma?čeva1a. Proces ie bil kratek in oster, obsodba Hatvanvia pa !e odiek-nila širom Evrope in če ne bodo protesti evropskih civilizira ncev nič zalegli v reakcronarnj nrdžar^ki deželi, bo moral mož presedeti celih sedem dol-
Nemška policija na motociklu,
tako zvani »Uberfallkommando«, ki posreduje v nujnih slučajih.
gih let v ječi. Mogoče pa bo pritožba njegovega zagovornika le kaj zalegla ter bo madžarska vlada pod pritiskom evropske javnosti odredila revizijo tr-dosrčne sodbe.
Golšavost pojema
Lani se je vršila v Bernu konferenca, na kateri se je razpravljalo o uspešnem pobijanju golšavosti. Posvetovanja so se udeleževali najslovitejši specijalisti iz Evrope. Amerke, Azije in Afrike.
Zdravniki so porabili največ časa za debato o vprašanju, kakšen vpliv ima na golšavost z jodom pomešana kuhinjska sol. Jod sam namreč ni vedno zdravilno sredstvo in napravi čestokrat več škode nego koristi. Strokovnjaki so posvetili temu vprašanju vso pozornost in so stvar pretehtali z vseh strani. Prišli so do zaključka, da učinkuje jo-dirana sol blagodejno in so sklenili tako sol priporočiti v vseh krajih, kjer se golšavost splošno pojavlja.
Uspehi zdravljenja se že kažejo. V avstrijskih alpskih deželah, ki nimajo dobre pitne vode, je golša vsakdanja prikazen. Kdor je ni mogel ali hotel trpeti, je moral v prejšnjih časih pod operacijo. Zdaj tudi število operacij pada. Posebno pri deci se opaža, da je v doraščajoči generaciji manj golšavih otrok kakor jih je bilo v prejšnjem rodu. Sredstvo, ki omejuje golšavost, je v tem primeru jodova sol, ki je storila, da je golšavost ponekod nazadovala za celih 40 odst. Profilaksa z jodom je torej uspešna, a tudi enostavnejša in varnejša od operacijskega noža.
Pred približno desetimi leti se je govorilo o golšavosti kakor o zlu. ki nastopa pot skozi evropske dežele. Danes se nam je ni več bati. Morda je k razširjenju golšavosti pripomogla tudi sla-
ba prehrana v svetovni vojni. Vsekakor pa je dozdevne epidemične go.ša-vosti že konec. V približno petih letih se bo pokazalo še očitnejše nazadovanje te bolezni. So evropska mesta, ki prodajajo mesto kuhinjske soli z malimi izjemami le jodovo sol in tam so uspehi borbe proti golšavosti naravnost sijajni.
Kateri poklici so najbolj rženi raku?
podvri
Neki londonski list prinaša statistiko obolenj na raku glede na poklice. Podatki se zaenkrat omejujejo samo na Anglijo.
Najbolj so podvrženi obolenju na raku steklarji in rudarji, slednji posebno zategadelj, ker delajo v nečistem zraku pod zemljo in morajo čestokrat prenašati visoke temperature.
Nasprotno se je pokazalo, da so pred rakom najbolj zaščiteni poklici: svečeniki, fotografi, mizarji. Ostali poklici so v sredi med obema ekstremoma, niso torej niti posebno izpostavljeni obolenju, niti se smejo nadejati, da iih bo bolezen obzirno poštedila.
Deložacija maršala Joffreja
Ne Ie mi navadni smrtniki, tudi slavni ljudje, tudi možje dneva so primorani občutiti skopost stanovanjske mizerije! V Parizu pode iz stanovanja maršala Joffreja, velezaslužnega vojskovodjo, Joffre ni bogataš in živi skromno od pokojnine, katero mu plačuje država. Z velikimi deli je koristil samo svoji domovini. Nase je pozabil; in glej, tudi njega je doletela nehvaležnost sveta!
Stanovanje v Parizu, Rue Pompe 115 mu je bilo odpovedano. Odpovedano
Poševni stolp v Pisi.
Na levi: vrhnja partija stolpa; na desni: srednji del, ki jasno priča o poševnosti.
Paul Sinisty:
Samomor
Roza Marinova je stala pred zrcalom. Popravljala si je lase in je govorila svojemu ljubimcu:
»Saj sem ti rekla, dragec, da se za-radj takih malenkosti ne ubilamo... Pomisli, kako banalno bi bilo to in kako nezmiselno! Kar je, je! Useda zahteva od naju, da se razideva. Ne pozabi teh dveh let, ki sva jih preživela v ljubezni! Vidiš, dve leti sem ti bila nežna in pokoma prijateljica... Kaj ne, da ne boš pozabil teh dveh let?«
Pierre Dollier je razburjen korakal po sobi. Roza se je bila medtem oblekla in ga ie motrila z zaskrbljenim pogledom. Potem je skomignila z rameni:
«Vidiš, odkrito ti povem, da nisem vredna take žrtve. Da bi se kdo ubil zaradi mene — blazna misel! Slučajno sva se bila srečala, spoznala se, ugajala sva drug drugemu... In sva vedela, da to znanje ne bo trajalo vso večnost — ker večnosti na tem svetu vobče ni. Jaz srm na primer vedela, da pride dan, ko se razstaneva. Tako je vedno v življenju ..«
»Če me ti ostaviš.« se je trdovratno in svojevoljno vmešal Dollier, »se ubi-
jem ... Brez tebe mi ni več do življenja!
»Besede, besede, besede...«
»Morda besede — a ne pri meni, ki sem te ljubil in te še ljubim. Roza, jaz ne prenesem te izgube!«
»Smešno!«
Dollier je potegnil iz žepa revolver.
»Prosim te, da mi prihraniš neumnosti! Vse to je sama komedija. Vedi, da se tvojih groženj ne strašim. Ko bi le vedel, kako si ta trenutek pred menoj majhen in smešen. Ti nisi niti mož, kaj šele junak!«
Pierre Dollier se je z obema rokama prijel za glavo. Roza pa se mu je roga-ia dalje:
»Kdor misli izvršiti samomor, ne oznanja tega z velikim bobnom po svetu. Ali te ni sram škandala? Junak umre kot kavalir — požene si kroglo v glavo in ne zine besedice. Kaj bi delal hrup v vsej četrti zaradi enega življenja! Zaradi življenia. ki morda ničesar več ne pomeni! Prosim te. prihrani mi vsaj to sramoto. Jaz nočem da:ati policiji pojasnil o tebi.«
Pierrove roke ro se pobesile.
»Prav imaš. Obračunal bom s svoiim 7ivlie"j~m. kadar bom sam. In zdaj lahko greš. Z Bogom!«
»Z Bogom! In ne umišljaj si, da mi bo
tvoja grožnja kratila spanec. Jaz ostanem mirna.«
Roza je odšla. Pierre je krčevito za-plakal in se je spustil v naslan ač. Ljubil jo je, blazno ljubil! In v tem obupu, ki se ga je lotil sedaj, je čutil, kako mu postaja življenie orez Roze pusto in prazno. Roza Marinova mu je bila vzela vse, kar je imel: srce, energijo, dušo, se misli mu je ukradla. Ljubimkanje ie strašna stvar! Igraš se z bitjem, ki ti včeraj ni pome.iilo nič, igraš se, uživsš, konec pa postane tragičen.
Dollier je prijel za samokres in se Je tiho pridušil: »Videla bo, da nisem glu-mil te igre. Izvršil bom svoj namen!«
Sedel je k mizi in :i je napisal pismo. Najprej ji je očital, da je ona kriva njegove nesreče, da ga ona tira v smrt Glava mu je gorela, a pisal je dalje ln dalie. V mislih je čital svoje besede:«.. Ko boš imela v rokah to pismo, me ne bo več med živimi. Rogala si se mo;im čuvstvom — zdaj presodi, ali so bila iskrena ali ne...«
Pišimo je odnesel sluga. Ukazal mu je, naJ stopi z njim takoj na pošto. Ogledoval je samokres in mislil na blagodejno kroglo, ki ga bo rešila zemeljskih t^žav.
Raztrišliajoč o min^ivosti vsega posvetnega pa je izprevidel, da mora še
marsikaj urediti. Treba je bilo napisati nekaj pisem, puvedati, kaj ga žene v smrt. Naslovil ,e poslovilna pisma na svoje prijatelje, sestavil oporoko, jo zapečatil in ji priložil svo krstni list. Bog-me, jedva 25 let mu je bilo, pa ga je že gnalo v deželo onkraj groba. Vendar se ie tolažil: samo ne sentimentalnosti! Le ne kloniti! Tako ne umira junak!
Na pisalni mizi je stala slika Roze Marinove. Strmel ;e vanjo in zdelo se mu .ie, da ga njene oči gledajo z neko posebno milino in nežnostjo.
Potem se je postavil sredi sobe v junaško pozo in je de:al: »Roza! Zdaj poj dem v smrt! Počakaj samo še deset minut in vse bo končano!«
Preden pa je izgovoril besede do kon" ca, se je prestrašil svojega glasu. Obšel ga je dvom. Kako je prav za prav ta stvar? Ali tiči še vedno v starem življenju. ali začenja novo življeme? In spomnil se je. da mu je bila usoda doslej vedno naklonjena.
Prišlo mu ;e na misel: zakaj se je moral srečati prav s to žensko? Kakšen prevrat je izzvala v njegovem življenju — kako je preorala njegovo notranjost! Zdaj ne more živeti brez nje. Ne more? Da vidimo!
Ura je bila že minila, odkar je napi-
sal in odposlal pismo. Spet je prijel za samokres in nastavil cev na sence. Roka mu je vzdrhtevala... Videl se je mrtvega, ležečega na tleh v mlakuži krvi — in spet so se srečale njegove očj s sliko Roze Marine. Zdelo se mu je, da vidi na n'enem obrazu še vedno porogljiv nasmeh in da čuje njene besede: »Bože kako si bedast!«
V Pierru se je začelo nekai obračati. Prišlo mu je na um, da bi Roza utegnila po smrti izpromeniti svo o sodbo o njem. Rekel si je: Ali res ni moči premagati te bolečine? In mahcma ga je obšla divja, vroča želja po življenju, burnem in strastnem, lepem in polnem življenju.
Ali sem bedast! si je govoril. Hotel sem se ubiti — pred mano pa je še vse življenje, njegove strasti in radosti! Za samomor je časa pozneje, ko ugasnejo posleckjj žarki upanja in nade...
Oblekel je suknjo in odhitel na pošt^. Sram ga je.bilo. da je poslal Roži pismo take vsebine. Hotel ga je dohiti nazai. Toda na pošti so zahtevali dve priči. Iskal jih je pol ure: le s težavo '-\b je našel. A tedaj je bilo že prepozno. Pismo je bilo že odposlano.
Kaj storiti? Domislil se je. da bi bilo dobro prestreči pismonošo pred njenim
pa mu je bilo zategadelj, ker ni zmogel ogromnega povišanja stanarine. Sedaj išče cenejšega stanovanja, a pravijo, da ga bo težko našel, kajti v Parizu je stiska velika in ljudje, ki so hišni posestniki, hočejo predvsem zaslužiti.
Medtem pa se je našel mecen v Niči, ki je ponudil Joffreju stanovanje v svoji vili. Ta mecen ni Francoz, ampak Spanec. Piše se de Rivarez. in je očividno mož, ki čisla in občuduje zmagovalca z Mame bolj nego njegovi rojaki. Ce se bo stari maršal odločil za njegovo ljubeznivo ponudbo, se Še ne ve; vsekakor pa je zelo zanimivo, da zadeva vprašanje stanovanja dandanes tudi tako zaslužne može kakor je zmagovalec v svetovni vojni!
Smrtonosno zdravilo
V 13. okraju na Dunaju je stanoval 41-letni šofer Rudolf Grabemveger. Te dni ie prišel domov pozno ponoči. Bil ie piian in se je najprej vrgel na posteljo kot klada, potem pa je segel po stekleničici, ki je stala na nočni omari-ci njegove žene ter je izpil tekočino. Stekleničica je baje vsebovala sredstvo proti išijasu, mešanico morfija, kodeina in še nekega drugega medika-menta. Žena je uporabljala to sredstvo za masažo, šofer pa ga je kar na dušek izpil.
Kmalu ie žena opazila, da možu m dobro. Začelo se mu je blesti in ker je stokal in se zvijal, je poslala po zdravnika. Zdravnik je prišel, ostal 15 minut pri paciientu ter naročil ženi, naj skuha možu črne kave in daj mu jo daje zavživati v poŽirkih.
Žena ie storila, kakor ji je bilo naročeno toda možu ni hotelo biti bolje. Kmalu jc šofer popolnoma omedlel in ga ni biio mogoče spraviti k zavesti. Ko je žena zavoljo tega poklicala rešilno postajo, pa je dosli zdravnik konstati-ral, da je šofer mrtev. Policija je odredila obdukcijo mrliča, da se ugotovi, kakšen je prav za prav vzrok njegove smrti. Sumijo namreč, da Grabemveger ni izpil tekočine sam. ampak da ga je zastrupila njegova žena.
Zolajeva pisma
Ur. Jacdues Zola in gospa Denise Ltblond. Zolajeva otroka, sta vložila proti pariški Goncourtovi akademiji tožbo, da bi dosegla izročitev Zolajevih pisem iz Goncourtove zapuščine Gon-cc urtova akademija ie namreč zadrževala objavo zadnjih Goncourtovih dnevnikov, češ, da so v njih mesta, ki bi žalila še živeče osebnosti. Zdi se. da jc naklonjen tudi minister flerriot kot zadnja odločilna inštanca tej odločitvi. Zolajeva otroka oa ne priznavata akademiji pravice, da bi zadrže-\aia pisma, čeprav je odločil Edmond de Goncourt testamentarično. da se naj korespondenca objavi obenem z dnevniki šele dvajset let po njegovi smrti. Vsa pisma iz te zapuščine pa so shranjena v tridesetih mapah in izhajajo od Hugoja. Berthelota. Renana. Sainte Beuvea. Tainea. Flauberta. Zolaja, Maupassanta in drugih. Tožba Zolajevih dedičev je torej zelo velike načelne važnosti.
Ameriške dedščine
Nekako pred 85 leti se je izselil neki Martin Buberl iz okolice Marijinih Laz-nov v Ameriko. Tam se je seznanil z rojakinjo Marijo Konigovo iz bližine fleba in se ž njo poročil. Nekaj časa sta živela precej trdo življenje, končno se je odpravil v Novo Mehiko, kjer so baš v tisti dobi ocikrili velike rudnike dragih kovin. Posrečilo se mu je najti ležišče srebra in kmalu je postal bogataš prve vrste. Pri vseh njegovih podjetjih mu je pomagala njegova energična in delavna žena. Ko je Buberl umrl na zavratni bolezni, je ta rudnik prodala iu se je naselila v Georgiji kot lastnica ogromnih bombažnih plantaž. Biio je v času, ko je na jugu Združenih držav še cvetelo gospodarjenje s sužnji. Nekoč je prišlo do upora sužnjev, ki so ga potlačili z ognjem in mečem. Vodja upornikov, neki Makombe iz kraljevskega roefu Vagadugov (v sedanji Francoski Zapadni Afriki), je pribežal ranjen v hišo Konigove, ki je bila znana kot nasprotnica suženjske uredbe in in zato osovražena pri georgijskih
farmarjih. Dala je Makombu zavetišče in ga je negovala. Farmarji pa so jo zatožili, češ, da je podpirala uporniško gibanje in da si je na nepostaven način prisvojila sužnja, ki je bil tuja last. Vse njeno imetje ji je bilo po državi zaplenjeno, njej sami se je posrečilo, da je še pravočasno ubegnila z Makombom. Ker so ji Indijanci uničili tudi posestva v Novi Mehiki, se ie naselila v Pittsburgu, kjer je odprla z ostankom svojih nekdanjih bogastev li-kalnico. Makombe pa se je odpeljal v domovino, kjer je imel kot kraljevski sin ogromne zaklade slonove kosti. To je prodajal, nato se je vrnil v Pittsburg, kjer se je poročil z ženo, ki mu je rešila življenje. S svojim denarjem ji je kupil rudnik srebra, ki je bil nekoč njena last. Pozneje sta odkrila na svojih zemljiščih velika ležišča premoga. Makombe ali kakor se je imenoval z novim Imenom, potem ko se je dal pred poroko krstiti, John Parta tudi ni dolgo živel, njegova žena je umrla 1. 1896. in je zapustila okoli 15 milijonov dolarjev svojim sorodnikom v Evropi. V predvojnem času so teh sorodnikov zaman iskali, v banki naložena dedščina pa se je podvojila. Po vojni se je oglasilo v Hebu in iz njegove okolice kar 40 ljudi, ki trdi io, da so v sorodstvu z nekdanjo Konigovo. Med njimi je celo ena izmed njenih sester. Ker ima zadnjo besedo o zapuščini oblast v Pittsburgu. so sklenili dediči, da pošljejo enega iz svoje srede v spremstvu nekega jurista v Ameriko, kjer mislita zadevo urediti tako, da bo dedičem prav.
stanovanjem. Odpravil se je na pot. Zaman: tudi pismonoša ga je bi! že prehitel. Oddal je bil pismo in Pierre je slišal. kakio je zapel zvonec, kako so se v zgornjem nadstropju odprla in zaprla vrata. Vzdrhtel je. Postalo ga je sram za to početje. V strahu je tekel nazaj domov.
Tedajci pa mu je šinila v glavo rešilna misel: kaj ko bi fingiral samomor? Odpel si je telovnik in položil cev samo' kresa na mesto, pod katerim je utripalo .srce, Semkaj bi se ustrelil, če bi hote! umreti, je pomislil. Ne, saj se ne bo v srce, postrani obrne cev, svinčenka mu bo samo oprasnila rebra — in čast bo rešena... Če bi se pa hotel zares, bi naslonil tukajle... in bi pritisnil na petelina — takole... Igraje se z mislijo na smrt, je rahlo skrčil kazalec.
Skrčil ga je preveč.
Revolver je počil, krogla je prebila Dollierju srce in zapuščeni ljubimec je obležal na tleh mrtev.
Predpustno soboto 18. II.
Velika Maskarada Sokola I
«Ob Jadranski Obali* — Tabor
Beethovnova phihost
Zdravnik dr. Marage je posla! pariški Akademiji znanosti spomenico, v kateri dokazuje na podlagi dolgoletnih proučevanj, da je bil Beethoven sicer gluh za zunanje zvoke in šume. da je pa bil še preveč občutljiv za notranje zvoke, ki so nastajali nenehoma v njegovih sluhovnih središčih. Samo tako. zavarovan proti zunanjim vplivom, je lahko ustvaril novo muziko. ki je presegla muziko njegovih vrstnikov za sto let in več.
Ljubavna zgodba iz starih
časov
Pred kratkim je umrl osmi vojvoda Richmondski Ob tej priliki so priobčili angleški lisii celo kopico anekdot, ki se nanaša;o na to od kralja Karola II. iz-virajočo knežjo hišo. Ena izmed anekdot je prav lepa.
V času, ko je živel drugi vojvoda (takrat še Earl — grof — of March), je bil običaj, da so stariši ženili in možili svoje še nedorasle otroke, ne da bi jih sploh vprašali za mnenje. Tako se je zgodilo tudi štirinajstletnemu grofiču, ki so ga nekega dne kratkomalo pograbili in ga tirali navzlic njegovemu kričanju in jokanju pred oltar, kjer so ga poročili z enako mlado Lady Cadoga-novo. Medene tedne sta preživela mlada poročenca seveda vsak zase v — otroški sobi. Tam sta kmalu pozabila na nepri:etno poročno proceduro.
Minila so leta, grofic je postal grof. romal je po svetu in se je razvil v pametnega moža. Nekega dne se je vrnil v London in je obiskal med drugim tudi opero. Tam je zagledal čudovito le-'po, mlado ženo, od katere ni mogel odtrgati oči. Končno je vprašal svojega soseda, kdo je ta dama. »Kaj ne veste?« mu odgovori sosed. »Nimate slabega okusa. To je mlada grofica Mar-chova, gotovo najlepša angleška Žena.«
Grof je bil istega mnenja. Dal se ji je predstaviti in ker je tudi on ugajal svoji ženi, sta postala kmalu dva zaljubljenca, da ni bilo bolj srečnih na Angleškem.
Mednarodni plesni turnir v Monakovem
Pred nekaj dnevi se je vršil v Nemškem gledališču v Monakovem ob ogromni udeležbi občinstva mednarodni piesni turnir, pri katerem so fungirali kot sodniki zastopniki Švicarske. Francoske, Češkoslovaške. Avstrije in Nemčije. Plesali so pa pari iz omenjenih držav ter iz Angleške. Rusije in Turčije. Šlo je za dostojne, estetsko dovršene plese, in sicer za najnovejše oblike chaj-Iestona. tanga, slow-foxa ter angleškega valčka. V teh oblikah se približujejo moderni plesi počasnejšim starim plesom, zlasti nemškemu valčku, iz katerega so povzeli celo zavrtilne gibe. Prvo darilo je bilo priznano lanskoletnemu evropskemu prvaku Mag-nerju in Dunajčanu Jenullu.
Abrahamov grob
Nad dozdevno grobnico očakov Abrahama, Izaka, Jakoba in njihovih žen v Hebronu ®e dviga mošeja, v katero »neverniki« doslej niso imeli dostopa. Le prav visokim osebnostim so dajali za visoko vstopnino dovoljenje za obisk te grobnice. Drugi nemuslimani so smeli samo do dvorišča med dvema zidovoma, ki obkrožujeta mošejo. Tam so se zbirali posebno Judje, da so objokovali svojo usodo kakor ob tempelskem obzidju v Jeruzalemu. Ker so časi slabi in dohodki iz prispevkov vernikov premajhni, je dovolil Vrhovni muslimanski svet, da sme vsakdo, vernik ali nevernik, obiskati grobove očakov, ki se nahajajo v jami pod moše'o. Seveda je treba plačati primeren bakšiš. Samo grobov očakovskih žen ne sme obiskati noben mtsški. Mohamedanci stoje na stališču, da vel"a tudi pred mrtvimi ženskami tista določba v koranu, ki pravi, da ne sme moški pogledati ne-zakrite ženske v obraz.
Goreče truplo
Posestniku Steinerju iz Frenzgrabna na Gorenjem Štajerskem je umrla žena. V noči pred pogrebom se je vnej mrtvaški prt ob dogorevajoči sveči. V hipu je bilo vse v plamenih. Steiner. osem-desetleten starček, ki je spal s sinom v prvem nadstropju, si je s težavo rešil golo življenje. Bil je ves nor in mu je moral sin s silo preprečiti, da ni skočil v plamene po svojo gorečo mrtv'o ženo.
„SvetIovidec" in njegove sleparije
V Kelmorajnu so aretirali na splošno presenečenje po vsem mestu znanega svetlovidca in telepata Fastenratha ter njegovega pomočnika sodnega svetovalca Griimmerja. Fastenrath se je že 1 dalj časa sijajno preživljal z okultistič-ni*mi in prorokovalnimi posli. V zadnji dobi pa je prešel na goljufije še vse težje vrste. V družbi z Grummerjem. ki ga je izdajal za odvetnika in notarja, je obiskoval razne družine in jim razlagal, da so jim namenjene velikanske dedščine iz Amerike in Afrike. Svoje trditve je znal podkrep:ti s tem. da je «uganil» intimne pripetljaje in podrobnosti. o katerih so mislili da nihče nič ne ve. Takšne skrivnosti je znal na spreten način izbrskati okoli sosedov.
Ljudje so pa mislili, da Fastenrath «svetlo vidi* in so mu še raje nasedali, tem bolj, ker je prirejal spiritistične seje, na katerih so mu duhovi razodevali presenetljive reči o bogastvih, ki čakajo njihove žive sorodnike. S takšnimi triki je znal potem doseči mastne predujme in darove, ki so jih nudili lah-koverneži «odvetniku» Grummerju. da bi čim prej uravnal zadeve s pričakovanimi milijoni. Končno je prišel tudi za oba goljufa dan. Pri neki spiritistični seji je javil «duh» Fastenrathovim žrtvam vest. da ležijo ž niegovim truplom v krsti silno važni dokumenti na pokopališču. Šlo je za dokumente, ki bi spravili v njihovo posest ogromna dija-mantna ležišča v Južni Afriki. Še isto noč se je odDravila družba srečnih sorodnikov s Fastenrathom na grobišče, da bi listine odkopala. Res so našli v dotični krsti šop papirjev — premeteni slepar jih je bil nekai dni prej sam zakopal vanjo — toda na najlepšem jih je zasačil pokopališki paznik ki je pokli cal policijo. Fastenrath ie roma! s svo jim vrednim tovarišem v zapor in se bo moral zagovarjati tud< zaradi oskru-njenia grobov kakor za svoia neštevil-na sleparstva. o katerih zbira oblast sedaj podatke.
Karel, njegova žena in srospa Lupescu
»Daily Express* poroča, da se v ru» munskiti Dolitičnih krogih ponovno eO-vori o razporoki med princezinio Heles no in njenim možem princem Karlom. Bratianu se ie trudil na vso moč, da bi Dretr?a1 to zadnio vez. ki ie snaiala princa z Rumunijo, toda princezinja se je vedno utvrala razgovorom o tem predmetu. Zdi se. da skuša sedaj go» spa Luoescu, prinčeva tovariš'ca. da bi ga proravila do prelomitve vsake zve« ze z ženo.
Kako sodijo divjaki o nas
Angeški potovalec Mac Laeren, ki je dolgo časa proučeval diviake z južnih otokov, pripoveduje razne zabavne dogodke. ki označujejo naziranie divjaških plemen o nas. civiliziranih belo-kcžcih.
Nekega večera je opazoval kanibal na daljnem otoku Mac Laerena, ko se je slačil, da bi legel v posteljo. Najprvo je na široko odprl oči in usta. potem ga je vprašal ves presenečen, če delajo vsi beli možje tako. Ko ie Mac Laeren vprašanju pritrdil, se je začel divjak krohotati na ves glas in je deial: »Mi hodimo podnevi nagi. ko sije solnce in ko potrebujemo svoie proste ude za lov in boj: toda ponoči, ko sveti mrzla luna. se odenemo v vsa oblačila, kar jih imamo. Belokožci ne veste, čemu nai služi obleka!«
Nekoč je pripovedoval Mac Laeren drugemu divjaku, da imaio belokožci navado nrebiti počitnice na Dotovaniih in v drugih zabavah. Divjak si je dal razložiti pojm počitnic. Ko mu je bil Ar-glež ustregel, je južn.iak nevoljno stresel z glavo in dejal: »Vi. beli ljudje, ste slabi ljudje in se ne znate veseliti. Ko pride pomlad ali Če ni dežja, tedaj se čutim veselega in popotujem daleč, v dežele prijateljev in v dežele Sovražnikov. na lov in na druga vesela opravila. Vi pa si določate stalne dneve, ko se veselite!«
Na nekem otoku, ki so ga belokožci večkrat obiskovali in na katerem so bili svojčas tudi misijonarji, je stopil k Mac Laerenu uroienec in ga povprašal, ali pozna svojega rojaka Moizesa Potovalec ga ie začudeno pogledal. Tedaj
se je vlila iz divjakovih ust cela ploha besed. Mojzes da je bil tisti hudobni mož, ki se je ob časa velikega potopa v deželi belih ljudi sam s svojo družino rešil na ogromno ladjo. Divjak je bil ves raztogočen na sebičnega moža, ki je ime! tako trdo srce. da ni niti svojemu plemenu privoščil rešitve ob tisti katastrofi. Misijonarji, ki so Drihajali tem divjim ljudem pripovedovat bajke iz Sv. pisma, pa so najbrže menili, da so jim vcepili v srca neko boljšo religijo ljubezni in spoštovanje do običajev civiliziranih ljudi...
V najbolj kultiviranih krajih na južnih otokih so si omislili belokožci najrazličnejše evropske ugodnosti V takšnem kraju je naletel Mac Laeren na več divjakov, ki niso mogli razumeti, kako da vzdržijo beli ljudje v svoii deželi, kjer večno dežuje, pa ne samo na prostem. temveč tudi v stanovanjih. Če bi se kaj takšnega dogajalo njem, prebivalcem otokov, bi bili že davno odro-mali v dežele, k.ier sije vedno dobro solnce. Mac Laeren je do1go Časa ugibal. odkod so dobili divjaki takšno čudno pojmovanje o vremenskih prilikah v naših deželah. Končno je uganko rešil: V naselbinah so si omislili beli priseljenci tudi kinematografe za katere pa so dobivali na razpolago same stare, v stotinah drugih kinematografih predvajane filme. In uroienci so smatrali bele proge, ki so brzele radi pokvarjenih filmov po platnu, za — dežne curke, pred katerimi ni zaščite ne na prostem, ne v zaprtih orostorih ...
Dva tabora
Pojavila sta se v malem tirolskem letoviškem mestu Steinachu pod Bren-nerjein in ker ju tvorijo na eni strani same ženske, na drugi sami moški, je jima dala povod seveda skrajno po-hujšljiva, dekoltirana in kratko prire-zana ženska moda naših dni, ki je za-če'a uganjati svoje pogubonosno delo tudi že v Steinachu. Steinachovski moški so pa še vedno po starem. Raje bi videli, da bi si dame takšno modo izmislile, ki bi bila povezanim vrečam podobna. In tako so sklicali shod na katerem so sprejeli resolucijo v tem tonu. S samimi resolucijami se pa ženske seveda ne morejo zadovoljiti. Bilo jih je dovolj s civilne in cerkvene strani, pa se je izkazalo, da je moški spol samo tedaj močnejši spol. če hoče biti ženski šibkejši, toda v zadevah mode je izključeno, da bi hotele biti ženske šibkejše. Tudi v Steinachu nočejo to biti. Proti moškemu shodu so sklicale svoj shod na katerem so sprejele odločno resolucijo, da moški niso upravičeni vmešavati se v ženske zadeve. In tako se shajajo sedaj z ene strani in z druge strani, protestirajo drug proti drugemu in izjavljajo, da ne bodo popustili. Jasno pa je, da bo ena izmed obeh strank končno in kmalu popustila. Katera? V Ameriki bi bil ta problem hvaležen predmet za stave.
X Ker mu !e skuhala krompir namesto r'ža. V Corteranzu. majhnem selu v bližini Monferrata. se je zgodil diVaški umor, ki je tem bolj ^eumliiv. ko ima čisto malenkostno ozadje. Trgovec Gitiseppe Rolfo, star 69 let, ie usmrtil svoio 64ietno ženo Ginevro. Ziutraj. predno je odšel v trgovino. ji ie naročil, nai mu skuha za kosilo riža in fižola. Ko ie oriše! domov, je stala na mizi krompirjeva iuha. To ga ie tako raztogotilo. da je pograbil kladivo in razbil ženi glavo. Seveda so divjaka odvedli v zapor.
Po vsej Sloveniji gre glas, le ..Drtfnmrma" ie za nas!
ŠESTERO PARIŠKIH MODELOV: Zgornja obleka, sweater, dva primera spodnjega oblačila, pižama, polsezonski plašč.
četrtek! 9. HL 19»
H
Avtentična vsebina pisem med kluboma obe. svetovalcev »Naprednega bloka" in
SLS za dosego sporazuma
Ljubljana, 8. februarja. Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je obč. svetnik dr. Jerič (SLS) prečita! dopise, ki sta si jih izmenjala pri pogajanjih za sporazum kluba občinskih svetnikov SLS in SDS. Da omogočimo najširši javnosti pogled v avtentični tekst te korespondence, objavljamo danes tudi mi dopise obeh klubov. Prepuščamo za danes javnosti, da si na podlagi priobčenih pisem sama ustvari sodbo o akciji, koje cilj je omogočeni sporazumnega dela v občinskem svetu ljubljanskem za blagor mesta in prebivalstva.
Prvo pismo SLS
Na ustno povabilo poslevodečega podpredsednika g. Ribnikarja ter mestnega župana g. dr. Dinka Puca, da bi se iskal in napravil sporazum za sodelovanje obeh najjačjih grup v občinskem svetu, ie Eksekutiva kluba občinskih svetovalcev SLS dne 24. jan. 1928 poslala mestnemu županu ta-le dopis:
Gospodu županu!
V privitku Vam pošiljamo osnutek po* gojev, pod katerimi je klub občinskih svet* nikov SLS pripravljen sodelovati s klubom SDS, glasovati najprej za dvomesečni pro» računski provizorij ter sodelovati pri no« vem proračunu. Ljubljana, dne 34. januarja 1928.
Za eksekutivo kluba obč. svet. SLS: Fran Orehek I. r.	Dr. Jerič I. t.
Osnutek.
I.	Sporazumen gospodarski, kulturni in socijalni delovni program, in sicer:
a)	Rešitev vprašanja elektrifikacije in prometa, regulacija Ljubljanice (sporazum* no z oblastno skupščino), ureditev živilske« -a trga, razširjenje kanalizacije, vodovoda ■v. napeljave elektrike zlasti po predmest«
jih. ... .
b)	Zgraditev potrebnih šoi, zavetišč m
igrišč.
c)	Nadaljevanje stanovanjske akcije, zla* sti pospeševanje graditve enodružinskih hi« šic (sporazumno z akcijo ministrstva za socijalno politiko in oblastno skupščino).
Č) Pospeševanje važnih socijalnih usta* r.ov (delavske kuhinje, skrb za vajeniški naraščaj).
II.	Uvedba enotne uprave mestnih podje*
'lil. Podžupansko mesto pripada klubu SLS. Podžupan mora imeti določeno pod*
ročje.
IV. Prizna se številčna pariteta kluba SLS, ki pa odstopi manjšim skupinam primerno zastopstvo, v vseh odsekih, upravnih odbo* rih in kuratorijih, zlasti tudi Mestni hra* nilnici in v upravnem odboru električne že* leznice. Predsedniško mesto Mestne hranil* niče pripada SLS, sicer pa se mesta načel* nikov v upravnih odborih in kuratorijih razdele po načelu paritete.
Y. Ohranitev sedanjega uradniškega in uslužbenskega staleža po stanju koncem 1927.
VI.	Omejitev novih nastanitev z ozirom n a štednjo. Zasedba neobhodno potrebnih mest se vrši po načelu paritete.
VII.	Vršiti se ne smejo nobene perseku* cije vsled politične pripadnosti, tudi ne ši* kaniranje s premestitvami ter se morajo popraviti event. krivice.
VIII.	Uvedba pragmatike in delovnega reda za mestno delavstvo.
IX.	Javen razpis dobav in del ter komi« sijonelno odpiranje in reševanje ofertov.
X.	Izvede se, v zmislu izjave gospoda žu* pana ob izvolitvi, anketa potom posebnega odseka v terminiranem roku.
XI.	Sklepi odsekov in plenuma, ki se na« naša na točke tega dogovora, so veljavni le, ako se izvršijo s kvalificirano večino.
XII.	Vsi člani obeh klubov podpišejo medsebojni dogovor.
XIII.	Končni dogovor se objavi v celem obsegu v dnevnikih.
Za eksekutivo kluba obč, svet. SLS: Dr. Jos. Jerič 1. r.	Fran Orehek I. r.
Prvo pismo »Naprednega bloka"
Takoj prvi dan po prejemu pisma ETcsekutive kluba SLS je za klub občinskih svetovalcev «Naprednega bloka* njegov predsednik g. Ivan Tavčar odgovoril mandatarjem SLS naslednje:
P. n.
Eksekutivi kluba občinskih svetnikov SIS
Ljubljani.
Z ozirom na Vaš c. dopis z dne 24. janu* arja 1928 Vam vljudno sporočamo sledeče:
Namen sporazuma mora biti, da se ž njim omogoči trajna delazmožnost občinskega sveta! na podlagi skupno ugotovljenega de* lovnega programa. Zato smo tudi mišljenja, da bi baza sporazuma morala biti ne samo sodelovanje, ampak tudi skupno glasova* nje za proračun, ki naj bo izraz tega delov« nega programa.
Z Vašimi predlogi glede delovnega pro« grama v načelu soglašamo, ker so itak v glavnem zapopadeni tudi v našem komunal* nem programu. Da se izognemo možnosti naknadnih nesporazuljenj, smo mnenja, da bi bilo treba osnutek, ki ste ga nam predlo* žili, v poedinih točkah sporazumno kon« kretizirati.
Kar se tiče paritete obeh strank v odse* kih in drugih mestnih zastopstvih, želimo, da se izvrše vtolitve po rezultatu občinskih volitev in po ključu, ki ga predvideva občin* ski red. Naši dve stranki pa naj bi povsod po eno mesto prepustili malima dvema strankama, to že zato, da se zadosti princi* pu, da imajo vse v občinskem svetu zasto* pane stranke vsaj možnost kontrole in efefc* tivnega sodelovanja. Naš sporazum naj bi torej imel tudi namen, ustvariti v občin* skem svetu podlago za koncentracijo dela vseh, ki so delavolini.
Vaš predlog političnega ključa za name« ščenie mestnih uslužbencev ne nudi jamstva za depolitizacija občinske uprave, marveč
jo še ovira oziroma ogroža, sicer res na ko* rist glavnih dveh strank, vendar pa lahko na veliko škodo dobre mestne uprave.
Glede personalnega vprašanja v zadevi mesta podžupana in predsedniškega mesta v Mestni hranilnici smo prepričani, da se bo po obojestranski dobri volji našel spo« razum na novi bazi.
Z ozirom na to, da je bil izdan po pred* hodni uradni ugotovitvi faktičnega stanja zadeve, ki jo omenjate pod točko X. Naj* višji ukaz o potrditvi župana, se nam vidi za končno likvidacijo te stvari pred občin* skim svetom dcrvoljno. da omogoči župan v zmislu svoje izjave, podane povodom žu* panske volitve, zastopnikom občinskih klu* bov pogled v tozadevne akte. To bi se pa seveda moralo izvršiti še pred sejo občin« skega sveta. Mnenja smo, da je treba an* ketnim potom ugotoviti stanje mestnega gospodarstva iz delovanja občinske uprave od leta 1922 dalje.
Želimo z Vami razpravljati tekom da« našnjega in jutrišnjega dne, kako bi se mogla doseči v interesu občinskega gospo« darstva popolna soglasnost za izvršitev ko« rounalnega programa ljubljanskega, ker mora župan radi nujnosti občinskih poslov sklicati sejo občinskega sveta za konstitui« ranje na vsak način še ta teden.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1928 Za klub občinskih svetovalcev »Naprednega bloka«: Predsednik: Ivan Tavčar 1. r.
Drugo pismo »Naprednega bloka"
27. januarja se je nato vršil sestanek in informativen razgovor delegatov kluba SDS in SLS. 30. jan. pa seja občinskega sveta. Ker med tem niso mogla biti pogajanja zaključena, sta se kluba SDS in SLS dogovorila, da se na tej seji občinskega sveta voli sasno magistratni gremij, odloži pa volitev v odseke. 2. februarja je nato na pogoje, formulirane od kluba SLS tekom ustnih pogajanj, odgovoril klub SDS klubu SLS z naslednjim dopisom: P. n.
Eksekutivi kluba občinskih svetovalcev SLS v
Ljubljani.
Pozivno na naš dopis z dne 25. januarja 1928 se je vršil dne 27 januarja 1928 razgo* vor med gg. zastopniki Vašega in našega kluba. Vaši zastopniki so na tem sestanku vztrajali na svojem predlogu z dne 24. ja* nuarja, ko so med drugim zahtevali:
da se prizna SLS številčna pariteta v vseh občinskih odsekih in korporaciiah, pri če* mer bi SLS odstopila primerno zastopstvo v odsekih manjšim skupinam, zastopanim v občinskem svetu;
da so sklepi plenuma in odsekov veljav* m le, ako se izvršijo s kvalifikacirano ve* čino;
da pripada SLS načelništvo v finančnem, stavbnem, obrtnem in policijsko«zdravstve* nem odseku ter v upravnem odboru elek* trarne, vodovoda, plinarne in mestne za« stavljalnice;
da spada v kompetenco podžupana, ki je izvoljen iz vrst SLS, šolski, stavbeni, klav* niški in socijalno*politični referat;
da zahteva SLS predsedniško mesto Mest* ne hranilnice;
da se izvrše vse nastavitve uslužbencev pri mestni občini po načelu paritete.
O teh principijelno važnih zahtevah Vam sporočamo naslednje:
Četudi nam gre po občinskem statutu v vseh odsekih absolutna večina, vendarle pristajamo na pariteto z Vami v vseh ob« činskih odsekih in upravnih odborih na ta način, da smo za sporazumno listo, na ka« teri bi nominirali Vaš klub štiri in naš klub štiri člane, en član pa bi ostal na razpolago manjšinskim socijalističnim skupinam. Pri tem sporazumu bi odstopili Vaš klub na ra« čun svojih mest v odsekih mesta radika« lom, naš klub pa g. dr. Vinku Gregoriču. V odsekih in upravnih odborih bi tako bi* le zastopane vse grupe občinskega sveta in niti naša niti Vaša grupa bi ne mogla druga druge majorizirati ali izigravati. Princip številčne paritete, kakor ga zamišlja Vaš klub, je vrhu tega po ključu, ki ga določa mestni statut, neizvedljiv. Tudi smo mne« nja, da bi se kršili principi demokracije, če bi se odvzela manjšinskim skupinam pravi* ca in možnost do svobodnega udejstvova* nja v občinski upravi
V nasprotju z občinskim redom je Va* ša zahteva, da bi v občinskem svetu in v odsekih odločala kvalificirana večina. S ta* ko določbo bi se tudi vršila absolutna ma* jorizacija manjšine, kateri bi bile odvzete njene pravice ter bi bilo na ta način sploh onemogočeno sodelovanje v gospodarstvu mestne občine vsem onim, ki so poleg SDS in SLS za delazmožni občinski svet.
Nemogoče nam je pristati na to, da pri* pada SLS mesto predsednika finančnega odseka, ker menimo, da ima naš klub kot relativno najjačji klub občinskega sveta po parlamentarnih običajih pravico do pred« sedniškega mesta v tem odseku.
Mnenja smo. da se radi osebnih vprašanj ne sme onemogočiti sporazuma, prav tako pa smo tudi mnenja, da Vam je v polni me« ri zadoščeno, ako Vam damo na razpolago bodisi podžuoansko mesto, bodisi mesto predsednika Mestne hranilnice. Kar se tiče delokroga podžupana, še posebej opozarja* mo, da se ga da urediti Ie v okvirju zakon* ske možnosti mestnega statuta
Politični ključ za nastavitev nameščencev je že v državni upravi mnogo škodoval. Tudi za ljubliansko občino bi bil samo zlo. Pri nastavitvah ne sme biti merodajna po* litična pripadnost, ampak predvsem le strokovna kvalifikacija. Vsa mesta se mo* rajo razpisati v okviru proračunske mož« nosti. Vsakdo se lahko poteguje za razpi* sano mesto in nihče ne sme imeti predno* sti zato, ker pripada tej ali oni stranki. Zato smo načelno proti Vašemu predlogu, da bi se oddaiala razpisana mesta po poli« tični nariteti. Naše načelo jamči, da posta* nejo lahko mestni uslužbenci le naibolj kvalificiarni kompetenti in to brez ozira na politično pripadnost. Ta princip pa ima tudi
zadostno sankcijo že v tem, da naš klub sam itak ne bi mogel pri obstoječem raz* mer ju glasov odločati o sprejemu ali odpu« stu mestnih uslužbencev, ne glede na to, da mestne uslužbence ščiti tucfi službena prag* matika.
V	interesu občinskega gospodarstva je, da pospešimo zaključek pogajanj. Vljudno Vas zato prosimo, da nam kolikor mogoče hitro sporočite Vaše zaključke k načelnim našim določitvam, ker se že v torek vrši občinska seja.
Ponovno poudarjamo iskreno voljo, da se po tolikih letih propadanja mestnega go* spodarstva doseže sporazum za složno kon« centracijsko delo v občinskem svetu ljub* ljanskem.
V	Ljubljani, dne 2. februarja 1928.
Za klub občinskih svetovalcev »Naprednega bloka«•: Predsednik: Ivan Tavčar 1. r.
Drugo pismo kluba SLS
4. februarja je prispel na gorenje pismo SDS odgovor SLS, ki se glasi:
P. n.
Klubu občinskih svetovalcev »Naprednega bloka«
v
Ljubljani.
Na dopis z dne 2. februarja \928 glede delovnega sporazuma za občinski svet ljub* ljanski je zavzela Eksekutiva kluba občin* skih svetnikov S. L. S. v svoji seji dne 3. februarja 1928 sledeče stališče:
1.	Glede onih točk v prvotnem osnutku pogojev, katere se ne omenjajo v dopisu z dne 2. februarja 1928. smatramo, da z nji« mi soglašate.
2.	Uvažujoč nekatere resnično obstoječe težkoče glede praktične izvedbe načela pa« ritetnega zastopstva v odsekih, upravnih odborih in kuratorijih ter kvalificirane ve* čine, predlaga eksekutiva kluba občinskih svetnikov S. L. S., vztrajajoč v glavnem na tem načelu, ki je nujna logična posledica sporazuma, sledečo rešitev:
Kluba SDS in SLS delegirata sporazumno v vse odseke itd. svoje zastopnike v soraz* merju 4 : 4 oziroma po enakem številu, vse ostale manjše skupine z g. dr. Gregoričem in radikali vred pa pridejo do zastopstva v odsekih na ta način, da jim pripade 9. me* sto. To mesto pa se dodeli manjšinam na ta način, da kluba SDS in SLS predlagata na to 9. mesto manjšinjskega zastopnika vsak v onih odsekih, kjer imata v zmislu tega sporazuma tudi načelnika.
3.	SLS vztraja na številčni pariteti načel nikov v odsekih, upravnih odborih in ku* ratorijih vključno s Cestno električno že« lezneico in Mestno hranilnico, vendar pri« stane na Vaš predlog, da se predsednik fi* nančnega odseka voli iz kluba SDS, mesto tega naj pripadete SLS načelnišfki mesti v socijalnem in dohoda r st v enem odseku.
4.	SLS vztraja na tem, da ji pripade me* sto podžupana in mesto predsednika Mest« ne hranilnice. Pripomni se le, da je SLS vsak čas pripravljena ti dve mesti zamenja* ti oziroma odstopiti klubu SDS, ako bi se župan volil iz njenih vrst.
SLS pa pristane na to, da se z določenim delokrogom podžupana ne tangirajo pre* rogative županove, kakor jih ustanavlja občinski zakon.
5.	Kar se tiče morebitnih novih nastavi* tev magistratnih nameščencev, je tudi SLS
mnenja, da mora biti pri vsaki nastavitvi brezpogojno podana neizpodbitna stvarna potreba in popolna strokovna kvalifikacija, ki je potrebna za doticno mesto. S to pred* postavko pa SLS vztraja na tem, da je mo« rebitne nove nastavitve v vseh kategorijah mestnih uslužbencev izvesti po paritetnem načelu v tem zmislu, da je doticne nasta« vi' e po enakem številu izvršiti na predlog obeh največjih klubov občinskih svetnikov
SDS in SLS.
6.	SLS je tudi mnenja, da je sporazum* no delo mogoče le, ako se dnevni red za seje občinskega sveta, kar se tiče magi* stratnih zadev, določa sporazumno od žu« pana in podžupana, kar se pa tiče inicija* tivnih predlogov, pa tudi po poprejšnjem sporazumu s klubovima načelnikoma, zlasti se nujnim predlogom ne sme priznati nuj* nost, ako le 1 klub temu ugovarja.
7.	Končno bi se morala oba kluba zave* zati tudi. da bodeta vsak po svojih močeh delala na to. da bo časopisje o delovanju občinskega sveta poročalo stvarno, resnično in objektivno.
Ljubljana, 4. februarja 1923. Za eksekutivo kluba občinskih svetovalcev SLS: PV>dnačelnik: Dr. Josip Jerič 1. r.
S tem pismom je klub SLS v bistvu vztrajal na svojih prvotnih zahtevah, radi česar ni bilo pričakovati, da bi se mogel sporazum doseči še pred občinsko sejo dne 7. februarja. Zato se je od strani SDS predlagalo, da bi se našel za to sejo, na kateri so morali biti izvoljeni odseki, sporazum vsaj za izvolitev občinskih odsekov, volitve v upravni odbor Mestne hranilnice pa naj bi se odložile. V ta namen se je vršilo pred včerajšnjo sejo občinskega sveta več sestankov med delegati klubov SDS in SLS. Tudi še med samo sejo občinskega sveta so se vršila pogajanja tričetrt ure. SLS je trdovratno vztrajala nele na svojih prejšnjih zahtevah, marveč je stavila še nove. Za socialistične skupine ni hotela priznati principa, da same svobodno razpolagajo z manjšinskimi mandati, zase pa je zahtevala, navzlic temu, da ima le 19 mandatov, SDS pa 23, v odsekih kvantitativno pariteto ter neizmerno kvali-litativno prvenstvo. Pred odločitvijo kluba SLS je obč. svet. g. Tavčar še dejal g. dir. Jeriču: «Če Vi pravičnejše razdelitve odsekov ne dosežete, je nevarnost, da se pogajanja prekinejo.« Po konfliktu, ki je nastal med gg. dr. Jeričem in prof. Jarcem, ki je odklanjal odgovornost za odločitev g. dr. Jeriča, so se pogajanja v splošnem razhodu prenehala.
Nadaljni potek včerajšnje seje občinskega sveta, zlasti pa dejstvo, da so &e člani kluba SLS s svojo odsotnostjo sami odrekli pravici, ki jim jo daje občinski statut za volitve v občinske odseke. dokazuje, da SLS bržčas sploh ni resno mislila na sporazum. Ta domneva je tembolj upravičena, ker je obč. svet. g. Tavčar tudi še pri volltvi odsekov izjavil, da gre za provizorij, ki ga bo SDS, če se doseže sporazum, iz-premenila v njegovem smislu.
Po zaslugi g. dr. Jeriča, ki je korespondenco o pogajanjih med SDS in SLS iznesel že v včerajšnji seji občinskega sveta, ima sedaj tudi najširša javnost priliko, da sama presoja položaj, ki je nastal v občinskem svetu.
Tovorni vlak treščil v drezino
Srečna rešitev pred Smrtjo.
Metlika, 7. februarja.
Včeraj je tovorni vlak št 1065 treščil in zdrobil ročno drezsoo pred postajo OzaU.
Tovorni vlak št 1065 je vozil od postaje Bubnjarci proti Ozljo. Medtem pa ie tik pred prihodom tega tovornega vlaka na postajo krenila iz Ozlja ročna drezina, na kateri sta se nahajala nadzornik brzojava iz Bubnjarcev in nadzornik proge iz Zorkovca, ki sta vozila z namenom, da si ogledata bližnjo ščitnico.
Ko sta privozila pred prvi predor pod cesto, zagledata naenkTat pred sabo drveči tovorni vlak. V zadnjem trenutku sta skočila z drezine, a vlak je bil že na drezhii, katero je povsem zdrobil. Oba uslužbenca sta ostala k sreči nepoškodovana, kar je zahvaliti samo dobremu naključju, da sta zagledala vlak pred predorom. Ce pa bi bila že zavozila v predor, bi bila obsojena na smrt.
im
se ne igraš ? Hi mi volM.
Kadar se zdravo dete svojevoljno oddaljuje od igre, imajo roditelji prav, da se pobrigajo. Dete sicer ni bolno, ali brez Stranje obstofi nekaka nevarnost v njegovem organizmu. Vzrok temu je nepravilna prehrana. Odkod apatija ali razdražliivost deteta?
Dnevno nekoliko žličic Ovomaltime v šalici mleka bo zadostovalo, da se kmalu vrne veselje in volja do Igre, pomaga pa tudi v rasti in razvofu.
JUYWOAO
so izvor zdravja ia moči.
Radi njenega prijetnega okusa Ovo. maltine rada uživa deca.
Dobite jih v vseh lekarnah, drogerijah in boljših delikatesah za ce: on: 100 gr 18.50 Din, 250 gr 36.25 Din in 500 gr 63.25 Din.
Zahtevajte zastonj vzorec, sklicujoči se na ta list.
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je umri danes ob 4. uri po dolgem bolehanju v starosti 56 let, previden s sv. zakramenti nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, tast, stric in svak, gospod
Uinho Jamnik
posestnik.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 10. februarja ob 11. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Janž.
Meža, dne 8. februarja 1928.
Žalujoča soproga, otroci in ostali sorodniki.
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža G1 o n a r.)
Almanah hrvatskih katoličkih svečenika. U Zagrebu, 1922. (44.677.)
Berilo, Peto, za obče ljudske šole. Sestavil A. De Micheli. Trst 1920. (44.739.)
Bilans Jugoslovenske Narodne Odbrane u Južnoj Americi. Valparaiso 1918. (II 41.422.)
Canini M. A.: Etudes etymologiques. Turin 1882. (II 41.448.)
Daneš I. V.: Karsts<tudien in Jamaica. Prag 1914. (II 41.436.)
De Gubernatis A.: La Serbie et les Serbes. Florence 1897. (44.649.)
Elze Th.: Obersicht der Miinzen und Medaillen des Hauses Anhalt. Wien 1903. (41.397.)
Freradenfiihrer fur Schonstein. Schonstein 1909. (41.303.)
Glaser K.: A. Vaniček. Biographische Skizze. Wien 1885. (44.643.)
Hartung F.: Die geschichtlichen Grundlagen der Weimarer Reichsverfassung. Leipzig 1925. (II 42.678—1.)
Hertzberg G. F.: Geschichte des romisehen Kaiserreiches. Berlin 1880. (44.625—Il/l.)
Hoetzsch O.: Die auswartige Politik der Ver-einigten Staaten von Amerika und ihre Ziele. Berlin 1920. (II 42.021—2.)
Ivanov L: CrapnacicH udkbh b jyro3aHaaHa Barapaia Coc{)na (II 41. 417 I
Jensen A.: Prešern. Slovenernas nationalskald. Kjobenhavn 1895. (II 41.442.)
Karadžič V. S.: Ltona Topa n 5osa KoTopcKa EeorpaiJ 1922. 41. 328—161J
Kranss S. F.: Smailagič Meho. Pjesan naših Muhamedovaca. U Dubrovniku 1886. (41.334—19.)
Lang J.: Život i rad Matije Stepinca. Zagreb 1922. (44.780.)
Lasal!y A.: Bild und Film im Dienste der Tech-nik. Halle a. S. 1919. (41.348—91.)
Leyen, Fr. v. d.: Zum Problem der Form bcim Marchen. Miinchen 1924. (II 42.009.)
LIlek E.: De 1* enseignement sčcondaire en Bosnie-Herzegovme. Pariš 1900. (44.608.)
Mach R. v.: Briefe aus dem Balkarakriege 1912, 1913. Berlin 1913. (II 41.435.)
Melich J.: Uber den ungarisehen Flussnamen Tisza. Leipzig 1924. (II 45.215.)
Mercator G.: Anleitung zum Kolorieren photo-graphtscher Bilder jeder Art. Halle a. S. 1917. (41.348—44.)
Mitteilungen des k. u. k. Heeresmuseums im Artillerie-Arsenal in Wien. Wien 1902— (41.364.)
Monatshefte, Westermanns Illustrierte Deutsche. Braunschweig 1856— (II 41.438.)
Neuhaus R.: Anleitung zor Mikrophotographie. Halle a. S. 1908. (41.348—8.)
Orfer, Leo d': Le pogrom antislov&ne a Trie-ste. Pariz 1919. (II 41.410.)
Pallat L.: Zeichen- und Kumstunterricht am Gymnasium. Leipzig 1926. (II 43.381.)
Peter K.: Zeittafeln der griechischen Geschichte mit fortlaufenden Belegen aus den Ouellen. Halle 1877. (II 44.548.)
Petrovič D. S.: Moje paTHe ycnoMeHe. Be >-rpas 1922. (44 732.)
Pohlenz M.: Stoa und Semirtismus. Leipzig 1926. (II 42.678—2.)
Priloži 3a kanacebhoct, je3HK, HCTopHi'y h (|jo^(f^op. Beorp s, 1921. (41632.)
Rehra H.: Allgemeine Staatslehre. Freiburg i. Br. 1899. (II 41.420.)
Rivet Ch.: Chez les Slaves libdres. En You-goslavie. Pariz 1919. (44.757.)
Rnvarac D.: ApsHMaaapHT J BaH Pajak. Cp. KapTOBUH 1%1- (41. 336.1
Sabor, Jugoslovenski narodni, Sjeverne i Južne Amerike. Antofagasta 1916. (II 41.445.)
Schmidt H.: Das Photographieren miit Blitz-Jiobt. Halle a. S. 1910. (41.348—75.)
Schroder Th.: Die dramatisehen Bearbeitun-gen der Don Juan-Sage in Spanien, Italien und Frankreich bis auf MoliSre einschliesslich. Halle 1912. (43.462 — Bh. 36.)
Sechzig Jahre Wehrmacht. 1848—1908. Wien 1908. (III 44.522.)
S!dorow A. A.: Buchkunst in Russland. Mainz 1925. (II 42.208.)
Steiner H.: Uber die Zusammenairbeit von Ver-leger und Buohkttostler. Mainz 1925. (II 42.208.)
Šišič F.: Abridged poIMical History of Rieka (FLume). Pariš 1919. (II 41.414.)
Turna v. Waldkampf A.: Griechenland, Make-doreien und Sud-Albanien. Leipzig 1897. (41.362.)
Ustavi in misijam častitljivega Janeza Bosika. Turin 1908. (41.365.)
Volksschule, Die. Pad ag og iseh -1 iit e r a r iseh e Wo-chenschnift. Wien 1861— (II 44.564.)
Wastler J.: Steirisches KfinstJer - Lexikon. Graz 1883. (41.345.)
Wolnovich E. v.: In deT Herzegowina.. Wien 1908. (44.624—3.)
Yorck v. Wartenburg, M.: Napoleon als Feld-herr. Berlin 1909. (41.368.)
Zakon o ap^aBnoi TpomapHHn ca npaBHJinwa 3aT»er0B0H3BpmeH>e Y6eo'pa,ay 1910.141 298 > Žunkovič D.: Die Kriegslist. Wden 1897. (II 41.430.)
Noši onstran iran
Moč goriškega fašizma
Za poročili o sijajnih uspehih fašistične stranke na Krasu in ob meji pri Postojni prihajajo v javnost zatrdila, da je velika tudi moč fašizma na Goriškem.
Protirežimska navlaka v goriški pokrajini je izginila, šola ie italijanska, hujska-čev ni več, »Zadružna zveza« je pofaši-ščena...
Moški fašijf. — Avangvardlstl — Balilovci.
Po enem letu vztrajnega dela, tako poroča tržaški »Piecolo«. šteje danes fašistična stranka v goriški pokrajini 39 moških fa-šijev z 8 predelnimi krožki in 2950 vpisanimi člani, katerih je 25 odstotkov »drugo-rodcev«. Organizirala se je v nekaterih mesecih močna legija »avanguardistov« s 1700 vpisanci in še boli močna legija »ba-lilovcev«, razdeljena na 59 skupin s 4870 vpisanci, med. katerimi je 80 odstotkov »drugorodcev«. »Skoraj "vsi drugorodni otroci so spontano vstopili v balilovce, ponosni, da nosijo dični kroj in morejo v družbi z ostalimi prepevati domovinske himne, ognjeviti napev himne »Giovinez-ze«. In pojejo z vso vnemo svojega otroškega navdušenja, ponosni, da korakajo kakor majhni vojački ter smehljaje se, ali disciplinirano pozdravljajo po rimljansko. Jutri bodo novi vojaki Italije, zloboko in popolnoma predelani v čutu nove domovine, ki ljubijo njen lepi, blagoslovljeni jezik tako zelo, da se živahno zoperstav-Ijaio vsakomur, ki bi jih hotel navajati na rabo njihovega prvotnega rodnega narečja«.
Ženski fašiii.
Dočim se Je ženski fašij prei nahajal samo v Gorici in le še v nekaterih drugih zelo redkih krajih, je danes 13 ženskih fa-šijev z nad 600 članicami. Ženski fašiii so
se prav posebno bavili s počitniškimi kolonijami za ubožne slabotne otroke in šolskimi kuhinjami, ki so se ustanovile v Gorici, Idriji. Kobaridu in se sedaj ustanavljajo še drugje. Ženski fašiii so tudi ustanovili razne šole in tečaje za krojenje, šivanje in sploh gospodinjstvo ter so skrbeli za razširjenje organizacije »malih« in »mladih Italijank« (ljudskošolske in ljudski šoli od-rastle ženske mladine). Organizacija »mladih Italijank« šteje sedaj 600 članic, »malih Italijank« pa nad 3000 in med niimi 80 odstotkov »druzorodnih«.
Dopolavoro.
Orzanizacija Dopolavora. ki ie glavni povod, da so se razpustila slovenska prosvetna društva pod Italijo, razpolaga sedai v zoriški pokraiini z devetimi komisa-ri.iati: 1. Gorica z oddelki v Gorici, v Brun-nerjevih tovarnah, v Prvačini. v Vilesu, v Solkanu, v Šempetru pri Gorici, 2. Ajdovščina z oddelkoma v Ajdovščini in Vipavi, 3. Krmin z oddelkom v Ajdovščini in Vipavi, 3.) Krmin j oddelkoma v Krminu in v Sv Lovrencu pri Moši. 4. Gradiška z oddelki v Gradiški. Fari. Marijanu, Zazraju. 5. Komen z oddelki v Komnu in Štanjelu. 6. Kobarid z oddelki v Kobaridu in Bovcu. 7. Idrija z oddelki v Idriji in Cerknem, 8. Tolmin-z oddelki v Tolminu in Sv. Luciji. 9. Kanal z oddelki v Kanalu in Saloni. Ti oddelki štejejo vkupno 1000 članov.
Sindikalna organizacija.
Sedaj je vpisanih v vsej pokrajini 11.240 delavcev in sicer 7804 industriiskih, 177 poljedelskih, 1054 trzovskih, 265 prometnih, 27 bančnih nastavljencev in 320 intelek tialcev. Pokrajinskih strokovnih sindikatov ie 39, oddelkov pa krajevnih in občinskih 97.
62 miiičarska legija »Soča«.
Na čelu ii stoii konzul Vergano. Obsega kohorte v Gorici, Gradiški in Tolminu, od katerih ima vsaka po tri centurije. Ima razen teza poseben oddelek stroinih pušk, manipel kolesarjev. V kratkem bo imela še manipel arditov in centuriio visoko-šolcev. Podrejena ii je tudi posebna obmejna kohorta, ki ima svoja podvodstva in moštvo razvrščeno po zorskem pasu od Bovca preko Idrije do Ajdovščine. Legija šteje okoli 900 mož. Nii je poverjena tudi skrb za vojaško predizobrazbo. V tekoči zimi je 33 tečaiev za 1200 udeležencev.
Kupelwieser pred polomom!
Iz Pule, koncem jan.
Še izpred vojne je dobro znano ime Ku« pel\vieser. Brionski otoki pri Puli so njego* va last. Ustvaril je sam divno letovišče in kopališče, da mu ni kmalu enakega. Rajnki prestolonaslednik Fran Ferdinand je hodil na Brione uživat zgodnjo južno spomlad.
Po končani vojni je Kupelvvieser ostal na Brionih. Z vladne in fašistične strani se je na vse mogoče načine pritiskalo nanj, da naj vzdržuje Brione kot prvovrstno svetov« no letovišče in kopališče z vsemi mogoči* mi, seveda skrajno dragimi zabavili.
Cela kopa raznih italijanskih baronov, markizov in grofov je leto za letom v re* klamne svrhe brezplačno uživala vse rajske dobrote na Brionih, in Kupelwieser je sa» mo za vzdrževanje nad sto konj, ki so se uporabljali pri »waterpolu«, trošil na dan nad 3000 lir. Toda vkljub vsej oni »pleme* niti« reklami so ostajali Brioni prazni in končno so izginili tudi zastonjkarji.
Glede terjatev, katerih je iz Pule za pol* drug milijon — večinoma za dobavo živil, — iz Trsta za pol milijona, od drugod pa za šest milijonov, je Kupelwieser sedaj za* prosil za izvensodno poravnavo s svojimi upniki oziroma za enoletni moratorij. Imetje seveda znatno presega dolgove, toda za rešitev je zelo, zelo malo izgleda, ker nikakor ni upati, da bi se tujski promet na Brionih zopet mogel povzdigniti in se zato nihče ne upa financirati podjetja.
Izključeno pa seveda tudi ni, da se z la* ške strani nalašč odreka kredit Kupelvrie* serju, ki je vkljub svojemu italijanskemu državljanstvu vendarle »tujec«, in da že kak laški konsorcij preži na to, da dobi Brione tako rekoč — zastonj!
Kritičen položaj ladjedelnic
m . • HP v • v
v Irstu m Irzicu
V seji tržaškega deželnega gospodarskega sveta so razpravljali o težkih razmerah, ki so se razvile v domačih ladjedelnicah. 15.000 ljudi je zaposlovala do zadnjega časa ladiedelska industriia. Okoli 80.000 ljudi živi od ladjedelnic. Zato Pa Je prebivalstvo razburjeno, ker vidi, kako odpuščajo delavce. In odpuščenih ie doslej že nad 1800 v ladjedelnici Dri Sv. Marku.
Podjetniki baje ne moreio dobiti za svoie inicijative Bttrebnega kapitala. V ministrstvu menda študirajo odredbe za brodovni kredit ali nič konkretnega še ni in tako ne more ladiedelska industrija preiti v boliše razmere. »Piccolo« trdi pa tudi to-ie: »Dočim so bila v več slučajih dela vojne mornarice določena s kritiem. recimo tako. razdelitvene pravičnosti, da se izvrši nekaka poenačba dela za razne brodovnoin-dustriiske cone, se to ni godilo v zadostni meri za naše ladiedelnice.«
Glede dela za inozemstvo velia med večjimi italijanskimi ladjedelnicami dogovor za razdelitev naročnin. Tretiino teh bi morala dobiti Trst in Tržič, dobivala Da sta doslei komaj šestino!
Kriza ie težka. Čuti se. kako so stare ladjedelnice glede dela prve in iuliiske zadnje. Ene in druze Pa pobija tudi inozemska brodozradbena konkurenca.
p— V Roianu je slavil v nedeljo svojo sedemdesetletnico vpokoieni učitelj in posestnik gospod Josip Pertot. Številni njegovi učenci se ga spominjajo s hvaležnostjo, kjer so se pri njem mnogo naučili. P&rtot ie bil leta 1909 izvoljen za deželnega poslanca in mestneza svetovalca. Mnogo je deloval in še vedno deluie v tržaški kmetijski družbi. Tih in skromen je storil veliko v splošno blaginjo tržaške okolice. Zdrav in krepak in srečen v krogu svoje družine je nastopil svoje osmo desetletje.
P— Trst ln češkoslovaški promet. Celokupni češkoslovaški promet preko Hamburga je petkrat večii od prometa preko Tista. Mnogo blaga, namenjenega na bližnji vzhod, gre preko Hamburza kliub temu. da ie oot preko Trsta za celih 4300 km krajša! Pot po Labi ie silno no ceni. Res se je znižala železniška prevoznina proti Trstu toda nemška borba v prilog Hamburga zna operirati s tarifi v občutno škodo
Trsta. Govori se o sporazumih in vršila se bo menda nova tarifna konvencija, toda da bi Nemci res kai popustili v dobro Trsta, na to ni misliti.
p—V Kanfanaru v Istri je bil ples v korist »Lege«. Nova občinska dvorana je bila polna občinstva. Fašisti so vabili in naga-njali ljudi na ples. Odzvati so se se morali številni domačini, ker sicer gorje njim! Inkaso ie znašal skoro 3000 lir. To ie ogromna svota za mali Kanfanar v sedanji gospodarski stiski! Za prireditev se je trudil posebno Grezor Miličič.
p— Argentinsko meso priporoča Reča-nom njihova »Vedetta«. Na vse pretege hvali to zmrznjeno meso in razlaga, da ie v sedanii draginji edino umestno, da se reško prebivalstvo odreče vživanju mesa iz Juzoslaviie ter seže po arzentinskem. Iz člankov v »Vedetti« besni kovraštvo do iugoslovenskih sosedov, ki preskrbujejo reško mesto z mesom. Juzoslovensko meso ni v skladu z »nacijonalnim redom« v državi. argentinsko Pa mu ie bližje. Juzoslovensko meso služi lahko iredentizmu, argentinsko pa bo pospeševalo fašizem. Rečani se smeiejo fašistični modrosti o ocenjevanju mesa in med seboi si Draviio- »čast argentinskomu, mi čemo ga uviek rado hvaliti a'i držat čemo se' onoza friškoga«. to ie iuzoslovenskeza. P— Pulska občina dere v vedno težje finančne
stiske. PodeStait Je sestavil program za skrajno štedeoje. Pri »Cassa da Risparmio« ima občina dolg, ki bi ga morala plačati v devetih letih. Sedaj je podeštal naprosil podaljšanje na 20 let. Dolgo časa so hodili občinski zastopniki v Rim prosit pomoči, pa so dobili vedno le koš obljub, denarja pa nič!
p— V Cičariji so gradili novo cesto. Ko je bil nastopil mraz, je delo prenehalo. Kmetje so nato naprosili pulsko prefekturo, da bi se pričeto delo nadaljevalo in hi se pričela vršiti ondi druga zagotovljena javna dela. Pa ni nobenega odziva, dasi so v prošnji povedali, da nimajo ne krompirja ne fižola, ne kruha in ne polente in da je glad po vseh družinah . . .
P— Da se razbremeni »Lega«, zato je prevzela tržaška občina njen rikreatorij pri Sv. Jakobu. »Lega« hoče osredotočiti svoje raznarodovalno delovanje na čisto slovenske krak, zlasti ob meji.
P— O pogozdovanju Istre v lanskem letu poročajo, da je obsegalo 94 hektarjev in izboljšanih z novim; nasadi je bilo 52 ha stare šuine. Potrošilo se je nad 94.000 lir. Državno prispevanje je malenkostno. Suša je uničila skoro vse mlade nasade. V južni in srednji Istri je stalo pogozdovanje 840 do 940 lir za hektar. Tisoč stebelc je stalo 140 lir. Nobenega racijonelnega stremljenja ni v istrskem pogozdovanju, vse je obeleženo fašistično-politično, zato pa tudi ni nobenega uspeha. Lani je suša uničila okoli 360 ha borove šume.
aclio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERO (469 m 20 kw), STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (Daveutry 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), Daventry (492 m 12 kw), VARŠAVA (lili m 10 kw). STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw)
Četrtek, 9. februarja.
BERLIN 21: O. Wilde: »Šaloma«; tragedija v 1 dejanju. FRANKFURT 20.15: Prenos prozrama iz
Stuttgarta. Nato recitacijski večer. LANGENBERG 18: Orkestralen koncert. — Beez, Strauss. Verdi. Mayerbeer. Dvofak.
20.15: Mešan večer. (Solisti in orkester).
STUTTGART 20: Zabaven večer. (Sodelujejo solisti in filharmoničen orkester). PRAGA 19: Prenos opere iz nar. gledališča v Pragi.
LONDON 20.15: Mendelssohnove orgelske sonate.
20.45 :Klavirski koncert. 21: Koncert. — 1. Brewer: National Anthem. — 2. Pesmi. 3. Debussy: Sa-njavost. — 4. Kreisler: Slovanski ples,
—	Variacije Corelliieve teme. — 5. Pesmi za zbor.
ZAGREB 20: Koncert pevskega zbora »Li-sinski«.
BRNO 19.15: Orkestralna godba iz starih časov. — 1. Rameau: Uvertura. — 2. Poglietti: Balet. — 3. Corelli: Cerkvena sonata. — 4. Corelli: komorna sonata.
—	5. Bach: Uvertura.
RIM 20.40: Odlomki iz oper: »Acqua Che-
ta. »Gaisha«. »Eva«. DUNAJ 19.30: Orkestralen koncert. — 1. Havdn: Simfonija v G-duru. — 2. M. Springer: »Donava«: simfonična pesnitev (Premiera). — 3. Zador: Deset variiacii madžarske nar. pesmi. — 4. Paganini. Violinski koncert v D-duru.
—	5. Joh. Strauss: Balet. VARŠAVA 20.30: Prenos večernega koncerta iz Poznanja.
STOCKHOLM 19.45: Koncert. — 1. Beethoven: Die Weihe des Hauses. — 2. Mozart: »Figarova svatba«. — 3. Ravel: Couperinov grob. — 4. Scriabin: Klavirski koncert v Fis-duru. — 5. Švedske pesmi za sopran. — 6. Grieg: Simfonični plesi. — 7. Berg: Poloneza.
Petek, 10. februarja.
BERLIN 20: Handel: »Egir«; opera v 2 delih. (Prenos iz charlottenburške opere). FRANKFURT 20.15: Koncert dunajskega godalnega kvarteta. — 1. Schubert: Godalni kvartet v A-mo!u. — 2. Beethoven: Godalni kvartet v B-duru. 21.15: Gals\vorthyjeva drama »Prvi in zadnn«.
LANGENBERG 20.10: Simfoničen koncert. 1. Bruckner: Simfonija št. VI, v A-duru. — 2. Tri ariie s komornim orkestrom. — 3. Havdn: Simfonija v D-duru.
STUTTGART 20.15: Prenos programa iz Frankfurta.
21.30: »Lov za srečo«: potovanje okrog sveta v akustičnih slikah. PRAGA 20.10: Retrospektivni večer, reci-
taciie. lahka elasba. LONDON 20 15: Mendelssohnove orgelske sonate.
21: Simfoničen koncert. — 1. Berlioz: Rimski karneval. — 2. Debussy: Fau-novo popoldne. — 3. Janaček: Simfo-nietta. — 4. VVagner: »Lohengrin«. —
—	5. Haydn: Koncert za čelo in orkester. — 6. Mitchell: Fantastična uvertura. — 7. R. Strauss: »Don luan«.
ZAGREB 19.30: Prenos iz ljubljanske opere.
BRNO 21: Moravski skladatelji. — 1. Kune: Štiri klavirske skladbe. — 2. Kvapil: Štiri pesmi za bariton. — 3. Petzel: Iz intimnih občutij. — 4. Cernik: Pesmi. RIM 2045: Vokalen in instrmentalen koncert.
DUNAJ 20.30: Koncert zbora mandolin. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega
koncerta iz varavske filharmonije. STOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert.
—	Massenet. Schubert. Strauss, Moszkovskii. Sarasate.
Sobota 11. februarja.
BERLIN 20.15: Romantična glasba. (Prenos iz Leipziga}. FRANKFURT 20.15: Millocker: »Pridigar«;
opereta v 3 dejanjih. LANGENBERG 20.10: Obisk v Zeesenu. — Zabaven večer — »Tannhauser«; burka bdočnosti z godbo Dreteklosti. STUTTGART 20.15: Prenos programa iz Frankfurta.
PRAGA 19.30: Prenos Verdiieve opere Aida« iz nar. zledališča v Bratislavi. LONDON 20.15: Mendelssohnovp. orgelske sonate.
20.45: Koncert orkestra in solistov. ZAGREB 20.30: Koncert komorne glasbe.
Nato lahka večerna godba. BRNO 19: Orkestralen koncert. RIM 20.45: Koncert italijanske zlasbe. DUNAJ 20.05: Goethe: »Torauato Tasso«; drama.
VARŠAVA 20.30: Lecocaova komična opera »Mammsell Auzot«. STOCKHOLM 20: Reviia. (Prenos iz ljud-skega teatra v Stockholmu)._
Ob 501etnici Otona Župančiča snbskribirajte zbirko 10 novih Zupančičevih prevodov
Shakespearea
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova 54.
Enostaven način trgovskega knjigovodstva
Gosp'. Drago Lunder, viš. rač. svetnik v p., znan strokovnjak za knjigovodstvo je na podlagi svojih bogatih izkušenj sestavil nov sistem knjigovodstva, o katerem nam je napisal za interesente sledeče informacije.
Princip novega načina knjigovodstva je ta, da je postavljen v sredino strani tabelarne glavne knjige oni račun, na katerem se predvsem giblje poslovna glavnica (gotovina, kredit) do>tič-nega obrata, torej račun blagajne ali poštne hra-! nilnice oziroma bančni račun i Ob obeh straneh vodilnega računa se uvrščajo vsi ostali računi (konti). Na strani se vrste konti, ki jim gredo dobropisi, na desni pa drugi, ki sprejemajo obremenitve. Vsi v okviru dotičnega knjigovodstva uvedeni računi izkazujejo torej svoje dobropise ali vpise v breme na dotičnem svojem pol-kontu, ki leži na isti strani levo ali desno od vodilnega računa, kateri je z isto protipostavko obremenjen ali odobren.
S to vzporeditvijo kont je mehaničnim potom doseženo, da po načelih dopike izkazujeta dva računa isto poslovno vknjižbo: eden temu v breme, odgovarjajoči protiračun le-temu v dobro.
Radi svoje enostavnosti in uporabnosti se more to knjigovodstvo uveljaviti v vseh panogah trgovskega, tehniškega in gospodarskega obratovanja.
Podjetju, ki ima že vpeljano knjigovodstvo po eni ali drugi metodi, bo pri uporabi opisanega načina knjigovodstva omogočeno, da se njegov knjigovodja razbremeniti ne le od toliko dragocenega časa zahtevajočih poslov z vknjiževa-njem v blagajniško in prvopisno knjigo ali pri amer. knjigovodstvu v žurnal, marveč more tudi saldokontiranje vršiti drugo, knjigovodstva nevešče osobje. Knjigovodji bi tedaj pripadali le bolj nadzorovalni posli in zaključevanje knjig.
Še prav posebno pa je ta metoda prikladna za vse one, ki doslej niso vodili knjigovodstva o spremembah svojega poslovnega imetja. Saj jim brez posebne obremenitve omogoča spoznavanje doseženih uspehov svojega obrata.
Velja to za vse večje obrtnike in podjetnike, posebno za knjigoveznice, male tiskarne, pridobitne zadruge, za kavarne, restavracije, hotele, agenture, menjalnice, administracije itd.
Ne manj važno pridobitev pomeni ta metoda tudi za izvrševatelje prostih poklicev, n. pr. za odvetnike, notarje, zobozdravnike pa tudi za lekarne, drogerije, tehnične pisarne i. dr.
Bilanciranje se v teh primerih izvrši z uporabo lahko umljive glavne bilančne tabele Pa tudi upravni aparat jo more uporabiti z najboljšim uspehom. V poštev pridejo društva, gospodarske korporacije, občinske, oblastne in državne institucije, ker jim omogoča ta način zelo prikladno naslonitev na proračun, v okviru katerega se imi'jo gibati d&tični računopolagači.
Drago Lunder, Ljubljana.
Vreme
Dunajska rremenska napoved za četrtek: Izpremenljivo, najprej precej jasno, v zaprtih delih dolin ponoči mrzlo, sicer m-lo in vetrovno.
Tržaška vremenska napoved za četrtek; Lahni severni vetrovi, nebo večinoma jasno; temperatura od 3 do 8 stopinj; morje mirno.
Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo — Prestolona slednika Petra ulica 26
fiSBSHHHBBttBBKB
freče
nove in rabljene v&eh Trst ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
MIRKO MLAKAR
Ljubljana, Slomškova nI. 11
Kraljestvo čudežev naše duše. HIPNOTIZEM. SUGESTIJE. TELEPATIJA. osebni magnetizem itd. Kniiza z mnogo praktičnimi navodili Din 28
po
«VEBA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova ulica 8.
Zahvala.
Za vsestransko blagodejne dokaze toplega sočustvovan-a o priliki smrti naše nadvse ljubljene žene, matere, babice in prababice, gospe
i i
Marijan
roi.
i ♦
s
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. duhovščini cerkve sv. Jožefa in župn'je sv. Petra ter gg. zdravnikom za naklonjenost v bolezni in za časmo spremstvo pri pogrebu pokoinice. Enako se zahvaljujemo zastopnikom raznih oblasti, društev in organizacij, trgovskim tovar šem, kakor uslužbencu tovarne Medic-Zanki in Združenih Uljara za častno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetja in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nepozabno nam pokojnico spremili na njeni poslednji poti.
Vsem in vsakemu naša ponovna, najtoplejša zahvala.
i
: ♦
♦ ♦ ♦
i i :
I ♦
♦
t ♦
: ♦
1
V Ljubljani, dne 9. februarja 1928.
Žalujoči ostali.
Naročila. to- ara- dopi Ucoi* tnalih, oglasov, j t/ podat, na, OgLasm, od, daUk -Jutra,', Lubljasut,, VnJtrnova,TaL IL z+gi
JLali, oglasi, hi, slutijo o posredovalna i/v soajaL a*, ncuntAA, občinstva,; vsaka. b*s&da, par*.—Maj* manjši zn*sak Vin, 5"-. Pristojbina, zsv Jifro Din,j^.
Ust, pristojbin.« uparUu H obtnasn, t naročilom,, ofr s» oglasu n* prvobajo Čdtovnt, račun, poxU*■ Uro,-nUnicn fytbljoiut,st ttSia.
_ _____,t dopisovanja, m, oglcLSu trgovskega, alt,
r^klamsicga, značaja/: vsaka, bvtdosDuv »vNaj* nanj K zjustk Vin, /ov Vristojbina> ta, sifrt> Vm, 5*-,
fa
M
Gostilna
pri fajmoštra
priporoča najboljša sledeča vina: Ohtelo po 11, Staj-er-ca po 13, bizelca po 14, rizling novi po 16, rizling *txri po 16, portngalko po 16 iT! traminca po 20 Din.
4228
«Pod skalco»
Mestni trg 11
točim pristna vina sledeče vrste: Rizling, burgundec, muškat. silvanec, roulen-der, haložan, dolenjski Ke-rinov cviček, tiaminec, dal-matiriec, viški epolo, pro-sek, malaga in pellnkovec. Za čamske dražbe priporočam sladko vino pod imenom »Cvet ljubezni*. Pridite še danes pokušat. — Klavir na razpolago. 4276
Slamnike
in mehke klobuke sprejema v čiščenje P. Magdid,
Ljubljana.	2263
Gornjih delov
izdelovanje ter	popravila
vseh vrst čevljev	sprejema
M. Peternel. Sv	Petra c.
št. 6.	3979
Trgovci!
Vsakovrstne lepe glavnike izdeluje po nizki ceni Alojzij Bernik. Skofja Lo&a 4074
Mesarskega vajenca
Od po&eoih staršev sprejme takoj Josip Joeih, mesar ▼ Medvodah. 4241
Učenca
pakamo
vso
sprejme v oskrto W«fias v Kariovcu 4022
Modist. vajenko
spretno in pošteno, sprejmem. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra».	4800
Učenko
sprejmem za strojno pletenje po zmerni ceni tedensko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	4196
Gospodično
sprejmem kot tnlmačico za slovenščino in nemščino — za potovanje. Hotel Llovd, soba 11.	4253
Svilene klobuke in slamnike
v popravilo ter preoblikovanji;, za damo in gospode sprejema modni salon Stnchly - Maške. Ljubljana. Židovska ulica 3. 4275
Motor na bencin
4.3 PH, na vozu, e kompl. cirkularno žago za rezanje drv, 2 kom. polne »Voll-gummi*, montirani na kolegih od znamke »Perl*, prednji, hladilnik tudi od Perl, za štirit-onski voz, naprodaj Pojasnila daje oglasni oddelek »Jutra*.	4007
VVanderer
avtomobil. trisedežen, z Baschevo razsvetljavo, v brezhibnem 11* njo, takoj
naprodaj- — Triumpf avto garaža. Ljubljana vil — Celovška cesta.	3271
Prikrojevalca
za izdelovanje gornjih delov čevljev, dobrega delavca spr°jme takoj tvornica cipela »Klek*, Bjelovar.
4033
Kuharico
samostojno in veščo vrtnih del, sprejme zdravnik v trgu. Ponudbe na podružnico <Jutra» v Mariboru pod »Samostojna*. 4282
Hlapca
za vsako delo, poštenega, treznega in zanesljivega, z daljšim, dobrim spričevalom sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	4286
Natakarica
dobro izvežbana, želi boljše službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	4244
Mesarski pomočnik
dobro izurjen v stroki in pošten, vojaščine prost — SeU službo za. takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4246
Izurjena pletilja
želi službe za takoj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra,».	4240
Kontoristinja
želi službe. Gre nekaj časa brezplačno. — Ponudbe Jta oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Začetnica«. 4194
Knjigovodinja
bilancistinja z večletno prakso ter zmožna tudi vseh drugih pisarniških poslov, želi primerne službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Popolnoma samostojna 28» 4264
Stavbeniki
arhitekti!
Dvigalo za jedila, novo, popolnoma kompletno, poceni prodam. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dvigalo 47».	8947
Drva
Hrastova, parketnt odpadke od žage ter mehka drva po oizki ceni dostavlja oa dom nama žaga V Soagnettl -Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom	M
Motvoz
(špago; Kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 861
Nogavice
najceneje in najtrpežneje nudi M Gostinčar — Ev Petra cesta 38.	917
Hišnik
ki je obenem sadni in ze Ienjadni vrtnar, želi službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4250
Natakarico
ki je tudi kuharica, staro 24—28 let, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	4268
Zastopniki!
Popularnost tvrdke in takojšen zaslužek, to je glavno. Pri nas Vam je n ud en o oboje! Sprejmem zanesljivo in poStene zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev na 16 mesečnih obrokov, švicarskih ur itd. — proti fiksni plači in proviziji. Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta 12.
4271



Dekle
ki zna opravljati v«a hišna in poljska dela, kuhati, ter je vajena tudi gostilne — želi službo, ali gre tudi kot gospodinja. Naslov
oglasnem oddelku
»Jutra*. 4279
Do 40.000 Din
posodim proti garanciji tistemu, ki mi preskrbi službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Služba 56».	4008
3 dobre godce
sprejme m pustne dni gostilna pri Nacku v Kranju.
4089
Krpanje perila
sprejmem na dom. Rimska cesta 24, pritličje, 2. vrata desno.	3937
Podzastopstvo
oddam z« Kranjsko (razven Ljubljane) za 3 dobro uvedene predmete. Reflektiram samo na gospoda, ki že potuje po deželi r špecerijski stroki. Ponudbe z natančnimi podatki na ojrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zastopstvo takoj«. 4221
Frizerko ali frizerja
popolnoma izurjenega sprejmem z malim kapitalom takoj kot družabnika v Ljnbljani. — Ponndbe na oprlasni oddelek »Jutra* pod »Frizerka*.	4231
Učenca
krepkega, sprejmem s hrano in stanovanjem v trgovino mešanega blaga. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Priden 23».
4233
Pikola
• hrano in stanovanjem v hiši sprejme kavarna Narodni dom v Kranju. 4203
Absolventa trg. Šole
mladega, perfefctnega v slovenščini in nemščini, ki bi pomagal tudi v trgovini železa, sprejmem. Oferte zahtevkom plače na poštni predal 21, Petrinja. 4031
Vzgojiteljico
k 2 de&licama ?prejme boljša rodbina v Ljubljani. — PerFektno znanje slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi potrebna naobraz-ba za vzgojo otrok, pogoj.
odrti"
Porurtbe na oslas. »Jutra* pod šifro služba S333*.
delek Stalna 4312
Službo potnika
za modno aH manufaktumo stroko, najraje moško perilo, spreime samostojen trgovec. Ceniene ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod »Mesto potnik* 308"». 4217
Kovača
prvovrstnega, t večletno pralkeo, s podkovsko skušnjo. — Oziram se s*mo na
starejše, izkušene kovače. Event. tudi oddam obrt v najem. Istotam srrrejmem krepkeea, nad 16 let sta-retra kovaškega vajenca. — Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«.	4242
Strojno veziljo
izurjeno, sprejmem v tovarno. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse n» poštni predal 133, Ljubljana. 41 IS
Brivski pomočnik
oniluler vešč striženja hti-bi. rloN pod dobrimi ooffOif stalno «'užbo P" J Petko-vič brivcu v Domžalah — Hrana In stanovanje v hiši N»«too takoj aH 20. febr PlaSs po dogovoru. 4063
Klavir in laščino
poučujem za nizek honorar Istotam francoske, nemške inštrukcije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4052
Absolvent trgovske univerze
star 25 let. »amee, s popolnim znanjem nemščine, italijanščine, francoščine, srbohrvaščine ter strojepisja, želi službo koresponden-ta ali knjigovodje v kateremkoli kraju Jugoslavije. Pismene ponudbe pod šifro »Delaven« na oglasni oddelek »Jutra*.	4091
Uradnik
ahsolvent trg. šole z nekaj prakse v lesni industriji, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter tudi drugih uradniških poslov, želi službe. — Pripravljen je sprejeti tudi kakršnokoli drugo primerno službo Dokumenti na razpolago ZahtevB skromne Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra* pod »Skromen*.
3915
Natakar
r. osebno pravico, želi premeniti službo. — Prevzame dobro gostilno tudi na račun. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Natakar-.	4234
Žagar
želi službo na dobro idoči venecijanki. Popravila izvršuje sam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 4207
Dipl. komercialist
želi samostojno službo ali tudi istočasno
soudeležbo
7. večjim kapitalom pri večjem trg! ali industrij, podjetju. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod "šifro »Diplomiran«.	4186
Fotografi!
Inteligenten vajenec fotografske Stroke, ki že 1 leto opravlja vsa dela v temnici t-er že pozitivno in negativno retuširs. išče radi opustitve dosedanjeea ate-Ijeta, mesta, kjer bi mo»«l nadaljevati učenje. Reflek-tira na stanovanje !h h»a-no. Ponudbe pod šifro <T»-koj koristen* na oglasni oddelek c Jutra*.	4211
Klavirska igralka
dobra, želi službe pri orkestra v kinu, kavarni ali restavraciji. Ponudbe pod »Igralka 1928* na oglasni oddelek »Jutra*.	4259
Carinski dekiarant
prvovrsten, z dolgoletno prakso, želi službe. Božidar Popovič, Maribor, Tatten-bachova ulica 21. 4281
Valilni stroj
še malo rabljen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	40S7
Pisalne stroje
raznih sistemov, skoraj nove in malo rabljene, prodajam od 1500 Din naprej. Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisalni stroji*.	4077
Tovarnarji
industrijalci!
Stružnica, krasna, nova, moderna konstrukcija, Prii-zisions-Leitspindel-Drehbank sistem Wolf & Jahn, Wan-genlange 1000 mm, Spitzen-hShe 100 mm, Spindclboh-rung 20 mm. popolnoma nova, Dt nemontirana, z ra»-ličnim zraven pripadajočim nvim orodjem, pripravo za rezanje zobnih kole« itd. naprodaj Ogleda se lahko med delavnim časom Kje, pove oglasni oddelek Jutra 3773
Radioaparati
prvovrstni, radi opustitve trgovine za polovično ceno naprodaj. — Pojasnila daje »Posest». Miklošičeva cesta 4124
2 čevljarska šivalna stroja
levoročna. znamke Singer, prodam. Nadalje imam naprodaj 100 parov kopit raznih vrst in modnih ter pohištvo in nov železen štedilnik. Naslov pove oelas. oddelek »Jutra*. 4220
Registr. blagajno
v dobrem stanju prodam.
Ponudbe na. oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Registr. 1000>.	4216
Hmelovk
lepili smrekovih, od 6—9 m dolgih prodam 2 vagona franko nakladalna postaja 6 Din komad; franko Savinjska dolina 7 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4210
Veletrgovci!
Tovorno dvigalo, skoro novo, za 300 kg teže, 1.60 X 1.10 velika »Fahrstube*, zelo poceni prodam Vprašanja na ogl. oddelek Jutra pod »Dvigalo*.	3946
Najlepša
Cebin, VVolfova
drva
ulica 1/n. II
Predelna stena
steklena, lepa velika, 11 tx-prodaj v trgovini Verbič, ulica.
Stritarjeva
4183
Črna suknja
skoraj nova, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4225
Moderna jedilnica
orehova, poceni naprodaj. Pojasnila daje skladiščnik »Balkana-«.	4227
Šivalni stroj
kabinetni, še popolnoma nov, Tadi pomanjkanja prostora po jako ugodni ceni prodam. Na ogled pri tvrd-ki Nardin in drug. Poljanska cesta 31.	4265
Opravo
spalno in kuhinjsko, z odstopom stanovanja ali brez — radi odpotovanja poceni prodam. Pojasnila v gostilni na Dunajski cesti št. 41 4256
Moko
pšenično, rženo in ajdovo
Vam nudi najceneje F J u v a n, valjčni mlin, Sr. Gameljne. pošta St Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik.	8904
Čajno maslo
najfinejše, prodaja po 35 Din ta kg, franko, po povzetju od 4 kg dalje Fran Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni.	35
Zeiss-Trieder
6 X ali 8 x, z notranjo podelo (vojaški), kupim — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Trieder*.
3808
oolhove bože
Io vse druge od divjačine
kupuje in zanesljivo dobro plača D Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulic« št 9.
47
Hmelovk
kupi 3 vagone J. Detiček. Velenje.	4203
Srebrne krone
zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova ulica 1.	4202
Avto gum
in kolesnih plasčev. starih, kupim vsako množino po naivižji ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gumi*.	4251
Kmečko posestvo
obstoječe iz nove hiše ter kozolca (n hleva ter 80 ha zemlje, vse v enem kosu. naprodaj iz pr09te roke za 60.000 Din Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 4006
Hišo v Celju
novo, visokopritlično, s 6
sobami pralnico, kopalnico, električno razsvetljavo, prosto vtč let davka itd., prodam Izpraznim jo takoj Prodam jo radi preselitve. Cena izka, plača se po dogovoru. Ponudbe na naslov F. Kolunc, Celje, Aškerčeva ulica 9.	3630
Prostovoljna javna dražba
hiše z vrtom ter 1 ha gozda — na prometnem kraju Dolenjske, 2 minuti od kolodvora, ee vrši dne 15. t m. ob 11. uri dopoldne. — Prodajna cena 40.000 Din Pismene ali ustne ponudbe na lastnika: Alojzij Bajec pek. mojster, Mirna št. 45,
Lepe prostore
za boljše skladišče, ali večji obrat oddam v najem v Ljubljani, v blillni gorenjskega kolodvora. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod značko »Lepi prostori*.	4247
Hišo
v Novem mestu v Dolgi u! št. 31 proda Janko Filec Cena po dogovoru. 4038
Hišo
s prometno trgovino meša nega blaga prodam za Din 220.000. — Takoj plačljivo 100.000 Din. Ponudbe po' »Dobra eksistenca* na ogl oddelek «Jutra».	422;
2 enodružinski
hiši v Šiški
naprodaj, ena za 45.000 Din zraven okoli 2000 ms zemljišča, druga za 20.000 Din zraven okoli 700 m! zemljišča, prodam posamezno ali skupno. Posredovalci iz ključem. — Samo resni in plačila zmožni kupci naj se oglasijo. Naslov v ogl oddelku »Jutra*.	4854
»»
Realitetna pisarna
družba t oz.
Ljubljana Sv. Petra cesta 18
proda:
TRG. HISO na Tržaški c. 2 okala, Etanovanja, delavnica, 130.000 Din: IIIšO na Tržaški c., eno nadstropno, 7 stanovanj dvorišče in 2000 m' sveta, 200.000 Din. Dobro ob-
resto vanje; HIŠO, enodružinsko. Trnovo, vrt 1500 m*. 100.000 Din;
HIŠO, dvodružineko, novo, Rožna dolina, 125.000 D. HIŠO, .Ivo- aH večstano-vanjsko, vrt, Dravlje 70.000 Din.	4270
Primerne prostore
najmanj 150 m*, i električno vpeljavo, vzamem v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Industrija*.	S899
Gostilno
na zelo prometnem kraju v Šoštanju oddam v najem.
Ponudbe reflektantov, ki imajo osebno pravico na oglasni oddelek »Jutra* »Gostilna Šoštanj;
G. Th. Rotmao:
Toda mamica jo je brž odnesla v hišo. Ali f>o se Topoglavčevi začudili! Vohunček in (ilodunček sta kar ponorela od veselja, štorklja je morala ostati zunaj, ker s svojimi dolgimi nogami ni mogla \ hišo. Da ji ne bi bilo predolgcas, so reseli Topoglavčki zaplesali okoli nje — in premislite; niti enega ni poiria!
Trgovski lokal
na najprometnejšem prostoru t večjem trgu ljubljanske Okolice, prodam brez zaloge z inventarjem zeio ugodno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Lep lokal*.	4278
Trgovino
staro in dobro vpeljano, radi odpotovanja oddam lia zelo prometni točki. Poleg stanovanje in lepa skla-tlšiča. Najemnina nizka. — Naslov na ogla«, oddelek »Jutra* pod značko »Lepa prilika 99*.	4199
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, oddam na račun, oziroma sprejmem družab-nico. Potreben kapital od 40—50.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4252
ftimvvtmia
Meščanska vdova
s hčerjo, prosi usmiljena
srca. če bi ji kdo »amogel preskrbeti 1 sobo in kuhinjo. Rabi nujno, sicer bo na cesti. Prijave z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležna vdova*.	4142
Stanovanje
4—3 Bob želim v centru mesta za takoj aH pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zdravnik*.
4060
Za maj
želi vpokojencc brez otrok sobo in kuhinjo. J. Gregorčič, Kobarldska 4, Vil.
3707
Stanovanje
2 sob s kuhinjo želi mirna stranka brez otrok, blizu pošte, za maj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zračno 87».
4187
Zakonca
državna vpokojenca, brez otrok, želita trisobno stanovanje za april-maj. Plačata 1000—1200 Din mesečno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Ceoter 86».	4213
Stanovanje
s 3 sobami zamenjam stanovanjem 2 sob. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodna zamenjava«.	4257
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje s pritiklinami Ieli mirna stranka C 1. majem, v bližini cestne železnice. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Maj 928».	4266
Podstrešno
stanovanje
2 sob in kuhinje oddam 1. majem. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez otrok».	3950
Večje posestvo
s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vse iz masivnega materijala, 16 oralov njiv, travnikov, sa-donosnlka in gozda, primerno (a lesnega trgovca ali prevoznika, 5 minut od postaje Dovže pri Slovenj-gradcu, postaja Mislinje — prodam ali pa dan v najem Cena 90.000 1 in. Pojasnila daje Anton Zrustek Lišen pri Brnu. 0. S. R.
4284
Sobico
svetlo, želi s 15. t. m. privatni nameščenec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »V mestu*.
4137
Sobo
s posebnim vhodom in elektriko, s h r a n o ln vso oskrbo oddam dvema gospodoma po 650 Din mesečno na Sv. Jakoba trgu št. 5.	4088-a
Mirna stranka
brtz otrok (geometer), želi stanovanje 1—2 sob in velike kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «500».	4239
Sobo
če mogoče s hrano želi za takoj mlad gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Primorec*.
4236
Prazno sobo
lepo in veliko, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, z ali brez štedilnika oddam s souporabo kopalnice. — Ncmeth, Ko-deljevo 269.	4218
Sobo
najraje z vso oskrbo, snažno in s prostim vhodom želim pri kolodvoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Primerno*.
4123
Prazno sobo
s posebnim vhodom in elektriko. oddam takoj v Novem Vodmatu štev. 62.
4148
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljvo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	4249
Solnčno sobo
lepo, s separiranim vhodom, oddam na Bleiweisovi cesti Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«.	4238
2 dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanje — event. tudi na hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4287
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4288
Opremljeno sobo
elegantno, oddam takoj aH pozneje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	4289
Prazno sobo
veliko in salnčno. želim za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ne predraga*.	4269
Prazno sobo
oddam v sredini mesta gospodični ali zakonskemu paru brez ctrok, s souporabo kuhinje, v IIL nadstropju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4274

Dobrim ljudem
odda mlada mati 1 leto staro, zdravo punčko za svojo. Naslov pove oglas. Oddelek »Jutra«.	4243
Družabnico
s 26—30.000 Din želim za pri&etek gostilniške obrti na prometni in izletni točki morskega kopališča v Crik-venici. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	3577
Družabnika
mlajšega, sodelujočega, s cca 50.000 Din getovine sprejmem takoj za novo trgovino. — Ponudbe pod »Eksistenca 61* na oglasni oddelek »Jutra*.	4261
Ikrpiti
Egiptovski grafolog
se nahaja v hotelu Lloyd št. 11.	4111
Mlada dama
samostojna, želi dopisovati z istotakim gospodom. Do-I>ise pod »Ironija življenja* na oglasni oddelek »Jutra;
4206
Vdovec
posestnik in obrtnik v Mariboru, najboljših let, ne-zadolžen, ieli takojšnje ženitve z vdovo brez otrok, z nekaj premoženja. — Ponudbe s sliko in naslvom i podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Blaž*.
4101

Klavir
či«-tega m močnega gla*u oudam za dnevne vaje (»roti plačilu od ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4226
Tržacan
želi znanja z mlado damo, v svrho skupne zabave. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tržačan*.
4237
Kuharica
»e želi seznaniti g starejšim
poštenim fantom od 38 let naprej, aH vdovcem brez otrok, s kako službo. Resne ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »H. A.»
4193
Trg. naobražen
vsestransko, ki je ostal radi bolezni brez vsakega sredstva, prosi dobra srca za pomoč Poslati pod šifro »Hitro* na oglasni oddelek »Jutra*. Na ieljo me lahko vsakdo osebno »pozna
4230
Mlado šiviljo
pripravno, želi eleganten gospod. Prednost imajo tiste, ki znajo vsaj nekaj nemško. Ponudbe pod šfro »44 n 25* na oglasni oddelek »Jutra*.	4272
Mladenič
želi mlado gospodično za dopisovanje, radi poznanstva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Velika noč*.	4277
Družabnika
s 30—50.000 Din kapitala sprejmem v solidno trgovino. Zaslužek garantiran. — Trgovina je lepa in dobro vpeljana. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Solidna trgovina«. 4235
40.000 Din
garancije (žiro) nudim osebi, ki mi preskrbi dobro službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Alimenta*.	4229
Levstik
Javi se nujno v svojem interesu. Gradišče. 4290
Gospodična
neomadeževane preteklosti, dobra gospodinja, z lastnim pohištvom in nekaj tisoč gotovine, se želi poročiti, oziroma seznaniti radi pomanjkanja znanja z gospodom drž. uradnikom, zdravim. poštenim in solidnim, starim od 33—40 let Ponudbe s polnim naslovom in sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pomlad 1928*. 4198
Fin klavir
poceni prodam, tudi na obroke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-.	4224
35 kokoši
jajčeric, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4175
Nemškega ovčarja
lepega, 6tarega 1 leto, dobrega varuha, proda Anton Brsjer, Prule — baraka.
4219
Kozo
švicarske pasme, brej«, brez rogov, kupi Ivan Hočevar, Grosuplje štev, 37.
4195

Zlato zapestnico
sem našel pri učiteljskem koncertu. Schweiger, Tor-jaSki trg 3/n.	4214
Trd klobuk
ki je bil zamenjan pri po-klonitvi ge. dr. Tavčarjevi, dobite ua Resljevi cesti 25 — Jančigaj.	4255
Lepo, Svileno masko
posodim. Naslov v ogla<. oddelku »Jutra*.	4267
Pozor
t
Vse vrste žičnih p; steljnih vložkov
sprejemamo v popravilo.
Izvršujemo tudi nove vložke to5no po naročilu. Cene konkurenčne, izdelava solidna in hitra. ANDLOVIC - STRGULC Ljubljana Komenskesa ulica 34.
damskih čevljev v modnih barvah
po cenah
Din
Različne vrste moških in otroških čevljev po globoko znižanih cenah.
Ne zamudite ugodne priložnosti! Posetite naše prodajalne!
Uubljana
Prešernova ulica 7
Maribor
Aleksandrova cesta
Zane Grey:
51
Železna cesta
Roman.
In Shane s svojo krvavo, obvezano glavo in krvavimi rokami se je splazil nazaj k strelnici. Neale-je leže opazoval te hladnokrvne može, kako so odbijali divjake; da, tu je bilo uresničeno, o čemer je sanjal tolikokrat. Ti stari vojniki, ti delavci s kladivom, motiko in lopato, ti Irci s svojimi brzimi puškami so bili zgraditelji velike U. P. R. Ni jim bilo namenjeno, da bi slava ovenčala njihova čela — a bili so junaki z brazgotinami bitke.
Počasi je drdral vlak po progi; kakor toča so prasketale svinčenke v zaslon; in veter je raznašal krpe sivega dima.
Shana je minila zgovornost, roke so mu trepetale na zatvoru puške in ves se je zrušil vase; streljal je pa še vedno. Neale ga je videl, kako otipava vroče ustje svoje risanice in stresa ranjeno glavo. Kri mu je curljala po licih.
To pot je vlak hitreje vozil; očividno niso bili Indijanci več našli prilike, da bi zagradili tir. Neale je videl skozi strelnico, da se Sjuzi odmikajo od sprednjega konca vlaka in ga ne obkrožajo več. Njihovo streljanje je postalo brezsmotrno.
»A,« se je zadovoljno oglasil Casey, »danes sem te prekosil Mac.«
»Kaj še,« je odvrnil McDermott. »Svojih devet in dvajset Indijancev sem potolkel kakor nič.«
»Jaz pa trideset. In ker jih je bilo skupaj samo petdeset, Mac, moraš biti vražji lažnjivec.«
Vlak se je bližal Medicine-Bowu. Streljanje je utihnilo. Neale je skočil na noge in je videl, da se Sjuzi počasi umikajo. Njihove vrste niso bile videti kajsi zredčene.
»Pritisnite, dečki, pritisnite!« je pel Casey, brisoč svojo znojno in umazano puško. »Mac, koliko rdečekožcev ima pa Shane na vesti?«
»Vraga, saj niti ne zine,« je odvrnil McDermott. »Shane!«
Neale, začutivši nenadno izpremembo IrČevega glasu, se je naglo obrnil.
Shane je ležal na dnu voza, z obrazom navzdol, in je s krvavimi rokami krčevito držal za puško. Neale je planil k njemu. Toda Ca-sey je bil urnejši. Kakor bi se obotavljal, je položil Shanu roko na ramo.
»Shane, starina,« je rekel, toda veselega zvoka v njegovem glasu ni bilo več.
Casyu je pala pipa iz ust. Nato je obrnil tovariša na hrbet. Shane je bil dal za Zvezno pacifiško najboljše in poslednje, kar je imel.
Neale, Larry in Slingerland so se bili namenili, da pojdejo pozno jeseni v holme ter posetijo Slingerlandov nekdanji stan in odkop-ljejo skrito zlato, če se jim posreči, da najdejo Hornovo skrivališče. Larry se je hotel dotlej vrniti v Benton in Neale, ki se je bal prepustiti cowboya samemu sebi, je sklenil, da poide z njim.
Poslednje besede, ki jih je nastavar rekel Nealu, so bile zelo pomembne. »Sinko, tukaj v taboru je nekdo, ki trdi, da je vaš tovariš Larry zloglasen govedar iz severnega Texasa.«
»Zloglasen?«
»Nu, bržkone je hotel reči, da je zloglasen streljač.«
»Pazite, da vas Reddy ne sliši,« je odvrnil Neale, »in posvarite svojega izvestitelja, naj se čuva. Res pa je: že davno sem slutil, da z Reddyjem ne more biti vse v redu.«
»Benton ni prida kraj za cowboya,« je resnobno nadaljeval Slingerland. »In, sinko, tudi na vas se rajši ne bi pretrdno zanesel.«
»Naj pride, kar pride,« je kratko odvrnil Neale. »Ostanite zdravi, prijatelj. In če bi naju potrebovali za lov na bivole, pa brez 'prekletih rdečekožcev', kakor pravi Casey, nu, tedaj nama sporočite.«
Vlak je dospel v Benton, ko je bilo že tema. In noč je bila kakor viharno brezdno, polna hrupnega mrgolenja žoltih svetiljk in raz-sajajočih ljudi. Šotori, z bledimi lučmi za platnenimi stenami, so se svetlikali turobno in mrko kakor življenje, ki se je skrivalo v njih. Množica je hlastno vrvela po ulicah, prah se je dvigal, godbe so svirale in pihalniki so pokali za stavo.
Boljši hoteli so bili prenapolnjeni in Neale je moral poiskati svoje staro zavetje, kjer sta dobila z Larryjem sobi.
»In kaj napraviva zdaj?« je rekel Neale kakor sam pri sebi.
»Jedla bova,« je odvrnil Larry.
Neale je mrko strmel predse.
0»tožen mi postajaš, dečko,« je žalostno rekel Larry ter položil obe roki tovarišu na ramena. »Dajva prijatelj, oglejva si ta Benton, nato pa se primiva za vajeti in pojdiva spet na delo.«
Mestni pogrebni zavod.
V globoki žalcsti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra soproga, skrbna mama, gospa
dne 8. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 10. februarja t. 1. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Štepania vas št. 7. na domače pokopališče v Stepanji vasi.
Sv. maša zadušnioa se bo darovala v sredo, dne 15. februarja 1928 ob 7. uri zjutraj v cerkvi pri Božiem grobu v Štepanii vasi.
Stepanja vas pri Ljubljani, 8. febr. 1928.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas ie zapustila naša nad vse ljubljena sestra, svakinja, teta in sestrična, gospodična
e
dne 8. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne
10.	februarja t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne
11.	februarja t. 1. ob 7. uri ziutrai v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 8. februarja 1928.
Žalujoči ostali.

Vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih dneh izgube našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Karla Koltererja
in ki so ga počastili zadnjikrat s svojim spremstvom, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebne hvale pa smo dolžni gosp. dr. Ogorevcu za ves njegov trud in tolažbo v zadnjih dneh pokojnika. Iskrena hvala čest. duhovščini, posebno pa gosp. dekanu F. Šalamonu za prekrasne in sanliive besede ob svežem grobu, zastopnikom zdravilišča Rog. Slatine, kakor tudi zastopnikom vseh občin in korpcracii.
Rogatec, dne 7. februaria 1928.
Žalujoče rodbine KOLTERER-KRISPER-AUERN!K.
» Čitalnica1 pri Zalogu v Ljubljani javlja vsem članom in prijateljem, da je njen predsednik
Anton Drašček
po dolgi, mukapolni bolezni danes preminul..
V ZALOGU, 6. II. 1923.
Odbor
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljrbljana, Šelenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko proda jv.	127*L
Imenovan „Cosmopolitan Six"
ker si je njegova lepota na mah pridobila priznanje
vsepovsod
— ta nooi OAKLAND je opremljen s strojem, čigar izdeleoa ie istotako izoanredna.
Kjerkoli so ga razkazali širom sveta, povsod so vzbudile nizka in harmonična oblika novega OAKLAND-a in njegove oča-rujoče barvne sestave takoj občudovanje in pohvalo.
In tako so ga primerno imenovali »COS-MOPOLITAN SIX«.
Krasne linije »COSMOPOLITAN SIX«-a pa pomenijo več kot zgolj eleganco in lepoto. Dolgost novega OAKLAND-a in njegova nizka oblika so popolen izraz hitrosti in moči kod učinkovitosti mehanizma novega kompaktnega motorja.
Prožna sila motorja
Zamorete nuditi prosti razvoj 60 konjskim silama katere razvija na zavori ter staviti popolno zaupanje v stabilnost novega OAKLAND-a pri največjih brzinah na odprti cesti. Dalji razstoji med osmi in nižja chassis
jamčita za popolno varnost pri katerikoli hitrosti.
Ta dolgost je dobrodošlo omogočila tudi večjo prostornost v notrajnosti voza, luksur-jozno karoserijo in možnost udobnega puto-vanja.
»COSMOPOLITAN SIX« je sedaj na ogled. Radevolje Vam popolnoma neobvezno
razkažemo učinkovito konstrukcijo tega novega in boljšega OAKLAND-a.
V. & M. BAREŠIČ & CO.
ZAGREB Kukovieeva ulica BO.
LJUBLJANA Dunajska cesta 12.
tt
Zastopniki širom države.
OAKLAND COSMOPOLITAN SiX"
Izdelek Gen nai Moiors
KOSE
prvovrstne, gaiantirane, kranjske oblike, prave koroške „petnaistarce" 5300 komadov od 55 do 75 cm, belo brušene in naravno :—: sive, prodamo celo partijo jako ugodno. :—:
Vprašanje na »Predal 53, Celje44.
ELEGANTNE MODERNE
niče
jesenove (rožnati jesen) češnjeve, hruškove, izdelane najfinejše, iz vezanega, zajamčeno suhega lesa (Sperrholz) ima po znižanih cenah na zalogi:
IG. REPŠE, zaloga pohištva, Ljubljana, Dvorni trg 1.
SPECIJALNA MEHANIČNA DELAVNICA
za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni
Lud Baraga. Ljubljana. Šelenburgova ul 6/1 Telef. 2980
Kdor oglašuje, {a napreduie!
Niso se še posušile solze ob izgubi najine mame. pa naiu ie za vedno pustil še naiin preljublieni in skrbni ata. stari ata. tast in stric, gospod
Simon Rotar
sprevodnik drž. žel. v p., pesestnik
Umrl ie dne 7. februaria ob 9.15 uri zvečer v 82 letu starosti.
Pogreb nepozabnega bo danes 9. febr. ob 16. uri iz hiše žalosti. Malgajeva ulica 13.
Ka rol Rotar. sin: Marija Šeme, roj Rotar, hči in ostali sorodniki.
Delovodja
za vsa tesarska dela, samostojen, vešč pri stopnjicah in težjih konštrukcijah, se takoj sprejme.
Ponudbe z dobrimi spričevali naj se poš« Ijejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »De=> lovodja«.

Naznanjam, da sem ukinil svoj zobni ateliev Domžalah ter ga na novo ot v ori 1
v KAMNIKU
v
na Sutni štev. 41.
Valter Stuzzi.
VELIKI LIPSKI
u X> *	a
nični-st
VELESEJEM
od. 4, do 14. marca 1928.
Specijalni stroji, transmisiie. turbine. stroji za obdelavo lesa itd. Tehnične potrebščine, iekleni in li-toželezni Dredmeti. armature itd. itd. Električni predmeti, električni stToii. materijal in aDarati itd. itd.
Naivečia mednarodna razstava vsega stavbenega blaga in predmetov za splošno stavbarstvo, najnovejše stavbarstvo in konstrukcije, vseh vrst novodobnih kuriav. stavbeni stroji, razstava blaea in strojev za zidanie cest.
Pojasnila daje
Častno zastopstvo STEGU, LJUBLJANA,
Gledališka ulica 8.
Žagarja-sodarja
za vodstvo izdelovalnice lesenih sodov ter
energičnega siadzor^ika
sprejme večja cementna tovarna
v Oaimaciii Ponudbe na „po$tni predal štev. >67".
Biti mora strokovnjak, ter mora razpolagati s potrebno gardeiobo,
jamčevino in znati tuje jezike Ponudbe s priloženimi spričevali in sliko na upravo
»Hotel Central", Sarajevo
Motor auto mehanik
prvovrstna samostojna moč. zanesljiv in vesten, dober organizator ter vodia. želi primerne službe, ali se udeleži z 25—30.000 Din pri kakem odličnem podjetju. Ponudbe pod zaupno na oglasni oddelek »Jutra«.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij cJutraa Adolf Ribaikar, Za Narodno tiskarno dd. kot tiskamarja Fran Jezeršek. Za inseratnl del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsa ? Ljubljani.