192
Politični pregled.
Prusofilstvo   na   Koroškem.             V   Velikovec   je
prišel za dekana dr. Janez Wieser, ki je po mišljenju dober Slovenec in si je v Celovcu pridobil mnogo zaslug za družbo sv. Mohorja. Velikovčani so ga lepo vsprejeli in pri instalaciji jako lepo okrasili mesto, to se mora priznati, a zastave, ko so se porabile za to okrašenje, že ne kažejo avstrijskega duha. Bile so namreč samo frankfurtarice. Cesarske zastave bil bi namreč zastonj iskal mej njimi. Govori se, da v celem nemškem Velikovcu nobene nimajo. To pač dovolj kaže, kako je z avstrijskim patrijotizmom v tem mestu ia kakšen sad rodi negovanja nemštvo. Z velikonemškimi zastavami so hoteli morda tudi opomniti novega dekana, kakšnega duha naj se navzame, če hoče, d? bodo zadovoljni ž njim. Seveda dekan se za take migljeje velikovških „purgarjev" ne bode dosti menil Čuditi se pa moramo, da vlada trpi tako počenjanje. Ce se pa kje razvije slovenska zastava na Koroškem, jo pa hitro prepovedo, dasi je zastava jedne avstrijske kronovine.
Nova krivica. — Vlada je imenovala za okrajnega glavarja v Velikovcu na Koroškem nekega Nemca Kreuterja, ki ne zna niti besedice slovenske. V velikovškem okraju pa biva blizu tri četrtine Slovencev. Se tisti, katere so pri ljudskem popisovanju vpisali za Nemce, znajo bolje slovenski nego nemški. To imenovanje je najočitneje pokazalo, da tudi sedanja vlada nima dobre volje, izpolniti narodno jednako-pravnost na Koroškem. To je tudi čisto naravno, ker se grof Badeni močno opira na levico. Brez njene pomoči ne more v sedanjem dižavnem zboru nič večjega izvesti Da bi druge ljudske stranke zbral okrog sebe, zato nima potrebne sposobnosti, ker mu je vsako demokratično gibanje jako zoperno, kar je pokazal posebno v županskem vprašanju na Dunaju. Če uradniki na Koroškem ne bodo slovenski znali, na slovensko uradovanje ni niti  misliti.
Državni zbor sedaj razpravlja o davčni retormi. — Levičarji in nemški liberalci niso želeli, da davčna reforma pride na dnevni red, vlada je pa vsekako hotela, da se ta stvar še letos reši. Levičarji so ae udali, samo prof. Suess je izstopil iz kluba, ker se klub ni hotel po njegovi želji upreti vladi. Z Mladočehi se je pa vlada sporazumela. Mladočehi niso bili nasprotniki davčni reformi sami, temveč samo s tem niso bili zadovoljni, da se deželam dovoli le tretjino tega, kar bodeta novi dohodninski in personalni davek več donašala. Na te doneske dežele ne bode smela nakladati priklad in bi zatorej bile v velikih denarnih zadregah, ako se jim od njih prebitka precej ne dovoli. Vlada je sedaj dovolila, da se bode deželam prepustilo polovico od prebitkov imenovanih davkov. Poleg tega je pa vlada še Čehom obljubila, da odškodi občine, ki za državo pobirajo davek, in da se upelje novi kazenski davčni zakon, ki bode sestavljen bolj po novodobnih načelih. Sedaj mislimo, da se bode razprava o davčni reformi še precej mirno vršila. Protisemitje tudi vladi ne delajo več posebnih težav.
Volilna reforma in Poljaki. — Jako nezadovoljni so poljski plemenitaši, da se je sklenila tajna volitev poslancev v novi kuriji. Boje se namreč, da pri tajni voiitvi pozebejo Najbolj jih pa jezi. da so celo nekateri Poljaki bolj demokratičnega mišljenja jripomogli k temu izidu. 29 jih je namreč manjkalo pri glasovanju. Klubov načelnik jih je zaradi tega dobro oštel, jim pripovedoval, da je to v škodo veljavi poljskega kluba, če se njega Člani tako malomarno udeležujejo glasovanja Potem je jim dopovedoval, da sklep škoduje ga-liški avtonomiji. Po vladni predlogi, bi bili deželni zbori imeli pravico sklepati o tem, če se voli direktno ali indirektno, javno ali tajno. Sedaj je pa zbornica pripravila deželni zbor ob jedno pravico. Za poljske plemenitaše je to jako nepovoljno. Že sedaj zahtevajo gališki kmetje tajne volitve, če se bode tajno volilo v peti kuriji, bodo tem odločneje zahtevali tudi tajno volitev v kmetijski kuriji. Če se pa ta upelje, zgube gališki plemenitaši mnogo veljave.
Dunajsko župansko vprašanje bode kmalu rešeno. Cesar te dni potrdi novega župana Strobacha, potem bode pa vladni komisar izročil protisemitom mestno upravo. Na dunajskem magistratu se bode potem vse vršilo po volji dr. Lue-gerja. Novi župan se je pred volitvijo zavezal svoji stranki, da bode vse važnejše posle prepuščal prvemu podžupanu, dr. Luegerju, in tudi odstopil od županstva, kadar bode pričakovati, da bi vlada dr. Luegerja predložila v potrjenje, ako ga zopet volijo. Dr. Lueger bode pri mestni občini sedaj imel več vpliva, nego bi ga bil kot župan, poleg tega pa še toliko odgovornosti ne bode imel. Ljudje bodo vse dobre stvari njemu pripisovali, napake pa županu, kateri je premalo izobražen, da bi mogel sam voditi županske posle Če pa dr. Lueger postane župan, je pa pač od tega odvisno, kako bodo ljudje sploh z novo občinsko upravo zadovoljni. Sedaj mnogo pričakujejo od dne, kar ne bode moč izpolniti, posebno ker se želje raznih slojev prebivalstva močno nasprotujejo.
193
Sežiganje ogerskih zastav. — Nenavadno radi ljudje zažigajo madjarske zastave. Lani so bili v Zagrebu dijaki jedno sežgali in bili zaradi tega ostro kaznovani. V Belemgradu so nedavno tudi jedno, kar je Madjare tako razkadilo, da zahtevajo v svojih listih, naj Avstrija kar pretrga diplomatične odnošaje s Serbijo. Seveda ko bi šlo po volji Madjarom, bi morali kar začeti vojno proti Serbiji. V več krajih na Ogerskem so te dni protestovali proti proslavljenju prihoda madjaiskih barbarov, pobijalcev in požigalcev v Evropo in sežigali ogerske zastave. V Karansebesu so jih sežgali Eumuni kar cel kup. Seveda se začne proti njim ostra preiskava. Nekateri bodo gotovo zaprti. Na Dunaju so pa veliko-lolski dijaki raznih narodnostij protestovali v jako ostri resoluciji proti madjarski tisočletnici. To bi bili storili na sijajnih shodih, da jih ni policija prepovedala. Mislili so tudi sežgati madjarsko zastavo na vseučiliškem dvorišču, a se je jim to zabranilo. Več dijaških društev se razpusti, ker njih člani premalo madjarsko zastavo spoštujejo To sežiganje madjarskih zastav mora pač imeti posebne uzroke !
Italijani v Afriki. — Minole dni so italijanski listi z zadoščenjem poročali o zmagi Italijanov v Afriki, da so ti vzeli terdnjavo Adigrad, ne da bi se bili Abesinci uprli. Cela stvar se je zdaj pokazala v drugi luči. Baldissera je le na podlagi nekih pogojev, sklenjenih z nasprotnikom dospel v na-pominano trdnjavo, katero je pa obljubil na zahtevo tudi takoj izprazniti. In res se že poroča, da se Baldissera ne upa vzdržati v trdnjavi Adigralu in da jo bo moral zapustiti. — Poslanec Imbriani je predložil v italijanski zboruici adreso s 100.000 podpisi, s katero se zahteva, naj se pokliče laška vojska iz Abesinije in opusti ondotna kolonija. Narod torej zahteva, da se naj vojna neha, a vlada pa tišči dalje in meče nepotrebno milijone venj. Iz tega ne more ničesar dobrega biti za obubožano Italijo. — Najvišje vojaško sodišče ni dovolilo, da se Baratieri, prejšnji poveljnik italijanske vojske v Afriki, toži radi izdajstva in strahopetnosti, nego le zaradi nemarnosti v službi.
Francija. — Ruski listi so jako zadovoljni z novim zmernim francoskim ministerstvom in to je nekako zagotovilo, da se vendar utegne nekaj časa zdržati. Če je Rusija naklonjena ministerstvu, pridobi to veljavo, ker Francija se sama ob sebi veliko zanaša na Rusijo Da pa je Rusiji bolj povšeči zmerna republikanska nega radikalna vlada, je ob sebi umevno; sej Rusija tudi ne mara radikalnih elementov doma in je zadovoljna, da ti ruski radikalci tudi drugod ne najdejo opore. Dasi je radikalizem na Francoskem precej močan, vendar se ga*zelo v ozadje potiska. Pri občinskih volitvah radikalci niso dosegli zaželjenih vspehov. Je pač zmerna vlada vodila volitve. Sploh se pa radikalci ne upajo prav odločno nastopiti proti sedanji vladi, ker se boje, da bi v slučaju, če to vlado vržejo, ne prišla na krmilo še zmerneja vlada, ki bi radi-kalcem še ostreje na prste stopala.
Perzija. — Umorjenega perzijskega šaha hvalijo splošno vsi, pred vsem pa pišejo laskavo o njem ruski listi. Sah se je vedno nagibal k Rusiji in zaradi tega hvalijo ga najbolj ruski listi. Z druge strani se pa piše, da umorjeni šah ni bil niti na strani Rusov, niti Angležev. In ravno sedaj vznemirja Anglijo to, ker se boji, da bi se novi perzijski šah ne vrgel popolnoma na stran Rusiji, ki bi potem lahko prišla še do večje veljave v Aziji, kot je ima sedaj, in bi Anglija ne izgubila še tega vpliva ondi, kar že ima. V vsem se je po listih resno jelo razmotrivati perzijsko vprašanje Pa najbrže bo "stalo vse pri starem. — Značilno je za orijentalske razmere, da je umorjeni šah takrat, ko so na Francoskem umorili Carnota, prepovedal pisariti o tega umoru, češ, da bi tudi njegovi sovražniki ne poskusili jednakega atentata nanj. Ravno tako je tudi zdaj prepovedal turški sultan vsem listom v Turčiji, pisariti o usmrčenju šahovem,  ker se boji, da bi se tudi
njemu ne pripetilo kaj ednacega. Pomnožil je tudi svoje straže* in je postal v vsem jako oprezen. Mož ima pač slabo vest.