Stev. 25L Trst, v nedeljo 8. septembra 1912 Tedaj XXXIM IZHAJA VSAK DAN *c1i ob rrdcijah in orazmkih ob 5.. ob ponBdetjkih ob 9. zjutraj. Posamične žler. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) v mnogih fenbakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtoice, zahvale, poslanice, oglasi denarni' a vodov po 20 st. mm. Za oglase v tfkstu lista do 5 vr • K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 st/1' ^da, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni • '< uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno !o v.,>-;- i linosti". Plačljivo in tožljivo v Tr^r-j. ^ - —---- - ■ - ------------- - . ^sss Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. „V edinosti je moč NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira luoenlDA na nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stan«: i« oelo leto Kron 5'20, i» pol leta Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N ef ranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnKnl račun Jtev. 841-652. TELFFOM št 11-57. Pozdravljeni na bregovih /Idrije! Morda bi bila danes naša okolica veliko slovensko grobje. Mlajša generacija, ki nima nika-kega kontakta s to tužno minolostjo, nam seveda ne verjame tega, nas ne umeje in se bo morda tem našim re-miniscencam iz minolosti tržaškega Slovenstva — smejala. Saj je bilo celo tudi v onih časih politikov — in tudi takih, ki so se mnogo ponašali s svojo bistroumnostjo — ki niso umeli tedanjega položaja tržaških Slovencev in njegovih zahtev in so se zato tudi ro-gali prvoboriteljem po naši okolici in v mestu, češ : s prepevanjem hočete reševati danes ? ! Danes slavi tržaško Slovenstvo praznik, kakršnih ima le malo zabeleženih v zgodovini svojega snovanja za svojo bodočnost — tako bogati na delu, trudu, bojih, bridkostih in — uspehih. Težavam našega narodnega dela na tržaškem ozemlju je glavni vir ravno v dejstvu, da moramo hkratu na vseh poljih graditi pogoje za svojo bodočnost : na političnem, na socijalnem, na kulturnem in na gospodarskem polju. Vse te toli mnogovrstne naloge bi nun bile že davno zrastle čez glavo in mi bi bili klonili pod njihovo težo, da nam nista previdnost božja in srečna! To smo morali posebno naglasiti zvezda tržaškega Slovenstva poklonila danes, povodom velike pevske slavnosti vztrajnih, idealnih, navdušenih delavcev na Prošeku, povodom petindvajsetletna vseh poljih. Če tudi jih je bilo vča- niče društva, ki ima velik, časten delež sih le malo, ali bili so vsikdar — j na osvobojenju naroda v okolici iz kakor pravijo Hrvatje : ljudi ! j tmine narodne nezavednosti. To je velik, Takih pijonirjev, pravih aposto- ^sten dan za to društvo, za slovansko lov narodne misli in domovinske lju- pesem, za vsa naša pevska društva. Ali bavi, navdušenih in nesebičnih, je imela današnja slavnost na Prošeku m le slovenska stvar vsikdar in jih ima isto- Pevska' m Ie kulturna, ampak je pro-t-ako tudi danes še v naših mnogošte- •slava vse tiste velike mislje v Polnem vilnih pevskih društvih. „Ein garstig obsegu nje pomena, ki so jo vršila naša Lied ! Pfui ! Ein politisch Lied 1" To Pevska društva : je to narodni praznik sentenco je napisal nemški mislec-veli- v Polnera pomenu te besede za vse tr-kan Goethe v svojem Faustu I Res- žaško Slovenstvo. nično! Politični boji posurovljajo, za- v . Tz globine duše kličemo dobrodo-strupljajo — pesem pa dviga duha, šlico rojakom, ki se zbero danes na blaži srca, oplemenja čuvstva ! Ne našem Prošeku, posebno pa milim go-spada torej blaga pesem in vojevita stom iz našega slovenskega središča in politika pod eno streho ; skoro bi rekli, od raznih strani slovenske domovine ! da ne sodita niti v stike tesnega sosed- NaJ* sprejmejo izraz srčne hvaležnosti stva. In vendar! Naj je citirana sen- na tem> da so prihiteli na bregove tenca Goethejeva še tako resnična, za Adrije, da skupno z domačim narodom naše tržaško življenje nima absolutne poklonijo čestitke društvu-slavljencu ter veljave. Sicer tudi naša pevska društva da polože tribut narodne hvaležnosti niso politična po — svojih pravilih. vseJ naši pevski organizaciji — toliko Niti ne posezajo kakor taka v politična nJim> ki danes še vodii° naša pevska vrvenja. Ali, kdor pozna zgodovino društva, kolikor njim, ki so že legli v naših bojev zlasti po naši okolici, ve, Srob' a so jim svojedobno prednjačili ! da so naša društva indirektno vendar- Posebno bodi proslavljen spomin le občutno posezala v naše narodne NJ*ega> čegar ime nosi društvo „Hajdrih" boje, da so bila posredno najbolji, naj- ~ ime, ki je bilo temu društvu zvezda-uspešneji, najzvesteji in tudi najnavdu- vodnica na vseh poteh mnogega dela in šeneji sobojevnik naših — politikov! lePih uspehov! Pred imenom Hajdrih Čemu bi tajili to ? ! Ni to politikom v se klanja slovanski svet! nečast, pijonirjem in misijonarjem naše Slava Antonu Hajdrihu ! Slava dru- pesmi pa je v največjo čast in priznanje štvu „Hajdrihu" I Slaviteljem slovanske — je dejstvo, ki obvezuje ves narod v Pesmi iu nJe visoke misije v našem hvaležnost do naših pevskih društev. narodnem življenju pa še enkrat: dobro Ne vemo, kako bi bilo danes s wam došU na ^egovih^nje Adrije! Slovenstvom na tržaškem ozemlju, da * m mio v onih težkih časih najhujših Šolstvo na slovenskem KoroSRem bojev proti sovraštvu sovražnikov in j 110711 Ifnflltd I proti nezavednosti lastnih sinov, naših j UMUlUlIIiUI I pevskih društev z njihovim idealnim \ delovanjem, v tistih č; sih, ko so bila .. . Na Koroškem Je s šolami za mladino, j v, j. , v. v v j ki je obvezana obfskovati sole, prece dobro ta društva edina zatočišča narodne poskrbljeno. Dežela šteje okoli 395 javnih misli — vere v boljšo bodočnost! ljudskih šol in mnogo privatnih. Tako prihaja j na vsakih 1000 prebivalcev na Koroškem že j po ena ljudska šola. Mislil bi človek, da se dežela pri toliki skrbi za izobrazbo lepo raz-I vija in se bliža vedno večjemu materijalnemu in duševnemu blagostanja. Vendar pa to ni res. Posebno mi Slovenci moramo potrditi žalostno dejstvo, da nazadujemo kljub vsemu napenjanju in vsemu trudu na vseh plateh. V gospodarskem oziru igra še srednji in mali kmet, ki pa je navadno zadolžen | ali pa odvisen od nemškega kapitala, neka) j uloge, trgovina in po večini tudi obrt sta v j nemških rokah, industrija, rudniki itd. je izključno vse v nemških rokah. Lahko trdimo, da je temu žalostnemu dejstvu v največji meri krivo pomanjkanje potrebne izobrazbe. Koroški Slovenci nimamo nobenih sredstev, , nobenih pripomočkov, da bi spravili svoje | ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe; manjka j nam obojih glavnih pogojev: šol in učite-iljev. Sicer se nahaja na slovenskem teritoriju na Koroškem 130 ljudskih šol, ali kaj je Slovencem pomagano s šolami slavno-znanega koroškega utrakvističnega kalibra?! NeŠtevilo člankov je že opisovalo te čudne pedagoške inštitute, veliko se {e govorilo o i njih po deželnih in v državnem zboru; človek bi torej misiil, da je dovolj lasno dokazano, kak nesmisel so utrakvistlčne šole koroškega načina! Pa vendar jih šolske oblasti tako branijo in čuvajo, kakor bi bite največja modrost in največji zaklad vseh krajev in časov. Vemo vsi — zakaj! Po-nemčevanje! To je: najprej treba z najza-bitejšim šolskim zistemom otroka poneumiti, da na nikak način ne bo zmožen za duševen razvoj, da ga bodo potem lažje komandirali in počenjali z njim, kar se bo nadutim tiranom zljubljalo — to je namen In cilj utrakvistlčnih šol na Koroškem t Leta 1880. je bilo v Avstriji okoli 1200 utrakvističnih šol. Od teh je odpadalo na Slovence 200, to je 18 odsto, a Slovencev je v Avstriji samo 8 odsto. Drugi narodi so že korenito pomeli iz vseh kotov te utrakvistične šole. Sedal jih imamo v Avstriji samo Še okoli 400 in cd teh jih odpada 200 na Slovence, ki so jih nam zvesto ohranili 1 In tako imamo sedaj Slovenci 50 odsto utrakvističnih šol, dasi nas je samo 8 odsto v Avstriji! Na Koroškem imamo okoli 90 utrakvističnih šol; torej približno Četrtina vseh teh šol vse Avstrije odpada na koroške Slovence. S!ovenci, v prvi vrsti koroški Slovenci, imamo torej šole, ki so jih že povsod" po vsej Avstriji zavrgli kakor nekaj nazad-j njaŠ'sega in skrajno brezumnega in kar bij državne oblasti (naučno ministrstvo v pivi i vrsti) morale že davno zavreči. To tem bolj, ker je državno in upravno sodišče že večkrat! razsodilo, da so te šole nezakonite!! Imamo namreč v Avstriji zakon od 21. dec. 1867, državni temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov, katerega 19. člen se) glasi: „Vsi narodi v državi Imajo iste pra-j vice. Vsak narod ima nedotakljivo pravico gojiti in likati svojo narodnost in svoj jezik. Ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradih in javnem življenju se od države priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj se javna učiiišča ustanove tako, da se nudi vsaki narodnosti zadostii srfdstev, izobraževati se v svojem jeziku, : ne da bi bil kdo prisiljen učiti se drugega deželnega jezika". Tako se jasno glasi člen 19. Ali vi, ki ste zaprisegli, da bodete čuvali zakone In se ravnali po zakonih: vi vsi, c. kr. naučni minister, deželni šolski nadzornik koroški, Benda, okrajni šolski nadzorniki Sochert Juvan, Woschitz, Moro, ne poznate člena 19tega ?/! Zakon ukazuje v zadnjem odstavku, da je v deželah, kjer prebiva več narodov, javna učiiišča ustanoviti tako, da se nudi vsaki narodnosti zadosti sredstev za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi kdo bit prisiijen učiti se drugega deželnega jezika. Na Koroškem bivata dva naroda : Nemci in Slovenci. Kakšna pa so javna učiiišča ? Mučilnice za slovensko deco, tovarne za fabrikacljo ne-značajnih renegatov! Ali se nam na Koroškem le količkaj kje nudi sredstev za izobrazbo v svojem jeziku ? Pedagogi koroškega sistema slovenske otroke silijo povsod s palico v roki, naj se uče v drugem deželnem jeziku! Ali vam je to znano gospodje Benda, Socher, Juvan, Moschitz, Moro, Hornbogner, Koberer, Koch, Jurkačič e tuttl quanti?! Kako se to strinja z državnim temeljnim zakonom ? Ali niste prisegli na zakon? Vprašali pa bi Vas, gospodje, tudi kakor pedagoge: Ka| mislite o učrem načrtu, o metodi, ki jo prakticirate na slovenskih otrocih ?! Po osem let pohajajo v nekaterih krajih otroci v šolo. Čim Je prišel otrok v šolo, ga začenja učitelj poučevati v jeziku, ki je otroku tuj. Semtertja že zna (pa redkokje) učitelj toliko slovenščine (navadno samo narečje), da mu za silo s pomočjo spačene slovenščine tolmači, kaj misli. To prakticira učitelj par let, dokler ne privadi otroka, da umeva najnavadnejše stvari. Zraven pa ti učitelji pri vsaki priložnosti zasmehujejo in zaničujejo slovenski jezik in sploh Slovence, tako da se otroci sčasoma res napijejo sovraštva do materinščine, do svojega naroda, ne učijo se pa ničesar, vsaj pošteno ne. Sad teh Šol je, da prihajajo iz njih otroci, ki so veliki nevedneži, domišljavi fantje in strupeni renegatje. Kaj ti ljudje znajo in kaj vse vedo — o tem se moremo na Koroškem prepričati sleherni dan. Za glavo se mora človek rrijetl, če čita pisma ali razglednice koroškega fanta ali dekleta, in strmeti mora, da je v civiliziran! Evropi možno kaj takega. Ti reveži pišejo aH v slabi nemščini, aH pa v domačem narečju, vedno pa z nemškimi Črkami. Pravopis |e naravnost grozen Kratko rečeno: po 7 ali 8 letih ljudske šole ne znajo otroci niti slovensko, niti nemško pisati, niti ne govoriti! Utrakvistične šole, ki naj vzgajajo renegate, nam zastrupljajo mladino in nam s tem |emljejo našo bodočnost. V Borovljah se učijo otroci v ljudski Šoli „dle Wacht am Rhein", pojejo se tudi: „Stlmmt an mit hohem hellen Klang", in druge nemško-nacijonalne pesmi. To je — pedagogika na Koroškem f Deželna šolska oblast, ki je ponižna služkinja Volksrata, pa to neguje iti pospešuje na vse načine. Ob strani ji stojita Schulverein in Siiimarka, ki podpirata materijalno šole in učitelje. Oblasti, — od okrajnih šolskih svetov, od šolskih vodij do deželnega šolskega sveta in deželnega šohkega nadzornika — naj bi nekoliko preštudirale člen 19. državnega temeljnega zakona ; in če so kakor ces. kr. oblasti zaprisegle, da se bodo ravnale same po zakonih in tudi gledale, da se bodo njih podrejeni ravnali po PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver šundor Gjaiski. - Prevei a. e. tivadarja pa se ni spomnila °niti trenotek, bo zopet Videla in se seŠIa ž njim, niti zopet srčne želje, da bi ga videla. Ker le bila razumna, le spoznala takoj, da ji duša ni mirna in da se nekaj trga in lomi tam doli v srcu, — in od boli, da ne more najti miru, je sedaj točila na otomani grenke solze niti ni v svoji boli čula burnih akordov, ki Madlena pa vendar celo leto svojega jih je umetnik izvabljal na giasovirju, — v zakona ni obžalovala svojega koraka. Se le nerazsvetijenem salonu, in igral je že tako te dni, ko je izvedela za Ivanovo vrnitev, morda dalje nego celo uro, vlivajoč v kla-jej je bilo, kakor da je začutila silen uda- virjeve akorde vso svojo strast, svojo bol rec. Prvi trenotek se ji je samo po sebi svojo jezo. Tako ga je našel tudi šeDumič, narivalo vprašanje, ali se ni morda prenag- a Madlene ni bilo iz budoarja celi večer, lila in ali ne bi bil Ivan zopet njen, če bi Dala se je opravičiti po svoji služkinji, da bila čakala, toda — potem se je začela Jo boli glava. karati sama sebe in je poklicala na pomoč » Dva aH tri dni pred banovo instalacijo vse razloge, ki Jih je mogel zbrati ponos je prišel iz Lučevca kmet Imbro Hlavuk in užaljenega srca. Pred dušo pa se ji je ven- prinesel Ivanu pismo od matere, v katerem dar prikazovala slika Ivanove postave, sli- i mu le naznanjala, da pride s hčerama Hano šala je njegove tople besede, s katerimi jej in Marijo v mesto. Naznanila mu je tudi, da Je nekdaj šepetal o svoji ljubezni, gledala ga i pride Ž njimi tudi gospodična Jelena, vnu-je zopet z vsemi njegovimi brezskrbnimi, j klnja starega gospoda asesorja Delimarkića, veselimi, ljubkimi navadami, — in srce se Ji je ki zaradi visoke starosti in bolehnosti ne krčilo hrepenenja in miline. ,To je minilo 1" more sam osebno v Zagreb, pa vendar želi, kmeta z vprašanji, kako je gospe materi in j obenem dajal krojaču navodila, kaj naj po-sestrama. Povpraševal ga je po. njihovem pravi, in se zopet razgovarjal s kmetom o zdravju; nato pa mu je moral kmet opiso-: domu. Nato je obrnil pogovor na položaj vati dekleta, posebno pa sestro-ljubljenko: kmetov. Hano, za katero je neprenehoma povpra-j Halavuk je hvalil svojega gospoda in ševal z blaženim smehom, kako se je raz- ga imenoval pravega cčeta kmetov, ni pa vila, odkar je ni videl. Kmetič mu je mogel zamolčal, kako kmetje veliko trpe pri sole nespretno odgovarjati, a nazadnje je sedni gospodi in da je velika revščina med začel tožiti, kako je dolgotrajno poletno de ževje škodovalo saditvi koruze. Ivan ga je nato začel izpraševati o gospodarstvu, pa se je vedno vprašanjem, kmetskim ljudstvom. — Bo že bolje, moj stari! — je vzkliknil Ivan lp odstopil od zrcala. Slekel le zopet povračal k prejšnjim atilo in vzdignil roko v sami srajci v vis ter kakšna je gospodična Hana, živahno zamahnil ž njo. — si je dajala sama sebi poguma in nalašč vzbujala pred seboj spomin težkih in bolestnih dni, ko jo je zapustil, — zapustil zaradi druge ženske ! In ves ponos, vsa bridkost se je zopet prebudila, vendar pa nI zatopila strahu, ki ga je občutila ob pomisli, da ga da hčerka vidi slavnost, tako znamenito za vsakega Hrvata. — Ha, to Je ono malo, razvajeno dekletce ! — je rekel sam pri sebi Ivan in se je, ne mislič več na ta obisk, veselil samo materinega prihoda ter je obsu! starega kakšna Marija in ali mati še vedno veliko — Sedaj napravimo mi mladi drugače! trpi na glavobolu. Kmet mu je moral tudi DosedaJ so bile vse knjige in vse znanje pripovedovati o domu, o slugah in kmetih, samo v tujih jezikih — samo gospoda se Ta se je Ivan skoro popolnoma pootročil. (je mogla okcriščevatl ž njimi. Toda odsedaf Zavzeli so ga spomini iz najzgodnejše mla- — bomo pisali v svo|em materinem jeziku dosti. Stari Imbro mu je moral pripovedo- in bodete razumeli tudi vi, kar stoji v knji-vati tudi o šarcu in o turškem konjiču, na gah. In vedeli bodete, kako se mora delati, katerem se je uči jahati in tako dalje, da si zboljšate svoj položaj. Znanje se raz-Kmeta ni odpustil niti tedaj, niti ga prene- širi In vi postanete srečen narod, ki ne bo hal izpraševati, ko mu je krojač prinesel več blodil v temi. Znali si bodete ponovo slavnostno obleko, ki si jo je dal na- magati J praviti za banovo slavnost, ker Je tudi Kmet je le kimal z glavo; očlvidno ni moral jahati v slavnostnem sprevodu. Za razumel mbdega gospcda. Z gubami raz-poizkuŠnjo je oblekel temnomodro atilo z brazdano kmetovo lice je celo zavzelo neki zlatimi zaponkami, ozke hlače iste boje in sumljiv, skoraj prezirljiv izraz. Nikakor mu pa kratki, s krznom obšiti menten, skoraj namreč ni šlo v glavo, da njegov mladi ves posut z zlatom in karnijolom — opazil gospod govori tako popolnoma negosposki I je stoje pred zrcalom v~ako gubo in je (Dalje.) njih : potem res naj se ravna|o po njih in naj ljudje, je pač težko zahtevati od njih, da bi armadi je mogla Rusija postaviti nasproti le ne delajo ravno nasprotnega! se postavljali na strogo objektivno stališče in Jasao razvidno je, da so utrakvistične j se otresli vseh predsodkov. Saj so še celo gole po členu 19. drž. temeljnega zakona med akademlčno izobraženimi ljudmi le pr. tizakonlte, a kar je proti zakonitega, to redki oni, ki bi se mogli povspeti na stani dopustno, to je kaznivo. ližče stroge objektivnosti, ko se gre za spor Koroški Slovenci pričakujemo že dolgo med pristašem lastne stranke in političnim časa, da bi se slovenski poslanci, posebno j nasprotnikom. Tem manje pa je možno kaj poiSanci „Slov. hrv. kluba«, lotili te deli- tacega zahtevati od priprostih obrtnikov in .....trgovcev. Zato je umevno, da bodo v takih procesih porotniki vedno dajali prav pristašu katne tvarine in dokazali vladi, da je uoi-čujočl koroški šolski zistem nezakonit in da je tista oblast, ki čuva in neguje nekaj nezakonitega, kazniva; in da bodo poslanci zahteva1*, da vlada poskrbi, da se uvedejo krivične pravoieke, pač pa pravimo, da jih na Koroškem zakonite šolske razmere, ki izrekajo pod vplivom strankarskih bojev in imajo kaj smisla, da se bo sploh zakon tudi sporov 250.000 mož. Bilo je zato Rusom povsem nemožno, da bi se bili s to armado v odprti bitki postavili Napoleonu nasproti. Zato so se odločili, da bodo sovražnika le nadlegovali v manjših bojih. In res je prišlo le do dveh velikih bitk. Prvikrat so se spopadli Rusi s Francozi in njihovimi zavezniki dne 17. avgusta 1812 pri Smolenskem. V tej bitki so biii v resnici prakticiral, ne pa, da ga bomo mogli samo — lepo čitati na papirju. svoje lastne stranke. S tem seveda ne mi- j Rasi poraženi in so se — pod vodstvom slimo rtči, da, porotniki izrekajo namenoma j generala Kutuzova — umaknili z izgubo i 12000 mož, dočira je N ipoleon izgubil le 6000 mož. Do druge velike bitke je prišlo pri Bo-rcdinu dne 7. septembra 1812, kjer so si pripisovali zmago tcllko Rasi, kolikor Napoleon in njega zaveznici. Rusi pa so se Kijubu temu umaknili in Napoleon je imel svobodno pot v Moskvo, kjer je hotel — kakor se je bil odločil, — iz Kremla diktirati mir carju Aleksandru I. Napoleon je dospel v Moskvo dne 14. septembra; bil je Zato bi bilo v interesu stvari, da se za tiskovne pravde radi žjjenja časti osnujejo posebni sodni dvori, v katerih naj bi svojih razprav'je kongres posvetil porotnim temu, da bi se porotnikom odvzeli tudi K 1 - drugi tiskovni delikti. Kakor hitro bt bila odpravljena porota za tiskovne delikte, bi začeli zapirati urednike, da bi bili ti kar črni. Za vsako zaplembo časopisa bi prišel sodiščem in izkazalo se je ponovno — kar Je bilo i;ak že preje znano — da so sodniki po poklicu večinoma neizprosni nasprot nihi porotnih sodišč, katere bi najraje kar odpravili. Ena glavnih napak porote je po urednik pred sodnike, ki bi ga seveda v mnenju s .cinikov v tem, da se porotniki ne največ slučajih obsodili. Danes se državna da'jjo voditi toliso od zskonov, kolikor od! pravdništva omejujejo na to, da list zaple-čustev. Ker pa sodniki dobro vedo, da na: ni jo, dobro vedoč, da bi s tožbo pred po-popolno odpravo institucije porote ni misliti, roto pogorela. Pred sodniki po policu bi se bi bili oni za to, da se jo kolikor možno lim tega ne bho treba bati, tcer, če (udi so utesni. Zato predlagajo nekateri, da se po-! P" nas sodniki neodvisni, je ta neodvisnost roi iim sodiščem odvzame sodstvo glede i vc-č ali manje le na papirju, kar je na uvo-c' I ulije, detomora, uboja in tiskovnih stvari. | doma omenjenem shodu sodnikov dokazal ' Kakor vse, kar je človeško, je pač cc- se svojim senzacijonelnim govorom pravo-manjkijiva tudi institucija porote. Ali tu treba j sodni minister dr. Hochenburger, ki se je pomisliti, da tudi sodniki po poklica niso; odločno izrekel proti tej neodvisnosti, nezmotljivi. Pa tudi očitanje, da porotniki | Kakor že rečeno torej, tudi porota je ne sodijo po zakonu, temveč po čustvih, ni i le človeška naprava in zato nepopolna; nikak argument proti poroti. Naš kazenski vendar pa je ravno v poroti neko jamstvo zakon je že zelo zastarel in zato so porot- *a pravično pravosodstvo. n!ki tu, da spravljajo zakon v soglasje z; To je mnenje vse javnosti, in zato modernim naziranjem. Nemožno je, da bi | ostanejo sodniki pač osamljeni v svojih za-zakon računal z vsemi tiseči in tisoči slu- htevah po odpravi porote, čajev, ki se pojavljajo v življenju. Nemožno i je pa tudi, da bi zakon vpošteval posa- j J Q0 - letflica prV8qa ^aPOlflO-mezne individuve. Zakon more le taksativno! ® naštevati kazni, ki so določene za gotove i HuVBJJa pOTEZB. delikte, ne da bi se pri tem oziral na osebo j Rusija praznuje te dni stoletnico bojev onega, ki je prekršil dotične določbe zakona.; z Napoleonom, bojev, ki so zadali smrtni ln vendar je splošno priznano, da dve raz-ujarec Napoleonu, ki je do tedaj veljal za Učni osebi dostikrat ne zaslužita enake kazni} nepremagljivega. Napoleon je bil pred 100 Evropo, se je leto pozne;e ona ista Evropa za en in isti zločin. To so vse stvari, na | ietjf t0 je leta jg^ na višku moči in slave. bl,a Protl njemu, pod vodstvom Rusije. In katere se zakon nikakor ne more ozirati,, v Italiji, na Pirenejskem polotoku, na Nizo- ie Napoleon končal kot pregnanec na ktr, kakor že rečeno, ni možno računati z 1 zemskera in Skandinavskem so vladali njegovi otoku Sv. Helene. Smrtni udarec pa mu je >"---1—i o zadala Rusija. Oficijelna Rusija ima torej razloga dovolj, da proslavlja to stoletnico; če pa ima tudi ruski narod razloga za slavlje, to je drugo vprašanje. Sodniki proti porotnim sodiščem! Minuli teden se je vršil na Dunaju I vzeti iz časnikarjev, ker le časnikar sam kongres sodnikov, na katerem so bili z*- more Izrekati pravično sodbo v stvareh, ki stopani poleg sodnikov iz Avstrije tudi sod- se tičejo njegovega poklica. niki iz Ogrske, Italije in Nemčije. Velik del I ' Odločno pase moramo izreči proti j utrujen, izmučen in bolan. V svoji armadi o ». . 1 1 .. —, ao kj r^r^nitrtm nHnT^ii i,,Ai pa je fmei 20000 bolnikov in ranjencev. Mesto pa |e bilo Kakor izumrlo. Rusi so namreč mesto popolnoma izpraznili. Le tu pa tam se je vlekel po ulicah kak razcapa-nec. Komaj pa se je Napoleonova armada nastanila po hišah, je začelo mesto goreti na vseh koncih in krajih. Guverner Rostap-šin je namreč dal pred svojim odhodom iz Moskve ?zpusdti iz ječ vse zločince ter jim naročil, naj zažgo mesto! Tako se je tudi zgodilo. Napoleonu ni kazalo drugega, nego da je s svojo armado zapustil Moskvo. Medtem pa je potisnila še zima, ona strašna ruska zima, o kateri se Francozom in drugim v Napoleonovi armadi zbranim južnim narodom še sanjalo ni. Čim so Francozi zapustili Moskvo, so jim biii Rasi neprestano za petami. Pri reki Berezini, preko katere je Napoleon dal z velikim trudom zgraditi dva mosta, je prišlo dne 22. dec. do zadnje bitke. Francozi so v divjem begu bežili preko obeh mostov. Nekateri so popadali vsied silne rusko zime, drugi pod krogljnmi kazakov, tretji so bili pomečkani v silni gneči, ki je nastala na obeh mostih, ' aH pa so popadali v vodo. Tako je končala ta velika armada ; Napoleon sam je bežal v navndilh kmetskih saneh. Od tedaj je začela njegova slava vidno padati in kakor je b!l on leta 1812 združil proti Rusiji vso vsemi onimi tisoči slučajev, ki jih prinaša' podkralji. življenje. ; Razni nemški vladarji s pruskim kraljem Kolikokrat se dogaja, da človek, ki je J Friderikom Viljem-m vred so bili zaprav le Lil sicer vedno pošten, prihaja vsled ne-1 Napoleonovi namestniki. Velik del avstrijskih srečnih okolnosti v konflikt s zakonom 1;de5e] je bji spravil Napoleon neposredno Azo je prišel tak človek pred porotnike, i pod svojQ 0biast, a sam cesar Fran I. bodo ti pač znali vpoštevati vse okolnosti; j „j drugo, nego Napoleonov vazai. Ker s in ker porotnikom pri njih pravorekih ni v t sv0j0 prvo ženo Josipino Beauharnais Na-do:žnost, da bi se ozirali na zakon, temveč i poieon ni imel otrok, se je ločil od nje in jim mora biti merodajna le njih lastna vest, | prisjiji avstrijskega cesarja, da je dal njemu, je jasno, da bodo vedno sodili, a ne vedno sinu pr|prostega odvetnika s Korzike, za — obsojaii. Nasproti temu mora biti sod j žen0 sv0j0 hčer vsa Evropa je trepetala niku po poklicu aicrodijen edino !e z^on, ; p|ed n|J;n v gf02i ln strahu< lc Angležem ni in n!Č druzega nego zakon. Dočim je po- mogel Napoleon do živega, ker je Angležka rotmk na porotni klopi človek, sodnik po j taiela teJaj na mor;u pomoč. Ker Angliji poklicu ni drugo, nego izvrševalec mrtve j drugače ni mogel do živega, jo je hotel črke zakona. j ua|čiti z gospodarskim bojkotom. Zato je Vendar priznavamo, da bi bilo potrebno, | odredil takozvani kontinentalni zapor, s kada se tiskovne delikte v slučajih, ko gre za j terim je bil angleškim ladijam prepovedan privatne tožbe radi žaljenja časti, odvzame i uhod v vsa evropska pristanišča. Tej Na- porotnim sodiščem. Rekli smo že zgoraj, da porotnik tudi na porotni klopi kakor sodnik ostaja le — človek. In kot tak se pač tudi na porotni klopi ne more popolnoma otresti strankarsko-političnih in narodno-po-litičnih uplivov. Vsi procesi radi žaljenja časti potom tiska imajo navadno svoj izvoi v polltično-strankarskih ali narodnih sporih. Ker so pa porotniki večinoma priprosti PODLISTEK. poleonovi odredbi so se pokorile vse ev ropske države izyzemši Rusije. To je končno dovedlo do tega, da je Napoleon Rusiji napovedal vojno. Vodil je v Rusijo pol mili-|ona mož močno armado, ki jo je bil zbral v vsej Evropi. Poleg drugih manjših držav sta bili v tej vojni Napoleonovi zavezni — hočeš, nočeš, moraš — tudi Avstrija In Prusija. Proti tej, pol miiijona mož močni Slovensko gledališče v Trstu. Pred začetkom sezone. Piše Leon Dragutinovi ć. Finžgar je na našem odru ljub gost. Njegova prva igra „Divji lovec* je svoj čas v Trstu jako ugajala. Sodba javnosti trd', da je „Naša kri* še lepša od njegovega „Divjega lovca". Aniona M . d veda ljudska igra „Za pravdo in srce" se prvikrat uprizori v Trstu. Za njim pride še eden interesanten pisatelj, Fran Detela se svojo psihološko veseloigro „Učenjak" — „Učenjak" je veseloigra posebne vrste, brez banalnosti in vsakdanje frivclnosti, skoro bi rekel: tragikomedija iz življenja. V tej sezoni, in sicer že v prvi polovici, bomo slavili spominski večer odličnega slovenskega pisatelja Antona AŠketca, ki Je med velikani na našem pisateljskem polju. V spomin pokojnika uprizori naše Domačo ve&ts, Iz carinske službe. Predsedstvo finančnega ravnateljstva je pomaknilo carinska oficijala lnocenta Chizzalija in Antona Pe-triča v deveti činovni razred. Inšpekcijsko potovanje. Včeraj zjutraj ob 12-45 so odpotovali z eraričnim parobrodom „Peiagosa" v Pulo in dalmatinska pristanišča na inšpekcijo: vodja hidroteh-ničnega urada v trgovinskem ministrstvu, dvorni svetnik Rihard Kuhn, ministrski svetnik dr. Krenn, sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Rihard RiedI, ministrski svetnik vit. Mavro Wimmer, in višji stavbeni svetnik tržaške pomorske vlade, inž. Fran Colombichio-Taubenbichei. S Prošeka. Gostje, ki se boste mudili danes pri nas, spomnite se na četorico ve-lepomembnih in za kulturni razvoj našega naroda prepotrebnih narodnih organizacij, v katerih namen priredi danes proseškl „So-kol" „Cvetlični dan". Plemenitost namena, zlasti pa misel, da je »Slovenski vse- sokolski zlet" v Ljubljani pred durmi, mora vspodbuditl vsacega zavednega Slovenca in Slovenko, da prispeva s poljubnim darom in podpre težnje svojega naroda. Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. Prejeli smo: Vzlic pritožbam in razmotrivanjem v listu .Edinost" imamo vedno iste težkoče pri klicanju telefonskih številk. Dogodilo se mi je že večkrat, da s^ra moral po 10 minut čakati, predno je prišla raiiostljiva k teltfonu ter me vprašala za številko. To pa ni bila seveda slovenska uradnica, ampak kakšna jultra-ltali-janka, ki me potem ni hotela zvezati z dotično odvetniško pisarno, ki sem Jo fcllcal. Pozval sem šlevilko 1, a tedal se je ploh zaprlo in ni bilo nobenega odgovora več. Dovoljujem si v naslednjem jiati precej dober nasvet c. kr. poštnemu ravnateljstvu. Zvedel sem namreč, da se otvori s 1. oktobrom t. I. kurs za cfcijante in cficijantinje. Vem, da je moraio biti mnogo f.rošen| vloženih na c. kr. poštnem ravnateljstvu za sprejem. Seveda vse v nemšsem Jeziku Naši ljudje so že taki, da menijo, da bo prošnji pre|e ustreženo, Če prosijo v nemškem Jeziku. Med temi nemško pisanimi prošnjami bo gotovo tudi slovenskih prosilcev in prosilk. Te naj poštno ravnateljstvo sprejme v kurs, a potem naj uredi stvar tako, da ▼ izpraševalni komisiji ne bodo odločali ljudje, ki so že a priori zavzeti proti slovenskim aspirantom. Če poštno ravnateljstvo tako ukrene, pa dobi gotovo za vsafco službo Jezika zmožnih ljudij in konec bi bilo vsem tem vednim pritožbam. Ne radi tegn, ker sem interesiran kakor prosilec, ampak o-bračam se do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva radi tega, da nam bo vendar enkrat v našem težavnem poslovanju kolikor toliko ustreženo in da ne bomo po nepotrebnem gubili časa in denarja. S 1. oktobrom se nudi slavnemu ravnateljstvu najlepša prilika, da si pridobi za delo zmožnih ljudij. Izredna narodna požrtvovalnost — V gostilni našega Živca na Sovranišču, Sv. Ivan, so tamkajšnji naredno-zavedni gostje v kratki dobi še ne dveh mesecev napolnili nabiralnik do vrha. Svetoivanska podružnica je bila prijetno prisiljena poslati jim drug nabiralnik, ki ga ti zavedni rodoljubi prav gotovo napolnijo v najkriJŠem času. Zanimiv je način, kako se nabira v tej gostilni za nešo družbo. Gostje so si zbrali dva moža, ki se redno zamenjujeta in z nabiralnikom nabirata med gosti, i i to ne v^ak večer po enkrat, ampak če treba po večkrat. O taki* priliki ni v tej rodoljubni gostilni slišati mrmranja radi vsiljivosti aii ka, takega. O ne ! Vsakdo seza v žep in daja, kar more. Mrmranje bi se slišalo le tedaj, če izbrana moža nehote zamudita, oziroma dopustita, da se jima kdo izmuzne iz gostilne, ne da bi segnil v žep. Kadar gre z nabiranjem preveč počasi, tedaj se oglasi „gramofon". Tega pa ne sme nobeden poslušati „gratis". Za vsak komad je „taksa** najmanje 2 stot. v prid CMO. Taka požrtvovalnost, taka radodarnost Je pač redka ! Slovenci iz mesta, ako vas OSTREDNi BANKA ČESK*CH COnDITCI ril PODRUŽNICA v TRSTU or Uni I LLtri :: PIA221 CEL POITEP ^ ! Vloge na toiifice *lu°la P emijefe vloge Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE u KAVCIJE - - - MENJALNICA. Uradna ura od 9.—13.V, dop ln2.'/2 5. pop gledališče njegovo dramo „Izmajilov", ki tudi še ni bila v Trstu uprizorjena. Kakor je razvidno iz navedenega, so letos slovenski pisatelji dostojno zastopani. Tudi na ostale slovanske pisatelje se |e jemalo v prvi vrsti ozira. Od hrvatsko-srbskih spisatelje v se zopet oglasi conte Ivo Vojnovic. Dj uprizoritve pride njegovo poslednje, naravnost velikansko delo „Gospa s solnčnico\ ki je v lanjski gledališki sezoni na Zagrebškem in Bellgrajskem odru doživelo senzacijonalen uspeh. „Gospa s solčnico* Je hipermoderno delo. Himno Benetkam poje pesnik v tem svojem poslednjem delu. V lanjski sezoni smo spoznaii njegovo „Smrt matere Jugo-vičev", ki Je tudi pri nas Jako ugajala. Z zgodovinskega polja od „Smrti majke Jugo-vičev", prešel je pesnik na hipermoderno polje in obdeiuje z umetniškim ukusom in sijajno tehniko slučaj grofice Tarnovske. Ra-iun „Gospe s solnčnico" pride tudi njegova krasna komedija „Psyhe4' takoj v začetku sezone na naš oder. Tudi znani in slavni srbski pisatelj Branislav Nušić odda v letošnji sezoni svojo posetnico v našem gledališču. Uprizori, se njegova krasna socijalna drama iz socijalnega življenja „Tako Je moralo biti \u Razun Hrvatov in Srbov so mečno zastopani v letošnjem programu zopet Rusi. Nesmrtni Lev Toistoj, kt je pri nas vedno našel razumevanja, pride se svojim krasnim delom „in svetlost sveti v temi". — V tej drami, ki je pesnikova izpoved in verovanje, stoji Lev Tolstoj sam v sredi igre. O -sebe, ki nastopajo v tej drami, so najbližji sorodniki, pesnik Tolstoj sam čita v tem dtlu svoje razmere na domu. Krasno delo Je to, ki je lani v Berolinu silno ugajalo in doživelo nešteto repriz. Genialnega Leonida Andrejeva drama „Dijaška ljubezen" je motiv, ki nam, kakor pravi že sam naslov, obdeluje življenje ruskih študentov in študentinj. Stvar je zelo aktualna in bo gotovo ugajala. Takoj z otvoritveno predstavo seznani se naše občinstvo z mladim ruskim pisateljem: Leva Birinskega drama „Moloh" je čvrsto močno delo. Tu nam pesnik črta v jakih potezah vse grozote ruske revolucije. Moloh, ki požira človeštvo, je simbolizirana nevidna sila, proti kateri vse revolucije ostajajo brez smisla. Od Poljakov spoznamo Tadeja Ritnerja Grofico Zapoljsko. To Je nje-Igovo najbolje delo Tadej Ritner je že neznan med nami, toda že dolgo zauzema SUKNJI la modno blago za gospode ln gosp« priporoča Izvozna Prokop Skorkovsky i Sin v Humpolcu, Češka. Vzorni na zahtava franka. Zelo zmerna oene. Na ialjo dajan tukaj Izgotavljat) ga-apoaka oblaka. ZEFIRE odlično mesto v dramatični literaturi. Gro-finja Zapoljska Je odlična dramatična pisa-tel.ica, ki Je že nabrala mnogo lovorjev na tem polju. Glavnega dekadenta Stanislava Pri-byzsevskiega „Zlato runo- Je delo, ki Je zbudilo med Nemci senzacijo. Hipermoderna družba, socialni problemi in psyhološko analiza, vse to se združuje pri tem slavnem Poljaku in njegova dela povsod! frapirajo občinstvo. Tudi na literarnih večerih, ki jih prirejajo velika gledališča, slovi ime tega geni-Jalaega Poljaka. Čehi so zastopani s tremi svojimi najboljšimi pisatelji. Brata Mrstyk sta skupno napisala lepo naredno dramo, pravzaprav tragedijo „Ženske duše*. V „Maryši", ki velja kot biser češke drama-tfčae literature, opisujeta brata Mrstyk tragedijo mlade ženske, ki se je omožiia brez | ljubezni na povelje očeta. Jaroslava Vrh-| lickega zgodovinska veseloigra „Noč na , Karlštajnu- nam prikazuje češko kraljevstvo v vsej njegovi mogočnosti v onih dobah, ko so se na Karlstajnu zbrali trije vladarji. ! „Morska deklica" je dobra burka, v kateti se Je avktor zaletel v naše primorje in v Trst. Zelo aktuelna in vesela snov, ki i vzbuja mnogo smeha in veselega tazpo'o zenia. (Pride še Danes 8. septembra velika PEVSKA 7LAVH0ST SS na Prošeku V Trstu, dne 8. septembra 1912. „EDINOST" St. 251 Btr*n III. slučajno vodi pot mimo te narodne gostilne, poštujte, prepričajte se in posnemajte vrie Slovence na So^ranišču ! Van: pa, zavedni možje, vsa čast 1 Umrla je včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni ga. Marija Š m i d, članica in nekdanja predsednica ženskega odbora „Del podp. društva". Pogreb bo danes ob 4. uri popr' : ?iz mestne bolnišnice. Uspehi prireditve vseslov°n ^ g* cvetličnega dneva se kažejo na vu; neh. Ne samo, da je centralno vodst- >e prejelo iz Velikih Lašč 100 K, iz Oža 128 K, iz Tržiča na Gorenjskem 163 K, iz Metlike 30 K, iz Kranjske gore 154 K, iz Ribnice na Pohorju 26, in iz Zagorja ob Savi 120 K, se vrši v nedeljo 8. t. m. zopet cela vrsta cvetličnih dnevov. Tako prirede CM podružnica in Sokol in akademiki cvetlični dan na Viču pri Ljubljani, narodne dame cvetlični dan v Šmart-nem pri Litiji, moška in ženska podružnica CMD, Sckol in akademiki cvetlični dan v Kranju, moška in ženska podružnica CMD v Ajdovščini in Selu na Vipavskem in Sokol cvetlični dan v Ajdovščini; podružnica CMD, Sokol in akademiki cvetlični dan v Spodnji Šiški, „Sokol" cvetlični dan na Prošeku, moška in ženska podružnica CMD in akademiki cvetlični dan v Ribnici, moška in ženska podružnica CMD in Sokol cvetlični dan v Gabrskem pri Trbovljah in moška in ženska podružnica CMD cvetlični dan ▼ Radovljici. Ljubljanski cvetlični dan se bo vršil 14. in 15. septembra. Upati je, da ljubljanske dame kot prodajaike cvetk ravno tako dobro rešijo svojo nalogo, kakor akademski odbor svoje obširne in trudapolne priprave. Istega dne priredi v korist cvetličnega dneva nogometno društvo „Ilirija" iz Ljubljane nego-metno tekmo s »Hrvatskim akademičiiim Športnim društvom* iz Zagreba. Na c. kr. pripravnici srednjih šol v Trstu (ul. S. Francesco 25, II.) se vrši vpi sovanje zn I. letnik v pondeljek dne 16. sep tembra od 8.—12. dopoldne in za II. letnik ▼ torek dne 17. septembra od 9.—12. dop Učenci, ki žele vstopiti v prvi letnik, se imajo zglaslti v spremstvu starišev ali njih namestnikov v pisarni vodstva ter prinesti seboj: 1. krstni list, 2. spričevalo dobro dovršenega III. razreda ljudske šole, 3 spričevalo o cepljenju kožic in 4. izkaz, da so zdravih oči. Učenci za II. letnik se pa imajo zglasiti z letnim spričevalom I. letnika. Pri vpisovanju mora vplačati vsak učenec*! K učnega prispevka, a na novo vstopi všt učenci še 1 K vpisnine. Začetek Šolskega leta na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. Dne 16. in 17. septembra od 8 do 12 preopoldne bo vpisovanje za gojenke učiteljišča, za deško in žensko vadnico. Ponavljalni in naknadni izpiti bodo 16. in 17. sept. cd 3 do 6 pop Učenci in učenke za I. razred vadnice naj prineso: krstni ali rojstni list, zdravniška spričevalo, da so zdravi na očeh, o cepljenju koz in ubožni list. Vpisovanje se vrši za III. in IV. razied slovenske deške vadnice v S. Gregorčičevem Domu (Via Vetturini), za III.—VIII razr. dekliške vadnice v Malem Domu (Via Bertolini). za vse druge razrede pa na učiteljišču (Corso Giuseppe Verdi št. 3). Slovesna služba božja bo dne 19. sept. ob 8 uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku V petek, dne 20. sept. se začne redni pouk Ponavljalni izpiti za otroške vrtnarice in učiteljice ročnih del se objavijo dne 23. sept. od 8-12 in 3-6. Otroški vrtec pri Sv. M. Magdaleni zgornji. Vpisovanje v otroški vrtec pri Sv Mariji Magdaleni zgornji se bo vršilo 13. 14. in 15. t. m. V petek in soboto bo vpisovanje od 3 pop. do 6 zvečer. V nedeljo pii od 9 do poldne. Vpisujejo se otroci, kt so že 3 leta stari in ne več nego 6 let. S seboj je treba prinesti: Krstni list (ali Izpisek iz krstne matice); izpričevavalo, da je otrok cepljen, in izpričevalo, da ima otrok zdrave oči. Brez teh izpričeval se ne more otrok vpisati. Za otroški vrtec pri sv. Mar. Mag daleni. Dne 15. t. m. se vrši pri Sv. Marip Magdaleni o priliki otvoritve otroškega vrtca veselica. Odbor podružnice se nadeja obilo darov, posebno za kolo sreče. Slovenske matere ne pozabite, da je ta prvi otroški vrtec zavetišče vaših otrok 1 Državna podpora 2a Grijan. Ko se je minister javnih del dr. Trnka minuli teden mudil v Pragi, je sprejel tudi zdravnika dr. Viastimila Klimo, ki je ministru priporo čal, da bi dobilo kopališče Grijan državno podporo za razširjenje in ureditev parka, kanalizacijo itd. Ob enem je dr. Klima mi nistru dr. Trnki priporočil, naj bi deloval na to, da se Grijan proglasi za zdravilišče. Minister je rekel, da mu je kopališče Grijan poznano in da se bo zanimal za to. Nakup remont. C. kr. domobranska uprava namerava svojo potrebo konjeniških remont v jeseni 1912 pokriti, kakor dose-daj potom prireditve komisijonelne nabave remont. V to svrho se oriredi v Gradiški v ponedeljek dne 16. septembra 1912 ob 87a. url dopoludne komi-sijonelen nakup remont, ki mu bo prisostvovala v to določena komisija divizije dalma tinskih deželnih strelcev na konju. Nakupijo se samo konji, zrejeni cd rejcev in noto- rično vzgojeni od njih. Konji morajo biti opremljeni z živinskimi potnimi listi, izdanimi v smislu § 8 zakona od 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177, morajo biti v starosti od dovršenega četrtega do sedmega leta, od 154 do 159 cm visokosti, z dobrini hrbtom, in imeti morajo pravilno hojo. Za take p 1 e m e n s k e k o n j e, ki so povsem sposobni za remonte, se bo plačevalo pc 700 kron. Tem konjem Je možno pripoznat tudi — oziraje se na njihovo kakovost in na druge okolnosti — še posebno nagrado iz sredstev c. k. poljedelskega ministrstva in sicer po sledečih načelih. Nagrado zamcrejo dobiti samo oni rejci, ki imajo državljansko pravico v kraljestvih In deželah, zastopanih v državnem zboru, in ki potom „pedigree-ja" (svedočbe plemena) dokažejo, da so dotične remonte zares sami vzgojili v tostranski državni polovici. Za slučaj, da bi posamezni rejec ne zamcgel doprinesti tega dokaza za časa nakupa, zamore komisija za nakup remon Izjemno dovoliti, da se ta dokaz pozneje, toda najkasneje tekom 14 dnij, predloži četi, ki je nakupila remonte. V tem slučaju sč izplačajo nagrade iz zaklada c. kr. poljedelskega ministrstva po predložitvi potrebni! listin potom imenovane čete. V obče ne bc nagrada za posameznega konja večja, nego 100 kron. To se daje vsled odloka c. kr domobranskega ministrstva z dne 5. avgusta 1912 št. XVI — 1965 ex 1912, na ob e znanje. Od c. kr. namastništva. V otroški vrtec družbe sv. C. in M v Rojanu se prične vpisovanje otrok dne 14. in 15. tekočega meseca od 8 do 12 dopoldne v šolskih prostorih otroškega vrtca. Razpisana služba Pri c. kr. gozdnerc in domenskem ravnateljstvu v Gorici je razpisana služba kance'ista v XI. činovnem razredu. Prošnje do 12. oktobra t. 1. omenjenemu ravnateljstvu. Prosilci, ki znajo poleg nemščine tudi slovenski, hrvatski ali italijanski, imajo prednost. Natančnejše glej „Osservatore" z dne 7. t. m. Razpis je pri-občen v uradnem listu samo v nemškem je ziku, kar je pravi škandal za c. kr. urad, ki ima svoj delokrog skoraj izključno na slo vanskih tleh! Rojanska ljudska knjižnica. Akade mično fer. društvo ,Balkan" opozarja ce njene čitatelje in čitateljice, da posluje knjiž niča v hiši g. dež. poslanca Josipa Pertota v Rojanu Št. 445 » ordinira od 5.—/. In od 3.-6. Trat, Barriera vecchia 33 n. a*d. Telefon 1708. Restavracija Ražem Sp. Škofije priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne. i: •u Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST 5-18 Via 3. Luci I # 5 1H C m •J* Via S. Lucia 6-18 Via 3. Lucia 5-18* s 1 ff BOGATA IN LEPA 12BEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ #> m £ DELO SOLIDNO fuk»mtilk lUll«. CJENE ZMERNE. f> Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - TRST Telefon št. 231 - Riva GrUniUla Št. 12. - Telefon It. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pStnlfne moke in krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzoiavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi: TRUDEN - TRST. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. Delniška glavnica K 8.r0?.000.— Rezervni zaklad: K 800.000*— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. Plazza della Borsa štev. IO, telefon Stev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 4 % V času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico 5t. 3, TELEFON ST. 43. Brzojavi : Ljubljanska banka, Gradež, „UNTERWOOD" Prva Bvetovna znamka Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA • TRST ulica Barriera vecchla št. 27 (nasproti lekarni Picciola). — Fotografije na svetlem In motnem papirju, plastično In naravno izvršene. Povečanfe vsake slike na olje, akverel ali pastei. Specijaliteta: Dopisnica z artističnimi pozami 10 komsdov 3 K Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. Dr. Leopold Mraček zobozdravnik Trst, Corso \7. Ordir.ira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. ~ Za uboge znižano cene. __________ 2i enoletne prostovoljce izdeluje elegantno in solidno takoj po meri in ceno Jakob Rnpp polkovni krojač Trst, via Giosue Carducci 3 (občinski paviljon). Oes. priv in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243.00^.300 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nucva št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje Jeklene varnostne celice vdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinn sajamSone proti požare In vlomu, pohrane ln upravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano zaprtih zavojev, t-er dd, v dotičnih jeklenih celicah v najem r varnostne sh aatblce (safes) različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, 11*tir e, dragulji itd. (Varnostne c&lice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Costante Ma^co PrlporoAa oe-n]«nsmn oh-Slnstva svojo Žg njtrno ln ala.'fil&a'-BO, nahajajodo lavni BI lin a vento 51 og-el nI Sotte fontane Vsakovrstni likeri la vlao v •tekienloah. Cone zmerne. ^ Ka?. vd. $ulej, Trst, Pi-tzza Ponteroaau » _ »viaa jestvm in kole-nijalnega blaga, specijaliteta: pristno Čajno maale kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-Jon obisk se priporoča adani I?an B.djvec vodja >18 Marino Maituiich TRST, ulica Poate-terosso štev. §. — Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, rla-varstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji 2V52 Robert Cian, urar, l£8Z] ulloa Oarlo _ 8 predaja žepne ln atenake nre te- sprejema vsake popravljanju po nitki cent z dvoletnim Jamstvom. 1292 Mihael Lampe (ama. — Vaćkrat Trst, ai Soiltarle 8t 3fa — Pekarna lr slad51 na dan svež krah — Posebnost vino ln likeri v steklenloah Postrežba tudi na dom. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižics Stara grška žganiarna in lih nKraafnia dn no^ulinoira .ni-aotilo ' __» 33 oivši: prvi ^cbotehnik Odprla se je čevljarska delavnica Izdelujejo se vsake vrste čevlji: poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča Mihael Hučič Trst, Šalita del Promontorio 3. M. Kukanja Trst - via della Caserma št. IO - Tret (vrgal ulica Valdirivo) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kož za čevljarje. Cene take, da se ni bati nobene konkurence. AN&ELO RE1IEE Rojan, ulica di Roiano št. 2. IJrodujalna manufakturne ga blaga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. RESTAVRACIJA ,RLLR STflZIOME' Trst, trg pred ju ž. kolodvorom 3 Vsak torek, četrtek in soboto velik koncert vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola Wetaschek. Začetek ob 8. url. Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Frst, Piazza C. G»ldoii* st. II. in jih obrestuje do nadulinega obvestila po 3 % Rencm davek plača direlrtao zavod. Bavi se tudi x vsemi bankov&lml posli, ter zavarovanjem proti zgrabim na žreb&njn. v Trstu, Via Oavana S. Tu aa dobi b ^a.a is bira likvoijev: speci;a.it«te: «;rSki in fraocoakik 1 ja*. kranjski brinjevec, kraUi alivovec in bris£i tropiao-vee in rum. Cene niz^c. izbere grenčic. '■ila&Čict lu sapečsaci. Grasa mastici i 1 Žija. — 5Je priporoča Andrej Antonopula. -y-- D v\\\w v\ v x* NUOVO jfotel provšnciala (Novi deželni h6tel) Trst, iargo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. lovensko šiviljo Fotografa ulica Antona Jerkiča naslov: delie Poste 10, (iorica, Trsi, al. Guapoaka 4444 v\\\w Anton Krušič, št, 36. Izd o I;se priporoča cenj, občinstvu. žs2s$\ Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.-- krojaški mojster v (iurkn, tekaiišče Frana Josipa S t, 36. Izdeluje oDieke po meri t vsakem kroja. udi naručila izven Gotice. Pn naročilu prana mera. V zalogi ima raznovrstna blago ter razpošilja jorus na ogled Cene smerna. Slovenci! Slovani! 3E m Izboljšajte promet v svoji fl'^filni 2 '^vrstnim cenim yu9L2I!n plzanskim pivom iz ĆeSke d^nifike pivovarne v Čefilcih Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, • via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Bal-kan'% Trst, vojaški trg in v slovanskem hdteiu „Lacroma" v Gradežu. Zalege v Ljubljani, Zagrebu, Poli, Zadru PossuJtaj. tc se v »i edino slovenske urane in zlažame v Trstu, Via dei Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vst i narečbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim I Udani ALOJZIJ POVH. Stalni krajevni agenti "lir:. sprejmejo ali pa nastanijo a stalno plačo ca proda* janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrsti. — Ponudb« pod „Me**kur% Brno Nenffaaae 20. 244 Prodaja I. nadstropje. bombaževine, slik in dežnikov aa mesečne obroke Via Stadion 5t' Ivan K 1 u n. 4:1 KniinnvP7nira ANTON hepenšek j. l\IIJ!lJUVC4lllUd edina slovenska knji^over niča v Trsta, ulica Cecilia 51 9. — ledeluje vn knjigoveška priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1716 Eozbmn družba za parne mline v (Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft) Največje mlliisko podjetje v avstro-ogrbki monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000.000 kg na leto, 55 vag. na dan Clnuno zastopstvo: Ferd. FDrst == Žito in otrobi na debelo. IH TRST--- ulica Miramar 21. Najljubši ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 81. decembra 1911 K 416.S40.«22»40. — Glavnica za zavarovanje živ-Jenja dne 31. decembra 1911 K 1,189.790 207-74 — Plačana podvračiia od leta 1S31 do 31. decembra 1911 K 1,063.798.459-33. p največo ^ulan^ostjo ^ 19°7' ^ dfuStv0 uvel° z& življen3ici oddelefc nova glavne pogoje police na.larjen« Povdarjati je sledeče ugodnosti polloe : 1. Veljavnih takoj cd lzdaaja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSiti voj slufcbo, ako je vpiaan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec l°°/0. od zavarovane *vote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavno vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrSi v tetu 6 mesecev po pretek-i rok IZ. Veljavnih po preteka 6 meseoev od lsdanja: spomini so artistične foiograije aa kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in Bličnu. — Zastopnik velikega podjetja z i reprodukcijo artističnih lotogr.flj GlOVANNI PLLIZZAHI, urar, Trst. ulica N«o»a št il (palača Salem). 149« Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti44. ATgtrjjsta paroplovna del družba. Jalaatia" vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri il Povrat e k vsako soboto ob 6 1.j uri ; Trst-Metković B. (poštnal. Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6 15 uri zjutraj, rrst-Metković C. (puStna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 615 uri zjutraj. rrst-Kurčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 615 uri zjutraj. rst-ŠIbervk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj, rrst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldua. Povratek vsaki ponedeljek ob 115 uri pop. Trs t-VI s (trgovska i. Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vaaki četrtek ob 7- 15 uri popoldne pop. zjutraj. XII. a) postane ne*po&}ben a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne prebije in brez vsake /ormalitete — potovati m bivati ne eamo v celej Evropi, ampak tudi v katerejiibodi deželi tega sveta (Svetovne police) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju Če pade zavarovanac v dvoboju. Veljavnih po preteka enega leta po izdanja polloe: inca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da za delo. IV. Veljavnih po preteka treh let od izdanja : a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razun slučaja prevare. K) DruStvo je zavezam * - -c) šenega samomora Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 47,°/, ' ---7----»niuv t»Lij m nizua »lučaju prevare. 1™itHJ!_"vezano Plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl valed samomora, ali posku- DruStvo sprejema zavarovanutdaazij življenje, požar, prevažanje in Mm pUva iz Ulm - na obroke ^ Trst, ulita Madonnina 5 Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane, dobro izdelane, čvrate, svetle in nepoli rane ter posamezno pohi3tvo, tudi železno; šivalni stroji, stenske ure, slike, ogledala, manuf. biago. - Zmerne c*»ne. 1*0201»! 1 sr: i^sanrs | Restavracija-Hotel Balkan (i£ Piazza Caserma J Kmetijsko družbo za Trst in okolico. O umetnih gnojilih sploh. V teku zadnjega stoletja so se zvrsile vsestransko velikanske spremembe; naravno, da tudi kmetijstvo potemtakem ni ostalo na zadnjem mestu. Prej je kmet z malo do srednjo letino še lahko dobro izhajal, dočim veje dandanes za kmetovalca čisto drug, mnogokrat oster veter. Delavske moči so vedno dražje, mnogokrat jih obče ni dobiti; prebivalstvo se od leta do leta množi, a kulturno ozemlje, ki je ima kmetijstvo na razpolago, se ne more povečati. Te in še mnoge druge okolščine so torej prisilile kmetijstvo, črpati iz zemlje kolikor največ možno. Da se to doseže, je kmetovalec primoran, oprijemati se vseh onih pripomočkov, ki mu omogočajo višanje pridelkov njegovega gospodarstva povišati. Ti moderni pripomočki kmetijstva so v prvi vrsti umetna gnojila, ki vsebujejo vse one redilne snovi, ki so rastlini neobhodno potrebne in ki največ primanjkujejo zemlji; to so: dušik, kalij, fosforjeva kislina, eventuvelno apno. Z vsako žetvijo, košnjo, trgatvijo itd. oropamo zemljo teh redilnih snovij več ali manj, in jej vračamo iste zopet v podobi hlevskega gnoja, gnojnice ali umetnih gnojil v večji ali manjši, včasih tudi nobeni meri. Po množini gnojil so potem tudi uspehi. Marsikdo si bo mislil: naši pradedje niso gnojili z umetnimi gnojili, niso poznali nobenih drugih novotarij, pa so pridelovali več in boljšega blaga nego mi. To je bilo lahko možno. A treba pomisliti, da imamo dandanes pri popolnoma drugih razmerah tudi mnogo škodljivcev, katerih nekdaj ni bilo, in pa da naša zemlja pred davnimi leti še ni bila tako izsesana kakor je dandanes. Časi in z njim razmere se spreminjajo in nekako sugestivno, očarnjoče potezajo človeka, hote ali ne-hotć za sabo; in slabo se godi istemu, ki zaostaja vkljub temu. Umetna gnojila so za kmetovanje neobhodno potrebna. Vendar pa moramo imeti pred očmi, da dober hlevski gnoj je bil, je in bo vedno prvi in poglavitni kmetovalcev gnoj, kajti le ta ima v sebi vse potrebne hranilne snovi in poleg tega je le on zmožen, da rahlja zemljo, jo segreva in zareja v njej ona majhna živa bitja, bakterije, ki so največjega pomena za rodovitnost prsti. Umetna gnojila naj praviloma le popolnjuj^jo hlevstd gn^.j in naj se sama le takrat in trm K—j rabijo, kadar in kjer ni dovolj hlevskega gnoja, ali, kjer ga iz gospodarskih vzrokov ni mogoče rabiti. Gnojiti vedno in edino z umetnimi gnojili, torej ne kaže, ker jim manjka lastnost, rahljati zemljo, jo greti in jej pripojiti bakterije. Najbolje je, da gnojimo s hlevskim gnojem in umetnim gnojilom, ali pa eno leto s hlevskim gnojem, ^rugo leto z umetnim gnojilom itd.; na ta način dosezamo prav dobre uspehe. Umetna gnojila imajo v primeri s hlevskim gnojem marsikatere prednosti. Pred vsem se izsesani in oslabeli zemlji lahko hitro opomore, da je zopet rodovitna, ker so hranilne snovi v umetnih gnojilih v taki obliki, da se rade tope, da jih torej rastline lahko uživajo. Z umetnimi gnojili lahko zadoščamo zahtevam različnih rastlin, ker gnojimo s tistim umetnim gnojilom, čegar hranilno snov rastlina zahteva v večji meri. Setvam, ki so slabe vsled slabega vremena, ali drugih elementarnih nezgod, ali so preredka vsled rastlinskih škodljivcev, z umetnimi gnojili lahko hitro pomagamo, da si zopet opomorejo. Zelo velike važnosti pa je gotovo, ako je možno z umetnimi gnojili gnojiti tudi po takih krajih, kamor je hlevski gnoj težko spraviti, n. pr. po strminah in kjer je dovažanje hlevskega gnoja zvezano z velikimi stroški (okoliški vinogradi). Da pa umetna gnojila tudi primerno učinkujejo, je potrebno primerno obdelovanje zemlje, urejena vlaga v zemlji, t. j. zemlja ne sme biti premokra in ne pre-suha, in pa seme, oziroma rastlina mora biti zdrava, dobra. Velika napaka, ki jo mnogokrat vidimo pri rabi umetnih gnojil, je, da mislimo, da vse, kar se imenuje umetno gnojilo, more nadomeščati ali popolniti hlevski gnoj. Dogajalo se je in se dogaja, da prihaja kmet k trgovcu in zahteva nekaj vreč umetnega gnojila, posebno tistega, ki je po ceni. In pri vsej svoji be-sedičnosti postreže trgovec kmeta z veliko množino umetnega gnojila in po nizki ceni. Ali je umetno gnojilo dobro, ali odgovarja zahtevam dotične zemlje, ali vsebuje vse iste hranilne sno.vi, ki jih ta zemlja najbolj potrebuje, ali je množina hranilnih snovi jamčena — je pri tem seveda postranska stvar. Seveda : kakor zahtevano, tako postreženo. Kakor smo že omenili poprej, potrebuje rastlina vseh redilnih snovi in tu zopet različne rastline različne množine redilnih snovi. V srednji letini n. pr. jemlje krompir na 1 ha zemlji 154 kg kalija 44 kg fosforove kisline 96 kg dušika, vinska trta na 1 ha zemlji 68 kg kalija 22 kg fosforove kisline 62 kg •uši k a. Iz tega je razvidno, da razne rastline potrebujejo različne množine hranilnih snovi. Nekaj skupnega pa imajo gvse rastline; to je, da vsaka potrebuje vseh treh hranilnih snovi. Enostransko gnojenje s samo,eno hranilno snovjo bi bilo brez hasni. Če izmed navedenih hranilnih snovi manjka le jedna, se rastlina ne more pravilno razvijati toliko časa, dokler ne dobi primanjkujoče hranilne snovi, pa je naj drugih hranilnih snovi še toliko v zemlji. To je najvažnejše pravilo nauka o gnojenju; zakon po Justu pl. Liebigu: Pridelek se ravna po oni redilni snovi, ki jo ima rastlina na razpolago v najmanjši meri. Naslednji primer bo služil v boljše razumevanje in razlaganje tega najvažnejšega vprašanja gnojitve. Polje ima n. pr. fosforove kisline za 20 q zrnja, dušika dovolj za zrast 28 meterskih stotov zrnja, kalija pa za 35 q zrnja. V najugodnejšem slučaju pridelamo le 20 q, akoravno je ostalih redilnih snovi za dosti večji pridelek na razpolago, ker fosforova kislina, ki je je najmanj v zemlji, zadošča samo za 20 q zrnja. Če bi to zemljo še tako močno pognojili s kalijem ali dušikom, bi vendar ne pridelali več nego 20 q zrnja. Če pa zemlji s superfosfatom ali Tomasovo žlindro dodamo toliko fosforjeve kisline, kolikor je potrebuje za 28 q zrnja, ga tudi pridelamo 28 q. Razmerje med množinami redilnih snovij je lahko tudi drugačno, kajti zemlja ima enkrat te, dru-gokrat druge redilne snovi v večji množini. Mnogo- in mnogokrat ne upoštevamo pri gnojenju z umetnimi gnojili tega glavnega zakona o najmanjši množini; zato imamo tudi toliko neuspehov. Zapomnimo si, da so umetna gnojila uspešna le tedaj, če daj amo zemlji popolno gnojite v, če jo gnojimo z dušičnatimi, fosfor-natimi, kalijevnatimi, morebiti apnenimi gnojili. Umetna gnojila, ki vsebujejo fosfo-rovo kislino so: Tomaževa žlindra, super-fosfat, kostna moka in dr. Od teh se rabi največ Tomaževa žlindra, ker se ž njo dosezajo pri vseh rastlinah prav izvrstni uspehi in bogati pridelki. Ne učinkuje pa samo s svojo fosforovo kislino, ki znaša 13— 20°/0, ampak tudi z apnom, ki ga vsebuje kakih 50%. Vrednost Tomasove žlindre je določati po množini fosforove kisline, raztopne v citronovi kislini. S Tomasovo žlindro se najbolje gnoji travnike, kjer se je radi trajnega učinka zelo priljubila. S Tomasovo žlindro se obenem gnoji travnike tudi s kajnitom ali 40% kalijevo soljo, na kar pa se kmetovalci dostikrat ne ozirajo. S Tomasovo žlindro se gnoji v jeseni in to rahlo, srednje zvezno in pa barsko zemljo. Na boljši zemlji in pa spomladi jemljemo superfosfat, ki učinkuje zelo hitro. Kalijeva umetna gnojila so: kajnit (12'4% kalija) in 40% kalijeva sol. Kajnit se rabi v jeseni in to za lahko in srednje zvezno zemljo ; s postranskimi solmi deluje kajnit na zemljo, da je bolj zvezna in bolj .vlažna. 40% kalijeva sol učinkuje hitro, se torej rabi spomladi pred setvijo, ali se lahko potresa, ko so setve že oze-lenele in se pripornča bolj za gnojenje težke zemlje. 40% kalijeva sol je v primeri z kajnitom cenejša. Dušičnata umetna gnojila so: Čilski solitar (15% dušika), žveplenokisli amonijak (20% dušika) i. dr. Čilski solitar se v vodi takoj razkraja in ga rastline lahko takoj jemljejo vase ; radi tega je treba, da se gnoji ž njim večkrat v majhnih deležih. Glede gnojilne vrednosti je čilski solitar boljši, nego vsako drugo dušičnato gnojilo. Žveplenokisli amonijak se razkroji še le čez nekaj časa v zemlji; radi tega se spravlja v zemljo vedno nekaj časa pred setvijo. Prednost ima to, da njegov dušik zemlja v sebi drži ter daje, polagoma, pa enakomerno rastlinam dušičnate hrane. Najbolje učinkuje na gorki, apneni, sprsteninasti, dosti vlažni srednji zvezni zemlji. Žita in gomoljnice zahtevajo popolno gnojenje, ako uporabljamo le umetna gnojila brez hlevskega gnoja, to je, pognojiti ]im moramo s fosfornim, dušičnatim in kalijevim gnojilom. Za travnike in dete-ljišča zadostuje navadno le gnojenje s fosforovo kislino in kalijem. Dušičnatih gnojil je treba za travnik malokedaj, za aeteljišče pa sploh ne, ker se razne vrste detelje, katere nahajamo tudi na travniku, navzemajo dušika iz zraka. Navadno nam primanjkuje dobrega hlevskega gnoja in to posebno v dosego bogatih pridelkov; tudi je dovažanje in donašanje hlevskega gnoja v naših hribih mnogokrat zvezano s prevelikimi stroški; uporabljala bi se naj vsepovsod umetna gnojila. Pač pa moramo pri uporabi umet ni h gnojil biti zelo previdni in se ravnati po izkušnjah naprednih kmetovalcev, strokovnih knjig in listov in stokovnjakov. Kakor je množica porabe mila merilo napredka in kulture narodov, tako je poraba umetnih gnojil merilo napredka v kmetijstvu. ta O/ermvaHo ca bolekn* ln rakoiiTalaiOMto Proyzro5a volj« do Jedi, vtrjuje želodec I« ojačujo tudi orgailzs« Priporočeno od nkjalorečih ndrmrnikor r ruoh •lučajih, kadar ae jo treba po bolezni ojaditi. Odlikovana i 22 kolajnami na numlh nastavah in o aad 6000 sdiavnliklm] spričevali Isborml okus. "VE HP Izborni Lekarna Serravallo - Trst blago za ženske In sukno za molka obleko, zadnjo mode razpoftllja najoeneje Jugoslovanska razpoftlljalna It Stermecki v Celju St. 302 Vitrtl u zahtev« voitalna praat«. Restauracija FINDIN6 Trst, Via cclogna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink K PLESU SVIRA MESTNA GODBA, PeK&rna in slaščičarna josipa Zavadlal Trst, Via Madonnlna Jt. IZ. Kruh svež trikrat na dan. Vino ln liker! v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin ▼ buteljkah. — Skladiflče ——— moke iz prvih mlinov. ■ Prevzemajo se pečenje ln naročila sa ženitve in krste. — Kruh »vež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, vla Giulla 5t25. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele In pisane srajce, Izlidsk. platna žepnih robceyr moških nogovic itd. Itd. K. CVENKELti-m, cor«>32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. zoss Narodna trgovina. Najnovejši dohodi Najsijajnejših in najbolj praktičnih novosti na r°lju igrač. — Potovanjski predmeti. Vozički in športni vozički za otroke. Usnjati predmeti. Umetni ogqji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa Spinx necdlušljive samo v trgovini CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp. Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač. Trst — Via tiioacllilio Rossllli Št. 24 ogel ul. Caserma. Velikanska izbera! Cene da se ni bati konkurence! jto ™ ^ « »m vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja ^^ Si 9 W m©sto dragega kravjega, kuhinjskega ali na- 1 1 O i - i JLfLt 110 miznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdat- ® M^'l^'Ni. JVVIIM nejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino T Jl [Sl Dobiva se povsod, ali pase naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbaehgasse 59. > O. a O V) k VAnska zaloga mmfaktorneia blaga ulica ffiiotM 36 s podružnico ulica Huooa3B, uosal S. Lazzaro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah manf.kturno blago vsake vrste za pomladansko in po'etno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voiie, perkal in batist vae v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter plat nenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in mo&ke in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmercejših cenah. Rožne svile, okraski In drobnlne za Slullle In tudi krojače. i 3 n o O. I < CA ■ 3C (t rr o 3 c n 3 O n Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulfca Bsrrtera vecchla št. 25 Cene dogovorne, mr Plačilo uitoBb. Sprejme so popravljanje šivalnih strajsv v sako ga zlstema, Prodaja Igel, olja In aparate*. Kupuje in prodaja že rabljen« Šivalne stroje. 601 GOSTILNA ,AIlo Meridien Trst, Campo Belvedere štv. 3, toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo pino. Ćrno pivo dvojnega kvasa in svetlo vivo, Kuhinja vedno opremljena z g-orkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča. F. ŠTREKELJ ALOJZ KRŽE Barkovlje, (Bovedo) via Peraroio 342. Priporoča cenjen, občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. —M———I11 tra Znana mirodllnica NILAHA ZEHTMCH utloa 8. Mlohole štev. 26. Velik iebor parfumov, mineralne vodo in btiT. Slani usiojiil Čistine to« „stenov, t® dh iS] urar in zlatar = = Trst, ulica Vinconzc BeiUni št. 13 aispr&tl ceitrs it. aium iotcis Bogat izbor ?ir vsake Tistr, kater tudi nhacov. prstanov z dija-m&ati ia brei dijamsa* tov, ženake «©rlŽice, zlato ln arebrso za stoike. tsc po konkurenčnih cenah Avtorlzovana dunajska lola. n t — — mitu crr I j ena — — rtzaaja tblek, IzdelovMji tblek fi perila A]tA JlOVRK ~ Tl^ST u, m. 55 V novem bazarju v ulici Belvedere št. 7 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in ateklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se piipcroča EKIL'JA NOVELU Nova prodajalna zlatarja-urarja ^lessandro Čamaro, trs! CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. V«r1žlc«, priveski, zapestnice, zlate lo srebrne ore, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje 'udi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z Dr. J. Čermšk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST • ulloa della Caserma St. 13, I). n. II I 1 III 1 Moderne železne ograje za vile (dvorov), vrte, tovarn«, dvsrlifta, prastara za tane itd. Iluitrovan katalog fite« 104 brezplačno. m -'.vrj . „ŽUnn Industrija alpskih dežel" Ferd Jersilsch' s Soline - Klssenfuri. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, G osti n gen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-■ strasse 45. - .ik jI OBRTifS« v\ TRS 3SS TSSOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SIS1 SSIL nI. S. Fraaceseo d'Asist št. 2 T. nađstr. Paštne brasilalča! ričun 74.679 Telefea 16*0*. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem : male hrasllne skrinjice ■ Vsaka družina, kakor tudi vsak co&en-.eznik lahko dobi take skrinjice, ki se primerne za prihranjevanje m-ilh in večjih avst. Skrinjice se doba pri podpisani zadrugi. Trgov, obrt, zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ai član in jih obrestuje po mr 4 '|2 °|0 Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Xadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoiudae in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. I ul. S. Franceseo štev. 2. I. nadstr. Uermangild Tr@cca Barrior& vezehi* i ter. 6 ima Ttliko »logo mrtvsMdh. predmetov VENCI ti poreeUn« in bistro t v«anih x žico, od u»«tnib crttic t tra« kori i a napisi. Site ai »•rcclMiisHk plefčah za spi&cslfcc SfejaLija kamtartadat Zastopstvo la zaloga glasovitih PIA)fIN07 GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ e. k. dvorni založnik in drug'h svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev JOS. miHRRm - TRST Piazza Goldoni St. 12, I. nad. Ftanini od 500 kron dalje. Eleganca — ^ i" Varnost — jamstvo. Poprave — "nroe coce obroki — na posodo — ugla^onia. . ALKALAT, tfl Trst, ulfca Lazzaretto vecchio št. priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož in vseh drugih Čevljarskih potrebščin. Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvornišhe cene, IGNRZIO POTOCNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. -i- Sialio MMm -i- TRST, aflca Slossi Cardstol gtsv 21 s telkfon ite?. stt n a K'rarrlča« are4je, ertopelllsi aparate, al^deril, ueetse roke Is uef«, bervU«« kllal pasi, elastlin) pasi U *et<>Tl»e, slektreterap evtilse priprave, aparati m ——— IskalaeSje. BKLaDZiUl pctrskiUB z* klrtrslta« slitf PottskiilM la U M»»»«lr»*«» lit««. :::::::: ALEKS. FRA^O MATER - PH^T m TELEFON 1743. Najbo j&i vir za dobivanje rečeno ka e. VELIKA IZBERA izgotovljenih moSkih oblek za odrasle In za de?ke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopicc iz alpagasa itd VELIKA IZBERA BLAGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da se ni bati nikake konkurence. 9 žrebanj na leto s sledečimi glavnimi dobitki in B?cer : 2 po Ur 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 in 20,000 In I po K 30.000 in 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega | 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. j iz 1. 1888 | srca JOsziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na 50 mesečnih obrokov p? K 3 50 s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis.ine, takoj po vplačilu prvega obroka. — Nadaljne obroka se vplačuje potom poStnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. ; - i.-. . . ■ -• ' t •-; "V __ ovo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in dragih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa St. 31. - TELEFOM 5t. 14-02. Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kov!naste in lesene, obleke, ćevlje in druge potrebSčine za mrli?e in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. - vse po nizkih konkurenčnih cenah. ———-——— 7 DOlimilicall ia zastopii na Opčmah pri g. Mrz?in, V Nabrežini pri g ViiEZn, pri Orehu (Nogere) ^n g. Jamšelni se dofei v^ u rcirete potrtUia to. hekrik stibelj v slučajih potrebe se toplo priporoča udani deležnik in upravitelj podjetja. imim osuo m drv za loriTo, petrolja in stavo, materijala _ Josip Miceusg Trst, via San Clilino št. 2 (Sv. Ivan) | Odprla se je nova pekarna s prodajo slatlčic, raznih vin ln lifeerjev v botlljkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega. F RRii BRTRGEL; : čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10. (v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Ceno zmerne. -j*«:! * • Mehanični zavod Proračuni zastonj! Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne aesalke, kepelji in kopeljski peči. Vsakovrstne aobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice In stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica 3[ii zastop bivši dtžavnozborski poslanec Zanella Kar se skoraj gotovo zgodi, odstopijo vh člani večine. V tem slučaju bi vlada imeno vaia petem nnmesto župana kraljevega komisarja. Državni zbor. DUNAJ 7. (Izv) Nemški „National Verband" je sklenit v svoji današnji seli, da naj se parlament skliče prej ko mogoče. Umor nemškega konzula ? NEW YORK 7. (Izv.) Še ne potrjent vesti pra ijo, da je bil umrjen v Mexiki tamošnji nemški konzul Weber. Poljsko - maloruska spravna pogajanja. LVOV 7 (Izv.) Danes so se pričela v Lvovu posvetovanja o galiŠki deželnozborsH volilni reformi. S tuacija se ne smatra več za tako ugodno, kaKor pred kratkim, in nekateri listi poročajo, da je položaj zel. vznemirljiv. Trpinčenje vojaštva na vajah. DUNAJ 4 (Izv.) Dunajskim Ihtom po ročajo iz Budimoešte o strahovitem trpinčeiiu Zadružni napredek. - Ljudska hranilnica in posojilnica v Trstu se je preselila Iz ulice Caserma št. 16 v lastno hišo ulic« Tone bianca 21. (Glej cglas). Sukna, iodi e ID mudno blago z* gospode in dame. priporoč* KAREL KOCIaN. : : tovarna sukna : : v Humpolou (Čedkoi : : Uzorci franko. : •I PnroplouM družba D. Tripcoulch & Ci. trst Ekspresno Trst-Benetke in nazaj - po morju.--* Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine ' s tremi vijaki jjVENETI A^ — 3 tremi vJ|aki opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni L, II. in III. razreda. Odhod iz Trsta : Ponedeljek 8 predp. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja URNIK: Prihod v Benetke : Odhod iz Benetk 11. predp. 11. . 11. . 11. n 11. . 11- - 11. . Prihod v Trst: Pondeljek 2 pop. 5 pop. Torek 2 5 . Sreda 2 n 5 . Četrtek 2 n 5 » Petek 2 » 5 . Sobota 2 m 5 . Nedelja 9 - opolnoči CENE: Iz TRSTA: Iz BENETK: Tia: I. razred K 1240; n. razred K 840; Tja: I. razred Lir l3—; II. razr. Lir 8-50; m. razred K 5 40. ID. razred Lir 5*30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) I. razred K 18 50; II. razred K 12-50; I. razred Lir 19 —; II. razred Lir 13 —; III. razred K 8 20. m. razred Lir 8 50, fledeilsKI Izlet Trst-BenetKe In nazaj:1 ^^JVr*K 9 FINA BUFETNA POSTREŽBA. Vozni listki se predajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg št. 12 ; P. Christofidis, potovalna agencija, Hotel de la Ville ; Urad za potovalce Avstr Lloyda. — V BENETKAH : pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — listki se razun tega lahko kupijo tudi v družb ini koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti. Doktorica Klara Kukovec se je vrnila v Trst in ordinira v ulici Valdirivo 42, II. nad. (nad kavarno New-York) od 3 do 4 in pol popoldne. LIFT NA RAZPOLAGO. i VRDKA Za one, KI naročajo osto Oglase (Inserate) treba naslovljati n« ia Uredništvo lista, in Dt na Titkarnt • Edinost«, na na „Narodni Dom" in ae ia „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino ne „Inserntnl oddelek" na!e$a listi 33== ali na Upravo. = Urednifitvo, Tiskarna, Narodni doa a Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-cega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na očaj o oglase v naiem listu ln fel6, da **4o lati točno uvrščeni. — — — — Ofliit treba ■ t •Uvijati na tnaaratfl! tMulafc ' Francesco Bsdnar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev blcikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Dobroznana čevljarnica jTiarko jtiichl obvešČuje svoje cenjene odjemalce ii slavno občinstvo, da se je preselila iz ulice Giacinto Gallina št. 4 na Corso št. 45, i. nadstropje. predmeti za darove steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine s^^sc po skrajno nizki ceni. 7rg ponterosso št. 6. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia št. II priporoča slavnemu občinstvi svojo trgovino lestoln In kolonijalne« blaža. rs: in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstva s blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, korama ia moka. _ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgOVifiO jest vin v ulici Farneto 10. SLOVANSKA KNJIGARNA IN Velika zaloga nmetnižkih in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih t knjig- Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila. :: JOSIP G0R6NJ6C Trst, al. Caserma 17. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: TRGOVINA PAPIRJA Brzojavna adresa: ta GORENJEC - TRST cz TELEFON 21-15. nt Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knji * papirja in pisarniških p->-zz rn trebdčin. ur ni Velika zaloga muzi kalij molitvenikov in časopiso v Telefon 17-66. Ttlefon 17-66. PISARNA Dr. ferdinanda Černe-ta i> 2)r. ]os pa jniairiič-a preselila se je v ulico Caserma štev. 8, I. nad. vojaštva pri vajah, ki so se vršile v okolici Piilis-Csabe. Častniki da so mučili moštvo danzadnem z 12 do lSurnimi marši. Tekom enega dneva je pri enem polku padlo 85 vojakov, katerih so morali 44 prepeljati v bolnšnico. Stotnik Mikiosy je za prazen nič udaril s pestjo rezervista Ivana Totha, da se je le-ta zgrudil na tla. Stotnik Prileszky je dal reservUta Hidyja skopati v ledeio-mrzli vodi, ker je tožil zaradi hude vročine. Hidy leži sedaj v bolnišnici bolan na pljučnici. Podobnih sjučajev se je prlgodilo še več. Zahrbtna gonja proti pevskemu društvu „Hajdrih". PROSEK 7. (Telef.) Z ozirom na vest, kt je bila priobčena v včerajšnjem „Slovenskem Narodu* na prvem mestu med brzojavnimi poročili in v kateri se zlobno pod-tikuje pevskemu društvu „H^jdrlh", da ni dovolilo na jutrišnji slavnosti razprodaje cvetlic za »cvetlični dan", izjavlja podpisani odbor, da izhaja ta vest iz vrst onih, ki iz osebnih razlogov hočejo ovirati nadaljni razvoj društva. Odbor pevskega društva „Haldrih." Atentat na smodnišnico. OLOMUC 7. (hv.) V zadnjem času je bilo poskuŠer.lh več atentatov na tukajšnjo erarično smodnišnico a brez uspeha. Ko pa je danes popoldne korakala vojaška straža od smodnišnice v mesto, je nekdo streljal na siražo. Zadet je bil vojak 54, peŠpolka Edvard Lang v glavo. Zgrudil se je na tla in prepeljati so ga morali v bolnišnico, kjer so konstatirali težko poškodbo. Strelca so aretirali in bil je to — 131etni učenec meščanske šole Franc Konrad, doma z Dunaja. Revolucionarno gibanje v ruski armadi. KRAKOV 7. (Izv.) „Nova Reforma" poroča, da se Je v vilenski gubernlji uprl od * deltk pionirjev. Prišlo je do boja, v katerem je bilo 100 vojakov mrtvih, 200 pa ranjenih. Vest še ni potrjena. Vojna nevarnost na Balkanu. BELORAD 7. (Uradna.) Današnji uradni list priobčuje kraljev ukaz, s katerim se prepoveduje izvoz pšenice, ovsa in krme od danes pa do 14. novembra t. 1. DUNAJ 7. (Izv.) Današnja večerna „Zeit" pripominja k tej izvozni prepovedi, da tiče za to izvozno prepoved-o politični nagibi. Srbija da hoče ostrašiti Turčijo. Srbiji zna izborno v svoji politiki izrabljati izvozno prepo/ed in je to tudi že parkrat storila, zadnjikrat leta 1909. po aneksijski krizi. BELGRAD 7. (Izv.) Prepoved izvoza žita in krme je povzročila v srbskem prebivalstvu velifco razburjenje. Žetev je bila dobra in se izvoz ni prepovedal zato, ker bi bilo pomanjkanje žita in krme. Razburjenje pa je še tem večje, ker je bilo te dni poklicano pod orožje nenavadno veliko Šte-vijo rezervistov, kar vzbuja bojazen, da se pripravlja vlada na resne korake proti Turčiji. DUNAJ 7. (Izv.) Dunajski dopisnik korespondence „Vossische Zeitung" poroča o menenju dunajskih diplomatskih krogov o tej izvozni prepovedi, da hočejo srbski sta-roradikalci s to prepovedjo opozoriti javno menenje v Srbiji na resnost položaja in je pripraviti za nastop novega PaŠićevega kabineta. Mnogo resnejši pa da je položaj v Bolgarski, kjer se je bati, da bi znale imeti eksplozije ljudskih čustev vpliv na bolgarsko vlado in ni izključeno, da bi ji dale povod, da dejansko poseže v turške homatlje. OUNAJ 7. (Izv.) Iz tukajšnjih diplo-matskih krogov se poroča, da ste avstrijska in nemška diplomacija napravili skupne korake pri romunski vladi, ki naj bi na podlagi svojih ugodnih zvez s turško vlado dosegla pri tuišfcl vladi ureditev macedon-skih razmer. — Avstrijska in nemška diplomacija pričakujeti od te akcije zmanjšanje vojne nevarnosti med Bolgarsko in Turčijo. KOLIN 7. (Izv.) „Kolnlsche Zeitung« pereča iz Petrograda, da je njen petrograjski dopisnik dobil v ruskem zunanjem ministrstvu zagotovilo, da se položaj na Balkanu pri ruski vladi presoja zelo pesimistično. Predlog grofa Berchtolda je le kozarec vode v velikanski požar. Računa se, da pride vsa* dan na Balkanu lahko do katastrofe. KOLIN 7. (Izv.) Bolgarski poslanik v Pefrogradu Je zagotovil poročevalcu „K61-nisehe Zeitung", da se ni treba bati, da bi se dala bolgarska vlada zavesti po vojnem razpoloženju, ki vlada v prebivalstvu. DUNAJ 7. (Izv.) Vest o prepovedi izvoza žita In krme iz Srbije se je že včeraj raznašala na dunajski ln budimpeštanski borzi, pa Jo Je dementiral uradni korespon-denčni biro. Danes pa se ta vest brez-dvomno potrjuje. Zatrjuje se, da je srbska vlada prepovedala Izvoz zaradi tega, ker je bila v zadnjem času nenavadno velika mno-žiria avstrijskega vojaštva porazmeščena ob srbski meji. LONDON 7. (Izv.) „Daily Mali" poroča iz S< fije, da smatrati bolgarski nacijonalna ln napredno-liberalna stranka za potrebno, da Turčija da Macedoniji avtonomijo. Sicer bi bila mogoče bolgarska vlada prisiljena nastopiti s silo proti Turčiji. Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja. PARIZ 7. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da je odpotoval iz Carigrada v Švico ravnatelj davčnih uradov, Esad bej, z novimi navodili za turške pooblaščence pri mirovnih pogajanjih. Šerif paša je izjavil napram poročevalcu dunajske „Zeit", da pogajanja napredujejo popolnoma zadovoljivo. Turčija grozi z vojno balkanskim državam. BEROLIN 7. (Izv.) Tukajšnja „Morgen-post" poroča iz Carigrada, da današijl turški ministrski svet zavzame svoje definitivno stališče napram mirovnemu vprašanju. Turški poslanik pri neki velevlasti je baje sporočil turški vladi zelo vznemitljive vesti in turška vlada opaža tudi, da velevlasti zelo rezervirano presojajo bojno razpoloženje v Srbiji, Bolgariji in Črnigori. Z ozirom na to |e turška vlada pripravljena skleniti mir z Italijo na vsak način, ki ne bi Škodoval časti Turčije, prekine pa z balkanskimi državami takoj diplomstične zveze, kbkor hitro se zgodi z njihove strani zopet kaka nepravilnost. Odgovornosti za posledice prepušča Turčija velevlastim. % Homatije v Turčiji. SOLUN 7. (Izv.) Vlada je izdala poziv, naj prebivalstvo vrne orožje. Vodja Albancev Riza beg je nato dal odpeljati Štiri topove na hribe pri mestu Peći, odkoder nad-vladuje celo mesto. SOFIJA 7. (Izv.) Bolgarska vlada je izdelala načrt za ureditev macedonskih razmer, ki ga predloži velevlastim. Načrt zahteva za Macedonljo krščanskega guvernerja, deželni zbor in samostojno orozništvo. Pekovskega I61etnega vajenca išče se v ul. Farneto 13. 1898 nnennriirna katera Je ab8ol*irala trgovski UUOjJUUlUlIa teSaj zmožna slovenskega in nemškega jezika išče službo kot komptoarisiinja ali blagajni čarka. Naslov pove Ins. odd. Ed. 1897 Trgovina obuval slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika. kot trgovskega vajenca. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1S91 Odda v najem ali proda se kavarna s prodajo pive v sodčkih in z biljardom. Naslov pove Ins od. Edinosti. 1899 fllfrlsi v naiom aU Proda 86krCmazigra" UUUa ¥ lldjclll liSfiem za kroglje in plesno dvorano. Naslov pove Ins. od Edinosti. 1U00 Poljedelci dobri delavci se iS5ejo za veiik° Ina. od. Edinosti. posestvo blizu mesta. Naslov pove 1896 7£klfl ctoro prodajalna zelenjave, kolonijal-^UlU O Id Id nega blaga, petroleja Be proda. Promet 40 do 80 K dnevno. Zglasiti se ul. Gatteri 48, vrata 2. 1904 OH-Intni trg°vaki sotrudnik išče službo v me-4U"|C(||I gtu ali na deželi. Govori slovensko, nemško in za silo laško. - Andr. Melichen, Skedenj štv. 79 1902 Trafikant iSCe tak°j 1500 K ra 6 mesecev, 9 I d 111\ dl 11 plača mtsečno 40 K obresti, dobro jamstvo, stroga resnost, posredovalci izključeni. Ponu be pod „Trafikant" poštno ležeče, glavna pošta Trat. 19C6 Viinniam železo, stare kovine : Anton Cerneca, IMJpUJClM Trst, ul. Olmo št. 12. 1765 Mnogo denarja žite. Pošlji;e svoj naslov na : Arnold Weiss, eksport ur, Dunaj, 63. 1726 s 6 prostori na predaj. Vrdela, Sv. I«an, Razklani hrib 1121. 1835 Hiša Skrivnost lahke, elegantne hoje, 'g1 — H-/ 1 ' 0L> 3 > RS » CO ra 0 JSC C 7" t V Pristna peta iz gumija Dobiva se v vseh v to stroko spadaj očih ■ ■■■■ ~— -- trgovinah. X/alal#«) zaloga krompirja, repe, zelja in fižola V Uli Ka GliJVANNI CEPPAR & C.o, Trst, ul. Ugo Fr scolo št. 1. — NB. Izvršujejo se tudi naročbe za družine nad 25 kg. 1S84 Vinn izborne, vipavsko, belo, se dobi v veliki vlllU množini pri Ludviku Cebron, posetniku v Rihenbergu. Cene po dogovoru. 1764 PrnHoSoll/a izurjena v prodaji ženske rrUudjdlKd konfekcije in zmožna popolnoma italijanščine ae fprejme takoj. Ponudbe pod „Prva moču ležeče Trat. 1856 Naznanilo. Podpisani si usoja raznaniti prijateljem in znancem, ter slavnemu občinstvu, da je prevzel gostilno „ALI.A RIVIERA" v Barkovljah, kjer bo imel na razpolago vedno najboljša vina, pivo ter kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili. — Spoštovanjem DRAGOTIN PERTOT Križetov. Jfarcisa omann črnest perhauc poročena. TRST, 8. septembra 1912. :s ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. Naznanjam slav. občinstvu, da sem izstopil iz zobotehničnega ambulatorija gosp. dr. Depangher-ja ter bom deloval pri gosp. dr.u M. Barry Brillantu, ulica Caserma št. 17. Zahvaljujoč se za mnogokrat izkazano mi zaupanje, se nadejam, da mi bo slav. občinstvo tudi v bodore izkazalo dosedanje zaupanje. Z odličnim spoštovanjem Ermanno Schultze zobozdravnik. JavljauL slav. občinstvu v Trstu in okolici, da sem izdatno povečal svoj zdravniški in zobotehnični laboratorij. Atelje se je prenovil in je previd jen z vsemi modernimi orodji in inštrumenti po zakonih higijene. Tehnični oddelek je poverjen znanemu zobotehniku Ermanno Schultze, kateri bo vsa tehnična dela opravljal osebno. Posebno priporočam napravo zlatih kron za zobe, zobnice, katere se pritrjajo po specijelnem sistemu brez kavčuka. Plombiranje z originalnim porcelanom. Poravnajo se slabo vz rasti i zobje. 2)r. jyf. $arry- 7} ril lan t Trst, ul. Caserma 17. SPREJEMA: od 9—1 in 3—6 pop. Ob nedeljah od 10—12 predpoldne. Klub „Kolumbus" VEKČEK v „Gospodarskem društvu" ra Vrdeli (ul. dello Scoglio) Svira Sv. IvanBki orkester Ples traja od 6. do polnoči. Zračno meblovano sobo Balkana odda v najem takoj Anton Repenšek, knjigovez, via Belvedere 2. 1784 Q§gf|jQ£| Domač lasten pridelek. Kampanja Adamič, Sv. M. M zgornja 623. H cnhi 8 P°biBtvom ali brez pohištva, s U?tJ vUUI kuhinjo ali brez kuhinje, proti južni strani, Be iščete takoj. Ponudbe upravi lista, j Odda se meblovana soba pri slovenski družioi. Uiica Boschetto 42, vrata 7. 1896 učenca sprejme kavarna Bal-I U9irts£UlVd kan. Zdrav, prost, z dobrim spričevalom šele in lepega obnašanja. — Hotel Balkon, Trst. t' rSrlo 86 v najem stanovanje z vrtom. — Ulica W U U d Scoglio 46. 1910 Cnroiffioifi co diJaki na 8taDo™nJe- - He-OprejiliOjU Stf lena Modic, Vogelnova ulica 2 — Gorica 1880 Priporoča svojo krojačoico Jožef £ k o f, ul. Pauliana št. 6, I. 1903 Onho meblovana s prostim uhodom se oida v O U Ud ulici Crociferi 1, II, vrata 9. 1905 Zasebni uradnik ZČ^^ZT bro službo s pravico do penzije, Be želi seznaniti z gospodično, ki zna dobro kuhati in ki govori vsaj 2 jezika ter ima nekaj dote v svrho poroke. Ponudbe pod „Jesen 12" Trst, poštnoležeče glavna pošta r 1893 Iščejo se delavci za Južno Ameriko. Družba Rfo de Janeiro Tramway Light & Power Comp. Limited. katera zida predor v Acqua Fria med pokrajinama San Paolo in Rio de Janeiro, potrebuje : 50 minatorjev zmožnih delati s prodornimi stroji, ISO dolavoev za kamenolom pod sledečimi pogoji : Minatorji z predornimi siroji najmanj 10 K plače za vsakih 8 ur dela Delavci za kamenolom najmanj 7 kron za vsakih 8 ur dela. — Razun piače nudi družba nagrado 200 (dvesto) kron za vsak meter neizdelanega predora, ki ga delujoči tri tropi delavcev v 24 urak izkopajo po prvih 3 metri h. Dimenzije predora so približno : 4 m 10 cm per 3 m 90 cm. Ihe Rio Janeiro Tramway Ught and Power Company Limited plača v naprej potne stroške iz Evrope do prostora za delo in delavci jih bodo povrnili v mesečnih obrokih. Delavci, ki bodo ostali v službi družbe do koncu dela, se bodo povrnili domov na njene stroške. Stanovanje in drva za kuhinjo zastonj. Na delu bolnišnica. Ozračje je zdravo, voda dobra in obilna. Delo traja okrog 15 mesecev. Plača in even-tuelne nagrade se izplačujejo mesečno. — Za ča?, ki ga delavec zgubi radi pomanjkanja motorne sile ali luči, bode odskodovan. Približne cene živil £?vfie meso K kS ™ast K * 25 kg « i„. Flzo1 ■ ' - » — 45 « Kava • • • « 15° « na delu: Kruh .... _-55 „ Sladkor . . „ -'90 „ Natančnejša pojasnila daje gosp. Viktor AlflOdeO, dvorišče Gledališča Minerva, fondo Coroneo od 5—7 pop. od dne 10. do 20. t. m. Sprejmejo se samo delavci zmožni za omenjeno delo in previdjeni s potnim listom. -1- Odhod iz Trsta tekom tega meseca. - LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA v TRSTU^mT V lastni hiši ulica Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste) i i Za vlagatelje jamčijo vsi člani zadruge z vsem ===== svojim premoženjem. Sprejema vloge in jih obrestuje po brez odbitka za rentni davek. Uradne ure: vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne in cd 3. do 5. popoldne. gork) in crz'a je) U lostilna-Met Stare - cist, 17. Kraški teran, Vedno sveze pivo. K IADUNSEA BAKSa TRST, VIA CASSA W MSPARftJO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE* lorob iv prodaja i pifnmLtnn. oblioacij«, l, r&IJO&inrK, DKLVICS, »KKfln valute ih devize. predujmi __ TinflMtn TAFIMJM m BLAG« LBSBO f JAttTCB BrLADIflClH. sate - DEPOsrrs. — promese. BSSOJATI: JADMAITBKA. _ OD DNEVA VLOGE VLOGE NA KNJlilCB DO DNEVA VZDIOA ESKOMTUJR* loarm »ama » f aktubb. ZAVAKOVASJE MENJALNICA. anmn datk fi*osj* bakka is svojega-NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2V«_5V». PAK*J«T PBOTI CTJMin UOVIL 1STUUA SKKBAVJA SMC* ITD. BKK2PLA0H9. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITE KSKDTTT PROTI DOKUMK5TOM CCSCABJA. borzna naroČila. • inkaso. __ TBLZFOKI: 14«, 1TM.___ FiUjalke v Opatiji fn Ljubljani Slovenci, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Tla Olosne Cardoccl St. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovrat nikom, hlače, srajce, malij itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri. Alla citta dl Trieste Tla Gžosufc Cardu^ci St. 40 ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Muk Borry Brillust V. Caserma št. 17, li. (Hiša Temi) m je prevzel svoje delovanje in ordinira od 9- 12 predp ,3-5 pop. i__i Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tangyet najlzvrstnejie motorje na bencin, plin, opojni plin ia motorja na safto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomoblle na benzin In paro. Prevzemajo delo inđnstrijalnih tovaren kakor : Milni za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenolome, stroji in tovarne ea cement, stroji in nameščenja sa mizarsko obrt, centralno kurja te v, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vidi ga I a za osebe (Lift) sistem Pedretđ, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovafiko in drage obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne oevL Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vir o. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Prora&ul 1b oblak mernikov zastonj. — — — 3DE Lit RESTAVRACIJA RURORA Trst, nI. CarSncri It. 13. Na umetniškem potovanju čiez VraUslavo, Krakov in Dunaj gostuje znani in zelo priljubljeni muzikalni, in-strumentalni in kabaretni Ausambl The Gleihins že ponovno v restavraciji Aurora. Vsak večer velike predstave od 7. do 12. Ob nedeljah in praznikih: Katinee. Vstop prost izvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojan obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Toči se dobroznano I.a Goea? >vo pivo, vedno Bveže iz bektoliterskih sodov. P0Z0r! ZolosnIzgotoollenlh oblek za moSRe Kadi predstojeće sptošl&e preureditve irsovine, prodam vse po zelo zniža« I #101 EllOj in vec, po vrsti b^aga. — nih cenah do JU |09 tU |0j JU jO Vsakdo, ki kupi blaga za najmanj ti K, se lahko udeleži tekme za veliko denarno nagrado. Bogat hbor oblek za dečke. Ferd. Dobavšek, Trst ulica Giosue Carduccl štev. II. JOSIP II! STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno ln križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ĆEVUEV c kr. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. sr. glavnega carinskega urada in drugih skladišč. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino Čevljev za — moške, ženske in otroke. — Ivan de Lorenzo VS^J^ ^^ Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Biudenz-u. Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč. Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE. Ivan Žniderčič Trst, ulioa Belvedere 17, Trst Trgovina jestvin in kolonijalij. Zalega testenin iz Bistrice in Neao ja, vsakovrstna olja, irila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po poŠti. Cene ugodne in točna postrežba Skladišče kož barvan?, v^eh vr3t j remene in črne za čevljarje in stdlarje z delavnico gornjih delov čevlje ♦ (tomaje). Te^ečj* kfcie črne in rumene (Boksnaib). oščia »a najbolje vrste za barvane čevlje. K'aročbe za vse kraje deželo Izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggianelli Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17 Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma St. 2. — Telefon 952. SV* ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki jo tub« proti vloma ia poiarn, v katari ao BHRAMBIOE, ki m oddajajo ■trafikam v najem ia neti za oelo leto kron 30, za Četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ Shrambice BO 24 cm riaoka, 24 cm široka, 48 cm globoke. Bhramblc nt mor« drugI odprati kakor stranka, ki samm ošabno shranijo avoja stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilno pusice katara priporoča posebno atarilam, da na ta najnorejli ha najvspeSneji način | navajajo Stediti stojo deco. Nadaljoa pajaaalia daje zavad ab aradalh arah. Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najata-rejfia prodaj al ni ca ur v Tratu, vin 8. An to mio (vogal ulic« S. Nicol6>. VELIKA IZBERA ▼arlftio, sla tih, arabr-ulh, kakor tudi atan-aklb ur vsake vrata. Ustanovljeno lota 1*58. Naravni led v št&ng%h lzi kosih iz tvornice naravnega leda v Banah se prodaja na debelo in na drabno ▼ LATTERIA 1G1ENICA |„TRIFOLIUM" 1 Za izdelovanje ledu se vporablja le bro-jenska voda (Aurisina). Znano je, da ae pri nakupu naravnega ledu prištsdi 300 %» * er dlJ° traja nego kristalni led. Ivan Krže Trst - Piazza S. Gfovannl št. t kuhinjskih in kletarakih potreb, _ 6čin od leaa fn pletenin, Škafov, i brent, Cebruv in kad, aodčekov, lopat, reSet, ait in vaa-; kovratnih koSev, jerbasev in metel ter mnogo drugih ! v to auoko spada- n ft. "T0J° a jočih predmetov.— * vVta govino a t kuhinjsko poaodo vsake vrste bodi od porcelana, ca-j mije emaila, koaiterja ali cinka, nadalje pasamanterja, ; kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, se mijene in stekleno poaodo aa vino. i Pekarna in sladčičarna MIKUSCH Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7 Prodaja moke L vrste, sladčice in prepečencs (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trisrat na dan buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska ; istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim ===== električnim strojem. - Josip Trampuš Trst, ulica Industria št. 3 (Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrat na dan eveŽ kruh. Ztilosa moke vsnkft vrste Iz — prM milno«. — ViDO in likeri v steklenicah. SladŠČice in biškotini. - Postrežba tudi na dom. Pohištvo n aj fi m j še, za j a m če u o, iz (le 1 ano s iiuim ukusom ae prodaja po zelo primernih cenah v debro znani zalogi GuglieSmo Brod & Co. ulica Giocchino Rosslnl in ui. Zonta 2 Dajejo se tudi olabave v plačilu. Cen ki zastonj. Ceniki zastonj. r' Ottoman tu, Ottoman tam i povsod me iščejo L povsod me radi imajo.