Pofitnlna plaćana v gotovini.
Leto LXXIII., št. 242
LJubljana, torek 22. oktobra I940
Cena Din i.—
Izhaja vsak dan popoldne lzvzemši nedelje ln praznike. — Inseratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnaer&tt petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slov*a«kl Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon At. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica t Ljubljani št. 10.351.
položaj na Balkanu in na Bližniem vzhodu
Kaj mislijo v Turčiji o
Cltl —
Carigrad 22. ckt. s. (Anat. tel. a?.). List : Aškamc razpravlja o namenih Nemčije in Italije na Balkanu. Pravi da je bila okupacija Rumunije po nemški vojski najbrž eden izmed sklepov, ki so bili storjeni na Brennerju. če pa je bila ta vloga določena Nemčiji, pravi list, je bila gotc-to druga vloga istočasno cioločena tudi Italiji. Na Brennerju se je gotovo govorilo tudi o vojaških operacijah v Afriki. Najbrž pa. bo Italija podvzela vojaške ukrepe še tudi druged. O tem se list ne izraza določneje.
List .\V;mh!t objavlja uvodnik pod naslovom: Ali je Rum unija, neodvisna drŽava? List piavi, da je paradoksno, da je anglrvki pcslanik po vsem, kar se je v Ru-muniji z^o.]i!o še v Bukarešti. Izraža mnenje da rumunska vlada doslej še ni hotela prekiniti z Anglijo, ker računa na grospodar.-ke in vojaške koristi. Vsekakor bo moral angleški posianik v kratkem spremeniti svoje stališče, ker sedanji položaj ne more trajati v neskončnost.
Turška vojna moč
\cw . »;rk. 22. okt s. (Ass. Press). Ca-rigrajski poročevalec Ne\v York Timesa s? bavi z vojaškim položajem na Balkanu. Izraža dvome, da bi hotela Rusija v primeru napada na Turčijo nuditi Turčiji pomoč. Prav tako ni sigurno, da bi lahko angleška vojna mornarica uspešno pomagala Turčiji.
Kljub vsemu temu pa je brez dvoma, da bi .se Turki v primeru napada vendarle tudi sami branili. Napadalec na Turčijo bi nalotel na velike težave. Turki razpolagajo s kopno vojsko pol drugega mili-j na dobro oboroženih mož. Res^ da prihaja v Bolgarijo nemški vojni material, cenijo tudi, da je v Bolgariji že 20.000 nemških turistov, večinoma so to vozniki tankov. Mislijo pa. da ima prisotnost nemških vojakov v civilu v Bolgariji predvsem namen, da za primer vojnih zapletljajev preprečijo, cia bi so pokazale rusofiLske tendence v bolgarski vojski.
Med tem pa prejema Turčija vojni material iz Anglije^ pa tudi turške tovarne same proizvajajo* dokaj materiala. Turško letalstvo sicer ni močno teda pilote so izvežbali angleški inštruktorji. Ob mejah so zgradili Turki dobre utrdbe. Turške zaloge bencina so velike, tako da doslej ra-cioniranje porabe bencina, sploh se ni bilo potrebno. V vsakem primeru bi torej nudila Turčija lahk:> močan odpor. Turki pa se nanašajo tudi na pomoč Grčije.
Stališče Bolgarije
Carigrad, 22 okt. s. (Anat- tel. ag). List Jeni Sabah-. posveča uvodnik stališču Bolgarije v sedanjem položaju. Pravi, da vsi turški listi obsežno komentirajo dogodke v Bolgariji in posvečajo pozornost razvoju položija. Toda turški komentarji izražajo samo obžalovanje s strani Turčije za mnoge agresivne bolgarske izjave, ki prihajajo do turških ušes. Turčija si še vedno prizadeva, da bi bila v dobrih odnošajih z Bolgarijo. Mora pa dati Bolgariji tudi nasvete.
Bolgarski listi izražajo mnenje, pravi list da sta Nemčija in Italija dovolj močni da sami kontrolirata položaj na Balkanu, Bolgarija pa se postavlja tudi popolnoma v odvisen položaj od osnih držav. r>Jeni Sabah~ pravi, da Turki spoštujejo bolgarski narod in poznajo njegove vrline. Turki se nikdar v zgodovini niso pustili zasužnjiti, pa tudi nikoli niso izdali svojih prijateljev. Tako v Evropi kakor v Aziii so bili Turki vedno neodvisen narod, življenje Turkov je bilo včasih težko, toda vedno častno. List nato pravi, naj bodo Turki v tem oziru Bo1 čarom vzgled, da si ne bodo položili zanke ckoli lastnega vratu.
Ruske karte
L°ndon. 22. okt. (LEF). Dopisnik Dai-ly Maila poroča iz Kaira da so v tamkajšnjih mednarodnih krogih soglasnega mne nja. da bo Rusija še ta teden razgrnila svoje karte in da bo tedaj postalo jasno, ali je morda Moskva že sklenila kak nov derovor z Berlinom, glede jugovzhodne Evrope ah pa bo Stalin izrazil svoj *Stoj!« Nemčiji.
Ameriški komentar
Boston. 22 ckt. s. Radio komentira položaj na Balkanu ter pravi, da je slika položaja zaenkrat ne.asna. Več dni že pri-haiajo nasprotujoče si vesti. Najprej so prisnele poiočila o določenih nemških in italijanskih zahtevah Grčiji, pa so bila zopet zanikana. Potem so zopet prispele vesti o odstopu gršk?ga kralja, ki pa so bile prav tako zanikano. Pri vsem tem pa je še povsem nejasno - Rusije. De.stvo
je da je turška vojska koncentrirana v bližini bolgarske meje Ln da je v Besara-biji močna ruska vojska baje več sto tisoč mož. Govori se o možnosti vojaških operacij osnih držav proti Grčiji in Turčiji. Zaenkrat pa je treba še počakati, če nimajo nemške in italijanske vojaške priprave samo namena, da izvajajo pritisk na B^lkcm za ureditev političnih in gospodarskih vprašanj Med tem prihajajo poročila, da sc ruslto-turški odnošaji vse bolj izboljšujejo.
namenih Nemčije in Italije — Tursko svarilo Bolgariji — Tudi Rusija se bo morala odi©-I kolonialni minister napoveduje ofenzivo v Afriki — Italija in Egipt
Izjava lorda Lloyda
London. 22. okt. s (Rcutcr) Minister za kolonije lord Llovd je izjavil včeraj v nekem govoru, da si Anglija ne sme delati nobenih iluzij glede nevarne grožnje, ki jo predstavlja nemška in italijanska akcija na Balkanu. Lord Llovd je dejal, da je kapitulacija Francije izboljšala položaj Italijanov v Libiji, ker se j:m ni treba več fcxiti močne maroške armade. Vojska maršala Grazianija pa bo imela še mnogo težav. Cas., ko bodo Angleži v Afrik: prešli v ofenzivo, je dejal lord Llovd. se bliža
Glede letalske vojne nad Ang'no je opozoril, da tako dolgo še ne bo konca vojne, dokler letalske b'tke ne bour prenesene nad  nemško ozemlje.
Italijanski glas o položaju
Rim, 22. okt. AA. (Štefani) V zvezi s potovanjem angleškega vo nega ministra Edena v Egipt in s posledicami tega potovanja za nadaljnje vojne operacije poudarjajo v rimskih krogih, da navzočnost ministra Edena v Egiptu pomeni jasno znamenje težke ga položaja, v katerega je Angfliia prišla na Sredozemskem morju, zlasr- pa v Egiptu.
Italija z iskrenimi m globoJcinv simpatijami spremlja prizadevanje Egipta, ki se upira pritisku Anglije. Ta angleški pr;tisk — pravijo v rimskh krofih — gr- ze tem. da
bi Egipt potegnil v vojno k> si je ne želi. Egipčani dobro vedo oa je ltalja vedno izjavljala m da tudi danes še izja* I a. da se bori proti Angležem na egiptskh tleh. ki so jih Angleži izbrali za vojsko\ar.;c, nc pa proti Egipčanom, ki jim Italija že!1, da bi se osvobodili britanskega sužen ,stva.
Bivanje ministra Edera v Egiptu bi moglo prinesti gotove nade v še nekaterih državah, ki so vezane na Anglijo toda Italija ve, da zdravi elementi n so priprav'ieni popustiti pred pritiskom Angležev Kar se tiče ostankov še obstoječih anglrfilsK'h stru j v posameznih državah morajo te računati s stvarnostjo, to je z dejstvom da gresta Italija in Nemčija odločno naprej po poti zmage, kar postaja iz dneva v dar* očitneje.
Grška previdnost
Atene, 22. okt. e. V dobro informiranih krogih poudarjajo, da vest o možnosti prihoda vojnega ministra Edena v Atene ni točna. V zvezi z angleško akcijo na Bližnjem vzhodu je značilno dejstvo da se razgovorov angleških poslanikov v Carigradu ne udeležuje angleški poslanik v Atenah.
Letalske operacije v Afriki
Kairo, 22. okt. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem snočnjem komunikeju:
V soboto zvečer so angleški bombniki
Tudi na Daljnem vzhodu napetost ni popustila
Huda gospodarska bitka v Bataviji — Anglija prevzame ves letalski bencin iz Nizozemske Indije — Amerika in Anglija ne bosta dopustili vojaškega ojačenja Japonske
Boston, 22. okt. s. Tukajšnji »Christian Science Monitor« analizira položaj na Daljnem vzhodu, zlasti z ozirom na Nizozemsko vzhodno Indijo. Opozarja predvsem, da je vojna na Kitajskem spravila Japonsko na rob gospodarskega, propada, če bi Japonska hotela gospodarsko izkoristiti bogastva osvojenih ozemelj na Kitajskem, bi bil za to potreben najprej mir, ki ga pa nI. Zaradi tega je prav sedaj Japonski neogibno potrebna Nizozemska vzhodna Indija. Tam lahko najde Japonska rešitev za mnoge svoje gospodarske težave, predvsem pa rešitev za preskrbo svoje vojne mornarice s tako potrebnim gorivom.
Toda Nizozemska vzhodna Indija je Se popolnoma intaktna in dobro branjena. Z zasedbo Francoske Indokine so se ji res Japonci zelo približali, toda Washington in London sta ponovno povedala, da ne bosta dopustila, da bi Japonci segli po nizozemskih kolonijah v območju Tihega oceana in da ne bodo pustili Nizozemske vzhodne Indije same. Anglija je pokazala odločno stališče z zopetno otvoritvijo poti skozi Birmo. Iz Washingtona pa je prišlo ponovno svarilo, da Zedinjene države vztrajajo pri statusu quo na Daljnem vzhodu. Govori se že tudi o možnosti popolne prepovedi izvoza iz Zedinjenih držav na Japonsko.
Zaenkrat pa se razvijajo dogodki glede Nizozemske vzhodne Indije samo na diplomatskem polju. V Bataviji je v telcu huda gospodarska bitka. Japonska trgovska delegacija se tam pogaja z nizozemskimi zastopniki. Kolikšno važnost polagajo Japonci na ta pogajanja, je razvidno iz dejstva, da jih je doslej vodil osebno japonski trgovinski minister KobojaSi. Predvsem polagajo Japonci seveda važnost na to, da si zasigurajo dobave petroleja iz Nizozemske vzhodne Indije, da najdejo nadomestilo za prepoved  izvoza  iz Zedinjenih držav.
Glede pogajanj v Bataviji sta se včeraj primerila dva važna dogodka. Predvsem je bil minister Kobojaši od japonske vlade poklican nazaj v Tokio. Se mnogo važnejši, čeravno manj opažen pa je bil drugi dogodek: Včeraj se je namreč izvedelo, da se je angleška vlada pogodila s petrolej-skimi družbami v Nizozemski vzhodni Indiji, da prevzame celokupno proizvodnjo letrilskeera bencina iz Nizozemske vzhodne Indije. Verjetno je, da je odpoklic Koboja-šija v zvezi prav s tem angleško-nizozemski m sporazumom, čeravno bodo Japonci zagotavljali, da ni med obema dogodkoma nobene zveze. Dejstvo pa je, da je prav letalski bencin ono, kar bi Japonci najbolj r i bili v sedanjem položaju.
Vprašanje je sedaj, kakšna bo japonska reakcija na ta razvoj dogodkov. Morda bi se Japonska že odločila za vojaško intervencijo proti Nizozemski vzhodni Indrji. Druga možnost pa je tudi, da bo Kobo-
■Kšija, ki je prišel v Batavijo kot trgovska osebnost, zamenjal kot šefa japonske delegacije drug predstavnik, ki bo nastopil z
vojaškimi grožnjami pri pogajanjih, ko gospodarska pot ni uspela.
Med tem zasledujeta London in VVashing-ton oči vidno cilj, da ne dopustita, da bi se Japonska vojaško ojačila. Tako si je mogoče razlagati prepoved izvoza letalskega bencina iz Zedinjenih držav, tako tudi angleški gospodarski sporazum z Nizozemsko vzhodno Indijo. Istočasno pa Anglija in Amerika podpirata Kitajsko. Med tem je prišla včeraj tudi vest, da je ameriška mornarica dovolila pošiljke važnega materiala za angleške podmornice v Hong-kongu. Anglija in Amerika hočeta torej čim bolj ojačiti pozicije svojih vojnih mornaric na Daljnem vzhodu. Istočasno pa spravlja ameriško vojno brodovje na Daljnem vzhodu svoje zaloge bencina iz ranljive točke v šanghaju v varnejši angleški Slngapor. Vsi znaki kažejo, da Zedinjene države zelo resno gledajo na razvoj položaja na Daljnem vzhodu. Nov znak za to je vest, da bodo svojci ameriških mornarjev evakuirani z Daljnega vzhoda. Vse to pa so zaenkrat samo svarila. Ni verjetno, da bi hotela ameriška vojna mornarica že v d oglednem času tudi aktivno intervenirati.
Washington, 22. okt. s. (Ass. Press). V tukajšnjih krogih zaenkrat prevladuje prepričanje, da Zedinjene države še ne nameravajo razmerja do Japonske poostriti
zopet napadli Tobruk v Libiii. Bombe so zadele med vojašnice in zaloge bencina italijanske vojne mornarice ob obali. Povzročena jc bila velika eksplozija
V Eritreji so bili izvedeni ponovni napa di na letališča Gura. dve veliki zgradbi sta bili direktno zadeti od bomb Izbruhnilo jc več požarov. Bombardirano je b;lo tudi lc-tailišče v Asmari. Tri sovražna letala so bila menda uničena. Pri napadu na Agordat zaradi temc ni bilo mogoče ugotoviti obsega povzročene škode Na letu'išču v Dire-daui v Abcsiniji so padle bombe v bližino glavnega hangarja.
Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh poletov.
Kairo, 22 okt. s. (Rcutcr) Angleški mornariški komunike objavlja, da so včeraj zgodaj zjutraj sovražna letala napadla pristanišče v Aleksandri ji Bombe so padle na okolico mesta, ne da bi povzročile škodo ali žrtve.
Kairo, 22. okt. B. (Reuter). Egiptsko vojno ministrstvo je objavilo snoči komunike, v katerem javlja, da sta bila v nedeljo zvečer izvedena dva letalska napada na Kairo, in sicer med 20.30 in 22. Bombe so bile vržene na predmestje Kaira in so med drugim zadele neko kmetijo. Središče mesta ni bilo bombardirano. Sest oseb v predmestjih je bilo ranjenih, eden od njih je pozneje umrl. Povzročena škoda ni velika
Po neoficielnih poročilih je napad na Ka-
do skrajnosti, s tem da bi proglasile splošno prepoved na izvoz petroleja na Japonsko.
Japonska gospodarska misija v Indokini
Vichy, 22. okt. AA. (Havas). Iz Hano-ja poročajo^ da je tjakaj prispela japonska gospodarska misija na čelu z velepo-slanikcm Macunijem. Poslanstvo bo začelo s pripravljalnimi razgovori za gospodarski sporazum o Indokini, katerega sklenitev določajo pisma, ki sta si jih 30. avgusta letos izmenjala francoski poslanik v Tokiju in japonki zunanji minister. Končna pogajanja za ta sporazum bodo v Tokiu, kadar bo japonska vlada smatrala, da so predhodni razgovori v Hanoju že zadosti napredovali in da je s tem zagotovljen normalen potek pogajanj.
Borbe na
Čungking, 22. okt. s. Po ruskih informacijah so izvedli Japonci v srednji Kitajski zadnje dni več napadov na kitajske postojanke, bili pa so vedno odbiti ter so se morali zopet umakniti na izhodiščne položaje. Pri Ningčangu je japonska aviacija bombardirala kitajske postojanke. V tem sektorju so Japonci v trdovratnih bojih izgubili 3000 vojakov. Kitajci so mnogo japonskih vojakov tudi ujeli.
20. oktobra so na železniški progi v Han-kov razstrelili Kitajci japonski vojaški vlak. Najmanj 10 vojakov je bilo ubitih.
V noči od 15< na 16. t. m. je kitajsko topništvo napadlo japonske vojaške transporte na reki Jangce.
Na severu razvijajo kitajski prostovoljski oddelki veliko delavnost. Več japonskih garnizij v severni Kitajski je bilo napadenih. Japonski protinapadi niso uspeli.
V južni Kitajski so v provinci Kuagnsi v teku boji ob železniški progi Nanking— Liučav.
20. oktobra so japonska letala zopet bombardirala kitajski del ceste iz Birme. Povzročene je bilo nekaj škode.
Varnost Amerike odvisna od usode angleške mornarice
Med demokrati in republikanci ni več razlike glede pomoči Angliji in Kitajski
New York, 22 okt. s. New York Times se bavijo s potekom kampanje za pred-L^dni&ke volitve v Zedinjenih državah. List pravi, da v zunanjepolitičnem oziru med demokrati in republikanci sedaj ni nobene razlike.
Nihče ne nastopa več proti čim večji pomoči Angliji in Kitajski. Se pred enim letom je lahko ameriški veleposlanik v Londonu Kennedv izjavil glede eventualne pomoči Angliji: To ni naša vojna. Med tem se je položaj bistveno spremenil, že od poletja dalje se zaveda vsakdo v Zedinjenih držaVah, pravi list, da je varnost Amerike odvisna od usode arjleške vojne mornarice. Churchill uživa v Ameriki mnogo večje simpatije nego Chamberlain.
Danes prevladuje v Zedinjenih državah prepričanje, da sedanja vojna ni več evropska vojna, temveč svetovna, zlasti po trojnem paktu.
Obrambne priprave
New York, 22. okt. s. (United Press). »New Tork Post« je včeraj javil, da je 19 letal ameriške vojne mornarice in več-
je število ameriških vojaških letal prispelo na francoski otok Martinique v Karibij-skem morju. Ko so novinarji vprašali mornariškega ministra Knoxa, če je ta vest točna, ni hotel podati nobenega komentarja, ni pa je zanikal.
New York, 22. okt. s. (United Press). Mornariški minister Knox je pričel včeraj z dvodnevnim inspekcijskim potovanjem postojank ameriške vojne mornarice ob obali Atlantskega oceana v bližini New Yorka.
New York, 22. okt. s. (Ass. Press). Ameriška vojna mornarica je prevzela pod svojo kontrolo pet 8000 tonskih potniških parnikov neke paroplovne družbe, ki opravlja promet v Tihem oceanu. Parniki bodo služili kot pomožne vojne ladje.
Ottavva, 22. okt .s. (Ass. Press). V neko vzhodno kanadsko luko je včeraj prispelo zopet več sto angleških mornariških Častnikov in mornarjev, ki bodo prevzeli stare rušilce, Ki so jih odstopile Zedinjene države
Angliji.
iro izvedlo posamično italijansko letalo, ki je priletelo prav nizko. Vrženih je bilo več bomb, ki so izkopale nad moter široke lijake. Med drugim je bila pri napadu poškodovana neka železniška proga v okolici Kaira, ki pa je bila med tem že zopet popravljena. Ko so stopili proti italijanskemu letalu v akcijo žarometi, se je letalo hitro oddaljilo.
Ameriški protest zaradi napada v Perzijskem zalivu?
Washington, 22 okt. s (Ass Press) Zastopnik družbe Standa-d Oil Co. jc posetil včeraj podtajnika z« zunanje zadeve Susn-nerja \Vellesa, poznej? pa je sporočil novinarjem, da je v imeni' svoje družbe vložil v zunanjem ministrstvu protest zaradi napada italijanskih leta' na družbine petrolejske vrelce na Bahrcinskcm otočju v Perzijskem zalivu in v Arab.'i Zastopnik družbe je dejal da je bilo pr' tem napadu poškodovano na nevtralnem ozemlju ameriško imetje in so bila ogrožena življenja ameriških državljanov Napovcduicjo. da bo najbrž ameriško zunanje ministrstvo zaradi tega napada vložilo Formalen protest pri italijanski vladi
Poleg vrelcev družbe Standard Oil Co. so bi'i pn^k<- lov.nv tud' petrolejski vrelci ameriške družbe Tc.vas Oil Co.
Novi trgovinski minister
\Vashington, 22. okt. i. Za novega trgovinskega ministra Zedinjenih držav je bil imenovan  bivši  državni podtajnik Tavlor.
Mehiški ukrepi proti Japonski
Mexico City, 22. okt. s. (Ass. Press). Mehiški predsednik Cardenas je odredil, da mehiška vlada ukinja koncesije za iskanje petroleja v Mehiki, ki so bile dane Japonski. Kakor poročajo z merodajnih mehiških mest, je bil ta ukrep storjen v smislu solidarnosti ameriških držav glede skupne obrambe.
Obenem poročajo, da je Mehika preklicala prodajo 18.000 ton starega železa Japonski.
Odpust sumljivih tujcev
Washington, 22. okt. (United Press) j. Iz poučenih krogov sc izve, da jc »preiskovalni urad Zedinjenih držav« ugotovil identiteto 2600 oseb, ki so sodelovale v proti-ameriški propagandi ter obiskovale tabore nemško-ameriške zveze. Vse izmed navedenih oseb, ki so bile zaposlene v municijskih ali drugih vojnih obratih, so bile odpuščene iz sflužbe.
Govor poslanika Bullita
Chicago, 22. okt s (CBS) Bivši ameri 'ki veleposlanik pri francoski vladi Bullitt je imel snoči tu po radiu govor. Prtčital je med drugim neobjavljeno pismo, ki ga je 4. marca letos pis*il tedanji francoski min'str-ski predsednik Daladier predsedniku Roo-sevcltu. Daladier v tem pismu potrjuje, da mu je Bullitt sporočil, da Zedinjene države ne nameravajo iti v evropsko vojno, Bullitt je dejal, da so s tem pismom demantirane vse nasprotne vesti, češ da je tedaj Amerika obljubljala Angliji in Franciji oboroženo pomoč.
Dalje se je bavil Bullitt v svojem govoru z mednarodnim položajem. Dejal je, da so dosedanje izkušnje \ Evropi pokazale, da je nesmisel voditi proti napadalcem pomirjevalno politiko. Zato Zedinjene države take pomirjevalne politike niti ne bodo poskusile. V Ameriki vedo. da bi totalitarne države utegnile poskusiti, da bi s pomočjo svojih pristašev pridobile teren v Južni Ameriki. Sporazum Nemci ie in Italije z Japonsko sicer nc pomeni vojne napovedi, pomeni pa resno svarilo.
Na podTagi tega svarila je logična posledica, da Zedinjene države čim bolj povečajo svojo vojno proizvodnjo in sc čim bolj oborože, zlasti pa da svoje letalstvo spravijo na vojno višino. Proizvodnja mora biti pospešena tako, kakor da bi že bila vojna. Obenem pa mora j v Zedinjene države pomagati čim bolj vsem cmn; državam, ki se bore proti napadalcem. Pomoč mora dobiti ne samo Anglija, temveč tudi Kitajska. S tem pridobi Amerika na času, da se lahko sama pripravi za obrambo. Edino na ta način bo mogoče prepričati totalitarne države, da ne bodo napadle Amerike. Benjamin Franklin je dejal: Vsi moramo viseti drug na drugem, sicer bomo viseli vsak posebej. Mnogo manjšo ceno plačajo Američani, če žrtvujejo sedaj nekaj dela in službe za obrambo Amerike, nego pa bi bila cena, ki bi jo morali plačati, če bi bila Amerika podjarmljena in v sužnosti.
vVTW^¥vf ww v + m ~~ ▼ • w w w
Inserirajte v „S1» Narodu44 S
Churchillov govor
Sinoči je naslovil angleški ministrski predsednik poseben apel na Franooze
London, 22. okt s. (BBC.) Snoči ob 20.30 je govoril v francoski oddaji angleškega ra-<3:a ministrski predsednik Churchill, ki je rekel med drugim:
»Francozi! Več nego 30 let, v miru in vojni tem korakal z vami in še korakam po isti poti Nocoj govorim vam kjerkoli ste in kakršnakoli je vaša usoda. Ponavljam ono željo, ki je napisana na louisdoru: Naj Bog Čuva Francijo: Tukaj doma v Angliji,
pod nemškim ognjem, nismo pož^ah ti na zve ze. ki n«s družijo s Francijo Vztrajamo na poti evropske svobode Skupni sovražnik skuša razdružiti one narode, ki jih ie doletela zla usoda Moramo skrbeti, da se mu to ne posreči
Tukaj v Londonu, za katerega pravijo Nemci, da ga bodo spiemenih v pepel in ki ga zdaj njihova leta Id bombardirajo, prenašamo nezlomljivo svoje breme. Angleško letalstvo izpolnjuje svojo dolžnost Čakamo na obljubljeni napad na Anglijo. Toda vse to je za nas farno začetek. Zdaj v letu 1040 imamo kljub priložnostnim izgubam še premoč na morju. V letu 1941 bomo imeli premoć tud: v zraku. Pomislite, kaj to pomeni' Nemci in Italijani hočejo razdeliti Francijo in njen imperij Pa ne samo francoski imper:j bo razdean, če zmagajo, tudi Alz.actja ir? Loiciia bosta odcepljen;. N'ica. Savo ja in Korzika bodo odrezane od Francije. Toda \enni nt mislijo samo na to Povem vam in vene m'te mi: storiti hočejo, da popolnoma uničijo francoski narod, vse njegovo življtnie in vso njegovo bodočnost Hočejo t. v vedno zlomiti, francoski narod in vso Ilvropo spraviti pod svojo oblast Za Francijo to ne bi bil samo poraz temveč popolno un čenje Njena armada, mornarica, letalstvo, vera, zakoni, jezik, kultura, institucije, literatura, zgodovina, tradicija, vse tr bi br!o uničeno od triumfa nemške armade Francozi morajo sedaj dvignip svojcci duha priden bo prepozno. Spomnite se, kaj je rekel Napo lecn, ko je stal nasproti nad močnim armadam: *NikJar ne Ijorn verjel, da je duh Francije mrtev, nikdar ne h^m verjel, da smo izgubili musto med največjimi narodi na svetu.«
Mi in na.ši prijatelj* prrko oceana v Ameriki, ki so tudi vaši prijatelji, vztrajamo v
borbi. Zato zaupajte, kajti vse bo zopet dobro. Kaj hočemo od vsa v tem težkem trenutku, v tej bitk* za zmago k. jo bomo delili z vami? Ce več ne morete da bi nam pomagali, nas vsaj ne ovirajte* Zato čakajte na uro ki bo pnsia za vsa Tudi sedaj čutimo da vaše srce bije m nas. Nikdar ne bomc popusti'', nikdar kapitulirali. Hočemo rešiti svet pred nov< temno dobo. Ne verjemite, če vam Dopoveduje kontrolirani francoski radio, da si hočernc prisvojiti vaše ladje v imperiiu. "V? " — .jt — *— — «-i }•* «*-»i_> p—««rt Samo
za to nam gre in to do Irene* Ničesar nočemo od nobenega naroda, razer respekta. Oni Francozi, ki so v zaseden hanciji, naj se spomnijo besed, k' j'h je iagovortf veliki Gambetta leta 1870 o bodočnosti Francije: »Mislite nanjo vedno nikoli pa ne govorite o nji!«
Lahko noč. spite sedaj dobrr da se okrepite za jutrišnji dan, ki bo gotovo prišel. Naj živi Francija, naj žive vs narodi, ki gredo naprej   boljšim časom nasproti!«
Odmev Churchill o vega govora v Ameriki
New Tork, 22. okt. s.  Tteuter). Govor
an.eleškega ministr. predsednika Churchilla do radiu ie sinoči ooslufa!o v Ze-
dnlenih državah več milijonov oseb Po prvih vtisih ie mogoče ugotoviti, da je napravil srovor zelo ugoden vtis ter oiačil /anoanip v usoeh  Anjsliie v voini.
New York Times praviio danes, da je bil to covor moža. ki ie bil od nekdai z vso svoio dušo prilateli Franciie in francoske kulture Razlogi ki govore za an-g!e?ko-francosko sodelovanje so danes močnejši nego kdajkoli oreie.
»New York HeraM Tribune* oiSe. da .1? v skrbno izbranih ChurchUlovih besedah v:dna nie^ova izredna odolčnost. CTrT-chillove izjave kažejo da Anglija ne mis!i s^ino vztrajati v pasivni obrambi, temveč da bo segla v Dnmemem trenutku tudi k nrotiudarcu To ie zelo velikega »Mne^a ki ga bodo gotovo povsod rra^^l^o ->oi_ mili. Izraz z;vr>ania v usoeb An<rlHe ja bil v Churrh;ilovem goveru močnejši nego I kdaj koli preje.
i nočni napadi
Eden najdaljših in najhujših napadov na Liverpoo
in okolico
L»n<n>n 22. okt. s. (Reuter). Letalsko in notianje minististvo j-vljata v svojem današnjem  jutrnjem kemumkeju:
Nemška letala so pričela z napadi na Anglijo preteklo noč že zgodaj zvečer. V prvi vrsti 90 bili napadi namenjeni na Anglijo območje Londona in pokrajino ob reki Merwy. Večina napadov je bila končana v zgodnjih ju trn jih urah.
Napadi v srednji Angliji so veljali večinoma enemu mestu. V srednji Angliji in v Londrnu je bila povzročena škeda na stanovanjskih hišah, trgovskih in industrijskih zgradbah. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Ob reki Mersey in v nekem se-verevzhc/dncm mestu je bilo poškodovanih več stanovanjskih hiš. Več oseb je bil d ubitih, ko je neka bomba ekspl/^iirala pred kinematografom v nekem mestu.
Nadalje so bih izvršeni napadi na južni "VVales in južno vzhodno Anglijo. Povzročena škoda je majhna.
London, 22. okt. s. (Reuters. Letalski napadi na Lonclcn so se pričeli snoči ob običajnem času. Protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo Med posameznimi nBpadi na mesto so bili v teku noči daljši presledki. V prvem delu noči so bile vržene brmbe na več londonskih okrajev.
Liverpool Ln d»ruga mesta v bližini so doživela preteklo noč enega svojih najdaljših in najhujših nočnih napadov v zadnjem času. Bil je to že 200.letalski napad na Liverpool in okolico.
Angleški bombniki nad Nemčijo
London, 22. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleški bombniki izvršili zopet napade na več vojaških objektov v Nemčiji-
London, 22. okt. s. (Reuter). Po uradnih podatkih so v septembru in oktobru izvedla angleška letala doslej že 14 napadov na Berlin.
Žrtve angleških napadov na Italijo
Rim, 22. okt. s. (Štefani). Po uradnih podatkih so bile pri napadu angleških letal na Italijo v noči od nedelje na ponedeljek v Veroni ubite tri osebet 11 pa jih
je bilo ranjenih. Med žrtvami je pet otrok in tri ženske. V Valenciji pri Aleksandriji je bila ubita ena oseba tri druge so bile ranjene. Med žitvaml je neki 701etni delavec. V okolici Pavije je bilo ubitih pet oseb, med njimi neki 821etni starček in Jve ženski.
Poslopje ameriškega
veleposlaništva zadeto
London 21. okt. s. (Reuter). Uradno javljajo, da ie bilo pri enem izmed letalskih napadov na London te dni poškodovano poslopje amerifkera veleposlaništva. V bližini ie eksplodirala temnirana nem5?:a letalska bomba. Več šip na oknih nos or/a ie pcpokalo. Nihče cd esebia veleoos'ani-štva ni bil ranien aii ubit. Prav tako ie bil zadet od letalske bomb« glavni stan organizacije »Young Men Christlan Asso-ciation« v Great Russel Street.
Delni izpust Nemcev iz internacije
London, 21. oktobra, j. (Reuter) Angleško notranje ministrstvo je odredilo, da bodo s primernim dovoljenjem oblastev izpuščeni iz ujetniskih taborišč tisti avstrijski državljani nemške narodnosti, ki so se: 1. Kakorkoli odlikovali na po!:u znanosti, umetnosti ali literature. 2. Studcrtie univerz in tehniških visokih šol, ter S Vsi tisti, ki so živeli v AngMji že od otroških let ali vsaj zdržema 20 'et v Angliji odnosno dominionih in ki so ves čis kazali prijazno razpoloženje do Anglije.
Vstopnice za zaklonišča
London, 22. okt. s. (Reuter). Notranji minister Morriscm je sportcil, da bodo oblasti sedaj za del javnih zaklonišč v Londonu izdale permanentne vstopnice, da bodo na razpolago samo onim, ki v svojih domovih nimajo primernih zaklonišč. Samo tri četrtine prostorov bo oddanih tudi v teh zakloniščih, med tem ko bo ostala četrtina še nadalje na razpolago ostalemu občinstvu Za zaklonišča v postajah podzemske železnice vstopnice ne bodo izdajali.
Rumunija in Italija
General Antonescu o minulih in bodočih od norih
z Italijo
BukareSta, 22 okt AA. (Štefani) General Antonescu je snoči sprejel zastopnike italijanskega tiska in jim je pri tej prifliki med drugim povedal naslednje:
Nenavadno srečen sem. da morem sprejeti zastopn;ke italijanskega tiska. Vi, zlasti tisti, ki bivate že delj časa v Rumuniji. zelo dobro veste, da n*s vežejo stoletne prijateljske vezi. V zadnjih letih se je rumun-sko-italijansko prijateljstvo samo še okrepilo. Nesoglasja iz preteklosti, če jih je bilo kaj. so izglajena. Rumunija gre z zaupanjem v svojo bodočnost. S ponosom se spominjamo star.h rimskih legij, ki so prihajale vse do Črnega morja, in bojev, ki jih je Ovki tako sijajne opeval. Dar.es se Rumunija v svoji revoluciji navdihuje s fašistično in narodno socialistično revolucijo.
Svoj govor je general Antonescu končal s pripombo, da v bodoč; nobena stvar ne bo mogla več ločiti Rumunije od Italije.
Aretacija ministra Becka
Bukarešta, 22. okt. AA (Stctam) Legionarska policija je snoči prijela bivšega poljskega zunanjega min.stra Btcka, ki je z an-gfeškim potnim listom poskušal prekoračiti
transilvansko mejo O aretac:jt Becka se izvejo naslednje podrobnosti Zunanji minister Beck je hotefl že dvakrat pobegniti iz Rumunije. V največj tajnost* ie zapustil mestece Snabov. 25 km od Bukarešte, legionarska policija pa je Becka ustavila, ko je zapuščal Bukarešto. B~ck je najprej trdil, da je angleški držav'ran ko pa je videL da so ga spoznali, ie hotel podkupiti policijo z zlatom, ki ga je imel pri *eb* Policija ga je prepeljala v bukarsštsnslce zapore. Še nedavno je hotel Beck pobegn^i »n Je ie prispel do Bukarešte. k»er so g» pa prijeli. Takrat je izjavil, da je hotel k zobozdravniku.
Nočna zapora rmnmmtđh pristanišč
Bukarešta, 22. oktobra br (Rador) Snoči je bil objavljen uradni komunike s katerim je bHo sporočeno, da so od »noči dalje ugašeni pomorski »vetihrkt v Con-stanzi in Mangalt ter da je v obe pristanišči od sončnega zahoda do sončnega vzhoda prepovedan vsak dostop.
španska policija
po vzgledu nemške in Italijanske policije
Madrid, 22. okt. AA. (DNB). Vodja Španske policije in civilni guverner v Madridu grof de Majale je dal zastopniku DNB izjavo o sodelovanju med nemškimi, italijanskimi in španskimi policijskimi organizacijami.
Grof de Majale se je pred nekaj tedni vrnil is Nemčije, kjer je bil gost voditelja nemške policije Himmlerja, Tam je spoznal nemške poUcijske ustanove in je v razgovorih s pristojnimi nemškimi osebnostmi ustvaril temelje za tovarisko sodelovanje med policijskima organizacijama obeh držav. Grof je Izjavil:
Spoznal sem silo organizacije, s katero razpolaga raj h za ohranitev svoje notranje varnosti, kakor tudi izreden vojaški duh oborožene nemške policije ln napadalnih oddelkov, njihovo tehnično znanje in njihovo udarno moč.
O nalogah mlade narodno - strokovne španske državne policijske organizacije je grof de Majale Izjavil:
Glavna naloga je v tem, da bi Izvežbali vse izvršilne organe, to pa na ta način, da se odstranijo posledice najbolj krvave In najstrašnejše revolucije v zgodovini, prav tako pa se mora zavarovati trajanje sistema državne varnosti.
O sodelovanju z nemško in italijansko policijo je vodja Španske policije izjavil:
Izkustva ln tehnika nemške policije kakor tudi lastnosti faefstične policije so za mene zelo zanimive. Obe policiji sta vzgled, po katerem bomo organizirali na5o Soan-
sko policijo. Prepričan sem. da bo sodelovanje španske policije z nemško ln italijansko policijo neogibno potrebno, da bi se ohranil red v novi Evropi.
Grof de Majale je končal svojo izjavo z besedami, da je prepričan, da smatra priiateHstvo med Nemčilo In spanilo za največjo uslugo, ki bi jo lahko storil falan-gistični Španiji.
Madrid, 22. okt. A A. (DNT3). Himmler je včerai ohiskpl Escorial in ie nato odpotoval v Toledo. Za tem se je Himmler vrnil
Madrid, kjer je bil njemu na Čast prirejen banket.
Živila v Evropi
Washingt^ u 22. okt. s. (^vss. Press.) Ameriško poljedelsko ministrstvo je objavilo izjavo o položaju za prehrano prebivalstva v Evropi. Ministrstvo pravi, da ima jo> Nemčija, bivša Avstrija m Češka na razpolago dovolj živil, da lahko izdrže preko zime, če ostane v veljavi sedanje racio-
niranje. Prav taito ima dovolj živil Italija pač pa je v Franciji, Belgiji ln Poljski nevarnost, da bi preko zime moglo nastopiti pomanjkanje.
Švicarska pogajanja z Anglijo
Curiht 22. okt. AA. (DNB). Uradno zanikajo da bi bila švicarsko-angleška gospodarska pogajanja že končana. Pogajanja še trajajo. Do zdaj je bilo osvobojenih nekaj ladij, ki so jih Angleži pred nekaj tedni zadržali v Gibraltarju. Švicarsko časopisje priznava, da so bile brez podlage vse nade v kakšne nabavke iz Anglije, zlasti kar se tiče pričakovanja, da se bo Švica s premogom lahko preskrbovala iz Anglije. Švicarski listi pišejo, da je britanska vlada naročila bankam, naj ustavijo obresti na švicarsko \*alutoi zamrznjeno v AC.2fll.ii.
Dobra kupčija z živim srebrom
\ew   YOrlc    22.   okt.   AA    (DNB\. Ker
ameriški rudniki živega srebra ne morejo v zadnjem času zadestiti velikemu povpraševanju po tej rudi, bodo odslej španski ln italijanski živosrebrni rudniki prevzeli nase za^roranje Evrope z živim srebrom
Poročanje iz Nemčije
BeriLn, 22. okt. s. (CBS). Nemške oblasti so vsem inozemskim poročevalskim agencijam prepovedale za nečne ure pošiljanje poročil vojaškega značaja.
Kako si ljudje „racionirajo" živila
Nekateri si znajo pomagati v času racioniranja živil, drugi si pa samo morajo pomagati kakor vedo in znajo
Ljubljana. 22. oktobra Ko je v nekaterih državah med to vojno zopet postalo aktualno odmerjeno razdeljevanje živil, so se zgodovinarji potrudili, da dokažejo, k^ko hudo je bilo na svetu že v starem veku ter da so živilske nakaznice poznali že Asirci. S tem so hoteli samo dokazati da so živilske nakaznice ne le stare kakor človeštvo, temveč, da se ljudem dandanes ne godi niti tako slabo kakor n. pr Babiloncem, Egipčanom ali Makedoncem Aleksandra Velikega. Krušne karte so sestavni del človeike civilizacije. Zgodovinarjem in vsem drugim zagovornikom krušnih kart bi tega ne b;!o treba dokazovati, ko bi ljudem ostale te karte izza svetovne vojne v lepšem spominu a!i ko bi se jih tedaj, ko so jedli celo žaganje namestu kruha, navadili vsaj jesti. Toda nojsj so živilske nakaznice še tako znamenite. ljudje se ne navdušujejo zanje niti dandanes. Ne navdušujejo se tisti, ki si znajo v vseh razmerah pomagati sami, in ne oni, ki dobro vedo od svetovne vojne, da so krušne karte lahko le kos papirja, ki gs še pes ne povoha, kaj šcile trgovec, ki posega v vrečo.
Vendar imamo zdaj najlepšo priliko in poseben povod, da se spomnimo krušnih kart; morda koga spreleti zona že ob imenu krušne karte ali živilske nakaznice, vendar dandanes človek ne sme biti tako občutljiv. Vsako neprijetno besedo sicer lahko nadomesti po'epŠevalnica, vendar ni priporočljivo, da bi si ljudje mislrli pod besedo »nacioniranjea kaj drugega kakor nekoliko tanjsi kos kruha. Toda to besedo lahko nekateri razumejo tudi drugače.
Kar velja pri nas za živila, velja tudi za vse življenjske potrebščine. Se zdaj nam zveni v ušesih večni refren prejšnjih let, da ni denarja, a zadnje tedne obhajamo že obletnico, odkar sc odprti vsi jezovi denarne reke, odnosno odvozljane vse nogavice, odkar si ljudje na vse knpljt prizadevajo, da bi se iznebib denaria. ga zamenjali za vse mogoče m tudi nemogoče iz\lclke, pridelke, uporabno in neužitno, potrebno ter nepotrebno blrtgo; leto dni je že minilo od te groznice, bolezni, bolj nakzHjive od srednjeveške kuge in nevarnejše od pasje stekline. Ali je to strah? Nerazsodnost? Po-žrešno«st? Ps;hoza? Ali kratkomalo b'az-nost? Končno je brez pomena, kako je treba imenovati ta pojav Za to bolezen ne more biti zdravi'o člorek. Če napise5, da si ljudje s nenasitnim kuničenjem življenjskih potrebščin samo škodujeio. pospešujejo dragmjo ter posredno zmanjkujejo vrednost denarja Ne more* i'm dopovedati, da je brez pomena takšn kup'čcnje blaga tudi za nsjhuiše primere, ker bi se tedaj vse spremenile in bi nihče ne mogel čepeti sredi nakupičemh živil. Št m/inj uspeha bi imel. če bi y.m skušal dopovedovati, da življenjske potrebščine n* bodo pošle in ni potrebn« zbirat' zal««g Ljudje v tej groznici vidijo vse drucečne okr-j sebe in kar slišijo mh čitaio. razumejo narobe: vidijo hudiča se preden i;m g* naslikaš na steno.
Pred dnevi so trgovci prejeli navodila, naj prodajajo življenjske potrebščine le v odmerjenih količinah in samo svojim odjemalcem. Sicer ni bilo rečeno, kakšne naj bodo te odmerjene ali racionirane količine; namen je bil. da bi preprečili kupičenje živil pri zasebn;kih Zelo bi se motili. Če mislimo, da so se ljudje zdaj spametovali ali da trgovci lahko poslej z mnogo večjim uspehom ovirajo blazno gonjo za živili. Tisti, ki so kupičili življenjske potrebščine doslej in k: so založeni — \ mnogih primerih že za cc!a leta — iščejo še vedno načine, kako bi še bolj natrpali svoje shrambe Trgovci smejo prodajati Ie svojim stalnim odjema'cem, toda nekateri ljudje so hkrati odjemalci neštetih trgovcev, ne le enega ali dveh. Znajo se tudi potruditi, da so stalni odjemalci, to se pravi, da kupujejo čim pogosteje. A1i naj trgovec raziskuje ali njegovi dobri odjemalci kupujejo Še kje drugje ali jim naj ne postreže, zlasti, če so redni plačniki, medtem ko mnogi odjemalci odplačujejo nakupe z veliko težavo in v obrokih? Dober trgovec ne sme grešiti proti nekaterim načelom trgovine, ki so v veljavi dandanes še tem bolj. »Neredni* odjemalci, to se pravi takšni, ki ne morejo kupiti vsak teden vreče moke, 10 kg riža, kilograma kave, zaboja mila itd., kupci, ki lahko kupijo samo cel zavitek soli za nekaj din, šestnajstinko kave in četrt kg riža, pač ne morejc biti tako dobri znanci trgovcev, ker jim ne pridejo pogosto pred oči, da b; se lahko s ponosom sklicevali, češ vaš stalen odjemalec sem in dolžni ste. da mi postrežete s pol kg sladkorja! Čeprav ljudje dandanes cenijo blago mno go bolj kakor denar s icm ni rečeno, da je denar izgubil svojo čarobno moč, ki odpira na tem svetu vsa vrata in si lasti splošno spoštovanje.
Tako si torej nekateri meščani »racioni-rajoa ži\iljenjske potrebščine po svoji volji, odnosno v sorazmeju o svojo paniko. Uvedene so bile stroge kazni za trgovce, ki kupičijo življenjske potrebščine, da bi jih pozneje dražje prodajali. Nič bi ne škodovalo, če bi pošiljaP na prisilne- delo vse, ne glede na to, ali je trgovec ali ne. ki kupičijo živila, tako da j:h ne bodo mogli porabiti sami v nekaj mesecih. Če že morajo imeti zaloge, bi ne sme-Ii imeti nakupiče-nih živil več kakor za pol leta. Vsi drugi, ki imajo nakupičenih ž'vil za del: časa, so prav tako škodljivi kakor špekulanti z življenjskimi potrebrčinami. Če ne bodo uvedene zloglasne krušne k^rte bi moralo ra-cioniranje živil dobiti drug pomen, kakor ga ima zdaj za nekatere meščane. To se pravi, da bi bilo pripcročljivo, naj bi si posebne komisije ogledale zasebne zaloge živil v nekaterih hišah. Ko b^ ob'asti začeUe pleniti prepolne shrambe, b« pri trgovcih nedvomno ne bil več takšen naval.
Zda i je odmerjanje živil prav za prav prepuščeno trgovcem, ki jim moramo zaupati, toda kot rečeno, trgovci ne morejo voditi evidence o zalogah in porabi živil I svojih odjemalcev.
Slovenci so bili zopet prvi
na sokolskik kolesarskih in strelskih tekmah v Beogradu
Ljubljana, 22. oktobra V soboto so se začele v Beogradu Drve kolesarske in strelske tekme SSKJ. Kolesarji so tekmovali v soboto, strelci oa v nedeljo. Pri tekmah ie sodelovalo članstvo in naraščaj.
Kolesarske tekme so se začele v soboto ob 14. Tekmovalci so se zbrali pri sokol-skem domu kralja Aleksandra I. v Deli« grajski ulici. Tam so jim objavili start in cilj. Potem so si tekmovalci ogledali progo, ki je bila 16 km oddaljena od Beogra-
da in ie tekla o*> vznožiu Avale. Najprej so tekmovali naraščajniki. Nastopi.o jih je 17 iz naslednjih sokolskih žup: celjske, kranjske, beograjske in drugih. Čili je bil pri tribuni na Banjici, kier ie tekmovalce pričakovalo tehnično vodstvo SSKJ. Prvi je prispel na cili naraščajnik Rudolf Kle-novšek, član Sokolskega društva v Zidanem mostu. Klenovšek je prevozil 10 km dolgo progo v 17 minutah in 15 sekundah. Drugi je bil Slavko Pesič. naiaščajnik Sokolskega  društva v VrScu (17 m. 15 s.),
tretji pa zopet Slovenec. Boris Kovač, narašča j nik Sokolskega društva v Celju. Sledilo ie tekmovanie članstva. Proga ie bila dolga 23 km. Izmed Slovencev so tekmovali samo Kranjčani. Prvi ie bil Nikola Nikolić, član Sokolskega društva v Knja-ževcu. troti i oa Slovenec Vlado Kersnik, član Sokolskega društva iz Bleske Dobrave. Ce bi ne imel defekta, bi prispel prvi na cili.
V nedeljo so bile strelske tekme na Ja-njcih. Med naraščajniki so se zlasti iz a-zali člani mariborske sokolske župe. Fri tekmovanju v skupinah z malokalibrskt puško je dosegel Maribor prvo mesto s 127 točkami, a razen teca že v drogi skupini tretie mesto s 111 točkami. Celie .12
zavzelo 7.. 8. in 9. mesto. Med Dosame/.-n:ki je pa bil prvi Božo Gorup (Maribo). 2. pa Ferdo Se^ek (Mrb.). Pri tekmcvaiju z zračno puško sta si priborila prvo in drugo mesto Mariborčana J. Kraje in J. Gorup. tretje in četrto H. Spendl. prav tako Mariborčan. V tekmovanj 1 skupin si je prva mariborska pridobi'a 1. mesto s 140 točkami, druga skupina Da 2. mosto s 137 >čkami.
Pri tekmovanju članov z zračno puško je bil prvi Mariborčan M. M>ho:k:>. drugi Z. Kračun in tretji V. Turič. Druso in tretje mesto si ie pribori M. Rutar. Krartj-— Pri streljanju z voaško puPko na 200 m oddaljeni cilj ie dosegla rrvo mesto druga mariborska skupina (oddelek), drugo mesto oa prvi oddelek. Med posamezniki ie bil prvi Andrei Bertelj^. član bergraj--^ke žur>e. Pri tekmovaniu oddelk ~v z vojaško nuško na 400 m ie doseglo orvo mesto matično beograjsko sc-k lsk 1 dru>tv<x drugo mesto pa Celjani, Med posam-z-ikl je b:l prvi A. Marovič. član bc^;ra.;skcga matičnega sokolskega društva.
KOLEDAR
Danes: Torek, 22. oktobra: Kordula, Fi-des (Vera)
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Volga. Volga. . . Kino Sloga: As Drumond II. del Kino 1'nion: Ladv in eo\vboy Kino Moste: Pariške noči Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 41 in Trnkoczv ded., Mestni trg 4.
Starejša pokolenja so vedno rjda zidala na mladino, ki jc vel julu vsuj po besedah za »našo bodočnost«. Mlade ljudi so vedno radi pitali z lepimi besedami, kar se imenuje vzgoja. Zato se je pa tudi pogosto vzgojil najbolje mlad človek sam, ki je pokazat ob pravem čutu dovolj samostojnosti. Dandanašnji mladim starejši ne zaupajo mnogo in očitajo ji. du je, bodisi preveč samostojna ali preveč lahkomiselna. Mnogi se s strahom vprašujejo, kakšno p<t-kolenje nam dorašča iz te mladine in kakšne nove vzgojne metode in dognanja, pa v kakšni men bi bili primerni stari načini vzgoje.
Medtem pa mladina popumno koraka tvoji bodočnosti naproti, kakor je v nedeljo tisti kmečki deček, ki se je napotil nekje iz okolice Medna v Kranj peš na tombolo. Pri medenskem klancu je ustavil kolesarko z vprašanjem: Kako daleč je še do Kranja*? Roke v hlačnih žepih, klobuk potisnjen n.i-zaj kot pravi fant. je okrog lOlctni junak marširal za srečo v Kram V žepu je imet kos kruha in tablico za tombolo. Dejal jc. da bo najbrž prenoči! kje v Kranju ter se vrnil prihodnji dan domov, da ne bo hodil ponoči. V žepu pa ni imel niti dinarja. Kolesarka mu je ponudila 6 dinarjev, da bi se zvečer odpeljal z vlakom vsaj nekaj postaj. Fant je vzel denar, potisnil roke zopet v žepe in nadaljeval pot čez dobri dve uri Je prispel v Kranj m si za podarjenih 6 din kupil še eno tablico.
Zanimanje za kolesarskega prvaka
žkof ja Loka, 21. oktobra.
Ves škofjeloški okraj se veseli, da je dal domovini kolesarskega prvaka Janeza Pe-ternelja. Pred izložbo urarske trgovine Mirana Plantariča se te dni gnetejo fikofje-ločani in okoličani in ogledujejo Peterne-ljeve trofeje, ki si jib je priboril na številnih kolesarskih tekmah in dirkah.
šele dve leti se Peternelj udejstvuje v športu, toda tekmoval je že 3lkrat in le enkrat samkrat je odšel praznih rok. Gledalci občudujejo v Plantaričevi izložbi zlat pokal, ki ga je zmagovalcu podaril Nj. Vel. kralj Peter II. Na pokalu je napis v cirilici >Pobedniku na sestdnevnoj biciklističkoj utakmicic. Pokal je vreden nad 35.000 din. »Zmagovalcu okoli Srbijec sta darovala lep dar ban moravske banovine in ban vardarske banovine. Prvaka etapske dirke sta obdarovali tudi visegradska industrija Inž. Stankoviča in Slovenska kolesarska zveza. Na četrtem državnem prvenstvu Ljubljana-Zagreb si je priboril Peternelj plaketo. Med darili so najrazličnejši predmeti, tako zrcala, ure budilke, pokali, kolajne, zapestne ure, pisalna garnitura, polnilna peresa, pa tudi puloverji, srajce, ovratnice, kovčeg in podobno, kar pa seveda ni vse razstavljeno pri Plantariču.
Naš kolesarski prvak je kljub temu ostal skromen fant. ki mora premagovati trdote vsakdanjega življenja. Vsak dan ga lahko vidite kako tira z lesom naložen voz skozi Skofjo Loko do Heinriharjeve industrije. Doma ima 561etno mater Antonijo, pa tri brate in tri sestre. Ko je Peternelj v soboto treniral na soko'skem telovadišču, je imel smolo. Ni opazil spolzkih tal, pa je zletel s kolesa na ovinku. Hujše nesreče ni bilo. a izkazala se je resnica, da tudi nai-boljšemu včasih spodleti. V razgovoru je prijaren in zgovoren ta zmagoviti s1n Poljanske doline. Iz vseh njegovih besedi ie vel zdrav optimizem. Poln načrtov je, toda skrbi vsakdanjega življenja mu onemogočajo reden trening.
Sorzna poroči!a
Curih, 22. oktobra. Beograd 10.—, Pariz 9.95. London 17.15, New York 431.50, Milan 21.80. Madrid 40.—, Berlin 173.75, Stock-holm 102.85.
Postani in ostani član Vodnikove druibel
Visoka matematika za nase gospodinje
Zanimivo sorazmerje med cenami podražite?44
posameznih vrst živil — »Kaj se je zopet
Ljubljana, 22 oktobra Listi bi lahko objavljali cene živil pod zaglavjem: »Kaj se je zopet podražilo 7« kakor se s strahom vprašujejo naše gospodinje dan za dnem. Tudi zaci nji uradni izkaz o cenah živil kaže, da so se nekatera živila podražila. Spričo neprestanega spreminjanja cen, bi se seveda morali tudi spreminjati gospodinjski proračuni. To bi ne povzročalo nobenih komplikacij, ko bi se dohodki gospodinjskih proračunov avtomatsko zviševali s podražitvijo živil. Toda iznajti takšen mehanizem ni nič lažje kakor perpetuum mobile. Zato si morajo gospodinje pomagati s svojo matematiko; nima vsak daru za njo, kajti težje je vleči dinarje iz prazne denarnice kakor kvadratni koren iz milijonskega števila.
MESO ALI KROMPIR?
To le zdaj vprašanje. . .  Boljša govedina je po 16 do 18 din kg. slabša po 13 do 15 din. To pomeni, da velja kilogram govedine toliko kakor 6 do 10 kg kiom-pirja Meso je seveda absolutno dražje. Toda ali je tudi dražje relativno? Odrasel človek  lahko pospravi  na  dan kilogram krompirja, ne da bi se zaradi tega branil mesa. V splošnem pa ljudje doslej še niso bili vajeni jesti samega krompirja in ne samega mesa. Vendar se gospodinja vprašuje, ali ima četrt kg govedine ena..o vrednost kakor 2 kg krompirja Cena je približno ista. Krompir ali meso. kaj naj kupi? Najbolje bi bilo seveda oboje, če kupi krominr, potrebuje še mast. da ga zabeli, če pa govedino, ji meso da še juho.
KRUH ALI KROMPIR?
Mnoge gospodinje si pa zastavljajo vprašanje, ali naj kupijo kruh ali krompir. Kruh je v Ljubljani po 5.25 din kg. Nekateri težaki pojedo na dan tudi 2 kg kruha, ko žive pri samem suhem kruhu. Kruh in voda. Pri takšnem jedilnem listu je razumljiva žeja po dalmatincu, ki je zdaj v Ljubljani po 12 do 16 din liter. Liter vina torej velja toliko kakor 2 do 3 kg kruha ali kg govedine. Dva kg kruha velja toliko kakor 5 do 6 kg krompirja. Toda s kruhom ni več nobenih stroškov, medtem ko je treba krompir še skuhati. Kaj torej kaže bolje kupiti. 2 kg krompirja ali kg kruha? Kg kruha velja toliko kakor četrt kg svinjine, ki je po 18 do 24 din kg, približno toliko kakor kg konjskega mesa II. vrste, ki je po 6 din, toliko kakor pol kg
prekajene svinjske glave (kg 12 din) ali kg svinjskih parkljev (6 din), toliko kakor kg jabolk ali kg koruzne moke za polento. Za 5.25 din, kolikor velja zdaj kg kruha, dobiš 3 jajca ali 2 litra mleka.
MOKA, KROMPIR, MLEKO
Zdaj bo veljalo že skoraj eno samo jajce toliko kakor liter mleka. Kmetje prodajajo mleko neposredno kupcem po 2 din liter, med tem ko Je mleko v mlekarnah po 2.5 din. Liter vina velja toliko kakor 6 do 8 litrov mleka in en sam liter mleka je re-dtlnejši kakor S litrov vina, vendar ne bo nikdar toliko mlekarn kakor gostiln in mleko ne bo konkuriralo vinu, čeprav se bo vino podražilo za 100'>, kar smemo pričakovati po letošnji alabl trgatvi.
Najfinejša pšenična moka velja toliko kakor 4 litri mleka (8 do 9 din kg). Čeprav moka ni bila še nikdar tako draga v mirnih časih, a v primeri s krompirjem se niti ne zdi posebno draga; kg pšenične moke velja toliko kakor 4 do 5 kg krompirja. Po isti ceni prodajajo v Ljubljani ajdovo moko I. vrste. Zanimivo je, da je liter mleka \r malo dražji kakor kg krompirja. Gospodinja je v dilemi: ali naj kupi jajce ali kg krompirja — cena je približno enaka. Ali bi pa bolje kazalo kupiti četrt kg: moke ali liter mleka? Pol kg kruha ali liter mleka? Lahko se pa odloči med dvema žemljama in kg krompirja — zopet enaka cena.
MAST m MASLO
Maslo spada med zabelo prav tako kakor mast ali olje. Bilo je pa vedno nekoliko dražje od svinjske masti. Cena masla se pogosto spreminja tudi medtem ko ima mleko nespremenjeno ceno. Poraba masla, zlasti kuhanega, je pri nas mnogo manjša na prebivalca kakor v mnogih drugih evropskih državah. Maslo velja za luksus in naše gospodinje ga kupujejo nekoliko bolj le ob večjih praznikih, ko se izkaže, da je trg slabo založen z njim. Ko se je podražila mast na 28 din kg (slanina brez kože je po 25 din), se gospodinje seveda niso mogle tolažiti, da bodo raje belile z maslom ali oljem; maslo je še dražje, navadnega jedilnega olja pa sploh ni naprodaj.
V začetku t. m. je bilo surovo maslo po 28 do 32 din kg. zdaj je pa že po 32 do 40 din. To je velika podražitev, približno 25T ! Podražilo se je tudi čajno maslo, ki je bilo po 36 do 44 din, na 42—48 din kg. Ku-
hano maslo je bilo po 38—40 din, zdaj je po 40—48 din.
OLJE — PO 50 DIN Novo olje smo pričakovali najpozneje ot koncu septembra, a doslej ga še ni bilo Nadomestilo za domače jedilno olje je zdaj na trgu izredno drago olje iz Grčije — po 50 din liter. Zato se gospodinje vprašujejo, s čim naj belijo. V največji sili lahko postane baje sol surogat zabele. Priporočljivo je vsaj zaradi tega, ker se je edina medtem, ko se je vse drugo podražilo — pocenila. Kilogram najfinejše soli je po 4 din. Zdi se, da so nekateri menda res začeli uporabljati sol še za kakšne druge namene, ker se tudi z njo zalagajo, kakor da kuhajo iz nje močnik. Zato so se trgovci tudi že obrnili na monopolsko upravo z vprašanjem kako je prav za prav s soljo, če ne bo pošla. Prejeli so odgovor, da je soli prav toliko kakor v normalnih časih in da je tudi bo nadalje. Polti ne more, če se bodo ljudje z njo zalagali samo za normalne potrebe. Samo, da bi ljudje v teh nenormalnih časih ne imeli nenormalnih potreb tudi po soli! Nekateri meščani menda mislijo, da sol rase na polju kakor fižol ter da je bila tudi za njo letos slaba letina. Večjo porabo soli si pa lahko rr zlagamo tudi s tem. da jo ljudje jedo zdaj s posebnim navdušenjem, ker je tako poceni, odnosno, da kuhajo sam slan krop.
PISKE, PISKE, NE PA KROMPIR!
Nekateri se hvalijo, da niso še nikdar pojedli toliko pišk ali vsaj putk kakor letos — po zaslugi brezmesnih dni. Ne le piščanci, tudi srna je bila >surogat<r govedine, teletine in svinjine. To ni niti šala, četudi upoštevamo cene. Tako je zdaj srna po 12 do 18 din. Drago? Svinjina je po 18—24 din, teletina po 14 do 18. Piščanci seveda niso cenejši od govedine in se tudi podražujejo. tako da se jih bodo preobjedli le nekateri. Zdaj so piščanci že po 32 do 36 din kg. Kokoši so po 27 — 30 din. med >m ko so bile pred 14 dnevi še po 25—28 din. Gosi so cenejše od putk. po 24—26 din. pred 14 dnevi so pa bile po 22—25 din. Med perutnino je skoraj najlepše in najboljše meso pulardov, ki je po 34 do 36 din.
Mesa je torej dovolj tudi v brezmesnih dneh, odnosno tudi v dneh. ki so za nekatere brezkrompirjevi. Tisti, ki se jim ni treba zanimati za matematiko naših gospodinj, se lahko namrdnejo na koncu te lekcije: Kaj krompir! Piske, piske!
Olge ScheinpSiugove »Skrivalnice«
Zelo prikupna feministična komedija končno tuđi simbolne narodne usmerjenosti
Ljubljana, 22. oktobra
V češkem ženskem listu >Evi«. sem pred leti čital roman, poln duhovitih comisle-kov, blestečega sloga in zelo napete vsebine. Tudi pri po v odo valna tehnika je bila nenavadno bistroumna in vsa oblika dela je kazala velik okus in pripovedno spretnost.
Pozabil sem naslov tistega romana, ki mi je imponiral, a ž njim sem spoznal pisateljico Olgo Scheinpfugovo, hčer češkega dramatika, ženo slavnega, tudi v širokem evropskem svetu priznanega, žal že pokojnega češkega pisatelja, romanopisca in dramatika Karla Capka in odlično igralko Narodnega divadla v Pragi
Spominjam se. da je bil tisti njen roman močno feminističen, saj mu je bila junakinja sodobna žena silne enei-gije in širokih umetniških sposobnosti, žena. ki se pogumno intelektualno izživlja in z dokazi svoje vzvišenosti nad moškimi slabiči in kanaljami krasno uveljavlja svoj »jaz«.
Pozneje smo videli njeno izvrstno komedijo »Okence«, ki je imela tudi na našem odru velik uspeh, nato nam je sama s kolegoma Vydro in Vojto imenitno zaigrala svojo komedijo »Ljubezen ni vse« in pred par leti je naša drama uprizorila Še njeno šibkejšo komedijo »Gugalnica«. V gledališkem arhivu pa leži prevod njene tridejanske drame »Ubiti«, ki bi vse-kako zaslužila uprizoritev.
V večini teh njenih komedij se ponavlja tip močne, samosvoje, nadarjene svobodne žene. ki ne klone pod udarci usode, temveč se po porazih iznova zgrabi z življenjem ter ga zaokrene po svoji volji.
Lep, zdrav, prijetno vzpodbuden je ta njen optimizem, in ker je široko naobraže-ca žena, izvrstna stilistka, bistra v dialogih, na odru doma in zato tudi v dramski tehniki vrlo spretna, češka gledališka, zlasti ženska publika zelo ceni in ljubi njene komedije.
Seveda niso vse njene komedije enake vrednosti. Tudi »Skrivalnice«, ki smo jih viceli prvič te dni na našem odru, niso najbolj odlične. Vendar so občinstvo zelo zanimale in zabavale z marsikatero duhovitostjo, fino humornostjo. satiro na moštvo in pa s feministično tendenco.
Tudi tu vidimo ženo močne volje in zdrave podjetnosti, ki se ne vdaja zli usodi, temveč začenja boj za novo življenje a vedrim duhom in vztrajnim delom ter poteza za seboj celo svojega moža Kon-verzacijska komeija je to. ki zahteva gladkega bistrega dialoga in mnogo šarmantne igre. saj zunanjih dogodkov, močnih notranjih konfliktov in dramatskih za-vozljajev bi si želeli več.
Zlasti 3. dejanje je šibko, v zaključku medlo ta se po krivdi počasnega tempa v igranju zavlačuje. Po mojem prepričanju je docela nepravilno, da se je črtala baJ tu scena, ki jo je avtorica napisala prav zaradi komike in učinkovite humoraosti. ki je komedija ne sme pogrešati, predvsem pa zaraci ponovnega dokaza, da večina mož išče pri ženi ljubke naivnosti in srč-kane nevednosti, ne pa ostrega, treznega razum a.
Oče Lipah je v s^'oji ulogl nekak govornik avtorice komf liografke. V 1. dejanju očita hčeri Dori, da odpodi vse snubce, ker je pač prepametna in premodra debaterka ter zastraši s svojim vseznanjem vsakega moškega. Vsak moški pa hoče hiti ženski avtoriteta, njen zaščitnik, voditelj In instruktor! Izkaže se, da ima oče Lipah prav; toda grdo se jc zmotil oče Lipah, ko je doslej mislil, da je bila njegova žena Nablocka in so bile druge žene prejšnjih časov drugačne kakor so Dora in druge žene današnjih dni Da. izkaže se, da je bila žena Nablocka prav tako prebrisana in o vsem poučena, a ae je le hli-nila sladko nevednico sama zato, ker je videla, da je tako možu najbolj všeč.
In tudi gospa Fričeva, izkušena stara dama, se izpove, da je svojemu rajnemu možu samo glumila naivko, in da je šele po njegovi smrti postala res srečna samosvoja žena! Mož Lipah in mož Kralj sta kajpak bricko presenečena, ko vidita, dasta bila duhovno varana in ju je pač sram, da sta bila tako ljubko osleparjena.
Kajti Dom, ki je po očetovem navodilu in materinem vzgledu pet mesecev igrala otroško ženko, se je po izgubi jem pravdi in celo po požaru tovarne mahoma izprime-nila in se pokazala v svoji resnični veljavnosti kot resna, razumna, energična, podjetna žena.
Ali avtorica ostaja dosledna; v črtanem prizoru dokazuje, da so imeli oče Lipah, mati Nablocka in mati Fričeva (Danilova Avgusta) čisto prav: mož ima rajši srč-kano žensko igračico, kakor pametno ženo, »živ stroj, ki ima v glavi samo številke, statistiko, knjigovodstvo .. .< Nastopi namreč (a pri nas ne, ker je izpuščena) taka sladka punčka, ki takoj zmeša mlademu Friču, (Kralju) glavo in srce s svojo ljubko, bedasto brbljavostjo. Mladi Frič se takoj zmeni z gos ko za sestanek in celo za izlet ter dogovorita geslo, pod katerim bosta telefonirala.
K sreči pove Dora, da je že dva meseca v blagoslovljenem stanju. To mlademu Friču zopet zravna glavo in srce, da od-telefonira zapeljivi punčki; »Ne, ne utegnem! A poslej se bom vozil na izlete a svojo ženo!« — Pisateljica s tem potrjuje besede očeta Lipah a, da mož postane resen in se povsem iz prem eni, ko postane oče. Sicer tudi ta trditev zmerom ne velja, in dvomim, da ostane mladi Fric v bodoče »trd. neizprosen, mož jeklen,« ali lepo jo je poslušati ...
Glavna uloga je Dora. Resno 251etno dekle se izpremeni dvakrat; ko začne igrati naivko in s tem osvoji FrLča, in drugič, ko se vrne k resnobi in energiji. Prvi večer jo je grala Mira Danilova z vsem svojim zrelim šarmom, sonornim glasom in veliko odrsko rutino. Bila je odlična in je resnično zmagovito nosila vso komedijo.
Drugi večer je Doro predstavljala A. Sancinova ter ji dala vso svojo prikupno mladost in svežost, pa tudi dovolj odločnosti in prepričevalne podjetnosti, ki jo zahteva uloga. Lahko priznam, da je žela v tej dvojni ulogi lep uspeh, ki ji ga je potrdilo tudi občinstvo in so ga dokazovali cvetlični darovi. Mlada je, začetnica treba ji je še vežbanja svojega glasu, in govorice, a videli smo. da " na pristen igral-sik talent, dovolj temperamenta in iskrenega čustva. Treba ji je poglobljenja, kar vse ob skrbnem režiserju in v družbi dobrih, prisrčno kolegialnih tovarišev brez dvoma kmalu doseže. Ponavljam: potrebna nam je in zelo dobrodošla!
Senzacija večera je bil nastop gospe Avguste Danilove, naše ljube stare so bojevnice za vzgon slovenske drame. Igrala je gospo Fričevo imenitno, po starem pre-skrbnem stilu v malenkostno detajliranem gestikuliranju in mimiziranju ter poanti-ranju. Publika jo je toplo pozdravila, ji ve« večer izražala svoje simpatije ter jo s cvetjem obsula na obeh večerih. Bili smo je veseli, samo vpraševali smo se: čemu je splch šla v pokoj in čemu ni igrala toliko let. ko bi bila zelo, zelo koristna . . .
Izvrsten, prikupen oče je bil Lipah, Se gavec, ki nam je zmerom ljub in drag; mati Nablocke zopet kreacija, ki žanje vsesplošno priznarje • svojo fino humornostjo in krasno karakterizacijo ter končno Kralj, velesimpatični mladi gospod Frič. kreacija, kakršne zna le on sipati iz svojega rokava.
Režiser profesor O. Sest je dal Igri zelo okusna igrišča in dobro opremo. Tako je ljubka komedija privabila tudi v nedeljo zvečer publiko, da je bilo gledališče prav
prijetno polno in ves čas — najmanje v 3. dej., ki se nekam vleče — veselo razigrano občutje. Fr, G.
Obnovitev škofjeloškega Sokolskoga doma
6koija Loka, 21. oktobra, škofjeloški Sokolski dom, otvorjen pred dobrimi 18 leti so znatno obnovili. Za malo dvorano, ki so jo renovirali lani, se je lotil letos gospodarski odsek velike dvorane. Delo je bilo toliko nujnejše, ker je napadla dvorano goba. Odkriti je bilo treba skoraj polovico dvorane in odstraniti ves les z opažem vred in odrsko rampo. Tla so izolirali pred vlago, stari nasip so izvozili, nato šele so mogli položiti nove deske in parket, hkrati pa so tudi predelali ospredje odra samega. Kakor hitro je bilo to najnujnejše delo opravljeno, so pričeli obnavljati dvorano kot celoto. Od stropa do tal so jo preslikali in obnovili tudi pročelje. Narodna ornamentika s simboličnim desetim bratom prihaja zdaj do popolne veljave. Preurejena bo tudi električna razsvetljava. Iz vseh prostorov diha sedaj, ko je delo v glavnem končano, izredna svežost in čistost. Na odru samem je baržunast zastor na novo pobarvan, manjša popravila pa bodo izvršena tudi v garderobi in v stari hiši, poslopju, ki meji na Mestni trg.
Iz Metlike
— Nenadna smrt ge. Marte Franc. V ponedeljek zjutraj je zadela srčna kap splošno znano in spoštovano goefpo Marto Franc, soprogo posestnika, gostilničarja in mesarja v Metliki. V nedeljo je bila še čila in zdrava in se tako z domačimi kakor z znanci veselo razgo var jala, ponoči pa jo je obšla slabost, ki pa je kmalu pojenjala, a se je uso'no ponovila ob rani jutranji uri. Tudi takojšnja zdravniška pomoč ni mogla rešiti blage gospe smrti. Vest o prerani smrti gospe Marte je vzbudila globoko žalost domačih in pretresla številne znance in prijatelje sirom Bele Krajine. Pokojna gospa Marta je bila hči trgovca g. Pred ovi Ča iz Hrasta, stara 57 let. Splošno znana radi blagega značaja in prijaznosti, ki jo je izkazovala vsem. posebno pa je slovela kot gospodinja. Kot gospodinja je vzgojila tudi lepo število učenk, ki se je bodo še dolga leta spominjale s hvaležnostjo, kajti dala jim je na pot v življenje vse potrebno znanje, da postanejo dobre gospodinje in s tem steber družine. Vse svoje življenje je posvetila domu in družini, katere člani objokujejo prezgodnjo smrt dobre soproge in blage matere. Naj ji bo lahka domača grada, preostalim izrekamo globoko sožalje!
— Vlom v Babni gori. V noči od petka na soboto so vlomilci poeetili hiram g. Ma-lešiča Martina iz Radovičev. Posestnik, ki je posvečal posebno pozornost letošnjemu vinskemu pridelku, se je potrudil toliko, da je prav radi varnosti hodil vsak večer spat v svoj hram v Babno goro. Samo v petek je to opustil, pa so v noči neznanci izpodkopali hram in mu odnesli ca 1 hI mošta, tri keblje. posode in kozarce ter ga tako oškodovali za nad 2000 din. Za tatovi še ni sledu.
_ Jesensko pogozdovanje.   Na pobudo
kraljevske banske uprave Je organizirano jesensko pogozdovanje, da se ugotovi, de je jesensko delo za belokranjske prilike priporočljivo ali ne. Sajenje se le v toliko loči od pomladanskeg . da se sadi za spoznanje boj globoko in po možnosti na severni strani štorov ali skal, zasajene sadike pa je treba z ruševjem, vejami ali kamenjem tako zavarovati, da se omilijo eventualne poškodbe zaradi mraza. To pogozdovanje izvede šolska mladina v sredo na parceli št. 3622 d. o. Metlika ki je last g. suk-Ijeta Jožefa iz Dol. Lokvice.
— Jesenska dela in tatvine. V petek so bili na polju zaposleni z lomljenjem koruze pocestnica ga. Jurman Alojzija s hčerko Tončko in eno delavko. Pred delom so se-
veda boljšo obutev in oblačila zamenjale z delovnimi, ostalo pa pustile ob robu nji- . ve poleg hrana. Med delom pa je kupček ! obiskal tat, izpil zelenko vina, odnesel pa nova čevlje, predpasnik, kruh in drugo, prazno zelenko pa pustil za spomin. To se 1 je zgodilo v času med osmo in deveto uro. ko je bilo delo opravljeno komaj v dveh vrstah. Pred nekaj dnevi se   je enak slu-•aj pripetil na njivi posestnika g. 2ivkovi-ea iz Metlike, kjer je neznan tat odnesel delavkam med delom čevlje in jopico. Izgleda, da se je moral nekdo specializirati aa tovrstne tatvine in je zato zelo priporočljiva večja pozornost na polju.
Iz Ptuja
— Zvočni kino bo preuvajal jutri In v četrtek, obakrat ob 20. kriminalni film »Tajnost zakopanega zakladac, Za dodatek
filmski žurnal.
Iz Krškega
— Nov grob. V 52. letu starosti je umrl
v k ritki javni bolnici v četrtek Kodeia Franc, veleposestnik v Resi pri Vidmu ob Savi. Zapušča ženo in dve je otrok. Žalujoči rodbini noše iskreno sožaLe!
še ena lju
perspektiva
Kdaj d ob ž obnovljena Zvezda zvezo s šu bič evo ulico?
Ljubljana, 22. oktobra Pred leti so Ljubljančani prvič zvedeli za zamisel, naj bi dobil park sredi mesta. Zvezda, zvezo s Tivolijem in s parki ob Gradaseici; Kongresni trg bi naj vezala podaljšana šubičeva ulica z Muzejskim trgom in naprej ob liceju s Tivolijem. Parki v Vegovi ulici bi naj bili prehod med Zvezdo in zelenim Trnovim. Tedaj so tudi govorili o regulaciji Tivolija in novih širokih drevoredili. Ekien teh drevoredov bi naj vezal šubičevo ulico v najkrajši smeri z botaničnim institutom ob Cekino-vem gradu, da bi bila čim krajša pet med univerzo in tem njenim oddelkom. Zdaj pa vemo da se načrt o zidanju vseučiliskih poslopij pri Cekincvem gradu ne bo uresničil ko je že kupljeno zemljišče za naravoslovne oddelke ob Koleziji, na levem bregu Graaasčice. Zahteva po podaljšanju šubičeve ulice do Kongresnega trga pa tudi ni utemeljena le s tem, naj bi meščani dobili še eno zvezo s Tivolijem.
EDINI   VEČJI  LJUBLJANSKI TRG
Z izjemo Vodnikovega trga — ki pa ni trg v pravem pomenu besede temveč le nekoliko razširjeno nabrežje — ima Ljubljana le en večji, pravi trg — Kongresni. Toda niti tega edinega svojega trga ne znamo ceniti. Velik, dragocen prostor je razcepljen z voznimi smermi in zaprt ob ustjih, da trg dobi svoj pomen šele, ko ga ob večjih prireditvah zapro za ves vozni promet- Človek bi pričakoval, da bodo prav na Kongresnem trgu zidali največja poslopja, da se bo tudi koncentrirala trgovina ter da bo ta trg postal skratka pravo ljubljansko središče. Kongresni trg pa je samo — kongresni najbolje služi le kongresnim pri reda t vam na prostem.
LJUBLJANČANI VTDIJO PREDVSEM ZVEZDO
Ljubljančani vidijo na Kongresnem trgu predvsem Zvezdo. Kostanji v Zvezdi pa že dolgo niso tako košati, da bi ljudem skrivali pravi pogled na Kongresni trg. Mimogrede rečeno znameniti kostanji najbrž ne bodo niti preživeli prihodnje zime, kolikor jih je še. To menda meščanov ne bo preveč razžalostilo, saj imajo priliko presojati dan za dnem zadnje tedne, kako je ta ostalina predvojnih romantičnih časov v svojem strženu trhnela: skoraj ni drevesa z zdravim deblom. K sreči je Zvezda v zatišju, da močnejši veter ni mogel kostanjem do živega, sicer bi bili ljudje pogosto v smrtni nevarnosti.
Sprijazniti se bomo morali da so tudi v Ljubljani minili časi, ko smo lahko brez vseh pogledov na stvarnost dan za dnem posedali v senci kostanjev v Zvezdi in zapirali Kongresni trg valovom življenjskega razvoja mesta. Desetletja že govorimo o regulaciji Zvezde in zdaj se v resnici nekaj godi — trhli kostanji padajo drug za drugim da bo prihodnjo pomlad dovclj prostora za nasad lip.
EN INJEKCIJA KONGRESNEMU TRGU
Zvezda bo torej končno prerojena. Meščani bodo zadovoljni. Toda regulacija same Zvezde ne pomeni poživljajoče injekcije trgu samemu. Na tem ljubljanskem največjem trgu je sorazmerno zelo malo poslovnih lokalov in mnogo premalo življenja. Kakor trg ne nudi na zunaj slike nobenega ravnovesja ter je raztrgan na več nesimetričnih delov, tako je tudi po značaju poslopij, ki služijo zelo različnim namenom — ne da bi bil trg zaradi tega bolj živahen — zelo neenoten. Gospodarska vrednost mnogih poslopij na trgu ni velika, večjo umetnostno vrednost pa ima samo nunska cerkev in morda še univerza. Poslovni lokali v mnogih hišah na Kongresnem trgu nimajo niti takšne vrednosti kakor v nekaterih, stranskih ulicah- Hiše na južni strani, kjer izstopajo daleč iz črte univerze ln ogalne hiše ob Gradišču imajo predvsem stanovanjski značaj, zato sta tam le dva večja poslovna lokala. V starinskih hišah na vzhodni strani so pa sicer vsa pritličja izrabljena za poslovne namene, toda v taJcšnih starih hi*ah ni mogoče z nobeno adaptacijo pridobiti večjega in visokega lokala. (Izjeme so seveda tudi tu). Na ogalu VVolfove ulice silno zožuje cesto trinadstr^pna hiša, kakor zapira na ogalu Gradišča trg starinska hiša naproti ursulink ln enonaostropna hiša ob začetku Šelenburgove ulice. Promet proti trgu torej zavirajo ob ustjih ulic tri Iz stavbne črte izstopa loče hiše. Razen tega tesni ustje Gosposke ulice ogal vrta pred univerzo. Da so prometne težave še večje, drže poti Iz znamenite Zvezde na najbolj nevarna križiSča. Nobenega pravega ln «lasti ne varnega prehoda ni za nešce med univerzo m Zvezdo, med ogalom kina in parkom, kakor tudi ne med Zvezdo m Vecovo ulico na spodnU in med Zvezdo ta Gradiščem na zgornji strani. Trg zelo kvari tudi, da je zelo namjen. Na Kongresnem trgu se pešci počutijo varne le v parku, vozniki vseh vrst vozil ne vosi jo radi čez trg čeprav je pregleden, ker ni mogoč noben prometni red ta ker je tlak ae*o nagnjen. Vozni promet je pa po ftelenburgovi ulici a težkimi vozili sploh prepovedan te tudi zelo otežkocen zaradi tramvaja. Vse to dovolj kaže da sama regulacij«. Zvezde na more pomagati Kongresnemu trgu.
RAZŠIRJENJE  TRGA PROTI
PREŠERNOVI TJLiri
Meščani so te dovolj poučeni o zam'sli, naj bi a airokopotezno regulacijo kompleksa med Zvezdo ln Prešernovo ulico ter med Selenburgovo ta Wolfc*vo ulico pridobil nov trg ter bolj racionalno izrabili dragocena zemljišča. Ta trg bi bil zvezan z vsemi sosednimi ulicami in široko odprt proti Jugu, Zvezdi, Prav za prav bi
bilo to razširjenje, poglobljenja Kongresnega trga proti severu. Nedvomno bi s to razširitvijo precej pridobil tudi stari del Kongresnega trga. ker bi pešci imeli pristop z novega trga. S tem bi sicer ne bile odpravljene še mnoge premetne pomanjkljivosti, ki smo jih našteli. Vsekakor bi se vrednost Kongresnega trga povečala, kar bi bila najboljša izpodbuda za gospodarnejšo izrabo parcel. Prej ali slej bi ss zaMarele hiae. ki samo kradejo prostor zajele umikati novim poslopjem- Na Kongresni trg bi zavel sveži veter.
PODALJŠANJE  S URICE VE ULICE
Kdaj bo uresničena zamisel novega trga, ki je bila med nekaterimi lastniki parcel sprejeta z navdušenjem, je zdaj še posebno težko napovedovati. Mnogo lažje bi pa bilo uresničiti zamisel, naj bi Subičevo ulico podaljšali vzJolž nunskega vrta do Kongresnega trga. Uprava samostana namerava ob podaljšani ulici zidati gimnazijsko poslopje in ima že zato tudi sama interes, da bi bila ulica pocialjšana. V ta namen bi morali podreti era^ nadstropno hišo ob začetku Šelenburgove ulice. Hiša nima posebne vrednosti .vendar je ne morejo kratkomak) podretL V nji je trgovski lokal in tvrdka ima sklenjeno pogodbo, da ji lastnik ne more odpovedati lokala še nekaj let. Zato zdaj še ni mogoče napovedati ali bo Subičeva ulica pilhodnje leto že zvezana s Kongresnim trgom ali ne.
Podaljšana uiica bo imela precejšen pomen ker bo vezala zahodni del mesta s središčem in kaže, da bo v nji živahen osebni promet. Z voznim prometom v obe smeri bi pa nastale še vač.,e prometne težave na Kongresnem trgu; ob kazini bi nastalo nevarno križišče, zlasti še, ker tam vozi tudi tramvaj Toda to ni razlog, da bi šubičeve ulice ne odprli na Kongresni trg.
Upamo, da se nam bedo na Kongresnem trgu prej ali slej odprle nove perspektive, ne le na regulirano Zvezdo.
Izlet v Zagreb
Ljubljana, 22 oktobra V prejšnjih časih ni obiskovalo mnogo Ljubljančanov Zagreb, prvič, ker niso bile železniške zveze tako ugodne kakor danes, ko vozi direktni brzovlak, drugič pa, ker je bila Hrvatska sestavni del druge državne polovice.
Odpravili smo se Slovenci v večjem številu v Zagreb le ob priliki velikih narodnih slavnosti, med katerimi je bil pač najpomembnejši I   hrvatski  vsesokolski zlet L 1906 v Zagrebu. Pri sprejemu slovenskih Sokolov na kolodvoru je spregovoril takratni podstarosta Slov. Zveze dr. Ribaf pomenljive besede: Prihajamo, da čestitajmo bratom Hrvatom na junaški zmagi nad sistemom črnega absolutizma. Hrvatje so spoznali nehvaležnost Dunaja in so mu pokaznu hrbet Tedaj se je Dunaj spomnil, da ima pod svojo vlado tudi Slovence ln Hrvate. Hotel si jih je pridobiti s slovenskimi glasovi, a vse je bilo brez uspeha. Slovenci ostanejo zvesti bratom onstran Sotle. Seveda je od tega zleta mnogo let preteklo; imeli smo po prevratu v Zagrebu  pač nekaj skupščin, vendar se  je od tačas marsikaj spremenilo.    Zato sem je odločil, da vendar zopet enkrat obiščem hrvatsko prestolnico, na katero me veže toliko lepih spominov,  na kulturne stike med brati Hrvati in med nami. Brzovlak je za tak obisk kaj pripraven, in zadovoljen s hitro in udobno vožnjo izstopiš na zagrebškem kolodvoru, ki Lma še vedno staro Uce. V bližnji kavarni te brž postrežejo z dobro kavo in slovenskimi časopisi, tako da jo mahneš v bratskem zagrljaju v mesto samo. Običajna   slika velikega »grada« v jutranjih urah. Vse hiti na delo in po poslu. Premet se oživlja. Okoličanke v narodnih nošah se vračajo iz mesta domov, čez ramena jim visijo v vrečah iz domačega trpežnega platna, velike posode, v katerih so prinesle mleko v mssto. Kako udobno imajo naše mlekarice, ki rabijo za to vozičke ali pa tricdklje. V bližini kolodvora stoji že mnogo velikih novih modernih stavb. Impozanten Jelačičev spomenik še vedno pomenljivo kraljuje nad živahnim trgom. Na živilskem trgu zlasti v ribarnici je na prodaj v izobilju najlepše blago. Ilica kaže vedno staro Živahno Uce. Glede stavb se ni dosti spremenila, pač pa pričajo lepe izložbe in bogate trgovine o velikem  trgovskem  napredku.  Truden ta žejen od križem sprehodov po mestu jo mahneš na čašo izvrstnega zagrebškega piva. V Gradskom podrumu se na brezmesen dan prav dobro na kos 13. Uglajena po-| strežba strežniškega osebja je prvovrstna. Tramvajski  promet je na vse strani ves i dan živahen, žal, da starih znancev nisem več nršel. Umrli so, pač pa sem obiskal nekatere prijateljske rodbine, kjer sem bil deležen toplega hrvatskera gosteorimstva, Sišal sem samo hvalo o Slovencih ta Sloveniji.   Staremu  Zagrebčanu  je Slovenija tako k srcu prirasla, da je vzkliknil: Takoj bi se preselil v Slovenijo —. Kakor ▼ Zagreb smo se vrnili seveda tuda domov v Ljubljano z brzim. — Nasproti mi je Bedela Zagrebčanka, ki je šla nekam v kamniški okraj s hčerko obiskat moževe starše. Govorila je lepo slovenščino, da sem se kar čudil. Povedala je marsikaj zanimivega med tem,  da  popravljajo katedralo, kar sem že iz Jelačičevega trga opazil po ogromnih  odrih, in da imajo Zagrebčani naše gledališke umetnike silno radi. »Nas Gostič, pravijo.
Vesel in z lepim vtisom sem se vrnil v Ljubljano v zavesti, da še drži pesem, U smo se je učili c'ijaki pred 50 leti peti: Slovenec i Hrvat za u v jek bratu brat!
LADY IN COWBOY
Prisrčen smeh, mnogo zabave in prijetnega razvedrila so
našli   vsi   dosedanji   obiskovalci   pri filmu
GARY COOPER je postaven covvbov, MERLE OBERON pa bogata Američanka, ki ne dovoli svojemu na visokem položaju stoječemu očetu, da bi iz lastnih egoističnih ozirov odločal o njeni zakonski sreči. — Danes nepreklicno zadnjikrat! Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION, tel. 22-21
20. uri univ. prof. g. dr. Metod Dolenc. Tema predavanja: Naša narodna pesem in J pravna zgodovina. 429-n —lj Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani — Mala dvorana Filharmonije. V sredo. 23. oktobra, bo predaval ob  20. uri univ.  prof g. dr. Metod
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16., 19. in 21. uri filmska muzikalna komedija, ki že celih 12 dni navduševala ljubljansko občinstvo! KINO MATICA Humor, smeh, razvedrilo, sijajna muzika komponista Dunajevskega. tel. 22-41        Film istih umetnikov — ki so ustvarili »PASTIRJA KOSTJO«.
V glavni vlogi LJUBA ORLOVA.
Volna. Uo ga
Danes II. del senzacijonalnega letalskega filma, napetih pustolovščin, ogorčenih
borb   in   do skrajnosti
™£53?* AS DRUMOND ob £-«„.
DNEVNE VESTI
— Več milijard za javna dela. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je v svojem včerajšnjem govoru v Nišu o naši notranji in zunanji politiki izjavil, da je vla.a sklenila razpisati več milijardno posojilo za velika javna dela po vsej državi. Največ denarja se bo porabilo za melioracijska dela, ki bodo obsegala okrog en milijon ha zemljišča.
— Odmev iieiii.«d*o-jugoslovenske trgovinske pogodbe v Nemčiji. Nemški gospodarski krogi so z velikim zadovoljstvom sprejeli izjavo našega zunanjega ministra Cin-car-Mai kovica, ki jo je dal novinarjem ob podpisu nove gospodarske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Glede novih kontingentov jugoslovenskega izvoza v Nemčijo in jugoslovenskega uvoza iz Nemčije pravijo, da so dokaz iskrenega prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja obojestranskih potreb in možnosti. Besede nnše^a zunanjega ministra pomen jo jasen demanti vseh trditev, ki gredo za tem, da diskreditira jo sistem nemških gospodarskih pogodb z drugimi državami.
— Medjimiir^ka petrolejska družba v it:U:janskjh rokah. Iz Zagreba poročajo, •a jc p; išla Mcdjimurska petrolejska d. d. ki je bila doslej v rokah neke švicarske skun'ne v last Italijanskega petrolejskega podjetja AGIP. Včeraj zjutraj je Dil v Zagrebu izre'ni sestanek ravnateljstva podjetja, na katerem je bil izvoljen za predsednika bivši italijanski minister javnih clel in predsednik AGIPa ing. Cobolli-Gi-gli, za podpredsednika pa dr. Ilič. Po sestanku je dal Gi°ii zagrebškemu županu na razpolngo 53.000 din v dobrodelne namene.
— Obmejni promet Sušak—Reka obnovljen. Obmejni promet med našo državo in Itabjo. ki je bil zidrje tri dni ustavljen, je bil v nedeljo popoldne obnovljen. Obnovljen je b:l tudi redni promet čez obmejni most med Sušakom in Reko.
— V Đalmadji 800.000 hI novega vina. Med tem ko je bila letos povsod slaba trgatev, poročajo iz Dalmacije, da je letošnja letina boljša cd lanske ter da bo vino tudi boljše. Novega vina bo okrog 800.000 hI. kar je precej, tako ca bo dalmatinec lahko nadomestil druga vina. Staro vino je v Dalmaciji že vse razprodano.
obrnili na pristojno mesto s spomenico, ki v nji prosijo, naj se poveča uvozni kontingent za pšenico, moke pa naj bi sploh ne uvažali.
— Zračna zveza Beograd—Podgorica rudi pozimi. Prvič odkar je začela pri nas delovati družba za zračni promet »Aero-put«, bodo letala naša potniška letala tudi pozimi, in sicer na progi Beograd—Podgorica. V ta namen so potrebna posebna letala. Zato je odpotoval generalni ravnatelj Aeroputa inž. Sondermajer v inozemstvo, da kupi za letanje v zimskem tasu potrebna letala.
— Največji  otroški   bazen  ^ Jadranu.
V Novem so zgradili otroški bazen, ki je največji na Jadranu. Bazen še ni povsem dograjen, vendar pa znašajo stroški že nad 150.000 din. Bazen je velika privlačnost za Novi.
— Prijava smrekovega žamanja. Direkcija za zunanjo trgovino v Beogradu poziva ponovno vse izvoznike lesa in Žagarje, da ii pošljejo brzojavno ponudbe za odpadke pri žaganju smrekovega lesa z navedbo razpoložljivih količin in proda i-nih cen franco nakladalna pcsaia. Navede nai se, koliko blaga bodo imeli na razpolago v prihodnjih dveh mesecih. Direkcija polaga važnost na to. da dobi ponudbe tudi od najmanjših žag. ki ima;o na razpolago katerekoli k ličine. Ako bi taki mali Žagarji ne imeli na razpolago toliko blaga, da bi mogli penuditi cel vagon, priporoča direkcija, da se po dva ali triie Žagarji združijo in stavijo skupno ponudbo. Na to v prav posebni meri opozarjamo lastnike malih žag.
* Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov.
V dopolnitev že objavljenih poročil o prispevkih v ta sklad obveščamo javnost, da smo v zadnjem času prejeli še naslednje zneske: po d*n 500: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani in Zabret & Komp. v Kranju; po din 300: Jugosl. tvornice za proizvode iz gume v Kranju in Nova založba v Ljubljani; din 200: uprava posestev Štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ftuju; p<» din 100: Verdir Janez, mesar v Tržiču; gozdni urad Karla Auersperga v Ko čevju; -»Plamen« kovinarska zadruga v Kropi; Vabič Vinko v Žalcu; Glaser Viktor,
bvih delavcev
se sprejme na delo v Javorniškem rovtu, plača 5.75 do 6.50 na uro. Cenena in izdatna hrana na razpolago. — železniška vožnja do Slovenskega Javornika se povrne. Zglasiti se je pri vodstvu Gradbenega podjetja inž. Josipa Dedeka — Javorniški rovt.
V Srrmu so pridelali precej koruze.
V Sremu zdaj trgrjo koruzo in so zelo zadovoljni z dobro letino. V rumskem ekraju je pridelek celo rekorden, v splošnem so pridelali v Sramu po 40—50 stotov koruzo na oral.
— Centrala Aa tehnična olja. Za področje vse države razen banovine Hrvatske bo v kratkem ustanovljena posebna centrala 7.P. tehnična clja in masti s sedežem v Beogradu.
— I/.voz puranov. Bližn se sezona izvoza puranov. Rejci so v skrbeh. ker zaradi vejne izvoz puranov v Anglijo ni mogoč. Lete? 5o zredili zlasti v Hrvatskem Zagorju mno^o puranov, ki jih bodo skušali izvoziti v Nemčijo in Italijo.
-- prodi*.j:t letošnjega lini'lja. V trgovini s hmeljem je nastal skoraj popolni zastoj. Samo tu in tam se proda nekaj sto-tov hmelja za domače pivovarne odnosno za izvoz v sosedne evropske države. V prekomorske države letos sploh še ni bilo izvoza. Cene so nespremenjene. Hmelj je po 35 do 40 din. Po poročilih iz Žalca so prodali hmeljarji doz in j iz prve roke nekaj nad 2.000 stotov letošnjega pridelka in sicer po 50 din.
— Izpremembe uredbe o melioracijskem fondu. Na merodajnem mestu se proučuje vprašanje izpremembe uredbe o melioracijskem fondu in pravilniku k nji. Najbrž bo izprememba obveznosti plačevanja vo-doplcvnega prispevka razširjena še na nekatera podjetja. Dosedanji prispevki bodo pa zvišani.
— Posojilo za dograditev splitske bolnice. Minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Budisavljevič je dovolil iz državnega posojila 7.5 milijona din in 4.5 milijona za dograditev kirurškega paviljona nove bolnice v Splitu. Ban dr. šuba-šič je pa odobril najetje posojila 16.5 milijona za popolno dograditev nove splitske bolnice. — Čudno, da se pri nas ne najde nihče, ki bi spravi! vprašanje bolnice v pravi tir. Kaj bo res Slovenija zadnja v državi, ki bo dobila moderno bolnico? Za vse drugo imamo dovolj denarja, mnogo nepotrebnih ali vsaj manj potrebnih poslopij smo že zgra ili zadnja leta za drag denar samo za bolnico ni in ni denarja. Ali ni to naše žalestno kulturno izpričevalo ?
— BlaznOst v Sloveniji — kakor smo to pred kratkim s številkami ugotovili, — v tako ogrožajoči meri narašča, da OUZD ne reflektira več na nevrologa, ampak je mesto njega s 1. novembrom t. 1. nastavila za redke nevrološke m obilne psihiatrične primere — psihiatra! Pač tudi znamenje časa.
— Izvoz prašičev v Italijo začasno ustavljen. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je ustavilo za nekaj časa izvoz živih prašičev v Italijo. (Iz ravnateljstva za zunanjo trgovino )
— Uvoz žita. >Prizad<r bo uvozil 10.000 vagonov pšenice, 5.000 vagonov ovsa. 3.000 vagonov ječmena. 3000 vagonov pšenične moke. Zastopniki mlinske industrije so se
k sna trgovina v Rušah; Heinrihar Franc v Ljubljani; Združenje gostilničarskih podjetij v Kranju; Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani; Prah Adolf v Kranju in Eger Gu stav v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo imenovati darovalcev, ki so nam nakazali nižje zneske. Imenovanim kakor tudi neimenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov iskreno zahvaljujemo in toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. Ko izražamo svoje veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da je marsikateri denarni in zavarovalni zavod ter marsikatero industrijsko, trgovsko in obrtno podjetje v polni meri razumelo naš apel ter blagodušno podprlo to nujno in prepotrebno nabiralno akcijo, moramo na drugi strani poudariti umevno razočaranje, da je še mnogo denarnih in zavarovalnih zavodov ter podjetij, ki se našim prošnjam niso odzvali. Na stotine naših prošenj leži nerešenih pri njih in pričakujemo, da bodo tudi ti zamudniki opravičili svoje nepojmljivo in neumestno oklevanje s tem izdatnej šim prispevkom ter tako tudi oni dejansko pripomogli k nujni udejstvitvi našega visokega cilja: pripraviti vsakemu jetienemu Slovencu bolniško posteljo, številka našega čekovnega računa pri Poštni hranilnici je 15.531. Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
— Obsojena, ker je zvišala najemnino.
Pri okrožnem sodišču v Celju je bila v prizivni razpravi obsojena Marija Voniš. hišna posestnica v Celju po čl. 11. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije na 10 dni zapora in 300 din denarne kazni nepogojno. Marija Voniš je v nasprotju z gornjo uredbo v času od 1. oktobra 1939 do 1. aprila 1940 zvišala najemnino svojim najemnikom mesečno od 350 din na 400 din.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja tmperatura v Kumboru 21. v Splitu in Dubrovniku 20. na Rabu 19, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 18. v Ljubljani 16.6, v Mariboru 16, na Visu 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.4, temperatura je znašala 5.8.
— Nesreče |n nezgode. Pavel Drgulc. ključavničarski mojster iz Ljubljane, je včeraj padel s kolesa in si zlomil desnico.
— Marjan TJčakar, 21etni sinček čevljarskega mojstra iz Bernekerjeve ulice v Mostah, se je včeraj poparil s kropom po vsem telesu. — Ivan Gmajner. 81etni sinček delavca iz Vižmarjev, je tako nesrečno padel, da si je zlomil desnico. — Marijo Gorjupovo, 71etno zidarjevo hčerko iz Jarš, je podrl nepreviden kolesar. Padla je in si zlomila levo ključnico. — Ana Prelogar, 701etna užitkarica iz češnjic. je padla po stopnicah v klet in si zlomila levo nogo.
— Alojzij Kosec, posestnik iz Vojskega, je doma padel z voza in si zlomil desnico.
— T«Koj po poroki se je obesil, v stanovanju svojih staršev v Zagrebški ulici v Beogradu se je obesil sin ravnatelja >Isi-
sa« Otto Reitinger. Zapustil je tri poslovilna pisma, eno naslovljeno na starše, drugo na policijo, tretje pa na sestro. Starše in sestro prosi, naj mu odpuste, ker se je odločil za ta obupni korak, toda drugače ni mogel storiti. Krivde za svojo smrt ne vali na nikogar. Policijo pa prosi naj v zadevi njegovega samomora ne vodi preiskave. Zanimivo je, da se je Reitinger na dan samomora poročil z zasebno uradnico Marijo Kukolj iz Beograda.
— 136.000 mrličev na zagrebškem pokopališču. Zagrebško pokopališče Mirogoj je veliko mesto mrtvih, sai iih počiva na njem že 136.000. Od tega iih odpade na novo pokopališče nad 10.500. Prostora za pokopavan ie mrličev ima zagrebško pokopališče samo še za 5 let.
— Žrtev železniške nesreče. V Zagrebu je v nedeljo r>onoči umrl železniški delavec Stjepan Obadić/ star 33 let Uslužben je bil v delavnici. Prišel je pod lokomotivo in dobil tako težke poškodbe, da mu niso mogli rešiti življenje. Več dni ie ležal v bolnici, kier ie podlegel r>oškadbam.
— 20.000 din nagrade za iz ledite v razbojnika. Poročali smo že o roparskem umoru rodbine Salomona PoMokana v Banjaluki. Morilca ali morilcev niso mogli izslediti. Svojci umoriene rodbine so razpisali 20.000 din nagrade tistemu, ki bo morilca ali morilce izsledil.
— pomotema je ubil pastirja. V Bač-kem Petrovem selu ie hlapec Šandor Babic v nedelio zvečer z vilami pomotoma ubil pastirja Pavla Nestorja. Eab ć ie slišal, da se plazi nekdo po korazi. Mi-leč, da ie tat. je vzel vile in ga počakal. Cim je prilezel neznanec iz koruze, ga ie udaril tako močno po glavi, da ie nesrečnež obležal mrtev. Petem je ca cdšel Babic mirno spat. Bil ie prepričan, da ga ie samo pobil na tla. Sele zjutrai ie našel na njivi mrliča, v katerem ie spoznal bivšega pastirja svojega gospodarja. Babic se ie sam prijavil orožnikom.
— Samomor beograjskega inženjerja. y Beogradu se je v nedeljo ponoči obesil inženjer Lazar Dimitrijevič. Bil je zelo občuti jiv. V zakonu je t'oživel razočaranje, ločil se je od svoje žene. Potem se je zaljubil v neko profesorico, pa je zopet doživel razočaranje. Tudi v službi je imel zaradi svoje občutljivosti sitnosti. Pred samomorom je napisal 23 poslovilnih pisem, eno naslovljeno tudi na novinarje. V njem jih prosi, naj iz njegovega samomora ne delajo senzacije.
Iz LfuMfasie
—lj   železniški   upravi   v razmišljanje.
Jeseni ob nedeljah ljudje še posebno radi hodijo na izlete, zlasti zdaj, ko imajo polovično voznino. če je jesenska nedelja lepa, gre iz mesta na tisoče izletnikov na vse strani. S tem bi morala železniška uprava računati in biti vedno pripravljena na večji naval potnikov na jutinje vlake. Toda pri nas je vsaka pametna beseda in vsaka prošnja v tem pogledu zaman. V nedeljo se je spet pokazalo, kako malo naša železniška uprava upošteva potnike. Gorenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.. je bil tako natrpan, da je moralo več sto potnikov stati na ploščadah. Nekaj so jih
stlačili celo v prtljažni vagon. Bilo je pa precej hladno in tako so mnogi potniki med vožnjo pošteno prezebali. Kaj res ni mogoče ob takih prilikah poskrbeti za rezervni vdak ? če se ne motimo, ima železniška uprava pravico ranžirati poseben vlak, če je naval potnikov tako velik, kakor je bil v nedeljo. Gotovo pa je treba v takih primerih nekaj ukreniti, da se ne bodo vozili ljudje po železnici kakor živina ali pa še slabše.
—lj Gimnazijsko poslopje uršulink bodo začeli zidati že leto*. Včeraj ob 15. je bila na uršulinskem vrtu interna slovesnost; škof dr. G. Rozman je blagoslovil temeljni kamen novega gimnazijskega poslopja. Uprava uršulinskega samostana je nakupila lani nekaj gradiva in zdaj so že razpisana stavbna dela. če bo vreme ugodno, bodo začeli poslopje zidati že prihodnje tedne. Poslopje bo približno 46 m dolgo in 15 m široko ter trinadstropno s strešno teraso. Dokler ne bo na stavbišče dovoza iz Beethovnove ulice, bodo gradivo do vazali skozi glavna dovozna samostanska vrata nasproti Zvez e.
—lj NA VSAKO MIZO  LAŠKO PIVO
—lj VVsvet^ka aKeija uspeva nad vse pričakovanje lepo in so članice in Člani Vrhovnega socialnega sveta ter ostalih humanitarnih in karitativnih društev deležni skoraj povsod zelo lepega sprejema. Po uspehih dosedanjega prodajanja nakaznic, na katere bo.lo dobrotniki prejeli mestne vence in sveče, sodeč, bo letošnja vse-svetska akcija presegla lansko in pred-lanskoletni tovrstno akcijo, s Čimer bo omogočeno še izdatneje podpreti mestne reveže. Revni okoličani že spletajo vence in jih bodo kmalu pripeljali v Ljubljano. Vsi pri vsesvetski akciji sodelujoči, kakor tudi ostalo občinstvo dobe nakaznice ter potrebne informacije v pisarni vsesvetske akcije v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, pritličje levo. med uradnimi urami od 8. do 12. in od 13. do 18. Pisarno požrtvovalno in zgledno vodi tudi letos g. Anton Jagodic, pis. ravnatelj v p., čigar ime in osebnost jamčita, da bo tudi letošnja prireditev doživela izreden uspeh. Počastimo svoje rajne z dobrimi deli!
—lj Kdo je Nikita Magalov? Včeraj smo napovedali v našem listu prihodnji koncert v priredbi Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 28. t. m. zvečer v filharmonični dvorani. Ta koncert bo izvajal pianist Nikita Magalov. Umetnik je Rus. ki je po končani svetovni vojni emigriral iz Rusije in živi sedaj stalno v Švici. Kot pianist je izreden umetnik, ki ima povsod v vsej Evropi in Ameriki največje umetniške uspehe. Lam meseca decembra je koncertiral prvič v Ljubljani in takrat navdušil navzoče občinstvo. Zato opozarjamo na ponedeljkov koncert v veliki filharmonični dvoranj. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani, mala dvoranji Filharmonije. V sredo 23. t. m. bo prejdaval ob
Dolenc. Tema predavanja: Naša narodna pesem in pravna zgodovina.
—lj pev»ki zbor Glasbene Matlee ima
redne vaje ob torkih in četrtek ob 20. V načrtu so koncerti: škerjančev Sonetni venec, Verdijev Reauiem in nov Gallusov program. Drevi  vaji  mešanega zbor. Odbor
železniška nesreča v Poljčanah
S tira so škodili trije vagoni in se razbili
Pol j ča ne. 21. oktobra
Snoči ie iztiril na progi Poljčane lokalni prernikalni vlak s tremi vagoni, ki so bili naloženi z razno robo. V enem vagonu so bili težko naloženi brusi, v drugem orazne slatinske steklenice, namenjene za Slatino Radence, tretji r>a ie bil prazen potniški vagon.. Vsi trije vozovi so se prekucnili preko obeh tirov, da ie trenutno promet popolnoma zastal. Oviran ie bil tudi oot-niški promet. Kmalu nato sta namreč pri-vozila potniška vlaka iz Maribora in Ljubljane in se ie moral zaradi nastale nezgode nadaljevati potniški oromet s prestopanjem, tako da se ie mariborski potniški vlak vrnil proti Mariboru, ljubljanski, ki ie privozil iz Ljubljane oa proti Zidanemu mostu. Seveda so pri tem nastale precejšnje zamude in ie liubMa-iski večerni vlak, ki prispe redno v Maribor
ob 22.14. prispel tako tja šele okrog 1. ponoči.
Na kraj nesreče ie tako i pripelial pomožni vlak iz mariborske kurilnice z osebjem iz mariborskih delavnic, ki se je tako i lotilo čiščenja proge. Na kraju nesreče razsvetli enem z reflektori i. se ie zbralo kmalu veliko ljudi, ki sd opazovali težavno delo. ki ga ie imelo železniško osebje s čiščenjem proga, ki ie bila vsa zatrpana s težkimi brusnimi kamni, kar ie očiščevanje proeze močno oviralo. Kljub . vsem naporom Da ie bila proaa ob treh j zjutrai že toliko oč-ščena. da so po tem času vlaki v obeh smereh s?pet normalno vozili. K sreči v nobenem omenjenem vozu ob času nesreče ni bilo železniškega osebja, sicer bi bile človeške žrtve neizogibne. Pač pa so močno poškodovani vagoni in ie materialna škoda precejšnja. Vzrok nesreče bo ugotovila železniška k »misija.
Iz Trbovelj
— Radi nesrečne ljubezni pod vlak. V
četrtek zjutraj je na trboveljskem rudniškem kolodvoru malodane izgxibila svoje mlado življenje mladenka Kranje Angela, stara šele 21 let. Dekle, doma iz Bučke na Dolenjsikem. je bilo menda že opetovano na obisku pri svojem fantu v Trbovljah, ki pa ji menda zadnji čas ni več vračal ljubezni. Angela si je svojo ljubezen vzela hudo k srcu. saj se je verjetno tudi pri svojem poslednjem obisku prepričala, da je njen izvoljenec za vedno izgubljen ter je v svoji duševni potrtosti sklenila končati si življenje. Ko je vozil skozi rudniški kolodvor ob 9. osebni vlak Iz Ljubljane, je izvršila svoj naklep. 2e rano se je morala skriti med železniške vozove, na katere nakladajo premog. Ko je vlak pridrvel mimo, se je vrgia proti trajnicam, vendar je k sreči priletela na stopnico vagona, ki jo je z vso močjo odbila! Dekle je padlo in se ogroblo po licu in po telesni. Mlado ob-upanko so takoj odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer jo bodo pač kmalu iz leč ili od lažjih poškodb.
— Občina Trbovlje je poskrbela za nabavo treh vagonov koruze za ljudsko prehrano, ki bo na razpolago tukajšnjemu prebivalstvu že v najkrajšem času in sicer na kolodvoru v Trbovljah. Koruza bo stola 3.10 din kg. Zadevne takojšnje prijave se sprejemajo v občinskem domu (prijavni oddelek.). Ob prijavi je treba protivrednost prijavljene količine koruze, ki se je namerava kupiti, plačati takoj! čim bo koruza dospela na železniško postajo v Trbovlje (kar bo predvidoma v par dneh) boco takoj obveščeni vsi interesenti da prevzamejo naročeno koruzo na kolodvoru. Prebivalstvu se priporoča, da si koruze nabavi v čim večji množini!
— Na poti k racionalizaciji živil! Tudi trboveljska občina je poleg drugih proti-draginjskih ukrepov odredila vse potrebno, da bi se nakupovanje življenjskih potrebščin normaliziralo ter bi se preprečilo ku-pičenje istih. Trboveljski producenti in trgovci morajo svojim strankam racionirati prodajo blaga v količinah kot to odgovarja njihovi dosedanji potrebi, ki so jo krili pri dotičnem producentu ali trgovcu. Konzumentom, ki niso stalni odjemalci doti-čnega producenta ali trgovca, se prodaja blaga tudi racionira in sicer primerno količinam, s katerimi razpolaga producent ali trgovec, upoštevaje pri tem dobo. v kateri bo mogel nabaviti blago. Racioniranje se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali pa bodo spadali pod kontrolo cen v smislu uredbe o kontroli cen. Trgovci ne smejo razširjati med nakupovalci vesti, da bo gotovega blaga soloh zmanjkalo, ali da se bo podražilo in jih s tem navajati na čezmerne nakupe.
Iz Celja
c— Slovo od odlične sokolske delavke.
Sokolsko društvo Celje-matica priredi v četrtek 24. t. m. ob 20. v gornjih prostorih Narodnega doma poslovilen večer svoji dolgoletni zvesti in neumorni vaditeliici. župni načelnici sestri Mirki Grudnovi-Luznikovi. ki ie bila vrsto let tudi načelnica društva. Članstvo ie vabljeno, da se udeleži tega večera v čim večjem Številu in tako izkaže priznanja idealnemu soksl-skemu delu.
—c Na tomboli socialnega odseka celjske sokolske župe. ki ie bila v nedeljo Dopoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom ob prisotnosti nad 4.000 ljudi, so zadeli glavne dobitke: 1. dobit-k (3.000 din v gotovini) železničar ValemV'n ImenŠ^k iz Maribora, 2. dobitek (šivalni stroj) tovarniška delavka Jožefa Kosava s Polul pri Celju. 3. debitek (kolo) dijakinja Vera Pečnikrva iz Celja. 4. dobitek (kolo) dijak Zoran Ščuka iz Celja. 5. dobitek (kolo) zasebna uradnica Hedvika Hi kl ova iz Celja, 6. dobitek (kolo) kuharica Jožefa Matav-ževa iz Celja. 7. dobitek (meka) pečar Ja-kcb Podgoršek iz Celja. 8. dobitek (premog) torbar Henrik Deiak iz Celja. 9. dobitek (drva) trgovski vajenec Val ter Špe-glič iz Celja. 10. dobitek (olašč) kapetan Tihomir Djordiević iz Celja. 11. dobitek (ura) redov Borivoi Magdinovič Iz Celja, 12. dobitek (moka) dijakinja Sonja Lav-renčičeva iz Celja. 13. dobitek (moka) delavec Avgust Goršek s Frankolovega. ^
—c Gradnja sodne palače v Celju in modernizacija državne ceste na Vranskem. V petek 25. t. m. ob 11. bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v GTe-dališki ulici 8 v Ljubljani druga pismena ponudbena licitacija težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih del za gradnjo sodne palače na Glaziji v Celju. Tste-ga dne m ob istem času bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, odseka za državne ceste in mostove, v Gajevi ulici 5 druga javna pismena ponudbena licitacija za rekonstrukcijo državne ceste skozi Vransko v dolžini 1.250 m. Proračun za to rekonstruk-ciio zn-5q 933.922.70 din.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela ie bilo 20. t. m. v evidenci 289 brezposelnih (161 moških in 128 žensk) nasproti 307 (165 moškim in 142 ženskam) dne 10. t. m. Delo debi 7 rudniških kopačev. 2 hlapca. 1 kler>arski rx>-
močnik, 10 kuharic. 6 kmečkih dekel. 3 služkinje ter po 1 natakarica in sobarica.
c Umrl je v ponedeljek v Smarjeti pri Celju v 80. letu starosti ugl.dni poses nk in bivši župan pri Sv. Petru na Medvedovem selu g. Anten Hujr.šek. oče učitelja g. Franja Hainška. Pokojni ie bil odločno
naroden, napreden in značaien mož. V celi-ski bolnici so umrle: v soboto 46'etna po-sestnikova žena Frančiška Leskovškova iz Mcstinjske vasi pri Zibiki. v ponedeljek pa 341elni delavčeva žena Marija Krulča-va z Zvodnega pri Tehariu in 29ietna delavčeva žena Angola Makova iz ScšC: pri Št. Pavlu pri Preboldu.
—c Slabo obiskan Sejem. V oanedeliek: je bil v Celju letni kramarski in živinski sejem, znan pod imenom Uršulin sejem. Prodajalcev je bilo mani nego prejšnja leta. pa tudi kupcev ie bilo malo.
—c Nepošteni posli. Letos sp3mladi si je 371etn: Leopold L. iz okolice Črnomlja napravil polo za nabiranje milodarov ped pretvezo, da ie Leopold L. bolan in nesposoben za delo. S to polo ie potoval po Hrvatski. Dalamaciji in Sloveniji in z nabranimi nvledari dobro živel. V soboto pa so ga v Celju aretirali in mu preprečili izkoriščanje drugih ljudi. V soboto je celjska policija aretirala nekega moškega, ki je kupil v neki celjski trgovini za 190 din blaga in v ugodnem trenutku izginil s tem blagom iz trgovine, ne da bi bil plačal. Po zaslišanju so aretiranca začasno izpustili.
—c Dve nesreči. Ko ie 581etna zasebnica Marija Jelenčeva iz Pameč pri Jurkloširu sukala mlinsko kolo. si ie izpahnila levo roko. V Rakitovcu ori Slivnici si ie štiriletni Albin Gračner pri padcu nalomii levo nogo. Oba se zdravita v celjski bolnici.
—c Za odsek za obvezno telesno vzgojo je razpisala mestna občina celjska dobavo kruha za dobo od 1, novembra do 31. decembra 1.1. Dnevna dobava razen ob sobotah, nedeljah in praznikih bo znašala 30 do 45 hlebčkov iz enotne moke, težkih 10 do 11 dkg. Kruh bo treba dostavljati ob 17.30 v telovadnico II. deške narodne šole v Komenskega ulici. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 30. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva.
—c Nesreča pri mlatilnict. V Slivnici pri Celju je mlatilnica zgrabila 17-letno po-sestnikovo hčerko Pavlo šentjurčevo za levo roko in ji prerezala prste. Ponesre-čenka se zdravi v celjski bolnici.
—c Umrla je v sredo v Pečovniku pri Celju 75-letna vdova po strojevodji Roza Kropičeva, roj. Starklova. V celjski bolnici je umrl v četi tek 32-letni hlapec Franc Lipovšek iz Celja.
—c Modernizacija državne ceste pri Rimskih toplicah. V sredo 23. t. m. bo pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju javna ponudbena licitacija za nadaljevanje modernizacije državne ceste Selce— Smarjeta—Rimske toplice. Na razpolago je kredit v znesku 100.000 din. S tem zneskom seveda ne bodo mogli izvesti velikih del.
loo.ooo cSin za kraljev spomenik v Mariboru
Maribor, 22. oktobra. Odbor za počastitev spomina blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru je na svoji seji 21. oktobra poveril g. inž. Milanu Lenarčiču iz Josipdola v Ribnici na Pohorju dobavo kamnitnih del za kraljev spomenik v Mariboru. Delo bo v celoti izvedeno iz pohorskega granita (tonalita), kar edino ustreza kraljevemu spomeniku v Mariboru. Izvedba del v pohorskem granitu je bila omogočena zaradi velikodušne naklonjenosti industiijca gosp. Lenarčiča ki je poklonil odboru 100.000 din, kar je redko mecensko darilo. Odbor za postavitev spomenika v Mariboru se čuti dolžnega, da izreče g. Lenarčiču za njegovo veliko darilo najtoplejšo javno zahvalo.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Torek,  22.   oktobra:   Razvalina življenja. Red B
Sreda, 23. oktobra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Četrtek, 24. oktobra: Revizor. Red A
Petek, 25. oktobra: ob 15. uri: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane  cene od 14 din navzdol
Sobota, 26. oktobra: Skrivalnice. Izven
OPERA
Začetek ob 20. url Torek, 22. oktobra: Fidelio. Red torek Sreda, 23. oktobra: Jenufa. Red sreda. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Go-stiča
Četrtek, 24. oktobra-: Grof Luksemburški.
Red četrtek Petek, 25. oktobra: Figarova svatba. Red
premierski
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Jubilej srednjeevropskega časa
Pred 53 leti je bila Evrcpa razdeljena v zapadno-, srednje- in vzhodnoevropski
časovni pas
Jeseni 1 1890. ie bila sklicana konferenca železniških ravnateljev Avstro-O grške in Nemčije. Na nii ie bilo sklenieno uvesti za potrebe železjiic eneten čas Ma o-kdo se ie takrat zavedal za kako važno in dalekosežno odločitev ere Z? poprej ^ >: železniški ravnatelji na Ogrskem prizadevali doseči reformo časa Avstro-c-rska vlada ie takrat niihov oredloe odobrila nod posoiem da bo reformira'a čas Nemčija Jeseni leta 1890. ie torei do tega prišlo Sredn1eevrot»ki čas ie bil uveden najnrei v notran jeorometni službi, kmalu oa tudi v javni.
Naraščam ie Drometa in izoopMnitev Dro-metnih sredstev ie v Evropi in Ameriki vedno boli zahtevalo temelino reformo razdelitve ča.ca Vozila so postajala hitrejša, razdalje torej vedno manise in razl'ke v računanju ča=a so delale premetu tež>e ovire r je ki w videli v bodočnost, so se zavzemali za novo mednarodno ureditev razdelitve ča n   Krakovidnj ljudie so pa
zagovarjali stališče na i ohrani vsako me-«to zase svoi čas. Na svetu se vedno naide
dovolj  starokopitnežev,  oviraiočih vsak redek Toda nujna rx>tr?ba si ie izsilila odločitev.
Evrona ie bila razdeljena v tri enotne časovne pasove: zapadnoevropska srednjeevropski in vzhodno e v rop.-ki čas Zdaj s: niti prav misliti ne moremo, da je moral pred 50 loti človek na dališem ootova-niu na vsaki oostaii prilagoditi svojo uro mestnemu času. če ie hotel v redu opra-
viti svoje posle ker ie sicer njegova ura kazala drugače Razdelitev Evrope na tri časovne pasove ie napravila konec tem nevšečnostim. Zdai je v tem Doiledu i~h'co. Zcmlia ie razdeljena na 24 enournih di-sov Vsak nas seea cd severnega do južnega tečaja in meri z malimi izjemami zaradi državnih mei 15 stopim dolžine Račun ie lahek Preden s? zem;ia enkrat za-suče okro« solnca ie ta pot k^g 360° in traja 24 ur. 15° ]e torej štiriindvajsetinka poti. za kolikor se zemlia v eni url aaauče okros solnca. Za eno do žinsko stooinio rabi 4 minute.
Vse kulturne države Kvota računalo zda: po enaki mreži stooinj. ker se pričenja ničelna stopinja dolžine od zvezd irn-> 3re-enwich. Za vsak časovni nas ie odločina stooinia dolžine, ki seka nu-govo sredino Za srednjeevropski čas je to 15 stopinja vzhodne dolžine Prebivalci kraiev na t.'i zemljepisni dolžini imaio »pravi« čas. kajti njihov mestni Čas se točno uiema s sred-
n i e evropski m časom Kadar ie na tei dolžini  poldne   kažejo   vse   ure v Ne:nčij;.
skandinavskih džavah Madžarski [talijI in Jugoslaviji 12
Priznajmo takoj, da so teoretično malone vse ure v teh državah »slabe- Ta k o zaostajajo ure v Konig b^rgu za 23 minut za mestnim sončnim časom v Be Umu si prehiteva za 6 in pol minute v K5lnu oa celo za 23 minut Kako ^e priS'o do teca7 Nismo nervozni in nemirn* dali naš> ure kažejo pravi krajevni čas    Povsod v-l-a
enako merjenje časa in s tem ie nastal tudi red ter enotnost v prometu. V drugih časovnih pasovih ie prav tako. Zapadno evropski čas velia recimo za 7 in p_4 stopinje proti zapadu do 7 1 /t stopinje proti vzhodu od Greenvvicha.
Ce zapustimo na potovanju nas časovni pas in orirpevamo v sosedni znaša razlika takoi celo uro. V Franciji preživimo to uro nekako dvakrat, ker moramo kazalec svoje ure pomakniti za eno uro nazaj. Na potovanju v Rusijo, torej proti solncu pa eno uro izgubimo Kazalce ie treba pomakniti za eno uro naprej in to uro preskočiti. Kai se oa zgodi če potujemo vedno htreie proti zaoadu za solncem? Da. ta neznatni košček našeea živlienia. ki ie postal z vsakodnevnim sončnim vzhodom in zahodom vsakemu izmed nas že v otroških letih točno odmerjen ooiem časa. izgubi ta svoi pomen Ne trata namreč več štiriindvajset ur. temveč se neorestano oodališuie. kakor ie pač hitrost našega vozila
Če bi se peljali z velikim zrakzolovom in bi bila ob startu ura šest. bi bila na
ameriškem letališču, kier bi hoteli pristati šele oolnoči Med obema krajema ie torei časovna razlika fest ur. Zrakoplov leti tako hitro, da preleti to pot v 72 urah. Z ev-mpske^a letališča odleti v četrtek ob 6 zjutraj. Na ameriške pristanišče oa ne prileti v nedelk) ob 6. zjutraj, temveč že opolnoči med soboto in nedeljo Letel ie sirer 72 ur. toda samo 2 in tri četrt dneva.
preizkusili in izkazalo se je. da so odporne proti dvajsetim različnim vrstam rie.
Kanadsko rje prosto pšen co ie odkril farmar Mc. Murachv v državi Man tobi. Pred 10 leti ie opazil, da ie med njegovo po rji zelo napadeno pšenico ena rastlina brez vsake rje. Nieno zrnie ie spravil in
ga pose j al posebej. Tako je gojil to pšenico. Leta 1935. ie rja zopet močno napadla pšenico, toda Murachvjeva 1e bila obvarovana te bolezni. Farmar ie končno obvestil o svojih ugotovitvah žitni laboratorij v Winrupeggu.
Kameleon v salonu in lev v postelji
čudne muhe imajo nekateri ljubitelji žfivaH
v4.
Lahko si izračunamo da
med teh dni samo 26 ur.
ie štel vsak iz-
Orhideje v Benetkah severa
Vojna je povzročila belgijskemu vrtnarstvu občutno škodo
Nedavno je b;U y Bruslju posvetovanje Društva belgijskega vrtnarstva s predsednikom združenja nemSkih vrtnarjev B6t-nerjem. Sklenjeno je bilo povečati izvoz nekaterih vrst be!'jijsk;h rož v Nemčijo. Posvetovanje je bilo za Belgijce zato tako važno, ker »majo Belgijci ogromne vrtnarije in ker p":i!jaj<> svoje rastlmr m cvetlice na vse kraje sveta Vseeno ie ali str>pimo v Belij'ji po plavnih ulicah v septembru, decembru, aprilu \\: juniju, vedno vidimo v i/ložbnh ogromne množine na»krasnej§Sh temnomodrih ali žolto zlatih grozdov. Naj-plcmcnitejše grozdje prodajajo v Belgiji na-ravnost po smešni ceni. In čc gremo iz mesta, vidimo ogromne vrtnarije z gredicami, k-.rnor prestrežejo umni vrtnarji vsak sončni žarek, čim prodre oblake. Vsaka vrtnarija ima centralno kurjavo. Tu sc nam odkrije tajna krasnih belgijskih izlo/b.
Kakor gojc sloveče belgijsko grozdje pod steklom, tako imaio med Gcntom in Brug-geom veliko vrtnarsko industrijo, kjer goje begonije, hortenzije in orhideje. Tu v ostrem podnebju severne Flandrije se počutijo te rastline kakor v najtoplejših krajih. In uspevajo tako kakor palme. Tu namreč ni razlike med mestom in podeželjem, med industrijo in poljedelstvom. Mesto, središče industrije je preneseno na deželo, sredi travnikov, livad in topolovih drevoredov se dvigajo v Flandriji nizke stanovanjske hi>e in povsod vidimo lice ulice po predmestnem vzorcu. V Belgiji ugaja človeku zlasti industrija in trgovina, podjetnost in iznajdljivost. Belgijski vrtnar je bolj tovarnar nego obdelovalec vrta. Velike vrtnarije so nekakšna steklena tovarniška podjetja, iz katerih sc dvigajo visoki rdeči dimniki.
V bližini Bruggea v Flandnj-' je ena taka ogromna vrtnarija z največjim parkom steklenih gredic za pospeševanje rasti v Belgiji. Celi kilometri so pokriti z gredicami. Samo palmam je odmerjenega 60 000 priprost o ra. Iz te vrtnarije    gredo po svetu
ogromne količine na s t fin in rož Belgijske vrtnarije prehajajo navadno z očeta na sinove, tako da se vrtnarska umetnost podeduje. In v tej tradiciji tiči skrivnost uspehov flandrijskega vrtnarstva. Že pod španskim    gospostvom    na     Ho!and>tnn niso
imeli dvorni vrtnarji Escoria'a sedeža samo v Madridu, tmeveč prav v Gentu. odkoder
so dovažah na jk rasne jše roz».
Ko je bila pozneje na Holandskem tuli-panova borza in nične špekulacije, so ustanovili v Flandriji borzo hortenz:j in bego-nij in tako se je moglo n* terrclm podedovanih skrivnosti prenesti negovanje na na-še čase. Gentska cvetlična razstava, ki jo prirede vsako drugo lef >. je postala zato mednarodni dogodek, k- privab-, goste iz vseh krajev sveta in kjer se vse novosti zelo drago plačujejo. Za posetn-ke te raz->tave je najzanimivejši pojav gojitev orhidej. Po dolgem in napornem delu so vzgojili belgijski vrtnarji orhideje čudovitih barv in oblik. Orhideja rabi sedem let, preden tehko odrežemo prvi njen cvet. Vrtnarji jih goje v posodah iz jer.skcga stekla in skrbno kontrolirajo vsak plevelček in vsako gobo. ki bi se s»cer zelo razmnožile.
Orhideje sc kaj kmalu privadijo ozračju razkošja, v katerem pozneje cveto. Ko namreč po dolgem napornem in skrbnem negovanju razcveto, gredo z leteli v vsa glavna mesta Evrope in Amrnke, kamor so jih v mirnem času pošilja!; s parnik'. Kako je *o mogoče, da pride v Fiandrii zavita orhideja nepoškodovana v Ncw York. to je zopet tajna flamskih vrtnarjev, ki so obenem strokovnjaki v zavijanju Voina je povzročila belgijskemu vrtnarstvu občutno ;kodo. Zdaj sku:ajo dHoma i,im iti težke posledice vojne s povedan:m uvozom belgijskih rož v Nemčijo.
skupnega z motorjem kakor kabine. Jedilnice, saloni krovi igrišča bazeni itd bi bilo po Dandimievem načrtu v stranskih krilih Dosedanji poskusi z oblo v premeru 18 m s pogonom na dieselov motor 1200 HP s*> Dokazali, da lahko doseže
najvišjo hitrost 700 km na uro.
R|e prosta pšenica
Žitna rja ali snet (puccinia gramims) je drobna parazitna rastlinica, ki povzroča na listih trave oa tudi žita »*v«me-»kas'e al".
rjave lise in je kriva, da najdena rastlina usahne Sk^da. ki jo dela ria na žitu je zelo velika Zato je razumljivo prizadevanje naprednih ooliedeicev. da bi žitno rjo ali snet zatrli Eno in zelo učinkovito sredstvo ie odstraniti iz bližin? žitnega polja ČeSmincvo in mah oni levo grmičevje, ki je prehodni sostiteli ria. Z listov tega grm čevja prinaši veter rjo na žito. Na drugi strani si oa naprsdn: poljedelci in raziskovalci Drizadevaio naili ali vzgojiti take vrste žita. ki bi se ga rjj ne prijela.
Iz Kanade poročajo, da so našli raziskovalci R. Petersen. T. Johnson in M. New-ton že pet vrst pšenice, ki se ie rja ,s-p'oh ne prime. v Winnip^og^u v Kanadi imaj_> namreč poseben laboratorij ustanovljen nalašč za oroučevarie žitne rie in sneti Zanimivo je. da iz.vira oet od teh vsi Iz Afrike in ne iz Amerike. Šesta vrsta ie pi iz Kanade     Vse vrste so v lacoratoriju
Med človekom in živaljo vlada včasih čudno prijateljstvo Nekateri ljubitelji živali gredo predaleč, vsaj po mnenju večine ljudi, k' strogo ločijo žival od človeka
Neki znani raziskovalec je pripeljal nedavno iz Afrike na Dunaj mladega leva. Ljubka zverinica je ostala pri njem in udomačila se je tako. da je bila kakor psiček. Z gospodarjem je celo spala v isM postelji. Toda to je bilo dovoljeno samo prve tedne. Zverinica je namreč r«s!a in vedno bolj se je širil od nje neprijeten smrad, tako da je gospodar kontno n» mogel več trpeti v stanovanju Hočeš nočeš ie moral mladega leva podariti živalskemu vrtu v Schčin-brunnii.
Na Dunaju vidimo ncki> j beneškemu trsu sv Mark« podobnega in -sicer pri švedskem mostu v I okraju Tam v*di človek starega nasmejanega prijatelja ptic. kako krmi postopače v nčiem carstvu vrabce in
4ih, temveč navadnih hipnih. Krmi'a jih je s »ltinino. mlekom, sirom in kruhem. Miške so se seveda počutile pri nji zelo dobro in množile so se še hitreje kakor sicer Toda dama ni hotela niti slikat' o tem, da bi jih vsaj nekaj pobila. Mož ji je zaman prigovarjal, naj se vendar spametuje in spravi iz stanovanja nadležne glodavce. Ker ni šlo drugače, je zahteval ločitev Pred sodiščem je izjavil, da ne more živeti z ženo, ki se
noče ločiti od svojih m-š'.-., ki gredo njemu tako  na   živce,  da   mu  doflM   ni obstanka.
Sodišče je pr/nalo. da je njegov razlog tehten in zakon jt bil ločen po Ženim krivdi.
Težko razumljivo je tudi početje neke lepe Beograjčanke ki se je navduševala za žabe in neke pariške ple?*lke, ki cbožuje kače vseh vrst. V Ameriki se ie p^ pr;petilo ce'o. da je neka pnkurj(.»"M milijonarki redila doma kameleone kakov p> čke Mis* l!vely Selbv — tako ?e namreč riše — hoče pripraviti kameleone tako date   da bi
Mek Obrnila
se je na poznavale* žival' in trmo veruje, da se j' bo posrečdo nai.č ti kame'enne de h'MJc, izpreminjali barve po namoveJM modi.
sicer na način  kakršnega ne poznajo rnen
da nikjer drugod Prijatelj vrabcev prodaja | se prilagodili barvan novine in zna žvižgar* rako da privabi tnno-go vrabcev, ki mu sedajo kar na roke in na g'avo ter zobljejo ;z ust. Mnogi miinoido č' skuša io skleniti enako prijateljstvo r vrabci, toda zaman Pač se jim pa to posreči neka i korakov dalje na koncu mostu z golobi Te vedno lačne ptice aedaio ljudem na roke in zobljejo pičo Samo na poedinih krajih na Dunaju so golobje tako zaupljivi, druijod pa enake plašljivi kakor vrabci in druge ptice
V Bukarešti se je neka nedavno poročena dama iz boIj>e družbe zt'o navduševala za miši. Ta pri ženskah zelo redka naklon je nos-t je š!a tako daleč, da ;e imela dama v svoji spalnici več tutatov miši, toda ne be
Izgubljen klobuk
Italijanski humorist Ama Ido Vassallo le večerjal nekoć v krčmi, kamor ie zahajal vsak večer, pa pri cdhodu ni mogel najti svoiesa klobuka. DoT^o ca ie iskal, potem se ie oa obrnil do natakarja, ki je končno izgubil potrpljenje rekoč: Oprostite gosood. kai naj oa storim? Pa vendar ne mislite, da sem vaš klobuk rxred?l.
— Tesa ne morem vedeti — ie odgovoril Vassallo. bil 1e namreč s'amn'k.
ALI OGL
Ladja bodočnosti
Ali napoči kdaj čas. ko bo rabil človek potevanie do Amerike ali Avstralije samo nekaj ur? Zakaj pa ne. če ie res kar trdi ameriški konstruktor laiii Ales-sandro Dandini. Največ resnice ie na njegovi trditvi, da so moderne ladje v bistvu enake kakor so bile ladje starih Fen ča-nov in Egipčanov, čeprav jih con i o namesto jader diesselovi motorji. Po Dandini jevem mnenju doseže ladia bod.čnost tudi na razburkanem morju 500 do 700 km na uro. Taka ladia pa ne bo smela rezati valov, temveč se bo morala kotaliti po njih.
Ta način premikanja pa zahfeva seveda povsem nov način gradnje Ideja takega parnika oa ni povsem nova samo da se doslej nihče temeljito ne ukvarja z njo. odnosno da ni nihče poskusil uresničiti io Ladja bodočnosti bi imela obliko ogromne oble. ki bi se t^korekoč valila po morju. Gnal bi jo močan motor, ki bi ostajal vedno v tistem delu oble. ki bi bila na vodi Ladio bi pognala dva stranska vijaka, na širnem morju bi jo oa gnal na-prei  motor     Vse kar na ladji  nima n Č
Beseda 50 par, davek poseoej  Preklici, tzjave oeseda din 1.—
davek pcseoej
Za pismene odgovore glede malih  oglasov  je treba priložiti znamko.  —  Popustov za nia.ie oglase De priznamo
Beseda 50 oar   Davek posebej Najmanjši znesek din
PRVOVRSTNO CEPLJENO
divjake korenjake, oa raznih podlagah, nudi Zlher Franjo, Zamušani. Sv Marjeta. Mo-Skanjci  Zahtevajte cenik!
2333
Po«*!i3Ž;te «P
tnalih oglasov
v
»Slov Naroda«
tri <o
na i c e n e j š i I • ••>••«•«■■••      • • • •
5U PAK KNTLANJE
ižunraoje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic — Velika zaloga perja po i.— din ».Julija na c, Gosposvetska c. tU m Frančiškanska ul   3     4 L.
Beseda 50 par   Davek posehei
KUFIM KOZOLEC
v dobrem stinju Anton Ribič, trgovec, Decna sela. p Brežice. 2423
SOBE
Beseda 50 par  D*vek posebej Najmaništ oi^sek *s - dm
OPREMLJENO SOBO oddam solidni gospe ali gospodični, event, z oskrbo. Ižanska 36 — bližina tramvaja. 2426
PRAZNO SOBO
oddam gospodični. Zalokarjeva ulica 14. 2429
Mi
Beseda 50 par  Davek posebej. Najmanjši znesek dtn
SLUŽKINJO
pridno, dobro žensko potrebujem za 1. november. Plača din 300 mesečno. Milka Jovanovlć, Zaječar. 2424
SOBARICO
sprejme kavarna Vesel, Miklošičeva c. 2427
MLAD DIMNIKARSKI POMOČNIK
Išče mesto Nastopi takoj. Rudolf Habicht, Tvrševa c. 29 — Ljubljana. 2428
Beseda 50 par  Davek posebej. Najmanjši znesek H.— din
Za zimo
se preskrbite z okusnim dolenjskim
beliin krompirjem "» trpežnimi jabolki
po zmernih cenah pri Trg. posl.
Kmetijske družbe
Novi trg 3
Makulaturni papir
proda
uprava ^Slovenskega Naroda4* Ljubljana, Knafljeva ulica štev. $
Edmund O' Hara:
Tajna
profesorja Morbiduia
Roman
— Prinesite mi večerjo na tistole mizo tam! — je zaklical detektiv krčmarju, potem se je pa odmajal počasi z rokami v žepih k mizi, kjer je sedel njegov prijatelj. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so postali vprašujoči pogledi delavcev takoj ravnodušni, čim so delavci opazili, da je enega izmed njih prijateljsko r~"'7~^"il in prised-1 k njemu. Zdaj je imel detektiv dovolj capa, da si je svojega prijatelja pobliže ogledal. Koliko je mogel biti star? Najbrž štirideset let. Bil ie vi<=-~>e. krenuo rutave, ozkih potez in že nekoliko sivi brki so dajali temu obrazu neko mehkobo.
— Tu me kličeio očka Sam. — mu je poiasnil, prežvekujoč svoj čik. — To ime izvira še iz časov, ko sem bil pomorščak . . .
Zdaj je Tovvnsend zvedel vse, kar je bilo vredno vedeti iz življenja očeta Sama. Zvedel je, da je moral opustiti svoj poklic nomor*čaka. ker mu je bila krogla ranila nogo tako, da je ostala pohabljena. Zvedel je tudi, da je Sam vdovec in da ima odraslo hčer, ki se peča s kuncerejo. Zvedel je, da se Sam
prav nič ne zanima za politiko in da ne pripada nobeni stranki. Toda njegovi nazori glede politike so bili naslednji ....
Ko je prišel Sam v svojem pripovedovanju do te fočke, je Townsend odločno sklenil, da ga ne bo več noslušal. temveč da bo raje neopaženo motril druge goste. Toda v naslrdniem trenutku se je prinetilo nekaj, kar mu je pokazalo očeta Sama v čisto drugačni luči.
Tovvnsend je bil že povečer; .1. čeprav je bila večerja obilna, ^e bil še vedno lačen, ni si pa upal naročiti še kaj. Sedel je naslonjen s komolcem desne roke na mizo in se delal kakor da posluša, kar je pripovedoval očka Sam. Levica mu je leno visela preko naslanjala stola. Naenkrat . . . čisto i«<mo ie začutil, kako se je nekdo dotaknil te roke. Občutil je nekakšen majhen okrogel predmet, potisnjen med njegove prste.
Townsend se ni niti ganil. Mirno je govoril: da, da, ko je mislil, da očka Sam pričakuje to od njega. Zaklical je pa »neverjetno«, »prokleto« ali kaj podobnega, kadar mu je izraz Samovega obraza pokazal, da bi bil tak klic v skladu s pripovedovanjem. V svoji dolgoletni praksi detektiva se je bil Tovvnsend privadil vsakojakim presenečenjem in v takih primerih je torej največkrat ravnal po občutku. Tako je bilo tudi v tem primeru. Niti sam si ne bi bil znal pojasniti, zakai je bilo nedvomno bolje, da je mirno obdržal v roki nekaj okroglega, kar mu je bila stisnila med prste tuja roka, namestu da bi bil planil pokonci in se prepričal, kdo je to storil. Town-
7 send sploh ni o ničemer razmišljal, ravnal je čisto nagonsko.
Z glasnim > prokletoje Tovvnsend izpremenil po-loža^ svojega telesa. Levica ie zdaj počivala na njegovih ko'enih. Kmalu je vedel, da je okrogli pred-1 met v njegovi roti košček papirja, zvit v kroglico, nedvomno neko obvestilo.
— Od koga? — je razmišljal Tov/nsend. — Kdo bi mogel vedeti, da sem tu ?
Neopaženo se ie obrnil. Za njegovim hrbtom so sedeli delavci. BOo uh je pet. Toda sedeli so tam tako. da so mogji nriti v poštev samo triie. ki bi mu bili lahko stisnili v roko pamVnato kroglico. Toda niihovi obrazi so bili povsem mirni in brez posebnega izraza.
Ta čas se je detektivu po^rrčilo n*>pimato kroglico snretno odmotali. Zdai io je držal odmotano na svojih kolenih skrito očem vreh drugih. Ni si upal dolgo ogledovati jo. Le zdaj pa zdaj se je ozrl na nio, potem se je na zopet zaeledal v obraz očetu Samu. To je traialo precej dolgo, dokler se mu ni posrečilo prečitati vsebine.
— Kaj pa ti ie? Naenkrat si prebledel, — je Sam nenadoma nrevi"i? svo'e nripovedovanje o pomorski h§*fcf v japonskih vodah.
Townsend je stisnil zobe. Sam pri sebi je po-na vi jal:
»Poznavajoč vaše načrte in namene, vam svetu;em, nastaniti se pri očetu Samu To bo zelo koristno za dosego \-a?ih ciljev
Neznani prijatelj.«
— Utrujen sem, nič drugega ni, — je odgovoril Townsend in poskusil nasmehniti se.
To pot se je težko obvladal. To priporočilo mu je bilo prišlo preveč nepričakovano. In takoj mu je bilo jasno, kaj pomeni zanj to priporočilo. Vse, čeprav je tudi pisec priporočila mislil pošteno in če mu je prijateljsko naklonjen — čeprav tega ni mogel verjeti — je pomenilo to priporočilo vendarle da se je navzlic vsem njegovim previdnostnim ukrepom posrečilo nekomu priti mu na sled in slediti mu do tu. A kar se je posrečilo »prijatelju«, se lahko prav tako posreči tudi sovražniku.
— Vražja strela, — je prekinil oče Sam Town-sendovo razmišljanje. — Ura je že sedem. Skrajni čas je, da kreneva domov.
Poklical je gospodarja in plačal. Raztreseno je storil Tovvnsend isto. Zdaj se je moral odločiti. Ali naj posluša nasvet »neznanega prijatelja* ali ne? Saj je bilo vendar verjetno, da gre za past. Tovvnsendove oči so počivale na dobrodušnem obrazu očeta Sama. Ne, ta gotovo ni bil član zločinske tolpe. Tovvnsend je končno sklenil poslušati nasvet, ki mu je bil dan v tako čudnih okolnostih.
Pred »Zlato zvezdo« mu je Sam segel za slovo v roko.
— Kje stanuješ? — ga je vprašal, a Townsend je komaj čakal na to.
Skomignil je z rameni.
— Zaenkrat še nikjer. Rad bi našel skromno zavetišče kje v bližini tovarne. Ali veš za kaj primernega ?
Prispevek k popolni originalnosti žal
Od orientalskih in starogrških grobov imenitnikov do Plečnikove samonikle arhitektonske umetnosti
Ljubljana, 22 oktobra Plečnikove 2ale so mnog-Lm Ljubljančanom v marsikaterem pogledu popolna uganka, zlasti zaradi tega, ker so bili Ljubljančani prepričani, da bo mestna občina zgradila Ljubljani prepotrcbno — mrtvašnico, še ninogo se bo govorilo in pisalo o ljubljanskih Žalah, kar je razumljivo in
naravno. Pravico do izražanja svojih misli in prepričanj ima kolikor toliko danes še vsakdo, tudi ljubljanski meSčan, čeprav ne bodo šli milijoni, ki so bih potrebni in potrošeni za zidavo Zal, v njegovo breme, kakor je pojasnil v uradnem popravku v naši sobotni številki ljubljanski g. župan.
Polemika o Žalah bi ne nastala, de bi ljubljanska občina razpisala javno konkurenco za. zidavo moderne mrtvašnice. Tako pa se je ljubljanska občina odločila za Plečnikov načrt ter je dala Plečniku popolno svobodo pri uresničenju tega načrta. Vse to smo že povedali v tej ali oni obliki,
a ne škodi, da ponovimo in ponovno ugotovimo, da ima Ljubljana Zale prof. Plečnika, nima pa prave mrtvašnice.
št. 1
Najboljše bi bilo, da hi kar največ Ljubljančanov sodelovalo pri uresničevanju načrta za mrtvašnico. Res pa je tudi, da več glav vedno ne ve več, Čeprav trdi pregovor nasprotno, zato je opravičljivo, da mestni svet ni pozval vseh Ljubljančanov, naj glasujejo za ta ali oni načrt, saj bi bilo lahko enako število nasprotujočih si glasov in bi se mestni svet ne mogel odločiti po zgledu Buridanovega osla. Odločilni činitelji bi se pa morali obrniti na strokovne kroge. Prepričani smo, da bi dobila tedaj Ljubljana pravo mrtvašnico. Treba je samo pobarati tega ali onega strokovnjaka za gradnje in arhitekturo, pa
se človek brž prepriča, da vidijo glavno pogreško v postopanju odgovornih činitelj ev v ljubljanskem mestnem svetu, da Ljubljana ni dobila mrtvašnice, temveč Plečnikove Zale. Odgovorni so bili na pravi poti, ko so poslali mestna arhitekta v tujino, da sta proučevala v velikih mestih vprašanje kako je treba zgraditi sodobnim zahtevam ustrezajočo mrtvašnico. Vrnila sta se iz tujine z obilnim gradivom. Treba bi bilo samo še razpisati natečaj za načrte, a nenadoma je padla odločitev za Plečnikove Zale. Takih nenadnih odločitev je padlo v Ljubljani žal že preveč. Njemu je bilo vse izročeno na milost in nemilost.
Smatramo torej za potrebno, da se oglasijo še esteti, strokovnjaki, gradbeni inženjer ji in arhitekti kakor tudi zdravniki in higieniki ter povedo svoje o izvršenem načrtu. Med strokovnjaki se sliši, da bi Ljubljana lahko dobila dve moderni mrtvašnici
za denar, ki je bil potrošen za zale. Zastavlja se vprašanje, zakaj je bil prvotni obsežni prostor, ki je bil namenjen za Zale, skrčen ter nismo dobili prvotno zamišljenih Zal. ki naj bi bile nekakšen gaj, v katerem bi se ne videlo od objekta do objekta, ker bi bili vsak zase okoli in okoli zaraščeni. Znano je tudi med strokovnjaki.
št. 3
da se prof. Plečnik ne briga za proračune in za tehnične nujnostf pri uresničevanju svojih načrtov ter da živi v nekem svetu, ki nima nič skupnega z resničnim trdim vsakdanjim življenjem. Zahteve in potrebe sodobnega življenja so prof. Plečniku stvari, ki niso vredne pozornosti in zanimanja.
Drugače je s Plečnikovo arhitektonske umetnostjo. So ljudje, ki prisegajo nanjo, so drugi, ki jo zavračajo. V tem vprašanju je težko najti pravično in pravilno stališče. Za nas sodobnike je to končno stvar okusa, samo generacije za nami bodo lahko objektivno sodile. Pač pa ni treba čakati na generacije za nami, da se ugotovi na primer nesmotrnost kakšnega zgrajenega objekta, čeprav je narejen po načrtih prof. Plečnika. Sleherna zgradba ima svojo funkcijo. Četudi je arhitektonsko še tak umotvor, je nesmiselna, če ne opravlja vzorno in vsem določenim zahtevam ustrezajoče svoje funkcije. Arhitektura zaradi arhitekture nikoli nikjer ni nastajala. Lar-purlartizem je bil v vsaki umetnostni panogi samo teorija, ki je dobila začasno določene oblike. Zato se mnogi vprašujejo, ali je bila prof. Plečniku oddana gradnja Zal zato, da se producira ob ogromnih stroških s svojo arhitekturo, ali le zato, da bi dobila Ljubljana potrebno mrtvašnico. In spet moramo ugotoviti, da je Ljubljana dobila, če hočete, krasne in odlične vzorce Plečnikove arhitekture, ni pa dobila mrtvašnice. Da bi vsaj dobila za tolikšno vsoto mrtvašnico z arhitekturo prof. Plečnika!
št. 4
Naravno je, da se človek vpraša, kako se je rodila v duši prof. Plečnika misel o Žalah. Kdor prihaja češče na Zale in si ogleduje objekte, je lahko dostikrat priča, kako se ustavi na primer pred kapelico sv. Ahaca stara preprosta ženica in začudeno vpraša: Kaj je pa to? Hčerka, ki ji stoji ob strani, ji pojasni: Mama, to je tudi kapelica za mrliče. Preprosta ženica maje z glavo, ne more doumeti, da more imeti kapelica tako obliko in tako notranjost. Kdo bi ji zameril. Tudi kolikor toliko izobraženi gledalec obstoji pred to ali ono kapelico in jo skeptično ogleduje. Zbere se in premišlja ter se spomni na čase, ko je rad brskal po umetnostno zgodovinskih knjigah, ki opisujejo umetnost orienta, starih Grkov in starih Rimljanov.
Na prvi pogled sestoji arhitektura prof. Plečnika iz samih klasičnih arhitektonskih elementov. O tem ni dvoma. V tem pogledu ne more torej nihče govoriti o neki originalnosti Plečnikove arhitektonske umetnosti. Ostane vprašanje, ali so klasični arhitektonski elementi v Plečnikovih delih vsaj originalno komponirani. Morda, morda tudi ne. Povprečni slovenski izobraženec bo težko našel v teh kompozicijah ono, o čemer trdijo Plečnikovi zagovorniki, da je v njih, namreč nekaj samorodno in samobitno slovenskega. Genialni arhitekti so bili, ki so uporabljali klasične elemente v svojih originalnih stvaritvah in so rekli, da pod soncem ni nič novega. Morda tudi prof. Plečnik sam trdi, da pod soncem ni nič novega, a tega ne vemo, kajti prof. Plečnik ne daje izjav in se ne pogovarja rad z ljudmi. Taka je podoba, da se vse, kar projektira,  zdi popolno  novo in popolno
slovensko ter popolnoma originalno samo njegovim zagovornikom.
Spomni se povprečni izobraženec tudi na opise orientalskih, grških in rimskih grobov7 imenitnikov in zasluti, da so bili prof. Plečniku vzori in ideali pri ustvarjanju Zal. Svoje klasične arhitektonske elemente bi prof. Plečnik težko plasiral na objektih, kakršni so vse moderne mrtvašnice v velikih mestih. Na objektih, ki so idejni posnetki starih grobov imenitnikov in mogoenežev iz davnih č^sov, pa se
Št. 5
je z lahkoto izživel. Le tako so mogle nastati Zale. Le tako se je zgodilo, da je Ljubljana dobila Zale namestu mrtvašnice. Dobila je kapelice, ki so močno podobne grobovom imenitnikov in vladarjev iz klasičnih časov. V teh kapelicah je sojeno pokojnemu Ljubljančanu bivati nekaj ur, do-čim so bili imetniki in mogočneži iz davnih časov v svojih grobovih za večno. Njih sorodniki so pridejali tem mogočnim mrli-
čem zlato in druge dragocenosti, zato so poznejše generacije imenovale take grobove tudi zakladnice.
Iz časov tretje in četrte ter p«te dinastije v stari egipčanski državi, torej iz 1. 3do0 pred Kristom so ostali ohranjeni grobovi mogočnikov, ki se imenujejo masta-baji. Nastali so iz navadnega groba, iz gomile, ki nastane, če človek izkoplje jamo in vanjo položi mrtvega človeka. Kupec zemlje nad mrličem je bil mogočnežem preskromen, gradili so nad mrličem blok iz kamna. Faraoni so spepotnili obliko takih grobov, zvišali so jih in jim dali obliko piramid.
V Mali Aziji so našli ohranjene grobove, ali bolje grcbr.iee, ki so vsekane v skalo. Slika št. 1 in slika št. 2 kažeta taka dva grobova iz Pinare v Likiji. Starogrška umetnost se je manifestirala tudi v grobovih, ki so bili v egejski dobi največje gradbene stvaritve. Slika št. 3 kaže prerez Atreusove zakladnice. To je bil grob. katerega so poznejši Grki imenovali zakladnica, ker so bili v njem shranjeni tudi zakladi. Zgrajen je bil pod zemljo. Na kapelico sv. Ahaca na Žalah nas spominja. Sleherna knjiga o arhitektonski zgodovini starih Grkov nudi obilo gradiva o kulturnih spomenikih, ki so bili grobovi in grobnice ali zakladnice in začudo močno so vse te klasične stvaritve podobne Plečnikovim objektom, ki jih imenujejo kapelico ali tudi dele ljubljanske mrtvašnice. Pa tudi iz časa rimskih republik je ohranjenih mnogo takih objektov od navadnih grobnic do Panteona in Koloseuma. Slika št. 4 kaže grob bogatega peka Vergiliusa Eurl-sacesa v Rimu iz te dobe. Reveže so v Rimu tedaj pokopavali v takozvane kolum-barije (golobnjake). to so bila množestvena grobišča, namreč izdolbine, v katerih so shranili žare s pepelom umrlih. Slika št. 5 kaže zakladnico v starogrških Delfih. Spominja nas na fasade nekaterih kapelic na Žalah, zlasti na fasado molilnice. S podobnimi primeri bi lahko pokazali, kako so se klasični grobovi in grobnice imenitnikov kasneje spreminjali v kapelice. V Ljubljani se je zgodilo v 1. 1940 po Kristu, da ljudje lahko gledajo nadaljnji razvoj tega procesa v arhitekturi, in sicer na Žalah, kjer stoje kapelice, ki niso samo kapelice, temveč tudi mrtvašnice in so močno podobne starogrškim grobovom imenitnikov in njih zakladnieam.
Povprečni izobraženec
Položaj mestnih delavcev
K županovemu poročilu na seji mestnega sveta ljubljanskega 11. oktobra
Ljubljana, 22 oktobra Ljubljanski g. župan ie pri zadnji občinski seji med drugim tudi poročal o draginj skih dokiadah mestnim uslužbencem in delavcem. Smatramo za potrebno pripomniti nekaj k temu poročilu, kakor je razvidna njegova vsebina iz porečii v dnevnem Časopisju:
Mestnih delavcev ie okoli 600. Organizirani so v Podpornem društvu mestnih delavcev in Strokovnem društvu nižjega tehničnega osobja. Poleg tesa obstoja tudi Obratno zaupiiiški odbor, ki ie izvoljen po zakonu o zaščiti delavcev. Zaradi naraščajoče draginie in raznih drugih nerešenih vprašani delavskega razmerja so se odbora zgoraj navedenih organizacij in Obratno za upniški odbor sestali k skupnemu posvetovanju 2. julija. Na tej seji zakonitih predstavnikov mestnega delavstva je bilo soglasno sklenjeno, da se združijo vsi trije odbori v poseben akcijski odbor z nalogo, da pod vzame io vse potrebne zakonite korake radi ureditve perečih vprašanj.
Ce govori g. župan v svojem poročilu o nekem akcijskem odboru in če ie zatrjeval, da so mestni delavci sklicevali tajne sestanke brez vednosti statutarnih zastopnikov svojih društev in izločili tiste, ki so želeli sodelovati v soglasju s sedanjo mestno upravo, je moral biti cčividno napačno informiran odnosno bi se bil lahko sam prepričal, da te niegove informacije ne odgovarjajo resnici. Akcijski odbor se je osnoval iz zakonitih organizacij in predstavnikov mestnega delavstva ter ie sestavljen samo iz njegovih statutarnih zastopnikov.
Na eni izmed sej tega akcijskega odbora je bila sestavljena resolucija kot sad daljših posvetov. Bila ie sprejeta soglasno in jo ie poleg tega podpisala pretežna večina mestnega delavstva. V njej so ugotovljeni pred vsem posamezni nedostatki v službenem razmerju, zlasti r>a potreba zvišanja delavskih mezd spričo naraščajoče draginje. Drugi del resolucije pa vsebuje zahteve, ki jih stavi i a mestno delavstvo na mestno občino. Med temi so zlasti tudi take. ki se tičejo dobrin, ki jih je mestno delavstvo že imelo, pa so bile ukinjene z raznimi okrožnicami, nekatere tudi s sedanjo občinsko upravo. Iz resolucije so razvidne naslednje zahteve:
A) Da mestno poglavarstvo ni odgovarjalo na vse vloge in prošnje.
B) Da se sporazumno z delavskimi zastopniki izda za mestna podjetja službeni red.
C) Da se uredi ponovno tedensko izplačilo mezd ob petkih v plačilnih vrečicah, z označbo zaslužka in odtegljajev, kakor je bilo to od leta 1922.
C) Da se poviša urna mezda v sorazmerju z draginjo.
D) da se v 14 dneh določi komisija, ki bi skupaj z delavstvom razpravljala o resoluciji mezd.
Razumljivo je. da resolucija ni sestavljena v takem slogu, kakor bi io mogel sestaviti kak pisatelj ali šolan človek, marveč v slogu, ki ga zmoreio delavci. Res je sicer tudi. da resolucija ni se.t-v-liena v obliki ponižne prošnje hlapcev, kakor ie delavstvo to storilo v tem letu že trikrat, a brez vsakega odmeva, marveč v obliki zahtev državljanov, ki so po zakonu v službenem razmerju enakopravni z delodajalcem. Iz poročil g. župana pa je razvidno, da ima on očividno drugačno mnenje o razmerju med delavcem in delodajalcem kar kaže okolnost, da se je postavil na stališče, da na resolucijo ni treba reagirati.
Spričo okolnosti, da mestno poglavarstvo že preje ni odgovarjalo na razne vloge organizacij in posameznikov ie bil akcij-ki odbor prisiljen postaviti v resolucijo rok radi odgovora in je bilo v resouciji rečeno, da bo akcijski odbor prisiljen, da se IX) preteku roka obrne za oosredovaj je na bansko upravo. Rok je v resnici min* brez odgovora in brez ureditve Derečih vprašanj, zaradi česar se ie akcijski odbir po preteku treh tednov obrnil na bansko upravo, da v zadevi posreduje. Nato je banska uprava tudi v resnici sklicala poravnalno razpravo v Delavski zbornici, katera pa ni uspela, zato je druga razprava še v teku.
Spričo tega je tedai očividno krivica, če g. župan očita delavstvu nepravilno postopanje. Ce so prihajala na mestno poglavarstvo anonimna pisma, za te ne more odgovarjati akcijski odbor. Iz teh pisem bi bilo samo sklepati, da so ali gola provokacija ali pa izbruh obupa posameznikov.
Iz nadalinega ooročila g. župana je razvidno, češ. da je ljubljanska občina že od spomladi proučevala socijalni položaj mestnih delavcev, zlasti nestalnih in sezonskih. Pa poglejmo, kai se ie rodilo za mestno delavstvo iz tega proučevanja.
Trenutno stanje prejemkov je tako, da znaša minimalna mezda za večino mestnih podjetij din 4.75. dasiravno se opravljajo v raznih podjetjih težaška dela. kjer bi morala znašati  minimalna mezda naj-
manje din 5.50. v smislu banske uredb«. Po novi regulaciji mezd kvalificiranega delavstva se povišajo mezde tamo za 0 25 par na uro in znašajo din 5.*5. D > s.daj so d-bivan s.alni delavci po din S dnevne družinske dcklade. To dok aao sedaj dobili tudi mestni nestalni in sezonski delavci. Ostala mezda pa ie osti.a >a večino delavstva neizpremeniena kljub draginji. Pix;učevanjc od spomladi sem to:*ei ni rodilo za mestne delavce skoraj nobene prilagoditve siužoenin pr j-niko*- obs; Ječi in staino naraščajev; draginji
Razlika, ki io dela mestna občina me.i svojimi uslužbenci, se pekaž? tudi v t m, da so pragmatični usiu.b.nci d bil. enkratno zimsko pomoč din 1.000 In z\ \sa-keca družinskega člana do din 200 in 50 din poviška za vsakega otivka. mestno delavstvo pa ni prejelo ničesar, kakor da zanj draginja ne bi obstoiala. ravno tako kakor za pragvr.ai ič >ega uslužbenca.
Kar se tiče sli ižbenega re. a. ie ta 6e v veljavi od leta 1922.. vendar ie bil že večkrat spremenjen po raznih okrožnicah in delavstvu ni znan. Noben delavec, ki je bil sprejet po letu 1925.. ga ni dobil na vpogled in tudi ni nikjer razobešen. Zato prosjači delavstvo že skozi 15 let za nov službeni red. pa brezuspešno.
Kar se ostalih ugodnosti tiče. je treba poudariti, da plina delavci nima i o. Pri elektriki pa znaša ugodnost, za katero ie delavstvo hvaležno čeprav samo 5 do 10 din na posameznika. Ugodnosti i>ri socialnem zavarovanju in dopustu pa so za najmanje 50 Vc manjša kakor jih imajo pragmatični uslužbenci.
Razvidno ie torei iz tega. da je mestna občina ljubljanska doslei dejansko pie-malo storila, da bi prilagodila delavske prejemke naraščajoči diaginji. čeprav so mnoga privatna podietja glas m poročil iz dnevnega časopisja zvišala svoje mezde. Mestno delavstvo pa ni oreielo niti toliko, za kolikor so se plačo zn žale leta l^r> Čeprav ie draginja za vso enak >. de a ljubljanska mestna uprava prevelik' razliko med svojimi uslužbenci, da enim da-je nekaj v obliki zimske pomoči, delavcem pa ničesar.
Akcijski odbor ne nosi nobene krivde, ako so mestni delavci nezadovoljni s svojim stanjem. Zato ponovno ape i ramo na mestno upravo, da da tudi delavstvu e a-ko zimsko pomoč, kakor so io dobili pragmatični in ostali uslužbenci, ter da skuša prilagoditi mezde drag'ni i. AkcUski odbor organizacij mestnih u luž-bencev.
Iz Novega mesta
— Nagradno tekmovanje n^vemeške strelske družine. Strelska družina ie ime-'a čez poletje vale in tekmovanja na lastnem strelišču ob Krki. Ob zaključku letnega streljanja se ie vršilo tekmovanie naših najboljših strelcev, izmed kat arih so se nekateri proslavili že na ra'.nih lekmah. ki so jih priredile ostale bratske družino. Rezultati nagradnega streljanja so zelo lepi in spričo tesa tem boli razveseljivi. Na tarči »Novo me?to« so dobljene sledeče točke: Kovačič Franc ml. 111 točk. Konci-liia Anton 111 točk. Sedei Vilko 100 in Zu-kovec Franc 100 točk. Na tarči Zm g -valna« Koncili ja Anton 115 tečk. 2ukovec Franc 111 točk. Košir Stane 107 to"k in KovačiČ Fr. ml. 99 točk. Na tarči »Tv o gore" Ogrič Filip 134 točk. Sterbcnc J0Ž2 130 točk, Kovačič Fr. ml. 125 točk. Košir Stane 125 in Koncilija Anton 124 točk. Na tarči »Ljubljana« z malokalibrsko mišk i so bili dobljeni naslednji rezultati: St:r-benc Jože 85 točk Kovačič Fr. ml 84 n Košir Stane 83 tečk. Kct najboljši strelec dneva ie bil Kovačič Franc ml., ki si je ponovno osvojil prehodni pokal. Niemu in ostalim strelcem je k tako lepim uspehom samo častitati.
— Lep poslovilni večer. Ob pri liki cd-hoda br. Mirka Goloba i/ Novega mesta v Čatež pri Brežicah, kier se ic stalno naselil s svoio zvesto zakonsko družico, je Sokol priredil svejemu agilremu in požrtvovalnemu članu ki ie virio let uspešno opravljal posle gospodarja, lep in prisrčen poslovilni večer, katerega se ie v sok !ski kleti udeležilo prav lepo število pr'padni-kov Sokola in njegovih Piiiateliev. Od delavnega in priljubljenega brata Gooba se je v imenu Sokola poslovil starost i br. notar M. Marinček. ki je v svojem j t a -nem govoru očital delo. ki ga io br. Golob vložil v prid novomeškega Sokola, prav posebno je pa še naalasil nieeove zasluge, ki si jih ie pridebil za društvo ob času re-novaciie Sokolskega doma. Odhod br. Goloba, ki ni deloval samo pri S kolu. toin-več je bil tudi mailjiv dolgoleten odbornik uradniške nabavljalne in kreditne zadruge, so vsi navzoči iskreno obžalovali. Br. Golobu, ki se je za stalno naselil s svoio družinico v Čatežu, želimo še mno^o zadovoljnih in srečnih let!
— Ko se je vrr^l od mrlič i j." bil napaden. V vasi Hudlie so imeli m *liča, katerega ie prišlo krop't iz sosednih vasi staro in mlado. Tja se je napotil tudi 29-letni pos. sin Salchar Anton iz vasi B'at >, Ko se ie fant vračal ie bil na ce.~ti iznenada napaden. Napadalec is Šalehar.ia napadel z nožem, s katerim mu ie prizadejal težke poškodbe po hrbtu in glavi. Nevarno ranjenega Šaleharja so pvipelja'i v bon -co usmiljenih bratov, za neznmvm napadalcem pa poizvedujejo orožniki.
Lro pismo
Bilo je v tropični noči na obali Rdečega morja. Sedeli smo na terasi hiše trgovca s slonovino in govorili o opoteči sreči človeštva. — Nekateri pravijo temu naključje — je pripomnil naš gostitelj Fred, — toda meni se zdi verjetneje, da so vsa ta naključja v človeškem življenju v nekakšni zvezd in da gredo po točno določenem redu.
In zamislil se je.
Napeto smo pričakovali, da nam pove nekaj skrivnostnega iz svojega življenja.
Počakal je. da nam je deček — domačin natočil čaše, potlej je pa začel:
— V mladih letih me je mikalo v širni svet. Zbral sem nekaj denarja in se napotil v London, od koder sem hotel kreniti v svet. Ni pa trajalo dolgo in taval sem lačen in brez strehe po londonskih ulicah. Domov se nisem mogel vrniti, sežgal sem bil vse mostove za seboj in tako sem ostal tam brez upanja. Kot brodolomec sem prispel do pošte v brezupni nadi, da me vendarle čaka pismo iz domovine. Ko sem stopil na stopnišče pred pošto, sem opazil priletnega moža z aktovko pod pazduho.
Naenkrat se je začel pred menoj opotekati, potem je pa padel na stopnice, kakor da mu je nevidna roka izpodnesla noge. Pri tem mu je padla aktovka iz rok in iz nje je padlo mnogo pisem. Eno v veliki modri kuverti, je padlo naravnost k mojim nogam. Ker se je bilo zbralo okrog božjastnega moža, ležečega na stopnicah mnogo radovednežev, sem lahko modro pismo nemoteno pobral in spravil. Pri tem sem se mimogrede ozrl nanj in srce mi je jelo močneje utripati.
v levem kotu pisma je bilo napisano: > Vrednost pet tisoč funtov«. Prijatelji! Poštenost pri polnem želodcu ni nobena umetnost. Ce pa človek že štiri dni ni jedel, mora imeti mnogo močnejši značaj od mojega. Nagel pogled naokrog; me je prepričal, da moje kretnje nihče ni opazil. Zato sem spravil pismo v žep in hitro odšel. Požuril sem se po glavni ulici. Pet tisoč funtov, tak kapital! A že sem se ustrašil. Kaj če je v pismu samo ček in ne gotovina? Segel sem v žep in pismo se mi je zdelo dokaj debelo. Na avtobusnem postajališču sem se ustavil in razmišljal kam bi krenil, da bi mogel pismo ne-epaženo odpreti. Kar sem opazil moža, ki me je srepo motril. Skušal sem ostati miren, obrnil sem se in krenil naprej. Mož
mi je sledil. Srce mi je utripalo liki kovaško kladivo. Slišal sem bil že mnogo o detektivih s Scottland Tarda. Toda tega menda ni mogel nihče slutiti. Tako sem se ustavil. Mož je prišel do mene in dejal naenkrat: Modro pismo imate!
V naslednjem trenutku sem tvegal svoje življenje, ko sem skočil v mimodrveči avtobus. In tako sem bil rešen. Ko je stopil k meni sprevodnik sem mu povedal seveda ulico, ležečo v nasprotni smeri in dobrodušni mož ml je potrpežljivo pojasnil, da sem stopil v napačni avtobus. Potem je pa naenkrat osupnil, ozrl se je na mojo kravato in me vprašal:
— Ali imate morda modro pismo?
Ne vem več kako se mi je posrečilo skočiti iz tistega avtobusa. Ničesar nisem razumel. Saj vendar nihče ni mogel poznati mojega opisa v tako kratkem času. Slednjič sem se pomiril in jel razmišljati o svojih prenapetih živcih. Gotovo je bila vsega kriva moja lakota. Tako sem se odločil, ne da bi točno vedel, dali je v pismu gotovina, sem zavil v bližnjo restavracijo. Sline so se mi cedile, ko je prinesel natakar juho. že sem bil segel po žlici, ko se je začul natakarjev glas: Gospod, če se ne motim imate modro pismo!
Hladen pot mi je oblil čelo. Motite se,
sem vzkliknil, in že sem bil zunaj. Na vogalu sem se zaletel v raznašalca novin. Ko sem se rešil neprostovoljnega objema se je ozrl name in zamrmral: To je mož z modrim pismom. Udaril sem ga, da so mu novine odletele iz rok, in kakor da se pode za menoj f uri je, sem jo ubral čez ulico. Mimo je baš privozil avtotaksi. Ustavil sem ga in skočil vanj. Potegnil sem nesrečno pismo iz žepa in povedal po naslovu na kuverti kam naj me odpelje: J. Taylor, Oxford Street 5717.
Pred naslovljenčevo hišo sem naročil šoferju, naj me počaka. Prijazno je po-kimal, rekoč: Gotovo imate modro pismo.
Potem sem se pa- ustavil pred možicem, ki me je motril skozi svoje naočnike. Povedal sem mu. da sem našel pismo pred pošto. John Taylor je pazljivo poslušal, potlej je pa odprl pismo, vzel iz njega deset bankovcev po petsto funtov in me vprašal v kakšnih razmerah živim. Ko je zvedel, kako bedno je moje življenje, je dejal: Fant moj, skoraj nerazumljivo je, da so na svetu še tako pošteni ljudje. Moram ti pomagati.
In dal mi je nekaj denarja. Ko sem se vrnil k njemu sit, da sem komaj dihal, mi je dal vozni listek za potovanje s par-nikom do Kapstata,   priporočilno pismo
svojemu ondotnemu prijatelju in tisoč funtov. Moral sem mu pa svečano obljubiti, da odpotujem še istega dne. Ko sem prišel na kolodvor in kupil novine, mi je postalo vse jasno. Neka tovarna kravat je bila objavila prav tistega dne velike oglase, v katerih je bilo rečeno, da se bodo izpre-hajali po londonskih ulicah Usti dan trije možje z modrimi kravatami. Kdor sreča koga izmed njih naj zahteva modro pismo iii kdor prvi pride z modrim pismom v tovarniško pisarno, mu bo izplačana bogata nagrada. Gotovo učinkovita reklama. Jaz sem pa nosil slučajno prav tako kravato.
— To je res čudno, — je dejal eden izmed nase družbe.
— Nisem še povedal vsega — je nadaljeval naš gostitelj. — Prišel sem torej v Afriko, kjer sem hitro napredoval in obogatel. Vest me je pa neprestano peklk, dokler se nisem vrnil v London, da bi povedal svojemu dobrotniku čisto resnico.
— Ali je vam odpustil ? — sem vprašal.
— Ne samo to, — je odgovoril Fred, — temveč mi je zaupal celo svojo tajno! Modro pismo, ki sem mu ga bil z denarjem vred Izročil, ni pripadalo njemu, temveč njegovemu konkurentu Jamesu Tay-loru, ki je stanoval eno nadstropje višje.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi v. Ljubljani
242
► SLOVENSKI  NAROD«, tort*. 23. oktobra 14H0,
Stran 8
Visoka matematika za naše gospodinje
Z«n^^S4»raxmetie med cenami nimmrili vntfirU - »Kal Je
Ljubljana, 22 oktobra Usti bi lahko objavljali cene živil pod zaglavjem: >Kaj se je sopet podražilo?« kakor se s strahom vprašujejo nase gospodinja dan za dnem. Tudi zadnji uradni izkaz o cenah živil kaže, da so se nekatera sivila podražila. Spričo neprestanega spreminjanja cen, bi se seveda morali tudi spreminjati gospodinjski proračuni. To bi ne povzročalo nobenih komplikacij, ko bi se dohodki gospodinjskih proračunov avtomatsko zviševali s podražitvijo Živil. Toda iznajti taksen mehanizem ni nič lažje kakor perpetuum mobile. Zato si morajo gospodinje pomagati s svojo matematiko; nima vsak daru za njo, kajti težje je vleči dinarje iz prazne denarnice kakor kvadratni koren Iz milijonskega Števila.
MESO ALI KROMPIR?
To je »daj vprašanje . . . Boljša govedina je po 16 do 18 din kg, slabša po 13
do 15 din. To pomeni, da velja kilogram govedine toliko kakor b do 10 kg krompirja Meso je seveda absolutno dražje. Toda ali je tudi dražje relativno? Odrasel človek lahko pospravi na dan kilogram krompirja, ne da bi se zaradi tega branil mesa. V splošnem pa ljudje doslej Se niso bili vajeni jesti samega krompirja in ne samega mesa. Vendar se gospodinja vprašuje, ali ima četrt kg govedine enako vrednost kakor 2 kg krompirja Cena Je približno ista. Krompir ali meso, kaj naj kupi? Najbolje bi bilo seveda oboje. Ce kupi kromipr, potrebuje Se mast, da ga zabeli, če pa govedino, ji meso da še Juho.
KRUH ALI KROMPIR T
Mnoge gospodinje si pa zastavljajo vprašanje, ali naj kupijo kruh ali krompir. Kruh je v Ljubljani po 5.25 din kg. Nekateri težaki pojedo na dan tudi 2 kg kruha, ko žive pri sam/?m suhem kruhu. Kruh in voda. Pri takšnem jedilnem listu je razumljiva žeja po dalmatincu, ki je zdaj v Ljubljani po 12 do 16 din liter. Liter vina torej velja toliko kakor 2 do 3 kg kruha ali kg govedine. Dva kg kruha velja toliko kakor 5 do 6 kg krompirja. Toda s kruhom ni več nobenih stroškov, medtem ko je treba krompir se skuhati. Kaj torej kaže bolje kupiti: 2 kg krompirja ali kg kruha? Kg kruha velja toliko kakor četrt kg svinjine, ki Je po 18 do 24 din kg, približno toliko kakor kg konjskega mesa II. vrste, ki je po 6 din, tohko kakor pol kg
Ljubljana, 22. oktobra
V češkem ženskem listu >Evi«. sem pred leti čital roman, poln duhovitih domisde-kov, blestečega sloga in zelo napete vsebine. Tudi pripovedovalna tehnika je bila
nenavadno bLstroumna in vsa oblika dela je kazala velik okus in pripovedno spretnost.
Pozabil sem naslov tistega romana, ki
mi je im poni ral, a ž njim sem spoznal pisateljico Olgo Scheropfug-ovo, hčer čežke^a
dramatika, leno slavnega, tudi v strokom evropskem svetu priznanega, žal že pokojnega češkega pisatelja, romanopisca ta dramatika Karla Capka in odlično igralko Narodnega divaJla v Pragi.
Spominjam se, da >e bil tisti njen roman močno feminističen, saj mu je bila junakinja sodobna žena silne energije in širokih umetniških sposobnosti, žena. ki se pogumno intelektualno izživlja in z dokazi svoje vzvišen osti nad moškimi slabiči in kanaljami krasno uveljavlja svoj »jaz«.
Pozneje smo videli njeno izvrstno komedijo >Okenee«, ki J« imela tudi na našem odru velik uspeh, nato nam je sama s kolegoma Vydro in Vojto imenitno zaigrala svojo komedijo »Ljubezen ni vse« in pred par leti je nafta drama uprizorila še njeno Šibkejšo komedijo »Gugalnica«. V gledališkem arhivu pa leži prevod njene tridejanske drame »Ubiti«, ki bi vse-kako zaslužila uprizoritev.
V večini teh njenih komedij se ponavlja tip močne, samosvoje, nadarjene svobodne žene, ki ne klone pod udarci usode, temveč se po porazih, iznova zgrabi z življenjem ter ga zaokrene po svoji volji.
Lep, zdrav, prijetno vzpodbuden je ta njen optimizem, in ker je široko naobraže-na žena, izvrstna stilistka, bistra v dialogih, na odru doma in zato tudi v dramski tehniki vrlo spretna, češka gledališka, zlasti ženska publika zelo ceni in ljubi njene komedije.
Seveda, niso vse njene komedije enake vrednosti. Tudi »Skrivalnice«, ki smo jih videli prvič te dni na našem odru, niso najbolj odlične. Vendar so občinstvo zelo za-nimale In zabavale z marsikatero duhovitostjo, fino humornostjo, satiro na moštvo in pa 9 feministično tendenco.
Tudi tu vidimo ženo močne   volje in
zdrave podjetnosti, ki se ne vdaja Zli usodi, temveč začenja, boj za novo življenje z vedrim duhom in vztrajnim delom ter poteza za seboj celo svojega moža. Kon-verzacijska komedija je to,   ki zahteva
gladkega bistreg-a dialoga in mnogo šarmantne igre, saj zunanjih dogodkov, močnih notranjih konfliktov in dramatskih za-vozljajev bi si želeli več.
Zlasti 3. dejanje je šibko, v zaključku medlo in se po krivdi počasnega tempa v igranju zavlačuje. Po mojem prepričanju je docela nepravilno, da se je črtala bas tu scena, ki jo je avtorica napisala prav zaradi komike in učinkovite humornosti, ki je komedija ne sme pogrešati, predvsem pa zaradi ponovnega dokaza, da večina mož išče pri ženi ljubke naivnosti in srč-kane nevednosti, ne pa ostrega, treznega razuma.
Oče Lipah je v svoji ulogl nekak govornik avtorice komediografke. V 1. dejanju očita, hčeri Dori, da od podi vse snubce, ker je pač prepametna in premodra debaterka ter zastraši s svojim vseznanjem vsakega moškega. Vsak moški pa hoče biti ženski avtoriteta, njen zaščitnik, voditelj in instruktor! Izkaže se, da ima oče Lipah prav; toda grdo se je zmotil oče Lipah ko je dosflej mislil, da Je bila njegova žena Nablocka in so bile druge žene prejšnjih časov drugačne kakor so Oora in druge žene današnjih dni- Da, izkaze se, da je bila žena Nablocka prav tako prebrisana in o vsem poučena, a »e je le Minila sladko nevednico sama zato, ker je videla, da je tako možu najbolj všeč.
p reka j ene svinjske glave (kg 12 din) sil kg svinjskih parkljev (6 din), toliko kakor kg jabolk ali kg koruzna moke sa polento. Za 5.25 din, kolikor velja zdaj kg kruha, dobiš 3 jajca aH 2 litra mleka,
MOKA, KROMPIR, MLEKO
Zdaj bo veljalo te skoraj eno samo Jajce
toliko kakor liter mleka. Kmetje prodajajo mleko neposredno kupcem po 3 din liter, med tem ko je mleko v mlekarnah po 2.5 din. U ter vina velja toliko kakor 6 do • litrov mleka in en sem liter mleka je re-dilnejsi kakor 8 Litrov vina, vendar ne bo nikdar toliko mlekarn kakor gostiln in mleko ne bo konkuriralo vinu, čeprav se bo vino podražilo sa 100%, kar smemo pričakovati po letošnji slabi trgatvi.
Najfinejša pšenična moka velja toliko kakor 4 litri mleka (8 do 0 din kg). ĆV-prav moka ni bila te nikdar tako draga v mirnih časih, a ▼ primeri s krompirjem se nlU ne zdi posebno draga; kg pšenične moke velja toliko kakor 4 do 5 kg krompirja. Po isti ceni prodajajo v LJubljani ajdovo moko I. vrste. Zanimivo Je, da Je liter mleka le malo dražji kakor kg krompirja. Gospodinja Je v dilemi: aH naj kupi jajce ali kg krompirja — cena je približno enaka. Ali bi pa bolje kazalo kupiti četrt kg moke aH liter mleka? Pol kg kruha ali liter mleka? Lahko se pa odloči med dvema zemljama in kg krompirja — zopet enaka cena.
MAST  IN MASLO
Maslo spada med zabelo prav tako kakor mast ali olje. Bilo je pa vedno nekoliko dražje od svinjske masti. Cena masla se pogosto spreminja tudi medtem ko ima mleko nespremenjeno ceno. Poraba masla, zlasti kuhanega, je pri nas mnogo manjša na prebivalca kakor v mnogih drugih evropskih državah. Maslo velja za luksus in naše gospodinje ga kupujejo nekoliko bolj le ob večjih praznikih, ko ae Izkaže, da je trg slabo založen z njim. Ko se je podražila mast na 28 din kg (slanina brez kože je po 25 din), se gospodinje seveda niso mogle tolažiti, da bodo raje belile z maslom ali oljem; maslo je še dražje, navadnega jedilnega olja pa sploh ni naprodaj.
V začetku t. m. je bilo surovo maslo po
28 do 32 din kg. zdaj je pa že po 32 do 40 din. To je velika podražitev, približno 25«*! Podražilo se je tudi čajno maslo, ki Je bilo po 36 do 44 din, na 42—48 din kg. Ku-
mmVBmmm> ^aV«Sja> sjBjsnsjBjsjfj
In tudi gospa Fričeva. izkušena stara
dama,, se izpove, da je svojemu rajnemu možu aamo glumila naivko, in da je sele po njegovi smrti postala res SPSCna samosvoja žena! Mož Lipah in mož Kralj sta kajpak bri ciko presenečena, ko vidita, da sta biLa duhovno varana in ju je pač sram, da sta bila tako ljubko osleparjena-
Kajti Dora, ki je no očetovem navodilu m materinem vzgledu pet mesecev igral*
otroško ženko, ae je po Izgubljeni pravdi ln celo po požaru tovarne mahoma ia.prUne-nila in se pokazala ▼ svoji resmčni veljavnosti kot resna, razum na < energična, podjetna žena.
Ali avtorica ostaja dosledna: v črtanem prizoru dokazuje, da so imeli oče Lipah, mati Nablocka in mati Friceva (Danilova Avgusta) čisto prav; mož ima rajši src-kano žensko igračice, kakor pametno ženo, »živ stroj, ki ima v glavi aamo številke, statistiko, knjigovodstvo ...« Nastopi namreč (a pri nas ne, ker je izpuščena) taka sladka punčka, ki takoj zmeša mlademu Priču, (Kralju) glavo in srce s svojo ljubko, bedasto brbljavost Jo. Mladi Frič se takoj zmeni z gosko za sestanek m celo za izlet ter dogovorita geflio, pod katerim bosta telefonirala.
K sreči pove Dora, da je te dva meseca v blagoslovljenem stanju. To mlademu Frlču zopet zravna glavo in srce, da od-telefonira zapeljivi punčki: >Ne, ne utegnem! A poslej se bom vozil na izlete s
svojo tono!« — Pisateljica • tem potrjuje besede očeta Lipaha, da mož postane resen in se povsem iz premem, ko postane oče. Sicer tudi ta trditev zmerom ne velja, in dvomim, da ostane mladi Frle v bodoče >trd, neizprosen, mož jeklen,« ali lepo jo Je poslušati ...
Glavna uloga je Dora. Resno 25letno dekle se izpremeni dvakrat: ko načne igrati naivko in s tem osvoji Friča, in drugič, ko se vrne k resnobi in energiji. Prvi večer jo je grala Mira Danilova z vsem svojim zrelim sarmom, sre »urnim glasom m veliko od rak o rutino. Bila je odlična in je resnično  zmagovito nosila vso komedijo.
DrugI večer je Doro predstavljala A. Sandnova ter ji dala vso svojo prikupno
mladost in sveZoet, pa tudi dovolj odločnosti  in prepričevalne podjetnosti, Id jo
zahteva uloga. Lahko priznam, da je žela v tej dvojni ulogi lep uspeti, M JI ga je
potrdilo tudi občinstvo in so ga dokazovali cvetlični darovi. Mlada je, aaoetnlca, treba ji je ie velbanja svojega glasu, in govorice, a videli smo, da :ma pristen igral-sik talent, dovolj temperamenta in iskrenega čustva. Treba ji je poglobljen ja, kar vse ob skrbnem režiserju in v družbi dobrih, prisrčno kolegi alnlh tovarišev brez dvoma kmalu doseže. Ponavljam: potrebna nam je in zelo dobrodošla!
Senzacija večere, je bil nastop gospe Avguste Danilove, nase ljube stare aobojev-nice za. vzgon slovenske drame. Igrala je gospo Fričevo imenitno, po starem pre-skrbnem stilu v malenkostno oetajHranem gestikiittranju in mtmlsiranja ter poantiran ju. Publika jo je toplo pozdravila, ji ves večer izražala svoje simpatije ter jo s cvetjem obsuls na obeti večerih. Bili amo
je veseli, samo vpraševali amo se: čemu je sploh sla v pokoj m čemu ni igrala toliko let ko bi bila zelo. zelo koristna...
Izvrsten, prikupen oče je tU Lipah, te gavec, ki nam je zmerom ljub te drag; mati Nablocke zopet kreacija, ki sanje vsesplošno priznanje s svojo Ano humornostjo in krasno kaiakterizectjo ter končno Kralj, velesimpattčni mlađi gospod Frič. kreacija, kakršne sa* le on sipati ta svojega rokava.
Režiser profesor O. test js dal Igri nato okusna igrišča in dobro opremo. Tako je ljubka komedija privabila tudi v nedeljo zvečer publiko, da > bilo p*4mm prav
hano maslo je bilo po 88—40 din, zdaj j« po 40—48 din.
OUE — PO 60 DIN
Novo olje smo pričakovali najpozneje ot koncu septembra, a doslej ga se ni bilo Nadomestilo za domače jedilno olje je zda, , na trgu izredno drago olje iz Grčije — po • 50 din liter. Zato se gospodinje vprašujejo, s čim naj belijo. V največji sili lahko postane baje sol surogat zabele. Priporočljivo je vsaj zaradi tega, ker se je edina medtem, ko se Je vse drugo podražilo — pocenila. Kilogram najfinejše soli je po ; 4 din. Zdi se, da so nekateri menda res začeli uporabljati sol se za kakšne druge j namene, ker se tudi s njo zalagajo, kakor j da kuhajo iz nje močnik. Zato so se trgovci tudi že obrnili na monopolsko upravo s vprašanjem kako je prav za prav s soljo, če ne bo pošla Prejeli so odgovor, da je soli prav toliko kakor v normalnih časih in da je tudi bo nadalje. Polti ne more, če se bodo ljudje z njo zalagali samo za normalne potrebe. Samo, da bi ljudje v teh nenormalnih časih ne imeli nenormalnih potreb tudi po soli! Nekateri me-ičani menda mislijo, da sol rase na polju kakor fižol ter da je bila tudi za njo letos slaba letina. Večjo porabo soli si pa lahko razlagamo tudi s tem, da jo ljudje Jedo zdaj s posebnim navdušenjem, ker Je tako poceni, odnosno, da kuhajo sam slan krop.
PISKE,  PISKE,  NE  PA KROMPIR!
Nekateri se hvalijo, da niso le nikdar pojedli toliko pišk aH vsaj putk kakor letos — po zaslugi brezmesnih dni. Ne le piščanci, tudi srna Je bila »surogat« govedine, teletine ln svinjine. To ni niti sala, četudi upoštevamo cene. Tako je zdaj srna po 12 do 18 din. Drago? Svinjina Je po 18—24 din, teletina po 14 do 18. Piščanci seveda niso cenejši od govedine ln se tudi podraŽujejo. tako da se jih bodo preobjedll le nekateri. Zdaj so piščanci že po 32 do 36 din kg. Kokoši so po 27—30 din, med tem ko so bile pred 14 dnevi Se po 25—28 din. Gosi so cenejše od putk. po 24—26 din. pred 14 dnevi so pa bile po 22 -25 din. Med perutnino je skoraj najlepše in najboljše meso pulardoT, ki Je po 34 do 36 din.
Mesa Je torej dovolj tudi v brezmesnih dneh, odnosno tudi ▼ dneh. ki so za nekatere brezkromplrjevi. Tisti, ki se jim ni treba zanimati za matematiko naših gospodinj, se lahko namrdnejo na koncu te lekcije: Kaj krompir! Pitke, pitke!
prijetno polno In ves čas — najmanje v
3. dej., ki se nekam vleče — veselo razigrano občutje. Fr, G.
Obnovitev škofjeloškega Sokolskefia doma
fikoija Loka, 21. oktobra.
Škofjeloški Sokolski dom, otvorjen pred dobrimi 18 leti so znatno obnovili. Z& malo dvorano, ki so jo renovirali lani, se je lotil letos gospodarski odsek velike dvorane. r>eio je bilo toliko nujnejse, ker je napadla dvorano goba. Odkriti je bilo treba skoraj polovico dvorane in odstraniti ve« les s
opažem vred in odrsko rampo. Tla so izolirali pred vlago, stari nasip so izvozili,
nato šele so mogli položiti nove deske in parket, hkrati pa so tudi predelali ospredje odra samega. Kakor hitro je bilo to najnujnejše delo opravljeno, so pričeli obnavljati dvorano kot celoto. Od stropa do tal so jo preslikali in obnovili tudi pročelje. Narodna ornamentika s simboličnim dese* tim bratom prihaja zdaj do popolne veljave. Preurejena bo tudi električna razsvetljava. Iz vseh prostorov diha sedaj, ko je delo v glavnem končano, izredna svetost in čistost. Na odru samem je baršunast zastor na novo pobarvan, manjša popravila pa bodo Izvršena tudi v garderobi in v stari hiti, poslopju, ki meji na Mestni trg.
Iz Metlike
— Nenadna smrt ge. Marte Frane, v
ponedeljek zjutraj je zadela srčna kap splošno znano in spoštovano gospo Marto Franc, soprogo posestnika, gostilničarja in mesarja v Metliki. V nedeljo je bila te čila in zdrava in se tako z domačimi kakor z znanci -veselo rasgovarjsla, ponoči pa jo je obšla slabost, ki pa je kmalu pojenjala, a se je usodno ponovila ob rani jutranji uri. Tudi takojšnja zdravniška pomoč ni mogla resiti blage gospe smrti. Vest o prerani smrti gospe Marte je vzbudila globoko žalost domačih in pretresla številne znance in prijatelje tirom Bele Krajine. Pokojna gospa Marta je bila hči trgovca g. Pred oviča iz Hrasta, stara 57 let. Splošno znana radi blagega značaja ln prijaznosti, ki jo Je izkazovala vsem, posebno pa Je slovela kot gospodinja. Kot gospodinja je vzgojila tudi lepo itevHo učenk, ki se je bodo te dolga leta spominjale s hvaležnostjo, kajti dala jim je na pot v življenje vse potrebno znanje, da postanejo dobre gospodinje tn a tem steber družine. Vas- svoje življenje je posvetila domu m družim, katere člani objokujejo prezgodnjo smrt dobre soproge ta blage
matere. Naj jI ho lanka domača gruda, preostalim izrekamo globoko sotalje!
— Vlom v Babnf gori V noči od petica rta soboto so vlomilci posetili hram g. Ma~ lesiča Martina is Radovičev. Posestnik, ki je posvečal posebno poaornest letošnjemu vinskemu pridelka, se je potrudil toliko, la js prav radi varnosti hodil vsak večer spat v svoj hram v Babno goro. Samo v petek je to opustil, pa so v noči nesmnri izpodkopali hram in mu odnesli ca 1 hI mosta, tri keblje, posode m kozarce ter gm tako ot^odovaH za nad 9000 din, Za tatovi te ni sledu.
_ je*en*ko pogosd0 •«•>!.   Ha pobudo
kraljevske banske uprave je organizirano jesensko pogozdovanje, da se ugotovi, če je jesensko dek> za belokranjske prilike priporočljivo sli ne. Sajenje se le v toliko loči od pornladsnskega. da se sadi za spoznanji boj globoko ln po možnosti na severni strani štorov ali skal, zasajene sadike pa js treba a ruševjem, vejami aH kamenjam tako zavarovati da Se omilijo eventualne potkodbe zaradi mraza. To pogozdovanje izvede šolska mladina v sredo na parceli st. 9622 d. o. Metlika, ki je last g. tuk-ljeta Jožefa is Dol. Lokvice.
— Jesenska deta le tatvtee. V petek so bili na polju zaposleni s lomljenjem koruze posestni ca ga. Jurman Alojzija s hčerko Tončko m eno delavko. Pred delom so se-
veda beijto obutev te oblačila zamenjale
s delovnimi, ostalo pa pustile ob robu njive poleg hrane. Med delom pa je kupček obiskal tat« lzpil zelenko vina, odnesel pa nove čevlje, predpasnik, kruh in drugo, prazno zelenko pa pustil za spomin. To se je zgodilo v času med osmo in deveto uro,
co je bilo delo opravljeno komaj v dveh v-retah. Pred nekaj dnevi se   je enak slu-
aj pripetil na njivi posestnika g. zi v kovica iz Metlike, kjer je neznan tat odnesel delavkam med delom čevlje in jopico. Izgleda, da se je moral nekdo specializirati na tovrstne tatvine in je zato zelo priporočljiva večja poaornost na polju.
Iz Ptuja
— Zvočni kino bo predvajal Jutri in v četrtek, obakrat ob 20. kriminalni film »Tajnost zakopanega zaklada«. Za dodatek
filmski žurnal.
Iz Krškega
— Nov grob. V 52. letu starosti je umrl v kraki javni bolnici v četrtek Kodela Franc, veleposestnik v Resi pri Vidmu ob Savi. Zapušča ženo in dvoje otrok. Žalujoči rodbini nase iskreno sozal^e:
Se ena ljubljanska perspektiva
Kdaj dobi obnovljena Zvezda ulico?
zvezo s šubičevo
Ljubljana, 22. oktobra Pred leti so Ljubljančani p;vič zvedeli za zamisel, naj bi dobil park sredi mesta Zvez-ia zve z» a Ti voli jem in s parki ob Gradasćici; Kongresni trg bi naj vezala podaljšana Subičeva ulica z Muzejskim trgom in naprej ob liceju s Tivolijem. Paiki v Vegovi ulici bi naj bili prehod med Zvezdo ln zelenim Trnovim. Tedaj so tudi govorili o regulaciji Tivolija in novih širokih drevoredih. E/den teh drevoreriov bi naj vezal ft u biče vo ulico v na, krapi smeri z botaničnim Institutom ob Cekino-vem gradu, da bi oila čim krajša pot med univerzo ln tem njenim ocklcikom. Zciaj pa vemo da se načrt o zidanju vseu.ili&kih poslopij pri Cekin ove m gradu ne bo uresničil ko Je Ze kupljeno zeml.iSče za naravoslovne oddelke ob K* lezi ji. na levem bregu Gradascice. Zahteva po podaljšanju Subičeve ulice do Kongresnega trga pa tudi ni utemeljena le s tena, na.i bi mehčani dobili se eno zvezo s Tivolijem.
EDINI  VE6J1  LJUBLJANSKI TRG
Z izjemo Vodnikovega trga — ki pa ni trg v pravem pomenu bost iet temveč le nekoltko razširjeno nabrežje — Ima Ljubljana le en večji, pravi trg — Kongresni. Toda niti tega edinega svojega trga ne znamo ceniti. Velik, dragocen prostor je razcepljen z voznimi smermi in zaprt ob ustjih^ da trg dobi svoj pomen sele, ko ga ob večjih prireditvah zapro za ves vozni promet- Ckrvek bi pričakoval, da bodo prav na Kongresnem trgu zidali največja poslopja, da se bo tudi koncentrirala trgovina ter da bo ta trg postal skratka pravo ljubljansko središče. Kongresni trg pa je samo — kongresni najbolje služi le kongresnim prireditvam na prostem.
LJUBLJANČANI VTDIJO PREDVSEM ZVEZDO
Ljubljančani vidijo na Kongresnem trgu predvsem Zvezdo. Kostanji v Zvezdi pa ze dolgo niso tako kosati, da bi ljudem skrivali pravi pogled na Kongresni trg- Mimogrede rečeno, znameniti kostanji najbrž ne bodo niti preživeli prihodnje zime, kolikor jih Je Se. To menda meščanov ne bo oreveč razzalostiio,  saj imajo
priliko presojati dan za dnem zadnje tedne, kako js U ostal Ina predvojnih romantičnih časov v svojem  strtenu trhnela;
skoraj nI drevesa, z zdravim deblom. K sreči je Zvezda v zatišju, da rnočnejši veter ni mogel kostanjem do živega, sicer W bili ljudje pogosto v smrtni nevarnosti.
Sprijazniti se nosno morali, da so tudi v Ljubljani minili časi, ko smo lahko brez vseh pogledov na stvarnost dan za dnem posedali v senci kostanjev v Zvezdi in zapirali Kongresni trg valovom Življenjskega razvoja mesta. Desetletja že govorimo o regulaciji Zvezde m zdaj se v resnici nekaj godi — trhli kostanji padajo drug za drugim da bo prihodnjo pomlad dovolj prostora zm nasad lip
EN INJEKCIJA KONGRESNEMU TRGU Zvezda bo torej končno prerojena. Meščani bodo zadovoljni. Toda regulacija same Zvezde ne pomeni poživljajoče injekcije trgu samemu. Na tem ljubljanskem največjem trgu je sorazmerno zelo malo poslovnih lokalov in mnogo premalo življenja. Kakor trg ne nudi na zunaj slike nobenega ravnovesja ter je raztrgan na več nesimetričnih delov, tako je tudi po značaju poslopij, U služijo zelo različnim namenom — ne da bi bil trg zaradi tega bolj Zrvafeen — selo neenoten. Gospodarska vrednost mnogih poslopij na trgu nI velika, večjo umetnostno vrednost pa ima samo nunska cerkev ln morda Se univerza. Possovni lokah v mnogih hišah na Kongresnem trgu nimajo niti taksne vrednosti kakor v nekaterih stranskih ulicah- Hiše na južni strani, kjer Izstopajo daleč iz črte univerze in ogalne rose ob Gradišču imajo predvsem stanovanjski značaj, zato sta tam le dva večja poslovna lokala. V starinskih hišah na vzhodni strani so pa sicer vam pritličja izrabljena za poslovne namene, toda v taksnih starih hišah ni mogoče s nobeno adaptacijo pridobiti večjega m visokega lokala. (Izjeme so seveda tudi tu). Na ogalu Wolfove ulice silno sodfcuje cesto trinsostropna lusa, kakor aapira na ogalu Gradišče, trg starinska hiša naproti urstilink ln enonadstropna hiša ob začetku ielenburgove ulice. Promet proti trgu torej zavirajo ob ustjih ulic trt is staVtme črte Izstopajoče hlse. Razen tega tesni ustje Gosposke ulice ogal vrta pred univerzo. Da so prometne težave le večje drte poti Is znamenite Zvezde na najbolj neverna križišča.. Nobenega pravega In zlasti ne varnega prehoda ni za palca med univerzo m Zvezdo, med ogalom kina tn parkom, kakor tudi ne med Zvezdo ta Vegovo utteo na spodnji m med Zve* ado tn Gradiščem na zgornji strani. Trg zelo kvari tudi. da je zelo nagnjen- Na Kongresnem trgu se pešci počutijo vame le v parku, vozniki vseh vrst vozil ne vosi jO mol čez trg. esprav je pregleden, ker nI nsJgPČ noben* prometni red ta ker je tissc zelo nagnjen. Vozni promet je pa po asjanburgovl ulici m težkimi vozili sploh piuputmlsn te tudi zeso ote*kočen zaradi tramvaja. Vse tn dovolj kaze. da sama regulacije Zvezde na more pomagati Kon-gresnemu trgu.
sttZUsUENJE TOA PROTI
PREŠERNOVI ULICI Mesttanl so fte dovolj poučeni o zamisli, naj bi s strokoootezno regulacijo kompleksa med grezdo in Prešernovo ulico ter med aelenburgovo in Wolfovo ulico pridobiti nor trg ter botj racionalno izrabili dragocena zemljišča. Ta trg bi bil zvezan s vsemi sosednimi ulicami ki široko odprt proti jugu, Zvezdi. Prav za prav bi
bilo to razširjenje, poglobljenje Kongresnega trga proti severu. Nedvc-mno bi s to razširitvijo precej pridobil tudi stari del Kongresnega trga, ker bi pešci imeli pristop z novega trga. S tem bi sicer ne bile odpravljene ^e mnoge pr metne pomanjkljivosti, ki smo jih našteli. Vsekakor bi se vrednost Kongiesncga trga pcvecalo, kar bi bila najboljža izpod huda za gospodarnejšo izrabo parcel. Prej ali slej bi se zastarele hise, ki samo kradejo prostor začele umikati novim poslopjem Na Kongresni trg bi zavel sveži veter.
PODALJŠANJE  8UBICEVE ULICE
Kdaj bo uresničena zamisel novega trga, ki je bila med nekaterimi lastniki parcel sp:ejeta z navdušenjem, je zdaj se posebno težko napovedovati. Bincgo lažje bi pa bilo uresničiti zamisel, naj bi fiubičevo ulico podaljiali vzdolž nunskega vrta do Kongresnega trga. Up: a\ a samostana namerava ob p daljšanj uMci zidati gimnazijsko poslepje in ima že zato tudi sama interes, da bi bila ul:~a poJa.! San a. v ta namen bi morati po-Jreti en* n/i^iatropno I tso ob začetku Sdenburgove ulice. Hiša nima p- >"'^.t' • "»osti .vendar je ne morejo kratkon^!^ podreti, V nji je trgovski lokal bi tvrdka Ima sklenjeno pogodbo, da ji lastnik ne more odpovedati lok." '.a Se nekaj let. Zato zdaj Se nI mbgoce nnpo-vedati. ali bo sul ičeva u ca p. t u dnje leto že zvezana s K ■        :. m trgom . ): ne.
Podaljšana u^ica bo i;ucla precejšen pomen ker bo vezala zaiiodni del m< ta s središčem in kaže, da bo v nji Živahen osebni promet. Z voznim prometom v • oe smeri bi pa nastale Se veĆ5e premetne težave na Kongresnem trgu; ob kazini bi nastalo nevarno križišče, zJasti Se, ker tam vozi tudi tramvaj- Toda to ni razlog, da bi flubičeve ulice ne odprli na Kongresni trg.
Upamo, da se nam bedo na Kongresnem
trgu prej ali slej odprle nove perspektive, ne le na reg-ulirano Zvezdo.
Izlet v Zagreb
Ljubljana, 22 oktobra V prejšnjih Časih nI obiskovalo mnogo Ljubljančanov Zagreb, prvič, ker niso bile železniške zveze tako ugodne kakor danes, ko vozi direktni brzovlak. drugič pa, ker je bila Hrvatska sestavni del druge državne polovice.
Odpravili smo se Slovenci v večjem Številu v Zagreb le ob priliki velikih narodnih si a vnesti, med katerimi je bil pač najpomembnejši I. hrvataki v3esokolski zlet 1. 1906 v Zagrebu. Pri sprejemu slovenskih Sokolov na koloivoru je spregovoril takratni pode ta ros ta Slov. Zveze dr. Ribar pomenljive besede: Prihajamo, da čestitamo bratom Hrvatom na junaški zmagi nad sistemom črnega absolutizma. Hrvatje so spoznali nehvaležnost Dunaja in so mu pokazali hrbet. Tedaj se je Dunaj spomnil, da ima pod svojo vlado tudi Slovence in Hrvate. Hotel si jih je pridobiti s slovenskimi glasovi, a vse je fadlo brez uspeha. Slovenci ostanejo zvesti bratom onstran Sotle. Seveda je od tega zleta mnogo let preteklo; Imeli smo po prevratu v Zagrebu pač nekaj skupščin, vendar se Je od ta čas marsikaj spremenilo. Zato sem je odločil, da vendar zopet enkrat obiSčem
hrvatsko prestolnico, na katero me veze toliko  lepih  spominov,   na  kulturne stike
med brati Hrvati in med nami Brzovlak je za tak obisk kaj pripraven, in zadovoljen s hitro in udobno vožnjo izstopiš na zagrebškem kolodvoru, ki ima se vedno staro lice. V bližnji kavarni te brž postrežejo z dobro kavo in slovenskimi časopisi, tako da jo mahneš v bratskem zagrljaju v mesto samo. O bd čajna slika velikega >grada« v jutranjih urah. Vse hiti na delo in po poslu. Promet se oživlja. Okoličanke v narodnih nošah se vračajo iz mesta domov, čez ramena jim visijo v vrečah is domačega trpežnega platna, velike posode, v katerih so prinesle mleko v mesto. Kako udobno imajo nase mlekarice. ki rabijo za to vozičke ali pa tricdklje. V bližini kolodvora stoji že mnogo velikih novih modernih stavb. Impozantan JelaČlčev spomenik Se vedno pomenljivo kraljuje nad ži-vahnim trgom. Na živilskem trgu zlasti v ribarnici je na prodaj v izobilju najlepše blago. Ilica kaže vedno staro živahno lice. Glede stavb se ni dosti spremenila, pač pa pričajo lepe izložbe in bogate trgovine o
velikem trgovskem napredku. Truden in žejen od križem sprehodov po mestu Jo mahneš na časo izvrstnega zagrebškega piva. V Gradskom podrumu se na brezmesen dan prav dobro nakosiS. Uglajena postrežba strežniškega osebja je prvovrstna. Tramvajski promet je na vse strani ves dan živahen. Zal, da starih znancev nisem več našel. UmrU so, pač pa sem obiskal nekatere prijateljske rodbine, kjer sem bil deležen toplega hrvatskega gostoprimstva. Sl'.Sai sem samo hvalo o Slovencih in Sloveniji. Staremu Zagrebčanu je Slovenija tako k srcu prirasla, da Je vzkliknil: Takoj bi se preselil v Slovenijo —. Kakor v Zagreb smo se vrnili seveda tudi domov v Ljubljano z brzim. — Nasproti ml je sedela Zagrebčanka, ki je šla nekam v kaarw niSkl okraj s hčerko obiskat moževe starše. Govorila je lepo slovenščino, da sem se kar čudlL Povedala Je marsikaj zanimivega med tem( da popravljajo katedralo, kar sem že Iz Jelačdčevega trga opazil po ogromnih odrih, ln da imajo Zagrebčani naše gledališke umetnike silno rađL »Naš Goetič, pravijo.
Vesel ln z lepim vtisom sem se vrnil v Ljubljano v zavesti, da Še drži pesem, ki smo ae je učili dijaki pred 00 leti peti:
Slovenec i Hrvat
za uvjek bratu brat!
Olge Scheinpflugove »Skrivalnice«
Zelo prikupna feministična komedija končno tudi simbolne narodne usmerjeno«ti
Mariborska komunalna politika
O čem bođo razpravljali na prihodnji mestnega sveta, ki bo danes teden
sej!
Maribor. 21. oktobra V torek 29. t. m. bo s pričetkom ob 18. v mestni posvetovalnici VITI. seja mestnega sveta mariborske mestne občine. V okviru predlogov prvega odseka bo razpravljal mestni svet o sprejemu v članstvo mestne občine in raznih prošnjah mestnih uslužbencev, v okviru poročila drugega odseka pa o novem proračunu mestnega socialnega skrbstva za leto 1941-42 ter o pravilniku o poslovanju okrajnih predstojnikov mariborske mestne občine, nadalje o raznih prošnjah za remo ubožno podporo, za vzgojno podporo in zvišanje ubožne podpore.
Med poročili četrtega odseka je pred- ■ vsem važno vprašanje mnenja glede pred- j
lagane priključitve občine Kosaki k mariborski mestni občini. S reski cestni odbor bo najel dve parceli ob Koroški cesti. Razen tega so na dnevnem redu tudi nakupi raznih parcel, predvsem na bivšem Rosen-bergovem zemljišču.
Peti oesek: Josip Petan prosi za podelitev dovolila za obrt kavarne v Slovenski ulici 2, Viktor Stibler za obrt gostilne v Vetrinjski ulici 3, Zofija Uhler za premestitev bifeja iz Aleksandrove ceste 13 na Aleksandrovo 17, Alojzij Stražnik pa prosi za dovolilo tiskarskega obrta v Gregorčičevi ulici 6. Razen tega bo mestni svet sklepal o raznih tekočih zadevah Mestnih podjetij.
T—fin
Komedija »Lahko je moškim«
Lepa prireditev v sokolskom gledališču
v Studencih
Maribor. 21. oktobra.
Veliki problemi se v tej komediji ne rešujejo; to se pravi, rešujejo se že. toda rešijo se na pieprost in enostaven način. Mož je brezposeln, žena je v službi. Mož srospodinji, žena pa se mora izdajati v službi za gospodično, da ji pot do napredovanja ni popolnoma zaprta. Kajti žena ne napreduje v službi zaradi sposobnosti, temveč v glavnem zaradi lepote in privlačnosti. Seveda mera priti do konflikta. Možu je kmalu vsega dovolj in gre užaljen k — svoji materi. Toda tako se zadeva ne sme končati. Bančni ravnatelj, ki je doslej lazil za ženo, jp občutil nenadoma, da ga je zapekla vest, saj je bil on kriv, da je šel tu zakon vsaksebi. Odloči se. da nastavi moža. in sicer kot podrejenega prokurista v pisarni, v kateri je žena generalna tajnica. Mož mora lepo ženo ubogati. Toda tudi to se spremeni, žena naredi napako in na njeno mesto pride mož ki ženo naglo odpusti in jo pošlje domov, da mu skuha obed, kajti ženi je mesto doma pri ognjišču, ne pa da
možu v pisarni ukazuje. Tako vsaj meni avtor te lahke, mestoma prav duhovite komedije Bara bes Pal.
Studenška uprizoritev je bila na dostojni višini, kakor je sicer pri diletantskih odrih nismo vajeni. Režija (Mlakar) je dala delu dovolj elana in je nekaj komičnih prizorov dobro podčrtala. Tudi igralci so se dvigali nad povprečje. Posebno se je izkazal Pavle (Maks) kot brezposelni mož, ki mora skrbeti doma za vkuhavanje marmelade in za perilo ter proti koncu zraste v energičnega moža. Zelo posrečen je bil tudi lik generalnega ravnatelja (Mlakar) in lahno karikirani uradnik Kovač (Kor če). Vsi ostali so se dobro uvrstili v okvir igre: Majheničeva kot žena Marija. Zupančič kot bančni ravnatelj Bordon, Hauptmanova kot bančna uradnica Ema, B o b a n e c kot bančni sluga Štefan, P a d e ž n i k kot bančni sluga Ivan. Mikuševa kot perica in T e r š a -nova kot služkinja Ana.
če rTCvzamejo vlogo žensk — moški
Usodni tepež zaradi predolgih in preveč strupenih jezikov
Maribor, 21. oktobra.
Pohorske vasi so znane, da ne slovijo zaradi drugod že kar udomačenih pretepov. Seveaa. dolgojczičnosti Se pa tudi sicer mirni Pohorri ne morejo znebiti, ko pa je to obča človeška slabost. V neki vasi so vlogo žensk, kar se dolgojezičnosti tiče, pievzeli moški. Menda iz dolgočasja je ob ^cs*i'ri.škem omizju pričela krožiti vesela skrivnost. Nekdo : je rekel , da mu je zopet nekdo drugi rekel«, da ima namreč žena uglednega krojaškega mojstra razmerje s pomočnikom L., ki je pri mojstru uslužben. Nič posebnog to. saj je takih primerov tudi na pritožnem podeželju na pretek. Pikantno je bilo le. da je žena že precej v letih, medtem ko so pomočniku komaj pričeli poganjati brki. Pa so uganili, da je L. prebrisan ptič. Na račun svoje radodarne
ljubeznivosti je bil pri mojstrinji dobro zapisan tudi de ]o ostalih telesnih dobrot, v
prvi vrsti želodčnih, Kajti gre »ljubezen
skozi želorioc-. O vsem tem in ubogem zakonskem nožu je vedel največ povedati zgovorni čevljarski mojster kar pa je bilo ?anj usodno. Pomočnik L. ga je zaradi govoric kar natihoma vzel »na piko« in čakal priložnosti, ki se mu je ponudila preteki3 nedeljo zvečer.
Ko se je  čevljarski mojster §. vračal
proti domu mimo vaške gostilne, ga je iz teme pozdravil nekdo z izzivalnim »auf-biksom«:. Kdo še ne pozna čudežne moči te besede ? Pogrelo je mojstra prav do srca in se je odzval z enakim vzklikom. Ni čakal dolgo, ko je pred njim ko iz zemlje zrasel pomočnik L., ki je sicer šibke postave, a velike korajže. Naslednji trenutek je brez vojne napovedi izbruhnilo dejansko vojno stanje: zaušnice, bunke in brce so treskale v mirno noč. Slaba bi predla junaškemu krojačku, pa so prišli medtem iz gostilne na bojišče še njegovi pivski prijatelji in posegli vmes z oboroženo intervencijo. Mojstra so pobili na tla, ga obdelali s poleni in še hodili so po njem. Ko se je mojster š. zopet osvestil, so nad njim sijale zvezde, napadalcev pa ni bilo nikjer. Z zadnjimi močmi se je zavlekel do sosednje hiše, kjer so ga našli in odpravili v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da so mojstrove poškodbe življenjsko nevarne, saj so mu napadalci polomili nekaj reber, natrli hrbtenico in občutno poškodovali glavo. Seveda so vmes posegli tudi orožniki in mojster je zvedel šele od njih, da so ga napadli zaradi nesrečnih govoric, ki so se sukale okoli zakonskega trikota. Napadalce bodo seveda poučili na sodišču, da je take vrste samopomoč za sedaj še kazniva.
Mar'bsjrske in okoliške novice
— Drzen tat je komaj 21ietni Milan Ovčar iz Gruškovja. ki je v noči na 14. avgust letos v Podlehniku odpeljal iz hleva posestnika Maksa šoštanča dve kravi, vredni nad 6G00 din. Kravi je skušal prodati na HrvaŠkem, kar se mu pa ni posrečilo, ker ui imel živinskega potuega lista. Ovčarja so orožniki aretirali, kravi pa vrnili lastniku. Včeraj dopoldne se je moral Ovčar zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in je bil obsojen na 6 mescev strogega zapora.
— Čigavo je kolo? v žičnem prehodu so našli kolo znamke - Puch'< z evid. številko 2-137 332. ki ga dobi lastnik na policiji.
— življenja se je naveličala 291etna Marija Ž. iz Sv. Marjete ob Pesnici, ki je v neki gostilni v Cvetlični ulici v samomorilnem namenu izpila večjo količno oetove kisline. Kandidatinjo smrti, ki se je zgrudila nezavestna na tla, so mariborski reševalci prepeljali v splošno bolnico, kjer so ji zdravniki izpiaznili želodec in ji tako rešili življenje.
— Razburljiv inc*dent se je pripetil na
Grajskem trgu. Skupina žensk in moških je v vinjenosti razgrajala, pa jih je stražnik opomnil, naj bodo tihi. Toda vsi opomini so bili zaman in so ženske naposled navalile na stražnika, ki se jih je komaj otre-sel. Ko so prišli še drugi stražniki in hoteli razgrajače aretirati, pa so se ženske vrgle na tla in kričale kakor besne. Toda vse jim ni nič pomagalo in so morali vsi h »Grafu«. Zadeva bo imela svoje odmeve še pred sodniki, ker so aretiranci žalili in psovali uradne osebe.
— Tatovi v akciji. Iz kleti v Prlncipovi ulici 8 so še neizsledeni tatovi ukradli upokojenemu finančnemu pregledniku Josipu Lešniku pletenko slivovke ter ga oškodovali za preko 300 din. — Žrtev žeparja je postal delavec Ferdinand Kramberger iz Spodnje Voiičine, ki mu je v neki gostilni v Vojašniški ulici izginila iz žepa denarnica, v kateri je bilo 450 din gotovine. — V Vinarski ulici 9 so vdrli še neznani tatovi v viničarijo Vinarske in sadjarske šole v Mariboru ter ukradli na škodo viničarja Ivana Bedra ča razne obleke, perilo in gotovine v skupni vrednosti preko 3000 din. — Na Vodnikovem trgu je izginila zaseb-nici Tereziji Kovačevi denarnica, v kateri je bilo nekaj drobiža. Za tatovi poizveduje policija.
— Dobro si bo zapomnil 211etni kovaški pomočnik Anton Kancler iz Spodnje Pol-
skave, da je treba na vprašanje varnostnih organov vljudno odgovoriti. Dne 9. junija letos je namreč vprašal orožnik Kanclerja za knjižico za kolo, kar je tega tako raz-kačilo, da je orožnika nahrulil in žalil. Ker je Kancler prišel s tem v konflikt z zadevnim paragrafom, je včeraj dopoldne sedel na zatožni klopi mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo na dva mesca zapora.
— Smrtna žrtev kriminalnega splava.
V Levanjcih je umrla za posledicami kri-] minalnega splava 251etna posestniška hči Marija Simonič. Oblastvo je odredilo raz-telesenje njenega trupla ter uvedlo preiskavo, da se dožene krivda.
— Na meji je gorelo. V Selnici ob Muri je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Bogomirja Gornika požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na vse poslopje in ga upepelili do tal. Zgoreli so razni gospodarski stroji in ves letošnji poljski pridelek, tako da znaša škoda preko 50.000 din.
— Obsojen zaradi nedovoljene propagande. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil 291etnega delavca Antona Tuška i* Gaderovca na 4 mesce strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je letos 2. septembra v Za vrču propagiral neko tujo misel. Državni tožilec je zaradi nizke kazni vložil priziv.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi ceoti 33, tel. 22-13.
— Iz m-8le neprevidnosti velik požar. Pri
posestniku Gorniku Bogomiru v Selnici ob Muri je na gospodarskem poslopju izbruhnil požar, ki je v kratkem času vpepelil ne le celo poslopje, marveč tudi vse, kar je bilo v njem. In sicer: 12.000 kg sena, 800 kg slamer mlatilnico in sploh gospodarsko orodje. Zgorela je pri tem tudi svinja, škode je 40.000 do 45.000 din, a zavarovan je le za 8000 din pri »Vzajemni«. Da niso prišli na pomoč gasilci iz Sv. Uja, bi bila šla tudi hiša in drugi sosedni objekti. Tako pa se jim je posrečilo požar omejiti le na to poslopje. Kako je prišlo do ognja. Se ni točno ugotovljeno. Najbrže od gnojišča, kamor se je stresal tudi pepel: vsekakor pa iz kakšne male neprevidnosti. Ob kritičnem času so se doma nahajali le otroci, mož in žena pa sta bila
na polju. Orožniško poročilo Izključuje zlonameren pofig.      1W. »rw
— Tuđi raoza treba prijaviti kot — tujca. V okolici pri Prsgerslčem stanuje Frančiška Brumec. rojena v tej okolici, a omo-žena z možem, ki žrvi tudi v Gradcu. Začetek t. m. je prišei na cbisk. Pa ni bil prijavljen pri pristojni občini Črešnjevec. 2ena se je izgo\ arjala, da je bila prepričana, da moža ni treba prijaviti kot tujca, če pride na obisk k svoji ženi. "S tem nazorom se pa ne strinjajo pred-pisi o prijavah tujcev ozir. prebivalstva.
— Lepo »ta se pobotala. Jagrič Viktor zasebnik v Selnici ob Dravi gre zvečer po državni cesti od Fale proti domu. Pri hiši Troj ah pa mu pride nasproti koledar brez luči, pa se zapodi naravnost vanj in ga podere seveda na tla. Poleg poškodb na glavi in nogah, si je zlomil tudi dežnik. Kolesar se je izkazal kot poštenjaka, je povedal svoje ime in se oprostil, da ga je v to nezgodo zapeljala luč iz hiše. Pobotala sta se kar sama in se bo kolesar (Krenčnik Fr. iz Zg. Boča) zagovarjal samo zaradi pomanjkanja luči na kolesu.
— Je raje zapil poštenje in zapravil službo. Stara, žalostna pesem o selskih pismonoših na obmejnem ozemlju, kjer o rednem dostavljanju pošte z zelo redko izjemo kljub vsem pritožbam še danes ni govora, je zopet biidko odjeknila v primeru dostavljanja pošte Vurberg, okraj Grajana. Tu je bil oči vidno le za poskus nastavljen neki Grajfoner. Le-temu je Ceh Franc, pas. v Grajenščaku poveril položnico in znesek 282 din za davčno upravo v Ptuju. Na njegovo začudenje pa dobi čez nekaj dni od omenjene oblasti opomin na plačilo zgornjega zneska, ker sicer bi se morala opraviti rubežen. Zadevna preiskava je kmalu ugotovila, da Grajfoner položnice ni izročil na pošti in je denar spravil ozir. zapravil zase. Izgovarjal se je, da ni dobil vseh 282 din. nego le en bankovec za 100 din. a oni znesek da je Čeh položil na mizo, on, Grajfoner pa da je pri odhodu na ta ostanek — pozabil. Ker pa ni imel vsega denarja, si je mislil, da je bolje. Če še tisti stotak — za-pije. — Lahkomiselnost prve vrste! Ne le priznani stotak, zapil je racu" take malenkosti svoje poštenje in zapravil službo tudi drugod.
— V rosni mladosti je umrla hčerka ko-vv^škega mojstra Pavla Trup, stara 6 let. Podlegla je neozdravljivi bolezni v tukaj-
šnji bolnici. Žalujočim staršem nade globoko sožaije. ar* w*
— Kri je tekla v Brezju. Pri Devici Mariji v'Brezju je nastal spopad. Pri tem jo je skupil Alojzij Bauman s Pobrežja, ki *o
'gti z nožem porezali po glavi. Orožniki
poizvedujejo sedaj za napadalci.
— Za nagrobni spomenik zaslužnemu pokojnemu dirigentu in ravnatelju matične glaabene šole g. Josipu Hlaoku-Bohinj-skemu so darovali A. Skočej iz Mežice 100 din, J. Kcuc iz Marije Snežne 100 oin. A. Hutter 50 din. F. Skačej 50 din. Scheid-bach 20 din, Vaciavek 30 din, F. Lukež 100 din, neimenovani 100 din dva neimenovana 50 din, trije neimenovani po 30 din.
— Kulturna ve*t. Tukajšnja »Vzajemnost« prične 30. t. m. z novo predavalno sezono. Otvoritveno predavanje ima gosp. Petejan, ki bo predaval o korporativnem, dirigiranem  in načrtnem gospodarstvu.
— V pijauosti trpinčenje živali. Zorko Ivan, posest, sin iz Ivanjcev se je že na trgatvi — čeprav je letos vsepovsod zelo žalostna — vpijanil. Pa to mu še ni bilo dovolj. Obiskal je spotoma še več gostiln. Tako je njegova pijanost popoldne pri Sv. Antonu dosegla tak višek, da se je zgrudil kar tam po tleh pred trgovino Tušak, tam obležal in še le prav zdivjal. Sicer končno en pijanec več ali manj. to tudi naše Slov. gorice preneso. Ampak kar je vse obsodbe vredno pa je to, da je pijani fant pri sebi imel dva psa. ki ju je na vrvi vlačil seboj. Namesto nad seboj samim, pa je svojo moč zlorabljal nad ubogimi živalmi, posebno takrat, ko je v svoji pijanosti padel in se valjal po poti. Ko sta lačna psa stala ob svojem mladem gospodarju, ležečem na tleh, ali si nista mislila: »ecee homo«! — Glej, tak je človek!
Torek. 26. oktobra ob 20.: »Nenavaden človek«. Red B.
Sreda, 23. oktobra: zaprto.
Četrtek, 24. oktobra ob 20.: »Cvrano de Bergerac«. Red C
Prva ponovitev tragikomedije »Nenavaden človek«, ki je bila pri premieri ob navzočnosti prisrčno aplavdiranega avtorja zelo lepo sprejeta, bo drevi v torek 22. t. m. Na vrsto pride red B.
Eden mrtev, trije ranjeni
Grozno krvoprelitje pi«i Sv. Ani v Slov. goricah
Maribor. 21. oktobra. Spet je alkohol opravil svoje. Skupina fantov iz Marije Snežne je prišla k Sv. Ani v Slovenskih goricah, kjer je bila napovedana gasilska veselica. Fantje so bili že vinjeni, postavili so se v bližino cerkve in izzivali z opazkami vsakogar, ki je šel mimo.
K Sv. Ani je prišel tudi kovač Franc Bračko iz Frul v Slovenskih goricah. Z njim je bil neki znanec, ki so ga omenjeni fantje tudi izzivali. Sledilo je prerivanje. Bračko je na fante pomirjevalno vplival, kar pa ni nič zaleglo. Trenutek zatem je Bračko že ležal ves krvav na tleh. nekdo mu je s sekiro presekal stegno. Ni trajalo dolgo, ko je Bračko izkrvavel in umrl. Fantovski spopad pa j'e trajal dalje. Zabliskali so se noži, pa tudi z ročicami so sekali
fantje na levo in desno. Bilo je več ranjenih, občutneje poškodovan je bil posestnikov sin Jože šober iz Bačkove pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, ki je bil zaboden v rebra. Njegovo stanje je precej težko in so ga reševalci prepeljali v bolnico. Ivan Klemenčič in Anton Lampl sta bila laže ranjena. Klemenčič ima poškodbe na vratu in roki, Lampi pa na glavi, ki so bile prizadejane z udarci z ročico.
Način fantovskega obračunavanja je bil precej brezobziren in brezdušen. Zaradi tega je po vsej okolici precejšnje vznemirjenje. Orožniki so zaslišali več oseb. Nekatere med njimi so priče krvavemu dogodku, drugi pa so osumljenci, vendar se izgovarjajo na različne načine. Nihče noče biti kriv za pretres»iiv in žalosten dogodek.
železniška nesreča v Poljčanah
S tira so škodili trije vagoni in se razbili
Poljčane, 21. oktobra
Snoči ie iztiril na progi Poljčane lokalni premikalni vlak s tremi vagoni, ki so bili naloženi z razno robo. V enem vagonu so bili težko naloženi brusi, v drugem orazne slatinske steklenice, namenjene za Slatino Radence. tretji pa ie bi i prazen potniški vagon.. Vsi trije vozovi so se prekucnili preko obeh tirov, cla ie trenutno promet popolnoma zastal. Oviran ie bil tudi potniški promet. Kmalu nato sta namreč pri-vozila potniška vlaka iz Maribora in Ljubljane in se je moral zaradi nastale nezgode nadaljevati potniški promet s prestopanjem, tako da se ie mariborski potniški vlak vrnil proti Mariboru, ljubljanski, ki ie privozil iz Ljubljane pa proti Zidanemu mostu. Seveda so pri tem nastale preceišnie zamude in ie ljubljanski večerni vlak. ki prispe redno v Maribor
loo.oco din za kraljev spomenik v Mariboru
Maribor, 22. oktobra. Odbor za počastitev spomina blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru je na svoji seji 21. oktobra poveril g. ini. Milanu Lenarčiču iz Josipdola v Ribnici na Pohorju dobavo kamnitnih del za kraljev spomenik v Mariboru. Delo bo v celoti izvedeno iz pohorskega granita (tonalita), kar edino ustreza kraljevemu spomeniku v Mariboru. Izvedba del v pohorskem granitu je bila omogočena zaradi velikodušne naklonjenosti industrijca gosp. Lenarčiča ki je poklonil odboru 100.000 din, kar je redko mecensko darilo. Odbor za postavitev spomenika v Maribo^ru se čuti dolžnega, da izreče g. Lenarčiču za njegovo veliko darilo najtoplejšo javno zahvalo.
Iz Celja
e— Slovo od odlične sokolske delavke.
Sokolsko društvo Celje-matica priredi v četrtek 24. t. m. ob 20. v gornjih prostorih Narodnega doma poslovilen večer svoji dolgoletni zvesti in neumorni vaditeliici. župni načelnici sestri Mirki Grudnovi-Luznikovi, ki ie bila vrsto let tudi načelnica društva. Članstvo ie vabljeno, da se udeleži tega večera v čim večjem številu in tako izkaže priznanje idealnemu sokol-skemu delu.
—c Na tomboli socialnega odseka celjske sokolske župe. ki ie bila v nedeljo popoldne na Dečkovem trsu pred Narodnim domom ob prisotnosti nad 4.000 ljudi, so zadeli glavne dobitke: 1. dobitek (3.000 din v gotovini) železničar Valentin Imenšek iz Maribora. 2. dobitek (šivalni stroj) tovarniška delavka Jožefa Kosova s Potul pri Celju, 3. dobitek (kolo) dijakinja Vera Pecnikova iz Celja. 4. dobitek (kMo) dijak Zoran Ščuka iz Celja. 5. dobitek (kolo) zasebna uradnica Hedvika Hiklova iz Celja. 6. dobitek (kolo) kuharica Jožefa Ma'av-ževa iz Celja. 7. dobitek (moka) pečar Jakob Podgoršek iz Celja. 8. dobitek (premog) torbar Henrik Dejak iz Celia. 9. dobitek (drva) trgovski vajenec Valter Spe-
£lič iz Celia, 10. dobitek (plašč) kapetan Tihomir Djordjević iz Celja. 11. dobitek (ura) redov Borivoj Magdinović iz Celja, 12. dobitek (moka) dijakinja Sonia Lav-renčičeva iz Celja, 13. dobitek (moka) delavec Avgust Goršek s Frankolovega.
—c Gradnja sodne palače v Celju in modernizacija državne ceste na Vranskem. V petek 25. t. m. ob 11. bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Gledališki ulici 8 v Ljubljani druga pismena ponudbena licitacija težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih del za gradnjo sodne palače na Glaziji v Celju. Istega dne in ob istem času bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, odseka za državne ceste in mostove, v Gajevi ulici 5 druga javna pismena ponudbena licitacija za rekonstrukcijo državne ceste skozi Vransko v dolžini 1.250 m. Proračun za to rekonstrukcijo znlša 933.922.70 din.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 289 brezposelnih (161 moških m 128 žensk) nasproti 307 (165 moškim in 142 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 7 rudniških kopačev. 2 hlapca. 1 kleparski pomočnik, 10 kuharic, 6 kmečkih dekel. 3 služkinje ter po 1 natakarica in sobarica.
—c Umrl je v ponedeljek v Smarjeti pri Celju v 80. letu starosti ugledni posestnik in bivši župan pri Sv. Petru na Medvedovem selu g. Anton Hamšek. oče učitelja g. Franja Hajn?ka. Pokojni ie bil odločno naroden, napreden m značajen mož. V celi-ski bolnici so umrle: v soboto 461etna posest ni k ova žena Frančiška Leskovškova iz Mestinjske vasi pri Zibiki. v ponedeljek pa 341etni delavčeva žena Mariia Krulče-va z Zvodnega r/ri Tehariu m 291etna delavčeva žena Angela Makova iz Sešč pri Št. Pavlu pri Preboldu
_c Na izrednem občnem zboru Celjskega šahovskega kluba so bili v sredo zvečer izvoljeni v odbor naslednji gg.: pred sednik Josip Grašer ter odborniki dr. Mi-kuletič, Latinovič, prof. Tavčar, Pleterski, i Lah. Oton Lečnik in špur. Nekateri dose-j danji odborniki, ki so tudi dobri šahisti, ' so odstopili, ______________>
I ob 22.14. prispel tako tja šele okrog 1. po-I noči.
Na kraj nesreče ie tako i pripeljal pomožni vlak iz mariborske kurilnice z osebjem iz mariborskih delavnic, ki se je takoi lotilo čiščenja proge. Na kraju nesreče razsvetljenem z reflektorji, se ie zbralo kmalu veliko ljudi, ki so opazovali težavno delo. ki ga je imelo železniško osebje s čiščenjem proge, ki je bila vsa zatrpana s težkimi brusnimi kamni, kar ie očiščevanje proge močno oviralo. Kljub vsem naporom pa ie bila proga ob treh zjutraj že toliko očiščena, da so po tem času vlaki v obeh smereh soet normalno vozili. K sreči v nobenem omenjenem vozu cb času nesreče ni bilo železniškega osebja, sicer bi bile človeške žrtve neizogibne. Pač pa so močno poškodovani vagoni in . je materialna škoda precejšnja. Vzrok ne- I sreče bo ugotovila železniška komisija.
. —c Slabo obiskan sejem. V ponedeljek je bil v Celju letni kramarski in živinski sejem, znan pod imenom Uršulin sejem. Prodajalcev ie bilo mani nei*o oreišnia leta, pa tudi kupcev je bilo malo.
—c Nepošteni posli. Letos spomladi si je 371etni Leopold L.*iz okolice Črnomlja napravil polo za nabiranie mil oda rov pod pretvezo, da ie Leopold L. bolan in nesposoben za delo. S to polo ie potoval po Hrvatski, Daiamaciji in Sloveniji in z nabranimi milodari dobro živel. V soboto pa so ga v Celju aretirali in mu preprečili izkoriščanje drugih ljudi. V soboto je celjska policija aretirala nekega moškega, ki je kupil v neki celjski trgovini za i90 din blaga in v ugodnem trenutku izginil s tem blagom iz trgovine, ne da bi bil plačal. Po zaslišanju so aretiranca začasno izpustili.
—C Dve nesreči. Ko je 581etna zasebniea Marija Jelenčeva iz Pameč pri Jurkioštru sukala mlinsko kolo. si je izpahnila levo roko. V Rakitovcu nri Slivnici si je štiriletni Albin Gračner pri padcu nalomi 1 levo nogo. Oba se zdravita v celjski bolnici.
—c Za odsek za obvezno telesno vzgojo je razpisala mestna občina celjska dobavo kruha za dobo od 1, novembra do 31. decembra t. 1. Dnevna dobava razen ob sobotah, nedeljah in praznikih bo znašala 30 do 45 hlebčkov iz enotne moke, icžkih 10 do 11 dkg. Kruh bo treba dostavljati ob 17.30 v telovadnico II.' deške narodna šole v Komenskega ulici. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 30. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva.
—C Nesreča pri mlatilnld. V Slfvniei pri Celju je mlatilnica zgrabila 17-letno po-sestnikovo hčerko Pavlo Sentjurčevo za levo roko in ji prerezala prste. Ponesre-čenka se zdravi v celjski bolnici.
—c Umrla je v sredo v Pečovniku pri Celju 75-letna vdova po strojevodji Roza Kropičeva,  roj.  Starklova.  V  celjski bol niči je umrl v četrtek 32-letni hlapec Franc Lipovšck iz Celja.
-—c Modernizacija državne cest*' pri Rimskih toplicah. V sredo 23. t. m. bo pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju javna ponudbena licitacija za nadalj* -vanje modernizacije državne ceste Selce— šmarjeta—Rimske toplice. Na razpolago je kredit v znesku 100.000 din. S tem zneskom seveda ne bodo mogli izvesti velikih del.
Nove plače za tesarsko stroko v Sloveniji
Ljubljana, 21. <oktobra Od delavske zbornice smo prejeli: V smislu sklepa druide poravnalne razprave med delojemalci in delodajalci tc^ar.^kc stroke so se sestali danes pri Inspekciji dela zastopniki Združenja tesarskih mojstrov za dravsko banovino / zastopniki dekvsk ti strokovnih organizacij (Jugoslovanske strokovne zveze. Narodne stroko\nc zveze in Zveze združenih delavcev) ter so določili sledečo no»\o tarifo za tesarsko stroko;
Vsa tesarska podjetja se razdele v tri razrede in sicer sptidair,. v / r.ured podjetja v Ljubljani, Mariboru in Celju ter v kamniškem, kranjskem, laškem, ljubljanskem, radovljiškem in .škofjclo>kcm sre/u; v //. razred kraji Dravograd. Gornji grad, Lendava. Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec ter srezi mariborski desni in levi bre«, brežiški, kočevski, krški, litijski, logaški in novomeški. Vsi ostali srezi pa spadajo v ///. razred.
Nove mezde, ki stopijo v veljavo naknadno s 11. oktobrom, so sledeče: za tesarje do 12 mesecev prakse v III. razredu 5 din. v 11 razredu 5.25 d'ii in v I razredu 0.2"> din. Za tes«irje po 12   mesecih prakse pa v
III. razredu 5.50 din, v II 5.75 din. m prvem polovica 7.25 din. ostala poI< vica 7.75 din. Predstavniki delodajalcev so izrazili svojo pripravljenost za ureditev službenega razmerja v tesarski strol i s posebno kolektivno pogodbo ter se bi-do najbrž že v kratkem začeli zadevni razgovori.
Iz Trbovelj
— Radi nesrečne ljubezni pod vlak. V četrtek zjutraj je na trboveljskem rudniškem kolodvoru malodane izgubila svoje mlado življenje mladenka Kranjo Angel i. stara šele 21 let. Dekle, doma iz Bučke na Dolenjskem, je bilo menda že opetovano na obisku pri svojem fantu v Tibovljah, ki pa ji menda zadnji čas ni več vračal ljubezni. Angela si je svojo ljubezen vzela hudo k srcu. saj se je verjetno tudi pri svojem poslednjem obisku prepričala, < a je njen izvoljenec za vedno izgubljen ter je v svoji duševni poti tosti sklenila končati si življenje. Ko je vozil skozi rudniški kolodvor ob 9. osebni vlak lz Ljubljane, je izvršila svoj naklep, že rano se je morala skriti med železniške vozove, na katere nakladajo premog". Ko je vlak pridrvel mimo, se je vrgla proti tračnicam, vendar ie k sreči priletela na stopnico vagona. Ki jo je z vso močjo odbila J Dekle je padlo in se ogreblo po licu in po telesi. Mlado ob-upanko so takoj odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer jo bodo pač kmalu izleeili od lažjih poškodb.
— Občina. Tr!w>vlj<» je poftkrn*'la za nabavo treh vagonov koruze za ljudsko prehrano. Ivi bo na razpolago tukajšnjemu prebivalstvu že v n"jkrajšem času in sic r na kolodvoru v Tibovljah. Koruza bo stala 3.10 din kgf. Zadevne takojšnjo prijave 86 sprejemajo v občinskem domu (prijavni oddelek. 1. Ob -prijavi Je treba protivrednost prijavljene količine koruze, ki se je namerava kupiti, plačati takoj! Cim bo koruza dospela na železniško postajo v Trbovlje (kar bo predvidoma v par dneh) bo^o takoj obveščeni vsi Interesenti da previzamejo naročeno koruzo na kolodvoru. Prebivalstvu se priporoča. da si koruze nabavi v čim večji množini!
— Na poti k racionalizaciji živil! Tudi trboveljska občina je poleg druprih proti-draginjskih ukrepov odredila vse potrebno, da bi se nakupovanje življenjskih potrebščin norma n-zimlo ter bi se preprečilo ku-pičenje istih. Trboveljski producenti in trgovci morajo svojim strankam racionirati prodajo blasra v količinah kot to odgovarja njihovi dosedanji potrebi, ki so jo krili pri dotične m producentu ali trgovcu. Konzumentom, ki niso stalni odjemalci doti-čnega producenta, ali trgovca, se prodaja blaga tudi raciomrp in sicer primerno količinam, s katerimi razpolaga producent aH trgovec, upoštevaie pri tem dobo, v kateri bo mogel nabaviti blago. Racionirainje se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali pa bodo spadali pod kontrolo cen v smislu uredba o kontroli cen. Trgovci ne smejo razširjati med nakupovalci vesti, da bo gotovega blaga soloh zmanjkalo, ali da se bo podražilo in jih s tem navajati na čez* merne nakupe.