PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVI SLOVENIJE >4 ■ LIVBLJINl, ČETRTEK, 11. JUIU* 1963 » LETO V-, ŠTEVILKA 188 • CENA 20 DIN glavni urednik j O 2 e smole »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODG^VOPMI UREDNIK MARJAN JAVORNIK’ Prva izdaja »Trda roka« Baasa načelnik generalštaba v Siriji DAMASK, 10. julija (MEN-AFP >. Radio Damask je davi objavil, da je bil za načelnika generalštaba sirske vojske in vršilca dolžnosti obrambnega ministra imenovan Amin el Hatez. Dobil je čin generalmajorja sirske vojske. El Hafez je ena vidnih osebnosti stranke Baas; uživa ugled njene »trde roke«. Po informacijah AFP bodo pred posebno sodišče za zaščito državne varnosti v Damasku -v kratkem postavili skupino šestih vojaških in civilnih funkcionarjev, ki so 28. septembra 1981 nasilno prevzeli oblast v Siriji in pretrgali sirsko-egiptovsko zvezo. Večina jih je obtožena dejanj, za katera je določena smrtna kazen. Postopek proti bivšemu glavnemu poveljniku notranjih varnostnih sil, generalu Mutieju Šamanu in bivšemu ministru za informacije Fua-du el Adelu so ustavili in ju izpustili. Oba sta bila člana vlade, ki je pretrgala zvezo z Egiptom. »Zelo napeta atmosfera« na moskovskih razgovorih Peking: poslabšanja odnosov kriva Moskva PEKING, 10. julija (Tanjug) — Centralni komite KP Kitajske je danes odgovoril na predvčerajšnje sporočilo centralnega komiteja KP Sovjetske zveze o zborovanju, ki so ga v Pekingu priredili 7. julija ob vrnitvi treh članov veleposlaništva LR Kitajske in dveh kitajskih državljanov. Omenjene osebe so na zahtevo sovjetskih oblasti zapustile Sovjetsko zvezo. V tem odgovoru, ki ga prinaša današnji pekinški tisk, CK KP Kitajske zavrača vse trditve iz sporočila KP ZSSR kot »brez vsake osnove« in opravičuje postopek svojih predstavnikov s tem, da vali odgovornost za nadaljnje poslabšanje kitaj-sko-sovjetskih odnosov na CK KP ZSSR. udeležili najvišji sovjetski državni in partijski voditelji na čelu s premierom Hruščovom. Na tem sprejemu sta v pozdravnih govorih tako Nikita Hruščov kot Janos Kadar poudarila, da bo obisk madžarske in partijske vladne delegacije pomembno prispeval k Kitajski voditelji so tudi to priložnost izkoristili za grobe in tendenciozne napade na Jugoslavijo in njeno zunanjo politiko. Kitajski tisk daje prav tako veliko prostora obletnici albanske vojske in v priložnostnih uvodnikih ob tej priliki na najbolj grob način obrekuje socialistično Jugoslavijo. Kot poroča Tanjug iz Rima, piše glasilo italijanske komunistične partije »Unita«, ki posveča veliko pozornost moskovskim razgovorom med delegacijama komunističnih partij ZSSR in Kitajske, o »zelo napetem ozračju«, v katerem potekajo ti razgovori. »Polemika, ki so jo kitajski komunisti z objavo pisma, poslanega Centralnemu komiteju KP ZSSR, zaostrili do skrajnosti, prihaja vedno bolj do izraza tudi v duhu samih razgovorov,« piše danes moskovski dopisnik časopisa Giuseppe Boffa. Kot poroča TASS, se je prvi sekretar CK KP ZSSR, premier Nikita Hruščov danes v Kremlju sestal s prvim sekretarjem Madžarske socialistične delavske partije in predsednikom ministrskega sveta Madžarske Janosom Ka-darjem. Na sestanku so bili tudi člani madžarske partijske vladne delegacije, ki je z Janosom Kadarjem na čelu danes prispela v Moskvo. Visokim madžarskim gostom so na kijevski železniški postaji v Moskvi priredili prisrčen sprejem, ki so se ga nadaljnji utrditvi prijateljstva in sodelovanja med socialističnimi državami, kot tudi v celotnem mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. V uvodniku »Pravde«, ki je posvečen prihodu Janosa Radarja, piše, da so na zastavah obeh držav in partij zapisane besede »socializem in komunizem«. Uvodnik tudi poudarja, da je za dosego tega velikega cilja narodom obeh držav nujno potreben mir. To je vzrok — dodaja časopis — da naši dve mar-ksistično-leninistični partiji in naši narodi jemljejo borbo za mir in miroljubno koeksistenco, za splošno razorožitev in odstranitev vojne iz človeškega življenje za temeljno usmeritev svoje zunanje politike. Predsednica komiteja sovjetskih žena Nina Popova je izjavila, da je kitajska delegacija na nedavnem svetovnem kongresu žena delovala v smeri razcepa demokratičnega gibanja žena. Ko je poudarila, da stališče kitajskih predstavnic slabi boj za mir, je Nina Popova dejala, da se Pred pogajanji o poskusih optimizem vWashingtenu Ameriško-britanske priprave v Londonu WASHINGTON. 10. julija (Tanjug) - Predstavnik ameriške vlade na trojni konferenci v Moskvi Ave-rell Harriman je danes odpotoval iz Washingtona. Med potjo se bo ustavil v Londonu, kjer se bo posvetoval z britansko delegacijo. Po programu naj’ bi prispel v -Moskvo v nedeljo. Ameriški funkcionarji "'.tv ponovno poudarjajo, da _ _ B,Hnii«<.nnl» bi utegnili moskovski raz- naaoi|avan|e govori temeljito prekreni- 1,8 “ ^ stran‘ Ukrepi za spodbujanje živinoreje in povečanje zmogljivosti turizma Zvezni izvršni svet sprejel tudi več novih finančnih predpisov Nadaljevanje na zadnji strani MACMILLAN PODPISUJE — Skoraj polnbč je že in konec zelo težkega dneva za britahskega pre-miera Harolda Macmillana. Pogajarija o ustanovitvi malezijske federacije so se, kakor smo poročali včeraj, končala predvčerajšnjim Ji zaključno slovesnostjo podpisovanja. Državna tvdrba, ki je s tem podpisom stopila v življenje, nfclHfci' v jugovzhodni Aziji imela vlogo branika proti prodiranju komunizma. Foto: AP BEOGRAD. 10. julija (Tanjug) - Pod predsedstvom Petra Stamboliča je bila danes seja zveznega izvršnega sveta, na kateri so sklenili storiti več ukrepov za spodbujanje pridobivanja mesa in ustvarjanje stabilnih pogojev za nadaljnji hitrejši razvoj živinoreje. ZIS je sprejel tudi ukrepe za povečanje zmogljivosti v turizmu in več predpisov s področja financ in blagovnega prometa. Na seji so sklenili zvišati garantirane cene in premije za koruzo, prašiče, jagnjeta, 'ovce in perutnino. Garantirana cena- koruze je zvišana za 2 din, mesnatih prašičev ziu 10, pitanih za 25, pitanih telet plemenitih pasem za 20, jagnjet za 25, ovac za 10, brojlerjev pa za 40 din pri kilogramu. V skladu s tem so popravljene tudi garantirane cene drugih vrst goveje živine in prašičev. Z garantiranimi cenami bodo uskladene .tudi dogovorjene cene klavne živine, po katerih bodo gospodarske organizacije sklepale pogod- čestitka ob mongolskem prazniku BEOGRAD, 10. julija (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku prezidija Velikega narodnega hurala Mongolske ljudske republike Z. Sam-bu naslednjo brzojavko: »Ob obletnici ljudske revolucije Mongolske ljudske republike Vam pošiljam v imenu narodov Socialistične federativne republike Jugoslavije in v svojem osebnem imenu najprisrčnejše čestitke in najboljše želje za Vašo osebno srečo in za nadaljnje uspehe v socialistični graditvi Mongolske ljudske republike. Uporabljam to priložnost, da izrazim prepričanje, da se bosta prijateljstvo in sodelovanje med našima deželama tudi v prihodnje razvijala v interesu naših narodov - ter stvari socializma in miru na svetu.« be za rejo in dobavo za naslednje obdobje. Te dogovorjene cene morajo biti približno na ravni trtnih cen v maju letošnjega leta. Uskladitev cen koruze, živine in mesa je v zvezi z ukrepi, ki jih je Zvezni izvršni svet sprejel že na eni prejšnjih sej. ZIS je sprejel ukrepe, s katerimi se bo znatno zboljšal položaj pridelovalcev mleka in s katerimi bosta spodbujena pridelovanje in spravljanje rezerv krme, od česar je v veliki meri odvisen razvoj živinoreje. Cilj teh ukrepov je, stabilizirati pogoje gospodarjenja in spodbuditi čim hitrejši razvoj pridelovanja krme in živinoreje, ker se je spričo zaporednih suš v letih 1961 in 1962 in nekaterih ekonomskih problemov lani živinski sklad občutno zmanjšal, s tem pa so se zmanjšale tudi možnosti za razvoj proizvodnje v tej važni kmetijski panogi. Storjeni ukrepi ustvarjajo pogoje, da se bo pridobivanje mesa in mleka v doglednem času povečalo in da bodo s tem v večji meri zadovoljene potrebe domačega trga in izvoza. Razen tega je ZIS sklenil storiti še nekatere druge praktične ukrepe z istimi cilji. Da bi bil domači trg bolje preskrbljen, ne bomo izvažali mesa določenih kategorij živine, zagotovljen bo ustrezen uvoz koncentrirane živinske krme, izpopolnjen bo režim prometa s koruzo ipd. PREMIJE PRI ZAMENJAVI semenske za merkan- TILNO PŠENICO Premija v znesku 8 din se bo izplačevala gospodarskim organizacijam za vsak kilogram semenske pšenice, ki jo zamenjajo s svojimi kooperanti — individualnimi proizvajalci za merkantilno pšenico. Premije se bodo izplačevale, če se * zamenja kilogram semenske za 1,3 kg merkantilne pšenice. Namen tega ukrepa je, spodbuditi večanje površin, zasejanih z vrsto pšenice, ki zagotavljajo večji pridelek. SKLADI GOSPODARSKE REZERVE V MESTIH Mestom, razdeljenim na občine, bo omogočeno, da vzpostavijo rezervne sklade za potrebe svojega gospodarstva. Ta predlog je vsebovan v osnutku sprememb zakona o zbiranju in uporabi sredstev republiških in občinskih i Nadaljevanje na zadnji strani Čestitke Petru Stamboliču BEOGRAD, 10. julija (Tanjug). Predsednik ZIS Petar Stambolič je ob izvolitvi za predsednika ZIS prejel večje število čestitk od državnikov iz raznih dežel, čestitali so mu: predsednik vlade ZSSR N. Hruščov, predsednik vlade LR Bolgarije Todor Živkov, premier Grčije Pana-jotis Pipinelis, predsednik vlade Konga (Leopoldvil-le) Cyril Adula, predsednik vlade LR Romunije John George Maurer, predsednik ministrskega sveta LR Mongolije Cedenbal, predsednik vlade DR Nemčije Otto Grotevvohl, premier Italije Giovanni Leone, predsednik vlade ČSSR Viljem široky, predsednik vlade LR Poljske Josef Cyrankiewicz, predsednik predsedniškegaaveta Ištvan Doby in predsednik vlade LR Madžarske Janos. Kadar. U Tant na obisku v Rimu »Popolna enakost gledišč« a razorožitvi RIM. 10. julija (Tanjug) — Generalni sekretar OZN U Tant je danes prispel v Italijo. Na rimskem letališču ga je sprejel podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Attilio Piccioni z visokimi funkcionarji vlade in zunanjega ministrstva. EVROPSKI ŠAMPION MIRO CERAR je včeraj popoldne na zagrebškem letališču nasmejan stopil iz Caravelle. ki ga je pripeljala iz Miinchna, kjer je po nedeljskem zmagoslavju v Beogradu nastopil proti izbranim telovadcem Japonske. Zadovoljen, da so zanj naposled minili dnevi odgovornosti in trdih preizkušenj na orodjih, se je šampion prisrčno pozdravil s podpredsednikom Partizana Narodni dom. ki je Cerarja in njegovega trenerja pričakal na letališču. Miro se je brž odpeljal v Ljubljano, kjer so ga v Narodnem domu že čakali njegovi tovan-ši. Pozdravili so ga tudi na Zvezi za telesno kulturo Sloveniie. zvečer pa je evropskemu prvaku1 priredil sprejem predsednik mestnega sveta inž. Marijan Tepina. Na sliki: Cerar pri prihodu v Zagreb. Foto: Busič Piccioni je v pozdravnem nagovoru dejal, da bo italijanska vlada tudi v prihodnje »iskreno in konstruktivno sodelovala z OZN,« medtem ko je U Tant izrazil zadovoljstvo, ker ga je italijanska vlada povabila na obisk. Generalni sekretar OZN bo ostal v Rimu dva dni in bo imel politične razgovore z visokimi italijanskimi funkcionarji. Razen s premierom Le-onejem in ministrom Piccio-nijem se bo sestal tudi z italijanskim predsednikom Se-gnijem. Med obiskom bo U Tanta sprejel v Vatikanu papež Pavel VI. U Tant bo obiskal tudi sedež mednarodne organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO). Prvi razgovor je imel U Tant danes s premierom Leone-jem, ki ga je sprejel v svojem kabinetu v palači Chigi. Takoj nato so se začeli v italijanskem zunanjem ministrstvu uradni razgovori z ministrom Piccionijem. Uradno sporočilo pravi, da so izmenjali gledišča o glavnih problemih, ki zanimajo OZN, ter o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu bližnjega zasedanja Generalne skupščine. U Tant in Piccioni sta govorila tudi o razširitvi Varnostnega sveta in drugih organov OZN. Kar se tiče razorožitve, je bila ugotovljena popolna enakost gledišč. U Tant in Piccioni sta izrazila željo, da bi se bližnja pogajanja o prepovedi atomskih poskusov v Moskvi končala z uspehom. Začetek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Alžirijo Pripravljajo tudi dogovor o tehničnem sodelovanju ALZlR. 10. julija (Tanjug) —Tu so se začeli danes alžirsko-jugoslovanski gospodarski razgovori za sklenitev prvega trgovinskega sporazuma in za dogovor o znanstvenem in tehničnem sodelovanju. V razgovorih bodo proučili tudi več vprašanj, ki se nanašajo na uporabo določb prej sklenjenega plačilnega sporazuma. Vodji delegacij Alžirije in I pomočnik zveznega sekretarja Jugoslavije — načelnik oddelka za gospodarske posle alžirskega ministrstva za zunanje zadeve Ali Abdalami in za finance Boško Tonev sta Nadaljevanje na zadnji strarri um a................... Bonn hoče tisočtonske podmornice LONDON, 10. junija. — Agencija AP poroča, sklicujoč se na diplomatske kroge Atlantske zveze v Londonu, da se Zvezna republika Nemčija pripravlja zahtevati od svojih zaveznikov dovoljenje za graditev podmorniškega ladjevja, v katerem bi vsaka podmornica tehtala okrog 1000 ton. Po pariških sporazumih iz leta 1954 lahko znaša tonaža zahodnonem-ške podmornice največ 450 ton. S temi sporazumi so Zahodni Nemčiji vsilili razne omejitve, tako da bi ji onemogočili ponovno oborožitev in remilitarizacijo. Toda funkcionarji Atlantske zveze so neuradno privolili v to, da dovolijo Zahodni Nemčiji graditi podmornice do 750 ton. Razen tega pripravljajo vojaški strokovnjaki Zahodne Nemčije tudi grad-no podmornice do 1700 ton. Priprave potekajo v kielski ladjedelnici, kjer so opravili adaptacijo za gradnjo od 1500 do 1700 ton. »Zares zadnji rok« za Kurde BAGDAD, 10. jul. (Reuter). Iraški obrambni minister, general Šalih Mahdi Amaš, je danes ponovno pozval Kurde, naj prenehajo podpirati kurdskega voditelja MUstafo el Barzanija in naj se vdajo vladnim silam. Skrajni rok za vdajo, ki jim ga je postavila vlada, so pomaknili od današnjega dne na konec tega rneseca. General Amaš je poudaril, da je to »zares zadnji rok«. - iiiiiiiniTii!iMiiiiiiii!iiiiiiiuiiuiiiii(Hiif;iniimi(iiiii!iHiH9Hnuiimiii4»miiAn Zadruge se čedalje bolj usmerjajo na proizvodnjo Lani so ustvarile dvakrat več skladov kot I. 1961 BEOGRAD. 10. iuliia (Tanjug) — Na današnji seji upravnega odbora Glavne zveze kmetijskih zadrug Jugoslavije so ugotovili, da so lani v zadružništvu zabeležena pozitivna gibanja, ki se zrcalijo predvsem v orientaciji zadrug na proizvodno dejavnost. Pred začetkom današnje seje so člani upravnega odbora z enominutnim molkom počastili spomin nedavno umrlega predsednika Zadružne zveze Jugoslavije ing. Vojina Popoviča. V razpravi o gospodarski dejavnosti zadrug je bilo rečeno, da so proizvodne dejavnosti lani v skupnem dohodku sodelovale s 60 0'o, kar so ocenili kot zelo pozitivno. Razen tega so zadruge v zadnjih dveh letih razvile kooperativne odnose z dvakrat večjim številom kmečkih gospodarstev kakor prej. Povečanje proizvodnje in rentabilnosti je zadrugam omogočilo, da so vložile lani v svoje sklade nad 10 milijard ali dvakrat več kakor v letu 1961. Na 100 dinarjev vloženih osnovnih in obratnih sredstev so dobile zadruge iz čistega dohodka za sklade 3,6 dinarjev, vtem ko so vložile predlanskim v sklade na 100 dinarjev 2 dinarja. V razpravi o zadrugah kot organizatorjih proizvodnje je bilo rečeno, da določeno število zadrug po opremljenosti in strokovnih kadrih znatno zaostaja in zato ne izpolnjujejo v celoti nalog v proizvodnji in sodelovanju z zasebnimi kmetovalci. V teh vprašanjih je zadrugam nujno potrebna pomoč občinskih in drugih faktorjev. Na koncu je upravni odbor izvolil za novega predsednika Glavne zadružne zveze kmetijskih zadrug Jugoslavije zveznega poslanca Milana Pantiča, za podpredsednike pa Brano Stojanoviča, Arito-na Usepjanova in Lazarja Zbučnoviča. Oživitev misli o enostranski jedrski razorožitvi Anglije Ustrezno resolucijo sprejel največji sindikat LONDON. 10. iuliia (Taniug) — Največia britanska strokovna zveza se ie danes ponovno opredelila za enostransko jedrsko razorožitev Velike Britanije. Na svoji letni konferenci ie Zveza transportnih in splošnih delavcev, ki ima približno 1.300.000 članov. z ogromno večino sprejela resolucijo, ki potrjuje dosedanje stališče zveze glede jedrske razorožitve. Zveza transportnih delavcev je prvič sprejela sklep o enostranski jedrski razorožitvi leta 1959. že naslednje leto pa je bila zaradi močne podpore te največje britanske sindikalne zveze enostranska jedrska razorožitev sprejeta za cilj tudi na letni konferenci laburistične stranke. Kljub temu je letna konferenca laburistov leta 1961 ponovno sprejela .stališče vodstva, ki nasprotuje enostranskemu odrekanju jedrskemu orožju in se zavzema za multilateralno razorožitev. »Ljudje po vsem svetu se zavedajo nevarnosti tekmovanja v jedrskem oboroževanju,« je danes izjavil na konferenci pomočnik generalnega sekretarja Zveze Nicholas. »Ljudje zahtevajo sporazum o prepovedi jedrskih poskusov kot prvi korak v smeri k jedrski razorožitvi,« je nadaljeval Nicholas in dodal, da tudi oni upajo, da bodo državniki sveta končno le našli rešitev za zmago razuma in da nas bodo osvobodili vsega, kar nam onemogoča, da bi živeli brez strahu. Konferenca Zveze transportnih in splošnih delavcev je sprejela tudi re- 0§0§§ Nadaljevanje na zadnji strar.-. sestankom ministrov EGS v Bruslju BONN, 10. jul. (Tanjug). — Sklepe zasedanja ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti, ki se začne danes v Bruslju, pričakujejo v. Zvezni republiki z »zmernim optimizmom«. Tako sč sporočili v Bonnu pred odhodom podkanclerja Erharda in zunanjega ministra Schroderja na bruseljski sestanek. »Zmerni optimizem« izražajo v Zvezni republiki glede na nedavne razgovore med Adenauerjem in de Gaullom v Bonnu. Tukajšnji uradni krogi poudarjajo, da se bo zahodno-nemška delegacija še nadalje zavzemala za stalno povezavo zahodnoevropske skupnosti z Veliko Britanijo. Isti krogi pa ne prikrivajo, da bo imela zahodnonemška delegacija »omejene možnosti«, ker Bonn noče iti predaleč v podpiranju francoskega stališča. Pričakujejo, da bo lahko bonnska vlada odločneje nastopila ža razširitev zahodnoevropske skupnosti šele potem, ko bo jeseni odstopil Adenauer in bo zavzel kanclerski položaj Erhard. Po vesteh iz Pariza je francoski minister za informacije Peyrefitte danes po seji vlade izjavil, da ocenjujejo rezultate de Gaullovega obiska v Bonnu kot »zadovoljive«. Na tabeli dosedanjih ocen o tem potovanju je ta najbolj zadržana in pomeni, kot je slišati v obveščenih in poluradnih krogih, odgovor na zelo zadržane ocene in stališča Bonna glede vprašanj, za katera je zainteresirana Francija. Razen tega so v Parizu zelo hladno sprejeli izjave bodo-črjta kanclerja Erharda po obisku de Gaula, Pompidouja in petih ministrov v Bonnu. Uradno glasilo degolistične Unije za novo republiko »Na-tion« je objavilo komentar za-hodnonemške časopisne agencije DPA o tem, da »razgovori v Bonnu niso bili negativni«, pri čemer list ugotavlja, da je »bržkone namen te poluradne ocene; ublažiti izjave, ki jih je v ponedeljek izrekel Ludwig Erhard«. Kakor je znano, je Erhard dejal, da razgovori v Bonnu niso potekali v znamenju enodušnosti in da so se pokazala resna nesoglasja. Francoske uradne kroge so najbolj prizadele Erhardove besede o Evropski gospodarski skupnosti, ko je poudaril, da se ne bi smeli slepo držati besedila rimskih sporazumov. Erhardove izjave, lci jih ie dal neposredno po razgovorih v Bonnu, so v popolnem nasprotju s francoskimi stališči. Njegova zahteva, naj bi na sedanjem zasedanju ministrskega sveta v Bruslju proučili možnosti za navezavo stikov med EGS in Veliko Britanijo na ravni vlad, ustvarja v Parizu vtis, da bo zelo težko sestaviti program dela EGS. Znano je, da je sestanek EGS 31. maja, posvečen temu programu, doživel zaradi zahodnonemške zahteve, naj bi imeli stike z Londonom na ravni vlad. Francija je prejšnji teden na razgovorih v Bonnu predlagala, naj bi vzdrževali stika z Veliko Britanijo ob posredovanju Zahodnoevropske u-nije, organizacije, v kateri so ■ Nadaljevanje na zadnji strani Bonn OBTOŽENI ESES0VCI. Na zahtevo zahodnemških sodnih organov so v Braun-schiveigu aretirali pet bivših oficirjev drugega konjeniškega polka SS. Nacistični oficirji so julija in avgusta 1941 vodili množično likvidacijo sovjetskih državljanov na področju Minska. Takrat so pobili več kot 5.000 sovjetskih prebivalcev. Obtoženi Nent-tvich. ki je osebno ubil 9 ljudi. je bil do sedaj direktor neke filmske družbe s sedežem v Gbliiengenu. Vzhodni Berlin ŠPORTNI SPORAZUM Predstavniki olimpijskih komitejev Demokratične republike in Zvezne republike Nemčije so se sporazumeli o skupnem nastopanju na olimpijskih igrah v Innsbrucku in Tokiu prihodnje leto. Dogovorili so se tako o uniformah ekip kot o drugih vprašanjih enotne nemške ekipe. Letos se bodo začela poganja tudi med drugimi športnimi organizacijami obeh Nemčij, prihodnji sestanek olimpijskih komitejev pa bo letos v ZR Nemčiji- New York FILM ZDA IN ZSSR Letos bodo začeli snemati v sov jetsko-amer iški koprodukciji film »Sestanek pri Far Meridianu«. Skupni sov-jetsko-ameriški film bo posnet po znanem romanu Mit-chella Wilsona. ki opisuje ljubezen in življenje znanstvenikov iz obeh držav. Scenarij in dialoge sta odobrili tako ameriška kot sovjetska stran. V ZDA je prispel direktor moskovskih filmskih studiov Vladimir Surin, ki ga je med drugimi sprejel Pierre Salinger. Moskva POSKUSI Z RAKETAMI V zadnjih dveh mesecih So v Sovjetski zvezi uspešno izstrelili več vrst raket —rto-silk za umetna vesoljka telesa.. Poleti in delo vseh tehničnih naprav v raketah so bili izredno natančni. Rakete so izstrelili na določena področja Tihega oceana. Po končanih poskusih s temi raketami so na področjih, ki so jih rezervirali zanje, ponovno dovolili normalno ladijsko plovbo. Prepoved plovbe je začela veljati 12. junija. 1 NOVI ODSEK TITOVE CESTE ASFALTIRAJO — Včeraj je podjetje »Slovenija ceste« začelo polagati asfalt na odseku Titove ceste od Aškerčeve proti Erjavčevi cesti. Novo cestišče bo razdeljeno v štiri proge in bo široko 14 metrov. Plast Asfalta, ki jo bodo nanesli na 73 cm debelo plast tampona, bo debela 22 cm. Ce bo vreme ugodno, bodo dnevno lahko položili 400 ton asfaltne maset Celoten odsek naj bi po načrtu asfaltirali do 20. julija. — J. G. Foto: Selhaus NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Četrtek, 11. julija 1963 Komentar Nesams investiranje Živahna gospodarska aktivnost v letošnjem letu, ki prihaja do izraza v močni dinamiki industrijske proizvodnje in gradbene dejavnosti, kakor tudi v povečanju transportnih storitev, blagovnega prometa in zunanje trgovine, daje povod za zelo optimistično razpoloženje v vseh gospodarskih dejavnostih tudi za bližnjo prihodnost. Skorcj povsod presegamo planske proporce ob razmeroma skromnem povečanju zaposlenosti. kar kaže na rastočo produktivnost dela. Tudi osebni dohodki v družbenem sektorju gospodarstva naraščajo in z njimi osebna potrošnja. Temu se pridružujejo še pričakovanja o zelo ugodni letini, ki bo imela za posledico tudi povečanje potrošnje pri kmečkem prebivalstvu. Ta nagli vzpon na vseh področjih gospodarske dejavnosti pa vključuje tudi določene nevarnosti. Rastoča potrošnja daje ne le nove impulze proizvodnji, ampak podžiga tudi investiranje na široki fronti, med drugim investicije po slabo preštudiranih investicijskih programih, u-smerjenih predvsem na količinsko povečanje proizvodnje ob zapostavljanju učinkovitosti in ekonomike vlaganj ter sodobne tehnologije. Se bolj nevarno pa je investiranje brez vnaprej zagotovljenih sredstev, ki lahko povzroči nemajhne motnje v osnovnih proporcih in povzroči neskladnosti v blagovno denarnih odnosih, to pa v času, ko smo dosegli ustalitev cen. Z manj učinkovitimi investicijami bi hkrati zavrti komaj začeti proces preorientacije našega gospodarstva na sodobne in racionalne metode proizvodnje oziroma na učinkovitejše metode gospodar jetija, s čimer bi dali potuho zaostali tehnologiji, kar se nam lahko hudo maščuje. Povod za taka razmišljanja nam daje zlasti letošnje naglo povečanje obsega gradbenih del. V zveznem družbenem planu je predvideno povečanje vrednosti gradenj za 4" o, v republiškem merilu pa za 7%. Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji pa je že v prvih petih mesecih, kljub zaostajanju v januarju in februarju, dosegla 24.4 milijarde din, kar je za 19% več kakor lani v enakem obdobju, pri čemer je znašalo pove canie samo pri visokih gradnjah (brez stanovanjskih) 23°. o. V aprilu in maju je bila vrednost gradbenih del za 33" o večja kakor lani, kar predstavlja izredno visok odstotek, čeprav upoštevamo, da je bila lani v prvem polletju gradbena dejavnost razmeroma slaba. Povečanje vrednosti gradbenih del pa ni morda posledica letošnjih višjih cen za gradbene storitve, ker obsega v precejšnji meri tudi dela, ki so bila lani v prvem polletju zaključena po zelo nizkih cenah. Ze v maju je bila vrednost opravljenih gradbenih del precej višja kakor lani na višku gradbene se- zone v septembru. V tej zvezi naj še omenimo, da je vrednost gradbenih del, 'ki jih je gradbena operativa v Sloveniji prevzela do konca maja za izvedbo v letošnjem letu, j dosegla že 61 milijard din nasproti 44 milijardam ob koncu lanskega maja. To znatno povečanje gradbene dejavnosti pa je težko spraviti v sklad s podatki o razpoložljivih investicijskih sredstvih. Zato je upravičena ocena, da se mnogi investitorji spuščajo v investicije, ne da bi imeli zagotovljena potrebna sredstva, oziroma vsaj ne v celoti. Tak način financiranja, ki je v nasprotju z zakonitimi predpisi, pa bo treba odločno preprečiti, ker spravlja celotno gospodarstvo na nevarna pota, če bi trošili več, kakor imamo. Sredstva, ki so letos na razpolago za investicije, so namreč razmeroma skromna. Zaradi prehoda na obračunavanje dohodka po plačani realizaciji, je gospodarskim organizacijam v Sloveniji ostalo po lanskih zaključnih računih za 7,5 milijarde din ali za 22" o manj za sklade kakor prejšnje leto. Te razlike tudi ne odtehta zvišanje amortizacije po izvršeni revalorizaciji. Tako ima gospodarstvo iz lanskega čistega dohodka in iz tekoče amortizacije letos manj sredsiev za investicije, hkrati so se anuitete povečale za 24"«. kar še zmanjšuje prosta sredstva za nova vlaganja. To zmanjšanje skladov zaradi uvedbe obračuna po plačani realizaciji je sicer res le prehodno. Prihodnje leto bo pri gospodarskih organizacijah spet več sredstev za investicije. Toda na račun teh sredstev, ki bodo na razpolago šele prihodnjo spomlad, ne moremo trošiti že zdaj. Tistim investitorjem, ki se zanašajo, da bodo že nekje dobili ali izsilili kredite za manjkajoča sredstva ali za prekoračitve, je treba odločno povedati, da družbeni investicijski skladi takih dodatnih sredstev nimajo in da v ta namen tudi ne prihajajo v poštev bančna sredstva. Je pa še druga nevarnost, ki jo lahko povzroči investiranje na široki fronti brez vnaprej zagotovljenih sredstev. Povečano povpraševanje na trgu, ki se s tem pojavlja, lahko zmanjša zainteresira- VSAKDANJI PRIZOR V SPLITU — Ce bi sodili domači turizem samo po prizorih ob takemle julijskem dopoldnevu v splitskem pristanišču, bi se pač vprašali, le čemu govorjenje o upadanju doma- čega turizma. Gneča je, kamor se obrneš, naj bo za sladoled, še boli pa za prostor na ladji, na katero čaka tudi tale skupina turistov. Foto: Selhaus Ekonomske enote so in niso Centralni svet ZSi ugotavlja, da so marsikje le na papirju BEOGRAD, 10. julija (Tanjug) — V analizi, ki so io te dni pripravili v centralnem svetu ZSJ, je poudarjeno, da sta se organizacija in razdelitev po delovnih in ekonomskih enotah v okviru podjetij zelo d°bro_ obnesla. V analizi je nadalje rečeno, da je zdaj že zelo malo podjetij, v katerih nimajo ekonomskih enot v tej ali oni obiiki. nost gospodarskih organizacij za izvoz, saj je laže plasirati blago na domačem trgu, ki tudi ni tako zahtevno glede kvalitete, kakor pa iskati kupce na tujem tržišču. Na to so med drugim opozorili na zadnji seji upravnega odbora Zvezne gospodarske zbornice, kjer so razen tega poudarili, da je treba tekoče spremljanje gospodarskih gibanj nujno razširiti na druge važne proporce, kakor na formiranje in razdelitev družbenega proizvoda, na možnosti in potrebe izvoza in uvoza in na vpliv notranje potrošnje na izvoz in uvoz. F. SEUNIG Večina podjetij pa je še zelo daleč od polnega uresničevanja družbenoekonomskega bistva organizacije po ekonomskih in delovnih enotah. Nedavni plenum je določil sindikalnim organizacijam kot eno glavnih nalog, da vzporedno s pospeševanjem razdelitve izpopolnjujejo tudi organizacijo po delovnih in ekonomskih enotah, da oblikujejo njihovo fiziognomijo in večajo produktivnost dela, da razvijajo ustrezne , oblike upravljanja in demokratične družbene odnose v enotah. Analiza opozarja na primere v posameznih podjetjih, v katerih imajo organizacijo po ekonomskih in delovnih enotah samo na papirju, v bistvu pa se ni nič spremenilo. Precejšnja ovira za hitrejše uveljavljanje te oblike samoupravljanja je tudi v tem, da se pridobljena sredstva brez zadostnega računa in kriterija pretakajo iz bolje poslujočih ekonomskih enot v slabše poslujoče enote. Eden glavnih pogojev za uspešno dejavnost iri pravo vsebino dela delovnih in ekonomskih enot je, da jih vzpostavimo kot poslovne celice, je rečeno v tej analizi. V tej zvezi analiza opozarja na primer tovarne porcelana v Titovem Velesu, kjer so ukinili organe samoupravljanja v enotah, ker »niso imeli vsebine dela«. Poslovna fiziognomija delovnih in ekonomskih enot se bo uveljavila predvsem z njihovim usmerjanjem na boljšo organizacijo dela, na realizacijo prihrankov, na povečanje proizvodnje, storilnosti dela in dohodka, šele potem pa na urejanje problemov s področja delovnih razmerij. V analizi, je poudarjeno, da je treba dohodke delovnih enot najtesneje povezovati z rezultati njihovega dela in delavcem omogočiti, da nepretrgoma vplivajo na to. Analiza omenja tovarno »Svila« v Mariboru, kjer delajo sveti ekonomskih enot spričo takšnega usmerjanja celo bolje od delavskega sveta podjetja. Bolje delajo zato, ker so jim problemi bolj pri srcu, ker imajo znatno večje možnosti za vpliv na organizacijo dela in na izboljšanje rezultatov gospodarjenja. Drugi papirni stroj v Vidmu Papirnica v Vidmu-Krškem je presegla petmesečni plan za 10 % Žetev gre hitro od rok Na Hrvatskem so doslej poželi okrog 70% pšenice ZAGREB, 10. julija (Tanjug) — Na poljih družbenega sektorja so na Hrvatskem doslej poželi 60 odstotkov, na zasebnih posestvih pa kakih 70 odstotkov vse letošnje pšenice. Strokovnjaki računajo, da bo že v začetku prihodnjega tedna žetev na družbenih in privatnih poljih končana, če se ne bo vreme poslabšalo. 2etev gre tako hitro od rok predvsem zato, ker dela na poljih kakih 1500 kombajnov in 2000 kosilnic in mlatilnic. Razen tega je bilo doslej na Hrvatskem povsod vreme ugodno za žetev, razen v nekaterih področjih v Baranji in vzhodni Slavoniji, kjer so nalivi ovirali delo na polju. Na poljih industrijsko-kmetijskega kombinata »Osijek« pričakujejo povprečni pridelek na hektar kakih 50 metrskih stotov, na kmetijskem posestvu »Erdut« nad 50, na Belju 40 do 50, na Djakovu približno 46 metrskih stotov itd. Mnogo pšenice so pridelali tudi zasebni kmetovalci, ki so se vključili v kooperacijo z zadrugami. V vaseh Nemci, Jankovci in Banovci v okolici Viro-vitice znaša pridelek zasebnih kmetovalcev od 28 do blizu 50 metrskih stotov na hektar. VIDEM-KRŠKO, 10. julija — Ob velikem zadovoljstvu vsega kolektiva tovarne papirja in celuloze v Vidmu-Krškem so sinoči v poznih večernih urah prvič poskusili s proizvodnjo papirja na drugem stroju. Zgraditev drugega papirnega stroja, ki je terjala ogrom. no sredstev in naporov, pomeni veliko delovno zmago tega največjega kolektiva v tej Krški občini. Zmogljivost drugega papirnega stroja bo namreč še večja kot prvega, kar pomeni, da bo tovarna v polnem obratovanju obeh stro- jev najmanj podvojila proizvodnjo papirja. Stroj bodo še nekaj dni preizkušali, zatem pa pričeli s poskusno proizvodnjo. Druga razveseljiva vest iz tega kolektiva je, da so vzlic številnim težavam v zimskih mesecih petmesečni plan proizvodnje presegli za okoli 10 odstotkov. Cene mleka in mesa na rešetu Prva seja sveta za blagovni promet okrajne skupščine Ljubljana LJUBLJANA, 10. julija — Na svoji prvi redni seji je Svet za blagovni promet okrajne skupščine Ljubljana potrdil pravila izravnalnega sklada ljubljanskega okraja za intervencijo v proizvodnji in prometu z vrtninami ter obravnaval nekatere pereče probleme preskrbe z mesom. IZLOŽBENA OKNA. VELIKA, HRASTOV LES. S KOVINSKIMI ROLOJI zaradi preureditve prodajalne, ugodno prodamo Informacije: »MODNA OBLAČILA« sekretariat LJUBLJANA, TITOVA 43. 5690 Ta sklad rizika — v katerega je okrajna skupščina doti-rala sto milijonov dinarjev — je torej dobil svoj upravni odbor s predsednikom Ivanom Rometom, direktorjem »Vinoceta«, na čelu in tudi svoja pravila. Namen sklada ni samo kritje utemeljenih izgub tistih trgovskih podjetij, ki so se pri sklepanju pridelovalnih pogodb, predvsem za krompir, držala spomladi utrjenih odkupnih ccn za vrtnine in izpolnjevala pogodbene obveznosti kljub morebitnim nižjim tržnim cenam. Sklad bo n. pr. tudi preventivno investiral v take predelovalne o-brate, ki bodo za obilen pridelek tudi v odkupnih konicah prek predelave našli nova tržišča. Vzemimo letošnji pridelek zelja. Vsaj dvakrat večji bo, kot so predvidevali. Velik del tega zelja, ki bo sicer porabljen za krmo, bi lahko rešila močno povečana proizvodnja kislega zelja. Zato pa bi morali pri »Vinoce-tu« pravočasno zgraditi nove silažne bazene. Sklad bi torej lahko del svojih sredstev vložil v te investicije. Pri podobnih preventivnih SNEŽNIK PRAŠEK ZA SLADOLED VANILIJA KAVA ČOKOLADA intervencijah kot pri kritju izgub 'zaradi razlike v cenah pa bo okrajni izravnalni sklad nastopil praviloma šele potem, ko bodo izčrpana sredstva ustreznih rizičnih skladov pri občinah oziroma pri podjetjih. Razprava — vsa pod vtisom, da naše gospodarstvo letošnji dobri letini nekako ni kos — je predvsem poudarila, da se mora trgovina brezpogojno držati čvrsto sklenjenih pogodb s kmetijskimi zadrugami in družbenimi gospodarstvi. Le tako bo moč ohraniti vsaj tisto kritično mejo, ko iztržek pogodbenega pridelovalca ne bo manjši od vloženih stroškov. V nasprotnem primeru se drugo leto lahko zgodi, da bo posajenih veliko manj površin kot letos, kar bi ob slabem vremenu privedlo do zelo neugodnih posledic za razvoj našega življenjskega standarda in gospodarstva sploh. Odkupne cene živine tako rastejo, da jim vezane maloprodajne cene kljub tihim, »sramežljivim«, podražitvam že davno ne gredo več v korak. Slej ko prej bo moralo priti do podražitve mesa _______ je pesimistično ugotovil svet predvsem ob primeru mesne industrije »Emona« v Zalogu Podjetje zadnje mesece posluje — po lastnih izračunih — z več kot milijonom dinarjev izgube dnevno. Svet meni, da bi bil najreal-nejši izhod iz teh Škarij, da se prodajne cene »razvežejo« in postavijo pod nadzor občinskih zavodov za cene, ki naj bi skrbeli, da bi bile nove cene mesa v skladu s preverjenimi kalkulacijami posameznih mesnih podjetij. Svet jo mnenja, da bi tudi konkurenca med podjetji v tem primeru onemogočala višanje cen prek realnih kalkulacij, medtem ko bi administrativni ukrepi v nasprotnem primeru sčasoma položaj samo še poslabšali. Kar pa se tiče finančnega 'položaja »Emone« same, priporoča svet moščan-ski občini, naj se problematike podjetja nemudoma loti, ker bi vsako odlašanje izgubo samo še povečevalo. Glede predloga »Ljubljanskih mlekarn« za uvedbo novega »regresa« je svet ugotovil, da so po novem za politiko cen pristojne občine. B. F. Pomoč jugoslovanskega Rdečega križa Pakistanu BEOGRAD, 10. julija (Tam jug) — Jugoslovanski Rdeči križ je poslal z letalom Rdečemu križu Pakistana pošiljko zdravil in obvez v vrednosti 1,500.000 din. Ta pošiljka je namenjena kot pomoč prebivalstvu, prizadetemu ob katastrofalnem ciklonu, ki je nedavno zajel pas Bengalskega zaliva v vzhodnem Pakistanu. inižnik »k lAtlAOom e GRADBENO PODJETJE »universal« LJUBLJANA, Glonarjeva 8 razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. knjigovodje poslovne enote 2. strojepiske POGOJI: pod 1. samostojni knjigovodja s prakso za vodenje poslovne enote — pod 2. znanje strojepisja, lahko tudi začetnica. , Nastop službe je mogoč takoj. Ponudbe sprejema uprava podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 5683 Sprefet pravilnik o delitvi dohodka na železnici BEOGRAD, 10. julija (Tanjug). Danes je bila v Beogradu prva skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic, ki se je je udeležil tudi zvezni sekretar za promet in zveze Marin Ce-tinič. Skupščina je med drugim sprejela pravilnik o delitvi transportnih dohodkov med železniško transportnimi podjetji, s katerim je urejena notranja delitev med kolektivi. Menijo, da je pravilnik korak naprej k odstranitvi dosedanjega načina delitve sredstev iz sklada skupnega dohodka, saj daje kolektivom ugodne možnosti za razvijanje polne ekonomske samostojnosti. Pisma bralcev Elektrotehniško podjetje »ELRA« Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: TEHNIČNEGA VODJO PODJETJA Pogoj: strojni ali elektro-inženir z daljšo prakso v proizvodnji. — Osebni dohodki po dogovoru. VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV Interesenti naj vložijo pismene ponudbe v splošnem sektorju podjetja. 5686 Prvi avtobus nas ni sprejel Tovariš urednik, dne 1. julija 1963 smo z vlakom dopotovali na postajo Lesce, kjer smo čakali na avtobus, ki pelje v Radovljico ob 10.40. Prav tedaj je avtobus res pripeljal. Nanj je čakalo le nekaj potnikov in mi štirje z majhnim otrokom in prtljago. Drugi potniki so vstopili, nas z majhnim otrokom pa sprevodnik ni sprejel; zaprl je vrata in avtobus je odpeljal! To je opazila neka tovarišica, ki je bila v avtobusu, in sprevodnika na nas opozorila, a nič ni pomogalo. Počakali smo drug avtobus, ki pelje proti Radovljici ob 11.10. Zelo sem razočarana nad prvim sprevodnikom. ki nas je pustil v Lescah, in to še posebno zato, ker pridem vsako leto na počitnice v Slovenijo. Želim opozoriti na ta primer in na nevestnega sprevodnika, ki ne dela ugleda avtobusnemu podjetju in slovenskemu turizmu. NEVENKA PAVKOVIČ, Novi Sad, Ulica Maksima Gorkega 5 Zaposlitev in zaslužek nista pravilno urejena Tovariš urednik, v Radečah so 1. junija letos odprli šiviljsko delavnico; v njej delajo samo starejše ženske, gospodinje. Mlajše ženske, in to dobre šivilje, so zaposlene v banki, apoteki, pivovarni in drugod. V službo se morajo voziti z vlakom, kar mnogo stane, zaposlitev pa se jim nudi doma. šivalnica daje delo tudi na dom, in to dobro situiranim gospodinjam. Pri prvih in drugih trpi gospodinjstvo in kmetijstvo — otrok ne omenjam. Ce je v šiviljski delavnici toliko dela, zakaj potem lahko med delovnim časom hodijo po malico, v trgovine, v mesarijo? Zakaj niso poiskali za šivalnico deklet, ki so se za to izučile? Dobro situirane starejše gospodinje naj gospodinjijo, pa bo vseeno enakopravnost. Zdi se mi, da tudi ta delavnica ne bo dolgo živela in da se bo tudi z njo zgodilo, kot se je s prvo. če je treba povsod dati mladini prednost, zakaj v šivalnici to pravilo ne velja. Zakaj dajejo delo na dom tudi izučenim šiviljam? FRANC SMRKOL, Obreje pri Zidanem mostu Tov. ing. P. Plaznik, v. d. načelnika oddelka za gospodarstvo ObLO Laško, je poslal na gornje pismo tole pojasnilo: Čeprav pisec ne navaja točnega naslova šiviljske delavnice, smo mnenja, da misli na šiviljsko delavnico, ki jo je v okviru svojih dejavnosti ustanovilo obrtno podjetje Obnova v Radečah. V tej delavnici izdelujejo predvsem otroško konfekcijo, po kateri je precejšnje povpraševanje. Sedaj Je v delavnici zaposlenih pet delavk, ena je visokokvalificirana, ostale štiri pa so kvalificirane: razen tega imajo v uku še vajenko. Ker jim primanjkuje delovnih sredstev, ne morejo povečati števila delavcev v rednem delovnem razmerju. Da bi zadostili potrebam, dajejo zato delo tudi na dom, kar je povsem v skladu s predpisi. V Obnovi zatrjujejo, da so doslej tako sodelovali z vsakim, ki se je za tako delo zanimal in imel najosnovnejše pogoje. Tovariš Franc Smrkol nadalje navaja, da so v delavnici zaposlene tudi 60 let stare žene. V resnici je 60 let stara le ena delavka, ostale pa mlajše (47. 40, 43 in 19 let). Toda kot bi bili krivični, če bi mladim ljudem odrekali pravico do dela, tako bi bili tudi krivični, če bi jo odrekali starejšim. Vsakdo ima pri nas pravico do dela — ne glede na starost. V podjetju tudi zatrjujejo, da se doslej »mlade« niso posebno zanimale za delo v tej delavnici. Pri presoji o delovni disciplini (odhajanje delavk med delovnim časom v trgovine, mesarijo itd.) smo, če hočemo biti objektvni, s piscem v približno enakem položaju: niti on niti mi ne bivamo v neposredni bližini delavnice, da bi lahko z gotovostjo zagovarjali svoj da ali ne. Upravo podjetja pa smo vseeno opozorili. Rad bi poznal voznika avtomobila KR-47-72 Tovariš urednik, nedaleč od Postojne obnavljajo cesto; zato je bil tudi 4. julija zjutraj na tistem odseku le enosmerni promet. Reditelj je bil neki deček. Ker je na semaforu gore- la rdeča luč. je pred zaporo stalo več avtomobilov. Tedaj je pripeljal tudi siv DKW z oznako KR—47-72, prezrl osnovna prometna pravila in se ustavil pred semafo-rom na levi strani. Deček je voznika zaman opozarjal, naj zapelje nazaj. Ko je zasvetila zelena luč, je voznik pognal in začel riniti v dečka, da je moral odskočiti. Rad bi izvedel, kdo je bil brezobzirni voznik, ki si je to dovolil. STANE LAZNIK, Količevo, Papirniška 5 Samo tole pismo še priobčite! Tovariš urednik samo tole pismo še priobčite o Krakovskem nasipu, ker o njem vam ne bom več pisal. Ena od komunikacij, po kateri tudi teče promet proti avto cesti Ljubljana—Beograd, je tudi netlakovani Krakovski nasip. O njegovi skrajni zanemarjenosti, o luknjah in kotanjah, o nesnagi in prahu, v katerem že leta živimo v tem pozabljenem kraju ob Ljubljanici, sem vam pisal že nekaj pisem — pa so vsa naletela na gluha ušesa. Ceste onkraj reke tudi po dvakrat tedensko poškrope z lužino. obrežno grmičje je lepo pristriženo itd., občina tam res skrbi za red in snago. Pri nas na nasipu pa smo »dolina prahu in nesnage«; pri tem mislim tudi na smetišče, na nehigieničnih 15 metrov leve strani Krakovskega nasipa ob šentjakobskem mostu! Vrtnarske škarnje in možakar, ki s prevoznim smetnjakom tudi pri nas čez dan skrbi za čistočo in snago po cestah. sta na žalost pri nas prava redkost. (Dolgo je že tega. kar sem enemu le-teh od veselja, da ja vendarle zašel na Krakovski nasip, postregel s Šilcem slivovke!) Tem tegobam, ki jih prenašamo Krakovčani, se je zadnje dni pridružila še celovečerna in celonočna popolna »zatemnitev«; v Krekovem in v Trnovem imamo sedaj od noči do jutra pravo egiptovsko temo. Tovariš urednik, obljubljam vam, da je to moje zadnje pismo o nesrečnem in nevšečnem Krakovskem nasipu. Samo nekaj bom še hrabro ukrenil: na občino Vič-Rudnik bom šel te dni in jim še enkrat povedal, kaj mislim o tem koščku Ljubljane. DR. PAVEL KARLIN, Krakovski nasip 22 Po 3. odstavku 13. člena Zakona o izvedbi ustave SRS (Ur. 1. SRS št. 10/63) Komisija za volitve in imenovanja ObCinske skupščine Zagcrje ob Savi razpisuje mesto UPRAVNIKA Zdravstvenega doina Zagorje ob Savi Pogoji: zdravnik s 5-letno zdravniško strokovno prakso. Ponudbi je treba priložiti kratek življenjepis, dokazila o strokovni izobrazbi in zaposlitvah. Pravilno kolkovane ponudbe pošljite Komisiji za volitve in imenovanja občinske skupščine Zagorje ob Savi do 17. julija 1963. — Ce se do izida razpisa ne priglasi primeren kandidat, ostane razpis v veljavi do zasedbe delovnega mesta. Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Zagorje ob Savi. 5667 Komunalno podjetje MESTNI VODOVOD LJUBLJANA Krekov trg 10 razpisuje mesto gradbenega tehnika Pogoj: nekaj let prakse Stanovanje bo priskrbljeno v letu 1964. Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite upravi podjetja, Ljubljana, Krekov trg 10-11. 5684 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri TEKSTILNI TOVARN! MEDVODE razpisuje naslednja delovna mesta za oddelek polsti: inženirja kemije tekstilnega inženirja ali tehnika volnarske stroke s prakso tekstilnega tehnika za bombažni oddelek: obratovodjo tkalnice Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite upravi Tekstilne tovarne Medvode. 5646 Komisija za delovna razmerja CESTNEGA PODJETJA V KRANJU STROJNIKOV razpisuje prosta delovna mesta za: 5 KVALIFICIRANIH 2 KVALIFICIRANA STROJNA KLJUČAVNIČARJA KVALIFICIRANEGA STRUGARJA KVALIFICIRANEGA AVTOMEHANIKA NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA za priuCitev ključavničarja Ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest je treba poslati v 5 dneh. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 5688 Komisija za štipendije občinske skupščine Mozirje razpisuje na podlagi določil temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-55) ŠTIPENDIJE za šolanje na naslednjih šolah: 1. dve za študij na višji pedagoški šoli (ma-fi) 2. eno za študij na višji pedagoški šoli (sl. srb.) 3. eno za študij na 1. stopnji visoke šole za telesno vzgojo 4. eno za študij na višji pedagoški šoli (an-ne) , 5. tri za študij na srednji hotelski šoli 6. dve za študij na srednji vzgojiteljski šoli. Pismene in z 250 din kolkovane prošnje vložite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsebujejo naj opis socialnih razmer in opis rednega študija. Prošnjam priložite: 1. overjeno izjavo, da prosilec ne prejema drugih štipendij, 2. potrdilo o vpisu v šolo z navedbo letnika oz. semestra in stroke ter odseka, 3. zadnje spričevalo oz. potrdilo o uspešno opravljenih izpitih, 4. potrdilo o imovinskem stanju prosilca in njegovih staršev, 5. potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove, v katerem sta zaposlena oče in mati prosilca, glede višine plače in otroških dodatkov, 6. mnenje družbeno-politične organizacije. Prošenj brez navedenih prilog komisija ne bo obravnavala. — Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev in žrtve fašističnega nasilja, prizadevni dijaki iz socialno šibkih družin in pa tisti, katerih stalno bivališče je na območju občine Mozirje. Komisija za štipendije občinske skupščine Mozirje 5578 Četrtek. 11. julija 1963 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO DELO ★ stran 3 Pripombe so, pa tudi predlogi Prvi sadovi javne razprave o osnutku statuta občine Kočevje Kočevski občani so bili spomladi nekoliko presenečeni. ko so dobili vabila za zbore volivcev z dnevnim redom: razprava o osnutku novega statuta. Dobili so tudi tiskane osnutke, skorajda vsaka hiš ' V drugih občinah še niso bili tako daleč, v kočevski pa so večmesečno prizadevanje komisij za sestavo osnutka že dali na rešeto javne razprave. »Zdaj nam pride kar prav, da smo spomladi pohiteli,« pravi tajnik komisije za pripravo statuta Avpič, ki je hkrati tajnik občinske skupščine. »Zaradi časa?« »V volilnem obdobju smo bili vsi zaposleni z drugimi stvarmi in nismo mogli misliti na statut, zdaj pa so pred nami priprave na 20-letnico kočevskega zbora. Do oktobra bodo priprave za statut počivale, vsaj intenzivno se z njim ne bomo mogli ukvarjati. Ne vem, če bomo lahko statut do konca leta spravili pod streho.« »Precejšnje delo je že za vami. ..« »Osnutek imamo. Javna razprava pa nas je že sedaj opozorila na številne pomanjkljivosti. Osnutek bomo morali šo temeljito predelati. Občani pa so šele načeli prereže; avanje osnutka.« »So v dosedanji razpravi i bčani dosii pripomb?« )Razgovori so bili kar ži-vzlin:. pripomb in predlogov p.: tudi že imamo več. Zavod vijo te mladine?« »Zlasti za žensko mladino ni dovolj učnih mest. Za zaposlitev sicer ne bi bil problem. saj kmetijsko posestvo ne more dobiti ljudi. Seveda delo ni lahko, pa tudi osebni dohodki niso privlačni.« »Ste dobili več pismenih predlogov na osnutek statuta?« »Nekateri so kar že formulirali člene, na primer: občinska zveza za telesno vzgojo predlaga člen. da je občinska skupščina dolžna u-stvariti osnovne pogoje za obstoj telesne dejavnosti.« »Kakšne pripombe in predloge pa so dajali zbori volivcev?« »Na podeželju so v osnutka statuta iskali predvsem mesto svojega kraja v njem, v Kočevju pa so prerešetavali osnutek s stališča, kako ta obravnava širše, občinske zadeve. Nekaj takih predlogov in pripomb, kolikor se jih spomnim: V Kočevski reki so na široko govorili o vlogi otroško varstvenih ustanov ter Zup.-siovanje je dal na j kako te delajo na kmetij- pn. 1- tutu . 'r prealoa kako v sta ugotoviti pravico do dcia. Med drugim predlaga, da naj bi v statutu določili los občine za zaposli- skem posestvu. V Predgradu so predlagali, naj bi statut bolj začrtal naloge občine pri razvijanju turizma ter konkretno vseboval določila tv. mladine, ki konča obvez- ! o obkolpski dolini kot za- no dar:je/: j nimivem turističnem območ- >■ Ali so težave z zaposlit- | ju, kateremu naj bi občina posvetila vso skrb. V Dragi so navajali, da statut premalo obravnava obveznosti' občine pri vzdrževanju cest četrtega reda. V Fari so predvsem govorili o vlogi krajevnih skupnostih ter o njihovem finansiranju. Tu so pripomnili, da naj bi krajevne skupnosti že v začetku leta vedele, kakšna sredstva bodo dobile. Predlagali so, naj bi občina prepustila del sred-•stev, zbranih na področju krajevne skupnosti, za njeno delovanje. Takih in podobnih predlogov pa je bilo še precej. Seveda pa je to začetek razprave in bi bilo preveč pričakovati, da bomo takoj dobili tudi pripombe o bistvenih vprašanjih statuta.« »Kakšne izkušnje pa vam je dala dosedanja razprava?« »Predvsem, da moramo občanom omogočiti tako javno razpravo. Poskrbeli smo, da je osnutek statuta dobila vsaka družina. 2e doslej smo sklicevali zbore volivcev za majhna področja. V Banji Loki smo na primer za eno volivno enoto sklicali tri zbore volivcev. če bi sklicali en sam zbor volivcev, bi morali nekateri prehoditi tudi do osem kilometrov, da bi se lahko udeležili zbora. To je na videz formalna zadeva. Toda tudi od tega je odvisno, ali občani lahko sodelujejo ali ne. Tudi v prihodnje bomo s to prakso nadaljevali in seveda izkoristili vse možnosti. da bodo občani lahko ne le povedali, kaj mislijo o osnutku, pač pa da bodo lahko čim več prispevali k njegovemu oblikovanju.« GUSTAV GUZEJ emenifo in nujno zavezništvo Dosedanje izkušnje socialnih delavcev na šolah kažejo pet — Na naši šoli ne potrebujemo socialnega delavca, či mu le. saj le v. otroki vse v naj lepšem redu. Ce ■a k.ie zatakne, uredimo učitelji sami in s tem i'' debate o nastavitvi socialnega delavca za nekaj časa konec. Resnic: na ljubo pa je ob j takih ugotovitvah treba pove- | dat:, cia imajo odklonilno sta- i :.-<če do nastavitve socialnega delavca na šoli predvsem uči- j tel ji, ki so le povrhu sezna- J njeni z družinskimi razmerami in drugimi okoliščinami, vp vajo. da posamezni učenci zanemarjajo učenje in da njihovo obnašanje odstopa od normale. To je razumlji-v ’, kaj’i učitelj se ob 30 ali 40 o;ro :h v razredu ne more poglabljati. odkod izvira problematičnost posameznih otrok, zato prihaja do nasprotij med učenci in učitelji tur med starši učencev in učite'.ir, ki često ne najdejo lega ezika, ko je treba reševati otroka. . . . ki že dela- jo po šolah, namreč ugotavljajo. da je slika otrokovega d ma neredko močno na- j vzkr ž s podatki, ki so se | m irda nekaj let šablonsko nav.:.ali pri razrednikih. Mar- j sik je je položaj v družini tak, | da u.vtelj zelo napak postopa. če netaktno brska po :. življenju, ali če zasuje starše s ploho očitkov, če npr. pride otrok dvakrat zapored neurejen v šolo. Oba roditelja sta pač zaposlena in sta storila, kar sta mogla. Pa se en primer iz prakse socialnih delavcev,., učitelj ogorčeno toži, da je kak učenec v zadnjem času raztresen. da prihaja v šolo brez nalog, da je povsem apatičen. Šele socialni delavec je odkril. da temu šibkemu dečku zmanikuje časa za šolo. ter jo tudi s fizičnim delom, ker je ne le varuh mlajšega bratca in sestrice, marveč ga starši čezmerno obremenjuje-družinski proračun pač sloni tudi na deležu tega otroka . . . 2e bežen pogled v delo socialnega delavca na šoli dokazuje, da je odveč bojazen, da ti posegal v delovno področje učiteljev ali morda ogrožal njihovo suverenost. Nasprotno, učiteljii in socialni delavec merajo biti zavezniki, ki nujno delijo tudi odgovor- nost za vzgojo otrok. O »diagnozi« ki se da iz otrokovih učnih uspehov in njegovega obnašanja samo naslutiti, lahko razsodi le socialni delavec, potem ko je obiskal družino, se spoznal z razmerami, nakar lahko predlaga najustreznejše preventivne ukrepe. Posamezne šole, ki so uvedle mesto socialnega delavca, potrjujejo upravičenost zahteve po uvedbi delovnega mesta za socialnega delavca v vsaki večji šoli- V Ljubljani, še zlasti v občini Center, si socialna služba v šolstvu uspešno utira pot in vse kaže, da bo z novim šolskim letom uvedena v večino šol. Zanimivo je pogledati, zakaj sta bila šolski odbor in učiteljski zbor šole »Frana Levstika« v Ljubljani tako enotnih stališč v razpravah o organizaciji šolskega varstvenega oddelka. Ta šola je namreč na področju stare Ljubljane, kjer so še posebno težavne stanovanjske razmere, številni otroci pa podhranjeni in prepuščeni samim sebi. Ni kazalo odlašati, marveč ukrepati. Tako so na šoli našli prostor za varstvo, pregledali seznam družbene pomoči potrebnih otrok. Preveč jih je bilo, da bi lahko vse sprejeli, zato so prvo leto izbrali le najpotrebnejše, to je 80 šolarjev. V minulem šolskem letu so imeli v dnevnem varstvu 88, v občasnem varstvu pa 36 šolarjev. Občasno so prihajali zlasti proti koncu šolskega leta, ko so potrebovali pomoč pri učenju. Na šoli imajo tudi številne krožke, v katerih se udejstvujejo otroci v svojem prostem času. — Prihodnje šolsko leto spričo razumevanja in pomoči družbenih organov pričakujemo z večjim optimizmom, pravi učiteljica Tončka Sa-šek, ki dela na šoli »Frana Levstika« kot socialna delavka. Predvsem bomo lahko šolarje diferencirali po starosti in jim še bolj pomagali pri učenju in tudi nasploh bomo obogatili vzgojno - varstveno delo. In uspeh šolskega varstva: lepo število šolarjev so odtegnili cesti in preprečili razvoj raznih dvomljivih skupinic. ki so že zagrešile razne prestopke, učne uspehe nediscipliniranih. nekoč najslabših učencev pa so močno približali uspehom vse šole! Tudi na osemletki »Vita Kraigherja« za Be«.gradom se je obneslo delo socialne delavke Nevenke Ahčin, ki je postala živa vez med domom in šolo. Veliko je že. da je ' u nekdo, ki socialne probie-*.ie odkriva. Kadar ne gre drugače, se obrne na zavod za socialno delo po pomoč. Še zlasti pa se mora socialni delavec znajti na tehniški srednji šoli, kjer so dijaki iz vseh vetrov. Stik s starši je otežkočen, zato je treba tem-| bolj računati z dijaki, najti z njimi stik, si pridobiti njih zaupanje. — Prva in osnovna zapoved socialnega delavca I mora biti. je dejala Karla Novak, socialna delavka na | tej šoli, da zaupa mladini in razume njene velike in majh-| ne probleme. Njena metoda: če gre za spodrsljaj, se pogovori s prestopnikom, skupaj analizirata ozadje in napravita načrt za resno učenje in delo. Včasih ostane kaka podrobnost samo med socialno delavko in dijakom in samo onadva vesta, da mu je bila zaradi tega prihranjena izključitev, zato pa se dijak tembolj čuti dolžnega, da se drži dane obljube. Skratka, zaupanje za zaupanje! Na tehniški srednji šoli bi morali bolj poskrbeti za vozače, ki jim je močno potreben klubski prostor in ne nazadnje ooconi ministra kuhinja. Pri tem delu za mladino in zanjo v polni meri sodelujejo profesorji, kar je izrednega pomena, ko se skuša socialna delavka čimbolj poglabljati v vse nianse vzrokov dejanj in nehanj mladostnikov. Se laže pa bi bilo, če bi bili tudi starši bolj samokritični do svojih otrok, tako da bi mera njihove skrbi in ljubezni ne bila niti prevelika niti preskopa. Potem tudi pri odločitvi za poklic ne bi bili gluhi za želje in nagnjenja mlade osebnosti. MARIJA ROBEK Zabeleženo Stalno ne bo moč mimo problema Na številnih zborih občanov. pa tudi na raznih sejah in konferencah v novomeški in črnomaljski občini so v preteklih letih načenjali tako-imenovano cigansko vprašanje. Gre za posamezne ciganske družine, ki se prepočasi vključujejo v normalno živ. Ijenje. Med tem, ko je čedalje več takih, ki se naseljujejo za stalno, se zaposlijo, pošiljajo otroke v šole in podobno, je nekaj družin, ki se stalno selijo iz kraja v kraj in delajo škodo bodisi v gozdovih, bodisi na polju, vdajajo pa se tudi beračenju in drugim prepovedanim oblikam preživljanja. Ni moč mimo dejstva, ki so ga že nekajkrat podčrtali tudi na raznih razpravah o tem problemu, da je bilo do. sedaj reševanje problema takih ciganskih družin vse preveč prepuščeno samo organom socialnega varstva. Rdečega križa in pa notranje uprave ter morda še svetom za notranje zadeve. Reševanje terja širši obseg, saj gre za družbeni problem, ki zadeva vse. terja pa tudi določena sredstva. Naposled so to ljudje, ki niti niso sami krivi svoje zaostalosti. To je dediščina njihovega dolgoletnega življenja. v nemajhni meri pa Uidi odnosa družbe do njih skozi stoletja. V razgovoru z posameznimi pripadniki ciganskega rodu je močno opazna želja, da se vključijo v redno življenje enako kot ostali delovni ljudje. Zlasti je taka želja pri takih. ki so obiskovali šolo, dalje mladine, ki je sodelovala v mladinskih delovnih akci. jah. kot tudi vseh starejših, ki imajo vsaj zasilni stalni dom in zaposlitev. Vsi ti se tudi sramujejo posameznih pripadnikov njihovega rodu. ki se tako ali drugače pregre-še proti družbenim normam. Povsod. kjer se stalno zaposlijo. so priznani kot pridni delavci. V gornjem je tudi že za-popadeno bistvo za reševanje: obvezen obi°k šol, zaposlitev in možnost stalne naselitve v določenem kraiu. Prav v slednjem pa je naiveč težav. Občine. ki so že skušale določiti prostore za stalno naselitei' ciganov in jim omogočiti pričetek življenja na enem kraju. so vedno naletele na desetine ugovorov glede kraja. Nihče noče imeli teh družin v sosedstvu. In tako so dru. žine prisiljene, da se nastanijo. kjer pač dobe primeren prostor. In ko morajo iz tega ali enega razloga stran, si pač na podoben način poiščejo drugi kraj za bivanje. Potrebno je, da v vsaki občini določijo prostor, kjer lahko postavijo svoje domove tudi ciganske družine. Seve, pomagati jim je tudi treba, da pridejo do strehe nad glavo, prav tako do stalne zaposlitve. kolikor je nekateri še nimajo. To bo omogočilo tudi reden obisk šol njihovim otrokom. prosveti,vranje pa je osnovni činiielj za njihovo vključevanje v redno družbene koristno življenje. Prav bi bilo upoštevati tudi mnenje nekaterih odbornikov občinske skupščine Črnomelj, naj hi pri obravnavanju in reševanju ciganskega vprašanja sodelovali tudi pripadniki njih samih. P. ROMANIC MILAN MAVER: DVAKRAT PREVERJENE INFORMACIJE L? 0-1?®!ITPS — Lahko se povsem zanesete, da boste dobili zvezo — izide se na gumbe in na marjetico. Julij in avgust - edini čas za dopust? Če bi bila proizvoefnfa enakomernejša, bi proizvedli več O dopustu začnemo prvič v letu razpravljati še. ko gazimo po snegu in ko brije burja okrog vogalov. V tovarnah, podjetjih in ustanovah, ko poleg drugih planov sestavljajo še plan za dopuste. — Kdaj bi šel rad na dopust? — Julija ali avgusta! Navadili smo se že. da takoi pomislimo na ta dva meseca, ko slišimo besedo »dopust«. — Poslušajte, vsi ne moremo na dopust prav julija ali avgusta! Tovarne ne moremo zapreti! Morali se bomo pogovoriti! Potem razpravljajo. Kajti proizvodnia. od katere je odvisen naposled tudi dohodek vseh. teria svoje. V vsakem delovnem kolektivu imajo svoje kriterije, kdo gre lahko na dopust v »sezoni« in kdo ne. činiteljev je več. Osebne želje usklajujejo z zahtevami dela, proizvodnje. V večini primerov ima.io povsod prednost za sezono matere ali očetje šolarjev, ki imajo takrat počitnice. Sicer pa dosežejo sporazum, čeprav lahko najdete v vsakem kolektivu tudi takšne, ki s časom, za katerega so se dogovorili za dopust, niso zadovoljni. ELMA. Črnuče: »Največ jih gre na dopust julija in avgusta. Dopusti bodo vsekakor vplivali na proizvodnjo. Zato smo čez počitnice zaposlili 40 študentov, ki so se prej priučili. Le-ti bocio vsaj delno nadomestili dopustnike . . .« ILIRIJA, Ljubljana: »Dobra polovica vseh zaposlenih bo na dopustu julija in avgusta. SEer pa pri nas odhajajo na dopuste vse leto. Za ilustracijo podatek iz lanskega leta: Marca smo na grafikonih zapisali 8,8jo, julija 7,5Vr, av- Toda noben plan ni idea- gusta 6,9" 0G), oktobra pa len, čeprav so ga skrbno sestavljali. Takšen, ki bi med dopusti omogočil nemoteno proizvodnjo. In zato večina gospodarskih organizacij misli na dopuste že pri sestavljanju letnega proizvodnega plana ter primerno zmanjša-številke. Majhna anketa: kako so razporedili dopuste? Kljub vsem prizadevanjem, da bi dopuste v gospodarskih organizacijah razporedili med vsem letom, je odšla marsikje julija in avgusta na dopust dobra polovica zaposle- 10,5". v. Številke pomenijo, koliko smo vsak mesec prispevali k uresničitvi letnega proizvodnega plana« TOBAČNA TOVARNA, Ljubljana: »Julija in avgusta bo na dopustu 40■ „ vseh zaposlenih. maja. junija., in septembra: pa 30" o. Drugi so btR na dopustu že spomladi, ali pa bodo odšli pozimi. Kakšna bo proizvodnja v poletnih mesecih letos, je sedaj težko reči, ker je odvisna od vrste činiteljev, ne samo od dopustov. Vendar pa smo lani julija zabeležili 99,6" avgusta pa HO" «, če rečemo, da je bila povprečna mesečna proi: njo, ker smo imeli velike težave pri nakupu materiala in gredo nekoliko siabši rezultati predvsem na ta račun.« PEKO, Tržič: »Na kolektivni dopust bomo odšli 10. julija. V tovarni bosta ostala le dva »traka«, ki delata za izvoz. Letno proizvodnjo smo prav zaradi dopustov planirali na 11 mesecev, način našega deia pa zahteva kolektivni dopust!« KOMBINAT LESNO-PRE-DELOVALNE INDUSTRIJE, I Logatec: »Julija in avgusta | bo odšla na dopust dobra polovica zaposlenih. Sicer pa je i o dopustih odločala vsaka ! ekonomska r - a posebej . . .« SAVA, Kranj: »Manjši oddelki bodo odšli na kolektivni dopust. Med tem časom bomo obnoviii prostore in stroje, delavci iz »osnovne ! proizvodnje« pa bodo odšli I na individualne dopuste. Naj-i več jih bo odšlo julija in avgusta, skoraj 70' „. Junija pa smo dosegli rekordno proizvodnjo. čas dopustov smo upoštevali pri sestavljanju plana.« TEKSTILINDUS, Kranj: »Približno polovica zaposlenih bo na dopustu julija in ! avgusta, kolektivni dopust pa bodo imeli le delavci in de-':e v plemenitilnici tkanin — zaradi obvezne rekonstrukcije: Med dopusti smo ukinili treijo izmeno, dve izmSfti pa delata .»kompletni«. čas dopustov je torej ostal tudi letos — julija in avgusta. " Kaj pravijo ekonomisti? Medtem ko so ss — kot vse kaže — v gospodarskih organizacijah že sprijaznili s posledicami dopustov (priznati je treba, da je problem vse prej kot enostaven!), pa so ekonomisti na podlagi večletnih izkušenj, statistik in analiz ugotovili, da ni izrazito znižanje proizvodnje značilno za januar in februar, temveč tudi za poletne mesece, v času dopustov. Trditev bi lahko okrepili s številkami. Ekonomisti trdijo, da bi pravilna in enakomerna razporeditev dopustov poleg drugih činiteljev lahko precej prispevala k večji proizvodnji. Vedeti je treba, da so ni. hanja naše proizvodnje znatno večja kot v drugih industrijskih državah. Toda ta nihanja naše industrijske proizvodnje ne izvirajo samo iz objektivnih, temveč tudi iz vrste subjektivnih vzrokov. In če bi uspelo odstraniti izpade proizvodnje v kritičnih mesecih, ki izvirajo iz subjektivnih vzrokov, bi lahko letno povečali industrijsko proizvodnjo v naši republiki brez dodatnih investicij najmanj za 1,5". o- To pa pomeni v tržni vrednosti 10 do 15 milijard dinarjev. Bržkone pa je ta groba ocena o posledicah nihanj proizvodnje še mnogo prenizka. Med subjektivnimi vzroki pa je tudi neekonomska razporeditev dopustov . . . VOJKO ČERNELČ Vesti nih. Tako kažejo izkušnje j vednja 100',. To nam je Degazolinaža: nov člen v predelavi plina Velika degazolinaža v Elemiru bo začela poskusno obratovati že letos Lani julija so zaceli v Slemiru pri Zrenjaninu ;raditi največje objekte za iegazolinažo pri nas. Sku-mj z velikim plinovodom čikinda-Pančevo bodo objekti za degazolinažo pomenili pomemben člen pri okoriščanju zemeljskega alina z naftnih in plinskih oolj pri Kikindi, Elemiru ,n Mokrimi. Kot poročajo, bodo gradnjo nove degazolinaže končali konec avgusta letos, v začetku septembra pa bo začela poskusno obratovati. S tem postopkom bodo iz zemeljskega plina izločili propan, izobutan, butan :n gazolin. Omenjene plinske derivate bodo uporabljali v gospodinjstvu in v industriji kot energetsko gorivo, prav tako pa v perspektivi tudi kot surovino za bodočo petrokemijsko industrijo, za pridobivanje sintetičnih vlaken, najlona, perlona, plastičnih mas, umetnega kavčuka in gume kot tudi za številne druge kemikalije. Degazolinaža v Elemiru bo predelala na leto 250 milijonov normalnih kubičnih metrov plina, lahko pa ga bodo predelali tudi do 400 milijonov, če ga bodo slabše izkoriščali. Predela^ ni plin bodo po plinovodih pošiljali v Pančevo, kjer že zdaj služi v novozgrajeni tovarni dušičnih gnojil kot osnovna surovina. Razen tega bodo plin pošiljali tudi drugim industrijskim objektom kot pogonsko gorivo, prav tako pa ga bodo uporabljali za ogrevanje stanovanj. Pozneje mislijo pošiljati očiščen in predelan pjin ir Elemira v Novi Sad in Bedčin, kot tudi čez Vrbas v Subotico in Sento. Oprema za novo degazolinažo je najsodobnejša, zato bo mogoče izkoriščati plin po najsodobnejših tehnoloških procesih. Celoten proces bo avtomatiziran, vodili pa ga bodo le dva ali trije strokovnjaki v vsaki izmeni. Spričo avtomatiziranega tehnološkega procesa bo postala degazolinaža zelo akumulativen gospodarski objekt, saj bodo lahko o-stvarili skoraj milijardo dinarjev čistega dohodka. Razen tega bo mogoče, dokler ne bodo zgradili posameznih objektov petrokemične industrije pa tudi kasneje, degazolinažne produkte prodajati na tuja tržišča in s tem dobiti znatna devizna sredstva. prejšnjih let. In letos? Odgovor na to vprašanje smo hoteli poiskati v telefonskih pogovorih z nekaterimi tovarnami. Predvsem smo hoteli zvedeti — kako so razporedili dopuste in — kako bodo dopusti vplivali na proizvodnjo? LITOSTROJ: »Imairip pet rekreacijskih domov, ki bodo julija in avgusta povsem zasedeni, junija pa je bila zasedena le polovica postelj. Kolektivni dopust bodo imeli metalurški obrati. Julija in avgusta bo skupno na dopustu več kot 30"/0 vseh zaposlenih. Velja poudariti, da le četrtina naših tovarišic in tovarišev nima šoloobveznih otrok.« uspelo predvsem z orgamza-cjio dela.« ALPINA. Žiri: »Od 13. julija do 5. avgusta bomo imeli kolektivni dopust, en oddelek pa bo na dopustu le do 23. julija, ker moramo izpolniti pogodbene obveze. Kolektivni dopust nam najbolj ustreza. Pač zato, ker se na »tekočem traku« precej pozna odsotni ost nekaj delavcev, razen tega pa .ie to za prodajo »mrtva« sezona, ker ni večjih naročil.« TOPS, tovarna pisarniških strojev in precizne mehanike, Ljubljana: »Prejšnji mesec je bilo na dopustih 16" « zaposlenih, julija in avgusta jih bo odšlo 30r r, septembra pa 2d" «. Dopusti lani niso bistveno vplivali na proizvod- f CAS DOPUSTOV ko slišimo besedo gust. - Navadili smo se. da pomislimo, -dopust«, takoi na iulii in av-Foto: Selhaus Do 1. 1970 bo šlo 400.030 Bal našega laujc\ju. v staro zeiezo. — v pmiouiijm etnen oo poseurta uetovna skupina strokovnjakov v Kpmu poa vodstvom Ekonomskega instituta rlrvat-ske proučila osnutek za 7-letnl plan razvoja jugoslovanske trgovinske mornarice. Ta osnutek se naslanja na ugotovitev, cia ladje hitro zastarajo in postanejo ne renta L/ime nasproti sodobnim čedalje večjim, hitrejšim in tehnično bolje opremljenim ladjam. Zato menijo, da je v prihodnjem razdobju računati z življenjsko dobo ladij največ 26 let, pri nekaterin vrstah ladij pa celo 20 oziroma 15 let. Po stanju z dne 30. junija t. 1. pa je od 888.300 BET našega ladjev-ja odpadlo 277.550 BET na ladje, stare 20 in več let. Ce vzamemo kriterij 25-let-no življenjsko dobo, bomo morali do leta 1970 izločiti okrog 406.000 3RT našega ladjevja za staro železo. Seveda bomo morali hkrati nadomestiti te ladje z novimi in vrhu tega zgraditi še nadaljnje ladje za povečanje celotne tonaže v skladu z rastočimi potrebami naše zunanje trgovine. To pa pomeni, da bo treba vlagati v gradnjo novih ladij nekajkrat več kakor zadnja leta. «■ Varnostno steklo iz domače proizvodnje. Kor.ec tega meseca bodo v tovarni stekla v Pančevu odprli nov obrat za proizvodnjo varnostnega stekla »panplsks«, ki se uporablja zlasti pri zasteklitvi motornih vozil in televizorjev. Gre za proizvodnjo stekla, ki je v tujini znano pod imenom »tripleks« steklo. Doslej so v pančevski tovarni izdelovali tako steklo le v majhnih količinah na poiindustrijskih način, vsega okrog 10.000 kvadratnih metrov na leto. Zato smo morali to steklo pc večini uvažati, in sicer v vrednosti okrog 1,4 milijona dolarjev letno. V novem obratu pa bodo lahko izdelali na leto okrog 180.000 kvadr. metrov tega panpleks stekla v vrednosti 2 milijardi din, tako da uvoz z malimi izjemami ne bo več potreben. Tehnološki postopek za izdelavo tega varnostnega stekla so po daljših poizkusih izdelali sami strokovnjaki pančevske tovarne, tako da tovarni ni bilo treba nabaviti tuje licence. V novem obratu so hkrati uvedli kurjenje peči z zemeljskim plinom metanom. Tudi v ostalih obratih bodo do konca leta uvedli kurjavo z zemeljskim plinom, s katerim je laže držati razstavljeno steklo na določeni temperaturi, kar je za kvaliteto stekla velikega pomena. -šj- Velike dobave mariborske Metalne za gradnjo železarne v Skopju. V prvem letošnjem polletju so v mariborski Metalni izdelali za novo železarno Skopje 1600 ton jeklenih konstrukcij za postavitev velike hale vroče valjarne. V prvi fazi zgraditve te hale sodelujejo še tovarne Djuro Djakovič, Drago-slav Djordjevič-Goša in Cr-j veni krst. Ta ogromna hala bo dolga 600 m, široka pa 121 m. Metalna pa ima tudi velika naročila za dobavo žerjavov za skopsko železarno. Izdelala bo 15 raznovrstnih žerjavov, med drugim en mostni žerjav z nosilnostjo 150 ton in 4 žerjave z nosilnostjo po 30 ton. Prvič bodo izdelali tudi 5 viličnih žerjavov z nosilnostjo do 40 ton za prenos velikih kosov I valjane pločevine. Ti žerjavi j bodo urejeni tako, da bo i žerjav z uravnavanjem polo-I žaja vilic sam nakladal in i razkladal tovor. Iščemo zdravila, a včasih zaman... Nismo vedno založeni z vsemi najpomembnejšimi zdravili DELA V ELEMIRU. Velika degazolinaža v Elemiru bo poskusno stekla že septembra. Fotoarhiv Dela Pot k zdravniku se domala za vsakega bolnika zaključi tako, da dobi recept, s katerim se napoti po zdravilo v lekarno. In ker je naval na ordinacije še vedno precejšen, je tudi v lekarnah vsak dan dosti ljudi. Položaj z zalogami zdravil pa se doslej ni spremenil kdove kako na boljše — zato imajo zavarovanci še precejšnje težave. Dosti je slabe volje in zaskrbljenosti, pa tudi ostre kritike, kadar ostanejo ljudje praznih rok. ven razgovor z mgr. Vido Berkopec, upravnico naše največje, centralne lekarne v Ljubljani. Slabo so oskrbljeni zlasti srčni bolniki V seznamu registriranih zdravil, torej tistih, za katere je prodaja pri nas odobrena in v načelu tudi uvoz, je zapisana množica raznih zdravil za ljudi s srčnimi obolenji. Te bolezni so v naši civilizirani dobi na prvem mestu med številom obolenj in predstavljajo enega najresnejših zdravstvenih problemov. Praktično pa v prodaji primanjkuje prav teh zdravil. Splošno znano zdravilo Coramin adenosin smo prenehali uvažati, ker je dala domača proizvodnja v promet kvalitetno nadomestilo Cardiazol adenosin in Cardiazol leptamin. Toda že poldrugi mesec lekarne" teh zdravil niso prejele ter morajo po vrsti zavračati recepte. Trenutno primanjkuje tudi uvoženega zdravila za Osnovna hiba nabave in distribucije zdravil je v tem, da kvota deviz za uvoz iz tujine ne zadostuje za današnje potrebe. Nujna posledica tega je, da imajo lekarne premalo zdravil in pomanjkljiv asortiman. Za krajše In daljše obdobje zmanjka zdaj tega zdaj onega zdravila, tako da niti le» karniška služba, niti bolnik ni nikdar siguren, ali bo iskano zdravilo dobil ali ne. Domača industrija pa je velikokrat v zagati, kadar ostane brez uvoženih surovin, ker ni deviz in mora začasno proizvodnjo ustaviti. Da bi v takem trenutku izpolnili vrzel s hitrim uvozom že .izgotovljenih zdravil pa ni misliti, saj predpisi prepovedujejo vsak nakup v tujini, brž ko ima domača tovarna odobreno licenco — ne glede na to ali zdravilo tudi v resnici izdeluje ali ne. Številne kritike na račun navedenih problemov doslej niso imele vidnejših uspehov in o tem priča tudi pono- srčna obolenja Cedilanida in Recosena. Veliko negotovost povzroča lekarnam in s tem seveda tudi bolnikom naša tovarna »Zdravlje« Leskovac, ki si je oskrbela številne licence, s tem prekinila dobave iz uvoza, njihova proizvodnja pa ne teče redno ter vsak čas ustavi dobavo posameznih svojih zdravil. Za primer naj navedemo zdravilo Sympatol za srčne bolnike, ali Buscopan proti raznim krčem. Kaj pa drugi bolniki? Na žalost vseh tistih številnih ljudi, ki že mesece zaman iščejo tako želeni Enzynorm za olajšanje želodčnih težav, moramo povedati, da tega zdravila še ne bo. Obeta ga tovarna »Farmis« obrat »Lek«, uvoz pa je ustavljen. Velika vrzel v uvozu je tudi antirevmatik Resochin Ba-yer. 2e nekaj časa tudi ni na zalogi Mysolina za zdravljenje epileptikov. Nova pošiljka z Zahoda, težave pri nabavah v vzhodnih deželah Prav pred našim razgovorom je mgr. Berkopčeva dobila seznam nove pošiljke zdravil iz zahodnih dežel in v informacijo našim bralcem navedla nekatera še zlasti dobrodošla: dobili so nekaj zdravil za hujša nevrotična obolenja, za epileptike, Hy- dergin dilatol proti krvnemu pritisku, zdravila za zelo razširjena glivična obolenja na koži, tekočino Dysphne inhal za astmatične bolnike, ki ga že dolgo ni bilo na zalogi, Netrin proti želodčnim težavam in'še precej drugih. Iz vzhodnih dežel ne dobivamo, dosti pošiljk, čeprav je nekako laže dobiti te devize, pa tudi kvaliteta zdravil ni slabša. Težave pa so zato, ker je treba naročati zdravila na zelo dolge roke, kar povzroča stalne - vrzeli pri dobavah. In še nekaj o kontroli receptov Razen pomanjkanja deviz nastajajo težave pri prometu zdravil tudi zaradi nekaterih pomanjkljivosti naše zdravstvene službe. O njih pričajo recepti, ki jih dostavljajo lekarne Zavodom za socialno zavarovanje. Na nekatere od teh nas je opozorila mgr. Tanja Mikuš. V zadnjem času je opaziti, da je doziranje raznih zdravil proti bolečinam, kot so Phe-nalgol, Cofalgol, Codacym ipd. večje kot pred meseci, da bi se zavarovanci tako izognili večkratnemu plačevanju po 60 din za recept. S tem si delajo ambulante slabo -uslugo, saj je spet več ljudi, ki prihaja v ordinaci- je zgolj zato, da dobijo ta zdravila, ki jih mimogrede povedano, ljudje itak preveč pojedo, če bi dajali samo po škatlico na recept, bi človek sam kupil v lekarni zdravilo, večja količina pa ga spodbudi, da spet dela nepotrsb-' no gnečo v čakalnicah. Druga stvar je, če zdravnik da nekaj večjo dozo zdravila, denimo za ves mesec, da pomaga kroničnemu bolniku, zlasti starejšim upokojencem, ki imajo majhne dohodke in ki tako in tako prihajajo v ambulante zaradi kontrole svoje bolezni. Velikokrat kritiziran predpis o depoju injekcij v zdravstvenih zavodih se kaže vedno bolj v črni luči. Da bi se izognili kompliciranim postopkom pri nabavi in deponiranju injekcij, predpisujejo zdravstveni zavodi vsebolj pogosto namesto injekcij zdravila v obliki tablet, svečk in drugega. To se zlasti vidi pri predpisovanju antibiotikov. Posledica pa je naslednja: medtem ko bi z injekcijo dosegli direktno delovanje in je zato zadostna slabša jakost zdravila, je potrebno pri uporabi tablet dajati zdravila večje jakosti, kar pa- je tudi znatno dražje. V tem primeru se tudi silno poveča promet z antibiotiki širšega spektroma kot so na primer Sigmamicyn, Ambramicyn, Teramycin itd., ki pa so veliko dražji. V prvem tromesečju leta 1963 so znašali stroški za antibiotike 42 odstotkov več kot v zadnjih treh mesecih. MARIJA NAMOR3 ■V' *s «* s V L©!M iil V— • Usi U- Grški kralj Pavle in kraljica Frederilca sta prišla na uradni tridnevni obisk, kjer ju je za kordoni več kot pet tisoč policajev in nekaj oddelkov oboroženih sil pričakala nema londonska množica, ki se ni razvnela niti ob pogledu na priljubljeno kraljico Elizabeto, ker je pač sedela poleg »ne'iubih gostov« Pravijo, da so Londončani priredili grškima gostoma podoben sprejem kot pred leti bivšemu predsedniku Zvezne republike Nemčije Heussu. Nekaj dni pred njunim priti''dom je znar.i protiatomski Odbor stotih priredil po mestnih ulicah žalni sprevod i> spomin ubitemu grškemu poslancu Lambrakisu. Britanski jilozof Bertrand Russel je pisal zunanjemu ministru Ho-meu. da se mora Odbor stotih zateči k izrednim protestnim dejanjem, ker mu vlada ne dovoljuje, da bi na demo-kr dičen način nastopil v obrambo grških političnih jetnikov. Set laburistične stranke Harcld VVilson pa je odklonil povabilo na slovesno kosilo v Buckinghamski palači zaradi »neke že prej prevzete obveznosti«. Veternik »Evening Standard« je objavil poročilo o obisku pod naslovom »Obisk v duhu policijske države«. Dejstvo je, da v tem trenutku obisk grškega kraljevskega para v Londonu ni bil zaželen, čeprav vzroki odpora brithnske javnosti proti grškemu kralju in kraljici niso povsem jasni. Nedvomno jih je več in so pri posameznih plasteh prebivalstva različni. Medtem ko pri nekaterih prevladujejo še stare zamere iz časov ciprske krize, pa so pri večini vzroki novejšega datuma. Precej odločna kampania za osvoboditev grških političnih jetnikov iz časa državljanske vojne je nedvomno močno razgibala britansko javnost, toda samo to še ne bi bilo dovolj za psihozo, ki je vladala v Veliki Britaniji pred tem obiskom, ko je celo »Times« namigoval, da bi ga bilo dobro odložiti. Vzroke za to obrazloženje je torej treba iskati v več smereh. Zahodni tisk je že nekaj časa pisal o Karaman-lisovem režimu kot o profaši-stičnem režimu, o Karaman-lisu pa kot o človeku, ki bi si rad zagotovil neke vrste fašistično diktaturo. Prav tako so se pogosto, ne ravno med vrsticami pojavljala mnenja, da za Karamanlisom stoji kralj. Toda kralj je po umoru Lambrakisa prisilil Kara-manlisa k odstopu. Uradno se je to zgodilo zato, ker se je Karamanlis zavzemal za odložitev kraljevega obiska v Britaniji, dejansko pa baje zato, da bi s sebe odvrnil krivdo za politični umor opozicijskega poslanca. Skratka, v očeh Britancev je grški kralj postal osebnost, ki podpira avtoritativni profašistič-ni režim, kar pa je za liberalno miselnost otočanov dovolj, da si pridobi njihove antipatije. Dogodki med privatnim obiskom kraljice Fre-derike — čeprav na videz drobni — pa so še napolnili mero. Britanci so zamerili grški kraljici, da z Ambitielosovo ženo, ki ji je želela izročiti j prošnjo za izpustitev svojega moža, ni ravnala kot ženska z žensko, temveč jo je obdolžila, da jo je hotela napasti. Zaradi takega razpoloženja med javnostjo je bila britanska vlada primorana sprejeti izredne varnostne ukrepe (kar je Londončane še bolj razjezilo), kajti vsak, tudi najmanjši incident ob uradnem obisku, bi lahko resno omajal britansko-grške odnose, to pa bi imelo lahko zaradi vse večje angažiranosti Francije in ZR Nemčije v Grčiji, neljube posledice za Veliko Britanijo. A. S. S f- L Okrou Nemčije Tim, L’Express, Pariz JEMEN NAŠIH DNI elitve: Sever in lug, zeidi in šafei Razliko po revoluciji je čutiti, a delitev je več, kot kaže prvi pogled Te dni se bo v Sani začel proces proti zarotnikom: pred nekai tedni, tik pred odhodom predsednika Salala na pot po arabskih deželah, so straže na mestnih vratih Sane prestregle kuriria s pošto z »one strani« ... Imam Badr je obljubljal tistim, ki mu bodo pomagali, ko bodo njegove čete — in to v kratkem — vdrle v glavno mesto, bogate nagrade in vplivna mesta v njegovem »novem Jemenu«. Zarotniki niso več vsi živi, zaprli pa so jih več kot 150, od teh jih pride po zadnjih poročilih 25 pred sodišče. Zajeta mreža je samo spremljevalni pojav notranje revolucije v Jemenu in ne predstavlja resne nevarnosti. Vojaško rojalisti ne morejo zmagati, politično pa ima republika toliko prednosti in toliko opore, da ji reakcija ne more do živega. Tuj diplomat, ne nujno naklonjen novemu režimu, mi je v Ta-izu (kjer so, mimogrede, tudi našli zametek zarotniške mreže) odkrito priznal: »Naj bo ta republika kakršna hoče, ncir" odbitno je, da je ozračje po revoluciji docela spremenjeno: ljudje so zajeli zrak prvič po desetletjih. Morda spremembe danes še niso vidne, toda, kdor je živel tu pred revolucijo in zdaj, razliko čut i.« Vendar to ne pomeni, da je vse jasno in razčiščeno in da ni razlik v mnenjih. Delitev je več, kot jih je videti na prvi pogled. Prva in najbolj očitna je seveda za republiko in proti 359,000 dolarjev za osvoboditev Afrike Po vesteh iz Kaira je afriški odbor za likvidacijo kolonializma, ki je nedavno končal zasedanje v Dar es Sala-mu, z uspehom rešil vprašanje organizacije in financiranja svojega delovanja. Prispevki afriških držav za osvoboditev ozemelj, ki so še vectno pod tujim jarmom, so se že začele nabirati in znašajo približno 350.000 dolarjev. Vendar pa menijo v Kairu, da najvažnejše vprašanje, to je zedinjenje osvobodilnih gibanj v afriških kolonijah, še vedno čaka na rešitev. To ve. lja predvsem za dve struji v Angoli, dve v Južni Afriki in eno (razcepljeno) v Mozambiku. (TANJUG) njej. O tej in nekaterih njenih plateh je ' govora že v prejšnjem članku, predvsem z vojaške in mednarodne plati. Vendar, da bi bila podoba popolnejša, je treba dodati še nekaj pojasnil. V bistvu si starega režima nihče ne želi nazaj, niti Sever, ki velja za naklonjenega monarhiji, ki je hkrati tudi verska vodnica zeidit-skega dela prebivalstva. Zei-ditov pa je nekaj malega več kot polovica celotnega prebivalstva Jemena. Ce že, potem konservativni del Severa želi tradicionalno ureditev, z določenimi spremembami, ki naj bi dale deželi minimalno mero pravne in osebne varnosti ob zmerni stopnji modernizacije države, toda ne preveč, da se ne poruši ustaljeni red. Vse to obljublja Badr, ki je — kot je znano — še za vlade svojega očeta kazal nastavke zelo previdne naprednosti, predvsem zato, da ohrani bistvo veljavnega red3. Trdoživost njegovega očeta, ki je nekoč dal prikovati na tla letalo »Ethiopian Airlines«, ker zaradi slabega vremena ni priletelo ob določenem in dovoljenem času (!), in do vrha polna mera potrpljenja mladih oficirjev, ki je sprožila udar 26. septembra lani, sta izpodnesla »novotarskega« prestolonaslednika. Po očetovi smrti je vladal le kratke dni. Njegove obljube pa še zmeraj niso neprivlačne za nekatere sloje na Severu, ki so se sicer potuhnili spričo preobrata, niso pa pozabili, kdo so. To so predvsem »saidi«, vladajoča kasta Jemena, vzgojena v stoletjih in edini Jemenci, kar jih je kdaj videl zunanji svet kot zastopnike dežele ... Ljudje ostrih potez, v dolgih, snežnobelih haljah, opasani z zlato tkanimi pasovi s handžarjem »džambijo« in pokriti s spret- no zvitim belim turbanom. Okrog vratu fino izvezen šal iz kašmirske volne . . . Teh nekaj več kot deset tisoč ljudi je stoletja vladalo deželi. »Said« ne dela, on gospodari. Deloma, Že že ne gospodarijo, pa vplivajo celo danes, ker zaradi pomanjkanja izvežbanih ljudi novi režim še zmeraj uporablja »sa-ide« na vseh ravneh uprave. Pod pogojem, da so lojalni. »Poglejte ga,« mi je dejal pomočnik zunanjega ministra in pokazal na saida-pisarja. »Sestavlja note, pisma in vse, kar spada zraven, toda bogve, če me ne sovraži na smrt. Ne vem, kaj se mu plete po glavi.« »Saidi«, potomci Mohamedovo hčere Aiše in njegovega naslednika Alija, utemeljitelja s.uhitske sekte islama, so odstavljeni od oblasti, niso pa izgubili upanja in tudi ne vsega vpliva. Revolucija je likvidirala glavne predstavnike stare oblasti, sloj kot tak pa je pustila bolj ali manj pri miru, da bodo svoje znanje in sposobnosti dali na razpolago republiki. Ali je upanje upravičeno, bo pokazal čas. V razkriti zaroti so bili kot običajno »previdni« trgovci, ki so zakopali svoje tolarje in čakajo na izid boja med monarhijo in republiko. Zavarovanje vseh možnosti »za vsak primer« jim je postalo usodno, vsaj nekaterim. In pa značilna jemenska navada, rojena iz dejstva, da se je vse reševalo pri imamu, ki je seveda moral najti čas za vse in ni mogel poslušati dolgoveznih razlag. Zato je treba v Jemenu vse napisati na listek papirja. Papirčki letijo sem in tja in se kopičijo na vseh mizah. Tako je tudi zdaj živahen promet sporočil s te strani meje na drugo. Pri ujetem kurirju so našli celo zalogo z imeni in navodili . . . Tretji element so plemena (okrog milijon ljudi), nekatera številna (do sto tisoč ljudi), druga, plemenske zadruge z nekaj sto člani. Za te je vojskovanje način življenja in preko meja plemena in ustaljenih navad jim domišljija ne nese. Imami jim nikoli niso vladali milo — sedanja gverilska vojna v bistvu ni nič novega — držali so jih v mejah dostojnosti z doslednim izvajanjem načela njih je v prejš- »deli in vladaj«. O bilo izdatno govora njem članku. Le-tem je treba časa, vzgoje in nemara tudi — trde roke. Ostali so ljudje, ki po stari ureditvi ne štejejo: mali meščani, obrtniki in trgovčiči ter kmetje, čeprav zeiditi in severnjaki, ne štejejo, ker so si zmeraj služili kruh s trdim delom. Za te revolucija — pa naj bodo še tako omejeni — ni nevarnost in oni niso nevarni revoluciji. Do neke mere je ta delitev zeidi — šafei tudi delitev na Sever in Jug. Vendar, kot je razvidno iz zgornjega, ta delitev ni docela točna in ne popolna. Safeitski (sunitski) jug in obala Rdečega morja sta drugi del. šafeit čez stopnjo »kadija«, nižjega uradnika, nikoli ni prišel, bil pa je sposoben trgovec in kmet, dostikrat izseljenec, politično danes večinoma republikanec. Vendar jemenske delitve s tem niso končane. JAKA ŠTULAR (Dalje) »Jezikovni konklave” v Bruslju Nacionalni problem je ponovno ogrozil belgijsko koalicijo »Jezikovnih problemov v Belgiji je konec,« je v nedeljo izjavil belgijski premier Theo Lefevre, potem ko je štirinajst ur za zaprtimi vrati nepretrgoma razpravljal s svojimi ministri o vprašanju dvojezičnosti v nekaterih bruseljskih predmestjih. Ob tem vprašanju je prejšnji teden skoraj padla vlada in ker je kralj Baudouin zavrnil premierovo demisijo, se je sestal »jezikovni konklave«. Ali je Lefevrov optimizem upravičen, se bo šele pokazalo. Jezikovna meja med Flamci in Valonci je povsod dokaj jasno začrtana, le v Bruslju, glavnem mestu, ki se nenehoma razširja in iz leta v leto spreminja narodnostni sestav in razporeditev, je nejasna, oziroma nevidna. Jedro mesta v francosko ali vsaj že v tretji generaciji po-francozeno, predmestja pa izrazito mešana, še pred desetletji so ob robu mesta živeli samo Flamci, toda z industrializacijo in naglim prilivom prebivalstva z valonskega juga, je francosko govoreče meščanstvo začelo po kratkih prometnih zvezah prodirati v neposredno okolico. Stara pritožba flamskih nacionar listov je, da se Bruselj kot »oljni madež« razširja po flamski zemlji. V novejšem času, ko so Flamci z raznimi reformami dobili svojemu večinskemu položaju ustrezen vpliv v parlamentu, je ta pojav postal hud politični problem. Francosko govoreči Bruselj čani, ki so se naselili na povsem flamskem področju, so zahtevali francoske šole za svoje otroke, uradovanje v francoščini • in francoske napise na javnih poslopjih. Temu se upirajo »avtohtoni« Flamci, češ, področje je flamsko, kdor se na tem področju naseli, se naj uči flamsko. To stališče ima svojo dodatno težo v dejstvu, da velja francoščina za idiom družbeno in materialno močnejšega, »u-glednejšega« dela belgijskega prebivalstva, kar ima za posledico, da je na področjih, kjer se naselijo francosko govoreči Bru-seljčani. asimilacijski proces v korist francoščini zelo nagel. Zato so Flamci proti dvojezičnosti, ker ta v pogojih, kakršni so, pomeni počasno likvidacijo flamstva. Razumljivo je, da je bilo tu treba poiskati kompromis. To pa ni bilo lahko. Obe vodilni belgijski stranki, Krščansko socialna stranka in Socialistična stranka, ki sta zdaj že dve leti v koaliciji, združujeta tako Valonce kot Flamce. Razlika je le v tem, da ima — močnejša — Krščansko socialna stranka več Flamcev, kajti v Flandriji je relativno še največ kmečke- »SAID« — GOSPOD — na beli muli, nekdanji pripadnik »gospodarjev« Jemena, ob njem pa preprost meščan Sane: dva tipa prebivalcev jemenskega severa. Foto: Jaka Stular ga prebivalstva. Socialistična stranka pa več Valon-cev, ker Valonci žive na industrijskem vzhodu Belgije. Iz tega sledi, da ne more ena stranka voditi »flamske«, druga pa »valonske« politike, temveč da morata zastopati interese obeh narodnosti. Kompromis, ki si ga je za Bruselj izmislila koalicijska vlada Lefevre-Spaak, se je glasil: devetnajst središčnih mestnih občin, kjer je prebivalstvo že zelo pomešano, naj ima dvojezični sistem, uradovanje naj bo v dveh jezikih in starši si naj za svoje otroke izberejo šole po lastni volji; vse ostale obrobne mestne občine naj imajo flamsko upravo, uradni jezik naj bo flamščina in otroci, ki žive na tem področju, naj hodijo v flamske šole. Spor se je razvnel okrog šestih mestnih občin, kjer je sicer že zelo veliko francosko govorečih ljudi, vendar pa so v pretežni večini še flamske. Koalicijski kompromis je predvideval za te vasi dvojezični sistem. torej enakopravnost obeh jezikov. Zelo vplivno nacionalistično flamsko krilo Krščansko socialne stranke se je temu sistemu uprlo in predlagalo, naj bo v teh občinah uprava flamska, »Francozi« pa naj imajo samo določene ugodnosti pri uporabi svojega jezika. Socialisti so glasovali proti temu predlogu in s tem sprožili krizo. Po štirinajsturnem »jezikovnem konklavu« je prišlo do drugega, po Lefevru »dokončnega« kompromisa, da bodo namreč teh šest obrobnih občin izločili iz glavnega mesta in jim dali poseben status. S kompliciranim sistemom bodo skušali ugoditi željam obeh delov prebivalstva. S to rešitvijo sta sicer soglašali vodstvi obeh strank, ni pa zadovoljila nacionalistov: eni groze s ponovnim »pohodom na Bruselj«, ker se ne strinjajo s posebnim aranžmajem za »šest flamskih vasi«, drugi so ustanovili v Na-muru »akcijski odbor«, ki se naj bori proti »ataki fla-mingatizma v Bruslju«. V Leuwenu so flamski študentje spet začeli demonstrirati in razbijati šipe na oknih francoskih profesorjev. Konec jezikovnih problemov v Belgiji? Ne za dolgo. S. FRAS Edinstven oglas v FAZ Kitajska propaganda v zahodnonemškem tisku BONN, 10. julija. (Po telefonu.) Točno na dan, ko so se v Moskvi začeli sovjetsko-kitajski razgovori o navzkrižjih med obema komunističnima partijama, je zahodnonemški časopis Frankfurter Allge-meine Zeitung priobčil oglas z naslovom »Predlog za generalno linijo mednarodnega komunističnega gibanja«. Razumljivo, da je naslov vzbudil veliko pozornost bralcev ne le zato, ker je bil natisnjen z mastnimi črkami na osminki velikega časopisnega formata in na zelo vidnem mestu, temveč tudi zato, ker je vsebina oglasa vsiljevala neverjetno’ misel, da zahodnonemško dnevno časopisje brez ovir propagira komunistično propagandno gradivo. Čeprav gre samo za komercialni oglas, ki ga je oglaševalec plačal z debelim denarjem, je bila vendarle prava senzacija, da se med za-hodnonemškimi dnevnimi časopisi najd-e oglasni oddelek, ki bi pri prodaji svojega časopisnega prostora pozabil na protikomunistično moralnopolitično »dolžnost«. Prav tako si je skoraj nemogoče zamisliti, da bi to »napako« zagrešil prav FAZ (kakor tukaj skrajšano imenujejo časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung), saj je splošno znano, da je ta časopis zelo blizu bonski vladi in da ga nekateri zahodni poluradni viri označujejo celo kot glasilo zahodnonemškega »desnega centra«. Vsemu temu je treba še dodati, da so v Zvezni republiki Nemčiji zadnje čase storili marsikaj. Vsako let® se pri na= utopi na stotine neplavalcev! Naučimo otroka plavati! Tov. ing. Dušan Kit. predsednik plavalnega kluba Ljubljana : — Plavalna šola pri našem klubu deluje uspešno že več let. Letos je še mnogo delav-nejša kakor prejšnja leta. Pobudo je dala PZJ z veliko zvezno akcijo »Naučite se plavati-«. Odmevi na to akcijo so ohrabrujoči po vsej Sloveniji. Pri nas smo organizirali dve plavalni šoli. Prva s 180 tečajniki že dela, druga pa bo pričela med 15. in 20. t. m. Obe sta na kopališču v Koleziji. Tečaja vodi profesor telovadbe Miha Potočnik — pedagog, ki ima pri tem že precej izkušenj. Stopili smo do bazena. Tečajniki so bili razdeljeni v osem skupin. Prva skupina je v manjšem bazenu, vadila prve zamahe cratvla, drugi so se z žogo igrali v plitvi vedi večjega bazena, tretji na tleh leže plavali »žabo-« po suhem. Približali smo se naj mlajšim — pravi malčki so š#. Inštruktor jim ,ie pripovedoval pravljico: ko je končal, jim je povedal še resnično zgodbo o pogumnem dečku, ki je rešil utapljajočo se deklico. »Tudi mi jo bom<) rešili,« so pritrjevali dečki. j. »Na-s že ne.« »o vse vprek čebljale deklice, »me že znamo plavati.« Prsno plavanj«. črawl. hrbtni slog in kaj vsega drugega še se naučijo otroci v tečaju. V soboto bo zaključek: ta dan se bodo pomerili med seboj, čisto zares kakor oni veliki. Oče — njegov sin Gregor je med tečajniki — nam je pripovedoval ves vesel: »Oba z ženo sva se že lansko poletje ubadala z njim. Ni in ni hotel splavati. Sedaj, ko je v tečaju, se je tega naučil mimogrede. Kakšno veselje ga je pogledati, ko se zjutraj že ob sedmih zbudi ves v mislih na Kolezijo. Samo o plavanju govori. Pa kdo bi mu zameril, prvi njegov samostojni podvig v življenju je to. Naučil se je plavati.« Jj. L. Valenčič in Desmet odnehala CHAMONIX, 10. julija — Današnja X. najtežja etapa Tour de 1’ Avenij (Courma-yeuer—Chamonix, 145 km), ki je tekla po najtežjih alpskih prevalih in strmih stezah, se je nesrečno končala za našega najboljšega vozača Valenčiča, ki je moral skupaj s še petimi drugimi kolesarji dati slovo tej dirki. Zmagal je Spanec Garcia s časom 4:41,50. Vrstni red naših: 30. Ukmar, 31. Bajlo, 47. Škerlj, 63. Šebenik, 68. čubrič. V generalnem plasmaju vodi Francoz Zimmermann, 36. je Ukmar, 41. Bajlo. 57. Škerlj, 60. Cubrič, 70 Šebenik. Tudi med profesionalci, ki so imeli nekoliko daljšo progo, je bilo precej nezgod. Belgijec Desmet, ki je bil 10 dni prvi v generalnem plasmaju, se je pri padcu poškodoval in odstopil. Zmagal je Francoz Anquetil, ki je obenem prevzel rumeno majico. V spustu — dve prvi mesti za LBD LJUBLJANA, 10. jul. Po prvem dnevu državnega prvenstva s kajaki in kanuji v Tacnu so naši najboljši tekmovalci nastopili naslednji dan še na 6 km dolgi progi od Kranja do Mavčič. V mojstrskem razredu F-l je zmagal Ivanovski (Skopje) pred Ljubljančanom Svetom. Med kanuisti C-2 sta osvojila prvo mesto Vidmar in Andrijašič (LBD). V slalomu in spustu s kajaki sta bila v mladinskem razredu C-2 najboljša Vojnovič in Prelovšek (LBD). Študentska šahovska olimpiada BUDVA, 10. julija. — Študentske šahovske reprezentance Sovjetske zveze, Mongolije, Jugoslavije, Nizozemske, ZDA, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Bolgarije in Italije so se po trodnevnih predfinalnih borbah uvrstile v finale IX. študentske šahovske olimpiade. Končno stanje v skupinah: prva — ZSSR 5,5, Mongolija 3, Anglija 2,5, druga — Jugoslavija 9,5. Nizozemska 9. Kuba 3.5. Turčija 2, tretja — ZDA 9,5» Poljska 8, Finska 4, Tunis 2,5, četrta — CSSR 11, Madžarska 6. Švedska 5,5, Škotska 1.5, peta — Bolgarija 9, Italija 6,5, Vzhodna Nemčija 6, Belgija 2.5. V dvoboju je pripravil veliko presenečenje poljski reprezentant Schmit z zmago nad velemojstrom Lombardyjem. Najdorf v vodstvu LOS ANGELOS, 10. julija. — V nadaljevanju prekinjenih partij mednarodnega šahovskega turnirja je Najdorf premagal Reshew-škega in tako prevzel vodstvo na tabeli. Na drugem mestu je Ke-res, ki je premagal Olafsona, medtem ko je partija Panno — Petrosjan ponovno prekinjena. Vodi Najdorf s 3 točkami pred Keresom 2,5 (1). Gligoričem 2,5, Petrosjanom 1,5 (1) itd. DUISBURG — Naša namiznoteniška igralca Korpa in Surbek sta bila v igri parov izločena iz nadaljnjega tekmovanja. Premagala ju je dvojica Lunck-Stahle (ZRN) 2:1. Nujno vzamemo v najem ali odkupimo poslovne prostore v izmeri 100 m?, lahko tudi izven centra. Republiški center za podvodna raziskovanja Ljubljana, Lepi pot 6. 8494-6 Razpisna komisija CENTRALNEGA OTROŠKEGA DISPANZERJA V LJUBLJANI Ulica Stare pravde 2 razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. 5695 POLZELA' »Bilo sem zadovol|na lani — vem, da bom tudi letos!« Tako pravi|o naše potrošnice. Pridružite se |im! Vedno in povsod: TRIMES TRIMES trpežna in topla nogavica zc prehod med zimo in pomladjo! »Skrajni čas je. da kupim nogavice TRIMES iz Polzele.« GEOLOŠKI ZAVOD V LJUBLJANI razpisuje delovno mesto ŠOFERJA C kategorije Nastop službe mogoč takoj. — Ponudbe sprejema tadrovski oddelek zavoda, Parmova 33-VI. 5685 Po sklepu UO Centra odprodamo: 1. 2 kom aqualunge AGA 2. 1 kom aqualunge Mares 5. razno potapljaško opremo Republiški center za podvodna raziskovanja 8493-4 Razpisna komisija podjetja »SLIKOPLESK - TERMOPLAST« LJUBLJANA, Gornji trg št. 4 sprejme: 1. SKLADIŠČNIKA za skladišče OE Termoplast. — Pogoj: kvalificiran z večletno prakso, verziran v skladiščni službi. 2. KURIRJA — EXPEDITORJA — Pogoj: osnovna šola s prakso 3. VEČ PLESKARJEV IN SOBOSLIKARJEV 4. VEČ VAJENCEV za pleskarsko stroko. Plača pod točko 1. za skladiščnika se določi po sporazumu oz. dogovoru. Za ostala prosta mesta je plača določena po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe osebno ali pismeno predložite razpisni komisiji podjetja »Slikoplesk — Termoplast«, Ljubljana, Gornji trg 4. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 5659 Razpisna komisija SPLOŠNE BOLNIŠNICE V MARIBORU razpisuje po 142., 1944. in 145. členu zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 17-61) prosta delovna mesta za: ZDRAVNIKA INTERNISTA ZDRAVNIKA INFEKTIOLOGA ZDRAVNIKA GINEKOLOGA ZDRAVNIKA PEDIATRA ZDRAVNIKA TRANSFUZIOLOGA ZDRAVNIKA ANESTEZISTA POGOJI: zdravniki specialisti ali zdravniki na specializaciji .iz navedenih strok. Kolikor kandidat še nima odobrene specializacije, mora imeti opravljen strokovni izpit in ostale pogoje za specializacijo. Pismene in kolkovane ponudbe s 50 din je treba poslati upravi splošne bolnišnice v Mariboru. 5670 Iz mednarodnih aren Ivica Bek umrl PARIZ — Pred kratkim je umrl ▼ Franciji naš predvojni nogomet, ni reprezentant Ivica Bek, ki se je pozneje preselil v Francijo in je zadnja leta nogometne kariere nastopal tudi že v francoski reprezentanci. Ivica Bek je igral v jugoslovanski reprezentanci sedemkrat, za Francoze pa šestkrat. »Doping«, ki ni škodljiv Novo obliko »dopinga« 6i je : njBgovalec v teku na 800 m iz Rirrra Iti svetovni rekorder na te; progi ter na eno miljo Peter Sneli (Novi Zeland). Vsakokrat, kadar se mu zdi, da ni dovolj borben, si Sneli na novo ogleda filmski posnetek o onem dramatičnem finalu na 800 m v Rimu. »Brž ko slišim to reportažo in podoživim, kako sem *e iz očitno brezupne situacije pretolkel do najlepše zmage v j življenju, me mineta vsako ne-razpoloženje in malodušje. Govoreči trak iz Rima je zame najboljše mamilo . . .« 0’Brien pojde samo v Moskvo 33-letni Parry 0'Brien, po poklicu bančni ravnatelj velike banke v Pasadeni, ki je na nedavnem državnem prvenstvu ZDA v St. Louisu zasedel drugo mesto v krogli (18,92 m), je vzlic temu metu zaradi poklicne zadržanosti odpovedal sodelovanje v ameriški reprezentanci, ki bo v kratkem začela svojo prestižno turnejo po Evropi s prvim velesrečanjem v Moskvi. Zadnje dni pred odhodom pa ga je le prijelo, da bi šel v SZ, ter se je zato priključil odpravi. Vsekakor pa je dodal, da pojde na stezo samo v prvem dvoboju s SZ, nato pa se po naj hitrejši poti spet vrne na delo v Kalifornijo. čudna bolezen olimpijskega prvaka Malega Angleža Dona Thompsona. dobitnika zlate kolajne za hojo na olimpijskih igrah v Rimu, je napadla zagonetna bolezen, ki 6i je celo zdravniki ne znajo prav razlagati. Nekaj dni poprej, preden je moral leči, so ga začele boleti mišice v nogah, brž nato pa sploh ni mogel več stopiti nanje. Od tedaj ga prevažajo s stolom na kolesih. Pogumen in neuklonljiv je dejal ta 30-letni športnik, da še ne ve, ali bo mo-rrel še kdaj na startno mesto, bolj pa ga skrbi to, da pravzaprav nihče ne ve, kakšen bo konec bolezni. Mož je še do zadnjega zelo živahno treniral za nastop v Tokiu, pri čemer oi je nalagal zelo hude naloge dan' za dnevom, dokler ni docela omagal. MED ŠTIRIMI 0CMI Koristne izkušnje za naprej Kako se je Ljubljana sprijaznila z nedeljskim neuspehom proti športi SLOVO NAJBOLJŠEGA JUGOSLOVANA — Naš mladi kolesarski reprezentant na Tour de TAvenir Rudi Valenčič se je z velikim uspehom prebijal med najboljše udeležence te dirke. V VII. etapi pa je presenetil z etapno zmago. Francoski tisk ga je v komentarjih hvalil na vso moč..., toda včeraj ga je zadela nezgoda, zaradi katere je moral dati slovo tej prireditvi. Na sliki ga vidimo kot zmagovalca na cilju v St. Etiennu skupaj s Sajhudžinom (SZ) in Carvalhom (Port.). Foto: Tanjug Nogometašem Ljubljane, da bi se v novi sezoni pridružili svojim sosedom iz Bežigrada v II. ligi, se niso izpolnile želje. Zatiki jaj je bil morda res neprijeten, toda, kakor vse kaže, so se v tem taboru že sprijaznili z mislijo, da bo treba v prihodnji tekmovalni sezoni hoditi enako pot, da bi se še z večjimi prizadevanji in voljo nazadnje le spet prebili med kandidate za vstop v višji tekmovalni razred. Tehnični vodja šiškarjev, dobro enani mednarodni nogometni sodnik Emil Erlich je v bežnem razgovoru povedal, da pravzaprav ni nič presenetljivega, če doleti taka usoda mlado in še neizkušeno enajstorico. — Kako prenaša klub ne-všečne moraine posledice tega neuspeha v kvalifikacijskem dvoboju? Res je, da smo gojili realna u-panja, tembolj, ker ima naše moštvo več kvalitetnih sposobnosti, kakršne je prikazalo tudi na tek-mi s Sparto, drži pa tudi, da ta naš nasprotnik, zdaj novi zvezni ilgaš, po znanju vsaj za zdaj še ne zasluži tega vzdevka. No, to posihmal ni več pomembno za nas, kar pa nam je v prid, je to, da smo si pridobili nekaj dragocenih izkušenj kot koristno napotilo za naše delo vnaprej. — Ali se obetajo kakšne spremembe v vašem kolektivu? Na skupnem sestanku po nedeljskih dogodkih smo povedali igralcem, da lahko vsakdo izmed njih dobi izpisnico, če želi oditi iz kluba. Domala vsi igralci so izja-vli, da ostanejo zvesti matičnemu klubu in se bodo odslej dalje še marljive je pripravljali. Čeprav nismo opustili želje, da bi ponovno kandidirali za II. ligo, naše vodstvo ne namerava angažirati kakšnih novih moči iz drugih klubov. Pri nas je dovolj mladih obetajočih nogometašev, ki jih bomo v novi sezoni že vključili v ligaško enajstorico. Upamo, da bomo s boljšim delom in boljšo organizacijo ob letu osorej le čisto drugačne in boljše volje ... (stl) ZVEZNI TEČAJ ZA ŠPORTNO MEDICINO Plodno strokovno delo V dneh od 29. junija do 4. Julija Je bil v šolskem centru Zveze za telesno kulturo Slovenije zvezni tečaj zdravnikov športne medicine. Na tečaju, ki ga je obiskovalo nad sto zdravnikov iz vse Jugoslavije, so prebrali 26 referatov in koreferatov, ki so osvetlili problem športne medicine iz najrazličnejših vidikov. Vsi vemo, kako sta telesna vzgoja in šport pomembna za zdravje naše mladine in odraslih, pomembna kot preventivna dejavnost medicine. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ima prav pri doziranju določene športne aktivnosti veliko vlogo individualno usmerjanje posameznikov v določene športne dejavnosti. Za tako usmerjanje pa so potrebne športne ambulante, ki naj bi bile v okviru zdravstvenih domov ali zdravstvo-nih postaj komune in naj bi delovale po principu specialistične ambulante Zdravstvenega doma. Na žalost le prepogosto ugotavljamo, da Je sodelovanje-trenerja z zdravnikom med treningom nezadostno, oziroma ga sploh ni. Z medicinskega vidika bi bilo mnogo bolj logično prepovedati določen trening, če ga ni odobril zdravnik po temeljitem pregledu športnika. Danes zdravnik, posebej še naš praktlkus vse prepogosto zaradi preobremenjenosti samo s podpisom rešuje tako važen problem. Niso redki primeri, ko mnogo naših talentiranih in perspektivnih mladih športnikov zaradi nemedicinsko vodenega treninga povsem propade. Na tečaju smo govorili o pomembni vlogi zdravnika v invalidskem športu, ki naj temelji predvsem na psihični moči invalida in fizični sposobnosti. Pomembna tema pa Je bila tudi šena in telesna kultura. Dr. GODEC GOSPODARSKA PODJETJA IN USTANOVE NOVI IZDELEK INTERFON" PUPIN 1070 638 I: •- & % m puli INTERFON ustvarja hitro, uspešno in neposredno zvezo med posameznimi oddelki v ustanovah in podjetjih, birojih, veleblagovnicah, hotelih, bolnišnicah, zdravstvenih ustanovah itd. INTERFON se uporablja kot garnitura, in sicer kot centralni INTERFON s petimi stranskimi INTER-PONI. Pokličete lahko na podlagi normalnega govora, ki se pri poklicanem INTERFONU reproducira dovolj glasno, tako da lahko poklicana oseba sliši v kateremkoli prostoru. 0 INTERFON je popolnoma transistorisiran, njegova trajnost je praktično neomejena, opravljanje je enostavno in sanj ni potrebna posebna strokovnost. 0 INTERFON je neodvisen od mestnega omrežja in je lpteraa naprava, za katero ni potrebno prijavljati in plačati poštnih taks. Za potrebna pojasnila pišite na naslov: POSLOVALNICA BEOGRAD, Ul. Ustanička 12«, telefon 44-270, 41-457 ali teleks 01-803. Ei ELEKTRONSKA INDUSTRIJA■ NIŠ Ni se prepričala, če je cesta prosta CELJE, 10. jul. — Včeraj popoldne je po cesti iz Vojnika proti Celju vozil osebni avtomobil LJ-147-54 (voznik Ivan Kink iz Trbovelj). V drugem zavoju v Škofji vasi je z desne strani pripeljala na cesto 59-Ietna kolesarka Ema Košin iz škofje vasi. Po dosedanjih ugotovitvah je kolesarko vrglo na pokrov prtljažnika in osebni avtomobil jo je tako peljal še 20 metrov z desne na levo stran ceste, kjer je trčil v vogal hiše številka 33. Kolesarka je pri sunku padla s pokrova prtljažnika in obležala hudo poškodovana (zlom leve noge in pretres možganov). Hudo se je poškodovala tudi sopotnica v osebnem avtomobilu Angela Simič, ki si je pri trčenju zlomila tri rebra in dobila pretres možganov. Voznik osebnega avtomobila ima le lažje odrgnine. Vse tri so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Vlcnina Jestvina na BEedu BLED, 10. jul. — V graščino (last splošnega ljudskega premoženja) na Bledu i bivši lastnik dr. Zvegelj) je bilo vlomljeno 27. junija, vlom pa se je ponovil minulo soboto. Po krajšem poizvedovanju so ugotovili, da sta oba vloma storila Matija Rajhard in M. R., oba iz Poljščice pri Bledu. Vlomila sta tako, da Sta z odvijačem odstranila zunanja polkna, nato pa še rešetke in notranja polkna. V notranjosti sta demontirala več medeninastih kljuk, več kosov okrasja z lestencev in iz zidu več svinčenih cevi. škoda še ni ocenjena. Stroge kazni za divjaške napadalce Oskrbnika Doma na Dobenem pri Trzinu so pretepli in oropali LJUBLJANA, 10. julija — Danes so se pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Ljubljani zagovarjali zaradi roparskega napada na oskrbnika turističnega doma na Dobenem pri Trzinu 19-let-ni ključavničar Marjan Osterman, 20-letni delavec Karel Tušek. 24-letni natakar Franc Špende in 22-letni prometnik Jože Štukelj. Edvard Markonja pa se je zagovarjal zaradi prikrivanja in poneverbe. Senat jih je spoznal za krive po obtožbi in jih obsodil: Marjana Ostermana na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora. Tuška na 4 leta in 6 mesecev, Špendeta na 3 leta in 3 mesece. Štuklja na 3 leta in 3 mesece strogega zapora. Markonjo pa na 6 mesecev zapora. Senat pri presoji očitno smatra, da je treba take razbojniške napade odločno zatirati s strogimi kaznimi. Kazenski zakonik določa za take napade najnižjo kazen tri leta, najvišjo pa 15 let strogega zapora. Začelo se je 10. maja letos. ko so Osterman, Tušek, Špende in Štukelj prišli v turistični dom r.a Dobeno pri Trzinu. Oskrbnik Janko Herga jih je gostoljubno sprejel in pogostil z jedačo in pijačo. Ko pa bi morali plačati precejšen zapitek, je Osterman zgrabil Hergo in ga podrl na tla. S Špenaetom sta ga nato tolkla po glavi, Tušek pa jima je pomagal s pivsko steklenico. Štukelj je medtem izvlekel oskrbniku iz žena ključe; odprl je predrl točilne mize in pobral i 8.000 dinarjev. Osterman ie nezavestnemu Her-°ri iztrgal z roke še uro. nato pr so se nrpadrinj odpravili v Liubiiano. kier so si razdalji naropani denar. Med preiskavo se je izkazalo. da so se za rop odločili zato. da bi prišli do denarja, s katerim naj bi se odpravili čez mejo. Ugotovili so tudi, da je bil pobudnik in vodja tega napada Osterman. O Markonji so ugotovili, da je sprejel ukradene predmete, čeprav je vedel odkod so. Zanimiv je tudi podatek, da so bili vsi obtoženi nezaposleni, službe so zapustili samovoljno. Namestnik okrožnega iavnega tožilca je v za-k]h’črem govoru opisal, l-ai^en orezir in ogorčenje i« zbudil med liudmi ta Pretssno prehitevanje ILIRSKA BISTRICA, 10. jul. — Včeraj zvečer je v vasi Jasen proti Ilirski Bistrici še! pravilno ob desni strani ceste vojak Djuro Slatina. Za njim je po skrajni desni strani ceste pripeljal motorist Anton Princ iz vasi Vrbica pri Ilirski Bistrici, ki je pešca zadel, pri tem pa padel tudi sam. Pri padcu se je motorist huje poškodoval in so ga takoj prepeljali v reško bolnišnico Pešec je pri trčenju dobil le lažje poškodbe in so mu prvo Domoč nudili v ambulanti v Ilirski Bistrici. razbojniški napad, predvsem, ker so ga storili mladi, komaj dorasli ljudje. Zahteval je primerno strogo kaznovanje. ra- Zaradi prehitre vožnje LJUBLJANA, 10. jul. — Na cesti III. reda Zalog—Litija, pri vasi Podgrad, sta se včeraj zvečer zaletela poltovorni avtomobil LJ-176-27 (voznik Milan Majer) in osebni avtomobil LJ-51-28, ki ga je upravljala voznica Zlatka Arko. Poltovorni avtomobil je vozil z veliko hitrostjo proti Zalogu in se je na ravni cesti srečaval z osebnim avtomobilom. Zaradi velike hitrosti je poltovorni avtomobil po trčenju vrglo 5 metrov pod cesto. Pri nesreči sta se laže poškodovala voznica osebnega avtomobila in njen sopotnik Rudolf Arko. Voznico osebnega avtomobila so prepeljali na ljubljansko polikliniko. Prometni miličnik je Milana Majerja napotil na odvzem krvi in mu odvzel vozniško dovoljenje. Materialno škodo na obeh vozilih so ocenili na 230.000 dinarjev. KOPER. 10. jul. — V Reber-niških serpentinah sta se včeraj dopoldne zaletela osebni avtomobil LJ-22-34 (voznik Franc Brdnik iz Ljubljane) in osebni avtomobil GE-17633, ki ga je upravljal švedski državljan Jones Hirscyh. Voznik Brdnik je vozil iz Postoine proti Novi Gorici s preveliko hitrostjo, zaradi česar ga je na ovinku zaneslo v osebni avtomobil, k: ga je nasproti pripeljal Šved. Nastalo škodo na obeh vozilih so ocenili na 350.000 dinarjev. Nevestno delo blagajničarke Kazen: leto dni zapora in povrnitev Škode MARIBOR, 10. julija — Okrožno sodišče v Mariboru je danes zaradi 'poneverbe, nevestnega gospodarskega poslovanja in neupravičene uporabe obsodilo 36-letno Kristino Rodij, bivšo glavno blagajničarko mariborske veletrgovine »Prehrana« na enotno kazen leto dni zapora. Največjo škodo je obtoženka napravila svojemu podjetju z nevestnim delom. V razdobju od 1. januarja lani do 1. januarja letos je namreč z malomarnim službovanjem povzročila primanjkljaj 1 milijon 176.017 din. Kodijeva je večkrat prevzemala dnevne izkupičke posameznih poslovalnic, ne aa ni denar prešteli. Razen tega zneskov ni sproti knjižila v blagajniški dnevnik in jih tudi ni sproti nakazovala banki. Zgodilo se je celo, da je obtožena blagajničarka dostikrat puščala veliko denarja kar na svoji mizi. Kristina Rodij je bila kaznovana tudi zavoljo poneverbe; iz blagajne je vzela 37 tisočakov in jih obdržala. Od aprila 1962. do januarja 1963 pa je blagajno izrabljala tudi drugače: več uslužbencem je posojala blagajniški denar (skupaj 132.000 din), ne da bi v to privolil računovodja podjetja. Sodišče je Rodijevi izreklo sorazmerno zelo milo kazen, ker je upoštevalo, da ne bi prišlo do tako visokega primanjkljaja, če bi bila nadzorstvo in delovna organizacija v mariborski »Prehrani« taka, kot je treba Sodišče je še razsodilo, da bo morala obtoženka »Prehrani« povrniti 1,213.017 din. m Mopedist umrl v mariborski bolnišnici MARIBOR, 10. jul. — Včeraj smo poročali o prometni nesreči, ki se je pripetila minuli ponedeljek na cesti v bližini ribnika na Teznem pri Mariboru. Pri nesreči je mopedist na desni bankini trčil v 11-letnega dečka in pri tem tudi sam padel. Oba ponesrečenca so hudo poškodovana prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je včeraj ob 10.30 uri mopedist Franc Bele iz Maribora zaradi hudih poškodb umrl. Brez vozniškega dovoljenja CERKNO, 10. jul. — Iz naselja Zakriž proti Cerknemu je včeraj popoldne vozil osebni avtomobil LJ-102-82 (voznik Ljubimir Kondrič s sopotnikom Petrom Furlanom iz Lju-Ijane). Približno 2 kilometra pred Cerknim je osebni avtomobil zapeljal v večji kamen ob cesti in obstal. Voznik, ki je vozil vinjen in brez vozniškega dovoljenja, je s sopotnikom pustil osebni avtomobil na kraju nesreče in odšel v kavarno v Cerkno, kjer sta oba dalje popivala. Na osebnem avtomobilu je za 150.000 dinarjev škode. S kolom pobil 82-letnega starčka Gromilič se bo moral zagovarjati pred sodiščem v Novem mestu VIDEM-KRŠKO, 10. .iuliia — Četrtega julija so našli v Krškem pb Savi pri železniški progi mrtvega 82-letnega Vinka Koletiča, doma iz Dalmatinove ulice 22 v Krškem. Komisija, ki je prišla na kraj, kjer so našli Koletiča, jt ugotovila, da je imel pokojnik hudo poškodovano glavo in da je umrl zaradi teh poškodb. O tem smo 7. t. m. že poročali. Koletič je bil skromen možakar, ki je vsako jutro navsezgodaj hodil s sekiro v ro- ki nabirat dračje k Savi. Tako se je napotil tudi v ranih urah četrtega julija. Preiskovalci so zaradi hudih poškodb najprej sklepali, da gre za grd uboj. Ker pa ni bilo spočetka nobenega razloga, ki bi kogarkoli spodbujal, da bi Ko-letiču vzel življenje, so previdno raziskovali dalje. Zaradi teh razlogov so dopuščali možnost, a'a je pokojnik šel po tirih in ga je zbil po nasipu vlak. Zato so poklicali sodnomedicinskega izvedenca, ki naj bi pomagal pojasniti izvor smrtnih poškodb. Razen tega so preiskovali tudi v drugih smereh. Prizadevanja so bila uspešna. Ko so prijeli 32-letnega Jusufa Gromiliča iz Krasulje-va pri Prijedoru, očeta petih otrok, je le-ta kmalu priznal, da je s kolom pobil starčka. Gromilič je na zaslišanju povedal, da se je tretjega julija zvečer odpravil na veseli co v Brestanico. Ko se je ponoči vračal, je srečal skupino vinjenih ljudi. Ker so ga lani decembra neki ljudje pretepli, se je takrat ustrašil in zbežal v hrib. V temi je dolgo tekel, ker je mislil, da ga zasledujejo. Med tavanjem je prišel v Sotelsko in se ustavil pri hiši Ivana Kovačiča. Z vrvi za perilo je vzel dve ščipalki in pri tem zadel ob neki predmet, tako da je zaropotalo. Tedaj se je odprlo okno in neki moški je zakričal nanj. Ustrašil se je in zbežal proti Savi. Naenkrat naj bi mu po poti ob Savi prišel nasproti moški s sekiro v roki. Pograbil je kol in začel tolči po njem, ker je mislil, da so ga obkolili. Potem je odvrgel kol in zbežal. Na rekonstrukciji, ki so jo že izvedli, je pokazal, kako se je srečal s pokojnim Koleti-čem, in kol, ki ga je odvrgel. Gromilič se bo moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. O nadaljnjih ugotovitvah in razpravi bomo še poročali. —R. A. Na križišču izsiljeval prednost LJUBLJANA, 10. jul. — Včeraj popoldne je na križišču pred Delavskim domom v Ljubljani tovorni avtomobil BG-240-02 (voznik Ilija Dani-lovič) izsiljeval prednost pred motoristom Tonetom Kosom, ki je na motornem kolesu KR-11-280 peljal tudi sopotnika Ivana Drakslerja. Tovornjak je pripeljal po Celovški cesti in v križišču zavijal v levo na Prešernovo cesto ter tako izsiljeval prednost motoristu. ki je vozil po Gosposvetski cesti naravnost proti Celovški cesti. Pri trčenju si je sopotnik na motornem kolesu zlomil desno nogo, motorist pa se je le laže poškodoval. Neprevidno prečkanje ceste JESENICE, 10. jul. Včeraj opoldne je Marija Vidmar neprevidno prečkala cesto I. reda pri stavbi ObLO Jesenice. Prav tedaj je namreč po cesti v smeri proti železniški postaji pripeljal motorist Franc Bajtar z motornim kolesom KR-13-935 in zaradi kratke razdalje Vidmarjevo zadel in zbil po cesti. Laže ranjeno Vidmarjevo so prepeljali v jeseniško bolnišnico: na motornem kolesu je za 30.000 dinarjev škode. Včeraj popoldne je na Cesto Franceta Prešerna na Jesenicah nenadoma pritekla štiriletna Jožica Ros tik pred osebni avtomobil KR-20-74, ki ga je z zmerno hitrostjo vozil Franc Eržen. Osebni avtomobil je deklico zadel in podrl ter ji z desnim kolesom zapeljal čez nogo. Deklico z zlomljeno desno nogo so takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico. Mačka povzročila požar RIBNICA, 10. jul. — Včeraj ob 7.30 uri je v gospodarskem poslopju Frančiške Lovšin v Otavicah št. 16 izbruhnil požar. Ogenj se je naglo razširil in je kmalu zajel ostrešje hleva in kleti ter ju popolnoma uničil. Požar je povzročila mačka, kateri se je vnela dlaka pri peči kopalnice in je nato zbežala v listje na podstrešju hleva. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Otavic, nastalo materialno škodo cenijo na pol milijona dinarjev. Telefon dežurnega urednika: 2C-646 FESTIVAL m ^ V-i KRIŽANKE DRE\ I ob 20.30 v letnem gledališču opera J. Gotovca: ERO Z ONEGA SVETA v izvedbi ljubljanske Opere. Nastopijo: Bu- kovčeva. Stritarjeva, Ziherlova, Brajnik. Gašperšič, Korošec in Seršen. PETEK, 12. julija, ob 20.30 v letnem gledališču: J. Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA z jugoslovanskimi gosti solisti. Dirigent: Ciril Cvetko, režiser: Ciril Debevec. Predprodaja vstopnic od 10.—12. in od 17. ure dalje pri blagajni v Križankah Gledališče OPERA Četrtek. 11. julija, ob 20.30: Gotovac-: ERO Z ONEGA SVETA Predstava v Križankah v okviru XI. poletnih kulturnih priredi- ! tev. V primeru slabega vremena ; bo predstava v Operi. Petek, 12. julija, ob 20.30: Goto ; vac: .ERO Z ONEGA SVETA. S j sodelovanjem jugoslovanskih solistov — gostov. Predstava v Križankah v okviru XI. poletnih kulturnih nrireditev. V primeru siabega vremena bo predstava v Operi. Neddia, 10. julija, ob 21. uri: Prokofjev: KAMNITI CVET. — Balet. Gostovanje v Ko^ni. Konec operne se/one 1962-63. Čestitke Na naravoslovni fakulteti — oddelek matematika je diplomirala IVA MULEC. Iskreno čestita Vida. DOSLEJ NAJVEČJA TOMBOLA V.’V'EPO NOVO; KOMFORTNO 'STANOVANJE ' 'Z BALkONQM: (.GLAVNI DOBITEK -:** vrvi- \ V NEDEldO TABLICA di. )00 - 21.yif.1963 RTV Ljubljana SPORED ZA ČETRTEK 4.00 do 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar;. 8.05 Straussove melodije z Dunajskim filharmoničnim orkestrom. 8.35 Od Prage do Moskve, (češke in ruske popevke). 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani. Mirče Sušmel: Učeno leto — VII. 9.10 Vesele počitnice in Pozdravi za mlade risarje. 9.35 Nekaj glasbe za razvedrilo. 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored. P. I. Čajkovski: Arija Lenskega in dvoboj iz 2. dej. opere Evgenij Onjegin — D. Švara: Duet Veronike m Jelisave iz opere Veronika Deseniška — J. Massenet: Duet Lote in Wertherja iz 1. dej. opere Werther. 10.55 Vsak dan nova popevka. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil) 12.05 Zabavna glasba. 12.15 KN — Franc Cimerman: Izmenjavanje matic. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12.45 Muzicirata klavir in rog. (Pianist Jose Terdesillas in Jože Falout — rog). 13.15. Obvestila in zabavna glasba. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.05 Pri skladatelju Blažu Arniču. Prvi polet — simfonična poema za kia-vir in orkester, (solist Lovrenc Arnič — klavir) Ples čarovnic — simfonična pesnitev. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Sprehod po Havajih. 15.35 Prolog k Borodinovi operi »Knez Igor« (Solisti, zbor in orkester beograjske opere, dirigira Oskar Danem 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Sovjetski violinisti — 3. oddaja. Igor Davidovič Oistrah. (Chopin. Wieniawski. Brahms. Saint — Saens, Debussy, Mendelssohn). 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Turistična oddaja 19.(K) Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Literarni večer. Vladimir Majakovski: Oblak v hlačah. 21.40 Nova in dva stara posnetka skladateljev Janeza Matičiča, ;n Primoža Ramovša. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. Za ljubitelje jazza. 23.05 Ples do polnoči. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Napoved II. programa — poročila. 19.05 Renata Tebaldi v italijanskih operah. 19.30 Od sola do kvarteta. 20.00 Zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj. 20.30 Radijski dnevnik II. programa. 20.45 Romantična kitara ‘kitarist Johnny Smith) 21.00 Melodije po pošti. 22.00 do 22.15 Napoved časa, poročila, vremensKa napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan. TELEVIZIJA 19.30 Otroški festival v Šibeniku — oddaja za otroke «Zagreb) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Propagandna oddaja (Beograd » 20.45 »To je čas morilcev« — francoski igrani film. V glavnih vlogah nastopata Jean Gabin in Danielle Deiorme. Režija: Julien Duvivier — (Beograa) 22.15 Povratek v kameno dobo — reportaža iz serije Ekspedicija (Ljubljana) 22.40 Poročila (Beograd) Na kanalu 9 22.15 Potovanje po Paragvaju — reportaža — (Beograd) Kino SPORED ZA ČETRTEK KINOTEKA, Miklošičeva cesta 28: ital. film RIM. ODPRTO MESTO. Režija: Roberto Rossellini. Glav. vi.: Anna Magnani. Aldo Fabrizzi. Ob 16, 18 in 20. uri Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Ki NO U NION: nrem. amer. filma ZORO MAŠČEVALEC. Režija: Carls Barlon. Igra Henry Kol vin. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja sovj. barvne komedije VLAK PELJE NA VZHOD. KINO KOMUNA: italijanski CS film STOJ ZUPAN (PROMETNIK). Režija Luigi Zampa. Igrajo: Alberto Sordi. Vittorio de Sica. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SLOGA: sovj vohunski film OPERACIJA KOBRA Režija: D Vasiljev Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Zadnjikrat! KINO VIC: amer film v SVETU KOMEDIJE Režija: Hnrold L!oyd. Igra Harold Lloyd. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO SISKA: sovjetska barvna glasb, komedija VLAK PELJE NA VZHOD. Režija: J. Rejzman. Igrata: L. Drankovskaja, L. Ga-lis. Tednik. Predstave ob 16, 13 20. uri. Monicu^La. atoLLovcuijska H ISA II.GLAVNI DOBITEK -‘TOMBOLI v nedeljo jS!Or21.VII. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. film NORČIJE^ V OPERI. Režija: Sam Wood. Igrajo bratje Marx. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo. LETNI KLNO DOMA JLA, LJUBLJANA: nemški film ZVEZDA RIA, ob 20.30. KINO SVOBODA, CRNUCE: amer. fihn PREPOVEDAN PLANET, ob 20. uri. MLADINSKI KINO: domači film V PRIJATELJSKI AFRIKI, ob 10.. 15., in 17. uri. Zadnjikrat. Film za mladino od 8. leta starosti dalje. Komisija za razpis in imenovanje direktorjev pri OBČINSKI SKUPŠČINI ŽALEC po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ip njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-57) razpisuje mesto DIREKTORJA TOVARNE NOGAVIC POLZELA POGOJI: diplomiran ekonomist s 5-letno prakso na vodilnem položaju ali srednjftj.^gngijj^ka šola z .10-letno prakso na vodilnem položaju. Tekstilni, kemični ali strojni inženir s 5-letno prakso na vodilnem mestu ali srednja tekstilna šola s 15-letno prakso na vodilnem položaju. Pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 31. julija 1963 Občinski skupščini Žalec. 5682 KINO TRIGLAV, Ljubljana: japonski barvni film ŠAMPION IN PI.ESAI.KA. Tednik. Predstavi ob IR. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. KINO SVOBODA. Šentvid: amer film POSLEDNJA OBALA, ob 18. in 20. uri. KINO ZADOBROVA: švedski film NASMEH POLETNE NOČI. ob 20. uri. “-J fi'm MED ČASOM IN VEČNOSTJO, ob 20. uri. KINO VEVČE: domači VV film VELIKA TURNEJA, ob 20. uri KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA: egiptovski film NEPO- ZNANA ZENA. ob 17. uri. Ameriški barvni CS film ČAS ŽIVLJENJA — CAS SMRTI. ob 20.15. KINO MENGEŠ: francoski črno beli film DOGODILO SE JE V RIMU, ob 20. uri. KINO DUPLICA, Kamnik: ameriški barvni CS film DOM NA GRIČU, ob 20. uri. KINO BLED: italijanski film VSE V ROK SLUŽBE, ob 18. in 20.30. KINO »CENTER« — KRANJ: italij. barvni CS film DAVID IN GOLIJAT, ob 18. uri. Ob 20 uri nem. film REVIJA POPEVK. KINO STORŽIČ. Kranj: amer. barvni film TRAPER KELLV, ob 18. in 20. uri. KINO PARTIZAN: ital. barv. CS film DAVID IN GOLIJAT. ob 20.30. KINO RADOVLJICA: jugoslovan- sko-nemški pustolovni barvni CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU (po romanu K. Maya>, ob 20. uri. KINO RADIO. JESENICE: ruski film IVANOVO OTROŠTVO ob 19. uri. KINO PLAVŽ. Jesenice: ruski barvni film OPERACIJA DEDIŠČINE, ob 20. uri. KINO DOVJE: mehiški barvni film JAZ SEM PUSTOLOVEC. KINO DELAVSKI DOM, Zagorje: ital. CS film KAM S TRUPLOM, ob 18. in 20. uri. KLNO SVOBODA II, HRASTNIK: mehiški film MACARIO, ob 19. uri. KINO PARK — Murska Sobota: francoski film RACIJA, ob 17.30 in 20. uri. MESTNI KINO PTUJ: domači kriminalni film MINUTA ZA UMOR, ob 17,45 in 20. uri. KINO UNION, Celje: ruski film STARI IN MLADI, ob 16 • 18 in 20. uri. KINO METROPOL. Celje: angleški CS film V KROGU PREVAR ob 16., 18. in 20. uri. LETNI KINO, Celje: nemški barvni filtft FRANČIŠKA, ob 20.30. KINO »SOČA. — NOVA GORICA: angl. film NIKOLI NE POPU. SČAJ. AVTO Aš&to 3.99? DOBITKOV NA VELIKI TOMBOLI 21.VII.1963 TOMBOLA bo v Ljubljani ob Linhartovi c. ob 17. uri KINO SVOBODA, Sežana: angleški film BILO JIH JE SEDEM, ob 20.15. KINO SOČA. TOLMIN: sovj. CS barvni film ILJA MUROMEC, ob 20.30. KINO »SVOBODA« - SLMPI IKH amer. barvni film SERIFOV SIN. ^KOMPAS PRED POTOVANJEM ne imejte nobenih skrbi! Vse, kar bo prispevalo, da bo Vaše potovanje prijetnejše in udobnejše, lahko uredite v vsaki poslovalnici KOMPASA! Ze nekaj dni prpd potovanjem si lahko nabavite želeno vozno karto (železnica, ladja, letalo) tudi s popustom, rezervirate sedež v letalu, posteljo v spalnem vagonu ali kabino na ladji! Vsaka poslovalnica KOMPASA posreduje tudi nabavo potnega lista in vseh potrebnih vizumov! DO 15. JULIJA se lahko v vsaki poslovalnici KOMPASA prijavite za šestdnevni avtobusni izlet na AŽURNO OBALO, šestdnevni avtobusni izlet v HANNOVER in šestdnevni avtobusni izlet v MULHOUSE na gasilsko olim-piado. V poslovalnici KOMPASA so na razpolago tudi podrobnejši programi izletov in ostale informacije. NOVA POSLOVALNICA V DUBROVNIKU posluje v središču mesta na Pilah v Ulici Maršala Tita 12. nova KOMPASOVA POSLOVALNICA. Poslovalnica nudi vse turistične usluge. — Vsem, ki se bodo v času počitnic mudili v DUBROVNIKU, priporočamo, da se poslužijo uslug, ki jih nudi poslovalnica. Poslovalnica posluje neprekinjeno od 8. do 21. ure. Maribor DEŽURNA LEKARNA: Četrtek, 11. julija: lekarna ME- LJE, Meljska cesta 2. KINO: UNION: nem. jugosl. ban', film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU. PARTIZAN: sov. film SREČALI SO SE NA POTI. UDARNIK: amer. barv. cin. film ZAKONSKI VRTILJAK. Obvestila »NARODNA GALERIJA«. Zadnje vodstvo po »Razstavi ikon« nocoj ob 20. uri. Vodi kustos Ksenija Rozman. Razstava se zapre v nedeljo, 14. julija 1963. P KO ZAPUŠČAM zaradi šibkega zdravja po večletnem delu svojo slaščičarno »Bled« v Medvodah, se najprisrčneje zahvaljujem mnogoštevilnim odjemalcem in prijateljem iz Medvod, okoliških vasi in Ljubljane, ki so mi vseskozi poklanjali svoje zaupanje. Posebno se zahvaljujem medvo-ški mladini. organizacijam in občinskim forumom, ki so mi oddali vidno priznanje za večletno uspešno delo. Aleksa Aleksič BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški »Donat« vrelec. Posvetujte se z zdravnikom. »DONAT« dobite v Ljubljani pri »Prehrani« in »Merkatorju«. R A ZGR NI TE V LRBA NISTICN E DOKUMENTACIJE. V zvezi s predpisom 14. čl. Zakona o urbanističnih projektih (Ur. 1. LRS št. 127-22-58) je občina Ljublja-na-Siška uredila razstavo v skrajšanem času enega meseca v predprostoru kina Siska na Celovški cesti 121 naslednje urbanistične dokumentacije: I. Osnutek urbanističnega programa za mestni del občine Lju-bljana-šiška, t. j. za pas zemljišča. obojestransko Celovške ceste, med Vodnikovo cesto m gorenjsko železniško progo in od podvoza do Šentvida. II. Ureditveni načrti za naslednje predele: 1. Zazidalni kompleks tovarne Union v dveh variantah z maketama.- /*• . V. 2. Zazidalni kompleks ob Černetovi ulici. 3. Zazidalni kompleks centra komune Šiška z maketo. 4. Zazidalni načrt za predei med Šišensko in Tugomerjevo ter Zvezno ulico. 5. Zazidalni načrt stanovanjske enote 1 Šentvid z maketo. 6. Iskrina četrt — industrijski predel. O Zapora cest REPUBLIŠKI SEKRETARIAT za promet SRS obvešča, da je cesta Crna — Šoštanj v odseku Cma — Šentvid zaprta zaradi zemeljskih plazov. O 5691 Za vedno nas je zapustila naša ljubljena žena, V mama in nonica Marija Cotič roj. S D B A N Pogreb bo v četrtek. 11. julija 1963, ob 18. uri v Gorjanskem pri Komnu. Želimo ji večnega miru in pokoja. Žalujoči: mož Ivan. sin Marjan z družino, hčerka Nada in ostalo sorodstvo. Koper, Trst, Gorjansko, 10. julija 1963. Tragično je preminil naš uslužbenec Franc Ivančič Na zadnji poti ga bomo spremili 11. julija 1963, ob 16. uri na mestno pokopališče v Celju. Zvestega in delavnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv Kmetijskega kombinata Žalec, obrat »Vrtnarstvo«, Celje. Sindikalna podružnica »VRTNARSTVO« — Celje sporoča žalostno vest, da je tragično preminil Franc Ivančič uslužbenec Dobrega in priljubljenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb pokojnika bo danes, 11. julija 1963, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. OOZK »MLEKO - VRTNARSTVO« — CELJE SPOROČA, DA JE TRAGIČNO PREMINIL NAŠ CLAN FRANC IVANČIČ POŽRTVOVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat in stric Ivan Tomažič upokojenec Pokojnika bomo spremili na zadnji poti v četrtek, II. julija 1963, ob 18. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Mokronogu. Prosimo tihega sožalja! žalujoči: žena Nežka, sinova Zlatko in Peter, družine Tomažič, Gorše-Fifolt, Matžele in ostali sorodniki. Mokronog, Soteska, Velika Loka, Prevalje, Ljubljana, 10. julija 1963. Mali oglasi SOBO NUJNO POTREBUJETA mir na(i) fanta (dekleti). Ponudbe pod »Zobotehnik«. 8502-8 POTREBUJEM PRAZNO samsko sebo v Ljubljani ali na Viču. Ponudbe pod »šofer«. 8503-6 PRODAM Topolino v voznem stanju ali posamezne dele. Bohoričeva 23. 8509-3 FIAT 1I00-E — 1952 prodam. Trobec. L j.. Gospodinjska 11. ŠTUDENTKA potrebuje sobo. lahko neopremljeno. Ponudbe pod »Plača dobro«. 8490-6 KLAVIR POCENI PRODAM. Plevel, Ljubljana, Mivka 16. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem takoj k trem odraslim osebam. Papež. Veselova (prej Nunska) 17-1. OPREMLJENO SOBO v središču mesta ali blizu trolejbusne postaje potrebuje samski uslužbenec. Ponudbe pod »28 — Skromen«. 8471-6 POTNIŠKE AVTOMOBILE, teren ska vozila, avtobuse in kamione kupuje za svoje komitente »AGENCIJA BEOGRAD«. Beograd, Dositejeva 21III telefon 622-322. 4667-3 BESEDE, ki se govorijo zoper Urško Preskar, Linhartova 104 — preklicujem za neresnične. Kdor koli bi še kaj govoril, ga predam sodišču. Alojz Kovač, Trubarjeva 7, Ljubljana. 8534-8 POTREBUJEVA skromno sobo, plačava dobro* in tudi pomagava. Ponudbe pod »Marljiva«. 8530-6 NUJNO POTREBUJEM 200.000 din posojila za 5 mesecev, vrnem 250.000 din. Zanesljiva garancija. Lahko nudim usluge. Ponudbe pošljite pod »Zanesljivo«. 8525-8 MOTOR B:\IW prodam, tudi za ček. Maček. Ljubljana, Rožičeva 5-1. 8532-3 DVAJSET močnih čebelnih družin proda Alojz Strniša, Ormoška 11, Ptuj. 713-4 NOVEJŠI OPEL CARAVAN, malo vožen — prodam. Ogled v nedeljo, 14. 7. 1963 pri mehaniku Jožetu Trobcu, Cerkniška 13 — Ljubljana-Vič. 8543-3 now zrn a COYVBOYKE raznih znamk. nylon plašče, terital krila in srajce dobite po najugodnejših cenah. — CASA IMPERMEABILE — Trst, Via S. Nicolo 22. 5317 GLUHONEMA DEKLICA iz Maribora odšla 28. 6. ob 11.30. Stara 26 let, oblečena v rumeno obleko in rdeč predpasnik. Lasje kostanjevi, frizura kratka. Sporočite Ljudska milica, Maribor-Tabor. 8521-8 Nenadoma je umrla moja draga žena in najina zlata mamica Olga V okal roj. BENCINA Na njeni zadnji poti jo bomo spremili danes, dne 11. julija 1963 ob 18.30 izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži v Andrejevi mrliški vežici na Zalah. Žalujoči: mož Jože. hčerki Beba in Lida ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 10. julija 1963. UMRLA JE MOJA MAMA Adela Škerlj ROJ. GERM — VDOVA PO DIREKTORJU POGREB BO DANES, 11. JULIJA 1963. OB 11 URI IZPRED KRIŠTOFOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH. ŽALUJOČI: SIN IVO Z DRUŽINO IN OSTALO SORODSTVO LJUBLJANA, 10. JULIJA 1963. Nenadoma nas je zapustil naš mož, oče, sin, brat in dedek Maks Blejec grafik Pogreb bo v petek, 12. julija, ob 17. uri iz Jakobove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Avguština, sin Janez z družino, hči Marjana, mama Marija in družine Blejec, Škrinjar, Golob, Baumkircher. Vrhovec in Mehle. Ljubljana, Maribor, Kranj, 10. julija 1963. NENADOMA JE UMRL NAŠ SODELAVEC MAKS BLEJEC VODJA PLANSKO-ANALITICNEGA ODDELKA OD DOBREGA SODELAVCA’ SE BOMO POSLOVILI V PETEK, 12. JULIJA, OB 17. URI IZ JAKOBOVE MRLIŠKE VEZE NA ZALAH. OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU. KOLEKTIV TISKARNE LJUDSKA PRAVICA SREDI PLODNEGA DELA JE OMAHNIL NAŠ ZASLUZNI SODELAVEC, TOVARIŠ Maks Blejec BIBLIOTEKAR I. PO DRAGOCENIH DELIH, KI JIH JE OPRAVIL ZA GRAFIČNO INDUSTRIJO, NAM BO OSTAL V TRAJNEM SPOMINU. ŠOLSKI CENTER TISKA IN PAPIRJA ▼ E JUBLJANI Vrtimo globus BORDEAUX — Blizu letalskega oporišča pri Bordeauxu v jugozahodni Franciji sta v zraku trčila lovec in šolsko letalo. Obe letali sta se vneli in strmoglavili, dva pilota sta mrtva, tretjega letalca pa še niso našli. NEW YORK — Seizmograf-ska postaja Fordham pri New Yorku je zaznamovala dva močnejša potresa ob obali Kostarike. Aparati so razločno zapisali sunke, čeprav je bil potres 3500 km daleč. BUDIMPEŠTA — Smrtna nesreča je doletela dva madžarska jadralca, katerih letalo se je prezgodaj ločilo od motornega, ki ju je vleklo. Strmoglavila sta blizu letališča Esztergom v zahodnem delu Madžarske. MADRID — Tri ure in pol se je trudilo dvajset ekip poklicnih gasilcev, preden jim je uspelo zadušiti požar v največji španski bikoborski areni »Las Ventas« na Plazi de Toros v Madridu. BRUSELJ — Svojevrstno slavje v vasi Bure na območju belgijskega dela Arde-nov: zbralo se je vseh 127 članov družine Pigeon, ki so zdaj raztreseni po vsej deželi. zibelka pa jim je mkla v tej ardenski vasi. GIBRALTAR — V Gibral-tarski ožini sta trčili dve trgovski ladji, angleški »Pa-trician« in ameriška »Santa Emilia«. Pogrešajo kapitana, prvega oficirja in radiotelegrafista britanske ladje, ki se je potopila takoj po nesreči. LOCARNO — Osemdeset let po smrti so okradli skladatelja Richarda Wagnerja: v času obiskov .je izginila iz vile »Tribchen«, preurejene v V/agnerjev muzej, stanovanjska najemniška pogodba, ki jo je skladatelj sklenil leta 1866 s takratnim lastnikom hiše v Locarnu. Ker je dokument vreden le kakih dvesto švicarskih frankov, domnevajo preiskovalci, da ga je izmaknil kak poseben ljubitelj skladateljeve glasbe in zbiralec predmetov v zvezi z Wag-nerjevim življenjem. TOKIO — Alex Wilsh, 22-letni Američan iz Rosemonta (Pennsylvania), je na sedem metrov dolgi jahti sam prejadral 30.000 morskih milj po Atlantskem in Tihem oceanu. Pristal je v Jakohami na Japonskem. BRUSELJ — Hudi prometni zastoji so bili predvčerajšnjim zjutraj na bruseljskih ulicah. Mnogo ljudi je prišlo na delo z dokajšnjo zamudo zaradi »stavke vestnosti«, ki jo je izvedel sindikat belgijskih prometnih stražnikov. Prejšnji teden je bila podobna stavka v Anversu, to pot pa so prometni nadzorniki v belgijskem glavnem mestu dosledno ustavljali tramva :r, avtobuse in osebne avtomobile ter pregledovali prometna dovoljenja voznikov, skratka ravnali so se dobesedno po prometnih predpisih. MONCHEN — Polovico vseh živil, ki jih posreduje trgovina. kupujejo zdaj zahodno-nemški potrošniki v samopostrežnih prodajalnah. Po statističnih podatkih jih je bilo pred desetimi leti 121, v začetku letošnjega leta pa že 40.000 od skupno 160.000 prodajaln živil, kolikor jih je v vsej deželi. Samopostrežne prodajalne, ki jih je torej 25 odstotkov, so imele lani skoraj 50 odstotkov vsega prometa z živili. ib? N 'ntš|p|§||§SSL-T®p™ ki! HHH OB KONCU PRVE DOBE ZRAKOPLOVOV - Nemški cepelin »Hindenburg«, takrat največje zračno prevozno sredstvo, je po preletu Atlantika zgorel v Lakehurstu (Ne\v Jersey, ZDA). Nesreča je pomenila konec vodljivih zrakoplovov, ki pa se jim zdaj, kakor vse kaže, po zaslugi novih tehničnih možnosti obeta lepša prihodnost. Zgodba o malem Tarzanu Kakor vse kaže, se je na Celebesu ponovil vsaj začetek zgodbe o Tarzanu, dečku, ki so ga vzredile opice in ki ga mnoge mladinske povesti opisujejo kot »kralja džungle«. Policijske oblasti na Celebesu so sporočile v Džakarto, da so našli triletnega dečka, ki so ga Ukradle opice, ko mu je bilo nekaj tednov, in vse do nedavnega skrbele zanj med vejami pragozdnega drevja Nekaj prebivalcev vasi ob robu džungle v južnem delu Celebesa — poroča in- Ko je videla, da so ji zasledovalci že nevarno za petami, je izpustila za svoje moči pretežkega otroka in jo ucvrla v grmovje. Preiskava je pokazala, da gre za dojenčka, ki je pred tremi leti na vsem lepem izginil iz hiše na robu džungle. Po poročilih Antare se najdeni deček vede tako kot opica: uživa samo surovo hrano, najraje ima sadje; za poskušnjo so mu dali riž, pa ga je takoj izpljunil; pod pazduho se praska z nogami. V dooezijska agencij a Anta- bolnišnici, kjer pazijo nanj ■ “ . 5 r?,,, zaradi pregleda m razi- ra — je opazilo veliko opico. ki je nosila v naročju otroka in je skušala ljudem uiti globlje v gozd. skav, se je kmalu navadil na ljudi in se že odzove na ime »Rimba« (Pragozd). Psička skrbi za mucka Štiriletna psica, ki doslej še ni imela lastnih mladičev, je postala krušna mati mucka, čigar mama je poginila, ko mu je bilo teden dni. Zdfavnica Tereza Grigorjan iz Bakuja —njeno stanovanje je prizorišče nenavadne idile — pravi, da je k temu precej pripomoglo veliko prijateljstvo Pred novo dobo zrakoplovov? Četrt stoletja po nesrečah: zrakoplovi v novi podobi in rabi Zaradi vrste nesreč v obdobju 1925-38 se je po takratnem mnenju dokončno zaključila doba cepelinov. vodljivih zrakoplovov: Francozi so izgubili »Dixmude«, Italijani zrakoplov polarnega raziskovalca Nobila, Angleži kar dva (R-38 in R-101) — drugi, ki je bil namenjen v Avstralijo, se je ponesrečil po preletu Rokavskega preliva — dobo teh prometnih sredstev pa je zaključila hesreča cepelina »Hindenburg«, ki je zgorel spomladi 1937 pri Lakehurstu (ZDA). »Nič več podajanja v nevarnost z .lažjim od zraka’ (z vodikom ali helijem — op. ur.), nič več nesreč te vrste,« so sklenili. — Današnja tehnika pa ima nove pripomočke, med drugim plastične snovi, ki se ne lomijo in niso lahko vnetljive. Z gospodarskega stališča bi bilo zelo koristno prevažati velike tovore z zračnimi prometnimi sredstvi, »lažjimi od zraka«, da uporabimo nekdanji izraz. Ob Bodenskem jezeru so se te dni zbrali stari pionirji zračnega prometa. Na spominskem slavju ob 125-letnici rojstva grofa Zeppelina so v Konstanzi obujali spomine, hkrati pa proučevali možnosti za ponovno oživitev zračnega prometa z vodljivimi zrakoplovi, ki se jim — kakor kažejo nekatera znamenja — obetajo nove možnosti, seveda pod pogojem, da bodo njihovi graditelji uporabili sodobna tehnična dognanja in poskrbeli za varnost, večjo kot nekoč. V bližnji preteklosti je objavil sovjetski list »Izvestija« v obdobju treh mesecev nekaj člankov, katerih pisci se »iz znanstvenih in iz gospodarskih razlogov« zavzemajo za graditev zrakoplovov. V Moskvi so ustanovili projektivni biro za graditev velikih zrakoplovov, s katerimi bi prevažali industrijske proizvode in gradbene elemente v Sibirijo in v Mongolijo. »Bržkone ni prometnega sredstva, ki bi bilo primernejše za prenos težkih betonskih blokov, sestavljenih jeklenih ogrodij in drugega, kar je potrebno za graditev industrijskih podjetij na težko prehodnih področjih,« je rečeno v enem izmed sestavkov. Po zaslugi bivšega kapitana ameriške mornarice Johna Fitzpatricka so Američani že blizu uresničitve nove zamisli oziroma možnosti za zračni promet te vrste: kmalu bo pripravljen na poskusni polet Fitzpatrickov zrakoplov »Ae-reon III«, ki je sestavljen iz treh vzporednih, medsebojno povezanih trupov in ima pristajalni jambor vedno s seboj, tako da se lahko spusti in vzleti kjerkoli. Francis Morse, profesor letalske tehnike na bostonski univerzi, predlaga graditev atomskih zračnih ladij, ki jih označuje kot edina zračna prometna sredstva, dovolj močna — zaradi praktično neomejenega obsega in njemu ustreznega vzgona — da bi lahko nosila težke zaščitne naprave atomskega reaktorja. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bodo zrakoplovi nujno potrebni morda že čez deset let, ko bodo nosilne rakete za vesoljske ladje presegle dolžino sto metrov. Sedanje rakete, ki so dolge kakih 50 m, morajo prevažati z dokajšnjimi težavami in po ve-velikih ovinkih na rečnih splavih iz kraja proizvodnje do izstrelišča. Tehnika ponuja graditeljem zrakoplov nove možnosti. Po zaslugi tankih, z mikroskopsko natančnostjo valjanih plastičnih snovi, prevlečenih z lahko kovino, je mogoče skoraj popolnoma preprečiti med poletom nevarno uhajanje lahkih plinov. Morda bodo v dogledni prihodnosti uporabljali za ogrodje in opremo tudi lahke berilijeve litine in go- baste snovi, ki že zdaj kljub I demkratno presegajo težo zra-izredni trdnosti manj kot se- | ka. J-Z. njene psičke z mačko. Ko je psička Kontiki videla prazno ležišče mačke Pusi-ke, ki je poginila, je takoj zavzela njeno mesto in začela skrbeti za malega mucka, ki je bil še tako majhen, da ga je morala zdravnica umetno hraniti. Zdravnica Grigorjan u-gotavlja — vse skupaj traja zdaj že nekaj tednov — da psica varuje mucka, ga umiva in se igra z njim. Za nenavadni primer se je pozanimal tudi akademik Abdula Karajev, azer-bejdžanski fiziolog, ki pravi, da bo mucek ostal živ in da bo dorastel, vendar se bo po vsej verjetnosti navzel od »krušne matere« precej pasjih lastnosti. Pojav bodo še proučevali. 1954: METKA GABRI.TELClC - Publika, ki je na prvem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju izrekala priznanja in ki jo je šele naslednje leto nadomestila službena žirija, je izbrala za najboljši film »Vesno« in za najboljšo igralko Metko Gabrijelčič (na sliki). Tudi dokumentarni film »Okroglica« je dobil največ glasov gledalcev, novinarji pa so uradno takole določili najboljše: film »Stojan Mutikaša««, igralka Mira Stupica, igralec Dušan Janičijevič, režiser »Vesne« František Cap. Prve številke o domačem filmu v areni Pred desetimi leti Je občinstvo ocenjevalo filme v Polju la dobro voljo L »Cenida, ti si kriva!« je pred leti domiselno potožil v naslovu čez štiri stolpce novinar, ki je sredi festivalskega vrveža in nenehnih turistično-gostin-skih puljskih zadreg kot toliko njegovih kolegov razmišljal, kako in zakaj je pravzaprav prišlo do tega, da je festival jugoslovanskega igranega filma prav v Pulju. Seveda: zaradi arene, naše največje, mogočne filmske dvorane. Areno pa je, kakor pravi izročilo, dal zgraditi v prvem stoletju rimski cesar Vcspazijan v čast svoji ljubljeni lepotici, Puljanki Cenidi. Njuna ljubezenska romanca bi bila že zdavnaj pozabljena, če ne bi bilo arene z dvainsedemdesetimi kamnitimi oboki. Lep čas je veljala le za turistično zanimivost, potem pa so se domislili, da bi jo kazalo uporabiti tudi kot učinkovit ambient za kulturne in športne prireditve. Kdo pa se je prvi spomnil, da bi razpeli v areni filmsko platno, na katerem se bo 26. julija zvečer že desetič zarisal emblem festivala jugoslovanskega filma? Jubilejno iskanje podatkom se ni ustavilo pred desetimi, temveč pred enajstimi leti: direktor pulj- skega kinematografskega podjetja Marjan Rotar je dal že leta 1953 pobudo za revijo izbranih inozemskih filmov v areni. Odziv je bil presenetljiv: v sedmih dneh je prišlo v areno 47.000 gledalcev, se pravi skoraj 6.000 na predstavo. In že je ob tem odzivu Vstala misel, da bi to čudovito areno uporabili za prizorišče revije domačega, mladega jugoslovanskega filma. Kljub vsem pomislekom, da domači film ne privlači gledalcev, je zamisel vendarle oživela pod patronatom republiškega združenja kinematografov Hrvatske: 24. junija 1954 so na zidovih arene prvič zagoreli festivalski ognji. Po državni himni in nagovoru predsednika puljskega ljudskega odbora se je začel program prvega festivala jugoslovanskega filma s slovenskima dokumentarnima filmoma »Okroglica« in »Barok v Ljubljani«. Otvoritveni film festivala je bila torej barvna reportaža o velikem ljudskem zborovanju in o govora predsednika Tita na Okroglici. Tudi prvi rekord, ki je razbil trditev o nezanimanju publike za domači film, je pripadel slovenski kinematografiji. Čapovo »Vesno« si je ogledalo v areni 8.000 ljudi. »Vesna« je zmagala na prvem festivalu, ki je proglasil Metko Gabrijelčič za najboljšo igralko. Tako je odločila publika, ki ji je na prvem festivalu pripadla vloga žirije. Leta 1954 je bilo namreč v Pulju vse še bolj preprosto, začetniško skromno: predvajali so 16 dokumentarnih in 7 igranih filmov (tedaj dvoletna jugoslovanska proizvodnja), prireditve se je udeležilo kakih dvajset filmskih delavcev, štirinajst predstavnikov filmskih podjetij in okrog deset novinarjev. Samo število gledalcev ni bilo skromno: 40.000. Prav velika privrženost gledalcev tej domači filmski manifestaciji je bila pobuda in vzrok, da je festival iz leta v leto rasel, še organizacijsko utrjeval in postal prireditev, brez katere bi si težko zamislili proizvodni tempo in stimulacijo naše kinematografije. 2e naslednje leto je festival dobil tudi svojega najvišjega in stalnega pokrovitelja — predsednika Tita. Kako pa je bilo s publiko, z gosti, s programom in z nagradami v letih od 1955 do lani. se bomo spomnili prihodnjič. STANKA GODNIČ Spet se je vščipnil v ušesno mečico. »Ali nam hočete opisati, kako je bila »Zdravnik je ugotovil, da je gospodična oblečena žrtev?« . . Leroy umrla približno uro prej, ali ne?« »Nosila je domačo haljo iz rdečega sa-»Da« tena.« »Kje je bila ob tisti uri gospodična »Odlično! Prosim sodni zbor, naj upo- Des Del ? števa, da je dokaj težavno soditi o tem, ali Pri'imenu'se je zmedel in močno nasršdl obleka v "edu če ->e ženska oble’ obrvi. Komisar mu je priskočil na pomoč, žena samo v domačo haljo.« »Delpestre.« Eden izmed porotnikov je zmajal z gla- »Da, Delpestre. Moje vprašanje je jasno: vo, predsednik se je nasmehnil mojemu rad bi vedel, ali je ta gospodična stopila advokatu, kdmisar pa si je spet z roko se-v hišo samo deset minut prej, kot je prišla gel za uho. Potem je predsednik nadalje-na policijsko stražnico?« val. Predsednik se je živčno zganil. “s>* m°rda ,°baz!Jli- ka'j takega' P° čemer _ j,. j ■ , bi sklepali o vlomu?« »Ta gospodična,« je dejal, »gospodična ))Ne, yra^a ^ z a piraj o z varnostnim za- Delpestre. je _ tu kot priča. Porotnik jo bo pai,om m s ključavnico. Ključ je od zho-lahko vprašal, kar ga bo volja.« traj tičal v ključavnici: o tem, da je žrtev Major je rahlo pobesil glavo, kakor da se sama odprla vrata, ne more biti nika-mu hoče zahvaliti za pozornost, toda zdelo kršnega dvoma.« se mi je, da sem na njegovih ustnicah opa- Zdaj je tožilec vrnil gospodu Jeantetu: zil rahel nasmešek. »Tudi jaz prosim visoki sodni zbor, naj »Hotel sem samo to,« je hladno rekel ma- upošteva, da ženska, ogrnjena samo v do-jor, »da nam komisar pove, ali je lahko mačo haljo, kakor nam je bil na zahtevo ugotovil, kdaj je gospodična stopila v hiši- obrambe zatrdil komisar ne bi po deveti co. Samo to!« uri zvečer odpirala svojih vrat moškemu, Takrat šele je predsednik razumel: vpra- ki ga ne bi poznala.« šanje se mu je moralo zdeti presenetljivo. Priprl je oči in se zadovoljno nasmehnil, zakaj njegov obraz je postal še bolj žari- Predsednik je prikimal. pel. Toda komisar se je sproščen in nasme- »Tako je,« je dejal. »Da bi se izognili sle- jan hitro obrnil k obrambi. hemi dvoumnosti ali dvomu, je treba pou- »Dokaj lahko je bilo preveriti izpovedi dariti, da je preiskava odkrila, da je bila gospodične Delpestre. Zaposlena je namreč žrtev izredno poštena, in da razen razmer-v restavraciji, katere lastnika sta njena ja z obtožencem ni imela nikakršnega pri-sestra in svak. Do zadnjega trenutka je bi- jateljstva. Sicer pa je gospod komiisar gle-la tam. Imamo izjave ne le njenih sorodni- de tega zbral obilo dokazov.« kov, marveč tudi štirih gostov, ki so sedeli Komisar se je povzpel na prste. Se ve- v restavraciji in kvartali. Vsi so točno po- clno se je z obema rokama držal za ograjo, vedali: gospodična Delpestre je odšla iz re- potem pa se je spet spustil na pete; to je stavracije ob 21. uri 35 minut. Do hišice, storil tako, kakor da mu je zelo žal, da bo v kateri je prebivala žrtev, je deset minut.« videti manjši. »Hvala vam.« »Vse priče so potrdile neoporečnost nje- Zraven novinarske lože so se odprla vra- nega življenja. Vsi, ki so kakorkoli prišli ta na hodnik. Vstopil je človek v modri z nj0 v stik, so bili prevzeti spričo njene obleki in s poševno brado, tisti, ki je do- plemenitosti.« poldne sedel na klopi. Ustavil se je, se zazrl v sodni zbor in spravil v žep svojega suknjiča izkaznico, ki mu je odprla pot v ta del dvorane. Predsednik je listal po spiskih, ko- Plemenitosti? Bil je pravi izraz za to, kar je bila Leroy. Ponosen sem bil, ko sem to slišal. ... . . ... »Prav torej. Ali ste menili — mislim ta- krat, ko ste odkrili revolver'na toaletni mi- da je prav zdaj ugoden trenutek, da nekako pride do svoje klopi. Ni maral zbujati pozornosti, zato je stopal po prstih, zaradi česar so glasno zaškripali čevlji. Predsednik ga je spremljal s pogledom. Ko je sedel — zardel je kot mak — je še zrl vanj, potem pa je njegov pogled obstal na komisarju. »Ali ste odkrili sledove boja?« »Prav nobenih.« Komisar je za trenutek pomolčal in se z obema rokama oprijel ograje. »Prav nobenih,« je ponovil. »Najprej sem žici — da je to orožje, storjen zločin?« s katerim je bil »Da. Vonj po smodniku na koncu cevi je nazorno kazal, da je nekdo še pred kratkim uporabljal c—'■'je. Sicer pa so strokovnjaki kasneje potrdili moj prvi vtis.« »Točno. Sedaj pa nam, prosim, natančno povejte, kako ste ugotovili, da je to orožje last obtoženega.« »Samo po sebi je razumljivo, da sem obtoženega zaslišal.« »Ali ste vedeli za njegovo razmerje z seveda pogledal, ali so kakšni sledovi. Ne žrtvijo?« samo, da nisem odkril nikakršnega nereda »Da, vedel sem. Nekaj mesecev prej s« ne v stanovanju ne v ateljeju, tudi obleka je v javnosti večkrat pokazal v družbi go-žrtve ni kazala ničesar nenavadnega.« spodične Leroy, posebno v hotelu, in sicer Gospod Jeautet je kar poskočil. ,Pri akacijah,.« Gospodarske organizacije ZAGOTOVITE SI HITER IN CENEN PREVOZ BLAGA! Z UDELEŽBO 30 i> LAHKO NABAVITE NA KREDIT NASLEDNJA VOZILA: IMV-1250 KURIR, odprto dostavno vozilo, cena 2,246.500 din minimalna 30 % udeležba 673.950 din IMV-1000 SERVIS, zaprto dostavno vozilo za prevoz kruha, mesa itd., cena minimalna 30 % udeležba 2,650.000 din 795.000 din ZA ZDRAVSTVENE ZAVODE IN DOMOVE TER REŠEVALNE POSTAJE: IMV-1000 SANITET, rešilni sanitetni avtomobil, cena 3,180.000 din minimalna 30 % udeležba 954.000 din TURISTIČNO GOSTINSKA PODJETJA IN ZDRAVILIŠČA! KOMBINIRAJTE PREVOZ BLAGA IN POTNIKOV! IMV-1000 KOMBI, idealno kombinirano vozilo za prevoz blaga in potnikov, cena 2,970.000 din minimalna 30 °/p udeležba 891.000 din IMV-1000 TURIST, mali avtobus z 9 sedeži, cena 3,650.000 din minimalna 30 % udeležba 1,095.000 din KREDIT ZA PRODAJO VOZIL ODOBRAVAMO PO SKRAJŠANEM POSTOPKU NA 3 LETA. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO 5615 »Mama, zdi se mi, da bo očku v tem hotelu zelo vSeč!« »Povejte, kapitan, ste se potopili že z mnogimi barkami?« 1 2 3 ■i 5 * r* 7 n 9 w~ H 12 n Si 15 d n 3 m Križanka VODORAVNO: 1. eden najpopularnejših sodobnih ameriških pisateljev (»Manhattan Transfer«), 7. samodejni stroj, 9. glavno mesto Saudove Arabije, 10. avtomobilska oznaka Valjeva, 11. plesen na vinu, 12. angleški brinovec, 13. latinski veznik, 1«. srebrnobela kovina, 15. gnanje, potiskanje, 17. hodnik. NAVPIČNO: 1. iz trdih deščic zložen pod, 2. letalec, pilot, 3. socialni položaj, poklic, 4. velika posoda za tekočine, 5. znamka težkih italijanskih kamionov In avtobusov, S. pritok Save pri Zidanem mostu, 8. ladja za prevoz nafte, 12. italijansko moško ime, 14. moška oseba iz Steinbeckovega romana »Vzhodno od raja«, 16. kemični znak za rutenij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. S pa rta, 7. lablal, 8. nak, S. sok, 10. Adam. 12. (R(ado) M(urnik), 13. Po, 14. tema, 1«. Oit, 18. NIN, 19. Leiden, 21. Idrija. S o poto= vampe Klse.T&k 59. Mogočni samec je stopil še bliže. Pri tem je rjovel in se besno tolkel po prsih. Damatang je mirno stal in čakal. Pobesnela žival je prihajala bliže in bliže. Tedaj pa je očku zmanjkalo potrpljenja in je sprožil. Gorila je zarjovel od bolečine, ko se mu je krogla zapičila v meso, in se vrgel naprej. Zaustavila ga je krogla iz Damatangove puške. Samec je zarjovel, se bliskovito obrnil in izginil v goščavi. »Morali bi počakati, da bi prišel čisto blizu! Kadar se spopade z oboroženim človekom, najprej vtakne puško v žrelo, da bi jo pregriznil. Ce bi takrat sprožili, bi bil gorila takoj mrtev.-« je rekel Damatang. Toda za take podvige je bilo že prepozno, ker je mogočni samec izginil v goščavi. Previdno so jo mahnili po sledi ranjene živali. Sled se je vlekla skozi gosto džunglo, gor in dol po zaraščenih doli- nicah in bregovih. Ko so se prekobalili čez enega izmed gosto zaraščenih bregov in so se nameravali spustiti v globel. je lovec Gima. ki je bil zmeraj na čelu kolone, molče pokazal z roko v grmovje na drugem bregu. Opazili so temno gmoto, ki se je zavlekla v grmovje. Trenutek pozneje se je iz goščave izluščila kosmata postava in jo ubrala čez globel. Urno so jo mahnili za njo. mm SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA »Emona« v Ljubljani ie te dni v poskusnem obratovanju; prvi »gostih so bili iz vrst osebia, ki preizkuša delovanje naprav in način obratovanja. Restavracija bo odprla vrata javnosti jutri. Foto: Selhaus ZAVIRANJE NA MOKRI CESTI — Vče'raj ob 18. uri sta pred gostiščem »Keršič« v Ljubljani trčila osebni avto LJ-91-20 (voznik Milan Marincelj), ki je pripeljal iz Šentvida, in osebni avto LJ-179-52. Marincelj je na blagem ovinku zavrl, zaradi česar ga je zaneslo v avto LJ-179-52, ki ga je vozil Milisav Jelarčič, v njem pa so bili še žena in 2 otroka. Jelarčič ima hude notranje poškodbe. Foto: Šelhaus ONEMELI ZVOKI PRETEKLOSTI - Čudovito se skladajo stare majhne žage z gozdnato pokrajino, ki jih je rodila in redila, dokler niso njihove vloge prevzeli veliki moderni lesni obrati. Na sliki: opuščena žaga pri Doliču pod Pohorjem. Foto: Gal LITER MLEKA, PROSIM! Želja je na mah ustrežena. in to kar »po domače«, saj sanitarnega inšpektorja ni na spregled. Prizor je iz starega dela Zadra, sicer pa gre v sezoni tudi drugod prav vse v denar. Foto: Šelhaus Nadaljevanje Moskovski razgovori je kitajska delegacija zato na kongresu znašla osamljena in je ostala kljub pričakovanju brez podpore žena Azije, Afrike ir. Latinske Amerike. Nina Popova je to izjavila v referatu o rezultatih dela svetovnega kongresa žena na sestanku ženskega aktiva Moskve. Nina Popova je obtožila kitajske predstavnice v Mednarodni demokratični federaciji žena, da že dalj časa vsiljujejo federaciji svoja stališča in da izkoriščajo vse možnosti na zasedanjih biroja in sveta Mednarodne demokratične federacije žena kot tudi nedavni svetovni kongres za propagando svojih stališč. Ko ni dobila podpore niti federacije niti prisotnih na kongresu, je kitajska delegacija po besedah Popove začela širiti vesti, da kongres poteka na nedemokratičen način in da je bila na kongresu »sprejeta vrsta dokumentov, ki v bistvu pomenijo uslugo imperializmu«. Popova je dodala, da je bila prav kitajska delegacija tista, ki je ogrožala demokracijo, in da si je celo prizadevala govoriti mimo vrstnega reda in deliti delegatkam svoje materiale, kar ni bilo v skladu s sprejetim pravilnikom o delu kongresa. »Vse to pa ni moglo vnesti motenj med 2000 predstavnic na kongresu, ki so videle, da gredo kitajske delegatke po poti razcepa,« je izjavila Nina Popova in dodala, da so samo predstavnice Kitajske in Albanije glasovale proti pozivu ženam in materam vseh držav in kontinentov. Pred pogajanji ti odnose med Vzhodom in Zahodom na bolje. Pri tem javno izražajo upanje, da bo trojna konferenca žela uspeh. Predsednik Kennedy je imel sinoči v Beli hiši izredno sejo nacionalnega varnostnega sveta. Vodilni Kennedyje-vi sodelavci, zadolženi za diplomatska in vojaška vprašanja, so seznanili Harrimana z zadnjim razvojem dogodkov in mu dali poslednje napotke za misijo v Moskvi. Senator Humphrey, predsednik senatnega pododbora za razorožitev, je izjavil novinarjem, da je možno, da bi bil sklenjen sporazum o prepovedi atomskih poskusov v atmosferi in pod vodo. O nerazjasnjenem vprašanju nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom je Humphrey dejal, da po njegovem mnenju premier Hruščov ni pogojno povezal sporazuma o prepovedi atomskih poskusov s sklenitvijo nenapadalne pogodbe. Humph-rey pa je zanimivo nasna-čil ameriško stališče, ko je izjavil, da bi lahko našli alternativo za formalno nenapadalno pogodbo v istovetnih deklaracijah, s katerimi bi se Sovjetska zveza in zahodne države zavezale, da ne bodo uporabile sile za spremembo sedanjih meja. Po izjavah pristojnih ameriških funkcionarjev je pričakovati, da bodo trajali moskovski razgovori več tednov in da bodo zajeli tudi vrsto problemov hladne vojne. Po sinočnjem posvetu v Beli hiši so objavili, da se bo Har-rimahova delegacija razširila. Razen strokovnjakov za razorožitev in vprašanja nacionalne varnosti pojdejo s Harrimanom v iMo-skvo tudi svetovalci za problem Nemčije, Berlina in evropska vprašanja v celoti. V Londonu pa pričakujejo, da se bodo preliminarnim angloameriškim razgovorom v britanski prestolnici priključili tudi u-radni izvedenci za vprašanja atomske znanosti, ki se bodo posvetovali o kontroli in inšpekciji atomskih eksplozij. Reuter javlja, da bo imel stalni svet NATO, kakor so sinoči sporočili v Parizu, v petek izredni sestanek, na katerem bo belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak poročal o svojih razgovorih s premierom Hru-ščovom. Spaak se je danes vrnil v Bruselj iz Kijeva, kjer se je sestal s sovjetskim ministrskim predsednikom. Zv&zni izvršni svet rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij. Predvideno je, da se mestni rezervni skladi oblikujejo z izločitvijo sredstev v določenem odstotku iz ustreznih občinskih skladov. O tem bo odločal mestni svet v sporazumu z občinskimi skupščinami. S tem se bodo povečale in bodo bolj elastične možnosti saniranja gospodarstva in sredstev skupnih rezerv. | ZNIŽANJE OBRESTI NA KREDITE ZA ZBIRANJE ZALOG PŠENICE Da bi spodbudili podjetja za promet in predelavo žita, da bi z nakupom domače in uvožene pšenice pri svojih mlinih zbrali zaloge pšenice, večje kot znašajo dvomesečne potrebe, oziroma zaloge do nove žetve 1964, je ZIS sklenil znižati obresti za kredite, ki jih dobivajo podjetja v te namene od komunalnih bank. Obresti na kredite za zbiranje zalog pšenice za več kot dvomesečne potrebe, se bodo zaračunavale od 1. julija 1963 po stopnji 2 odstotka, in kredite bo moč odplačevati enakomerno v roku 12 mesecev. FINANCIRANJE INVESTICIJ ZA RAZVOJ TURIZMA Po sklepu ZIS bo Jugoslovanska investicijska banka za razvoj tujskega turizma v letih 1963 in 1964 lahko letos dajala kredite iz bančnih sredstev do skupnega zneska 6 milijard kot predujem za investiranje v turizem. Jugoslovanska investicijska banka bo dajala te kredite republiškim bankam s tem, da se STedstva za leto 1964 v ta namen lahko uporabijo do skupnega zneska 10 milijard s pogojem, da tudi investitorji sodelujejo pri stroških investicij s 50 odst. Obresti od teh kreditov se bodo obračunavale po stopnji 2 odst. letno, izvzemši kredit za komunalne objekte, ki bo imel stopnjo 1 odst. letno. »••• Trgovinska pogajanja SFRJ-Alžlrija imela na davišji plenarni seji govora, v katerih sta navajala dosedanjo pozitivno bilanco vsestranskih odnosov med obema deželama. Vodja alžirske delegacije se je zahvalil narodom Jugoslavije dn predsedniku Titu za bratsko pomoč in brezpogojno podporo alžirskemu ljudstvu tako v narodnoosvobodilni borbi kakor tudi v obdobju obnove in graditve de-že'e. Vodja jugoslovanske delegacije Tonev pa je poudaril, da so plodni odnosi sodelovanja, ki so se razvili med obema deželama v prvem letu alžirske neodvisnosti, logično nadaljevanje tesnih prijateljskih stikov in razumevanja, ki so obstajali med ljudstvom Alžirije in Jugoslavije od prvih dni junaške osvobodilne borbe alžirskega ljudstva. Današnje plenarne seje se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Alžiriji Nijaz Dizdarevič Razgovori se bodo nadalje-vah jutri. ••••• Jedrska razorožitev Anglije solucijo, v kateri zahteva umik »Polarisovih« in drugih jedrskih oporišč iz Velike Britanije. Hkrati so sprejeli tudi resolucijo, v kateri obsojajo sedanjo politiko britanske vlade glede proizvodnje in izkoriščanja atomske energije in zahtevajo razširjenje uporabe te energije v miroljubne namene. V eni od resolucij zahtevajo takojšnjo razširitev trgovine med državami in izražajo prepričanje, da se je treba lotiti problemov svetovne trgovine na popolnoma nov način, ki ne bi temeljil na ekskluzivnih političnih in ekonomskih formacijah. Z razdelitvijo sveta na trgovinske bloke, je rečeno v resoluciji, nastaja sovraštvo in nezaupanje med narodi. Britanski transportni in splošni delavci prav tako pozivajo zahodne sile, naj prouče diplomatsko priznanje DR Nemčije, da bi tako odstranili enega od izvirov nasprotovanj med Vzhodom in Zahodom. V eni od resolucij zahtevajo od sedanje kot tudi od morebitne prihodnje laburistične vlade, naj se ne strinja več z ameriškim nasprotovanjem kitajskemu sprejetju v OZN. Uspehi industrije v maju Proizvodnja umetnih gnojil je prviC presegla 100.000 ton BEOGRAD. 10. julija (Tanjug) — Proizvodnja v posameznih panogah industrije in rudarstva je bila v zadnjih mesecih rekordna. Ti uspehi so zlasti pomembni v tistih panogah, ki so v zimskih mesecih znatno zaostajale za proizvodnimi plani. To velja predvsem za pridobivanje nafte in kovinskih rud, za kemično industrijo in za hidroenergijo. Naše hidroelektrarne so dosegle v maju rekordno mesečno proizvodnjo 807 milijonov kWh, vtem ko se je največja lanska mesečna proizvodnja gibala okrog 730 milijonov kWh. Po slabih uspehih v prvem četrtletju so naša naftna polja dala v maju 145.387 ton. Toliko nafte doslej še v nobenem mesecu nismo načrpali. Lani smo je pridobili v enem mesecu največ 140.000 ton. Rekord smo dosegli tudi v pridobivanju zemeljskega plina. Proizvodnja je dosegla 20.335 kubikov nasproti 8000 lani v mesečnem povprečju. Proizvodnja cementa je znašala letos v maju 271.000 ton, vtem po je znašala lani v maju 208.000 ton, največja lanska mesečna proizvodnja pa 265.000 ton. Visoko proizvodnjo je v maju izkazala kemična industrija. Prvikrat je mesečna proizvodnja umetnih gnojil presfegla 100.000 ton, nasproti 54.000 tonam lani v mesečnem povprečju. Proizvodnja solitrne kisline je dosegla rekordno višino 14.670 ton, žveplene kisline pa 37.370 ton. Proizvodnja koksa se je povečala v maju na 97.000 ton. Proizvodnja surovega železa in jekla pa se giblje okrog lanskega povprečja. Isto velja za proizvodnjo rafiniranega svinca in bakra. V gospodarskih krogih posebej poudarjajo boljše uspehe v črni in barvasti metalurgiji. Menijo, da bodo tudi v prihodnjih mesecih v teh panogah potrebni veliki napori, da bi v celoti nadoknadili tisto, kar smo spričo neugodnega vremena izgubili v prvih mesecih. EGS parlamentarni predstavniki »šestorice« in Velike Britanije. Nemci pa so ta predlog zavrnili in vztrajali pri tem, da obvelja njihova zahteva. Reuter poroča iz Bonna, da Švica ne bo prosila za pridružitev k Evropski gospodarski' skupnosti, dokler ne bo postala jasna bodočnost zahodnoevropske integracije. Švicarska vlada je to uvrstila v svoie poročilo o trgovinski politiki. Togliatti: vlada »čistega” centra pomeni korak v desno Danes verjetno glasovanje o zaupnici Leonejevi vladi RIM. 10. julija (Tanjug) — V italijanski skupščini se ie danes nadaljevala razprava o zaupnici vladi premiera Leoneja. Od voditeljev političnih strank je do sedaj govoril samo generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti, ki je pojasnil negativno stališče komunistov do Leonejevega homogenega krščansko demokratskega kabineta. Poudaril je, da so vse tako imenovane uradniške vlade po vojni pomenile korak na desno. Togliatti je za primer navedel vlade, ki so jim načelovali Pella, Zoli in Tambroni. Tako kot se je dogajalo v preteklosti, je dodal Togliat-ti, si krščanski demokrati še vedno prizadevajo izigrati rezultate volitev 23. aprila, na katerih se je ljudstvo opredelilo za levo usmeritev italijanske politike. Po Togliattijevih besedah so razlage, po katerih naj bi politika levega centra na aprilskih volitvah doživela neuspeh, popolnoma zgrešene. Nasprotno, je dejal Togliatti, poraz je doživela kr-ščansko-demokratska stranka, ker je vlada premiera Fanfa-nija ped pritiskom desnice odstopila od politike levega centra. Togliati je dejal, da komunisti niso bili nikoli docela proti politiki levega cen- tra in da so nekatere od programskih določb Fanfanijeve vlade, ki so pomenile napredek v borbi za strukturalne spremembe v italijanski družbi, pozitivno ocenili. Voditelj italijanskih komunistov je zatem dejal, da Komunistična partija odločno nasprotuje poizkusom krščanskodemo-kratskega vodstva, da bi italijanski politični razvoj ponovno usmerili v centralistična vode. Togliatti je opozoril na nujnost po spremembi italijanske zunanje politike. Podprl je predloge za uvedbo brez-atomskih področij v Evropi in posebno še na področju Sredozemlja, prav tako pa se je zavzel za predlog o sklenitvi sporazuma o nenapadanju med Atlantskim in Varšavskim paktom. Italija se mora popolnoma osvoboditi vezi z vojaškimi bloki, je poudaril Togliatti. Togliatti je zavrnil trditve, da povečanje mezd povzroča višje življenjske stroške in onemogoča hitrejši ekonom-si razvoj. V zvezi s tem je poudaril, da so italijanske mezde še vedno daleč pod povprečjem v drugih zahodnih državah. Največji absurd je obtoževati delavski razred, da hoče z inflacijo povzročiti ekonomsko krizo, je dejal Togliatti in dodal, da je splošno znano, da vsaka inflacija najbolj prizadene delovne ljudi. Na koncu se je voditelj italijanskih komunistov dotaknil stališča socialistov in opozoril na nevarnost manevrov krščanskodemo-kratske desnice, ki si po njegovih besedah prizadeva pridobiti socialistično stitmko za zmerno politiko. Predvidevajo, da se bo razprava končala šele jutri z volitvami o zaupnici vladi. Med govorniki ki se še niso oglasili. sp namestnik sekretarja socialistične stranke de Martino in voditelja socialnodemokratske in republikanske stranke Saragat in Reale. Priprave na odkritje spomenika Borisu Kidriču MARIBOR, 10. jul. Predsednica Mestnega sveta Maribor Vera Kolarič je sklicala posvet o pripravah na odkritje spomenika velikemu revolucionarju Borisu Kidriču, ki ga bodo odkrili na dan vstaje slovenskega naroda. Ustanovili so tudi poseben štab, ki ga vod'i predsednik občinskega odbora SZDL Maribor Center Mirko Čepič. M. K. Nagrajeni najboljši proizvajalci tekstila LESKOVAC, 10. julija f Tanjug). Na mednarodnem sejmu tekstilnega blaga in tekstilnih strojev v Leskovcu so danes najboljšim proizvajalcem tekstila podelili 49 zlatih, 62 srebrnih in 20 bronastih kolajn. Med domačimi proizvajalci volnenih tkanin je dosegel največji uspeh »Varteks« iz Varaždina, ki je dobil tri zlate in dve srebrni kolajni, nadalje »Leteks« iz Leskovca (dve zlati, tri srebrne in ena bronasta kolajna) ter tovarna »Branko Krsmano-vič« iz Paračina, ki je dobila dve zlati in eno srebrno kolajno. Med proizvajalci bombažnih tkanin je dobila dve zlati in eno srebrno kolajno »Prizrenka« iz Prizrena, vtem ko je dobilo Poslovno združenje bombažne industrije iz Ljubljane dve zlati kolajni. Kombinat trikotaže »Beograd« iz Beograda je dobil dve zlati, eno srebrno in dve bronasti kolajni, »Istra« iz Zemuna pa dve zlati in eno bronasto kolajno. Slabši uspeh so dosegli na tej sejemski prireditvi proizvajalci konfekcije, ki so dobili samo pet zlatih kolajn. Pokop nadškofa Vovka LJUBLJANA, 10. jul. — Na Žalah v Ljubljani so danes z vsemi cerkvenimi častmi pokopali ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka. Cerkvene obrede na grobu je opravljal zagrebški nadškof dr. Franjo Šeper. Pogrebu so prisostvovali tudi visoki cerkveni dostojanstveniki. Zahodni načrt za podporo Indiji pri zračni obrambi ZDA In Britanija so ga poslale indijski vladi WASHINGTON, 10. julija (Tanjug) — ZDA in Velika Britanija sta sestavili načrt o zračni obrambi Indije. »Washington Post« piše, da so načrt že dostavili indijski vladi in mislijo, da ga bo sprejela. Pri tem ne gre za formalni sporazum, ker ne vsebuje izrecnih obveznosti ZDA in Britanije, da bodo priskočile na pomoč Indiji, če bo napadena. Kakor poudarja list, pa bo načrt enak vojaškemu sporazumu. Določa namreč, da bodo ZDA in Velika Britanija od časa do časa pošiljale svoje eskadrile v Indijo na skupne vojaške vaje. Razen tega bodo ZDA dobavile Indiji radarsko opremo, ki jo bodo instalirali na raznih krajih. Razen opreme bodo Američani poslali več inštruktorjev. Britanci pa naj bi poslali Indiji lovska letala z raketnim orožjem. »Washington Post« pravi, da ameriško-britanski načrt ne vključuje dobav nadzvočnih lovskih letal, ki jih Indija zahteva že od lanskega leta. ZDA in Britanija so se v lanskem decembru odzvale indijskemu pozivu in odobrile Indiji nujno vojaško pomoč v vrednosti 120 milijonov dolarjev. V Indijo je potem odpotovala mešana vojaška misija na razgovore o vojaškem položaju in vojaških potrebah Indije. Medtem so se nadaljevala pogajanja po diplomatskih kanalih med tremi vladami. Programu vojaške pomoči Indiji sta se potem priključili še Kanada in Avstralija. Kanadsko- kitajska pogajanja o žitu NEff YORK, 10. jul. (Tanjug.) Kanadski tisk poroča, da se predstavniki Kanade in Kitajske v Hongkongu dalje pogajajo o prodaji kanadskega žita Kitajski. Preliminarna pogajanja so bila v Hongkongu prejšnji mesec. »Globe and Mail« piše, da je kitajska delegacija na pogajanjih zahtevala ugodne plačilne pogoje. Zahtevala je tudi, naj Kanada sprejme obveznost, da bo uvozila iz Kitajske večje količine blaga, predvsem tekstilij. Kmalu atomski sporazum Kanada-ZDA OTTAWA, 10. jul. (TASS.) - Predsednik kanadske vlade Pearson je izjavil novinarjem, da bodo v kratkem podpisali sporazum o oborožitvi kanadske vojske z ameriškimi atomskimi konicami. Predstavniki obeh držav zdaj dokončno sestavljajo sporazum. Pearson je rekel, da bodo pozneje pripravili sporazum, po katerem bodo ZDA razporedile konice v svojih letalskih oporiščih na kanadskem o-zemlju. /z včerajšnje Telegrami SPOPADI V GVATEMALI — GUATEMALA CITY. Uradno so objavili, da je v pokrajini Izabal na severu Gvatemale prišlo v torek do spopada med vladnimi četami in gverilci: ubitih deset ljudi, več pa je bilo ranjenih. LAKSMI MENON V JORDANIJI — KAIRO. Državna ministrica v indijskem zunanjem ministrstvu Lakšmi Me-non je prispela na štiridnevni obisk v Jordanijo. Potem bo obiskala še Ciper in Kuvajt. AL2IRSKO-ŠVICARSKA TRGOVINA — AL2IR. Po sporazumu o trgovinski izmenjavi bo Alžirija kupovala od Švice mlečne, tekstilne in kemijske proizvode ter živino, izvažala pa bo južno sadje in drugo blago. DELEGACIJA KP FRANCIJE NA MADŽARSKEM — BUDIMPEŠTA. Na povabilo CK Madžarske socialistične delavske partije je prispela na Madžarsko delegacija KP Francije, ki jo vodi član CK Chambaz. SAUDSKO-AMERIŠKI MANEVRI — DZEDA. Ministrstvo za obrambo in letalstvo Saudske Arabije je sporočilo, da bodo 11. julija nad pristaniščem Džedo in obalo Rdečega morja skupni manevri saudskih in ameriških lovskih letal. Manevrov se bodo udeležile ameriške lovske eskadrile, ki jih je ameriško poveljstvo nedavno poslalo v Saudsko Arabijo. Pa še to REPORTER V ZADREGI — Ko so včeraj popoldne na zagrebškem letališču pričakovali Caravelle z evropskim prvakom Mirom Cerarjem, ki. se je vračal z dvoboja z Japonsko iz Munchena, sta se novinar in fotoreporter »Dela« priključila edini gruči ljudi z velikimi šopki v rokah, ki so čakali na letalo. Ko je letalo pristalo, sta naša novinarja v zadnjem hipu spoznala svojo optimistično zmoto: desetorica s šopki je čakala nekega drugega potnika. Nova stranka v Kanadi NEW YORK, 10. jul. (Tanjug). Po vesteh iz Kanade so v kanadski pokrajini Quebec ustanovili novo politično stranko, »Socialistično stranko Quebe-ca«.. Ustanovitelji stranke sodijo, da se bo lahko stranka v večji meri posvetila problemom prebivalstva te *jx>krajine. ki je povečini francoskega porekla in ki Še vedno nima enakih pravic kot anglosaško prebivalstvo Kanade. Metalurško zasedanje SEV SOFIJA, 10. jul. (Tanjug). V Bolgariji je od 2. do 5. julija zasedala stalna komisija SEV za črno metalurgijo. Zasedanja so se udeležili predstavniki Bolgarije,, Madžarske, DR Nemčije, Poljske, Romunije, SZ in Češkoslovaške. Komisija je razpravljala o gospodarskem in znanstveno-tehničnem sodelovanju med članicami SEV na področju črne metalurgije. Sporočilo o zasedanju pravi, da so razpravljali tudi o uskladitvi načrtov o_ poglavitnih kapitalnih naložbah v podjetja črne metalurgije za leto 1964 in 1965. Na dnevnem redu zasedanja so bila tudi organizacijska vprašanja. London: ostre demonstracije ob grškem kraljevskem obisku Policija je aretirala 94 demonstrantov LONDON, 10. julija (AP-AFP) — Sinoči so bile na Trafalgarskem trgu in pred Buckinghamsko palačo demonstracije proti obisku grškega kraljevega para v Veliki Britaniji. Britanska policija je aretirala 94 demonstrantov. Demonstracije proti obisku kralja Pavla in kraljice Frederike so organizirale britanska »Kampanja za atomsko razorožitev«, »Odbor stotih« in »Liga za demokracijo v Grčiji«. Demonstranti so hkrati zahtevali, naj v Grčiji izpustijo politične zapornike. Na Trafalgarskem trgu m pred Buckinghamsko palačo se je zbralo več tisoč demonstrantov. Med policijo in demonstranti je prišlo do spopada. Udeleženci demonstracij, ki so nosili črne trakove na rokavih, so najprej v »tihem sprevodu krenili proti Buckinghamski palači, kjer je bil sprejem na cast grškemu kraljevskemu paru. Zasedli so vse dohode h kraljevski palači in napolnili Trafalgar Square. Policija je poklicala na pomoč gasilce, da bi jih razgnala. V spopadu s policijo je bilo ranjenih več ljudi, šele potem ko so policijske sile in gasilci skupno nastopili proti demonstrantom, so se le-ti razšli, vendar so ostali v manjših skupinah na ulicah skoraj vso noč. Kakih 50 aretiranih demonstrantov se je moralo danes zagovarjati pred štirimi londonskimi sodišči, ki so jim naložili denarno globo od 2 do 5 funtov. Po sinočnjih demonstracijah in srditih spopadih med demonstranti in okrog 5000 policaji so danes — drugi dan uradnega obiska grškega kraljevskega para — sprejeli nove varnostne ukrepe. Srečne številke BEOGRAD, 10. jul. — V 28. kolu lota so bile izžrebane naslednje številke: 9. 14, 16, 17, 24, 49 in dodatna 8. Nesoglasja v avstrijski vladi DUNAJ, 9. jul. (Tanjug). Avstrijski notranji minister Olach je na današnji seji vlade izjavil, da je zanj veljaven odlok ustavnega sodišča iz leta 1961, po katerem je Ottu Habsburškemu prepovedana vrnitev v državo, zaradi česar bo dal svojim uslužbencem ustrezna navodila. Enako je izjavil podkancler in vodja socialistov dr. Pitterman v imenu zunanjega ministra dr. Krei-skega. ki je nocoj odpotoval na dvodnevni obisk v Luksemburg. Ministri konservativne ljudske stranke obeh izjav niso hoteli sprejeti v vednost. Delegacija KP Indonezije pojde v Moskvo in Peking D2AKARTA, 9. jul. (Tanjug). Agencija Antara sporoča, da bo delegacija KP Indonezije pod vodstvom predsednika Aidita na povabilo CK KP SZ in CK KP Kitajske odpotovala 19. julija v Moskvo, nato pa v Peking. Indonezijski predsednik Sukamo je že odobril odhod v tujino članom delegacije KP Indonezije, ki so na položajih v državnih organih. Ostavka jordanske vlade BEJRUT, 9. jul. (MEN). Jordanski premier Nasr je po splošnih volitvah podal ostavko kralju Huseinu, ki je od njega zahteval, naj do nadaljnjega vodi začasno vlado. Opozorilo ZSSR Iraku MOSKVA, 9. jul. (TASS). Vlada ZSSR je v zvezi z boji proti Kurdom v severnem Iraku Izročila danes iraškemu veleposlaniku v Moskvi noto, v kateri opozarja njegovo vlado »na nevarnost zaradi vmešavanja držav CENTO pakta v te dogodke, kar ogroža mir na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter tudi ZSSR, ker imajo te države oporišča v bližini njenih meja.« Enake note so izročili tudi veleposlanikom Irana, Turčije in Sirije v Moskvi. Amnestija v Argentini BUENOS AIRES, 9. jul. (AFP). Argentinska vlada je danes izdala odlok o amnestiji vseh političnih zapornikov, katerih števila pa ni objavila. ZDA zavrnile pomoč Britanski Gvajani WASHINGTON, 9. julija. (Reuter). Predsednik ZDA Kennedy je zavrnil svoječas-no prošnjo premiera Cheddi-Jagana za gospodarsko pomoč Britanski Gvajani zaradi razmer v tej deželi, na katere gledajo v Washingto-nu kot na »možnost ogrožanja trdnosti in varnosti ameriške celine«. Vremenska slika: Slabotno področje visokega zračnega pritiska. nad Balkanom slabi. Ob zahodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje vlažne zračne mase, kar povzroča povečano oblačnost z občasnimi krajevnimi plohami oziroma nevihtami. Napoved za četrtek: Jutri dopoldne precej sončno, v opoldanskem času zmeren razvoj kopastih oblakov in vmes popoldne krajevne plohe oziroma nevihte. Zjutraj po kotlinah kratkotrajna megla. Najnižje nočne temperature okoli 11, v Primorju 18, najvišje dnevne med 22 In 26 stopinjami C. Poroštvene izjave in dvomi Občinska skupščina v Kop.ru je začela obravnavati prošnje za poroštva Ena izmed točk, ki so bile zelo pogoste na dnevnem redu sej bivših občinskih ljudskih odborov, so bile poroštvene izjave. Predlogov za poroštvene izjave je bilo pogosto toliko, da se ob njih že zaradi prenatrpanosti dnevnega reda zlepa ni razvila neka omembe vredna razprava. Po zakonu nekakšne inercije so zato odborniki poroštva večinoma sprejemali na hitrico in to nemalokrat celo v primerih. ko je glas enega ali dveh odbornikov svaril pred naglico in opozarjal na ekonomsko dvomljivost kreditnega zahtevka, za katerega je bilo poroštvo potrebno. Iz stališča teh ugotovitev lahko ocenimo potek te točke dnevnega reda na zadnji seji občinske skupščine Koper precej bolje. Pripombe nekaterih odbornikov so dale slutiti, da skupščina v prihodnje ni pripravljena, kar tako verjeti utemeljitvam, ki so jih, da bi dobili poroštvo in s tem kredit, večkrat tudi v naglici razmeroma površno pripravili pristojni upravni organi ali gospodarske organizacije, ki so prosile za poroštvo. Tako je skupščina odklonila poroštvo koprski bolnišnici, ki ji je tako poroštvo bilo potrebno za kredit za gradnjo stanovanj za o-sebje, ki je zaposleno v piranskih oddelkih bolnišnice, češ, čemu naj bi prevzemali poroštvo za nekaj, kar bodo gradili v Piranu. Pomen tega sklepa ni toliko v sami odklonitvi poroštva, ki je bilo v tem konkretnem primeru popolnoma utemeljeno, temveč bolj v tem, da je skupščina hitro in odločno ugotovila neumestnost zaprošenega poroštva. Jasno je povedala, naj da potrebno poroštvo piranska komuna, če meni, da je tako prav. Pri nekem drugem poroštvu — šlo je za 1 milijon šest sto tisoč dinarjev za neko gostišče — je neki odbornik izrazil dvom v umestnost ali potrebnost 7-letne vračilne dobe. Zadovoljil se je z odgovorom, da krajše vračilne dobe gostišče ne bi preneslo, vendar priča že sam ta dvom o kritičnosti, ki je doslej skoraj nismo bili vajeni; zlasti ne v primerih, ko je šlo za tako majhne zneske. še bolj kot v teh dveh primerih pa je prišla večja kritičnost pri presojanju tega, ali je neko poroštvo umestno ali ne, do izraza v pripombi odbornika, ki je dejal nekako takole: — Kolikor vem, je koprska občina prevzela doslej poroštva že za tolikšno število kreditov, da sega znesek najbrž v nedogled. Mislim, da bi bilo prav, če bi odslej prihajali na našo sejo, ko sklepamo o poroštvih, predstavniki samoupravnih organov tistih kolektivov, ki prosijo našo skupščino za prevzem poroštva. Naj pridejo in naj nam jasno in glasno povedo, kaj mislijo doseči s predlagano inve- /z včerajšnje tretje izdaje LJUBLJANA — Svet za komunalne in gradbene zadeve občinske skupščine Ljubljana-Center je v torek zvečer razpravljal med drugim tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi ter uporabi parkirnih prostorov in kolesarnic na območju občine in o višini uporabnine. Odlok je spremenjen predvsem glede rediteljske službe, ki je novi odlok ne določa. O spremenjenem odloku pa bo komunalno podjetje »Snaga«, ki bo skrbelo za parkirne prostore in zaračunavalo določeno pristojbino za parkiranje, moralo vozila tudi čuvati. Tarifa za parkiranje osebnih avtomobilov je 100 din za 3 ure. U današnje prve izdaje MARIBOR — Na področje železniškega transportnega podjetja Maribor prihaja tudi ob nedeljah vrsta vagonov, v katerih podjetja iz raznih krajev države pošiljajo blago podjetjem v okraju. Doslej se je običajno dogajalo, da teh vagonov ob nedeljah niso razkladali, kar je pomenilo veliko škodo za železnico, ki bi te vagone po takojšnjem razkladanju lahko uporabila v drugih primerih. Podjetja pa so plačevala visoke pristojbine za stojnino, ker vagonov niso pravočasno razložila. V zadnjem času se je stanje malo popravilo, vendar je še vrsta podjetij, ki ob nedeljah ne razklada vagonov. sticijo. Kakšna bo stopnja rentabilnosti zgrajenega objekta, ali je v začetku poslovanja računati z določenimi težavami in kakšne utegnejo biti za komuno posledice teh težav. Občinska skupščina se je s to pripombo strinjala in sklenila, da bo v prihodnje o poroštvih sklepala v navzočnosti predstavnikov samoupravnih organov delovne organizacije. FRENK MELE Toplovod skrbi za strokovni naraščaj Podjetje »Toplovod« Ljubljana je sporočilo Zavodu za zaposlovanje in poklicno usmerjanje v Novem mestu, da je pripravljeno sprejeti v uk 150 mladincev iz Dolenjske. Prijav za uk pri tem podjetju ne bo težko dobiti, saj je zaposlavanje mladine po končanem osemletnem šolanju v nekaterih dolenjskih občinah dokajšen problem. Ker podjetje nudi učencem v času učne dobe, ki traja dve leti, vso oskrbo, je to za mladino z Dolenjske posebno ugodno. S tako široko zastavljenim programom izobraževanja strokovnega naraščaja si podjetje »Toplovod« zagotavlja potreben strokovni kader za svoj perspektivni razvoj. P. R. ILIRSKA BISTRICA Priprav« za izdalavo ' sedemletnega plana gospodarskega razvoja Sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine v Ilirski Bistrici poudarjata, da mora sedemletni {ferspektivni program izoblikovati jasne perspektive za razvoj in bo zato treba pritegniti krog strokovnjakov, družbenih organov in organizacij. Da bi priprave za izdelavo osnutka sedemletnega perspektivnega programa gospodarskega razvoja potekale kar najbolj strokovno, so imenovali strokovne komisije, ki bodo podrobno proučile in obdelale posamezne panoge gospodarstva. Sklenili so, da bodo vse stro kovne komisije izdelale osnutke do druge polovice meseca septembra, tako da bi se že v prvih dneh meseca oktobra začela javna razprava o osnutku. J. K. Goriški otroci na počitnicah NOVA GORICA, 10. jul. — Danes je odpotovalo v Novi grad šestdeset otrok iz Nove Gorice. V koloniji bodo ostali tri tedne, potem pa jib bo zamenjala druga izmena šestdeset otrok z Goriškega in Tolminskega. Obe izmeni o-troške kolonije v Novigradu je organizirala občinska zveza prijateljev mladine v Novi Gorici. Te dni bodo odpotovali na Tolminsko tudi goriški tabor, niki, ki bodo postavili svoj tabor. j. p. Ribiški tabor na Otočcu Prišli so mladi ribiči iz vse Slovenije Za prvi republiški mladinski ribiški tabor bi težko našli bolj ustrezen prostor, kot je travnik med Otočcem in Strugo ob Krki. Organizator, Ribiška zveza Slovenije, je ob izdatni pomoči Zveze ribiških družin Novo mesto poskrbel za vse: za pouk m vadbo v raznih ribiških športnih disciplinah, za lov v Krki. za razvedrilo in zabavo, pa tudi za udobje v taboru. In kar je važno, tudi za dobro hrano, pa še za zdravstveno varstvo. Na prvi tabor te vrste je poslalo svoj mladi ribiški naraščaj kar 26 ribiških družin iz vse Slovenije. Med 63 mladimi športnimi ribiči je tudi pet mladink, nekaj pa tudi pionirjev. »To bodo naši bodoči športno ribiški tekmovalci in trenerji,« so povedali na vodstvu tabora in povedali, da so u-spehi vidni že prve dni. Zveza ribiških družin Novo mesto je dovolila na delu Krke ribolov mladim športnim ribičem, ki tako lahko pridobljene vaje na suhem, preizkusijo v vodi. Udeleženci tabora so predvsem predstavniki mladinskih sekcij ribiških družin, med njimi več takih, ki so se dosedaj že izkazali na raznih tekmovanjih. Zanimivo je, da goje v taboru posebno vrsto športa, to je metanje obtežilnika na GARAŽA NA TESNEM ŠOLSKEM DVORIŠČU - Letos bodo v občini Nova Gorica obnovili 11 osnovnih šol, za kar bodo porabili 8 milijonov din. Tako bodo obnovili tudi šolo v Ročinju, pomagali pa bodo tudi vaščani s prostovoljnim delom. Sola bo dobila mlečno kuhinjo, tekočo vodo in sanitarije z vodnim izplakovanjem ter kopalnico. Bržkone bodo med obnavljanjem odstranili tudi zasilno garažo za osebni avtomobil s tesnega šolskega dvorišča, kjer imajo tudi kapnico. Foto: Perat cilj na suhem. Ta vrsta športa ima med udeleženci prvega tabora čedalje več navdušenih pristašev, tako med moško kot med žensko mladino. Deset dni, to je od 5. do 15. julija, bo trajal tabor pri Otočcu. Razen urjenja v športnih ribiških disciplinah in ribolovu v Krki, imajo udeleženci dovolj prilike za kopanje, za sončenje in druge oblike razvedrila, tako da so v taboru nadvse zadovoljni. P. R. NOVO MESTO Novi uCni prostori zavoda za napredek gostinstva in gospodinistva Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto, ki je doslej gostoval v tesnih prostorih v sindikalnem domu, bo še letos dobil ustreznejše prostore. Za potrebo zavoda bodo preuredili celotno nadstropje bivšega hotela Kondrič na Društvenem trgu, v prostore za teoretični in praktični pouk ter za upravo. Tako bo delo zavoda, ki ima za vzgojo go-stinsko-gospodinjskega kadra velike dolžnosti, znatno olajšano. P. R. RADOVLJICA Pomanjkljivi programi izobraževanja Občinski sindikalni svet v Radovljici je ugotovil, da vsa podjetja še nimajo pravilnih programov izobraževanja, čeprav je samo sistematično izobraževanje celotnega kolektiva pravo jamstvo za večjo proizvodnjo. Produktivnost večkrat trpi tudi zaradi drobljene proizvodnje, kar onemogoča rentabilnost na zunanjem tržišču. So pa tudi primeri, da je za neuspehe kriva komercialna služba. Predsedstvo plenuma l>o pripravilo glede na razpravo širše zaključke in jih poslalo vsem sindikalnim podružnicam. C. R. SEVERNA DALMACIJA FILIP JAKOV — ima 1.200 prebivalcev in leži 4 km severno od Biograda na mora. Ob borovem gozdu je lepa peščena plaža. Izleti so možni na otoke Babac in Frmič, kakor tudi v Biograd na mora, na Vransko jezero in v okoliške turistične kraje. Cena dnevnega penziona v sezoni znaša v hotelu Zadar 1.700 dinarjev, izven sezone pa imajo gostje 20% popusta. V zasebnih sobah je 250 postelj po 200 do 350 dinarjev. Hrana v restavraciji stane 700 do 800 dinarjev dnevno. Za postavitev šotora v campingu je treba plačati 75 dinarjev dnevno, za parkiranje avtomobila pa 150 dinarjev. Vsi obiskovalci plačajo tudi posebno kopališko takso, Id znaša 10 dinarjev dnevno. Mesto ima avtobusne zveze z vsemi krati ob jadranski magistrali, ka- kor tudi z Zagrebom in Ljubljano. Informacije daje turistično društvo Napredak, Filip Jakov in hotel Zadar pri Opčoj poljoprivrednoj zadru-zi, Filip Jakov. BIOGRAD NA MORU — je staro mestece v Pašmanskem kanalu, oddaljeno 27 km južno od Zadra in ima 2.400 prebivalcev. V okolici mesta so veliki oljčni nasadi, vinogradi, sadovnjaki in vrtovi. Južno od mesta je lepo urejeno kopališče Soline s starim borovim gozdom in peščeno plažo. Na severni strani mesta pa so zdaj uredili novo kopališče Vruljine s peščeno plažo. Turistični biro organizira s svojim čolnom izlete v okolico, v Zadar, na Kornat-ske otoke in na otok Pašman, kjer je večje število naselij, ki tudi nudijo prenočišča za turiste. Cena dnevnega penziona v hotelu Ilirija je 2.200 dinarjev v sezoni, izven sezone pa 1.700 dinarjev. V zasebnih sobah je kakih 1.200 postelj po 250 do 400 dinarjev za prenočišče v sezoni in od 180 do 300 dinarjev izven sezone. V mestecu je tudi okrog 30 počitniških domov, ki nudijo zlasti v juniju in septembra usluge tudi ostalim gostom. V restavraciji stane hrana 800 do 1.000 dinarjev dnevno. Na plaži Soline je tudi precej velik avtocam-ping. Razen turistične takse plačajo vsi gostje tudi kopali' ško takso, ki maša 30 dinarjev dnevno za vse obiskovalce, tudi za otroke. Avtobusne zveze so ugodna. Informacije daje Turistički biro, Biograd na mora. SLOVENIJA RADENCI — ležijo ob severnem vznožju Slovenskih goric v širokem Murskem po- ' % ... < GRADNJA NOVIH SKLADISC - Kolektiv Mlinotesta v Ajdovščini gradi ob železniški postaji poleg silosa skladišča za močnata krmila, žita in mlevske izdelke. Končana bodo letos. Foto: Perat Razvoj turizma tudi v cerkniški dolini? Pogovor s predsednikom turističnega društva Albinom Milavcem CERKNICA, 10. julija — Dolina pod mogočnimi Javorniki z jezerom, ki ni jezero in vendar je jezero. le kadar je dovolj dežja, se je letos začela prebujati iz turističnega sna. Valovi tujih turistov — največ Italijanov in Nemcev — za hip ali dva obstanejo tudi tod. ob znamenitem presihajočem jezeru in njegovih naravnih lepotah. Ta svet je še bolj ali manj neodkrita turistična neznanka. Turisti žal tu samo obstanejo, potem pa jih široka cesta odpelje naprej proti Gorenjski ali na obalo Jadrana. Zakaj? O vsem tem in perspektivnem razvoju turizma v dolini pod Javorniki in Snežnikom od Rakeka do Prezida nam je povedal nekaj besed predsednik cerkniškega turističnega društva Albin Milavec: — Letos smo končno dogradili in odprli prvi pomembnejši turistični objekt pri nas — gostišče pri Rakovem Škocjanu, kamor posebno ob nedeljah prihaja veliko tujih in domačih turistov. Toda to je zaenkrat tudi vse, kar je pri nas novega. Novi hotel pri Rakovem Škocjanu je republiški sanitarni inšpektor označil za klasičen primer sanitarno in funkcionalno zgrešenega gostinskega objekta, kakršnega ne bi smeli nikjer več zgraditi! Še pred zimo ga bomo morali seveda primerno preurediti — predvsem sanitarne prostore. Medvedje usluge komaj rojenim turističnim prizadevanjem pri nas opravljajo tudi nekvalificirani gostinski delavci, ki so zadnjikrat v tem gostišču dobre pol ure pustili čakati tujce na skodelico črne kave, češ da ni vode! Studenec je od gostišča oddaljen le nekaj metrov — Občinska skupščina bo v kratkem začela razpravljati o sedemletnem razvoju cerkniške komune. Kaj naj bi po vašem mnenju sprejeli v načrt sedemletnega turističnega razvoja občine? — Najprej bi morali urediti kraško jamo Rakov Škocjan (vhod, razsvetljavo, dohode itd.). Tu bi potem lahko »zrastlo weekend naselje« in avtomobilski kam-ping. Posebno poglavje turističnega razvoja bi morali posvetiti cerkniškemu jezeru, ki ga prav ob vrhu turistične sezone največkrat ni ali pa ostane v spomin nanj le kakšna večja luža z rojem komarjev in brencljev. Zavod za vodno gospodarstvo SRS pripravlja načrte, da bi del Gornjega jezera zajezili, tako da bi v njem zadržali vodo skozi vse leto. Danes ob jezeru, ki v deževnem obdobju prekrije tudi 28 km2 površine, nimamo niti enega samega gostišča, kar je za razvoj turizma vsekakor velika škoda. V prihodnje bomo morali torej misliti predvsem na ureditev ceste do jezera, kjer bi morali odpreti vsaj eno gostišče Cerkniško planinsko društvo na Slivnici že dve leti gradi veliko planinsko postojanko, ki se zdi še posebno zdaj, ko je gradnja zaradi posušenih virov zasta- la, bolj ali manj sama sebi namen. V prihodnje bomo morali torej misliti predvsem na ureditev ceste do jezera, kjer bi morali odpreti vsaj eno gostišče. Tudi načrti za ureditev Križne jame pri Bloški polici so že pripravljeni. V prvi fazi bi jo morda odprli samo v dolžini enega km, do podzemeljskih jezer, ki jih je kar 22. V Podobu pri Starem trgu bomo verjetno prihodnje leto ponovno odprli nekdanji hotel »Jelen«, kjer je imelo doslej svoj obrat podjetje »Kovinoplastika«, ki je že začelo graditi novo tovarno. S primerno preureditvijo bomo tu potem dobili hotel s 30 posteljami in sodobno restavracijo. Edini srednjeveški grad pri nas. ki je med vojno ostal skoraj nepoškodovan — grad Snežnik pri Starem trgu — sedaj preure-jujejo v gostišče in bo v kratkem na voljo gostom. Seveda pa turizma ne bomo oživeli samo z novimi gostišči, urejanjem kraških jam in jezera, temveč bomo morali misliti predvsem na vzgojo novih turističnih in gostinskih delavcev. Zaenkrat za naše območje nimamo turistične pisarne, niti enega samega prospekta. O vsem tem in še marsičšm, kar naj bi prispevalo k razvoju turizma v dolini pod Javorniki in Snežnikom, bomo morali razmisliti tudi po sprejemanju sedemletnega načrta naše občine. N. LAPAJNE TVOJ TEDNIK T T S splavom od Polzele do Beograda Med plovbo nameravajo deliti prospekte Savinjske doline Odbor za izvedbo turističnega tedna in organizacijo flosarskega bala se je pred dnevi ponovno sestal ter analiziral vse priprave, da bo ta prireditev na dostojni višini. Veliko pozornosti so zlasti posvetili sami osrednji prireditvi, ker so na do-sedanjh dveh pogrešali predvsem kulturno-zabavni program. Za letos bodo poskušali pridobiti kakšnega gledališkega režiserja, ki bo ta del prireditve tudi vodil. Da pa bi bil program še bolj pester, bo v nedeljo, 4. avgusta, v prostorih osnovne šole, vrsta razstav. Tako bodo tu razstavljali lovci, ribiči, gozdarji, gostinci, lesna industrija Nazarje in turistični delavci. Vsi bodo skušali prikazati svoje območje dela, razstave pa imajo na Ljubnem že lepo tradicijo tako, da ni skrbi, da obiskovalcev ne bi bilo. Istočasno bodo dopoldne tudi najrazličnejša tekmovanja, ki bi jih radi osredotočili na prostora v Vrbju, kjer bo tudi zaključna zabavna prireditev. Med tekmovanji bo zlasti zanimivo tekmovanje v lesni stroki, ki bo imela etnografsko obeležje. Letos bo, pravijo, dobro preskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, čudno pa je, da k prireditvi ne morejo pritegniti gostincev. Da bi turiste še v večjem številu pritegnili v gornjo Savinjsko dolino, bodo zvezali okoli 14. julija velik splav, s katerim bodo odpluli po Savinji in Savi vse do Beogra- da. Na splavu bodo živeli tako, kakor pred leti, v posebni hišici pa bodo imeli obilo propagandnega materiala. — Splav bodo zvezali nekoliko nižje od Polzele, tako da si ga bo lahko ogledalo čimveč ljudi Seveda pa je tudi ta del prireditve odvisen predvsem od vodostaja Savinje, saj se lahko zgodi, da bo prenizek in tako seveda splava ne bodo mogli spustiti po vodi. Splav in splavarje si bodo lahko o-gledali tudi Celjani, saj bo šest majhnih splavov pristalo v nedeljo ob 11. uri na Savinjskem obrežju. Sest splavov bodo v nedeljo popoldan združili po dva in dva skupaj v Radečah, v Zagrebu pa bo že enoten splav. V splavih bo več kakor 80 kub. m. lesa, ki ga bodo v Beogradu prodali, kakor pred mnogimi leti. JOŽE ZUPANČIČ lju in imajo 560 prebivalcev. Vas je mana po slatinskem zdravilišču, ki je primemo predvsem za bolezni srca, ožilja, ledvic in prebavil. Nedaleč stran od Radencev se razprostirajo hribi, porasli z vinogradi. Slikovit vinogradniški kraj Kapela je znan po svojem kvalitetnem vinu. Zdravilišče v Radencih je lepo urejeno, ima kopališče z odprtim olimpijskim baze- nom, naravni park in razne športne naprave. V moderno preurejeni kavami je vsak večer plesna glasba. V Isti zgradbi je tudi moderno opremljen nočni bar. V neposredni bližini teče reka Mura, ki je bogata z raznimi vrstami rib. Primerni so izleti v Petanjsko Slatino, k Bo-račevskemu vrelcu, na Reden-ski vrh v Slovenskih goricah, na Kapelo in do Negovskega jezera, ki je primerno tudi za kopanje. Prometne zveze so ugodne. Prenočišča so na razpolago v zdravilišču Slatina Radenci in v zasebnih sobah. Nekaj prostora je na razpolago tudi v letoviških hišicah. Informacije daje Uprava zdravilišča Slatina Radenci m turistično društvo Slatina Radenci. OSNOVNA SOLA TOLMIN, NI2JA GLASBENA SOLA TOLMIN, OOZK OSNOVNE SOLE TOLMIN, SINDIKALNA PODRUŽNICA PROSVETNO ZNANSTVENIH DELAVCEV TOLMIN, UPRAVNI ODBOR OTROŠKEGA VRTCA TOLMIN, PEVSKO GLASBENO DRUŠTVO TOLMIN SPOROČAJO, DA JE TRAGIČNO PREMINIL STANE TUŠAR GLASBENI PEDAGOG, RAVNATELJ NI2JE GLASBENE SOLE TOLMIN, PEVOVODJA IN DIRIGENT POŽRTVOVALNEGA, MARLJIVEGA IN SPOSOBNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. . 2ALNA SVEČANOST BO V TOLMINU PRI OSNOVNI SOLI V PETEK, 12. JULIJA 1963, OB 14. URI, POGREB PA BO V PLANINI PRI RAKEKU V PETEK, 12. JULIJA 1963, OB 17. URI. TOLMIN, 10. JULIJA 1963. VELETRGOVINA »KURIVO« LJUBLJANA, MASARYK0VA 15-11 obvešča interesente, da prodaja na veliko in malo razen ostalega gradbenega materiala tudi stavbno mizarske izdelke — okna in vrata po zelo ugodnih pogojih. Vse informacije dobite po telefonu številka 30-544. 5679 SKUPŠČINA SR SLOVENIJE želi pridobiti uslužbence za naslednja delovna mesta: — UPRAVNE USLUŽBENCE z višjo upravno in pravno izobrazbo ali popolno srednjo šolo — ŠEFA RAČUNOVODSTVA z višjo ali srednjo ekonomsko izobrazbo in vsaj petletno prakso — BLAGAJNIKA • — RAČUNSKE REFERENTE s srednjo ekonomsko šolo — ŠEFA EKONOMATA s srednjo ekonomsko šolo — REFERENTA za blagovne evidence v eko-nomatu — TAJNICE predsednikov skupščinskih zborov in odborov — DVA SKUPŠČINSKA TOLMAČA s popolnim znanjem vsaj dveh tujih jezikov — SKUPŠČINSKE STENOGRAFE — 4 DOKUMENTALISTE z visoko ali višjo izobrazbo s področij dražbeno-političnih ved, gospodarstva, kulture in prosvete, zdravstva ter socialnega varstva — PISARNIŠKE REFERENTE s popolno srednjo ali administrativno šolo — STROJEPISKE — TEHNIKA šibkega toka za vzdrževanje konferenčnih snemalnih naprav — VISOKOKVALIFICIRANEGA KUHARJA — KVALIFICIRANEGA NATAKARJA — VEČ SNAŽILK za dopoldanski čas Našteta delovna mesta je mogoče zasesti takoj V pogojih navedeno šolsko izobrazbo je mogoče na domestiti z večletno strokovno prakso. Pismene ponudbe z navedbo osebnih podatkov, šolske izobrazbe ter dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SEKRETARIAT SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 4. 5693 ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE - PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA vabi k sodelovanju več kandidatov za službe kretnikov na postajah od Ljubljane-šiška do Planice in do Kamnika premikačev na postajah Ljubljana, Ljubljana-Moste, Ljub-ljana-šiška in Jesenice spremljevalcev tovornih vlakov na postaji Ljubljana. Informacije lahko prejmete na vsaki železniški postaji. 5672 OBVESTILO za vse gospodarske organizacije in samostojne ustanove, ki obračunavajo dohodek službe družbenega knjigovodstva, zadružne organizacije, zbornice in poslovna združenja Naročite naše najnovejše izdaje, ki jih nujno potrebujete: ZBIRKA PR0PISA 0 RASP0DELI UKUPN0G PRIHODA I D0H0TKA PRiVREDNIH ORGANIZACIJA I SAM0STALNIH USTANOVA ZA 1963. GODINU Kompletna izdaja, katero sta sestavila: inž. Božidar Race in Dragomir Živančevič — višja svetnika v Zveznem izvršnem svetu, vsebuje okrog 100 predpisov, katere uporabljajo gospodarske organizacije in samostojne ustanove, ki obračunavajo dohodek Zbirka vsebuje razen vseh potrebnih predelanih besedil tudi najnovejše predpise Zveznega izvršnega sveta, objavljeni so v Uradnem listu SFRJ, št. 25-63, nanašajo pa se na spremembe v sistemu razdelitve, obračun na poslovni sklad gospodarskih organizacij in obračun prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij. Zbirka ima tudi register pojmov, ki je nujno potreben za predpis ali pojem Cena 2500 din PRIRUČNIK ZA SASTAVLJANJE PERI0DIČN0G OBRAČUNA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA I SAM0STALNIH USTANOVA ZA 1963. GODINU Priročnik je sestavila skupina naših renomiranih strokovnjakov in ga je uskladila tako, da ga bodo lahko uporabljale vse gospodarske panoge in samostojne ustanove, ki obračunavajo dohodek. Razen potrebnih predpisov in pojasnil so v priročniku tudi praktični primeri za vse panoge gospodarske dejavnosti in način za poročanje o poslovanju organom upravljanja. Vsak naročnik ali kupec priročnika prejme brezplačno v mali knjižici predelano besedilo edinstvenega kontnega plana. Cena 2000 din ZBIRKA SVIH PR0PISA 0 TAKSAMA Jovana Raduloviča Recenzent: Tošo Tišma Edinstvena velika izdaja vsebuje predpise in pojasnila za administrativne, sodne in občinske takse, predpise o odškodninah za javne ceste za cestna motoma vozila in predpise o vplačilu pristojbine za merila in dragocene metale ter obširen register pojmov. Cena 2500 din NAROČITE NUJNO POTREBNE IN PRAKTIČNE IZDAJE REGISTAR SVIH PRIVREDNO-FINANSIJSKIH PR0PISA OBJAVLJENIH 00 1945-1962. Cena 800 din PRIVREDNO-FINANSIJSKI VODIČ edinstvena in edina izdaja te vrste v naši državi Vodič vsebuje celokupen material naše gospodarsko--finančne zakonodaje po sistemu prostih listov mesečnih sprememb in dopolnitev. Sedma osnovna izdaja v štirih knjigah, v polivinil-skih platnicah stane 12.000 din, letno predplačil*) na 12 številk vseh sprememb in dopolnitev znaša 18.000 din. Predplačniki prejmejo brezplačno tudi Registar pri-vredno-finansijskih propisa od 1945—1962 in Priruč-nik za bezbednost saobračaja na javnim putevima. Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v državi. Naročila za navedene izdaje sprejema: (S ;‘SA VKK.MHNA ADMINISTRACIJA " il BEOGRAD, Knez Mihailovs 6 (Dom štampe) Tekoči račun: 101-11-1-972. 5689 UK DNEVNA LETOVANJA OTROK - Kakor vsako 1 mladine ljubljanskega okraja organizirale dnevna 1 Moste-Polje je organizirala dnevna letovanja otrok 120 dinarjev, to je za kosilo in dve malici. Vsak d no šolo »Ketteja in Murna« ter se vrnejo domov o jagode in borovnice) v bližnjo okolico. Dnevna let pod nadzorstvom učiteljev iz šole »Vide Pregare« i mladine občine Bežigrad je organizirala takšna le tam zbere okrog 20 otrok, ob slabem vremenu ma zveze prijateljev mladine Bežigrada in Most. (V. eto doslej, so tudi letos občinske zveze prijateljev etovanja otrok. Zveza prijateljev mladine občine na Gmajni ob Litijski cesti. Starši plačajo dnevno an se približno 50 otrok zbere ob 8. uri pred osnov-b 17. uri. Otroci hodijo tudi na krajše izlete (po ovanja otrok občine Moste bodo skozi vse počitnice, n šole »Ketteja in Murna«. Tudi Zveza prijateljev tovanja otrok ob Savi v Tomačevem. Vsak dan se nj. Seveda prispevajo velik delež tudi občinske T.) V Ljubljani včeraj danes jutri 9 19. juSija smrečica na »Metalki« Delavci gradbenega podjetja »Obnove« so prav te dni dokončali štirinajsto in obenem zadnje nadstropje nove »Metalke« stolpnice na vogalu Titove in Dalmatinove ceste. Zgra-dili bodo še prizidek na vrhu stavbe, ki bo namenjen restavraciji. Devetnajstega julija se bo na Metalki že pojavila smrečica. B. S. # Nova črpalka podjetja »Petrol« Trgovsko podjetje »Petrol« bo septembra začelo graditi na vogalu Prešernove in Titove ceste moderno bencinsko črpalko in servisno delavnico s pralnico. Bencin bodo lahko nataka-li v 12 avtomobilov hkrati, prali pa bo lahko 4 avtomobile naenkrat. Razen tega bodo polnili zračnice, menjavali olje in mazali avtomobile. Črpalko bodo opremili tudi z napravo za čiščenje hladilnikov, ki bo prva te vrste pri nas. Predvidevajo, da bodo črpalko odprli junija prihodnjega leta. Podjetje »Petrol« ima v načrtu tudi gradnjo novih črpalk v Mostah in šiški, avgusta pa bo začela obratovati nova bencinska črpalka na Viču. V. T. Razvoj turizma tudi v cerkniški dolini? Pogovor s predsednikom turističnega društva Albinom Milavcem TEDNIK CERKNICA, 10. julija — Dolina pod mogočnimi Javorniki z jezerom, ki ni jezero in vendar je jezero. le kadar je dovoli dežja, se je letos začela prebujati iz turističnega sna. Valovi tujih turistov — največ Italijanov in Nemcev — za hip ali dva obstanejo tudi tod, ob znamenitem presihajočem jezeru in njegovih naravnih lepotah. Ta svet je še boli ali manj neodkrita turistična neznanka. Turisti žal tu samo obstanejo, potem pa jih široka cesta odpelje naprej proti Gorenjski ali na obalo Jadrana. Zakaj? O vsem tem in perspektivnem razvoju turizma v dolini pod Javorniki in Snežnikom od Rakeka do Prezida nam je povedal nekaj besed predsednik cerkniškega turističnega društva Albin Milavec: — Letos smo končno dogradili in odprli prvi pomembnejši turistični objekt pri nas — gostišče pri Rakovem Škocjanu, kamor posebno ob nedeljah prihaja veliko tujih in domačih turistov. Toda to je zaenkrat tudi vse, kar je pri nas novega. Novi hotel pri Rakovem Škocjanu je republiški sanitarni inšpektor označil za klasičen primer sanitarno in funkcionalno zgrešenega gostinskega objekta, kakršnega ne bi smeli nikjer več zgraditi! še pred zimo ga bomo morali seveda primemo preurediti — predvsem sanitarne prostore. Medvedje usluge komaj rojenim turističnim prizadevanjem pri nas opravljajo tudi nekvalificirani gostinski delavci, ki so zadnjikrat v tem gostišču dobre pol ure pustili čakati tujce na skodelico črne kave, češ da ni vode! Studenec je od gostišča oddaljen le nekaj metrov ... — Občinska skupščina bo v kratkem začela razpravljati o sedemletnem razvoju cerkniške komune. Kaj naj bi po vašem mnenju sprejeli v načrt sedemletnega turističnega razvoja občine? — Najprej bi morali urediti kraško jamo Rakov Škocjan (vhod, razsvetljavo, dohode itd.). Tu bi potem h današnje prve izdaje MARIBOR — Na področje železniškega transportnega podjetja Maribor prihaja tudi ob nedeljah vrsta vagonov, v katerih podjetja iz raznih krajev države pošiljajo blago podjetjem v okraju. Doslej se je običajno dogajalo, da teh vagonov ob nedeljah niso razkladali, kar je pomenilo veliko škodo za železnico, ki bi te vagone po takojšnjem razkladanju lahko uporabila v drugih primerih. Podjetja pa so plačevala visoke pristojbine za stojnino, ker vagonov niso pravočasno razložila. V zadnjem času se je stanje malo popravilo, vendar je še vrsta podjetij, ki ob nedeljah ne razklada vagonov. /z današnje druge izdaje KOPER — Občinska skupščina v Kopru Je začela temeljiteje obravnavati prošnje za poroštva. Odborniki so predlagali, naj bi prihajali na seje, ko bi obravnavali poroštvene izjave, tudi predstavniki samoupravnih organov tistih kolektivov, ki prosijo skupščino za prevzem poroštva. Občinska skupščina se je s predlogom strinjala ter sklenila, da bo v prihodnje razpravljala o poroštvih v navzočnosti samoupravnih organov delovne organizacije. lahko »zrastlo weekend naselje« in avtomobilski kam-ping. Posebno poglavje turističnega razvoja bi morali posvetiti cerkniškemu jezeru, ki ga prav ob vrhu turistične sezone ilajvečkrat ni ali pa ostane v spomin nanj le kakšna večja luža z rojem komarjev in brencljev. Zavod za vodno gospodarstvo SRS pripravlja načrte, da bi del Gornjega jezera zajezili, tako da bi v njem zadržali vodo skozi vse leto. Danes ob jezeru, ki v deževnem obdobju prekrije tudi 28 km2 površine, nimamo niti enega samega gostišča, kar je za razvoj turizma vsekakor velika škoda. V prihodnje bomo morali torej misliti predvsem na ureditev ceste do jezera, kjer bi morali odpreti vsaj eno gostišče. Cerkniško planinsko društvo na Slivnici že dve leti gradi veliko planinsko postojanko, ki se zdi še posebno zdaj, ko je gradnja zaradi posušenih virov zastala, bolj ali manj sama sebi namen. V prihodnje bomo morali torej misliti predvsem na ureditev ceste do jezera, kjer bi morali odpreti vsaj eno gostišče. Tudi načrti za ureditev Križne jame pri Bloški polici so že pripravljeni. V prvi fazi bi jo morda odprli samo v dolžini enegn km, do podzemeljskih jezer, ki jih je kar 22. V Podobu pri Starem trgu bomo verjetno prihodnje leto ponovno odprli «^kda-nji hotel »Jelen«, kjer je imelo doslej svoj obrat podjetje »Kovinoplastika«, ki je že začelo graditi novo tovarno. S primemo preureditvijo bomo tu potem dobili hotel s 30 posteljami in sodobno restavracijo. Edini srednjeveški grad pri nas. ki je med vojno ostal skoraj nepoškodovan — grad Snežnik pri Starem trgu — sedaj preure-jujejo v gostišče in bo v kratkem na voljo gostom. Seveda . pa turizma ne bomo oživeli samo z novimi gostišči, urejanjem kraških jam in jezera, temveč bomo morali misliti predvsem na vzgojo novih turističnih in gostinskih delavcev. Zaenkrat za naše območje nimamo turistične pisarne, niti enega samega prospekta. O vsem tem in še marsičem, kar naj bi prispevalo k razvoju turizma v dolini pod Javorniki in Snežnikom, bomo morali razmisliti tudi po sprejemanju sedemletnega načrta naše občine. N. LAPAJNE Ribiški tabor na Otočcu Prišli so mladi ribiči iz vse Slovenije Za prvi republiški mladinski ribiški tabor bi težko našli bolj ustrezen prostor, kot je travnik med Otočcem in Strugo ob Krki. Organizator, Ribiška zveza Slovenije, je ob izdatni pomoči Zveze ribiških družin Novo mesto poskrbel za vse: za pouk in vadbo v raznih ribiških športnih disciplinah, za lov v Krki, za razvedrilo in zabavo, pa tudi za udobje v taboru. In kar je važno, tudi za dobro hrano, pa še za zdravstveno varstvo. Na prvi tabor te vrste je poslalo svoj mladi ribiški naraščaj kar 26 ribiških družin iz vse Slovenije. Med 63 mladimi športnimi ribiči je tudi pet mladink, nekaj pa tudi pionirjev. »To bodo naši bodoči športno ribiški tekmovalci in trenerji,« so povedali na vodstvu tabora in povedali, da so u-spehi vidni že prve dni. Zveza ribiških družin Novo mesto je dovolila na delu Krke ribolov mladim športnim ribičem, ki tako lahko pridobljene vaje na suhem, preizkusijo v vodi. Udeleženci tabora so predvsem predstavniki mladinskih sekcij ribiških družin, ined njimi več takih, ki so se dosedaj že izkazali na raznih tekmovanjih. Zanimivo je, da goje v taboru posebno vrsto športa, to je metanje obtežilnika na cilj na suhem. Ta vrsta športa ima med udeleženci prvega tabora čedalje več navdušenih pristašev, tako med moško kot med žensko mladino. Deset dni, to je od 5. do 15. julija, bo trajal tabor pri Otočcu. Razen urjenja v športnih ribiških disciplinah in ribolovu v Krki, imajo udeleženci dovolj prilike za kopanje, za sončenje in druge oblike razvedrila, tako da so v taboru nadvse zadovoljni. P. R. SEVERNA DALMACIJA FILIP JAKOV — ima 1.200 prebivalcev in leži 4 km severno od Biograda na moru. Ob borovem gozdu je lepa peščena plaža. Izleti so možni na otoke Babac in Frmič, kakor tudi v Biograd na moru, na Vransko jezero in v okoliške turistične kraje. Cena dnevnega penziona v sezoni znaša v hotelu Zadar 1.700 dinarjev, izven sezone pa imajo gostje 20% popusta. V zasebnih sobah je 250 postelj po 200 do 350 dinarjev. Hrana v restavraciji stane 700 do 800 dinarjev dnevno. Za postavitev šotora v' campingu je treba plačati 75 dinarjev dnevno, za parkiranje avtomobila pa 150 dinarjev. Vsi obiskovalca plačajo tudi posebno kopališko takso, ki znaša 10 dinarjev dnevno. Mesto ima avtobusne zveze z vsemi kraji ob jadranski magistrali, ka- kor tudi z Zagrebom in Ljubljano. Informacije daje turistično društvo Napredak, Filip Jakov in hotel Zadar pri Opčoj poljoprivrednoj zadru-zi, Filip Jakov. BIOGRAD NA MORU — je staro mestece v Pašmanskem kanalu, oddaljeno 27 km južno od Zadra in ima 2.400 prebivalcev. V okolici mesta so veliki oljčni nasadi, vinogradi, sadovnjaki in vrtovi. Južno od mesta Je lepo urejeno kopališče Soline s starim borovim gozdom in peščeno plažo. Na severni strani mesta pa so zdaj uredili novo kopališče Vruljine s peščeno plažo. Turistični biro organizira s svojim čolnom izlete v okolico, v Zadar, na Komat-ske otoke in na otok Pašman, kjer je večje število naselij, ki tudi nudijo prenočišča za turiste. Cena dnevnega penziona v hotelu Ilirija je 2.200 dinarjev v sezoni, izven sezone pa 1.700 dinarjev. V zasebnih sobah je kakih 1.200’postelj po 250 do 400 dinarjev za prenočišče v sezoni in od 180 do 300 dinarjev izven sezone. V mestecu je tudi okrog 30 počitniških domov, ki nudijo zlasti v juniju in septembru usluge tudi ostalim gostom. V restavraciji stane hrana 800 do 1.000 dinarjev dnevno. Na plaži Soline je tudi precej velik avtocam-ping. Razen turistične takse plačajo vsi gostje tudi kopališko takso, ki znaša 30 dinarjev dnevno za vse obiskovalce, tudi za otroke. Avtobusne zveze so ugodne. Informacije daje Turistički biro, Biograd na moru. SLOVENIJA RADENCI — ležijo ob severnem vznožju Slovenskih goric v širokem Murskem po- lju ln imajo 560 prebivalcev. Vas je znana po slatinskem zdravilišču, ki je primerno predvsem za bolezni srca, ožilja, ledvic in prebavil. Nedaleč stran od Radencev se razprostirajo hribi, porasli z vinogradi. Slikovit vinogradniški kraj Kapela je znan po svojem kvalitetnem vinu. Zdravilišče v Radencih je lepo urejeno, ima kopališče z odprtim olimpijskim baze- nom, naravni park in razne športne naprave. V moderno preurejeni kavami je vsak večer plesna glasba. V isti zgradbi je tudi moderno opremljen nočni bar. V neposredni bližini teče reka Mura, ki je bogata z raznimi vrstami rib. Primerni so izleti v Petanjsko Slatino, k Bo-račevskemu vrelcu, na Reden-ski vrh v Slovenskih goricah, na Kapelo in do Negovskega jezera, ki je primemo tudi za kopanje. Prometne zveze so ugodne. Prenočišča so na razpolago v zdravilišču Slatina Radenci in v zasebnih sobah. Nekaj prostora je na razpolago tudi v letoviških hišicah. Informacije daje Uprava zdravilišča Slatina Radenci in turistično društvo Slatina Radenci. Akcija mladine za pomoč Litiji Odpadne surovine bo zbiralo 2500 mladincev iz Bežigrada LJUBLJANA, 10. julija. Na pobudo okrajnega komiteja ZMS Ljubljana pripravlja občinski komite mladine za Bežigradom tri akcije za zbiranje sredstev kot pomoč Litijčanom pri obnovi komune, ki jo je v zadnjih dveh mesecih močno prizadela vrsta potresnih sunkov. Bežigrajske mladinke in mladinci bodo začeli zbirati odpadni material: krpe, steklo, gumo in železo ter ga prodajali Odpadu, ki se je zadnji čas preimenoval v DINOS (Dajte industriji nazaj odpadne surovine!) Cisti izkupiček za zbrani odpadni material bodo namenili kot pomoč litijski občini. Akcija zbiranja odpadnega materiala in s tem sredstev za pomoč Litijčanom bodo potekale v treh smereh. Mladinke in mladinci, ki so zaposleni v gospodar- skih organizacijah, bodo, kjer je to le mogoče, delali tudi popoldne. Denar, ki ga bodo zaslužili z nadurnim delom, bodo prispevali kot pomoč Litiji. Razen tega bodo mladinke in mladinci v gospodarskih organizacijah zbirali tudi odpadni material. Vse večje količine železa, tekstilnih odpadkov, gume in stekla (kot zbirališča bodo v nekaterih podjetjih določili poseben prostor za več gospodarskih organizacij skupaj) bodo potem odvažali Dinosovi tovornja- ki. V tej akciji bo sodelovala predvsem delavska mladina. Na območjih krajevnih skupnosti oziroma manjših stanovanjskih o-kolišev pa bo šolska mladina pri občanih prav tako zbirala odpadne surovine. Tudi ondot bodo določili zbirna mesta, od kjer bodo zbrani odpadni material odvažali s kamioni. Za Bežigradom pričakujejo. da bo v teh zbiralnih akcijah sodelovalo več kot 1500 mladink in mladincev iz vrst delavske mladine in okrog 1000 šolarjev. Prvi del akcije bodo po predvidevanjih zaključili do 15. avgusta, drugega pa do začetka novega šolskega leta. N. L. S splavom od Polzele do Beograda Med plovbo nameravajo deliti prospekte Savinjske doline Odbor za izvedbo turističnega tedna in organizacijo flosarskega bala se je pred dnevi ponovno sestal ter analiziral vse priprave, da bo ta prireditev na dostojni višini. Veliko pozornosti so zlasti posvetili sami osrednji prireditvi, ker so na do-sedanjh dveh pogrešali predvsem kulturno-zabavni program. Za letos bodo poskušali pridobiti kakšnega gledališkega režiserja, ki bo ta del prireditve tudi vodil. Da pa bi bil program še bolj pester, bo v nedeljo, 4. avgusta, v prostorih osnovne šole, vrsta razstav. Tako bodo tu razstavljali lovci, ribiči, gozdarji, gostinci, lesna industrija Nazarje in turistični delavci. Vsi bodo skušali prikazati svoje območje dela, razstave pa imajo na Ljubnem že lepo tradicijo tako, da ni skrbi, da obiskovalcev ne bi bilo. Istočasno bodo dopoldne tudi najrazličnejša tekmovanja, ki bi jih radi osredotočili na prostoru v Vrbju, kjer bo tudi zaključna zabavna prireditev. Med tekmovanji bo zlasti zanimivo tekmovanje v lesni stroki, ki bo imela etnografsko obeležje. Letos bo, pravijo, dobro preskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Čudno pa je, da k prireditvi ne morejo pritegniti gostincev. Da bi turiste še v večjem številu pritegnili v gornjo Savinjsko dolino, bodo zvezali okoli 14. julija velik splav, s katerim bodo odpluli po Savinji in Savi vse do Beogra- da. Na splavu bodo živeli tako, kakor pred leti, v posebni hišici pa bodo imeli obilo propagandnega materiala. — Splav bodo zvezali nekoliko nižje od Polzele, tako da si ga bo lahko ogledalo čimveč ljudi Seveda pa je tudi ta del prireditve odvisen predvsem od vodostaja Savinje, saj se lahko zgodi, da bo prenizek in tako seveda splava ne bodo mogli spustiti po vodi. Splav in splavarje si bodo lahko o-gledali tudi Celjani, saj bo šest majhnih splavov pristalo v nedeljo ob 11. uri na Savinjskem obrežju. Šest splavov bodo v nedeljo popoldan združili po dva in dva skupaj v Radečah, v Zagrebu pa bo že enoten splav. V splavih bo več kakor 80 kub. m. lesa, ki ga bodo v Beogradu prodali, kakor pred mnogimi leti. JOŽE ZUPANČIČ POLETNI NALIV JE PREGNAL GOSTE, ki jih je bilo nekaj hipov prej še polno na vrtu pri »Figovcu«. To gostišče slovi zaradi izredno ugodne lege in skoraj neprekinjene gneče na izredno prijetno in lepo urejenem gostinskem vrtu. Marsikdo bi bil takega prizora, kot je na naši sliki vesel, saj bi tako vendar enkrat brez težav prišel do prostora. — E. J. Foto: Busič T OSNOVNA SOLA TOLMIN, NI2JA GLASBENA SOLA TOLMIN, OOZK OSNOVNE SOLE TOLMIN, SINDIKALNA PODRUŽNICA PROSVETNO ZNANSTVENIH DELAVCEV TOLMIN, UPRAVNI ODBOR OTROŠKEGA VRTCA TOLMIN, PEVSKO GLASBENO DRUŠTVO TOLMIN SPOROČAJO, DA JE TRAGIČNO PREMINIL STANE TUŠAR GLASBENI PEDAGOG, RAVNATELJ NIŽJE GLASBENE SOLE TOLMIN, PEVOVODJA IN DIRIGENT POŽRTVOVALNEGA, MARLJIVEGA IN SPOSOBNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. ŽALNA SVEČANOST BO V TOLMINU PRI OSNOVNI SOLI V PETEK, 12. JULIJA 1963, OB 14. URI, POGREB PA BO V PLANINI PRI RAKEKU V PETEK, 12. JULIJA 1963, OB 17. URI. TOLMIN, 10. JULIJA 1963. VELETRGOVINA »KURIVO« LJUBLJANA, MASARYK0VA 15-11 obvešča interesente, da prodaja na veliko ln malo razen ostalega gradbenega materiala tudi stavbno mizarske izdelke — okna in vrata po zelo ugodnih pogojih. Vse informacije dobite po telefonu številka 30-544. 5679 SKUPŠČINA SR SLOVENIJE želi pridobiti uslužbence za naslednja delovna mesta: — UPRAVNE USLUŽBENCE z višjo upravno in pravno izobrazbo ali popolno srednjo šolo — ŠEFA RAČUNOVODSTVA z višjo ali srednjo ekonomsko izobrazbo in vsaj petletno prakso — BLAGAJNIKA — RAČUNSKE REFERENTE s srednjo ekonomsko šolo — ŠEFA EKONOMATA s srednjo ekonomsko šolo — REFERENTA za blagovne evidence v eko-nomatu — TAJNICE predsednikov skupščinskih zbo rov in odborov — DVA SKUPŠČINSKA TOLMAČA s popol nim znanjem vsaj dveh tujih jezikov — SKUPŠČINSKE STENOGRAFE — 4 DOKUMENTALISTE z visoko ali višjo izobrazbo s p-odročij družbeno-političnih ved, gospodarstva, kulture in prosvete, zdravstva ter socialnega varstva — PISARNIŠKE REFERENTE s popolno srednjo ali administrativno šolo — STROJEPISKE — TEHNIKA šibkega toka za vzdrževanje konferenčnih snemalnih naprav — VISOKOKVALIFICIRANEGA KUHARJA — KVALIFICIRANEGA NATAKARJA — VEC SNAŽILK za dopoldanski čas Našteta delovna mesta je mogoče zasesti takoj V pogojih navedeno šolsko izobrazbo je mogoče na domestiti z večletno strokovno prakso. Pismene ponudbe z navedbo osebnih podatkov, šolske izobra zbe ter dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SEKRETARIAT SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 4. 5693 ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE - PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA vabi k sodelovanju več kandidatov za službe kretnikov na postajah od Ljubljane-šiška do Planice in do Kamnika premikačev na postajah Ljubljana, Ljubljana-Moste, Ljub-ljana-šiška in Jesenice spremljevalcev tovornih vlakov na postaji Ljubljana. Informacije lahko prejmete na vsaki železniški postaji. 5672 OBVESTILO za vse gospodarske organizacije in samostojne ustanove, ki obračunavajo dohodek službe družbenega knjigovodstva, zadružne organizacije, zbornice in poslovna združenja Naročite naše najnovejše izdaje, ki jih nujno potrebujete: ZBIRKA PR0PISA 0 RASPODELI UKUPN0G PRIHODA I D0H0TKA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA I SAMOSTALNIK USTANOVA ZA 1963. GODINU Kompletna izdaja, katero sta sestavila: inž. Božidar Race in Dragomir Zivančevič — višja svetnika v Zveznem izvršnem svetu, vsebuje okrog 100 predpisov, katere uporabljajo gospodarske organizacije in samostojne ustanove, ki obračunavajo dohodek Zbirka vsebuje razen vseh potrebnih predelanih besedil tudi najnovejše predpise Zveznega izvršnega sveta, objavljeni so v Uradnem listu SFRJ, št. 25-63, nanašajo pa se na spremembe v sistemu razdelitve, obračun na poslovni sklad gospodarskih organizacij in obračun prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij. Zbirka ima tudi register pojmov, ki je nujno potreben za predpis ali pojem. Cena 2500 din PRIRUČNIK ZA SASTAVLJANJE PERI0DIČN0G OBRAČUNA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA I SAM0STALNIH USTANOVA ZA 1963. GODINU Priročnik je sestavila skupina naših renomiranih strokovnjakov in ga je uskladila tako, da ga bodo lahko uporabljale vse gospodarske panoge in samostojne ustanove, ki obračunavajo dohodek. Razen potrebnih predpisov in pojasnil so v priročniku tudi praktični primeri za vse panoge gospodarske dejavnosti in način za poročanje o poslovanju organom upravljanja. Vsak naročnik ali kupec priročnika prejme brezplačno v mali knjižici predelano besedilo edinstvenega kontnega plana. Cena 2000 din ZBIRKA SVIH PR0PISA 0 TAKSAMA Jovana Raduloviča Recenzent: Tošo Tišma Edinstvena velika izdaja vsebuje predpise in pojasnila za administrativne, sodne in občinske takse, predpise o odškodninah za javne ceste za cestna motoma vozila in predpise o vplačilu pristojbine za merila in dragocene metale ter obširen register pojmov. Cena 2500 din NAROČITE NUJNO POTREBNE IN PRAKTIČNE IZDAJE REGISTAR SVIH PRIVREDNO-FINANSIJSKIH PR0PISA OBJAVLJENIH OD 1945-1962. Cena 800 din PRIVREDNO-FINANSIJSKI VODIČ edinstvena in edina izdaja te vrste v naši državi. Vodič vsebuje celokupen material naše gospodarsko--finančne zakonodaje po sistemu prostih listov mesečnih sprememb in dopolnitev. Sedma osnovna izdaja v štirih knjigah, v polivinil-skih platnicah stane 12.000 din, letno predplačilo na 12 številk vseh sprememb in dopolnitev znaša 18.000 din. Predplačniki prejmejo brezplačno tudi Registar pri-vredno-finansijskih propisa od 1945—1962 in Priruč-nik za bezbednost saobračaja na javnim putevima. Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v državi. Naročila za navedene izdaje sprejema: G " SA VREMENA ADMINISTRACIJA " & BEOGRAD, Knez Mihailova C (Dom štampe) Tekoči račun: 101-11-1-972. 5689 SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA »Emona« v Ljubljani je te dni v poskusnem'obratovanju; prvi »gostje« so bili iz vrst osebja, ki preizkuša delovanje naprav in način obratovanja. Restavracija bo odprla vrata javnosti jutri. Foto: Selhaus ZAVIRANJE NA MOKRI CESTI — VeeTaj ob 18. uri sta pred gostiščem »Keršič« v Ljubljani trčila osebni avto LJ-91-20 (voznik Milan Marincelj), ki je pripeljal iz Šentvida, in osebni avto LJ-179-52. Marincelj je na blagem ovinku zavrl, zaradi česar ga ie zaneslo v avto LJ-179-52, ki ga je vozil Milisav Jelarčič, v njem pa so bili še žena in 2 otroka. Jelarčič ima hude notranje poškodbe. Foto; Šelhaus ONEMELI ZVOKI PRETEKLOSTI - Čudovito se skladajo stare majhne žage z gozdnato pokrajino, ki jih je rodila in redila, dokler niso njihove vloge prevzeli veliki moderni lesni obrati. Na sliki: opuščena žaga pri Doliču pod Pohorjem. Foto: Gal LITER MLEKA, PROSIM! Želia je na mah ustrežena, in to kar »po domače«, saj sanitarnega inšpektorja ni na spregled. Prizor je iz starega dela Zadra, sicer pa gre v sezoni tudi drugod prav vse v denar. Foto: Selhaus Nadaljevanje s prve stran/ m Moskovski razgovori je kitajska delegacija zato na kongresu znašla osamljena in je ostala kljub pričakovanju brez podpore žena Azije, Afrike in Latinske Amerike. Nina Popova je to izjavila v referatu o rezultatih dela svetovnega kongresa žena na sestanku ženskega aktiva Moskve. Nina Popova je obtožila kitajske predstavnice v Mednarodni demokratični federaciji žena, da že da!j časa vsiljujejo federaciji svoja stališča in da izkoriščajo vse možnosti na zasedanjih biroja in sveta Mednarodne demokratične federacije žena kot tudi nedavni svetovni kongres za propagando svojih stališč. Ko ni dobila podpore niti federacije niti prisotnih na kongresu, je kitajska delegacija po besedah Popove začela širiti vesti, da kongres poteka na nedemokratičen način in da je bila na kongresu »sprejeta vrsta dokumentov, ki v bistvu pomenijo uslugo imperializmu«. Popova je dodala, da je bila prav kitajska delegacija tista, ki je ogrožala demokracijo, in da s: je celo prizadevala govoriti mimo vrstnega reda in deliti delegatkam svoje materiale, kar ni bilo v skladu s sprejetim pravilnikom o delu kongresa. »Vse to pa ni moglo vnesti motenj med 2000 predstavnic na kongresu, ki so videle, da gredo kitajske delegatke po poti razcepa,« .te izjavila Nina Popova in dodala, da so samo predstavnice Kitajske in Albanije glasovale proti pozivu ženam in materam vseh držav in kontinentov. •9 Pred pogajanji ti odnose med Vzhodom in Zahodom na bolje. Pri tem javno izražajo upanje, da bo trojna konferenca žela uspeh. Predsednik Kennedv je imel sinoči v Beli hiši izredno sejo nacionalnega varnostnega sveta. Vodilni Kennedyje- vi sodelavci, zadolženi za diplomatska in vojaška vprašanja, so seznanili Harrimana z zadnjim razvojem dogodkov in mu dali poslednje napotke za misijo v Moskvi. Senator Humphrey, predsednik senatnega pododbora za razorožitev, je izjavil novinarjem, da je možno, da bi bil sklenjen sporazum o prepovedi atomskih poskusov v atmosferi in pod vodo. O nerazjasnjenem vprašanju nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom je Humphrey dejal, da po njegovem mnenju premier Hruščov ni pogojno povezal sporazuma o prepovedi atomskih poskusov s sklenitvijo nenapadalne pogodbe. Humph-rey pa je zanimivo nasna-čil ameriško stališče, ko je izjavil, da bi lahko našli alternativo za formalno nenapadalno pogodbo v istovetnih deklaracijah, s katerimi bi se Sovjetska zveza in zahodne države zavezale, da ne bodo uporabile sile za spremembo sedanjih meja. Po izjavah pristojnih ameriških funkcionarjev je pričakovati, da bodo trajali moskovski razgovori več tednov in da bodo zajeli tudi vrsto problemov hladne vojne. Po sinočnjem posvetu v Beli hiši so objavili, da se bo Har-rimanova delegacija razširila. Razen strokovnjakov za razorožitev in vprašanja nacionalne varnosti pojdejo s Harrimanom v Moskvo tudi. svetovalci za. problem Nemčije, Berlina in evropska vprašanja v celoti. V Londonu pa pričakujejo, da se bodo preliminarnim angloameriškim razgovorom v britanski prestolnici priključili tudi u-radni izvedenci za vprašanja atomske znanosti, ki se bodo posvetovali o kontroli in inšpekciji atomskih eksplozij. Reuter javlja, da bo imel stalni svet NATO, kakor so sinoči sporočili v Parizu, v petek izredni sestanek, na katerem bo belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak poročal o svojih razgovorih s premierom Hru-ščovom. Spaak se je včeraj vrnil v Bruselj iz Kijeva, kjer se je sestal s sovjetskim ministrskim predsednikom. 999 Zvezni izvršni svet rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij. Predvideno je, da se mestni rezervni skladi oblikujejo z izločitvijo sredstev v določenem odstotku iz ustreznih občinskih skladov. O tem bo odločal mestni svet v sporazumu z občinskimi skupščinami. S tem se bodo povečale in bodo bolj elastične možnosti saniranja gospodarstva in sredstev skupnih rezerv. ZNIŽANJE OBRESTI NA KREDITE ZA ZBIRANJE ZALOG PŠENICE Da bi spodbudili podjetja za promet in predelavo žita, da bi z nakupom domače in uvožene pšenice pri svojih mlinih zbrali zaloge pšenice, večje kot znašajo dvomesečne potrebe, oziroma zaloge do nove žetve 1964, je ZIS sklenil znižati obresti za kredite, ki jih dobivajo podjetja v te namene od komunalnih bank. Obresti na kredite za zbiranje zalog pšenice za več kot dvomesečne potrebe, se bodo zaračunavale od 1. julija 1963 po stopnji 2 odstotka, in kredite bo moč odplačevati enakomerno v roku 12 mesecev. FINANCIRANJE INVESTICIJ ZA RAZVOJ TURIZMA Po sklepu ZIS bo Jugoslovanska investicijska banka za razvoj tujskega turizma v letih 1963 in 1964 lahko letos dajala kredite iz bančnih sredstev do skupnega zneska 6 milijard kot predujem za investiranje v turizem. Jugoslovanska investicijska banka bo dajala te kredite republiškim bankam s tem, da se sredstva za leto 1964 v ta namen lahko uporabijo do skupnega zneska 10 milijard s pogojem, da tudi investitorji sodelujejo pri stroških investicij s 50 odst. Obresti od teh kreditov se bodo obračunavale po stopnji 2 odst. letno, izvzemši kredit za komunalne objekte, ki bo imel stopnjo 1 odst. letno. *999 Trgovinska pogajanja SFRJ-Alžirija imela na davišji plenarni seji govora, v katerih sta navajala dosedanjo pozitivno bilanco vsestranskih odnosov med obema deželama. Vodja alžirske delegacije se Je zahvalil narodom Jugoslavije in predsedniku Titu za bratsko pomoč in brezpogojno podporo alžirskemu ljudstvu tako v narodnoosvobodilni borbi kakor tudi v obdobju obnove in graditve de-že'e Vodja jugoslovanske delegacije Tonev pa je poudaril, da so plodni odnosi sodelovanja, ki so se razvili med obema deželama v prvem letu alžirske neodvisnosti, logično nadaljevanje tesnih prijateljskih stikov in razumevanja, ki so obstajali med ljudstvom Alžirije in Jugoslavije od prvih dni junaške osvobodilne borbe alžirskega ljudstva. Današnje plenarne' seje se je udeležil tudi jugoslovanski veleooslanik v Alžiriji Nijaz Dizdarevic Razgovori se bodo nadalje-vah jutri. Jedrska razorožitev Anglije solucijo, v kateri zahteva umik »Polarisovih« in drugih jedrskih oporišč iz Velike Britanije. Hkrati so sprejeli tudi resolucijo, v kateri obsojajo sedanjo politiko britanske vlade glede proizvodnje in izkoriščanja atomske energije in zahtevajo razširjenje uporabe te energije v miroljubne namene. V eni od resolucij zahtevajo takojšnjo razširitev trgovine med državami in izražajo prepričanje, da se je treba lotiti problemov svetovne trgovine na popolnoma nov način, ki ne bi temeljil na ekskluzivnih političnih in ekonomskih formacijah. Z razdelitvijo sveta na trgovinske bloke, je rečeno v resoluciji, nastaja sovraštvo in nezaupanje med narodi. Britanski transportni in splošni delavci prav tako pozivajo zahodne sile. naj prouče diplomatsko priznanje DR Nemčije, da bi tako odstranili enega od izvirov nasprotovanj med Vzhodom in Zahodom. V eni od resolucij zahtevajo od sedanje kot tudi od morebitne prihodnje laburistične vlade, naj se ne strinja več z ameriškim nasprotovanjem kitajskemu sprejetju v OZN. ustrije v maju Proizvodnja umetnih gnojil je prvič presegla 100.000 ion BEOGRAD, 10. iulija (Tanjug) —■ Proizvodnja v posameznih panogah industrije in rudarstva ie bila v zadnjih mesecih rekordna. Ti uspehi so zlasti pomembni v tistih panogah, ki so v zimskih mesecih znatno zaostajale za proizvodnimi plani. To velja predvsem za pridobivanje nafte in kovinskih rud, za kemično industrijo in za hidroenergijo. EGS parlamentarni predstavniki »šestorice« in Velike Britanije. Nemci pa so ta predlog zavrnili in vztrajali pri tem. da obvelja njihova zahteva. Reuter poroča iz Bonna, da Švica ne bo prosila za pridružitev k Evropski gospodarski skupnosti, dokler ne bo postala jasna bodočnost zahodnoevropske integracije. Švicarska vlada je to uvrstila v svoie poročilo o trgovinski politiki. Naše hidroelektrarne so dosegle v maju rekordno mesečno proizvodnjo 807 milijonov kWh, vt.em ko se je največja lanska mesečna proizvodnja gibala okrog 730 milijonov kWh. Po slabih uspehih v prvem četrtletju so naša naftna polja dala v maju 145.387 ton. Toliko nafte doslej še v nobenem mesecu nismo načrpali. Lani smo je pridobili v enem mesecu največ 140.000 ton. Rekord smo dosegli tudi v pridobivanju zemeljskega plina. Proizvodnja je dosegla 20.335 kubikov nasproti 8000 lani v mesečnem povprečju. Proizvodnja cementa je znašala letos v maju 271.000 ton, vtem po je znašala lani v maju 208.000 ton, največja lanska mesečna proizvod- | nja pa 265.000 ton. Visoko proizvodnjo je v maju izkazala kemična industrija. Prvikrat je mesečna proizvodnja umetnih gnojil presegla 100.000 ton, nasproti 54.000 tonam lani v mesečnem povprečju. Proizvodnja solitrne kisline je dosegla rekordno višino 14.670 ton, žveplene kisline pa 37.370 ton. Proizvodnja koksa se je povečala v maju na 97.000 ton. Proizvodnja surovega železa in jekla pa se giblje okrog lanskega povprečja. Isto velja za proizvodnjo rafiniranega svinca in bakra. V gospodarskih krogih posebej poudarjajo boljše uspehe v črni in barvasti metalurgiji. Menijo, da bodo tudi v prihodnjih mesecih v teh panogah potrebni veliki napori, da bi v celoti nadoknadili tisto, kar smo spričo neugodnega vremena izgubili v prvih mesecih. Togliatti: vlada »čistega” centra pomeni korak v desno Danes verjetno glasovanje o zaupnici Leonejevi vladi RIM. 10. iuliia (Tanjug) — V italijanski skupščini se ie danes nadaljevala razprava o zaupnici vladi premiera Leoneja. Od voditeljev političnih strank je do sedaj govoril samo generalni sekretar Komunistične, partije Italije Palmiro Togliatti, ki je pojasnil negativno stališče komunistov do Leonejevega homogenega krščansko demokratskega kabinet«. Poudaril ie. da so vse tako imenovane uradniške vlade po vojni pomenile korak na desno. Togliatti je za primer navedel vlade, ki so jim načelovali Pella, Zoli in Tambroni. Tako kot se je dogajalo v preteklosti, je dodal Togliatti, si krščanski demokrati še vedno prizadevajo izigrati rezultate volitev 23. aprila, na katerih se je ljudstvo opredelilo za levo usmeritev italijanske politike. Po Togliattijevih besedah so razlage, po katerih naj bi politika levega centra na aprilskih volitvah doživela neuspeh, popolnoma zgrešene. Nasprotno, je dejal Togliatti, poraz je doživela kr-ščansko-demokratska stranka, ker je vlada premiera Fanfa-ndja pod pritiskom desnice odstopila od politike levega centra. Togliati je dejal, da komunisti niso bili nikoli docela proti politiki levega cen- tra in da so nekatere od programskih določb Fanfanijeve vlade, ki so pomenile napredek v borbi za strukturalne spremembe v italijanski družni, pozitivno ocenili. Voditelj italijanskih komunistov je zatem dejal, da Komunistična partija odločno nasprotuje poizkusom krščanskodemo-kratskega vodstva, da bi italijanski politični razvoj ponovno usmerili v centralistična vode. Togliatti je opozoril na nujnost po spremembi italijanske zunanje politike. Podprl je predloge za uvedbo brez-atomskih področij v Evropi in posebno še na področju Sredozemlja, prav tako pa se je zavzel za predlog o sklenitvi sporazuma o nenapadanju med Atlantskim in Varšavskim paktom. Italija se mora popolnoma osvoboditi vezi z vojaškimi bloki, je poudaril Togliatti. Togliatti je zavrnil trditve, da povečanje mezd povzroča višje življenjske stroške in onemogoča hitrejši ekonom-si razvoj. V zvezi s tem je poudaril, da so italijanske mezde še vedno daleč pod povprečjem v drugih zahodnih državah. Največji absurd je obtoževati delavski razred, da hoče z inflacijo povzročiti ekonomsko krizo, je dejal Togliatti in dodal, da je splošno znano, da vsaka inflacija najbolj prizadene delovne ljudi. Na koncu se je voditelj italijanskih komunistov dotaknil stališča socialistov in opozoril na nevarnost manevrov krščanskodemo-kratske desnice, ki si po njegovih besedah prizadeva pridobiti socialistično stranko za zmerno politiko. Predvidevajo, da se bo razprava končala šele jutri z volitvami o zaupnici vladi. Med govorniki ki se še niso oglasili. so namestnik sekretarja socialistične stranke de Martino in voditelja socialnodemokratske in republikanske stranke Saragat in Reale. Priprave rsa odkritje spomenika Borisu Kidriču MARIBOR, 10. jul. Predsednica Mestnega sveta Maribor Vera Kolarič je sklicala posvet o pripravah na odkritje spomenika velikemu revolucionarju Borisu Kidriču, ki ga bodo odkrili na dan vstaje slovenskega naroda. Ustanovili so tudi poseben štab, ki ga vodi predsednik občinskega odbora SZDL Maribor Center Mirko Čepič. M. K. Nagrajeni najboljši proizvajalci tekstila LESKOVAC, 10. julija (Tanjug). Na mednarodnem sejmu tekstilnega blaga in tekstilnih strojev v Leskovcu so danes najboljšim proizvajalcem tekstila podelili 49 zlatih, 62 srebrnih in 20 bronastih kolajn. Med domačimi proizvajalci volnenih tkanin je dosegel naj večji uspeh »Varteks« iz Varaždina, ki je dobil tri zlate in dve srebrni kolajni, nadalje »Leteks« iz Leskovca (dve zlati, tri srebrne in ena bronasta kolajna) ter tovarna »Branko Krsmano-vič« iz Paračina, ki je dobila dve zlati in eno srebrno kolajno. Med proizvajalci bombažnih tkanin je dobila dve zlati in eno srebrno kolajno »Prizrenka« iz Prizrena, vtem ko je dobilo Poslovno združenje bombažne industrije iz Ljubljane dve zlati kolajni. Kombinat trikotaže »Beograd« iz Beograda je dobil dve zlati, eno srebrno in dve bronasti kolajni, »Istra« iz Zemuna pa dve zlati in eno bronasto kolajno. Slabši uspeh so dosegli na tej sejemski prireditvi proizvajalci konfekcije, ki so dobili samo pet zlatih kolajn. Pokop nadškofa Vovka LJUBLJANA, 10. jul. — Na Zalah v Ljubljani so danes z vsemi cerkvenimi častmi pokopali ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka. Cerkvene obrede na grobu je opravljal zagrebški nadškof dr. Franjo Šeper. Pogrebu so prisostvovali tudi visoki cerkveni dostojanstveniki. SPOPADI V GVATEMALI — GUATEMALA CITY. Uradno so objavili, da je v pokrajini Izabal na severu Gvatemale prišlo v torek do spopada med vladnimi četami in gverilci: ubitih deset ljudi, več pa je bilo ranjenih. LAKŠMI MENCIN V JORDANIJI — KAIRO. Državna ministrica v indijskem zunanjem ministrstvu Lakšmi Me-non je prispela na štiridnevni obisk v Jordanijo. Potem bo obiskala še Ciper in Kuvajt. AL2IRSKO-ŠVICARSKA TRGOVINA — AL2IR. Po sporazumu o trgovinski izmenjavi bo Alžirija kupovala od Švice mlečne, tekstilne in kemijske proizvode ter živino, izvažala pa bo južno sadje in drugo blago. DELEGACIJA KP FRANCIJE NA MAD2ARSKEM — BUDIMPEŠTA. Na povabilo CK Madžarske socialistične delavske partije je prispela na Madžarsko delegacija KP Francije, ki jo vodi član CK Chambaz. SAUDSKO-AMERIŠKI MANEVRI — D2EDA. Ministrstvo za obrambo in letalstvo Saudske Arabije je sporočilo, da bodo 11. julija nad pristaniščem Džedo in obalo Rdečega morja skupni manevri saudskih in ameriških lovskih letal. Manevrov se bodo udeležile ameriške lovske eskadrile, ki jih je ameriško poveljstvo nedavno poslalo v Saudsko Arabijo. Pa še REPORTERJA V ZADREGI — Ko so včeraj popoldne na zagrebškem letališču pričakovali Caravelle z evropskim prvakom Mirom Cerarjem, ki se je vračal z dvoboja z Japonsko iz MUnchena, sta se novinar in fotoreporter »Dela« priključila edini gruči ljudi z velikimi šopki v rokah, ki so čakali na letalo. Ko je letalo pristalo, sta naša novinarja v zadnjem hipu spoznala svojo optimistično zmoto: desetorica s šopki je čakala nekega drugega potnika. Nova stranka v Kanadi NEW YORK, 10. jul. (Tanjug). Po vesteh iz Kanade so v kanadski pokrajini Quebec ustanovili novo politično stranko, »Socialistično stranko Quebe-ca« Ustanovitelji stranke sodijo, da se bo lahko stranka v večji meri posvetila problemom prebivalstva te pokrajine, ki je povečini francoskega porekla in ki še vedno nima enakih pravic kot anglosaško prebivalstvo Kanade. Kanadsko- kitajska pogajanja o žitu NEW YORK, 10. jul. (Tan jug.) Kanadski tisk poroča, da se predstavniki Kanade in Kitajske v Hongkongu da lje pogajajo o prodaji kanad skega žita Kitajski. Preliminarna pogajanja so bila v Hongkongu prejšnji mesec. »Globe and Mail« piše, da je kitajska delegacija na po gaijanjih zahtevala ugodne plačilne pogoje. Zahtevala je tudi, naj Kanada sprejme obveznost, da bd uvozila iz Kitajske večje količine blaga, predvsem tekstilij. London: ostre demonstracije ob grškem kraljevskem obisku Policija je aretirala 94 demonstrantov LONDON. 10. julija (AP-AFP) — Sinoči so bile na Trafalgarskem trsu in pred Buckinghamsko palačo demonstracije proti obisku grškega kraljevega para v Veliki Britaniji. Britanska policija je aretirala 94 demonstrantov. Demonstracije proti obisku kralja Pavla in kraljice Frederike so organizirale britanska »Kampanja za atomsko razorožitev«1, »Odbor stotih« in »Liga za demokracijo v Grčiji«. Demonstranti so hkrati zahtevali, naj v Grčiji izpustijo politične zapornike. Na Trafalgarskem trgu in pred Buckinghamsko palačo se je zbralo več tisoč demonstrantov. Med policijo in demonstranti je prišlo do spopada. Udeleženci demonstracij, ki so nosili črne trakove na rokavih, so najprej v »tihem sprevodu krenili proti Buckinghamski palači, kjer je bil sprejem na cast grškemu kraljevskemu paru. Zasedli so vse dohode h kraljevski palači in napolnili Trafalgar Square. Policija je pokli-v? ii na Pom°č gasilce, da bi jih razgnala. V spopadu s policijo je bilo ranjenih več ljudi, šele potem, ko so policijske sile in gasilci skupno nastopili proti demonstrantom, so se le-ti razšli, vendar so ostali v manjših skupinah na ulicah skoraj vso noč. Kakih 50 aretiranih demonstrantov se je moralo danes zagovarjati pred štirimi londonskimi sodišči, ki so jim naložili denarno globo od 2 do 5 funtov. Po sinočnjih demonstracijah in srditih spopadih med demonstranti in okrog 5000 policaji so danes — drugi dan uradnega obiska grškega kraljevskega para — sprejeli nove varnostne ukrepe. Srečne številke BEOGRAD, 10. jul. — V 28. kolu lota so bile izžrebane naslednje številke: 9, 14, 16, 17, 24, 49 in dodatna 8. Sukarnova čestitka predsedniku Titu BEOGRAD. 10. jul. (Tanjug). Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je ob izvolitvi prejel brzojavno čestitko tudi od indonezijskega predsednika Sukama. Slovesen začetek dubrovniških iger DUBROVNIK, 10. julija (Tanjug). V prisotnosti odposlanca predsednika republike Tita sekretarja za informacije ZIS Vilka Vin-terhalterja so nocoj slovesno začeli XIV. dubrovniške poletne igre. Naša delegacija se je vrnila iz Alžira BEOGRAD, 10. jul. (Tanjug). Nocoj se je iz Alžira vrnila v Beograd jugoslovanska državna delegacija, ki se je pod vodstvom člana ZIS Milutina Morače udeležila proslave dneva alžirske neodvisnosti 4. julija. Novi predsednik jugoslovanske RTV NOVI SAD, 10. jul. (Tanjug). Upravni odbor jugoslovanske RTV je na tukajšnji današnji seji sprejel nov pravilnik o uskladitvi skupnega televiziskega sporeda jugoslovanskih televizijskih studiev ter je zaradi odhoda dosedanjega predsednika generalnega direktorja RTV Ljubljana Draga Seligerja na novo dolžnost izvolil za novega predsednika generalnega. direktorja RTV Beograd Zdravka Vukoviča. Naši novinarji v vzhodni Sihiriii IRKUTSK, 10. jul. C TASS). Delegacija zveze novinarjev Jugoslavije je po tridnevnem obisku v vzhodni Sibiriji, kjer si je ogledala tovarno aluminija v šeljehovu, Bajkalsko jezero, veliko hidre elektrarno v Bratsku in inštitut sibirskega oddelka akademije znanosti, danes pod vodstvom predsednika Jožeta Smoleta odpotovala iz Irkutska v Leningrad. Uspeh mariborskega pevskega zbora LONDON, 10. jul. (AFP). Na sedemdnevnem tekmovanju folklornih pevskih zborov iz 24. držav, .ki se je danes končalo v Llangollenu, je drugo nagrado dobil zbor iz Maribora. Britanija proti vstopu opazovalcev OZN NEW YORK, 10. jul. (Reuter). Britanija je danes sporočila, da bo preprečila zahtevo gvajanskega premiera Jagana ter ne bo opazovalcem' posebnega odbora OZN za kolonializem dovolila vstopa v to deželo. Ameriški kmetovalci odpotovali v ZSSR WASHINGTON, 10. julija. (TASS). Na povabilo sovjet- Kmalu atomski sporazum Kanada-ZDA OTTAWA, 10. jul. (TASS.) - Predsednik kanadske vlade Pearson je izjavil novinarjem, da bodo v kratkem podpisali sporazum o oborožitvi kanadske vojske z ameriškimi atomskimi konicami. Predstavniki obeh držav zdaj dokončno sestavljajo sporazum. Pearson je rekel, da bodo pozneje pripravili sporazum, po katerem bodo ZDA razporedile konice v svojih letalskih oporiščih na kanadskem o-zemlju. skega ministrstva za kmetijstvo je odpotovala v ZSSR delegacija ameriških kmetijskih strokovnjakov pod vodstvom ministra za kmetijstvo Freemana. i Odložena stavka železničarjev v ZPA WASHINGTON. 10. julija. ( AP). Po nujnem sestanku s predstavniki sindikata je predsednik ZDA Kennedy sporočil, da so ameriški železničarji sprejeli njegov predlog in privolili v odložitev splošne stavke, ki naj bi se začela nocoj, do 29. julija. Podrobnosti sporazuma niso znane. Teleprinterska zveza SZ-ZDA 1. septembra MOSKVA. 10. jul. (TASS). Minister za zveze ZSSR Nikolaj Psurcov je danes sporočil, da bo teleprinterska zveza med Moskvo in Wa-shingtonom začela uradno obratovati 1. septembra. Pododbor za revizijo ustanovne listine OZN NEW YORK, 10. jul. (AP). Odbor za spremembo ustanovne listine OZN je danes z 62 glasovi ob 10 vzdržanih ustanovil pododbor predstavnikov devetih držav, ki bo do septembrskega zasedanja Generalne skupščine pripravil predloge za izpolnitev zahtev afriških držav glede razširitve Varnostnega sveta, k* ga sedaj sestavlja 11 članic, in Ekonomsko-socialnega sve. ta, ki pa ga sestavlja 18 članic. Avstrija podaljšala rok za preganjanj® nacističnih zločincev DUNAJ, 10. jul. (Tanjug). Avstrijski parlament je danes sprejel zakon, po katerem se 20-letni rok za zastaranje nacističnih zločinov podaljšuje do 29. junija 1965. Mohamed Budiaf v hišnem priporu AL2IR, 10. jul. (Reuter). Alžirsko ministrstvo za informacije je objavilo, da so bivši podpredsednik vlade Mohamed Budiaf in še tri osebe v hišnem priporu. ZVEZNA KOŠARKA Željezničar : Partizan 90:83 (46:36) Zastava : Beograd 49:86 (26:50) NOGOMETNI TURNIR MLADINCEV Slovenija : 3:3 (2:1) VfZ£MQ Vremenska slika: Slabotno področje visokega zračnega pritiska nad Balkanom slabi. Ob zahodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje vlažne zračne mase, kar povzroča povečano oblačnost z občasnimi krajevnimi plohami oziroma nevihtami. Napoved za četrtek: Jutri dopoldne precej sončno, v opoldanskem času zmeren razvoj kopastih oblakov in vmes popoldne krajevne plohe oziroma nevihte. Zjutraj po kotlinah kratkotrajna megla. Najnižje nočne temperaturo okoli 11, v Primorju 18* najvišje dnevne med 22 in 26 stopinjami C.