Zli. ftEVfflU. I mMH. i KM. 22. apttftl 191L xuv. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.....• . K 24 — pol leta....... » 12 — četrt leta...... , 6 — na mesec...... , 2*— v upravništvu prejemati: celo leto.......k 22*— pol leta ....... _ 11*— četrt leta.......550 na mesec......a 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Iskala vsak dan zvečer lzvzaaUi aeself * in Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. —- Posamezna številka veljs tO vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tialtarna" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogtsko:. celo ieto.......K 25*— pol leta.......• 13*— četrt leta.......650 na mesec ..««•• » 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......k 30*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo: Knatlova mJUca št. S (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8 5 Intervie®. Dunaj, 21. septembra. Ekseelenca, kaj je res; dobimo II Še pred 5. oktobrom rekonstruiran kabinet, ali ne! »Mislim^ da ne. Baron Gautsch ima sedaj polne roke posla, dravinjsko vprašanje dela ministrskemu predsedniku več preglavice kakor bi si kdo mislil. Po nedeljskih dogodkih se nahaja v neprijetni situvaeiji in mora napeti vse sile, da stopi pred parlament vsaj z nekaterimi tozadevnimi uspehi. In v zadevah, v katere se vtika njegov kolega h. Budapešte, doseči uspehe je naporna in težavna naloga, to itak veste. Poleg* tega pa je kabinetni šef v velikih skrbeh, kako se zasueejo stvari v Pragi. Novi 2>oskus češko - nemške sprave je bil previdno in z največjo pazljivostjo Tiripravljen — če sedaj ne bo šlo, potem je ta juha za dolgo časa preseljena .. . Da so torej v prezidijalni palači v Gosposki ulici zelo, zelo nervozni, to mi lahko verjamete. V takem položaju pa m časa, da bi se študiralo in že tudi reševalo vprašanje, na kak način se naj zadovoljivo nadomestita dva uradnika z drugima dvema.« Torej gre za sedaj le za rekonstrukcijo, ki bi naj odpravila obstoječi provizorij v dveh ministrskih re-ortih in so za enkrat sploh ne more računati s preosnovitvijo kabineta v smislu parlamentarizacije ali vsaj poluparlamentarizaeije* »Tlo je po mojem mnenju godba bodočnosti. Pred novim letom to vprašanje sploh ni diskutabel in če potem, to vedo bogovi. Saj veste, da so ravno Nemci, katerih odločujoči vpliv v notranji politiki je neovrg-Ijivo dejstvo, veliki nasprotniki parlamentarizacije. Zakaj, o tem ni potreba dolgo premišljati. Njihova je birokracija in nemški uradnik kot resortni minister danes še ravno toliko velja in opravi, kakor nemški parlamentarec, morda še več, ker se nanj ne pazi toliko, kakor na izrecnega zaupnika nemških političnih strank. Ce torej baron Gautsch -:>loh računa z udeležbo parlamentarcev pri novem ministrstvu, ki bi naj slonelo na trdnem temelju velike parlamentarna večine, mu bo treba premagati velike zapreke. Pred vsem pa bo moral imeti prod seboj podpi-san pakt Čehov in Nemcev . . . Do tja pa je še daleč. Pač pa bi po mojem mnenju mogli doživeti, da se reakti- virajo portfelji ministrov krajanov, namreč, v slučaju, če se pokaže da bodo spravna pogajanja na Češkem vsaj obljubljala minimalne uspehe in če bodo Cehi svoj državnozborski voz prepeljali na »pravi tir« ... In za ta slučaj hrani baron Gautsch tudi oba sedaj provizorno zasedena ministrska stola,« Kkseelenea suiatrato torej kot rajboJj pereče, da se Čehi udeleže ministrstva, seveda pod pogojem, da se priključijo večini. V naših jugoslovanskih krogih se baš v zadnjem času odločno ]>oudarja potreba, da dobimo svojega ministra. Tudi jugoslovanski poslanci so to zahtevo že stavili in jo bodo še ponovili. Pripravljeni so po svoji večini podpirati vlado — zahtevajo pa, da se njih parlamentarno sodelovanje enako k v ali fi kuje, kakor podpora ostalih narodnih skupin. Dr. ŠusteršiČ ima za sedaj Četrt sto ljudi, ki so mu v vsem poslušni in bi tvorili prav lahko najzvestejše jedro baron Gautsehe-ve vojske. Je torej povsem naravno in verjetno, da bi cena enega ministrskega i>ortfelja zato ne bila prevelika. »Motite se gospod doktor. Nočem se baviti z vprašanjem nemškega odpora proti jugoslovanskem ministru, nočem se niti dotakniti zlasti pri vas na jugu zelo nevarnega osebnega vprašanja; opozoriti vas hočem le na dejstvo, da tudi za politiko veljajo gotovi narodno - gospodarski zakoni. Vaši klerikalci se ponujajo za ceno ministrskega portfelja; toda zakaj bi plačal ministrski predsednik zato toliko kolikor zahtevajo, če ve, da jih bo lahko dobil mnogo eeneio, takorekoe zastonj. Treba mu bo dati le par manjših »častnih nagrad«, ki vzdrže prijateljstvo. Ne verjamete? Uživite se v položaj v katerem se nahaja dr. Šu^toršič in njegova stranka. Glede brambne reforme je klerikalni voditelj že pri delegacijah podpisal menico; bila je eskomptiratia in je njemu in njegovim že mnogo koristila v onih krogib, ki tako radi iščejo stebre monarhije v reakciJonami h in vsemu, kar pride od zgoraj, se slepo pokoravajočih elementih. Se še spominjate na slavnostni dre-adnoughtski obed v Trstu, kjer je d rja. Šusteršiča doletelo od T kovanje, da je kot edini parlamentarec sedel v prestolonaslednikov! družbi? No, torej. Zakaj pa še potrebuje baron Gautseb zvestih in n omajnih pristašev "i Za budget in za t inančno reformo. Da, ko bi v teh vprašanjih obstojala nevarnost, da se mu Hrvatsko - slovenska zajednica (mislim, da je to ime v tem trenutku pravo; Vaši klerikalci se faktično vsake kvatre krstijo) upre, potem bi bilo I'ortfeljsko vprašanje nekam bolj akti,.: ino. Toda ni vam treba praviti, da je baš slovenska klerikalna stranka na finančni reformi morda izmed vseli najbolj interesirana. Za njo je to vprašanje, vsaj kolikor mi pravijo dobro podučeni informatorji, naravnost življenjskega pomena. Tudi pri nas na Dunaju ni neznano, da se klerikalna stranka na Kranjskem vzdržuje v svoji dosedanji silni poziciji le radi tega, ker gospodari v deželnem zboru in odboru, ker lahko deželno upravo in vsa njena sredstva n porablja za svoje strankarsko politične in gospodarske svrhe. Se eno, dve leti takega deželnega gospodarstva, kakor je imate sedaj na Kranjskem in katastrofa je neizogibna. Kakor hitro morajo vaši klerikalci vsej javnosti odkrito priznati, da so slabo gospodarili, kakor hitro morajo oni, ki so okupirali deželni zbor v znamenju »reform in gospodarskoga reda<; nategniti davčni vijak, je strankina katastrofa perfektna. Med finančno reformo in ojaČenjem deželnih blagajn, pa obstoja tako ozek kouneks, da ni potreba o tem Še pose-bej razpravljati. Slovenski klerikalci se morajo z vso silo boriti za najhitrejšo in kolikor mogoče obširno davčno reformo, in morajo v tem boju storiti vse, da se zadeva kolikor mogoče hitro reši, ker je z njeno usodo zvezana tudi usoda njihove stranke kot edino gospodujoče vladat i ce na Kranjskem. Menite, da baron Gautsch o tem ni informiran? Za kaj bi torej plačeval z ministrovim frakom, kar dobi za manjšo ali večjo politično, gospodarsko koncesijo, ki jo nakloni S. L. S..« Torej je sploh odveč govoriti o jugoslovanskem ministru? »V teh razmerah, v katerih se parlamentarna organizacija Južnih Slovanov sedaj nahaja, gotovo. Nekaj drugega bi bilo, da imate skupen klub, ki bi določeval razmerje med vlado in vami. če bi baron Gautsch videl, da za klubove sklepe niso merodajne zgolj težnje in želje klerikalno frakcije, če bi spoznal, da je za razmerje cele jugoslovanske delgacije napram vladi zgolj mero-dajno narodno ne pa strankarsko merilo, potem bi se dalo govoriti o t*ij stvari seveda popolnoma drugače. Pravili ste mi enkrat o političnem bojkotu, ki ga je proglasila klerikalna stranka na Kranjskem. Kadar bo dr. Šusteršič prostovoljno ali pa prisiljeno prenehal presojati svoje akcije s stališča, ali mu ohranijo eden ali drugi kranjski deželnozborski mandat, in ali sme kranjski deželni odbornik vreči iz svojega urada liberalca ali ne, tako dolgo po mojem mnenju ni upanja, da bi rekonstrukcija kabineta tudi vam Jugoslovanom pomenila historičen dogodek.« EUsmlnister vite; dr. Fr. Klein. Sem dolgo upal in se bal Slovo sem upu, strahu dal;. . Srce je prazno, srečno ni. Dr. Prešeren. Ti st-hi našega mojstra - pevca in pesnika mi šinejo v glavo, ko se podvizam, nadaljevati tam, kjer sern preti blizo dvema mesecema končal, apelujoč na vašo naklonjenost in dobrovoljnost. Moj Članek pod zaglav-jem »Nj. ekseelenca g. Ignacij baron Puber in dr. Ivan Tavčar« v Številki 170. z dne 26. jul. 1911 je ostal, kolikor je meni znano, dosedaj brez odmeva iu brez odgovora; menda tudi brez ugovora. V kolikor se tiče v naslovu omenjenih dostojanstvenikov, je to umevno. Ne varam se, če trdim, da občutita Nj. eks. Ig. baron Ruber. kakor tudi g. dr. Ivan Tavčar iskriec tistega zadoščenja, katero ■ poinim. perečim žarom navdaja mojo notranjost, zadoščenja nad tem, da so sedaj post tot discimina rerum javno osramočeni ne le J. Ornig, ki je sedaj tudi od svojih nekdanjih prijatelj in zaveznik razkrinkan in prog^šen kot nepoštenjak, nego tudi njegovi zaščitniki in protektor-ji pri graškem nadsodišču in pri štajerski c. kr. namestniji. Nerazumljiv je pa molk prizadetih predsedstev v Gradcu, ki imajo d iskreč i jon ar no nadzore val no oblast. Mogoče, da so se gospodje odvadili prebirati slovenske časopise, osobito »Slov. Narod«. Svoj čas so »Slov. Narod« pri predsedstvu graškega nadsodišča marljivo čitali. To dokazuje uradni popravek, objavljen v listu št. 111, z dne 17. maja 1909 tičoč se osebe g. dr. J. P., sedaj dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju in njegove zveze z J. Ornigom. Ta uradni popravek ima podpis »Pitreieh«. Da je imel g. predsednik pri tem popravku nesrečno roko In da je bil v zadevi samo na po! informirali, sledi iz članka objavljenega v šte\. 119. z dne 27. maja 1909 z zaglavjem »Pitreichov uradni popravek<. Razložilo se je na podlagi akta, kako stvar stoji z J. Ornigom, dr. J. P., dr. Tavčarjem in menoj. Ko se je stvar s tem člankom razjasnila, je predsednik graškega nadsodišv*a umolknil. Jaz sem zadnji, ki bi radi nedostatnosti informacije komu kaj očital ali pa radi tega podtikal predseGr.tzer Tagblattu« storili. Ker pa je eksminister dr. vit. Klein hvalil in odobraval to, kar vsak p<» sten in pravicoljuben človek graja in zaničuje, je dosegel kot plačilo navedeni napad na najvišje sodišče, ki se dosedaj ni bil paralizovan iu ki je vzbudil v slovenski javnosti mnenje, da so gotovi sodniki odvisni le — od Volksrata, ne pa od tistih zakonov, na katere so kot uradniki prisegli. Uemn pogrevam te reči iz preteklosti, bode vprašal marsikater čitatelj. Odgovarjam: te revi aiso malei kosti, niso mačkine solze! Ci- LISTEK. LIuIot in sovraifvD. Povest. (Spisal Anton Antono v.) (Dalje.) Bil je pač dan svetega Matije, ki zimski led razbije, ali ga pa naredi. Veselo in živahno je bilo življenje po Podravju na tisto Matijevo, kakor je vsepovsod o lepih zimskih dneh po deželi. Sivoiasi starci so se zadovoljno nasmihavali iz zapečkov svetlega dneva zlatemu kralju ter se radovali upaje, da spet prebijejo mrzlo zimo ter dozive tople dneve klijoče in blateče pomladi. Mladina se je drvila po mlaku-žastih potih in južnem snegu, veseleč se za njihovo vročo kri že dovolj toplih solnčnih žarkov. Mladi gospodarji in njihove gospodinje pa so se pogovarjali, kaj vsade na ono njivo. Vmes pa so se žarko pogledovali raduje se brhko-sti in čilosti svoje dece. Gospa Vernikova pa ni imela več moža, s katerim bi se mogla posvetovati o gospodarskih zadevah. Umrl ji je bil že pred šestimi leti. Od tedaj ima oskrbnika, s katerim se )K>meni o vsakoletnem gospodar-st ve n em n ač rt o. Pa tudi ponašati se ni mogla s svojimi otroci ter se radovati nad njimi. Njen zakon je bil brez sadu. Pač pa je danes, na svetega Matije dan prvikrat s ponosom zrla na lepo in brhko nečakinjo. Milo Želez-rikarjevo, ki se je urno in ročno vrtela iz sobe v sobo pospravljaje po njih. Saj jo je določila za gospodinjo na svojem veleobširnem posestvu, če vzame bogatega Zamejca za moža. »Tetka, ali se dobro počutiš*« jo skrbno vpraša Mila privrtevši se v tetino sobo. »Če bi ne bilo te nesrečne migrene, pa bi se takoj lahko napravila na kako ženitovanje,« ji odgovori teta ter se preprijazno nasmehne. »Ali kaj potrebuješ!« jo spet povpraša milosrčna deklica. »Pojdi, pa mi prinest grižljaj črnega kruha in nekoliko sirovega masla,« razodene svojo željo postat-na gospa Mili, ki takoj odbrzi Iz sobe. Ura je bila okoli desete dopoldne. »Gospod Ivan Zamejec prosi sprejema,« naznani Mila veleposestnikov poset, ko je prinesla teti kruha in masla. »Popelji ga v sprejemno sobo,« ji veli Vernikova. »Vrl dečko, kaj, ta Ivan Zamejec, in zelo bogat veleposestnik,« Še pristavi za odhajajočo deklieo, ki pa ni več slišala teh njenih zadnjih besed. Peljala je Mila Zamejca v sprejemu ico ter mu ponudila stol. Nista se mnogo zmenila. Zaine-iee ji je povedal, da je bil že večkrat v tisti sobi, kjer se je pomenkoval s teto o žitu, krompirju, krmi in živini. Mila ga je sicer potrpežljivo poslušala a brez vsakega zanimanja je sledila njegovim besedam. In ravno je hotel povedati, koliko telet se mu je povrglo letošnjo zimo in koliko jih še pričakuje, pa je vstopila gospodinja. Proti njej se je prostejše gibal, in gladkeje mu je tekla govorica. Mnogo sta morala že občevati. Sicer bi se mu zatikal jezik, kakor, če je govoril z Milo. Lepo po vrsti sta reševala gospodarska vprašanja, ki so bila pred pragom. Kako bosta orala, sejala, kopala, tO vse sta si povedala vsak po svojem okusu in potrebi. Mila je bila pri celi agrarni razpravi navzoča, \saj s telesom. Njena duša pa je bila tam doli v Zavinku pri ljubih starših in dragem Rženu. Če bi jo bila teta vprašala sedaj kaj o krompirju ali repi, pa bi jo bila zalotila pri njenih najljubših osebah. Teta in Zamejec sta se tako uži- vi Ir, v svoj pomenek, da bi ne bils. niti zapazila, če bi bila Mila odšla. Pa ni fctorila tega, ker je hotela biti pokorna in poslušna teti, kakor svoji materi. »Krasen par. izvrstna misel,« si je rekla gospa Vernikova po Zamej-eevem odhodu v svoji sobi. »Marija in Anton mi bosta hvaležna, da skrbim tako za njuno hčerko.« Minilo je tisto svetlo Matijevo, in sledili so si dnevi potem, kakor po navadi. Toda v Podravju ni bilo tako tiste dni, kakor druga leta. Ljudje so si pravili čudne reči. Zamejec se ženi pri lepi nečakinji bogate gospe Vernikove, so govorili hudobni jeziki. Učiteljica pa ostane še devica, so jezičile klepetave ženice ter so ji iz srca privoščile. »Učiteljica naj poučuje otroke, pa naj ne meša pametnim moškim glav,« so govorile, ker same niso imele nič več veljave pri moškem svetu. »Pametno si je izmislil Zamejec,« so si pravili možje, ki so verjeli ženski govorici. In prijetno so zveneli ti glasovi na ušesa gospe Vernikove in s skrbjo in z velikim strahom je hodil dan na dan okorni Zamejec po Podravju k Veruikovim poslušaje te govorice. Mila se je izprva smejala tem čenčam. Spoznavši pa, da teta in Zame- jec resno mislita, jo je strašansko zaskrbelo. Pisala je Rženu, pisala svojim staršem vse po pravici. Tolažila je Ržena, prosila starSr. naj jo pozovejo domov. »Še do Velike noči bodi! Na praznike pa pridi ti in teta domov,« ji je pisal Zeleznik. In pri tem je ostalo. Potolažila je Ržena in dosegla pri starših, da jo pokličejo domov. Ali kar je bilo najhujše, ni mogla doseči. Iskala je prijateljstva pri učiteljici, ki jo je Zame je*' radi nje pustil tako sramotno na cedilu, ali ni ga našla. Rozalija Srel>otnjakova je že trrtje leto poučevala na podravski šo-!L Bila je hči premožnih staršev, in ne bi ji bilo treba služiti kruha po Šolah. Ali ona je to Morila iz ljubezni do učiteljgkejga stanu samega. Vzvišen se ji je zdel njen poklic, in čutila je, da je popolnoma srečna v njem. Z vso žensko požrtvovalnostjo in ljubeznijo se je posvetila otroški vzgoji. Kakor skrbni vrtnar pridno zaliva svojim cvetlicam, da hc tembolj širi dehteči vonj po njegovem vrtu, tako je Rozalija vcepljala svojina učencem in učenkam narodno zavednost in poštenost v njihova mlada srca; otroci so dan za dnem bolj napredovali. IDsljs prtbodmjasa £at aecii v časniku »Barreau« oster članek prroti eksministru dr. viteza Klein ti, ker je kot sekcijeki načelnik jn«tičnega ministrstva prepisal nemški civilni ral in ga pri tem za Avstrijo tako »f^etrsirojil«, da so izostale aje dobra posledice, a nastale mnogo kvarne posledice, ki so bile po starem civilnem postopku izključene. S polnim imenom podpisani avtor je dokazal Kletmi sovraštvo <\o odvetniškega stana. Pisatelj članka mn je s posebnim navdarkora prid jal ironičen naslov »Vrvisekti-onssehef« za odvetnike. Dr. Frane vitez Klein je bil takrat, ko irm je navedeni avtor v »Barreau« to očital, še sekcijeki načelnik v jtističnom nraUtrstvu. Mož je imel prav; sedaj po preteku nekaj let se mu tudi lahko očita, da je bil »Vivisektionsschef« tu-*i\ za dripcre stroke justitiae distribu-tivae. Vzgojil je naraščaj mladih objestnih nemških kiirzoveev in nadutih slovenskih štreberjev, ki včasih sikiepajo in izdajejo sodbe, koje so, kakor se je g. dr. I. Tavčar pri drugi priliki prav primerno izrazil, le nož joga usmiljenja vredne in potrebne. Nasproti pa ta naraščaj nastopa proti strankam ki sivolasim odvetnikom tako oblastno in vihti nad njimi vatptov bič tako hudo, da se človek nehote spominja valptovih bičev izza kmetskih pnntov. Ako dovolite, gospod urednik, bom nekaj takih stičič iz svoje registratore slovenski javnosti v presojo predložil, da hode ta kot zadnja odlo-<*-ilna instanca razsodila, ali imam 7*rav ali ne, ali pretiravam ali ne. Toda baš zapazim, da se mi je čiamek pod peresom tako raztegnil ro razplel. da se že bojim vaših — Škarij; in vendar še nisem niti dospel do tistih zanimivosti glede eks-m m istr a (It. viteza Kleina. katere .sem zadnjič doposlati obljubil. Za danes naj bo zadosti. Cras ingens isers&inras aeouor! Prt-« jr 31. septembra 1911. Dr. Anton Brumen. Politična Kroniko. Z izpremembo v vojnem ministrstvu so tako zelo hiteli, da so prišli celo z ustavnimi določili v nasprotje. Dunajske »Zeit« pravi k tesan: Sohčnaieli in Auffenberg nista čakala, da se objavi cesarsko lastnoročno pismo. Niso vpoštevali raznih iistavnopravnih pomislekov in so iz-preinenil>o v ministrstvu izvršili kar via facti. Aaffenberg je bil v torek in v sredo že kot novi minister v irradu i u dal razne službene odredbe. Da je končno Schdnaieh ne oziraje se tki še ne objavljeno publikacijo lastnoročnega pisma uradn hrbet pokaral, se ne smemo čuditi. Pri tem položaju so s-e kaj malo ozirali na ustavo. Kajti za parlamente je še vedno Sehonaich odgovorni minister in bo ostal toliko časa, da bo lastnoročno prsmo objavljeno. Zdaj ima monarhija dva vojna ministra, enega fnk-tičnega in enega pravnega, in zato odgovornega. Zakaj so s tako hitrostjo izvršili cesarjevo odločitev še pred nublikacijo lastnoročnega pisma, o tem bodo najbrže v parlamentih in v Vlelegacijah zahtevali natančnih pojasnil. — Da se je lastnoročno pismo eesarjevo tako zakasnelo, 6o po dolgem iskanju rn premišljevanju vendar našli izgovor. Pismo je vojaška pisarna cesarjeva takoj poslala ministra grofn Aehrejvthalu. da je podpiše. Ta je pa v Reichenanu, vsled česar se je neikoliko zamudilo. V Bu-diurpešti pa zopet pravijo, da se publikacija cesarjevega lastnoročnega, •pisma zaradi tega še ni izvršila, ker iprvotno barona Schonicha niso hoteli vpokojiti, temveč so ga hoteli prestaviti v rrisponibiTiteto. v * Dunajska krščansko - socialna stranka je v velikem strahu. Kakor snso že rK^ročali, se je nemško - nacionalna skupina v krščansko - socialnem meščanskem klubu samostojno konstituirala. Voditelji 60 takoj uvi-deJL da je to začetek konca. In tako so se začeli pogajati. Včeraj je imel mehanski klnb sejo, na kateri so razni krščansko - .socialni voditelji razkrivali svoje zvesto nemško - nacionalno srce ter se bahafi z raznimi dejanji, s katerimi so na krivičen način kratili pravice slovanske manjšine na Dunaju in na Nižje Avstrijskem sploh. Posebno se je širokoustil dunajski žirpan dr. Neumayer, ki se je pokazal kot najzagrizenejše-ga nemškega nacional ca. Toda že danes je gotovo, da jih tudi to ne bo rešilo pred gotovo smrtjo. m Situacija v češkem deželnem aboru se še vedno ne sme preoptiini-stieno soditi. Sicer upajo, da bodo kmalu odstranjene težkoče, ki so nastale vsled Č3e&kega predloga o podpori proti bedi, toda že se pojavljajo liove ovire. »Narodni listy« izjavljajo, da so med stališči obeh strank še velike tezkooe, in sicer pred vsem glede kompetenčsvga vprašanja Cehi zahtevajo, naj se komisiju pača tndi z vprašanjem minoritetnih sol, a Neinei izjavljajo, da se mile komisija baviti le s predlogi, ki so ji bili od-klani v imnolem letu. Češki radikale! so izjavili* da ne pritrdijo nobenemu kompromisu glede predloga o podpori proti bedi. Češki poslanci ne smejo opustiti ta predlo*;, še zaradi dravinjskega vprašanja. Če Nemci ta predlog; odklanjajo, tedaj je sploh jako dvomljivo, ee se sploh hočejo sporazumeti. s * * Glede mesnega vprašanja se začno v soboto pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. V pol i ti onih krogih se govori, da se bo govorilo tndi o dovolitvi za uvoz gotove množine argentinskega mesa. Zveza ogrskih poljedelcev ima v torek zborovanje, na katerem bodo protestirali proti uvozu mesa. Finančni minister Lfikacs je dal ogrskim strokovnim referentom instrukcije, ki jih bodo vzeli s seboj na Dunaj. Bojda se bodo kmalu sporazumeli. V tem oziru pa vzbuja veliko senzacijo članek v glasilu grofa TisEe. V tem članku se poživlja ogrska vlada, naj tle trpi, da bi bila avstrijska vlada na stroške Oorske napram Dunajčanom humana. Avstrijska vlada ne sme iz žepov Ogrske plačevati. Nasproti argentinskemu IS VOl Vat JU se mora pokazati fcnaberški revolver. Avstrijska vlada se bo kmalu prepričala, da je v ogrskem revolverju ravno tako trdo zrnje kakor v argentinskem. i V ogrskih političnih krogih se govori o novem ministrskem predsedniku. Baje je cesar naročil grofu Ta^ilu Festetiesu, ki je bil pred kratkim povzdignjen v knežji stan, naj se pripravi, da bo mogel po odstopu Khnena - Hedervarvja prevzeti vlado. Knez Festeties je baje v krogu svojih prijateljev izjavil, da jc Khuen - Hedervarv že padel. * * Atentat na ruskega ministrskega predsednika Stolvpina je odkrit zopet mnogo gnjilega v ms>ki državi. V posebno slabi luči stoji ruska policija. Načelnik »Ohrane« Kuljabko je izginil. Splošno se govori, da je izvršil samomor. V Petrogradu govore, da je bil atentat na Stolvpina maščevanje birokracije, katero je hotel Stolvpiri odstraniti. To mnenje potrjuje deistvo, da je bil Bagrov brez vednosti Stolvpinove nastavljen pri policiji. Nadalje menijo, da bi napadalec prav gotovo pobegnil navzlic številnim tajnim policistom, da ga ni zgrabil neki častnik. Splošno prevladuje mnenje, da se brez vednosti policijskih organov ni mogel izvršiti atentat na Stolvpina. V tem smislu se je izjavil tudi brat ranjskega ministrskega predsednika, Aleksander Stolvpin, napram poročevalcu časopisa »Ruskoje slovo«. Po njegovem mnenju bo orožniški poveljnik Kur-lov in podravnatelj policijskega oddelka Verikin, kakor tudi načelnik k i pevske »obrane« Kuljabko prav dobro vedeli, da je bil Bagrov bivši terorist. To je bila zarota treh oseb, cinično zasmehovanje Stolvpina. Samo ministrski predsednik ni o tem ničesar vedel, temveč je izrecno prepovedal, da bi ga ljudje kakor Bagrov varovali. V Kijevu je razširjena rudi sledeča govorica. V kabinet načelu, »ohrane« Kuljabka je prišel zvečer pred atentatom neki neznanec, ki je bil baje tudi v službi tajne policije in se je tam ustrelil. Tudi ta jc imel baje nalogo izvršiti atentat, pa je rajse izvršil samomor. Tajna policija je storila vse, kar je mogla, da bi izbrisala sledove. Baje je hotel KnIjabko tudi Bagrova spraviti po atentata v urad »obrane«, da bi se zakrili sledovi, pa se je to preprečilo. Berolinski »Tagoblatt« poroča iz Petrograda: Na carjevo željo bo razprava zoper Bagrova javna. Tajnosti »ohrane« in motivi atentata naj se javnosti razkrijejo. Usmrtitev je določena na 27. t. m. Na Španskem baje še niso proklamirali generalne stavke. Vlada je pripravijena preprečiti vsako gibanje. Vojaštvo ima povelje, da pri vsakem najmanjšem uporu rabi orožje. V Elferolu ne delajo. Tndi v javnih zavodih stavkajo. V Ferrolu je izbruhnila generalna stavka, katere se udeležujejo tudi delavci v mornariškem arzenaln. V mestu vlada zaradi stavke pomanjkanje živil. V Barceloni je vlada zasledila dokumente revolucijonarnega značaja. Zaprli so osem članov revolucijonarnega komiteja, ki obstoja iz desetih članov. Tristo anarhistov koraka proti Jatiri. — Uporne tolpe, ki so terorizirale provinco Valenco, so zbežale pred vojaštvom brez vsakega upora. V Sevilli so uporniki napadli nemškega konzula. Z revolverjem v roki si je napravil pot. Orožništvo in policija sta morala vmes poseči. Prišlo je do boja, v katerem je bilo mnogo ranjenih. — Zadnja poročila pravijo, da stavka ponehuje. V Ma- drida stavkajo le as nekatere stroke delavcev, predvsem atdarji in vozniki. Tudi v Bilbao poživljajo voditelji delavstvo, naj zopet poprimejo za delo« V provincah Gison m Va-eneiji pa is vedno niso ponehali s agitacijo. V Jativi so uporniki s kamenjem obmetali vojaštvo, ki je na to streljalo. Ga skssedent Je Ml ustreljen, štirje pa ranjeni. V Madrida so aretirali predsednika selez-n i carske sveze in nsksga soeijali-sUčnega občinskega svetnika. Aretirani bodo tndi vsi predsedniki delavskih sindikatov. Nekateri listi poročajo, da so francoski delavski sindikati povzročili stavko na Španskem. Gotovo je, da so stavkajoči i* Francije dobivali denarno podporo. • Maroška afera torej vendar ne bo v treh dneh končana, kakor je baje neki višji nemški uradnik tolažil zbegane berolinske borzijsnoe. Ofi-cijozno se namreč ta vest dementu-je. Pogovor, ki sta ga imela v sredo Cambon in Kiderlen-Waechter, ni imel uradnega značaja. Včeraj pop. se je zopet vršila konferenca, ki je precej dolgo trajala in na kateri je morda prišlo do kake odločitve. Pogajanja, da odstopi Francija del ozemlja v Kongu, se bodo vršila pozneje. Končni sporazum o vseh vprašanjih, tudi o vprašanju konzularnega sodstva v Maroku, se bo dosegel najbrže sredi oktobra. Kakor se govori, je državni kancelar sporočil predsedniku državnega zbora, da zbornica ne bo s>klicana že 10., temveč šele 17. oktobra. Vsled tega mislijo, da bo do tega maroška afera končana. ftofercko. Jesenskega zasedanja štajerskega deželnega zbora ne bo. 1 z C e 1 j a, 21. septembra. Iz Gradca se nam poroča, da jesenskega zasedanja staj. dež. zbora ne bode. Nemškonaeijonal-na večina se je uprla vsaki koncesiji za ustanovitev slovensko - klerikalne obstrukeije. Draginjske demonstracije v Trbovljah. Iz Trbovelj, 21. septembra. Tu se pripravljajo za jutri velike demonstracije, delavstva proti draginji, ki je v naši dolini že neznosna. Govori se, da se zbere okrog OCNtf) rudarjev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Na shodn bodo govorili socijalistični voditelji. Trboveljska premogokopna družba ima v Hrastniku nastavljenega znanega Amerja. ki je glavni krive? napetih političnih razmer v prej tako mirni dolini. Zdaj se nam zopet poroča, da baš ta Amer agitira pri delavcih, naj pošiljajo deco v nemško šolo. Ker je možakar zmožen temu ali onemu škodovati, se seveda marsikdo boji ustavljati se. Trboveljska družba bo šc obžalovala, da se ni ozirala na noše pritožbe glede tega človeka! Pridejo volitve, pride še to in ono: Že dobro! Iz Trbovelj. Jubilejna slavnost moške C. M. podružnice v Trbovljah dne 10. septembra je vrgla družbi čistega dobička 950 K. Iz Celja. (Nemški sodnik d r. \V a t z u 1 i k.) Pred celjsk;m okrajnim sodiščem se je odigral te dni sledeči prizor: Zapisnikar je iz-praševal stranko slovenski generalije. Ko je razpravljajoči sodnik dr. Watznlik to slišal, je »povedal« (tako povedanje dr. Watznlika je skoro vedno identično s kričanjem) zapisnikarju: »Idi bin ein deotscher Richtcr, bel mir wird deutsch aus-gefrsgt.« Zapisnikar je na to mirno vprašal stranko, v katerem jeziku veli Izpovedati, in stranka je odločno rekla, da v slovenskem. — Celjani prav dobro vemo, da je Watzulik nemški sodnik. Glede drugih strani take nesramnosti pri slovenski sodni ji v Celju pa se bodemo z dr. Wa-tzulikom že še pomenili. Iz Ptuja. Okrajno glavarstvo je prepovedalo uvoz goveje živine in puranov iz hrvaškega okraja Pregrada na Štajersko — in to zaradi kuge slinavke in grintavke. Drnštvovanje v Celjn. V Celju imamo sledeča narodna društva: Čitalnico, Celjsko pevsko društvo, Sokola, moško in žensko podružnico Ciril-Metodove družbe, Narodno god-lx>, podružnico ljubljanske Glasbene Matice, Obrtno društvo, Trgovsko društvo, Sokolski dom, politično društvo Naprej, Celjski odsek sa-vinske podružnice S. P. D., Društvo za varstvo mladine, Kolesarsko društvo, Lawn-tennis klub, Samski klub, Drsališki klub, Dijaško kuhinjo, Lovsko društvo, podporno društvo na celjski slovenski gimnaziji. Češki krožek. Hrvatski klub, Klub naprednih slovenskih akdemikov, Celjski odsek Prosvete, Delavsko podporno društvo, Klnb slovenskih sotrudnikov, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, podružnico spodnještajerskega čebelarskega društva; z Brega in Gaberja raztezajo svoj »delokrog« v mesto Se tri društva. Povrh tega imamo v mestu še nekaj centralnih društvenih organi-aaejj, 7 klerikalnih in 6 socialističnih društev. Najnujnejša potreba za Celje je sedaj Se društvo predsednikov in drastevnia funkcijonarjev za primerno sestopanje stanovskih pravic, -— Toda resno govorjeno: drnštvovanje Je postalo v Celja poleg draginje prava »ftiba božja«. Mislimo, da nas večina naših Celjanov razume in da nam ni treba tu širje razlagati primernega sočutja. Ali bi ne bilo pametno, da bi napravili enkrat v Celju nekako društveno anketo, na kateri bi se sporasnmno določilo, katera društva se naj kratkomalo — razidejo. Se bolj potrebno pa bi bilo, da bi se vsa narodna društva dogovorila glede prireditev, da bi ne bilo istih preveč in nepotrebnih, na škodo — tistim, ki morajo vse te prireditve poseČati in za nje darovati. Ako nisem naštel vseh društev, se mi naj ne zameri; pri taki množici je errare humanu m. O posledicah našega dru-štvovanja pa se bode že še razpisal kdo v »Slov. Narodu«. Šmarje pri Jelšah. Kakor smo nedavno tega poročali, pretepel je tukajšnji kaplan Sinko neko deklo, ker ni hotela postati Marijina devica ter se je vršila zoper njega pred tukaj-njo okrajno sodnijo dne 16. septembra kazenska obravnava, pri kateri je bil zaradi lahke telesno poškodbe obsojen na 10 K globe. Ker se pa gre za težko telesno poškodbo, je vložil državni pravdnik proti tej obsodbi priziv in ničnostno pritožbo. Kakor čujemo, namerava pa sedaj oboje umakniti iz nam prav dobro znanih vzrokov. Če se nepričakovano to uresniči, je pričakovati uresničenj, ki bodo zelo neprijetne za gotove osebe. (Opomba uredništva: Dobili smo v tem oziru že od dveh strani poročilo, zatorej prosimo še od vas natančnejših podatkov.) V Ljutomeru so imeli »nemški« obrtniki te dni zborovanje, na katerem so se posvetovali o predlogih nemškega narodnega sveta za Spodnji Štajor, kako bi kazalo — ponem-čevati slovenske obrtniške vajence. Sklenili so končno pristopiti k Zvezi nemških mojstrov za Spodnji Štajer, ki se bo v kratkem času ustanovila in ki ima nalog delovati za sistematično ponemčevanje obrtniškega naraščaja. »Siidmark« in nemški narodni svet sta se torej resno lotila tega dela, za katerega so se siidmar-kovci v Celju toliko navduševali. Sklenilo se je tudi postaviti v Ljutomeru, če le možno, »Mladinski dom« za »nravno in narodnostno vzgojo obrtniškega naraščaja«. Iz Slov. Bistrice poročajo, da vlada po mestu in okolici veliko razburjenje zaradi visokih doneskov za stavbe novega župnišča. Prizadetim je priporočati, naj drugič bolje pazijo, koga izvolijo v cerkvenokonku-renčni odbor. Zvonenje je po toči prepozno. Iz mariborske bolnišnice. Umevno je, da prihaja v mariborsko bolnišnico večina Slovencev, in človeka zaboli srce. ko le sliši, kako se z njimi ravna. V bolnici poslujejo izključno samo nemški zdravniki, in baš to je za, bolnike največje zlo. Nemški zdravnik Slovenca ne razume, ali pa ga razumeti noče in vrhu tega se postopa s Slovenci naravnost brezobzirno kakor »mit einer mindervverti-gen Nation«. Zdravnik mora gojiti do svojega klijenta ljubezen, — to je v zdravniški praksi brezpogojno in neobhodno potrebno, kakšno ljubezen pa bo gojil nemški zdravnik do Slovenca in to Še osobito v Mariboru, si pač lahko mislimo. Zato je treba velike metle, da bi se pometle smeti iz mariborske bolnišnice, samo to je vprašarje, kdo jo bo vzel v roke —. — Ali so poslanci S. K. Z. — tisti »kmetski osrečevalci« — tako kratkovidni, da se jih mora ob vsaki priliki dregniti v nos, ali svoje ljudstvo tako iskreno »ljubijo«, da ne store v tem oziru nobenega korakal Gradec, 21. septembra. Zveza ncmškon^cijonalnih poslancev v štajerskem deželnem zboru je imela včeraj močno obiskano plenarno sejo, v kateri se je razpravljalo o slovenskih postnlatih za delazmožnost Štajerskega deželnega zbora. Oficijelno poročilo pravi: Dež. odbornik Hof-mann-Wellenhof je poročal o pogajanjih, ki jih je vodil v zadnjem času štajerski namestnik grof Clarv s strankami v deželnem zboru. Pri teh pogajanjih se je pokazalo, da imata veleposestvo in neinškonacijonalna zveza popolnoma enake nazore o tem vprašanju. Debata je pokazala, da vse želi skorajšnjo delazmožnost staj. d"ž. zbora, da se enkrat konča obžn-*ovanja vredno mrtvilo v kulturnem 'n gospodarskem razvoju dežele. 2a-'hog pa se je moralo konstatirati, da e z o2:rom na stališče Slovencev in kratek, dež. zborom na razpolago Tan čas ni moglo doseči predpogojev -» uspešno delovanje deželnega zbo-a. Vendar pa sedanji položaj ne b-i iučuje upanja, da se bode v začet-u bodočega leta dalo doseči uspešno sedanje deželnega zbora. Drobne novice. Umrl je 19. *ptembra v ormoški bolnišnici ka- plan v Majšpergu Simon Petek« Imel je neko bolezen na nogi. — Stavka mizarskih pomočnikov v Gradca, ki je trajala tri mesece, je z današnjim dnevom (21. septembrom) končana. Pogajanja med mojstri in pomočniki je vodil štajerski namestnik grof Clary. Sporazum zadovoljuje oba dela. — Stepli so se te dni pri Grizah kmečki fantje bojda zaradi političnega nasprotstva. Kmečka sina Anton in Emest Lav« cttk sta kmečka sina Antona Holo-barja in Miha Kloarja ranila z noži in-ju obdelala s pestmi po obrazih. -- Iz Ptuja nam pišejo: 16. septembra je odpustila neka gospodinja deklo Antonijo Cveti in iz Krtine pri Kamniku iz službe. Za dva dni jo je policija prijela zaradi vlačugarstva. Policija jo je hotela poslati z odgo-nom domu. Predno pa je mogla to storiti, si je porinila Cvetlin klobnč-no iglo v telo. Ranienko so spravili v bolnišnico. — Obsojen je bil v Mariboru zaradi razžaljenja veličanstva posestnik Franc Arnuš na tri mesece ječe. Prerpiral se je z nekim nemškutarjem, ki je poslal svojega otroka v lenarčko nemško šolo. Tekom pogovora je povedal Arnuš nekaj, kar je sodnija smatrala za raz-žaljenje veličanstva. Kore "Ko. Roparski napad na cesti. Od Sv. Lenarta poročajo, da se je vračala v sredo zvečer žanjica Ana Božič iz Tvimberga v okolici Volšperka. Na sredi pota je odvila iz robca denar, da bi ga še enkrat preštela. V tem trenotku plane na njo od zadaj neznan ropar, jo prime z eno roko čez pas, z drugo pa ji je iztrgal iz rok denar. Takoj na to je pobegnil v gozd. Ropar je bil srednjevelik, je imel kozast obraz in precej močne svitle brke. Odnesel je ubogi delavki ves zaslužek v znesku 0 K fiO vin. O roparju še nimajo sledu. Požar. V Černejcah se je vnelo minoli teden posestvo Franca Migi-ča, ki leži samotno na malem gričku. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Hiša in gospodarsko poslopje je popolnoma pogorelo. Ogenj je zapazila gospodinja, ki radi zobobola ni mogla spati in le temu naključju se imajo vsi prebivalci zahvaliti, da so se rešili iz goreče hiše. Opečeni pa »o več ali manj vsi. Gasiti je bilo nemogoče, ker stoji hiša na gričku in ni bilo v bližini nič vode. Pogorelo je vse do tal. Posestnik ima ogromno škodo, zavarovan je bil le za malenkostno vsoto. Neprevidnost. Neki gospe iz Šent Vidu je eksplodirala vsled neprevidnosti špiritova svetilka. Dobila je tako hude opekline po glavi, da so jo morali odpeljati v celovško bolnico. Samomor. Ustrelil se je s samokresom v glavo umobolni krojaški pomočnik F. H. v Celovcu. Predno je izvršil samomor, se je slekel in vle-gel v posteljo. Bolnik bo težko okreval. Primorko. Slovenska razreda na goriški gimnaziji. Slovenska prva razreda na goriški gimnaziji sta prenapolnjena. V enem je 82 učencev, v drugem pa 70. Na vsak način je nujno potrebno, da otvori jo še en razred za slovenske učence, sicer ni noben uspeh v šoli mogoč. Temu pa bodo seveda ugovarjali, češ, da primanjkuje učnih prostorov. Zato pa je neizogibno potrebno, da vzame vlada v pretres vprašnje šolskih poslopij v Gorici. Realka v Gorici. Še vedno imamo v Gorici popolnoma nemško realko, dasiravno kriče razmere po od-pomoči in je tako izzivanje naravnost škandalozno. Najmanj, kar moremo Slovenci zahtevati, je otvoriteV slovenskih paralelk, toda našega glasu ne marajo slišati merodajni faktorji. Potreba tehnikov-domačinov, tehniko v-Sl o vencev raste od dne do dne, ker pa je realka čisto nemški zavod, hodi sedaj vse tja, kjer se odpirajo slovenske paralelke, v gimnazijo. S tem bi bilo pomagano tudi gimnaziji. Dražba grozdja. V sredo 27. t. m. se vrši v državnih trtnih nasadih v Tržiču javna dražba grozdja. Grozdje je jako lepo in boljše kakovosti. Prodali ga bodo okoli 3500 kg. Iz poštne službe. Absolvirani trgovski akademik Fran T o s o je imenovan za poštnega praktikanta v Trstu. Argentinsko meso. Ker ni mogoče dobiti od ogrske vlade dovoljenja za uvoz argentinskega mesa v Avstrijo, se je parnik »Franeosco«, ki je priplul 9. t. m. s 300 tonami mesa iz Argentinije v Trst, 15. t. m. odpeljal v Benetke. Meso je prodano v Švico. Deloma bodo odpravili meso direktno z ladje v Švico, deloma pa je bodo shranili v beneških hladilnicah in pošiljali v Švico partijo za partijo. Iz Argon, i ni je je nszr » njenih do konca leta še okrog 24.000 ineterskih stotov mesa za Trst. Kolera? Včeraj ob 6. zjutraj je začel 261etni dninar Juri Kovic v Trstu bljuvali. Na odredbo poklicanega zdravnika dr. Calearija so ga prepeljali v kužno bolnišnico ter obvestili mestni fizikat. Poskus samomora. 271etna šivilja Marija S a m c c iz 2avelj št. 4 je izpila predvčerajšnjem po prepiru s teVOJimi sorodniki ▼ samomorilnem namenu špirit. Zaužila je toliko smrdljivega špirita, da so jo morali prepeljati v bolnico. V morje pade!. Predvčerajšnjem ob 5. popoldne je padel 271etni delavec Peter A 1 b e r o, stanujoč v Trstu v ulici Kiborgo št. 22, vsled pijanosti v morje ter se je na sencih precej močno poškodoval. I>va monarja in neki finančni stražnik so ga po-fcegnili na obrežje ter ga dali prepeljati domov. Potovanje »Najade«. Kakor poročajo italijanski listi, so podale preiskave Jadranskega morja, ki jih je izvedla ladja »Najade«, zelo interesantne rezultate. Doslej so mislili, da je največja globina Jadranskega morja med Kotrora in Brindisijem. Še Hopfgartner je meril to globino leta 1870 in je našel 1645 m globo-čine. Na mestu, ki je je Hopfgartner natančno določil, so sedaj izmerili globočino na 1100 m. Tudi drugi Hopfgartner je vi rezultati so se izkazali sedaj kot napačni. Nikjer niso našli večje globočine kakor 1000 do 1100 metrov. Društvo za ohranitev bazilike v Ogleju. Odbor društva za ohranitev bazilike v Ogleju je sklican k seji 26. t. m. ob 3. popoldne v knezoško-lijski palači v Gorici. Da bi se ozirali i »osebno na historično veljavo bazilike, skoro ni upati. Uradna naznanila. Protoprezbi-ter Božidar Govedarira je imenovan za ravnatelja teologične učil-ice v Reljevu. Gimnazijski profesor Mijo Poljak je imenovan za gimnazijskega ravnatelja v Mostaru, gimnazijski profesor dr. Marko A 1 a n p o v i ć pa za ravnatelja na višji gimnaziji v Tuzli. Tajnik tobačne režije Vaclav Tres tik v Mostam je imenovan za nadzornika tobačne režije v VII. dijetnem razredu, podtajnik Artur R a n v Mostam, Josip Hlebovicki v Ljubinjah in Josip H a 1 u z a v Trebinju pa za tajnike tobačne režije v VIII. dijetnem razredu. Pristavi tobačne režije (i ustav Ha ver kor s t v Sarajevu, Ladislav Grabovac v Srebrenici in Emil Nettel v Mostam pa so imenovani za podtajnike tobačne režije v IX. dijetnem razredu. Koho le prišlo do umora ttmm Kralja Aleksandra fn Kraljice Draje? XIV. Iz pisem, ki jih je knez Milan napisal Leposavi, sem razvidel, da jo je večkrat prosil in zaklinjal, da bi mu bila družica v življenju. Ona mu je odgovorila, da on kot vladar nima pravice, da se ženi po svojein srcu, npgo po interesih svoje zemlje. V tistem trenotku, ko bo on to storil, bo ona zapustila Srbijo. Kralj Milan je na to predlagal, da bi se odpovedal prestolu ter odšel v Romunijo, kjer bi kot polkovnik vstopil v tamkajšnjo vojsko Ona je tudi to kategorično odklonila. Spominjam m še dobro njenih l>esedi: »Tvoje mesto je tu!« Kaka razlika je med to lepo, du-ito in pametno ženo, ki iz rodoljublja žrtvuje svojo lastno Ijnbezen in bodočnost, ki se odreka tudi onega, -aterega je strastno ljubila, kakor jo je tudi on ljubil, in med Drago, k t je hotela za vsako ceno postati nič več in nič manj, kakor srbska kraljica. Prijetno iznenađenje. Ko smo za zaroto pridobili Že radostno število častnikov in smo mislili, da smo sigurni tudi z onima iv< i na častnikoma, ki sta radi dolgov pomišljala pridružiti se zaroti, ker sta razne svoje sorodnike anga-ževala z meničnimi podpisi, dogodilo se je ne Kaj izrednega. Misleč, da je njihov pogoj, da se jima zagotovi gotova vsota, smo deponirali 50.000 dinarjev, kakor sem že poprej omenil. Toda ko smo jih o tem obvestili, da bi jib eim tesneje privezali na-se, smo enega izmed njih skoraj izgubi-11, ker ga je to smrtno užalilo. Rekel je: »Ali mislite, da zastavljam svojo glavo za denar?« Ker so ga njegovi tovariši prošli oproščenja ter zaklinjali, naj jim -stane zvest, se je končno umiril ter izjavil, da sicer ostane zvest svoji obljubi, neče pa ničesar slišati o ( nem depozitu. Drugi je takisto zavrnil denar. iVpozit smo seveda vrnili, bili pa smo prijetno iznenađeni, ker smo s t*»m dobili zagotovilo, da sta imeno- vana dva oficirja prav tako zanesljiva, kakor vsi ostali zarotniki. Na to smo še nekaj časa čakali, končno pa smo sklenili, da je treba a stvarjo rosno pričeti. Pri tej priliki smo konstatirali, da bi svoje načrte najlaglje in brez najmanjše žrtve izvedli, ako ee naš napad izvrši v kraljevskem dvorcu samem. Ta načrt «bi bili izvedli mnogo pred 11. junijem, ako bi se med tem ne dogodilo to-le: Strah pred Avstrijo. Nekega dne sem se sprehajal pred svojo hišo na Terazijah, ko sem srečal pokojnega Ljubo Kaljeviča. Ž njim sem živel v velikem prijateljstvu, kakor je to tudi razvidno iz njegovih memoarjev. Mnogokrat smo se razgovarjali o situaciji, o slabem položaju v državi itd. Večkrat sem mu že namigaval, da se bo položaj razbistril, nikdar pa nisem imel poguma, da bi ura kaj povedal o zaroti. Ko sva se onega dne pozdravila, me je vprašal, ako je kaj novega. Odgovoril sem mu: »Slišal boš v 5 ali 6 dneh.« Na to sem še pripomnil, da je vse v najlepšem redn in da je že čas, da se enkrat napravi konec tem neznosnim razmeram. Njemu je to vidno ugajalo. Na to sva se ločila. Drugega dne ob 8. zjutraj je prišel k meni v stanovanje deček iz preda jalne mojih najemnikov ter mi sporočil, da me čaka pred hišo neki gospod, ki želi z mano govoriti. Napotil som <*e takoj na ulico in na pločniku pred svojo hišo sem dobil Kaljeviča. Rekel mi je: »Prijatelj! Jaz sem o tem, kar ?i mi včeraj na tem-le mestu povedal, razmišljal ves dan in vso noč in prijel sem do zaključka, da bi bila si var v tem trenotku skrajno neprevidna in nesmiselna. Zato sem prišel, da ti povem to-le: Ali ste padli na glavo, da kaj takega snujete, ko je čisto gotovo, da ne boste ničesar dosegli, marveč samo izgubili glave. A če bi tudi slučajno napeli, upropastili bi našo državo, ker bi v tem slučaju takoj prišla Avstrija in okupirala Srbijo.« Dolgo mi je o tem govoril ter dokazoval svoje mišljenje. Končno sem mu obljubil, da boni o stvari razmišljal, na kar sva se razšla. Ta razgovor s Knljcvicem me je silno razburil. Ni mi bilo mar za to, na kar me jc opozarjal, da bomo izgubili glave, ker sem že sani vrgel svojo glavo v torbo, kakor se pravi, toda ono drugo, to me je vznemirjalo. Ali naj, žrtvujoč svojo glavo, obstanek svoje rodbine in vse svoje imetje v svrho, da storim dobro svoji domovini, zadam svoji oeetnjavi najhujši udarec in jo upropastim?! Takoj sem obiskal Genčiea ter ga obvestil o vsem z opazko, dn je Ka-lievie bolj izkušen in boljši politik in rla je o takih stvareh bolj poučen kakor midva. Geneić je bil v velikih skrbeh in ustrašil se je kakor jaz. Posvetovala sva se o tem in onem, nazadnje pa sva sklenila, da naj takoj odpotujem na Dunaj t*»r tam sondiram zemljišče. Grojno usmrtenle tuleja človeka Žalostna kulturna slika. Iz Metlike, 21. septembra. Nekaj časa sem se je na >o&<-d-nemr Hrvatskem primerilo več požarov, ljudje so sumili, da kdo zažiga in nazadnje je bila razstrošena vest, da so poslali Mažari požigalce, ker ljudje ž njimi ne držijo, drugi so zopet trdili, da so poslale požigalce ogrske zavarovalne družbe. Ljudstvo je bilo razburjeno in vsako podučeva-nje o neresničnosti gori navedenih slučajev ~e bilo zaman. Sam sem to velikokrat izkusil. Večkrat so prijeli kakšnega tujca in ga peljali v Ribnik. Ker se je izkazal z listinami so ga izpustili, a ljudstvo je bilo zopet preverjeno, da so ti požigalci v vladni službi. Sedaj so pričeli dnevno in nočno stražo v selih. Po vseh vrtovih, po kočah, povsod na drevje so obešali svetilke, da kdo ne bi mogel priti nevidno v vas in jo zažgati. Tako so imeli tudi v selu Pravotina in Zalo-ka, dasiravno v neposredni bližini pri njih ni gorelo. V torek, dne 19. t. m. so opazili tujca na poljih. Seveda takoj za njim, češ. ta je eden izmed požigal-eev. Bilo je predpoldiie okolu 10. ure. Hrvatje so vdrli za njim eni peš, šest pa na konjih. In sedaj se je pričel lov. Vas Pravotina leži ob kranjski meji, same reka Kolpa deli deželi In je oddaljeno od Metlike dobro I*/« uro hodr*. Dotični tujec, najbrže videč toliko ljudstva, je pričel bežati i>o koruzah Ko je videl, da ne bodo mogel uteči, je skočil v Kolpo in jo preplaval na kranjsko stran. Hrvat- je so ga dohiteli in so z brega Kolpe rekli menda tam stoječim mlinarjem naj ga primejo v vodi. Kar so seveda ti storili. Hrvatje so šli potem s čolnom po njega, ga dobro zvezali in peljali čez vas Zaloko v Pravotino. Tam so g?: zasliševali in po kratkem odmoru pričelo se je lincanje. Nic niso imeli tehtnih vzrokov, da je res on požigalce, a za to so se malo menili; posebno možje iz Amerike so pravi!;, da govori češko in ga oni razumejo dobro, da pravi da je res on zažgai dve poslopji. Sedaj so ga pričeli na cesti pobijati, bilo je ljudstva do 300. Tolkli so ga z palicami, ga z gnojnimi vilami suvali, nadalje še streljali iz revolverjev na njega. Ko je ves razbit — ima tudi eno oko In zobe vse razbite — ležal na cesti, zaprosil je vode, katere so mu prinesli iz Kolpe v klobuku in je vso izpil. Potem so še izpraševali, kdo je, kdo ga je najel, a revež ni mogel povedati, tako da bi ga razumeli, ker je bil ves razbit in kakor sem se sam danes na licu mesta prepričal, ga po mojem mnenju niti nihče raznmel ni in to je bila najbrže njegova nesreča! Pravijo, da je večkrat rekel, da je Ceh, da je oče šestih otrok in večkra, zaklical, da je on iz Zlato Prahe.« Ni jim bilo še dovolj, da je ves razbit prehoden in obstreljen ležal pred njimi neznani tujec — so naročile zverine — ženskam, — da so pripravile slame iz katere so napravili grmado. Zanesli so še živega Ceha zvezanega na njo in jo zažgali. Pretrpel je grozne muke. Ko so zažgali je klical »Jcžeš Marijo, Jožefa«, in hotel z močjo razmetali gorečo slamo raz sebe, toda zaman, ker so zraven stoječi slamo nazaj metali, ga drezali i gnojnimi vilami in streljali na njega tudi ko je bil že mrtev. Seda.' leži ob hrvatskem bregu Kolpe tujec; neiK znan, ves spečen posebno, sprednji del in po hrbtu, po obrazu še nekoliko znamenj kanibalizma, razbita nsta, zobe, razbita črepinja. Grozen [»ogled 7a količkaj civiliziranega človeka, nečuven dogodek 20 stoletja. In če pogledaš ljudstvo in tiste voditelja tega menda tudi za nje uso-depolnega dneva, vidiš povsod vesele obraze, smehljaje ti pravi glavni voditelj, s katerimi sem govoril — svoja junaštva, da rečem z nekim posebnim zanimanjem ti dokazujejo, da je prav, da so tako naredili. Komisije še danes ni bilo. Pri umorjenem so našli knjižico, eni pravijo vojaško, in da se piše Došan; da je Ceh iz Zlate Prahe! Mož je bil boljše oblečen in je nosil kapo. Najbrže je po nesrečnem naključju storil tako grozovito smrt. Ce sedaj pomislim na tisti kraj, kjer leži umorjeni, me groza obletava, da sc more zgoditi, kaj tako nečuvene ga v 20. stoletju. Samo Kolpa nas deli — pa kakšen razloček. Mislim, da bodo oblasti krivce dobro kaznovale, zaslužili bi vsi obilo! volitve v Sj. Šiški. narodno-napredne stranke v Spodnji Šiški se vrsi v soboto, 23. trn. ob 8. vri zvečer v salona pri „Kankert«"» na kar se vsi volilci Sp. Šiške opozarjajo. Na shodu govorita a. dr. Ivan Tavčar, dež. odbornik in dr. Fran Novak, det. poslanec. Agitirajte in pridite vsi na shod! Dnevne vesti. + Obrtna šola v Ljubljani in v Celovcu. Celo vrsto obrtnih šol imajo avstrijski Nemci, a ko se je vlada končuo vdala, da ustanovi za Slovence vseh krono vin slovensko obrtno šolo v Ljubljani, so takoj zakričali in so zahtevali kompenzacije. Seveda so jih dobili. Poleg drugih ugodnosti jim je vlada ustanovila tudi obrtno šolo v Celovcu, ki se otvori že te dni, ker je vlada za njeno opravo imela dovolj denarja, za ljubljansko pa ne. Samo rednih letnih tisoč kro-nic je vlada zahtevala od trgovske zbornice celovške kot prispevek in zaradi teh tisoč kronic je zdaj v nemškem taboru vik in krik. Celo o »Be-vorzugung der Sloveneu« govore ti nemški jogri v trenotku, ko je obstanek ljubljanske obrtne šole v nevarnosti! Ustanovitev ljubljanske obrtne šole je bila prej zagotovljena, kakor ustanovitev celovške, a dočim se otvori celovška že v prihodnjih dneh, še danes ne vemo, kdaj se otvori ljubljanska. Menda je to tista »Be-vorzugung«, o kateri se sanja celov. škim Nemcem! rjr Se vedno straši! Dolga tri leta že traja ta strah in daai se je v tem dolgem času že vsakdo, ki ima količkaj soli v glavi, lahko prepričal, da je strah tudi v Ljubljani na sredi votel, okrogiuokrog pa ga nič ni, vendar še žive na Bleiweisovi cesti ljudje, ki mislijo, da se bo 1095. dan ponovilo to, kar se je dogodilo dne 20. septembra 1908. Zato je bil dne 20. septembra zojiet pokonci ves policijski aparat in kazino so poleg redarjev še stražili jK>licijski svetnik, komisar in kancelist. Pravijo, da so iz dogodkov na Ounaju sklepali, da ni izključeno, da bi se pod vtiskom dunajskih vesti ne vzbudila tudi v Ljubljani — septembrska čustva . . . Kdaj bodo neki gotovi ljudje i>ostali pamet: i | -r Volilni boj v Spodnji Šiški. — Socijalni demokrat je v zvezi z Nemci. Zelo je včeraj završčalo med volilci v Spodnji Šiški, ko se je izvedelo za sklep naših Nemcev. Izdali so namreč na svoje volilce zaupen oklic, v katerem jih poživljajo, da volijo v drugem razredu socijalne demokrate, v tretjem lastno kandidatno listo, na kateri so pa trije kandidat je skupno s socijalno - demokratičnimi kandidati, v prvem razredu jim sicer puste proste roke, vendar pa se jim polaga na srce, da volijo proti napredni stranki. Sedaj se bodo vendar odprle oči tudi tistim, ki so do danes še mlačni, ki še omahujejo, da je njihova dolžnost, voliti kandidate narodno - napredne stranke, ako imajo le količkaj še narodne zavesti. -f- Socijalni demokratje v zvezi s k] erikalci. Tudi klerikalci so na svojih zaupnih shodih sblenili, da postavijo v prvem razredu svoje kandidate, ki nastopijo kot samostojna stranka, v drugem in tretjem pa podpirajo socijalne demokrate. V tem sklepu se jasno zrcali vsa brezmejna podlost naših klerikalcev, ki v »Slovencu« dan za dnevom vpijejo in kriče o svoji narodnosti, v dejanju pa se sami vdinjujejo brezdomo-vinskim, internacionalnim socijalnim demokratom. Mislimo pa, da je vendar v stranki še nekaj značajnih mož, ki se jim lx> studilo počenjanje nekaj fanatičnih petelinov in bodo raje volili domače, značajne narodnjake, kakor pa nemške in nemšku-tarske socijalne demokrate. + V kandidatsko listo o občinskih volitvah v Spodnji Šiški vrinilo se je več pomot. Tako se ima glasiti v II. razredu pravilno: Ivan Noč, posestnik v Spodnji Šiški in ne pek; nadalje Fran Ogrizek, trgovski potnik v Spodnji Šiški in ne Ivan Ogrizek. Da ne ho kakili pomot se volilci opozarjajo na kandidatsko listo, katero je izdala narodno - napredna stranka in katera se vsakemu volilen dopošlje ter naj volilci prepišejo kandidate iz doposlane jim liste. Vsa pojasnila se dobe pred volitvami pri tajništvu »Vodnik«, na dan volitve pa v gostilniških lokalih pri gospodu Moharjri. 4- Napredna zmaga v Poljanah. Iz Poljan nam pišejo: Poljanska občina je bila doslej v klerikalnih rokah in v občini je županoval Grošelj, eden najzvestejših pristašev dr. Šu-steršičeve stranke. Včeraj so se vršile občinske volitve po. novem volilnem redu. Ker je vodilo volitve klerikalno županstvo in ker je kaplan, dasi ni sam volilec, agitiral že tedne in tedne od hiše do hiše, so si bili klerikalci popolnoma svesti gotove zmage. Toda prišlo je drugače. Napred-njaki sicer niso kriali, a tem intenzivneje so delali na tihem. In njihovo neutrudno delo je imelo popolen uspeh, zakaj napredna lista je zmagala na vsi črti, dasi se je kaplan še tik pred volitvijo ustil, da sta klerikalcem zagotovljena II. in III. razred. V I. razredu je bilo 119 volileev. Od teh jih je volilo 86. Napredni kandidat je so dobili 54 do 58 glasov, klerikalci pa 30 do 31. V II. razredu je bilo vpisanih 240 volileev. Volilo jih je 140. Napredna lista je dobila 75 do 78 glasov, klerikalna pa 55—-00. V III. razredu je volilo 260 volileev. Napredni kandidat je so združili nase 160—166 glasov, klerikalci pa 90 do 108. Izid volitev v III. razredu se je izvedel šele ob 8. zvečer. Med napred-njaki je nastalo nepopisno veselje nad nepričakovanim uspehom. Takoj so jeli pokati topiči, da rnanijo vsi dolini, da so se Poljane otresle kleri-I; lnega jarma. Poljane so rojstna občina dr. Tavčarja in kakor za ve-zilo mu prihaja k njegovi 601etnici vest, da se je tudi njegova rojstna občina osvobodila klerikalnega gospodstva. Živeli zavedni poljanski volilci, katere naj posnemajo vsi naši somišljeniki po deželi! + Is Ijudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoeega. učitelja Henrika Pa-ternosta je imenovana kot suplentka na ljudski šoli v Senožečah učiteljica Angela Sila iz Šmihela. Bivša suplentka na ljudski šoli v Senožečah Milena Debevec je imenovana za p rovi zorično učiteljico in voditeljico na enorazredniei v Šmihelu. Provizorič-na učiteljica Ivana Draksler je imenovana za provizorično učiteljico v Dvoru. Bivša suplentka v Št. Ruper-. tu Ida Papula je imenovana za pro« vizorično učiteljico v Kalu in bivsal suplentka v Čatežu Marija Stransa za provizorično učiteljico in voditeljico v Zauešku. Na mesto učiteljico na dopustu Zofke Suša je imenovana kot suplentka na štiri razred nieo n* Jesenicah Klolilda Burgcrjcva. SSa provizorično učiteljico in voditeljico v Telečjem vrbu je imenovana Marija Grobovšek. — - Za provizorične^ra. učitelja na l.jmlki šoli v Borovrib-i je imenovan Josip Stojkovič. Za provizorično učiteljico ua trirazredni ljudski šoli v Brusnicah je imenovjv« na Pavla Zure, za suplentko na pet-razredni dekliški šoli v Kranju |ia> Olga Šav ni k. — Diligite veritatem, tiha nt Dei! Nasproti »Slovcnčovenni zatrdilu, da jo dne 20. septembra na grobu septembrskih žrtev svetila >amo ena lučica, lučica zapuščene mater« in ležal samo en venec . . . udejstvlijem, da sta bila onnenjeni dan <»b*% groba opremljena zelo okusno in v§ celoti v pravem pomenu besede oki-čena z živim cvetočim rastlinjem* ob gomilah pa ni svetila samo ena lučica, nego je, vsaj od štirih pojiol-dne počenši do pozno zvečer, gorela vsaj 40, beri štirideset, če ne več lučić. Toliko resnici na ljubo. — H a -r a m b a š a. — Naloge okrožnih načelnic pri i-vetličneni dnevu. Organizacija cvetličnega dneva *»loni tia cvet I ičnih okrožjih, katerih bo okrog I>0. vsak s svojo gospo-načelnico in podnačcl-nieo. Tem ho pristojalo vodstvo* cvetličnega okror/ja, to imajo nalogo, urediti vse potrebno zaradi cvetličnega lokala, »biranja in razdeljevanja cvetlic med gospodične dotio-nemu cvetličnemu okrožju pridelje-ne. razdelitve in zopetne shranitve zaprtih nabiralnikov, po njihovih naredbah se bodeta ravnala vsakemu cvetličnemu okrožju pri deljena akademika-reditelja itd. V naslednjem bomo po vrsti našteli nalogo okrožnih na-eemic: 1. v petek dopoldne so jMjgledale in uredile svoj cveti« lični lokal in vse prvoje okrožje. —-2. V petek poimldne so vzele pri gospe j modistki Ozmec v Šelenburgovi ulici toliko zaklenjenih nabiralnikov, kolikor gospodičen se ho na damskem sestanku dne 21. t. m. prt-delilo dotičnomu cvetličnemu okrn-ju. Razven tega je vseti dva nabiralnika še za načelnice in podnačel-. nico okrožja. Te nabiralnike je dobiti le v petek popoldne proti osebni ali pismeni žalitev?. Vsaka danm-na-čelniea prevzema popolno garancijo* da bo vrnila na»hiralnike pornoštevil-no in nepoškodovane, drugače je treba povrniti vso nastalo škodo. Pri vročitvi nabiralnikov gospodičnam-prodajalkam, naj gjg. načelnice zahtevajo od teh enako jamstvo. — Do pol 9. v nedeljo zjutraj mora biti za splošno nrodajo vse pripry vi jen.», ona okrožja, ki pridejo v poštev že \j soboto, morajo hiti pripravijona že v, soboto ob pol 5. popoldne. Pred tent časom morajo oskrbeti gg. načehiioo same, da dobe od glavne cvetne zaloge pri ge. A. Widrovi v Šelemburgo-x~i ulici 3 zanje določeno cvetje. Enako morajo biti do tega časa v vsaki okrožni cvetlični zalogi vse fvotice, ki so jih zbrale ali napravile gospe in gos]>odične dotičnega okrožja same. — 4. Prodaja se vrši razven opoldanskega odmora v nedeljo nepretrgano, dokler ne poide cvetje. V slučaju, da cvetje v kaki zalogi preostaja, naj se odda v ono okrožje, Iv jer ga nedostaja, proti večeru pa naj se pošlje vse ostalo cvetje v Narodni dom h komerzu in plesu. —• 5. Ob koncu razprodaje cvetk zl>ere gospa načelnica vse izročene ji nabiralnike, rabljene in nerabljene, torej polne in prazne, jih dobro shrani čez ruč in jih, — kakor so zaključeni —> pošlje v ponedeljek, 25. t. m. popoldne zanesljivo zopet k gospej Ozme-čevi v šelenburgovo ulico, kjer jih' ho gdč. odbornica S. Lavrenčičeva sprejemala in pregledala zaradi morebitnih poškodb. — (>. Odbor za cvetlični dan v Ljubljani bo ob na-vzočnosti komisije iz »Mestne hranilnice ljubljanske« odprl nabiralnike, preštel denar in 7. poročal o vsej prireditvi sestanku okrožnih načelnic, ki se bo vršil v torek, 26. t. m. ob G. zvečer v Narodni kavami in na katerega so torej tem potoni vabljene vse cen j. gg. okrožne načelnice in podnačelnico. Tu se bo presoa se zavrne-i > na civilno sodišče. Anton Hočevar, ki je svojo krivdo deloma pri--oil, je sprejel kazen brez ugovora. Natančno poročilo obravnave priob-:mo juiri. Uboj na Črnučah. Včeraj *ju-'.raj so v nekem kozolcu na Črnučah ?iašli težko ranjenega Božidarja 8t-benika. Ko so ga našli, je šo dihal, iz nosa in ušes pa mu je tekla kri. Ob 9. dopoldne je Šibenik izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Na cesti ao našli njegovo kolo docela nepoškodovano. Par korakov od kolesa je bila luža krvi. Na cesti v smeri proti Domžalam je bilo videti več krvavih marog. Ker ni opaziti na Šibenikovi obleki niti najmanjšega madeža, ki bi kazal, da bi bil nesrečnik padel a kolesa, ker je nadalje tudi kolo popolnoma nepoškodovano, se domneva a popolno gotovostjo, da je bil Šibenik ubit. Kdo ga je ubil, se seveda ne ve, a sumi se marsikaj. Ena verzija hoče celo vedeti, da je ubijalec iz Ljubljane. Koliko je na teh vesteh resnice, bo dognala sodna preiskava. Sodna komisija, ki bo gotovo lahko konstatirala, ali gre za nesrečo ali oboj, je bila na licu mesta danes popoldne ob 3. Božidar Šibenik je bil član ljubljanskega telovadnega društva »Sokol I.« Bil je na glasu kot najboljši telovadec tega društva. Pogreb bo jutri, v soboto ob pol 4. popoldne od Sv. Krištofa k Sv. Križu. Čudna igrača. Neki posestnik v Vnanjih Goricah je dal dne 17. septembra svojemu 41etnemu sinu za igračo revolver, o katerem ni vedel, da je bil nabit. Nekaj časa se je otrok igral, naenkrat pa se je revolver sprožil in zadel njegovega še mlajšega bratca v čelo nad levim očesom. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v deželno bolnišnico. — Dodelana državna cesta. Iz Metlike se nam piše: Vendar enkrat je gotovo prelaganje državne ceste, ki vodi iz Novega mesta v Metliko. V par dneh bo nasuta nova cesta tik pred Metliko, kjer se izogne kratkemu, pa Birmama klancu. Skoicj 30 let je erar to cesto popravljal, zdaj, ko se začne graditi belokranjska železnica, bo cesta preložena« To je prav avstrijsko gospodarstvo! Kaj je trpela živina pri vožnji iz Bele Krajine v Novo mesto, to vedo povedati vozniki, ki so na tej cesti vozarili! Kolikokrat se je coklja odtrgala in so se vozovi preobrnili s polnimi sodi! Zaradi te res nevarne ceste se je Bela Krajina skoraj docela odtujila drugi Kranjski in sta se dve tretjini prometa iz nje vršili na Kar-lovec. Zdaj se da brez preprege precej tovora spraviti na preloženi cesti. Čez par let pa je ne bo treba toliko za večje tovore, če se bo res začela in bo končana zgradba belokranjske železnice. A vendar so je Belokranjci veseli, saj bodo lažje vozarili na veliki cesti od vasi do vasi in do Metlike in Črnomlja. Torej, dasi pozno, vendar enkrat. Hvala državi. Kinematograf »Ideal«. V petek, dne 22. septembra večer smeha: 1. Konkurenca kadilcev. (Jako komično.) 2. Tempel v Nikki. (Naravni posnetek.) 3. Plesni prašek. (Komično.) 4. Roman Kalbris. (Dramatski prizor po romanu enakega imena.) 5. Električni čevlji. (Silno komično.) 6. Moric kavalir. (Jako komično.) Na potu v bolnišnico obnemogla. Ko je šla včeraj zasebnica Neža Preskvarjeva z Viča v deželno bolnišnico, je na Tržaški cesti onemogla obležala, nakar so poklicali rešilni voz, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico. Kar komu nedostaja, pa si mora nabaviti. Tako so včeraj dosedaj še neznanemu potrebnežu nedostajale verige (žlajdre). Ker jih ni hotel kupiti, si jih je prisvojil pred hišo nekega posestnika na Dolenjski cesti. Tri so dolge po poldrugi met<-r, ena pa 3 metre. Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo i» Amerike 60 Hrvatov, na Vestfalsko jih je šlo pa 40. Izgubil je včeraj trgovski vajenec Alfonz Kerne srebrno žepno uro s kratko verižico. Začetek točno ob polu 0. ari zvečer. Vstopnina 20 v; dijaki prosti. Provelo. na kateiem govorita poleg zastopnikov dijaštva g. drž. poslanec dr« Vladimir Ravnikar in gospod vseucMtacat! docent v Pragi dr. Mihajlo Boatobar se voŠi v soboto ob 8. zvečer v veliki dvorani „Mectn. doma". Pridite vsi na to važno kulturno manifestacijo. Društvena naznanila. Gasilno društvo v Domžalah priredi dne 24. t. m. v proslavo tridesetletnice svojega obstanka in blagoslovi jenja gasilnega doma veliko slavnast z veselico na vrtu g. Antona Skoka. Slavnost in veselica se vršita ob vsakem vremenu. Gor. akad. fer. društvo »Vesna« \ Kranju priredi v soboto 23. t. in. javne predavanje v dvorani »Nar. Čitalnice* T Kranju. Predava cand. jur Juri Stcmpihar o temi: Tx>čitev j cerkve od države na Francoskem. j Odborov« seja »Matftee 8!»venske« dne 20. septembra. Prva korektura enega dela »Slovenskega zemljevida« je došla meseca julija. — Nekatere letošnje publikacije ao le natisnjene, druge se dotisknjejo; ustanovi se rok za natisk I. zvezka Mencingerjevih izbranih spisov. — Na društveni hiši so se izvršile obsežnejše poprave in prenovitve. — Rokopis »Zanesi, o Gospod« se v dosedanji svoji obliki ne sprejme,sprejme se pa spis »Madež«. — Za prošlo leto se je prodalo mnogo garnitur društvenih publikacij, dijakom se je dalo za znižano ceno naknadno 286 garnitur. — za leto 1911 je plačalo le 1888 članov (polovica poverjenikov); članarine je došlo 9000 K. Iz gledališke pisarne; V soboto se igra prvič na slovenskem odru najodličnejšega tirolskega nemškega dramatika Karla Schonberra slavna komedija »Zemlja«, v kateri je pokojni Kainz slavil prave triumfe na odru dvornega gledališča na Dunaju. Pri nas igra glavno vlogo, kmeta Kremena, g. Verovšek. Glavno žensko vlogo igra ga. A. Danilova. Predstava se vrši za par - abonente, V nedeljo popoldne se igra zadnjič v sezoni kot ljudska predstava pri zelo v,.iiatab cenah Etbina Kristana izvrstna drama »Samosvoj« z g. Vero vškoni in g. NuČičem v glavnih vlogah. Na to predstavo opozarjamo p. »seboj male odre na deželi in njih igralce In režiserje. Igra »Samosvoj« je vpriaerljiva na vsakem odru ter bo ugajala povsod. Predstava se vrši i;.ven abonnementa; za lože par. — V nedejo zvečer se igra drugič Vic-torja Huga historična drama »Ruy Blas«, primerno krajšana. Glavne 1 loge igrajo ga. SetfiloAra, g. Nučič, g. Skrbinšek, g. Povhe in g. Danilo. Predstava za nepar. \im& sodišča. Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. »Slovenec« — obsojen. Zopet bo napravil »Slovencev« blagajnik kisel obraz, ko bo moral plačati najnovejšo kazen. Stvar je bila ta-le: Anton Pongratz je poslal »Slovencu« neki popravek. »Slovenec« pa ga je priobčil i opomnjami in novimi trditvami, ki so provzrocile nov popravek. »Slovenec« pa tega popravka dejanskih trditev ni hotel priobčiti. Zaradi tega je Pongratz vložil proti »Slovenčevemu« odgovornemu uredniku Š t e f e t u tožbo, o kateri se je včeraj razpravljalo. Štefe je bil obsojen na 40 K globe, oziroma dva dni zapora, dalje mora plačati sodne stroške in priobčiti popravek v 24 urah, sicer se izdajanje »Slovenca« oblastveno ustavi. Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. Posrečen alibi. Pri vzklicnem sodišču se je javil posestnikov sin Jože Semen, ki je bil obsojen pred okrajnim sodiščem na pet dni zapora, ker je baje napadel na cesti v Podgorici 9. julija okoli 10. zvečer tovariša Alojzija Zajca. Napadel ga je v temi s palico in ga precej poškodoval na glavi in na nogi. Semen dejanje odločno taji in ponudi pri v/klicu radi kazni in krivde dokaz odsotnosti. Tisto nedeljo pravi, sem prišel ob 7. domov. Po večerji sem se v legel na skrinjo in spal na skrinji do 10. ure. Ob 10. me je poklicala mati in me spremila na šupo, kjer spiva skupaj z mojim bratom. Vlegel sem se in zaspal še pred ko brat. Starejši brat potrdi pod prisego, da je res Jože spal na skrinji do 10. ure in da ga je mati prignala za njim na šnpo, kjer je še pred njim zaspal. Mlajši brat pa pravi, sedaj spim na dilah. odkar je slama gori, preje pa sem spal v hiši. Dobro vem, da se vlegel brat po večerji na skrinjo poleg mene in ležala sva skupaj do 10. ure. Ob 10. pa ga je mama poklicala in mu posvetila s ta vePko lučjo na šupo. Zaje je bil napaden od 10. do 11. ure. Ker so torej priče potrdile, da je bil Jože Semen v kritičnem času doma, in torej ni mogel biti na cesti v Podgorici, je sodišče razveljavilo prvo sodbo in oprostilo obtoženca. Razne stvari. * Kolera; Včeraj so prinesli v kužno bolnišnico 4 za kolero zbolele. V Novi Pešti so zaradi kolere preložili vpisovanje v šole. V Raabu je zbolel neki delavec za kolero. Tudi v Ovaru so konstatirali en slučaj kolere pri nekem delavcu. Delavec bo morda okreval. Istotako so konstatirali po en slučaj kolere v Erzsebetfalvi pri Budimpešti in v Titlu. Preiskava odpadkov v Stolnem Belem gradu zbolelih je dognala brez dvoma kolero in so proglasili tudi tri občine komiteta za okužene. — Na Balkanu kolera pojema. Včeraj je zbolelo v Carigradu 27 ljudi in umrlo 17, med vojaštvom Ca 9 oseb. V dosedanjih središčih olezni Haškoj, Bujukder Škutari in Hasim paša niso konstatirali v zadnjih dnevih nobenega slučaja kolere. • Železnlcarska stavka na Irskem. Kakor smo že snoči poročali se irske železnice nočejo udati. Ker grozi zaradi tega splošna stavka in se boje, da bodo železničarji poskusili razdreti progo, so poklicali en bataljon kraljevih highlanders iz taborišča Kdwort v Limerik. Ker se vojaške čete niso mogle vsled stavke pripeljati z železnico, so vojaki v hitrem pohodu prišli iz Kilworta v Limerik in sicer so odšli iz Kilworta 20. zvečer ter dospeli 21. popoldan v Limerik. Iz Dublina sta odšla samo dva vlaka na jugozapad Irske. Vožnja je zelo nevarna, ker vozijo vlaki brez signalov. V nekaterih mestih v provinci že čutijo pomanjkanje živeža. Telefonsko in brzojavna poročila. Schonaieh in Auffcnberg. — Cesarjeva lastnoročna pisma. Dunaj, 22. septembra. Danes prinašajo uradni listi cesarjeva lastnoročna pisma odstopi vsemu baronu Schonaieh u in novemu vojnemu ministru vitezu Auffenbergu. Cesarjevo lastnoročno pismo Schonaiehu je vzbudilo splošno senzacijo. V vseh političnih krogih se poudarja, da še nikdar ni bil kak minister, ki je služil skoro pol stoletja zvesto svojemu vladarju, odslovi jen tako hladno in skoro brez vsakega priznanja. To, da je lastnoročno pismo bilo izdano tako pozno, daje povod govorici, da je cesar baje mu napisal najprej zelo laskavo pismo, da pa je neka visoka ine-rodajna oseba izdala nato memorandum na cesarja, vsled česar je bilo prvotno pismo tako izpremenjeno. Tudi cesarjeva slika, ki jo je dobil Schonaieh, ima zelo hladen napis: »in stetter Gewogenheit«. Končno se opaža, da imenuje cesar v lastnoročnih pismih Schbnaicha še »Reichs-kriegsminister«, med tem ko je v pismu na Auffenberga zapisano samo »Kriegsminister«. Politični krogi smatrajo to za koncesijo Ogrom, in so mnenja, da je institucija »državnega vojnega ministra« prenehala. Dr. Ces«* nann odložil deželnoodbor-niŠki mandat. Dunaj, 22. septembra. Dr. Gess-mann je baje naznanil v privatnem pismu princu Liechtensteinu, da odlaga svoj mandat kot deželni odbornik. Korespondenca »Centrum« pa temu pristavlja, da dr. Gessmann ne bo odložil svojega deželnozborske-ga mandata. Posledice krvave nedelje na Dunaju. Dunaj, 22. septembra. Danes ponoči je umrl ob pol 12. devetnajst-letni delavec Joachirnsthaler, ki je bil v nedeljo težko ranjen v trebuh. V Rudolfov i bolnišnici so sprejeli danes nekega uslužbenca iz trgovine Lehner, ki je tožil čez bolečine v trebuhu. Dognali so, da je bi ranjen z bajonetom. Dunaj, 22. septembra. Stanje od policijske sablje ranjenega Wo-serbauerja je brezupno. Železničarsko gibanje. Dunaj, 22. septembra. Danes je imel nemški Nationalverband dopoldne v parlamentu sejo, v kateri so se poslanci napram ministrskemu predsedniku prav toplo zavzeli za železničarje in njih zahteve. Demisija dalmatinskega namestnika. Zader, 22. septembra. Namestnik Niko baron Na rdeli i je poda! demisijo. Njegov naslednik bo sedanji podpredsednik pri dalmatinski vladi isrof Attems. • Aretiran vohun. Krakov, 22. septembra. »Čas« poroča, da je policija aretirala nekega mladega Rusa, ki je na sumu, da je vohunil po Galiciji za rusko vlado. Kolera. Reka, 22. septembra. V občini Draga pri Sušaku je zbolelo 7 ljudi >:a kolero. Občino so proglasili za okuženo. Italija in Trinolis. Rim, 22. septembra. Listi poročajo, da je italijanska vlada vprašala velesile, ali imajo kaj proti akciji Italije v Tripolisu. Velesile so odgovorile, da Italiji ne bodo nasprotovale. Italijanska vlada se sedaj pripravlja na ekspedicijo. Mornariški častniki in podčastniki so dobili povelje, da naj se do dne 23. septembra zopet oglase pri svojih poveljnikih. Delavske organizacije pa so sklenile, začeti, če bi Italija res hotela od poslat i ekspedicijo v Tri pol is, z generalno stavko. Za nedeljo so sklicana protestna zborovanja socijalnih de« mokratov. Carigrad, 22. septembra. Vojni minister je sklenil poslati v Tripolia častnike in podčastnike, da reorganizirajo tamošnje posadke. London, 22. septembra. Listi poročajo, da je italijanska mornarica mobilizirana. Položaj na 6 pa nekem. Madrid, 22. septembra. Generalna stavka na Španskem se je ponesrečila. V Barceloni je stavka ponehala. V Valenciji je položaj še zelo resen. Prišlo je do boja med policijo in delavci. Trije delavci so bili usmrćeni, 4 težko ranjeni. Madrid, 22. septembra. V mesta ni opažati skoraj nobenega stavkar-skega gibanja več. Ministrski predsednik Canalejas se je izrazil napram časnikarjem: »Naznanjam vam, da je zopet mir v deželi.« Proces Wolf f - Mettemich. Berolin, 22. septembra. Tu se začne dne 3. oktobra zopet senzacijo-nalni proces proti grofu Wolff - Met-ternichu, ki je svoj čas razburjal vso evropsko družbo. Povabljenih je tudi mnogo prič iz prvih berolinskih krogov. Nagi ministrski predsednik. Bruselj, 22. septembra. Tu se je pripetil velik škandal. V sredo je prišel v Bruselj bivši holandski ministrski predsednik Kuvper in se nastani! v enem prvih hotelov. Včeraj ob 11. dopoldne pa so ga videli s ceste nagega pri oknu. Nabrala se je na cesti velika množica in končno je udrla policija v njegovo stanovanje. Ministrski predsednik je izjavil popolnoma mirno, da izvršuje po navodila svojega zdravnika samo telesne vaje, ki jih mora izvršiti popolnoma nag. Napravili so o dogodku protokol in ga odposlali oblastim. Afera bana dr. Tomašica. Budimpešta, 2"2. septembra. Listi poročajo, da je hrvaški ban dr. Tomašie pozval šefredakterja »Pesti Hirlapa« dr. Legradija na dvoboj. Urednik lista sedaj izjavlja, da ni res, da bi bil ban njega pozval na dvoboj, tudi bi tak poziv ne zadoščal, la se ban opere. Edino sredstvo, ki je ima ban. da je. če ga toži. Budimpešta, 22. septembra. Stališče bana T« »maš i ca je baje popolnoma omajano. Kot njegovega naslednika imenujejo grofa Božidarja Pe-jačevion. Zagreb, 22. septembra. Hrvaška •^Seljačka stranka« agitira za to, da bi pripadniki te stranke v brzojavkah zahtevale od cesarja, da naj skliče takoj hrvaški sabor. Mesno vprašanje. Budimpešta, 22. septembra. Dane^ so se začele konference strokovnih referentov ogrske in avstrijske vlade zaradi mesnega vprašanja. V ogrskih krogih zatrjujejo, da bo zadeva definitivno rešena šele oktobra, ko se bodo začela podajanja med ministri samimi. Tovarna zletela v zrak. Brescia, 22. septembra. Tu je zletela v zrak tovarna za eksplozivne snovi. Škoda v okolici je ogromna. 6 ljudi je bilo takoj mrtvih, 16 ljudi je težko ranjenih. Pogromi Židov na Ruskem. Varšava, 22. septembra. Iz južne Rusije prihaja v mesto brezštevilno židovskih rodbin zlasti iz Kijeva, ker se boje velikih pogTornov-Mesto je prenapolnjeno. Bagrov pred vojnim sodiščem. Kiev, 22. septembra. Pred vojnim sodiščem se je začela danes razprava proti morilcu ministrskega predsednika, Bagrov n. V podučenih krogih zatrjujejo, da bo proces podal senzacijonalna razkritja o ruski »ohrani«, ki jo zadene baje sokrivda na umoru. Hmelj. Zatec, 22. septembra. Povpraševanje zelo majhno. Prometne cene omahljive. Volitve v Kanadsko zbornico. Montreal S. Am., 22. septembra. Pri volitvah za kanadski državni zbor v Montrealu, ki so se vršile veraj, je doživela vlada hud poraz. Izmed 201 mandata je bilo izvoljenih 129 konservativcev in samo 72 liberalcev. Bratje Sokoli I Preminul je nam vsem prdjubljeni brat BOŽIDAR ŠIBENIK. Nagla smrt nam je vzela enega izmed najboljših telovadcev. Pogreb se vrši od Sv Krištofa ob pol 4 v soboto k Sv. Kriiu. Sokol I se zbira ob % na 3 pred društvenimi prostori v Ilirski ulici Odhod točno ob 3. uri. Skazimo dragemu bratu ▼ obilnem številu zadnjo £a?t. Odbor Sokola L POlJUHlllO. ) V .Slov. Narodu« je bilo črtati neko prav nepotrebno pojasnilo gosp. Gartnerja, ki ima popolnoma drugi namen nego oni, katerega izvaja. Vsak razumen Človek ve, da pač učni zavod ne more biti odgovoren za razna kažnjiva dejanja gojencev, posebno ako za ista ne izve pravočasno in vsak razumen človek tudi ve, da kažnjivo dejanje, ki ga kdorkoli zakrivi, nikdar ne more škodovati tretji, neudeleženi osebi. Ker g. Gartner v tem svojem pojasnilu podcenjuje moj učni zavod, pojasnim s tem, da je moj trgovski tečaj prav iste vrste kakor njegov, da ni manj vreden, pač pa obstoji ta razlika, da g. Gartner do sedaj še ni imel koncesije za trgovski tečaj, da mu je moj zavod trn v peti, da obstoji moj zavod že od leta 1906, da je bil moj zavod vedno dobro obiskovan in tudi preteklo šolsko leto bolje nego Gartnerjev, da pridejo absolventinje mojega tečaja hitreje k dobremu kruhu in da ima moj trgovski tečaj pravico do naslova „Prvi", ne pa Gartnerjev. Kar se pa tiče izraza „Učni zavod*, ve tudi g. Gartner prav dobro, da se imenuje vse, bodisi ljudske, srednje ali visoke šole in radi tega tudi trgovski tečaji „Učni zavodi*. Konečno pa svetujem g. Gartnerju, da naj v prihodnje ne blati tudi nedolžnih oseb po časopisih, o čemur se bode še govorilo. 5267 Josip Christofi, lastnik in vodja trgovskega tečaja. Zit»e omm v Budimpešti. Dne 23. septembra 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg 1178 • za 50 kg 1018 . za 50 kg 8 38 . za 50 kg 9-50 R2 za oktober 1911 Koruza za maj 1012 . Oves za oktober 1911 Meteorolosiino porofllo. Vttisa mM mmjtm J*)*2 Srvtojl irtčil tUk a>7. m 1 septem. čas opaio-taaja Staaje barometri v mm • • s S £Š 21 • 2. pop. 9.zv. 7303 7301 16-6 140 22. 7.zj. 728-4 130 o > si. jzah. slab jug brezvetr. Nebo oblačno dež * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslcmsck. Slednja včerajšnja temperatura 136", norm. 14-2*. Padavina v 24 urah 23 0» mm. Ravnateljstvo trgovskega bolniškega ln podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni redni Član, g Alojzij Tscheme zasebnik danes ob y. dopoldne, previden s sv. zakra M^nti za umirajoče v 53. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. 3260 Pogreb bode v soboto, dne 2o. septembra ob 3 popotdne iz mrtvašnice v Leonišču na pokopališče pri Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, 21. septembra 1911. rV: :4J.->7V*-.- -! t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prctresujočo vest, da je nas ljubljeni sin in brat, gospod Tvrdka I. Bončar, valjčni mlin v Domžalah naznanja vsem prijateljem in znancem, da je njen sotrudnik in tovariš, gospod Božidar Šibenik 1 Božidar Šibenik knjigovodja včeraj ob 9. uri dopoldne, v starosti 21 let nenadoma preminil. Pogreb bode v soboto ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. sept. 1911. Žalujoča rodbina Šibenik. knjigovodja včeraj ob 9. uri dopoldne, v starosti 21 let nenadoma preminil. Pogreb bode v soboto ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. sept 1911. 1. slov. pogrebni zavod Jos. Turk v Ljubljani. 3268 nemeUlooono soba s prost.m vhodom v bližini Vod m a ta ali pa Sv. Petra cerkve. — Ponudbe pod „neneblovana soba" na uprav. »Sloven skega Naroda«. 3245 Lepa soba s posebnim vhodom, v bližini realke in obrtne Šole, 8 odda nlMini gmveH 11. oktagrom. Več se izve 3171 aUamaka oe»ta »/M, rata 19, Pristen dober se dobi pri 4220 L jHMP l Snod, MM. Redka gib! Redka prilika! Veliko, lepo posestvo m Spodnjem Štajerskem, ležeče na prija/nem kra)u ob okrajni cesti pol ure od kolodvora, se radi druži n-- skih razmer------- po ugodni ceni proda. m Posestvo obstoji iz niiv, travnikov, gozdov ter vinograda, hiše in gospodarskih poslopij, polfg te^a pa daje trajen postranski dohodek me* sočnih K 500 do 600. 3200 Cena je K 50000, več pove iz prijaznosti e Franc Strgar, veleposestnik v Lesko ven pri Krškem. Budilka 1 stolpnimi zvonci Ia kakovosti s 30 urnim pol in celo-urnim bilom in budi Inikom z glasno donečim zvoncem, gladko poliranim okvirjem, v premeru 30 cm, kazalnik s steklom, kompletna s 3 zlato bronsiranimi uteži, 3 letno pismeno jamstvo samo K 6-60, s kazalnikom, ki se po noči sveti K 7*20. — Najcenejša kuhinjska okrogla ura brez budilnika, 30 ur idoča, premer 16 cm K 3. Nikak rizik«! Zamena dovoljnu aH denar »araj! Razpoka po porzctji aH če K tfesar aaarej poiljc prra t »Tam a mr Jan Konrad, o. in kr. dvorni dobavitelj, lkel 1147, itškm — Olarni katalog t ca 4000 slikami poifjem m-koBBt gratis ia franko. 2t23 Dr. B. Ipavic (ženske bolezni) Zaloška cesta, nasproti Šarabona, ne ordinira od 26. sept do 11. oktobra. in krepkega učenca, sprejme takoj v trgovino f. Domicdj, St. peter na Krasa. 3189 gospod išče v bližini sodne palače s 15. oktobrom L 1. 3240 :: strogo separirano meblovano :: S sobo ~H Eventuelno s hrano. Ponudbe pod „15 oktober" na uprav. ».Slovenskega Naroda". □ □ D Inteligenten mož 7 sredini 40-tih let, vdovec z 2 majhnima dekletoma, posestnik velike hiše in nmetnin mlinov, tudi strokovnjak v "lasti, doma v lepem mestu, se želi takoj oženiti z ljubko gospodično ali vdovo, okoli 30 1. staro, zmožno slovenskega in nemškega Jezika, ki pa ima tudi veselje do gospodarstva in ljubezen do otrek ter okoli 10.000 K premoženja. Prijazna pisma s fotograiijo naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Harcda- pod „SRtĆEN ZAKON.*4 3230 Solarske in koncertne 2093 GOSLI samo najboljši izdelki brezhibne izvršitve. Solarskc gosli brez loka K 430 h, K 6-60 k, K 6, K S-80 h, K 7 00 h, K 8-60 h, K 9 60 h, K 12-50 a, ia K 14. Koncertne violine, pa K 14, 17, 20 60, -4 Orkestrske Tioline močnega glasu po K 3«, 32, 40. Loki za gosli It h, K l, K l 40 h, K. 1-SO b, K 2, K 2 40 b in naprej. Toki aa gosli K ž SO h, K 4 20 h, K 500 h, K 6, K 8 5') h, K 10-5 h. Citre, harmonike in orglice, gitare, okarine, klarineti, pihalni inštrumenti, gramofoni itd. v največji isben — Brez rizika! Zamena dovoljena ah denar nazaj. Po povzetju ali denar naprej razpošilja priznano jako zmožna svetovna firma. JAN KONRAD c. kr. dvoril dobavitelj, Most št. 1153 (Češko). Zahtevajte bogato ihtstrorani glavni katalog s okoli 4000 slikami, ki se vsakomur pošlje gratis ia franko KLAVIR kratek, jako dober ▼ glasu se coać proda na vogala Sv. Potni osflt, vhod Ratookofa eeata it 2. L nodstroplo. 3247 so ptiporote za delo od Jožefa Terkal, Hotna uliea 9. Velike prednosti nudi pri nakupu porabnih in darilnih predmetov vsake vrste tvrdka Jan Konrad, c. In kr. tvora! dobavitelj, Moat it. 1172, Ćesko, ki razpošilja svoj glavni katalog s ca 4000 slikami na zahtevo gratis in franko. 3923 Prodajalka tudi začetnica, ki zna nekoliko šivati« dobi takoi aluibo. 3236 Kje, pove upravnHtvo »Slov. Naroda« Ugodna prilika! 2373 z opravo, aa glavnem trsa, odda v aa« fem; potem proda 2 velika kotla za žganje ttt 20 novih hrastovih sodov od 4 — 500 1 Fran Cvek v Kamniku. Išče se dobra hišna Vstop takoj. Plača 24. K mesečno. — Potni stroški se povrnejo. — Ponudbe na naslov: Pavla Kramar pos. Kar-lovec Hrvatsko 3263 1:: Prave farinske vremenske Slišite:: [ Kažejo vsako vremensko aspre* £ —aa '-'4—4- ar naprej. s št. 2w, lieao aaaaaj streh. \ x mahom pokrita, toplomer m = ikoTĆeva hišica, s 2 agurama, - 19 cm visoka 14 in pa! cm ž široka K 1*30. x V t-« »stenska M4ioa a | fiaej&e izrrSitve K 1*30. 2"—, : 2"50 ia teč. Zahtev 2 kaulog. ; Razpošiljanje po povzetju ali ; denar rva prej. 5 Primana in jako tanožna a*e> ^ tovns Grma. Jata Konrad, "*o § c. kr. livarni dobavitelj. Moat št. MM (Čeaka). i ; niavni katalag z okoli 4000 slikami aa zahteva vsaktaa gratis in rramko. ranili slike prodaja io pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 5 kron. 273 - J*--■ -'i —-girapr- -ri Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 5,000.000. eva ulica štev. 2. Rezervni fond 610.0O0 k Podružnice ¥ Spljeto, Celovcu, Trstu, Sarajevu ia Gorici. l Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih I obrestnje od dne vloge po fistih 4' , Knpujc in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst 12 jO po dnevnem knrzn. pis Ceres-nagrad Da tudi tam vpeljemo jedilno mast »Cetes-, kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov še neuporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja: 1. Kaj ja povzročilo« da ste pričeli uporabljati jedilno mast „Ceres" t 2. Katero vrline poseduje ta mast nmprmm drugim jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam jo ta mast nenadomestljiva t 4. S čim prepričata Vače znance o teh koristih? Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se bodo izžrebala: 1 darilo od K 10 daril po_ Skupaj _ 1000 — K 1000 200 = K 2000 k aooo 20 daril po K 100 1000 daril po K 20 K 2000 K 20000 k 22.000 Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemu sledeče nagrade, ki se bodo razdelile: 1 nagrada od K 1000 = K 1000 I 5 nagrad po K 200 = K 1000 2 nagradi po K 500 = K 1000 j 20 nagrad po K 100 = K 2000 k 2000 Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori ar da se prepuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 25 ™ nagrad v znesku od K 5000. — Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpoSlejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 In se s tem izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast „Ceres41, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po *'* kg ali od kock po V, kg). Za vsakih nadaljnlh 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večktratni up na dobitek. ^ yr§i dnc ^ grudna 1911 ob 10. uri predpoldne, v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisarni v Ustju. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlje. JURI SCHICHT d. d., „Ttkma u nagrade)11. Ustje, Češko. 3258 5991 Stanovanje Ceno se odda v novi hiši ob poti ▼ Hotno dolino dvoje stanovanj in sicer eno z dvema sobama, predsobo, kopalnico in pritiklinami, drugo tudi z dvema sobama, predsobo in poselsko sobo. K stanovanju spada tudi del vrta. Odda se za november. 3214 Več se izve pri blagajniku Kranjske stavMnske drntbe. II Dr. A. Imridik začne ordinirati 3265 s 25. septembrom 1.1. 0 ir Ugodna prilika za nakup z mešanim blagom, 8*y gostilniške obrti in zemljišča se nudi. — Reflektanti dobe brezplačno pojasnila pri g. Kamensku v pisarni „UN2V2RSAL", v Ljubljani. 3220 s površino 2727 m- na Pmlab ste pi primerni ceni na prodaj StavbiŠči ste na vogalu ulice nasproti novega mostu v bližini šolskega poslopja. Načrti in pogoji so Da razpolago pri g. Kamensku v pisarni „UNI-VERSAL", Sodna ulica 4. M DnffrtrmvnrS se sprejme 3229 uitiiaa. m n i Fr. P. Zajec mm. m 1 a i « j Slavno občinstva opszarjaa, kot prvi edini slovenski upravičence do izvrševanja te obrti, oblastveno izprašani optik in strokovnjak na svoj optični »avod ~Wf§. na av. Patra cesti it 77, dvorišče. lite ao • w Jana I ima najlepše in najmodernejše zimsko kegljišče v Ljubljani Kegljišče je še nekaj dni v tednu prosto. 8 Ob enem naznanjam cenjenim obiskovalcem slovenskega deželnega * « gledališča, da sem prevzel za letošnjo sezijo I gledališki bufett ^* kjer bodem postrezal vedno s svežim dobrim pivom, iimm cvičkom, raznimi likerji ter s finim pecivom in bonboni. Za mnogobrojni poset se prijazno priporoča z vsem spoštovanjem udani Emil KerŽiŠnik, restavrater v približni velikosti 25 do 30 m*. Ponudbe pod „v sredini mosta11 na uprav. »Slov. Naroda«. 3244 IŠŠO 80 za tukaj vestna prodajalka Špecerijske in manufakturne stroke. S kavcijo ima prednost. 3224 Ponudbe z navedbo službene dobe do 1. oktobra na: „SaniOSVOJ 25", LJubljana, poste restante. Dijakom in dijakinjam popust f ]Ylo5na trgovina 0. Jezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov itd. :: po znano nizkih cenah. urejen po najnovejšem sistema, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi v to stroko spadajoči predmeti, pod strogim nadzorstvom in natančno po zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno vsakovrstne najnovejše Sci- palnike, očala, tudi ..Jroten-stockove", toplomere, zrako-mere, hvgrometre, daljnoglede vseh vrst od najcenejše do najfinejše vrste, kakor „Zeis4\ „Goerz", „Bosch", raznovrstne tehtnice za žganje :: mleko itd. itd. z i Blagovolite se torej o isti -1 nitosti sami prepričati in I ne ozirajte se na take tvrdke. ki nimajo nikake { pravice in zmožnosti to ;: obrt izvrševan*. :: Vsa popravila izvršujem v svoji zelo I dobro urejeni delavnici :: točno in solidno, s r. j Šolske knjige j I za vse šole v najnovejših predpisanih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmernih cenah L ------ ^IHCI lilij, letnem , . SCHWENTNERI v Ljubljani Prešernova ulita štev.) (poslopje Jest .1094 knjigarna Prešernova ulica štev. 7 v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7 združena s «1 flln^ii lili * *i h BillJVIllf It gfBliMIlliiiii« 11«mulini priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, ■ ■« komptoarskera, risarskega, slikarskega in šolskega blaga . ■. SGF* najboljše kakovosti in po nafniž"- - Papir Pisalne in risalne potrebščine kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za - pisalni Stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risaln_ v^r^^ti nanir in naDir za zaviianie. priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. najpriprostejše in najfinejše, črn«-, vijolčaste in barvaste. Bi H Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki Šolske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in bdi. . ■ i - uu „a vairitlrp c, fickano firmo s pisemskim papirjem avstrnsKoga in inozemskega izvora Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano nrmo. »F—J M dame ^ „ go.pade, « na- vadno rabo in tudi za darila. Šolski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust Albumi j za slike, razglednice in poezije. Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Jtorodna knjigarna sprejema tudi naročila na pisalne stroje ------ vseh sistemov ------ po tovarniških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnice, oznanila, fakture, trgovska plama itd. itd. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 66 53 94 Q7 426