Štev. 196 TRST, sredo 14. julija 1909 Tečaj XXXIV ■SBT5* IZHAJA VSAKI DAN kodi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj« Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih Sobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti14. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I fissvva NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Maroonlna na nedeljsko Izdanje „EDI2TOSTI" stane : oelo-—— letno K 5-20, pol leta. 2 60 — . Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma sb ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase iD reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0DI\A. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični račun št. 841652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Seat&nek slovanskih skupin „Slov. Jednote". DUNAJ 13. „Fremdenblatt" poroča, da se je zbralo danei več slovanskih skupiti v poslanski zbornici, da se pcgovore o polo-ža'u. O tem se izda sledeči kcmunite : Na cjbstrukciji ne udeležene btranske „Slovanske Jedncte" so se zbrale danes * svrho, da se pogovore o parlamentarnem polcžaju ter so »klenile, da ostanejo tudi med parlamentarnimi počitnicami v mednem stiku. V to svrbo je bil izvoljen odbor, obstoječ iz zastopnikov vsake skupine in sicer posl, Hlibcvrickega, dr, Hrubana, prči. Massa'yka, Mastaike in dvornega svetnika Ploja. Ta odbor se sestane v kratkem. Posvetovanje katoliško n&rodnega kluba, DUNAJ 13. Koresponderca „Zentrum" porcča : Državnozborski katoliško-naredni klub je imel danes naddveurno posvetovanje, na katerem je obširno razpravljal o parlamen-tamc-političnem položa u. Splošno se je izreklo obžalovanje, da ni bila „Slov. Jednota" od njenih predstojnikov ob sklepu par'amen-tarnega zasedanja sklicana v še eno sejo. Zadovoljstvom se je vzelo na znanje poročilo strack „Slov. Jednote", ki se niso udeležile obstrukcije. Konečno se je apeliralo na člene naj ostanejo z *olilci v vedci stiki, naj iste stvarno in res: ično obvestijo o zsdojih dogodkih ter naj pojasnijo ljudstvu taktiko kluba. Stališče čeških socijalistov. PRAGA 13. V „Narodnem domu" je bil velik Bhod narodoih socijalistov, na kate* rem js po>l. Choc govoril o zadnjih dogodkih in edeorlitvi državnega zbora. Govornik je reka!, da se bo stranka tuli v bodoče borila proti kabiaetu in režimu barona Bieneitbf?. Vsprejeta je b:la tudi resolucija enake vsebine. Delegacije. DUNAJ 13. Kakor se doznaje iz parlamentarnih krogov, delajo merodavni krogi z vso vnemo na to, da bi se delegacije čim prej sestale. Nemški državni zbor zaključen. BEROLIN 13. Držami zbor je vsprejel danes vež zakonikih predi.g ter je bil petem cesarsko poslanico zakijučen. Bolgarska in Turčija. CARIGRAD 13. Odnošaji med Bolgarsko iu Turči'0 postajajo čim dalje bolj pri-srčneji in nadejati se je, da pride v kratkem do ureditve trgovinskih odnošaiev. Izlasti je napravilo dober uti« v Carigradu, ko je od turškega odposlanca v Sofi i došla veit, da je Bolgarska um* keila z meje vse svoje čete razun običajnih obmejnih straž. Vojna med republikama Peru in Bolivijo ? KOLIN 13. „Koln Zeitung" poroča iz Valparaita: Tukaj vlada mnenje, da utegne priti radi dogodkov v Ls Paz do vojne med Peru in Boii»i;o. Čilenska adzr.iraliteta je izjavila, da ostane Čile neotralna, vendar odpošlje vojne ladije v obrambo svojih interesov. PODLISTEK, Ubožtvo. (Kraška slika.) — A. L-h. Zunsj razsaja divja, razposajena qoč, pijana od kraške burje.... Kakor upan;a poln fant, ki se vrača od svoje devojke in veselo uka po poljani, poje bur a veselo pesem čez vrhove zelenih borovcev— upanje boijše bodočnosti... Kakcr morje, razburkano, piiano svoje lastne neugnane meč:, prešerno buči burja čdz sive gole kraške skele... Kakor žalosten glas trobent, ki spremljajo pogreb morda vsega nareda, se joče burja ob vogalih revnih, vijugastih kraških hiš... Pesem burje je razposajeno vesela — a tudi žalostna in v dno srca segajoča ; vesela ia razposajena za veselb in razposajene, ža-lcitna in v dno srca segajoča za žalostne in revne... In danes poje burja zopet svojo žalostne-pesem skero na jok, ko zavija okoli Kovačeve hiie... * * * . V V revni, s slamo pokriti hiši sedita ob bledem svitu svetilke Tine Kovač, sub, dolg, koščen star mož, in njegova žena Rozalijs, udrtega, Špičastega in koščenega obraza... Vse na n;iju je žalostno, zaznamovano znamenjem obupa in revščine; la oči, oči jima gore živo w udrtih jamicah,.. Skupaj sedita na po- BUENOS AYRES 13. Vlada je ukazala argentinskemu odposlancu v La Pazu, naj se vrne iz Bolivije, ako ne more radi sovražnih manifest? cij proti Argentiniji dobiti v La Pazu zadoščenja. Srbska himna. BELIGRAD 13. Ker je natečaj za narodno bimeo ostal brezvspešen, je kraljevim ukazom za vso deželo uvedena stara Obreno-vičeva himna. Na včerajšn i slavnosti povodom rojstnega dne kralja Petra je vojaška godba prvikrat svirala to himno. Kotel se razpočil. NAPOLJ 13. V minoli noči se je na ameriškem parniku „Nor t h Carclina" razpočil kotel. Eden častnikov se je nezavesten ?gru-j dil ia je nekoliko minut potem umrl. Ameriške in italijanske ladije so razobesile črne zastave. _ Iiindau 13. „Lindauer Tageb!attw poroča : Vskd neprestanega deževja je Beden-sko jezero naraslo za 56 cm. Na bodenski pašni železnici se je zrušil naiip v ddgosti 100 metrov kmalu potem, ko je šel mimo tovorni vlak. Promet je ustavljen. New-Tork 13. Portugalaki pretendent dr. Miguel Braganza se je v Londonu zarofrl z mis Stew*rd, hčerjo najbogatejega ameriškega miiiiarderja. New Tork 13. V Orizabi (Meksiko) se je utrgal oblak in so nastale velike poplave. Utonilo je nad 100 ljudi. Bukarešta 13. „Romun. agencija" kategorično dementuje vest razširjeno r avstrijskih in ogrskih listih, češ, da je bila v Si* naji in v Bukareštu onečaščena ogrska zastava. Madrid 13. V inozemstvu razširjena vest o eksploziji plinov v rudniku Delmet pri Cordovi je popolnoma izmišljena. Petrograd 12. Car Nikolaj se je sinoči povrnil v Peter ho f. London 13. Lord Kitschener je imenovan vrhnim poveljnikom generalnega štaba in mu je poverjena reorganizacija vse angleške vojbke. Peking 13. Kitajskega pretendenta princa Hu so ubili skupno z njegovo rodbino in 300 pristaši cesarske voiske. TURČIJA. CARIGRAD 13. Eskadra Je deloma včeraj, deloma daaes oaplula v Marmarsko morje. Baje se poda v Solun. CARIGRAD 13. „Jeni Gazeta" poroča, da je neki zastopnik nemške banke odpotoval včeraj v Solun, da izroči Abdul Hamidu njegov denar in urednosti. CARIGRAD 13. Zbornica je vsprejela adreso na prestolni geor novega sultana. Adreeo se izreči su'tanu povedim narodnega praznika dne 23. t. m. CARIGRAD 13. Vojna uprava ne smatra dovoljnim dosedanje s-?oje priprave ob gc- f' meji. Ker je že mobilizirano konjeniifcvo ia topništvo, ie bila včeraj odredjena mobilizacija redifsk h batalijonov. Ti redifi otidejo na svoja določena mesta, tako da bodo za vsak slučaj pripravljeni. do?gasti klopi v kotu ogn'išča, stiskata si roke med kolena gotovo jima gre mraz po kosteb, kajti ogenj pred njima je mrtev in zunaj vije ledena burja in ostro udarja njen mraz na sajaste šipe... Tine je delal v kamenolomu, trebil je zemljo cd skal — a sedaj je že štirinajsti dan, kar ni Šel na delo — vreme, silna burja, zmešana z mrazem in 'edem ne dopušča tega in z delom je sel tudi zaslužek, čeravno skromen in majhen, da sta se z ženo dnevno komaj prebijala. Štirinajst dai brez dela pomenja za delavca, ki trebi zemljo v kamenolomu. tolika, kolikor njogovo uničenje, Še teh štirinajst dni b. se ne mogla preživeti, da ni itmla Ti&ka &hranjeLi;h nekaj krajcarjev, ki jih je izkupila po leti za gobe... In danes jima je pošel zadnji krajcar in zunaj je mrzla, decembarska burja in vidi se, da še ne poneha, da bo še razsajala in jemala Tinetu majhen — krvavo potreben zaslužek Kaj storiti ? Ž 9 sedaj gleda z vseh štirih sten revščina in sedaj naj se priplazi v hišo še lakota kakor nepoklican in neizprosen strah ! „Hu, kako ledeno mrzio je... I" Votlo izzvenevajo s strahom izrečene besede iz ust plašne Rozalije... „Zmrznemo od mraza in umrjemo cd lakote, če vreme ne preobrne !M Boječnost in nezaupnost je v teh besedah. Rozalija je pobrskala pepel pred sabo, da bi našla še kako gor če oglje, s katerem bi si vsaj za trenotek ogrela svoji ledeni roki... Nikjer ni oglja, živega, žarečega, in v hiši ni trske drv... CARIGRAD 13. Vlada je po kratki debati odobrila pogodbo z orijeotsko železnico. CARIGRAD 13. Vali, vojaški poveljnik, mufti in adanski mob&medanski prvaki so bili postavljeni pred vojno *odiŠče, ker so bili ščuvali na pokoli. Turčija prizna carski naslov za Bolgarsko. CARIGRAD 13. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih se trdi, da opasti Turčija svojo opozicijo proti bolgarskemu carskemu naslovu in da naslov v kratkem brezpogojno prizna. Nota glede Krete. CARIGRAD 13. Danes popcldne je bila ' izročena porti nota glede Krete. Vlade Štirih j zaščitnih vlasti so sklenile sledeče: Mednarodni ! četni o jdelki se umaknejo dne 26. julija j 1909. Vsaka štirih vlasti odpošlje eno postajno ladijo, da ščitijo otomansko zastavo in zastave štirih zaščitnih vla3ti in da jamčijo za varnost mohamedanskih Krečanov, Noti ie priložen prepis proklamacije, ki bo naslovljena na Krečsne. Prisotnost štirh poitajn-b ladij v zalivu Suda in uzdržanje sultanove Euveronosti se ne smatra kot definitivno rešitev. Velesile se bodo tudi v bodeče dobrohotno pečale s Kreto ter se v primernem trenotku pogodile a porto glede bodoče vlade. Noti priključena proklamacija naznanja Kre-čanom odpoklic mednarodnih čet v smislu not od 10. maja 1906 iu 28. julija 1908 in drugih sklepov ter apeluje na razsodnost prebivalstva in lojalnost dblastnij, da bodo vzdržale red in skrbele za varnoit mohamedanov. REVOLUCIJA V PERZIJI. BEROLIN 12. „Voss. Zeitung" porcča iz Teherana: V Enseliji je pričel boikot ruskega blaga. Roške čete so odmarširale v Kasvin, kjer so se ušotorile. V Teheranu vlada paoika. Vsak dan se vrše spopadi. Trgovine so zaprte. Tudi trgovci z jestvinami so zaprli svoje prodajaloice. LONDON 13. Kakor je zvedel „Reuter-jev biro", porcča neka v London dospela privatna brzojavka iz Teheran*, da ni tamkaj za Evropejce nikake nevarnosti. Nacijonalisti so dobili v oblast neko brzojavno postajo. TEHERAN 13. Saverni del mesta se nahaja v rokah nacijonalistov, ki vzdržujejo izvrsten red. Mnogo šahGvih kozakor je prešlo k nacionalistom. Kakor se eodi, nameravajo nacionalisti v kratkem z vso močjo napasti mesto. Biku angleškega odposlanstva je bilo danes slišati streljanje a puškami. Na-cijonalis-i so imeli mala izgube. Krvavi boji v Teheranu. • LONDON 13. Reuterjev urad poroča iz Teherana: Danes ziutraj so nacionalisti skozi tri vrata kjrakali v Tdhciar). Razvil ae ;e krvav boj na ulicah. Kozaki so imeli zaseden glavni trg. Pričakuje se vsak kip, da pobegne šah v kako inozemsko odposlanfct s>. Zmaga revolucionarjev v Perziji. — Poraz šahovih čet. BEROLIN 13. Iz Teherana poročajo, da so bile šahova čete v včerajšnji bi ki poražene. Revclucijonarni nacijonalisti so se približali Teheranu. „Mraz je, mraz in nič drv! Jutri pojdem naj še tako razaia burja in prinesem drv iz občinskega gozda, sicer še zmrznemo! Hu, hu!" je sopihala Rozalija v svoji otrpli roki... „In jesti kje dobimo ? I Misliš, da nam Bog pošlje mane ? Dobro bi bilo in nebi bilo nepošteno! A—a—ah!" je majal Kovač z glavo! Burja je divjejše in strastnrjša zaplesala svoj ples — in drevje je pripogibalo pred n.io veje, se jej klanjale do tal in zdaj pa ;dij je silno počilo; na to se je nekaj skreh-niio: pf dio je drevo vsled samovoljnega gospodstva burje, pijane svoje laitae moči... „Slišiš, kakor bi se nekaj režalo... Morda najini revščini..." Navstal je molk v hiši in mraza in strahu so klepečali zobje Tinetu in Rozeli)i... „Tine, niti krajcarja nimava..." S strahom so bile izrečece te besede... „Veš, Tine, tam-Ie zadaj za ognjiščem*,, zad za ognjiščem stojita dve-.* dve vreči, vreči pepe—pe—pela... Dobro bi bilo, da ju prodava.. Za kruh bo že! Morda tudi za ječmen! Veš, za gorki, tisti gorki ječmen, ki se tako blažilno razliva po mrzlem... veš tako mrzlem želodcu! Veš, v Trstu vse kupujejo... Kaj misliš ti k temu, Tine... Šklepetali so Rozaiiji zobje, ko je to govorila... „No,in liai potem?!" „Kaj ne bi ti magel... Jaz prinesem drv in ti, ti ne bi mogel nesti eno vreč v Trst, eno, samo eno in bi si dobila vsaj za kruh in .potem nama morda Bog pošlje boljše vreme... in ti bod spet služil... Veš, saj Beg Baron Bienerth — SlouansKa ob-struhclla — TrsoulnsKa pogodba s Srbilo. Hvala Bogu ! Oddahnili imo se že enkrat. Bili smo res že obup&li. Obupali nad sposobnostjo naše državno ^borike delegacije — za opozicijo namreč. Štirideset let smo pošiljali na Dunaj svoje zastopnike, ki so tam gori le preveč delali raznim vladam, a te so v plačilo za to pošiljale razne hajlovce med nas. Bivši ministerski predsednik, pokojni grof Badeni je celo tožil, da išče Slovenca, a jih ne vidi nikjer. Badenijev naslednik Bienerth se je pa prepričal, da so Slovenci. Od Bade-nija do Bienertha se je vendar-le precej pre-drugačilo. Badeniie iskal Slovence, a jih ni cašel, Bienerth pa jih ni iskal, a jih vseeno videlin — čutil. Zasvirali so mu povsem novo pesem ; priredili so mu veliko presenečenje. A presenečen po[obstrukcijonistiški muziki slovenskih muzikantom ni bil le barcn Bienerth; bil je presenečen če marsikdo drugi. V prvi vrsti pa smo bili mi Slovenci sami iznenađeni po obstrukcijonistiški muziki poslancev. Pokazali so naši poslanci enkrat, da smo tudi Slovenci tu. Pokazali so Bienerthu roga. Par dni obitrukcije je Slovencem pripomoglo do večjega ugleda, nego preje štirideset let cinca-nja in mincanjs. Pri tem je povsem irelevantno, kaki povodi so bili merodaini za obstrukcijo. Dosti je, da je z obstrukcijo došlo Bloven»ko ime do veljave. To sodbo izjavljamo ne glede na dejstvo, da so kolovodje slovenske obstr^k-cije pristaši stranke, ki ni prijateljica seua-njemu vod stru tržaških Slovencev. Mi amo pač na stališču, da se moramo ob presojaoiu velikih političnih vprašanj dvigati nad demači kranjski prepir. V tam je ravno naša nesrtča, da naši glavni stranki tadi dogodke v psria-mentu presojati s posebnim ozirom na n^iju kranjski prepir. Pri tem pa moramo priznati na ves glas, da ie tudi stranka, ki je sedaj vodila obitrukcijo, mnogokrat grešila v tem pogledu. Ako nanaša prilika, da se more vreči poleno pod noga — naši Btranki ta vsikdar hlastno porabljali tako priliko ne meneč se za to, da vsled tega trpi skupna slovenska stvar. Nas je vsikdar bolelo, ko smo morali gledati to nesrečno igro. To smo morali naglasiti, da ne bi kdo mislil, da se hočemo morda komu laskati in da smo odnehali od vodilnih idej svoje politike. Mismoza to, da se vsako veliko vprašanje stvarno presoja brez v s aceg a o zira na trvenje v domovini in le stvarni razlogi — naj pa že kdo soglaša žnjimi, ali ne s :-glaša — so odločilni za stališče, ki smo je zavzeli nasproti o b s t r u k c i j i. * * * Baron Bienerth očita obstrukcijoni.tom pred vsem, da so preprečili pooblastilni zakon in s tem onemogočili ureditev trgovinskih po-godeb se slovanskimi balkanskimi državami. Da vidimo, kako je s tem blaženim trgo-vinsko-političnim pooblastilnim zakonom! — Vlada je že imela trgovinsko pogodbo s Srbijo, pogodbo, ki je bila v je usnrljen... usmiljen in mi dva sva pač usmiljenja vredna !" „Vse je prav in lspo. Samo burja je zunaj in po cesti, je led,.. Ia jaz sem a:ar in z vrečo na rami bi se mi lahko spodrsnilo!" „Vzemi malo, malo samo, da bo za ea dan... In varuj se, če ne, če ne umrjeva — umrjeva od — glada... „Prav imaš, prav, če ne umrjeva! O giadu nmrjeva! In Begu tudi li ne bilo po-všeči, da bi umrla cd giadu, ko ko imava še pepela, ki ga lahko prodava! Jaz grem v posteljo, pripravi rrečo in takoj po polunoči se cdprsvim ! Hu, hu, kako vriska in slišiš, slišiš, kakor bi se nekaj za smejalo... zahro-hotfilo... Pripravi, pripravi breme, da naju reši, pripravi rešilno breme... Z Bogom../ Rozalija je pripravila rešilno breme... ia šla tudi spat... Tam daleč zunaj nad borovci je še enkrat veselo zaukalo; nu to je zabučalo čez skale in se je izgubilo v jokaj očem glaiu za vrgalom revnih hiš... Dzugi dan je veselo vriskala burja čez skah, prešerno in veselo je bilo njeao vriskanje, kakor petje nad krvjo pijanih zmagovalcev... Tam na cesti so ljudje našli pod vrečo pepela starega Kovača in še celo komisija učenih ljndi je prišla in vsi so se v tem zjedinili in celo zapisali so: Spodrsnilo se mu je, vreča mu je padla na glavo in najbrže je sledila na to hipna smrt... Stran II „EDINOST" St. 196 V Trstu, dne 14. julija 1909 Srbiji pravočasno parlamentarni r e š e n a. Zakaj ni vlada poskrbela, da bi bila pogodba. k: jo je sklenila s Srbijo, dobi la p o t r d i I o d v eh parlamentov avstrijskega in ograk o-h r v a t ■ k e-ga?! Vlada ni storila tega, snedla je na uprav «rsmoten način beiedo, dano Srbiji. A sedai, ko je v očivid vse Evrope moralično prisiljena. da napravi ■ Srbno kolikor možno ugodno pogodbi, bi hotela na slovansko ob-ctrukcijo zvrniti krivdo, da Se ni došlo do po-g dbe I! Ali na zadevlje slovanske obstruk-cijoniste kaka kri?da na tem, da še niso ure-jeai trgovinzko-politični odaofiaji ■ Srbijo P ki se je v teb dneh junaški meril starim, še vedno močnim in bogatim tekmecem : • Trstom prošlosti. V tsm pogleda so zadaje tržaške volit te pravo odkritje za veliko večino Jugoslovanov. Kjer so mnogi mislili, da samo pest slovenskih delavcev in desetorica doktorjev, izgubljenih v italijanskem morja, predstavljajo vse Slovanstvo Trsta, se je pokazalo sedaj železnim dokazom številk, da je jugoslovanski elemenat že sedaj močno zastopan v vseh stanovih in razredih prebivalstva. Jugoslovanski Trst se nam kaže po Ste-1 vilkah kakor tretje naše mesto, ki zaostaja' le za Belimgradom in Zagrebom, a nadkriljuie | Vzemimo slučaj, da bi bil avstrijski parla- po števila naših duš Ljubljano, Reko in Sa ment v sprejel trgovi asko-politični p oobla stilni[ raj evo. Tako po števila; a če bi hoteli soditi j zakon: ali bi bilo doUo v tem slučaja že j po zavednosti, po kulturi, gospodarski in j danes do nrejenih trgovinskih odnošajev tj kulturni organizacjji, težko bi se moglo naše Srbijo in Črnogoro ? Ne ! Tudi v slučaju, da je avstrijski parlament vsprejel trgov,-politiški pooblnstilni zakon, bi bili še ravno tam, kjer smo sedaj, ker rgriko-brratsVi parlament tega zakona še tli vsprejel! A dokler se to ne zgodi, zakon •ploh ne more stopiti v veljavo. Na vsaki način je še časa dovolj, da avstrijski parlament spravi omenjeno predlogo pod streh j istodobno kakor cgriki parlament. Zato ne zadevlje v tem oziru slovanske obstrukcije ni-kaka krivda. * * * Naše stališče g-ede trgovinske pogodbe s Srbijo je znano. Mi smo za največo udobnost, ki naj se prizna uvozu srbake živine in po* IjedeUkih proizvodov. To isto seveda tndi glede Črnegore. V tem oziru se torej naše stališče križa s stališčem S. L. S« A mislimo, da tudi ta stranka ne bo mogla ostati na svojem strogo odklanjajočem stališču, ko •tvar dozori. Nam Slovencem absolutno ne kaže, da bi šli v boj za interese m a g* natov na Ogrskem in Češkem. Ko bi bila meja za srbsko živino tudi popolnoma odprte, bi to vendar-le malo vplivalo na cene živine in bi bila škoda, ki bi jo imel naš narod od tega, le malenkostna, dočim bi bila korist za pretežii del našega naroda, ki je bolj konsument nego producent, velika. V^a gonja, ki jo uprizarjajo agrarci je necsEOvana in namenjena, da natroša kmetskim voliicem pesek v oči. Vza ta gonja proti trgovinski pogodbi s Srbijo je le dobro sgitacijsko sredstvo za nerazsodno kmetsko maso. * * * Io zdi se tudi, da avstrijska in ogrska vlada niti ne mislita reano na uredbo trgovinskih odnošajev s Srbijo. Čemu treba vladi pooblastilnega zakona ? Ali ne bi se mogla pogcdti s Srbijo, pa potem stopiti pred parlament s perfektnim dogovorom ? I Ali postane morda srbiks vlada mehkejša, če bo imela avs'ro-ogrska vlada pocblastilni zakon v žepu ? Vendar pa bi mi ne bili principijelno niti proti pooblastilnema zakonu, ker stojimo — kakor že rečeno — na Btališču, da tieba dati Srbiji največo ugodnost, ali preje nego bi se kaj takega dovolilo enemu Bienerthu, ki navadno žvižga na državni zbor in njegove sklepe (vidi bosanska agrarna banka !) bi trebalo vendar-le vsaj trikrat dobro in temeljito pomisliti. Jugoslovanski Trst. Pod tem naslov ;m priobčuje splitska ».Sloboda" daljši uvodnik, iz katerega po-snemijemo nastopne markantnejše odstavke: Na zadnjih volit 'ah v Trstu sta se borili dre veliki sili, d7e veliki vojski. Ni bilo to borba samo narcdia in jezikovna, ampak spopadla sta se dva povsem različna sveta improtaih si nrčel, proti nih nazorov in id alov: na eni strani begata, ohola in za svoje uadvladje trepetajoča italijanska buržoa zija. ki je zastavila s v o, o meč. da si obrani pririlegije; na drugi strani m ada ša le pro fcu ena in v mladosti svoji zanosna in podjetna slovenska demokracija, ki zahteva tudi za-se mesta na solncu, delež na oulatti in del bogatst-a. Jedni kažejo s pr«tom za seboj in pravijo : spoštujte minulost! Drugi odgovarjajo : Ne briga na*, kar je bilo, danes • mo tudi mi tu in hočemo biti t Toii gospodarji! Borba je bila neusmiljena, brez krinke, brez obzira. Italijanska sinjorija, ki sa sicer diči z liberalnim imeaom, je vrgla ob tej priliki vse svobodomiselne nakite in trakove se svoje zastave: svobeda, jednakost, bratstvo in v:e d uge velike besede so utihnile pred enim hlepečim vskikoml gospodarji smo in hoč; mo ostati goipodarji! In na Slovane je bilo nastavljeno jasno sporočilo: »Pod nogami ht* l> m in naj je vas kolikor hoče, ostanete ped tršimi nogami...! Nijeden vaš človek ne sme iz ra:sta priti poleg nas v mestno zastopstvo, d zkier smo mi živi in imamo oblast v rokah". Malokedaj se je s takimi fanatičnimi be-tedf mi in tolikim cinizmom odrekalo manjšin: veako pravo, kakor so to pot storili tržaški Italijani.., Le na Ogrskem je možno najti kaj stičnega. Slovani v mestu tržaškem ne streme po cfidvladju. Pred basnim raspoloženjem italijan-ike oligarhije se morajo zadovoljevati skromnim rezultatom. Šteli so se in pokazali nasprotnikom, da jim pač morejo cdrekati vsako pra*o, ali oni se vendar ne udajo!: Ta afirmacija je tndi res izpala, s i j a j n o in vsi Jugoslovani morejo i ponosom sred na svoj jugoslovanski Trst, mestn (Split) primerjati temu, za večino na« (lahko se to reče) popolnoma tujemu in nepoznanemu mestu. V Trstu je več Jugoslovanov, nego je Italijanov v sem našem Primorju od Kotora do Reke, vštevši „italiianstvo" Reko samo. In vendar ima teh 60.000 zavednih in naprednih Jugoslovanov manje pravic, nego desetorica Italijanov v katerem si bodi itali jsnskem mestecu. V tem i e krivica, ki be bo ljuto maščevala nad Italijani, in to ravno v Trstu samem. Slovanska plima raste neprestano in se ne daja trajno zaustaviti umetnimi nasipi. Slednjič prevali te nasipe in tedaj še le se bodo Italijani zavedali pogreškov, ki jih delajo danes — ali btovo Štrajk v pred lnici v Ajdovščini. Govornik je pozival delavce, na) sedaj — vsak po svoji moči — z dejanji pokažejo solidarnost s trpini v A;do?ščini, d i nodo mogli vstrajati in izvojev&ti z nago svoje pravilne stvari. Iikrene, prepričevalne besedo govornika so uabajaie živahnega odmeva v srcin vseh. Pa še nekaj je posebao dokazala ta prired tev: da zaupanje do N. D. O. bolj in bolj narašča med^niišim delavfltvom, ker vidi, da to organizacijo vodi;o možje, ki linijo res srca za ubeg ga delavca. Obsodba italijanskih dijakov. — Pred okrajno eodnijo Jjsefitadt na Dunaju se je vršita včeraj obravnava proti italijanskim dijakom, ki so dne 23. februarja 1.1. streljali v avh dunajske univerze z revolrerji na nemške dj&ke. Obsojeni so bili dijaki: Gri-sogono, Maadel in G^hrg u po K 40, Covich in M ceghello po K 30, dabbLZ in Lowy po K 10 giobe. Djdich je bii opro^ea. N .8 vs seli, da 9~> prišli italijanski dijaki tako C'ino skon, kor bi bilo res krivično, ako bi bili zbeg mIadost.:e nepremišljenosti uničeni za celo življenje. Vendar ui\sn usiljuje nehote vprsšanje ; Kaj bi ee bilo zg dilo, da so kai sličnega zagrešili — slovenski dijaki ? Pri navajanju razlogov je povdarjal sodnik kot o!a;ševalao ok tno.t obojestruniko razburjenost. Ni pa mogel s^doik smatrati kot olajševalno okolnost po za^ovorništ7u navedene razloge, da ie b i t) boj za ideale, ker se ideaior no da doseči z b&tiaami. Odgovor Roseggerju. Za obrambeni sklad družbe ar. Cirila in M toii so se zavezali , plač iti po 200 K sloiači p. n. g : A'ekian-; dsr Hndovernik, c. kr. notar v Ljubljani, ; „Narodni duhovnik-, 1. Trihač, not. kand. v I Ljubljani, Neimenovani, Igo>.c Gruntar, c. i kr. nosar v Ribnici, I. Lovšin, p jsoitoik v Ribnici. Filip Peterlin, posestnik v R bnici, dr, Sihffrer. zdravnik v R brci, Fran Picek, ! poseitaitc v Ribnici, NeimenD^nn1, 1/an Klun, |po%estnik v Ribaici, Makio Piet-r^nik, c. kr. prof v p. v Ljubljaai, Ivau Kor.jnčan, trgo-!vec v Ljubliani, l?ao Mejad, v-l3trž3c v Ljubljani Ui. pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljub-J'ani, Jernej Bahovec, t-govec v Ljubljani, Neimenovani nsdučiteii ; uti^ijstvo družbe sv. C. in M. na šoli p: i sv. Jakobu v Tntu, dr. Alojzij Kr*igfcer, ckr. zdravnik pri sv. Trojici v Slov. Goric it. V Trstu, dne 14. julija 1909 »EDINOST« St: 196 Stran III v Belokranjska rodoljubkinja", taroki iti rodbin Orožen—Močnik iz Kamnika (plačali 50 K). Gostila Jože, vdijak Kalce pri Gor. Logatec n, dr. Jakob Sagula, odvetnik ▼ Novem mestu, „Slo?, akad. druStvo „Ilirija" ▼ Pra^i, Neimenovana rodoljubkinja v Ljubljani, V. M. Zalar red. „Slov. Naroda" v Ljubljani, Benedikt Poniž vpok. učitelj v Gorici, Milko KraSovec, pravnik Calie, Akad. teh. druitvo „Triglav" v Gradcu (2X200), Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji (plačal 200 K.) 57. Neimenovani v ViSji gori; 58. dr. Fran Novak, odretnik v Ljubljani; 59. dr. Ivan Lovrenčič, odvet. kandidat v Ljubi ani; 60. Fran Kamnikar iz Celovca; 61. Radivoj Tašak, učitelj Pclzeja; 62. RoS MiioS, učitelj v Hrastniku; 63. Ženska podružnica družbe ■v. C.rila in Metoda v Idriji (plačala že K 101); 64. Senekovič Andrej, c. kr. vladni svetnik itd. v L ubijani; 65. dr. Medveščekova Helena iz Gorice. Odbor. x 200X1000 v naši deželi. Pozivu za nabiranje obrambenega fonda družbe sv. Ci-riia in Metoda so se takoj prvi dan odzvali nekateri gprofesorji. C3 pomislimo, da so gospodje navezani na svojo plačo, če pomislimo, da ko kakor c. kr. uradniki izpostavljeni napadem od drugorođcev in da imajo kolikor toliko vezane roke, potem še le znamo ceniti njih rodoljubni sklep. Sijajen vrgled narodne zavednosti in pa požrtvovalnosti to nam podali gospodje slovenski profesorji in tembolj simpatičen nam je ta pojav, ker se je že če*to povsem neutemeljeno pisalo o narodni mlačnosti našega uradništva. Ta izgled nam kaže jasno, s kakim upravičenjem smemo pričakovati posnemanja posebno od strani naših neodvisnih in marsikaterih dobro sitim-ranih slovenskih trgovcev in obrtnikov ! Le-ti ne samo, da ničesar ne riikirajo, ampak še pridobe, ker vsak pravi Slovenec bo smatral njihov dar kakor izvrstno reklamo in priporočilo. Če že slovenski konsument podpira in vzdržuje tlovenike trgovce in obrtnike, mora vsaj vedeti, čemu to dela. In sedaj se nudi našim trgovcem in obrtnikom najlepša prilika, da z dejanji po kažejo svojo hvaležnost do sbvenskih odjemalcev s tem, da pristopijo z deleži po 200 Eron k obrambenemu fondu. Če pa resnejši sam tega zneska ne zmore, tedaj naj se jih zlcži po več v eno skapino. Tako lahko nastajajo različne skupine, recimo uradnikov, malih trgovcev, obrtnikov, trgovskih pomočnikov, učiteljev in pa skupina naših narodnih dam. Da, poaebno na« 3ih narodnih d-m l Lepe gospe in gospice naj bedo uverfe-ne, da nam bodo bolj ugajale ča bodo imele vala se je Alojzija Zimola, stanujoča v ulici Torre bianca. Mezgode pri delu. Alojzij Berdon, 25 leten podajač, zaposlen pri gradnji neke hiše v ul. Istria, je včeraj padel z mostu in si zlomil desno nogo. Salvator Ventigna, 50-leten noštrom na italijanskem bricku „Gioachino a'Agata* je padel z jambora in si zlomil desno nogo. Oba sta bila sprejeta v bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Bona-ventura šk. — Jutri: Henrik kr. — Temperatura včeraj ob 2. uri pop. -f- 18.5 Celi. — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno s posamičnim padavinami. Hladni vetrovi. — Zmerna vročina. — Počasno ja-snenje. Društvene vesti. Slov. akad. fer. društvo „Balkan". — Danes ob navadni uri sestanek. — Podpisani ob enem naznanja, da se bodo odslej zopet vršili redni tedenski testanki. — Tovariši, udeležujte se jih v velikem števiiu! Odbor. Odborniki podružnice družbe sv. C. In M. se poživljajo da pridejo podpisat prošnjo, ki je že sestavljena. Mar. delav. organizacija Odbor N. D. O., ima danes zelo nujno in važno sejo. Naprošeni so vsi odborniki, da se je gotovo ude- I V«• JO ležijo. — Ker se bo v kratkem vršil občni zbor N. D. O. se je sestavil poseben volilni odbor, ki naj takoj stopi v do-diko se tovariši zaupniki in odborniki skupin, radi sestave liste predsednika, odbornikov in ostalih društvenih organov. — Isti pripravljalni odbor sklicuje vse zaupnike na sestanek, ki se bo vršil v petek dne 16. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. Vsi zadružniki gostilne členov N. D. O. so vabljeni na sestanek, ki se vrši jutri, v četrtek, dne 15. jul. t. 1. ob 7 in pol uri zvečer v prostorih N. D. O. Vesti iz Goriške. Vzrok stavke ajdovskih predilcev. Iz Ajdovščine: Da je izbruhnila stavka tukaj. v roki izkazcico o pristopu k obrambenemu predilcev, da je to revno, do skrajnosti po ndu nego pa, recimo najlepši klobuk kup lien v laški trgovini! Prav labko bi se sestavila tudi v vsski večji občini na deželi po en% »kupina, saj je naša dežela obče zn&na p» svoji zavednosti Prepričani smo, da si pt bori tudi v tej tekmi za sveto naredna 1: v ar odlični mesto ! trpežljivo delavstvo napovedalo boj svojim krutim delodajalcem, oziroma njihovim uslužbencem : porod za ta korak ni iskati le v dog:djajih posledniega časa, marveč datira nezadovoljnost med delavstvom že leta in leta nazaj. Ne h minimalne plačo daiavcev, temveč in v prvi vrsti brutalno, grdo ravnanje Družba CirilMetodova je i^oh tekom j2 de^tvom, je privedlo to do teg * o dločil- ireseca lunija prejemkor: 1. is n»b rains nega koraka. 2057 92 K ; sriipevkov nod užnic 4865 59 K; ™d,tTOm »©danjega tovarniškega 3, prispe c kov časopisov 397 K 47 v.; 4l™™«eija Ammanna vkovano je bilo vse v raznih doneekov 3872 K 03 v; torej vseh '£eko brcz8r^o šablono: vse je živelo po njej prejemkov v juniju 11.093 K 01 v. 8Fca> .b'ez čiovekoliublja, delavstvo je c.odo „.„A „u. A , ... M taborekoc gnilo pod strahovlado svojeg* rav-64.233 vreč nža. - Aogieški parmk Eatelja In *yojih *de[oyočih To IjudiJtf| ykc_ star*4 je včeraj ,z Rangoona preko Port vaco v verige pravcatega .uženjstva, bilo duševno deprimirano, bde je popolnoma brez laatne volje Seveda je danes stvar vsa drugačna. Delavci so se organizirali, vttopiii so v kolo svojih sotovaiitav ob Adriji, zavedati so se pričeli, da imajo razven dolžnosti tudi pravice srobodaega človeka. Ko so slednjič ostale brezvjpešne vse zahteve po saniranju nezdravih razmer, pograbilo je delavstvo za najskrajnejše orožje: štrajk! Tako se bojuje delavstvo že šesti teden za svojo boljšo bo« dočoost: delavetvo, poziajoče svojo grenko minoiost. Ne ame in ne kloni svoje glave pod jarem nadaljnega suženjstva!! Da pa širša javnost izpozna, kaj vse so morali ti naši trpini prestajati, kako sramotno, b-ezobzimo se je postopalo z delavci, navedemo taj tnkaj glavne krivce vsega zla, poleg pa tudi neksj slučajev niiho*e surovosti. Neki delovodja v predilnici Kovač — sin .Istar- ie včeraj \z Racgoona preko S ida priplul v naše priitanišie z 64 233 vrečami riža. Tržaška mala kronika. Vreme. Nevihta, je včeraj spustila nad Tr»t med 9 in 10 urG c>b spremstvu strašne plohe. Kmalu so se zlasti strme ulice apremeniie v deroče p;toke, ki so a teboj vhčili blato, gram z, drev e in razne odpadk?. Nižji deli mesta so bili poplavljeni. Iz mon-tuskeg* tan la se je izlivala prava deroča r.ka. G.amoz i a blato sta se usula na tir tr:imvaja n3 trgu (rjldoni, tako da je bil pro met prcc-j časa mtarljen in &e je tam nagro-mndllo nešr?to vagonov. Tudi treščilo ie večkrat pra7 močno. Temperatura, ki so io včeraj zjutraj kakor predvčerajšnjem zvečer merili z 17° C, ',6 padia n* 12° C in je narasla < kolo poludneva le do 14° C. Trebalo je včeraj spraviti površnike iz ormare, kar nihče še ne pimti cb tem letnem času. N&da, d^ sa vreme, ki fcolj ocgovtirja cktobru nego juli,a, kore?no zbol.Š-. ie je v toiiko vreiničilc, v kolikor je stanje b^ronetra naraslo vobCe 21 8 mio. Samomor. Včera zjutraj cb 9 in pol je dninar Viljem Cavaheri ster 29 let, iz Trst?, stanu.oč v ul. Pozzo del mare štev, 5, vsto-p.i v gostilno v ul Naova št. 13, sedel k mizi in naročil vina. Kmalu za4.em je potegnil iz žepa stekleničico. v kateri je bilo 30 gramov čiste karbjlne kisline. Spil je ta •trap v nBgiei. Razjed&jcči učinek strupa je knalu nastopil. Drugi ljudje, ki so razumeli, za kaj 89 gre, so telefenično obvestili zdra\ Novo pogrebno podjetje MMeiinđr.) z bogato opremo za vsakovrstni pogreb in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana. ZALOGA VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno. So preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 49. ____blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni). ____ Razprodaja vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti In brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN ,TRST, CORSO 32 Slavnemu občinstvu se priporoča MINERVA v ulici deli* Acquedotto 22 N.jflnejSl likerji po najzmemejllh cenah. — POSTREŽBA TOČNA. v p. raz po laf o so gostom razni sloversLi, Italijanski in nemSkl tnka*Si:jl In ... zunanji časopisi. ■ JOSIP KRANJC, lastnik. C. M Minzi k Cb. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVfl Spalne in jedilne sobe na isbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I Telefon St 71 Romano IV Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Intern&eijonalno prevažanje in selitv* — — — na vse kraje--— RS" s posebnimi zaprtimi vozovi. Š 2 H S 8 "s* > a Šs ct a "S ,, _ MQ >M g "S S o SZ oD *e lelef. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trsi | Za turiste, potnike, lovce | [j in vse one osebe, ki morajo mnogo hoditi, je ^p Jellinek A Gospodinje Učite VIEtfllTETB se predvsem rLlVHlLILt dobro pripraviti ^ DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki «e vrSi danes 14. t* m. od 9. do 12. ure in od 3—6, Velika množica slamnikov in klobnkov za gospe in otroke, stojala, srako*!, pere«a in uišito |cttajo. Zdravnik ie bil kmalu na licu;zaponke miita, n je nesreč-ega dal «pra?iti v bolni- | šnico. Čim uo nosilci stopili v vežo, je izdth- ■ nii. Trtiplo ko prepeljali v m;tvašnico Sf. j Iu»:a. Na ve se za razlcg samomora. Prepoznana samomorilka. Ooa ženska, ki ^ LISIPONION - PEENDINI g jako priporočen, # Ly8iponion-Prendini je Čudovito mazilo ft ki varuje noge proti mehurjem, žuljem * :: in gorečici po dolgih pohodih :: ® CENA ŠKATLJI 1 KBONA.J Zaloga v Trstu: Lekarna Prendini in S Agencija Zuiin, kakor tudi v vseh ve- E* čjih prodajainicah in mirodilnicah. Um ovsa ia Un Prodaja tndi koruzno porjo za posteljo te je vrgla v morje pri Čedasn, je bila .iirtrafinici pri St. Ju5tu konečoo prepoznana ^^ mm'mm^m ATT-niirT ■ od Lloydovega magazinerja Dreos, h kateremu ■ BK« Qd. M -EH j^ je bila prišla pred par dnevi, prosefi ga za j .. T . . _ aelo, češ da se nahaja v grozni bedi. Imeno- tM Lllgl M MeStrUia 2 (0£6l ll- COIIIN). Kupujte ,;Marodni kolek". ANTON SKERL mehanik, saprlsefeni lsvodeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II Zastopnil tovarne toles in mototoles MV Napeljan In uloga električnih STonfkor, lafl lo prodaja cr-mofonov, sonofonoT, ln fonografor. Zaloga prlpraT «a io « p • • o PBVA IN EDINA pisarna v vojaški stvari konceiijonirana od tU. e. k. namMtniltra ulioa Baohl št. 12, II. nad. UHO D POD PREHODlSČEM. L Daja naBvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpofiilja vsako vrato proSenj vo-jaSkega značaja — oproščenje od vojaSkih vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v voja&ke Sole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Be-ševanje hitro in točno. URADNE U B E : Ob delavnikih od ».-12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10.-12. opol, om m no © m m m Čudovito nizke cene dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo poprave."Vri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) Ci-'ti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v Želodcu, kakor proti Blabemu probavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje atane 1 K ter 86 dobiva v odlikovani v lekarni Praxmarer.Al flne Mori' Trst, vcliKi tr£ Umetni zobje Plombiranj* zobov. Izdiranje zobov bre^ m m vsake bolečina v zobozdravniškem kabinetu k. 1 Čer mak ing.cusche* TR.8T ulica Mla Caterma itov. 13, II. O«'«' r :!■ 1=1 II L AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploSčico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe Iz zlata sili aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. ===== Reguliranje slabo zraslih zobov. 12-letna praksa na klinikah na Dnnaju, Berolinu, Lueernu in New-Yorku. IE »J Stran IV „EDINOST" št. 196 V Trstu, dne 14. .julija .1909 Tovarie in delavnice pohištva in stavbenih Izdelkov v SOLKANU pri — Gorici. = Lutra i*UnlJkl tir i (Urica, drž. koied., Solkan Mizarska zadrega v Solkanu ZALOGE: SOLKAN, TRST, vlm Csatmra 4 Osrednje ravnateljstvo, ZALOGE: REKA. Via Pile 2 SPLIT, naravoj obali ■ Brz.: ZADriUGA - Trst Telef. št. 1631 interurhafc i Žage v Soteski (Bohinj; ; Letna produkcija :-K 1,000.000 oooo Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji, Cene zmerne. Počkaj & Kogl Hotel Balkan oooo ■lovemke matere — ravnal je z ljndmi že cd nekdaj brutalno. S svojo surovostjo, s svojo podivjanostjo se je prikupil ravnatelju, ki seveda prav dobro ve za vaa počenjaaja svo* jfg* Benjamina, in je ta, vkljub tercu, da je popolnoma nezmožen, poital viši d-lovodjs. V tej lastnosti je postal pravi krutež. Pred letom, dni pri&el je v tukaj, tvornico tudi neki Š icar po imenu Ganz kakor predilniški ved a. Početkom se je kazal dokaj prijaznega. Ko je pa uvidel, da to ne ugaja ravnatelju Ammaonn, zašel je popolnoma na drugo pot, — delavci so imeli jednega kruteža več. I. Pred prilično 10 leti udril je Kovač neko Elizabeto Krape ž iz Dola št. 64 • takozvano „šmirenco" po zobeh ; Krapež je bila raojena na čeljusti, g'ava iej je zaotekala in je revica vsled otekline tmrla. Mati pokojnice trdi z vso cdločcostjo, da je hči hirala in umrla vsled prizadete jej rane. II. 16-letnf ga dečka Antona Furlan iz Plač 164 pustil je Kovač privesti po nekem mojitru Lah v temen prostor, kjer je čakal na svojo žrtev ter jo pretepal s plet n mi jermen. III. Marijo Vidmar iz Ust]a je vrgel Kovač v jeseni 1. 1. s tako brutalnostjo »kozi ▼rata, da se je poškodovala na roki. Odgovarjati je moral radi tega prfd sodiščem. IV. Veroniko Semič iz Šturija je Kovač pred 2 leti, ko je bila ca delu v tvornici, neštetokrat oklcfatal. to je tudi ponavljal, ko je bila revica — družinska mati — v blagoslovljenem stanu. Isto delavko je Kovač kaznoval v par letih s 36 K globe, vkijnb temu, da je bila vedno pridna delavka. V. Polanc Alojzija iz Otlice je pretepel Kovač tako, da si poslednji ni upal več ca delo. Iitotako so bili v zadnjem času pretepeni od Kovača Fran ftomizel iz U«tja, Fran Ku»tj* iz U3t;a, l7an Če-melj iz Ustja. Pr* d prilično 2 nce*eci je pretepel vodja Ganz 15 letno siroto Franceta Žejn iz Šturij tako, da ie deček nosil skozi več dni vidne znake. liti Ganz je pretepal etarrgi delavca Simoniča in ga mttal ob tla; bil je sodno kaznovan radi tega čina. Itti Gaoz vrgel je 16-letnega dečka Josipa L o kar ob stroj tako, da je imel poaled-nji dan vco roko črno. Za fedaj dovolj ! Imamo pa v rokah še vse polno hujših podatkov, ki jih tudi objavimo. Podatke imamo tudi giede prikrajša-van;a zaslužkov, kar iznaša precejšne svote : podatke imamo g'eđe moralnih hib nekaterih našsh dfctovodij. Vse to mora polagoma pred javnoit. Ampak krivec vi h krivcev je in ostane ravnatelj Amm&na, ki za vse to ve, ne govori pa tega tam, kjer bi moral to ito-riti. t. j. pri glavnem vodstvu delniške družbe v Trstu. Bomo videli, kaj pr>re*e k temu Ammann ! Za gradom v Gorici «e je v ponedeljek zvečer prevrnil neki voz na 41 letnega mizar,a Vicanca Gorjanca. Voz mu je čel čez prsi ter ga ts*o poškodoval, da je po noči umrl. x Vreme v Gorici. Takega poletja kakor je letos, se ga ne spominjamo. Dežuje vsak dan po večkrat in preti večeru kar nič ne škodu e d::bra cuknja. Voled neprestanega deževja pr haja na trg prav malo zelenjave, ki so ji cene nenavadno poskočile. V furlanskih nižavah je Soča izstopila in preplavila polja na več krajih, Krrenj, ki ima navadno cbtem čaiu suho strugo, je podoben deroči reki. Vse kaže, da ne bo še tako hitro konec tega covenjberskega vremena. Iz Komna. — V. Sirca iz Kobjeglave je daroval za noravnavo v spornih stvareh podr. sv. Cir. in Met. v Komnu K 10. Vesti iz Kranjske Velika poletna veselica v postojnski jami. Dte 15. avgusta t. I. se bo vršila prva peletna veselica v tem podzemskem raju. — Posebni vlaki v Postojno vozili bodo ta dau iz Trsta. Ljubljane, Pule, Reke, Kormina in Trbiža. Ž j sedaj se delajo velike priprave, da bo veselica kolikor možoo veličastna. Vesti iz Istri*. Tujci v Opatiji. Od 1. januvarij* 1909 do 7. julija 1909 je obiska'o Opatijo 19.192 tujcev. Dne 7. julija 19G9 je bilo navzočih 2821 oseb. _ Književnost in umetnost Slovensko gledališče. Saj imamo ▼ naši veliki slovanski literaturi mnogo lep h komedij, ki imajo lepe vzgojevalne tendence in ki niBO banalne! Sezimo po njih in uprizarjamo j