CELJSKI TEDNIK
glasilo osvobodilne fronte okrajev celje-mesto, celje-okolica in šoštanj
Posamezna številka 3.— din
Poštnina plačana v gotovini
Dvojni praznik v Cinkarni — delavski svet prevzel
podjetje in prehodno zastavo najboljšega kolektiva gene-
ralne direkcije metalurgije vlade FLRJ
Vsredo dne 6. septembra ob 10. uri
dopoldne so se zbrali Člani kolektiva
Cinkarne k zgodovinski slavnosti. Po
govoru direktorja KokoJ.a, ki je govo-
ril o zgodovini podjetja, je povzel be-
sedo član generalne direkcije metalur-
gije tov. Danilo Miloševič, ki je pre-
dal ključe podjetja predsedniku delav-
skega sveta tov. Špatu Vilku. Po zgo-
dovinskem trenutku pa je predal tov.
Miloševič prehodno zastavo »Najbolj-
šega kolektiva metalurgije FLRJ« cin-
karnarjem, sprejel pa jo je petkratni
udarnik tov. Vitanc Karel. Kolektiv je
pozdravil v makedonščini član kolek-
tiva Zletovo, ki so z današnjim dnem
izgubili naslov najboljšega kolektiva in
prehodno zastavo. Kolektiv je pozdra-
vil tudi sekretar MK KPS tov. Trpin in
član Glavnega odbora ESS. V upravni
odbor delavskega sveta so v Cinkarni
izvolili najboljše tovariše. Predsednik
je tov. Vičič Ivan, trikratni udarnik,
člani Jeran Jakob, 4-kratni udarnik,
Vrhovšek Jože, osembratni udarnik,
Rebernik Ludvik, Lužar Ivan, 3-kratni
udarnik in dalje ing. Stegenšek Ivan in
Jakob Ivo, ki velja v industriji meta-
lurgije za najboljšega knjigovodjo. —
Slavnosti so poslali pozdravne resolu-
cije COZSJ in CK KPS.
»Tovariš direktor, v to spominsko
knjigo pišite odslej zgodovino naše
tovarne.« V Tovarni tehtnic so volili
delavski svet že pred 14 dnevi. V pe-
tek pa so izvolili tudi sedemčlanski
upravni odbor, kateremu predseduje
trikratni udarnik Andič Stanko. Obeh
volitev so se udeležili vsi tovarniški de-
lavci in nameščenci, razen upravičeno
izostalih.
Največja svečanost za delavce v To-
varin tehtnic pa je bila naslednji dan
v soboto, ko so prevzeli tovarno. De-
lavci so bili praznično oblečeni, tovar-
na pa je bila lepo okrašena. Delavci so
k prevzemu tovarne povabili pred-
stavnika Mestnega komiteta in Okraj-
nega sindikalnega sveta, kot gost pa je
prišel tudi zasopnik GO ESS.
Predsednik upravnega odbora Andič
je v poročilu navedel delavcem, kaj
vse je prevzel iz rok tovariša direk-
torja, na kar je direktor predal ključe
tovarne predsedniku delavskega sveta.
Delavce sta pozdravila sekretar MK
KPS in predsednik OSS. Delavci so
obljubili, da bodo v svoji tovarni de-
lali še bolj požrtvovalno in čuvali to-
varno, ki je odslej njihova last. Direk- •
torju so dali spominsko knjigo z na-
ročilom, naj vanjo zabeleži vse važ-
nejše dogodke v tovarni.
Ob zaključku so z enominutnim mol-
kom počastili spomin štirih delavcev
njihovega kolektiva, ki so dale življe-
nja za svobodo. Njihova življenja so
dragocena žrtev, ki je rodila ta največji
dogodek delovnega kolektiva.
Pri skupni večerji so delavci razpo-
loženi zaključili zgodovinski dan. -
V tovarni »Volna« so dobro izve-
dene volitve. Koncem prejšnjega me-
seca so v tovarni »Volna« v Laškem
volili delavski svet. Tiste dni je bila
tovarna lepo okrašena. Delavke so
okrasile vsak posamezni stroj. Delavci,
delavke in nameščenci so šli na voli-
šče po končanih izmenah. Volitev so
se udeležili vsi člani kolektiva. Zave-
dajo se velikega trenutka, ko bodo
sprejeli tovarno v svojo last in odgo-
vornosti, ki jo bo imel upravni odbor,
zato so dali svoje glasove za najboljše.
Delavci so doslej pokazali svojo po-
žrtvovalnost, posebno pri dviganju
kvalitete izdelkov, ki je bila na repu-
bliški razstavi med najboljšimi. Nji-
hov boj za kvaliteto bodo vedno bolj
stopnjevali.
Čeprav je politični in zgodovinski
značaj prevzema tovarn že sam po sebi
velik dogodek, ki bo v bodočnosti nu-
dil delavstvu velike koristi, je treba
malomarne priprave za tak praznik
obsoditi. Sindikalna podružnica ^pivo-
varne Laško se ni brigala, da bi ta dan
ostal delavcem res v spominu. Vse pri-
prave je prepustila slučaju. Niso se
zavedali velikega trenutka, še manj pa
jim je uspelo delavcem tolmačiti ta
dogodek. Udeležba delavcev je bila ob
prevzemu izelo majhna, kar je dokaz
slabega političnega dela sindikalne po-
družnice, povrhu pa je ves potek bil
klavern in prisiljen. Saj ni čudno, če
delavci sploh niso vedeli zakaj gre.
Na tak način delavcem ne bo ostal v
spominu dan, ko je prešla tovarna v
njihove roke, čeprav bodo v 'bodoč-
nosti gmotno občutili plodove tako ve-
likega koraka v socializem.
Kulturno gospodarska
manifestacija v Žalcu
Preteklo nedeljo je bil v Žalcu festi-
val. Ze v dopoldanskih urah so se z
vse Savinjske doline zbirali kmetje,
vzorni vzgojevalci hmelja, da na sve-
čan način proslavijo letošnje uspehe pri
delu. Hmeljarje so ob njihovem praz-
niku Obiskali vodilni ljudje ljudske ob-
lasti in masovnih organizacij, med nji-
mi pomočnik ministra za kmetijstvo tov.
Žagar. Med opoldanskimi svečanostmi
je bilo nagrajenih 60 najboljših hme-
ljarjev z lepimi nagradami za izredno
lep pridelek.	'
Na predvečer v soboto so v Grižah c
Žižkovo igro »Miklova Zala« odprli let-
no gledališče, katerega so zgradili e
združenimi močmi savinjski kmetje ie
delavci.
Savinjski hmeljarji so v žalski šoli
priredili razstavo, ki jo je treba po-
hvaliti, saj je dosegla glavni namen,
prikazati razvoj in današnje stanje
hmeljarske Savinjske doline.
Obiskovalci odhajajo z razstave ne
samo z dobrimi vtisi, temveč se vsak,
ki se malo bolj poglobi, lahko marsi-
česa nauči.
Okrog novih škropilnic, ki obenem
služijo za akultivatorje in kosilnice, se
je zbiralo največ ljudi, večinoma sa-
mih hmeljarjev, ki vedo, da bo pro-
daja letošnjega hmelja brez dvoma še
bolj obogatila savinjske hmeljarje z
mehaniziranimi orodji. Izložen je tudi
star vprežni kultivator, ki je dolga
leta koristno služil hmeljarjem in je
še sedaj marsikje v uporabi. Nadalje
je nazorno prikazan napredek sušenja
od sobnih les do modernih sušilnic, ki
v Savinjski dolini niso več v manjšini.
Zanimiv pogled nudi prostor hme-
ljarskega muzeja. Od prvega hmeljar-
mesto stvari, ki bi bile vredne hme-
ljasrkega muzeja. Od prvega hmeljar-
ja Franca žuže, ki je iz Virtember-
škega prinesel hmelj na rodovitna sa-
vinjska tla, pa do današnje hmeljar-
ske zadruge ie preteklo več kot sto
let. številne diplome in pohvale pre-
pričujejo obiskovalca, kako vztrajno
in vse bolj uspešno je hmeljarstvo na-
predovalo vse do današnjega dne, ko
savinjski hmelj zavzema prvo mesto
v svetil. Seveda so med tem časom
hmeljarji utrpeli več nesreč. Usodne-
ga leta 1934. se je nad hmelj spravila
hmeljska ~uš, ki je povzročila veliko
škodo. Potem razni spori med pridelo-
valci, ko so se v stari Jugoslaviji la-
sali med seboj l:beralni in klerikalni
hmeljarji in izdajali vsak zase hme-
ljarska glasila, so tudi nujna pojava
kapitalistične r^Vlitve. Ni dvoma, da
je v Savinjski dolini s hmeljem pridrl
na vas kapital i ki je izžemal pra-
vega gojitelja tega zelenega zlata.
Vendar danes so o teh hmeljskih bo-
gatinih le redko kdaj kaj sliši, med-
tem ko naš savinjski hmeljar s svojim
hmeljem slovi daleč po svetu. Hme-
ljarska zadrug dobiva stalno pohvale
iz tujine, ki postavljajo pridelek sa-
vinjčanov na prvo mesto v svetu. Ni
čudno, če baloni hmelja letno v mno-
žinah preplujejo veliko lužo in so
najbolj iskani pridelek v največjih
pivovarnah.
Znano je, da ima hmelj veliko so-
vražnikov kot so: peronospora, hmelj-
' ska uš, prosena vešča, hmeljska ste-
nica, hmeljska bolha, bramor in volu-
har. Naslikani so na veliko, da vsak
/spozna zajedalce. Prav tako niso po-
zabili navesti sredstva, .s katerimi se
hmeljarji najlažje branijo pred njimi.
Važen prostor zavzemajo tudi gnojila.
Najvažnejše mesto med njimi si je še
\odno obdržal hlevski gnoj. Priredite-
lji razstave so to trditev strokovnja-
ku potrdili s parolo: Več živine —
več hlevskega gnoja — boljši pride-
lek!
Oddelek, kjer so hmeljarji dali v
pogled letošnji pridelek je bilo še naj-
bolj živahno, saj je vsak savinjski
kmet bil radoveden, kako je bil oce-
njen njegov pridelek. Poleg pridelka
so razstavili tudi nagrade za najbolj-
ši hmelj. Prve nagrade je komisija
dodelila Rok Karlu in Francu Hojni-
ku iz Spodnjih Gorč, Ludviku Kudelu
i/. Bezovika in Hmeljarski zadrugi iz
Žalca. Arjevaška zadruga iima letos
šele tretjerazredni hmelj.
Trgovinski oddelek je obiskovalcu
nudil marsikatero zanimivo«!. Zanimi-
va je analiz^ našega hmelja v pri-
merjavi s pridelkom iz tujine. Nem-
ški hmelj ima le nekaj odstotkov
smol več kot naš, pač pa ima naš pri-
delek sorazmerno več snovi potrebnih
za pivo, kot nemški. S tega gledišča
je savinjski hmelj še vedno prvi na
svetu in bo brez dvoma tudi ostal,
kajti hmeljarji v savinjski dolini, go-
jijo zeleno zlato pod drugačnimi po-
goji, kot so ga včasih.
— Vidim da vzgoja hmelja ni tako
preprosta, kot bi repo sadil. — je iz-
javil obiskovalec iz Srbije. Res je ta-
ko. Hmelj zahteva strokovnjakov, mar-
ljivih obdelovalcev, ki jim je ugled
našega pridelka pri srcu. Takih je
med našimi hmeljarji večina.
Edino kar bi imel prirediteljem
razstave očitati je preskromna deko-
rativna stran in nekatere parole, ki
so visele tam verjetno že od prej. Za-
radi tega obiskovalci pravzaprav niso
bili nič prikrajšani, še manj pa hme-
ljarji sami, kajti največji dokaz nji-
hovega požrtvovalnega dela je njihov
prvovrstni hmelj.
V okraju Celje - okotica so v
odkupu šele pri polovici
Odkup belih žit v Okraju Celje-oko-
lica slabo poteka, saj so od predvide-
nega načrta dosegli šele polovico. Mno-
go so pri tem zakrivile tudi odkupne
komisije, ki odlašajo z delom in pri tem
mirno gledajo, kako kmetje trgujejo z
novim žitom, kakor se baje dogaja v
okolici Dramelj. Sicer pa trditev, da je
v okraju odkup dosežen samo z 50%,
tudi ne bo držala, ker so poročila s te-
rena zelo pomanjkljiva. Tudi to je slaba
stran odkupnih podjetij. Za velik pro-
cent razlike tu seveda ne gre, kajti
vsak, ki doseže pomembne uspehe se
kaj rad pohvali. Molk bo verjetno bolj
znak neuspeha. Vsekakor drži, da odkup
zavirajo veliki kmetje, ki so špeku-
lantsko nastrojeni. Za dokaz tej trditvi
objavljamo nekoliko primerov najoko-
relejših zaviralcev odkupnega načrta.
Kmet Lorger iz Razbor pri Dramljah
je zgubil smisel za gospodarjenje. Go-
spodarstvo Valentina Lorger j a iz Raz-
bor pri Dramljah je bilo v prejšnji Ju-
goslaviji vzorno urejeno. Ima lastno
električno centralo, njive leže v. rav-
ninski legi, zemlja je odlična, gospo-
darska poslopja pa brez prigovora. Na
splošno je Lorger veljal za vaškega
mogotca. V novi Jugoslaviji, ko mu je
bilo onemogočeno trgovanje na debelo
dn izžemanje gospodarsko slabejše
okolice, je naenkrat izgubil ves prej-
šnji smisel za gospodarjenje. Ljudske
oblasti ~šploh ne prizna. Za odločbe,
predpise in vabila KLO se sploh ne
zmeni. Vso obvezno oddajo je treba iz-
terjati po prisilni poti. Krme ima na
posestvu za deset glav živine, pa ta
»siromak« redi le enega konja in teli-
co. Kje bo vzel 350kg predpisane ko-
ličine mesa za letošnje leto? Njegovo
posestvo obsega 26 ha izemlje. Od tega
je 10 ha obdelovalne in 3,87 orne zem-
lje. Letos bi moral oddati 600 kg pše-
nice, 400 kg ječmena in 400kg ovsa.
Od vseh teh žit pa ni dal niti kilo-
grama. Tudi predpisanih 60 kg masti
siromaček ne bo mogel oddati, ker iz
saboterskih nagibov nima drugega v
svinjaku kot dva mlada mršavca.
Končno se bo Valentin Lorger moral
naučiti, kljub vsej pozabljivosti, da
ima naša ljudska država tudi zakone
za ljudi njegove baže.
Kočičnik Martin tudi na prisilnem
delu ni srečal pameti. Kmet Kočičnik
Martin iz Laz pri Dramljah ima iz-
redno lepo in bogato posestvo. Pose-
duje 24 ha skupne zemlje, od tega 13 ha
obdelovalne in 3.11 ha orne. Ze leta
1949 je bil zaradi malomarne oddaje
pridelkov kaznovan s 6 mesecev pri-
silnega dela. Ko se je pred kratkim vr-
nil domov na nekajdnevni dopust s
prisilnega dela, je tzabičal sinovom, ki
mu gospodarijo doma, naj ne oddajo
niti dekle kakršnega koli pridelka.
Gospodarstvo je bilo obremenjeno za
GOO kg pšenice, 400 kg ječmena in 450
kilogramov ovsa. Od vsega tega dr-
žava še ni dobila nič, ker nasledniki
dosledno izpolnjujejo, voljo svojega
očeta, kateremu menda ni dosti do te-
ga, da bi se po prestani kazni vrnil med
poštene državljane.
»
Temu je podoben Jakob Kožuh iz
Pristave, ki dolguje še 355 kg pšenice,
148 kg rži, 166 kg ovsa. Ima veliko po-
sestvo v obsegu 31 ha, od tega 3 ha orne
zemlje.
Kari pravi naj da Franc, Franc jih
pošilja k Ani. Tako pripovedujejo
kmetje KLO Ljubečna. Pri tem misli-
jo na dediče najlepšega posestva v Lju-
bečni, na brate in^ sestro Koštomaj.
Posestvo, ki meri 16 ha najlepše zemlje
v vasi, od tega 3,79 ha orne zemlje, do-
sedaj še nima enotnega dediča, pa si
bratje in sestre razdeljujejo pridelke.
Zdi se, da se jim nič ne mudi razdelita
posestvo, ali pa določiti enega gospo-
darja. Zakaj neki. V tem primeru se
ne bi mogli izgovarjati eden na dru-
gega, kot dosedaj, kadar pridejo člani
odkupne komisije. Nič čudnega, če se
okoliški kmetje izgražajo nad početjem
teh špekulantskih dedičev, ki odkupe
najbolj zavirajo. Iz saboterskih razlo-
gov redijo le štiri mršavce, da bi jim
ne bilo treba oddati masti. Vprašanje
je, kako dolgo jim bo šlo na roko, da
se tako nebratsko izgovarjajo eden na
drugega, kadar je treba pokazati dr-
žavljansko zavest.
Oskrbovanci garantirane preskrbe —
kje ostaja vaše meso? Vsak okraj se
mora preskrbovati predvsem iz lastnih
virov. Največkrat so za pomanjkanje
mesa v garantirani preskrbi krivi ne-
zavedni kmetje, ki so jim življenjski
pogoji skupnosti postranska zadeva.
Seveda so poleg tega krivi tudi odbor-
niki KLO, ki se ne brigajo kdo veka j,
da bi zaostanke izterjali. Za primer
sledeče: pri oddaji mesa v KLO Bla-
govna, Dramlje. Ponikva pri Grobel-
nem in Vransko, so toliko v zaostanku,
da bi s tem mesom lahko ves mesec
preskrbovali potrošnike v okraju Ce-
•lje-okolica.
Kmetje, sodelujte pri razbitju od-
kupnega plana za krompir. Pri sestav-
ljanju krajevnih načrtov na posamez-
na gospoda"stva, niso po pravici po-
vedano, sodelovali kmetje iz lastne
krivde. Vsem vabilom nakljub so kmet-
je ostali ob strani, sedaj pa, ko se je
ponekod pojavila vrsta napak in ne-
pravičnosti, se polagoma oglašajo. Na-
črt odkupa so sestavljali le odborniki,
pa še teh je skoraj povsod manjkalo
več kot polovico, potem ni čudno, če se
ne zedinijo za pravično razdelitev, ker
eden vleče zase, drugi za svojega stri-
ca. tretjemu pa stanje v kraju ni zna-
no. V KLO Ponikva pri Grobelnem,
Šent Vid pri Planini, Veliki Pirešici so
načrt delali le posamezniki in seveda
povzročili veliko napak. V Novi cerkvi
so silno nepravilno odmerili dajatve.
Okrajni ljudski odbor jim je načrt zni-
žal za polovico glede na škodo, ki jo je
povzročila toča. Pametniki v Novi
cerkvi pa so znižali dajatve vsem ne
glede na škodo, ki ni bila povsod ena-
ka, saj je nekatera gospodarstva sploh
niso utrpela. Zgodilo se je celo, da
imajo kmetje, katerih polja so poško-
dovana po toči, večje količine za od-
dati, kot oni, ki ledenega gorja še po-
vohali niso.
Da bi se v bodoče izognili sličnim
napakam, naj kmetje bolj pridno obi-
skujejo sestanke volilcev, če pa odbor-
niki KLO samovoljno sestavljajo na-
črte, ne da bi sklicali sestanek, imajo
kmetovalci pravico pritožbe.
Ravno v tem času sestavljajo v KLO
načrte za oddajo krompirja. Le s šte-
vilno udeležbo volilcev bo mogoče ure-
diti vse tako, da bo prav.
Tudi najemnik Sitar Jože je pozabil
na svojo dolžnost. Jože Sitar je dobil
posestvo v najem od Ivana Kramar-
ška, ki se je preselil nekam v okolico
Vojiiika. Dolguje še veliko količino
poljskih pridelkov, 148 kg pšenice, 91
kilogramov rži in 71 kg ječmena. Prav
tako ni hotel oddati predpisanih 14 kg
masti in prašička mršavca.
Skrb za mladino
je zrcalo naših dni
Ker iima Okraj Celje-okolica dovolj
lepih krajev z gorskim zrakom, več
mladinskih domov, bistro Savinjo, so
letovali v tem okraju v letu 1950 otroci
11 počitniških kolonij v dveh izmenah.
Dom BH na Vranskem je imel v obeh
izmenah skupaj 104 mladoletnike
srednješolce iz Tuzle in Dervente. Vsi
so biil presenečeni nad lepoto kraja.
Ogledali so si tudi Postonjsko jamo in
Bled Imeli so svoj kulturni nastop. —
Mladinci so odnesli iz Slovenije kar
najlepše vtise, ter so bili s prehrano in
celotno oskrbo zelo zadovoljni.
V	osnovni šoli r*a Vranskem pa je
letovalo v obeh izmenah skupaj 105
otrok iz kranjskega okraja. Sprijaznili
so se z mladino iz Bosne, ki je bila v
domu BH na Vranskem. Organizirali
So potem skupno kulturni program.
V	osnovni šoli v Loki, KLO Sv. Ju-
rij ob Taboru, je letovalo v obeh iz-
menah 110 otrok iz mesta Celja. Kraj
leži pod hribom, ima čist zrak ter iz-
borno vodo studenčnico. Tudi oni so
Priredili več kulturno-umetniških pro-
gramov.
V	osnomi šoli v Gotovljah je leto-
valo skupao 119 otrok, Slovencev, ru-
darjev t Vojvodini. Vaščani so jih z
velikim navdušenjem »sprejeli. Obiskali
tudi Logarsko dolino, goro Oljko,
^ostonjsk* jamo'in Ljulbljano. Bili so
zelo zadovoljni s prehrano in ostalo
oskrbo.
V	domu BH v Dobrnije je letovalo
86 otrok iz Tuzle, Travnika in Saraje-
va. Obiskali so Bled in Bohinj.
Osnovna šola v Novi cerkvi nudi od-
dih 100 mladincem iz okraja Krško.
V	osnovni šoli v Letušu je letovalo
123 otrok. Kraj je krasen, pod šolo te-
če Savinja, ki je nudila otrokom udob-
no kopanje in tudi drugo zabavo. Obi-
skali so Goro Oljko in Rimske Topli-
ce. Imeli so dve kulturni prireditvi.
V	osnovni šoli v Laškem je bilo na •
oddihu 100 otrok iz krškega okraja.
V	Rimskih Toplicah je taborilo 80
mladincev pod šotori iz mesta Celja.
Hrano so imeli v prostorih Toplic z
lastno kuhinjo. Tudi oni so imeli uspe-
lo kultuirno-umetniško prireditev.
V	lastnem domu v Bakru je bilo 106
otrok iz okolice Celja.
Dalje je na gradu Orešje na Bizelj-
skem letovalo iz okolice Celja v dveh
izmenah 145 otrok.
V	vseh kolonijah je bila prehrana
dobra, zadostna ter je odgovarjala
predpisani kvaliteti in- kalorijam. Tudi
ni bilo nikjer kakšnih posebnih obo-
lenj, le lažji prehladi zaradi spremembe
zraka so se pojavili tu in tam. Otroci
so pridobili na teži povprečno 2 do 4
kilograme.
Mar bomo še nadalje
gledali take odbornike
Št. Andražu pri Velenju vodijo kra-
jevni ljudski odbor na poseben način.
Odbornikov je 13, večina je neaktivnih.
Seje odbora ni bilo že tri mesece. Taj-
nik in vodja pisarne edina predstav-
ljata krajevni ljudski odbor. Zadnje
seje se je udeležilo samo 5 odbornikov.
Navsezadnje pa ni čudno, da je v Št.
Andražu vše narobe. Predsednik odbo-
ra Ježovnik sam daje tako slab pri-
mer čuta odgovornosti. Ob priliki zad-
nje izjalovljene »seje« je uro pred za-
četkom odšel iz pisarne po privatnih
opravkih. Ljudje se zgražajo nad ta-
kim predsednikom in se vprašujejo,
kako, da je sploh še na tako odgovor-
nem položaju, saj- mu je edino delo,
zavirati delo KLO in vnašati nezado-
voljstvo med ljudi.
Ježovnik ima 16 ha veliko posestvo,
vendar siromak nima denarja za ljud-
sko posojilo. Verjetno se tudi zaradi
tega izogiba sestankov in sej, ker so
tam razpravljali o posojilu.
Dobro, da je pri vsej tej šentandražki
nesreči še ena dobra stran, da imajo
volivci vedno še pravico do zadnje in
odločilne besede in prav bi bilo, da bi
td tzadnjo besedo končno tudi izrekli.
P. S.
Izkoriščali so ljudsko demokracijo
Delavske sve'e čaka med drugimi
važnimi nalogami tudi sledeča: odpra-
viti neupravičeno izostajanje od dela,
v nekaterih primerih pa tudi »upravi-
čeno«. Neupr?"-'čenim izostankarjem,
ki jih politično	množičnih organi-
zacij niti kakršrHVoli druge diseplinske
kazni ne prepr:**,,o o važnosti delovne
discipline je tre*>a občutneje kaznovati
in to z odpuis^m. Tudi >e prav, da
uprave poskrbi^ da takšni delavci ,in
uslužbenci ne d-Mjo zaposlitve drugod.
Zgodilo se je e o da so dobili drugje
boljša mesta. F-Sa ljudska oblasit je
odpravila bič kr :talizma — brezposel-
nost, ne more a trpeti nedisciplini-
ranih delavcev ir> uslužbencev, ki jim
je' »delo« le za izkoriščanje skupnosti.
Zaradi birokratske in mlačne r~'itike
ibivše uprave podjetja^ in sine kalne
organizacije v Cinkarni je prišlo tako
daleč, da so delo izostankarjev morali
opravljati mojstri. Temu je sedanj*
uprava podjetja napravila konec. Del«
pri kmetih in premogovnikih na naj-
slabših mestih si bo poiskalo več avant-
gardistov iizostanikarjev v ^Cinkarni:
Kovačič Ivan, ki je letos izostal od
dela nič manj kot 27 dni, Ložar Peter
23 dni, Čuden Ivan 12 dni, Voga Franc
17 dni, Hrovat Miha 12 dni, Skoberne
Miha je imel v dveh mesecih 10 »pla-
vih«, Esih Franc v šestih tednih ni.
prišel 4 krat na delo. Simončič Franc
je imel 11 »plavih« v štirih mesecih.
Leto III. — Stev. 36. Stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Do četrtka opoidne vpisano v Celju-mestu 9,000.820 din,
Celju-oKolici 14,315.600 din in v okraju Šoštanj 6,457.600 din
Primarij celjske bolnice dr. Flajs Joža posodil 10.000 din, Dr. Štajnfelzer in tov. Štolfa v III. četrti sta vpisala 15.000 din
pri vpisu ljudskega posojila je odgovoril škof staro-
katoliške cerkve jošt davorin našemu dopisniku na ne-
katera vprašanja. ki jih objavljamo
Najslabši kmečki tereni so Zg. Hu-
dinja in Zagrad. SAP Celje prekoračil
obet za 53%. — 17 članov ILO Šoštanj
vpisalo 86.000 din. Škof starokatoliške
cerkve Jošt Davorin vpisal 10.000 din.
V	okrajih Celje-mesto, Celje-okolica
in Šoštanj, o katerem smo prve dni so-
dili, da ne bo dosegel svojega obeta,
je zadnje dni najboljši. V tem okraju
se predvsem odlikujejo po načrtnem
delu partijskih in množičnih organi-
zacij. Odlična zamisel je tudi tekmo-
vanje meij, aktivisti. V šoštanjskem
okraju so' od skupne vsote samo člani
sindikatov, delavci in nameščenci vpi-
90% skupne obveze. Tu niso vštete po-
šali 4,154.000 din s tem dosegli preko
družnice gozdnih manipulacij Luče,
Ljubno in Gornji grad, ki so do se-
daj najslabše.
V	območju MLO-ja Šoštanj so vsega
skupaj vpisali že nad en milijon di-
narjev. Lep vzgled pri vpisu ljudskega
posojila je dala mati padlega parti-
zanskega pesnika Karla! Destovnika-
Kajuha, Marija Destovnik, ki je vpi-
sala 8000 din, čeprav kot upravnica ki-
* na prejema le mesečno plačo.
'Prehodno zastavico »Najboljšemu
aktivistu okraja« ima sedaj tov. Vidic
Zvone, ki je izjavil, da se bo potrudil
obdržati jo do konca vpisovanja in je
vsem aktivistom v okraju napovedal
tekmovanje. Kot član Izvršnega ljud-
skega odbora je dal vsem ostalim lep
zgled, ko je vpisal 10.000 din. Tudi tov.
Jezernik, član OLO je vpisal 7000 di-
narjev posojila. Skupaj je 17 članov
Izvršnega odbora okraja Šoštanj vpisa-
lo 86.000 din.
Po petih dneh vpisovanja še od KLO
Bele vode, Lokavica, Škale in Gorenje,
kljub neposredni bližini Šoštanja ni
nobenih poročil o poteku vpisovanja.
V CELJU-MESTU NAJBOLJŠA
prva Četrt
V	območju okraja Celje-mesto so
najslabši kmečki predeli, saj n. pr. v
Zagradu in Zg. Hudinji niso še vpi-
sali nič. Krivda leži v glavnem na po-
pustljivih aktivistih, ki se zadovoljijo
z znanimi izgovori. Tudi ostalih terenov
ni mogoče pohvaliti. Ali naj mar po-
hvalimo teren Lokrovec, kjer so vpi-
sali kmetje 13.000 din ali Sp. Hudinjo,
kjer so vpisali komaj 18.000 din. Vrne"
stu je v zadnjem času najboljša I. če-
trt. Tu je 157 članov Osvobodihne fron-
te upisalo 169.000 din.
V	III. četrti imajo tudi nekaj slabih
primerov. Tako je tov. David, ki sta-
nuje v eni izmed hiš Tovarne emajli-
rane posode nahrulil člane komisije,
da ni »enakopravnosti na svetu, ker
ima samo 22 din na uro«, znano pa je,
da dela tudi Davidova žena in da oba
prav dobro zaslužita. Tov. Kobetova
pa pravi, da za posojilo sploh nima de-
narja, pa najbrž samo za posojilo ne.
Pohvaliti moramo upokojenko tov. Ga-
berčevo, ki je 'od svoje skromne po-
kojnine 1100 din vpisala 1000 din. V
III. četrti so skupno vpisali 141.000 di-
narjev. V II. četrti je vpisano 70.000
din. Najslabše pa je v IV. četrti, saj
imajo vpisanih le 38.500 din.
v sindikalnih organizacijah
so nameščenci odstotno
boljši od delavcev
Najslabša je Cinkarna. Vzrok je v
glavnem v slabem političnem delu. Ze
od vsega začetka govore člani part. in
sind. organizacije, da bo treba začeti
z »individualnim delom«. Izgovor, da
imajo mnogo dela s pripravami za pre-
vzem podjetja, je slab. Ravno v času
•tega zgodovinskega rtrenutka bi mo-
rali z agitacijo za vpis poživiti, pri tem
pa uresničiti najprej besede »zgledi
vlečejo«, kot so to storili v Šoštanju.
405 delavcev je vpisalo komaj 380.700
din, torej niti 1000 din na delavca, na-
meščencev je 102, ki so vpisali 122.000
din. Dobro bi bilo, da bi člani organi-
zacij že pričeli z »individualnim« delom.
V' kemični tovarni je stanje sledeče:
delavci 90.000 din, nameščenci 51.000
din. V hlačevini so delavci vpisali
308.000 din, nameščenci 79.000 din. —
Boljše pa so manjše podružnice kot na
primer SAP Celje, kjer je 82 članov
vpisalo 112.000 din, napovedali pa so
■tekmovanje SAP Maribor, Ljubljana
in Ajdovščina. V podružnici Mesopro-
meta je 27 članov vpisalo povprečno
2300 din.
obrtniki v celju niso med
najboljšimi
Nekateri obrtniki ne razumejo vpi-
sovanja ljudskega posojila. Med te
spada Žirovnik Lojze, ki je zašel tako
daleč, da je članom glavne vpisne ko-
misije predlagal kupčijo: »Vpišem
10.000 din, če mi daste sina,« je rekel.
Člani komisije mu seveda niso udarili
v roko, kot je to pri mešetarjih v na-
vadi. Vedeli so dobro, da je sin obso-
jen od ljudskega sodišča, ker je bil or-
ganizator bega tovarnarja Westna. Ži-
rovnik bo obdržal denar, njegov sin
pa naj odsluži svoje. Krojač Gračner
Stane Eida hišo, nima pa dinarja za
hitrejšo izgradnjo socializma. Znani
celjski krojač Meško, ki ima več po-
močnikov, je vpisal le 2000 din. Nje-
govi pomočniki tudi nimajo nič za po-
sodit. KrojAč Pešec je posodil 2000 din,
zraven pa pripomnil: »Ce vpišem jaz,
ki imam dvoje otrok 2000 din, lahko
Meško vpiše 15.000 din.« Kako dobro
vedo obrtniki koliko zaslužijo. Primer
pravega ljudskega obrtnika je Šumeč-
nik, ki je vpisal 50.000 din. Prepričal
je tudi sVoje pomočnike, da so vpisali
posojilo. Tudi Komplet Jože, čevljar in
invalid, povrhu še bolan, je dal 2000
din. Je kaj razlike med njim, ki samo
krpa čevlje in še to bolj malo, ker je
bolan, in med Meškom? To naj preso-
dijo bralci sami. Sploh je opaziti pri
obrtnikih, da so najpremožnejši dali
najmanj. Jazbec Ivan, izidar, obrtnik
prve skupine, je vpisal 2000 din, za več
pa »časa« ni imel. Tudi Baloh Jože, mi-
zar v Spodnji Hudinji je v vrsti tistih,
ki so z največjo težavo vpisali, lahko
pa bi vpisali več.
Mnogo je obrtnikov, ki se drže urav-
nilovke in posojajo po 1000 din.
Pri obrtnikih prednjačijo. Kovač Še-
ško Jože je dal 15.000 din, Dolžan Fra-
njo 10.000 din, Filipič, pasar, 4000 din,
Vrešak Andrej, miiiar, 10.000 din, Mle-
kuš Rihard, fotograf, 7000 in Čuvan,
krojač, 5000 din. Skupno so obrtniki
vpisali 404.000 din.
laško v celje-okolici vodi
V	okraju eelje-okolica nekatere to-
varne in ustanove dosegajo svoj obete,
vendar to za celotni okraj ne pomeni
uspeha, če brezkoristni denar še vedno
leži pri kmetih, kjer ga je pravzaprav
največ.
V	Laškem, Rimskih Toplicah, Sv. Je-
derti in Sv. Juriju najboljši. Laščani
prednjačijo pri vpisu ljudskega poso-
jila. Vpisali so dosedaj že 784.000 din.
V	Rimskih Toplicah so se pripližali
predvideni vsoti. Pri Sv. Jederti samo
še posamezni počasneži zavlačujejo po-
sojilo. V Sv. Juriju Pri Celju bodo v
teh dneh sigurno dosegli predvideno
vsoto in so se v primeri z gospodarsko
močnejšim KLO Dramlje veliko bolj
izkazali.
najpremožnejše iz št. ilja
je lahko sram
Vpisna komisija in krajevni ak-
tivisti nimajo dosti skrbi za uspešen
potek vpisa. Vendar tudi v Št. Ilju za-
vednih ljudi ne manjka. Hrastnik Mi-
ha, mali kmet, pri katerem je bil med
vojno partizanski center, ima posestvo
na zelo slabem kraju. Na štirih hek-
tarjih slabe izemlje nima nobenih do-
hodkov, pa je vseeno vpisal 4500 din
posojila. Prav tako je Rajh Franc, last-
nik komaj 30 arov orne zemlje vpisal
5000 dinarjev. Takih primerov je med
malimi in srednjimi kmeti v Št. Ilju
še več. Kaj pa veliki?
Pregovor: »Več ima za večjim zja,«
je še predober za njih. Kmet Dolin-
šek Blaž iz Laz ima 12 ha veliko po-
sestvo v lepi legi. Delovnih moči ima
pri hiši dovolj. Lani je imel polno klet
pjače, prodal je ogromne količine na-
miznega sadja. Med okupacijo ni utr-
pel nobene škode. Kranj c Alojz in
Orazelj Rafael sta mu premoženjsko
enako močna, vendar vsi trije niso dali
niti beliča.
Pirh iz Št. II j a je lani na debelo pre-
kupčeval s sadjem in ogromno zaslužil.
V	stari Jugoslaviji je bil trgovec. Tudi
ta spada med »siromake«.
v	prekopi veliki kmetje
niso nlc boljši
V Prekopi debelejši kup tisoča-
kov čutijo pod palcem. Tresejo se za
vsak belič. Prav nič jih ne peče vest,
da so svoje pridelke prodajali delov-
nim ljudem po oderuških cenah.
Cizelj Franc ima 27 ha veliko pose-
stvo. Člane vpisne komisije je zavrnil,
češ »vrnite mi konja in voz«. Te mu
je namreč oblast zaplenila, ker ni ho-
tel voziti lesa. Vranič Katarina, Av-
gust in Jakob so gospodarji najlepših
posestev v okolišu. Katarina je za pri-
delka oddane v obvezni oddaji prejela
90.000 din, Avgusta 97.000 din, o poso-
jilu pa nočeta slišati nič. Vranič Av-
gust pa je dal 2000 din, čeprav je za
pridelke dobil 111.000 din. Torej prav
toliko kot mali kmet Krašovec Franc,
ki od posestva nima dohodkov. Podob-
no skopa sta tudi Ocvirk Katarina in
Karničnik Marija. V Prekopi pride od
vpisanega posojila na prebivalca 107
din, medtem ko na prebivalca vasi
Stopnik v hriboviti legi, ki je za po-
lovico revnejša od Prekope, 222 din.
predsednik vpisne komisije
v klo kalobje nima časa
Posestnik, tovariš Kovačič Avgust je
predsednik vpisne komisije v KLO
Kalobje. Svojo dolžnopt kot vaški akti-
vist zanemarja in gre raje pokrivat
streho v sosednjo vas, ker tam zasluži,
za vpis posojila pa mu ni mar. Tajnik
KLO drži roke navzkriž ali pa se pi-
jem sprehaja naokrog, češ da kontro-
lira vpisne komisije, ki jih pravzaprav
ni. — Nedelavne so tudi vpisne komi-
sije v Prevorju in Dob ju.
Važno pri posojilu — dober aktivist. -
Važno vlogo pri vpisu -drugega ljud-
skega posojila imajo okrajni aktivisti,
katerih naloga je, prepričevati ljudi,
ki sami niso dovolj politično in gospo-
darsko razgledani. Da je samo skopu-
štvo velikih kmetov kurivo za neuspeh
v posameznih vaseh ni res, saj so tudi
gospodarsko premožne vasi dobre, kjer
aktivisti svoje deli o dobro opravijo.
Med tako dobre okrajne aktiviste so-
dimo: Borovšek Heleno, Jančiča Sta-
neta, Vauda Milana, Jurka Staneta in
v Lužar Milana.
Klavrni pa so uspehi, kjer so hodili
Osolnik Ivan, Indihar in Koželj. Na
splošno so slabi tudi številni krajevni
aktivisti, ki v večjh primerih najpre-
možnejšim pomagajo jadikovati.
Opomlba uredništva. Objavljeni po-
datki beležijo stanje do četrtka 7. sep-
tembra.
Vprašanje: Zanimajo nas razlogi, za-
kaj ste se kot duhovnik odločili vpisati
tako visoko vsoto?
Odgovor: Smatram, da je to častna
državljanska dolžnost zlasti še duhov-
nika, ki uči, da ima vsak človek ob-
veznost do države in je zato potrebno,
da duhovnik prednjači z dobrim zgle-
dom. Ljudsko posojilo je korak naprej
v neodvisnost naše države, za katero
mora prispevati vsak državljan po svo-
jih izmožnostih.
Vprašanje: Ali bi hoteli razložiti, ka-
ko gledate na politiko rimsko-kaitoliške
cerkve do nove Jugoslavije? Ali je v
duhu krščanstva ali ne?
Odgovor: Politika Vatikana je bila
od vsega začetka nekrščanska, impe-
rialistična in sovražna slovanskim na-
rodom. Po drugi svetovni vojni pa se
je ta sovražnost stopnjevala pod zna-
nimi izrabljenimi parolami borbe proti
komunizmu in briga za preganjane
duhovnike v Jugoslaviji. Vatikan nu-
di zatočišče krvnikom slovenskega na-
roda, ki so v najkritičnejših dneh, v
letih Osvobodilne borbe pod vodstvom
svojih višjih duhovnih poglavarjev, za-
vrgli križ in ga zamenjali s krvavim
mečem. Vatikan je zavrgel v dejanjih
glavne Kristusove nauke, ostal je sa-
mo politična agentura imperialističnih
sil?
Vprašanje: In kako mislite o naši po-
litiki do cerkve?
Odgovor: Zadržanje Ljudske oblasti
do cerkve je jasno. Vsa propaganda, ki
ima svoj izvor v Vatikanu, bodisi med
vrstami naših zločinskih emigrantov je
lažna. Cerkev je svobodna ustanova.
Ljudska oblast ni postavila pred sodi-
šče še nobenega duhovnika zato, ker
je duhovnik, ampak ker se je pečal s
protidržavnimi deli, s špionažo in po-
dobno. Takšnega bi morala tudi cer-
kev poklicati na odgovor.
Vprašanje: Kako gledate kot vodja
starokatoliške cerkve na našo borbo
za mir in gospodarsko izgradnjo?
Odgovor: Cilj vodstva jugoslovanskih
narodov s tov. Titom na čelu je popolna
osamosvojitev kot sem že poudaril, in
pa dosega splošne blaginje, ki je mož-
na samo s socialistično ureditvijo dr-
žave. Edina pravilna pot za dosego te-
ga smotra je pot, ki jo je ubralo naše
vodstvo s tovarišem Titom. Tudi ves
liepotvorjen Kristusov nauk temelji na
socializmu, v tem duhu je tudi sestav-
ljena ustava naše cerkve. Zato staro-
katoliška cerkev nima nobenih pomi-
slekov in dvomov o pravilni poti jugo-
slovanskih narodov. Sleherni ukrep ali
poziv ljudske oblasti v cilju, da dose-
žemo čim prej blaginjo, kot je na pri-
mer drugo ljudsko posojilo, starokato-
liška cerkev odobrava. Zavedamo se,
da brez žrtev ni napredka.
Vprašanje: Kako gledaje s krščan-
skega stališča na zadržanje nekaterih
katoliških duhovnikov, ki ne sodelu-
jejo z ljudsko oblastjo?
Odgovor: Dolžnost oblasti je, da skr-
bi za blagor ljudstva. Duhovnikova
dolžnost pa je, da je v službi ljudstva.
Iz tega sledi nujna posledica, da si naj
duhovnik po svoji službeni dolžnosti in
močeh prizadeva za iskreno sodelova-
nje z državno oblastjo. Duhovnik, ki
zanemarja to dolžnost, ni zaveden slu-
žabnik Kristusov in kot tak slab dr-
žavljan. Ravno tako je slab državljan
tisti dukovnik, ki vidi v prvi vrsti sa-
mo Vatikan, svojo lastno domovino pa
postavlja na podrejeno mesto.
Obrtne zbornice — napredek
v razvoju obrtništva
V okviru gospodarskih predpisov, ki
jih izdajajo naši zvezni zakonodajalni "
in odredbodajalni organi v cilju izva-
janja našega načrtnega gospodarstva,
je Zvezna ljudska skupščina 28. maja
1949 sprejela »Splošni zakon o obrtni-
štvu«, ki je objavljen v Zvez. Urad-
nem listu štev. 49/412-49 od 9. junija
1949. Ta zakon je ustvaril ugodne po-
goje za nadaljnji razvoj obrtništva.
Skladno s tem zveznim zakonom je
republiška skupščina Slovenije na svo-
jem zasedanju 13. junija 1950 sprejela
republiški zakon o obrtništvu, ki je
prikrojen razmeram naše republike in
je objavljen v republiškem Uradnem
listu Slovenije št. 20/102-50 od 21. ju-
nija 1950.
Omenjeni zakon o obrtništvu predvi-
deva 3 sektorje obrtništva in sicer dr-
žavnega, zadružnega in privatnega, kar
je edinstveno za naše obrtništvo. Novi
zakon o obrtništvu daje vse možnosti
razvoja privatne obrti. Stroge ukrepe
pa predvideva zakon proti šušmarjem.
Posebnost zakona so. določbe o tako
imenovanih kmečkih obrtnikih za ne-
katere stroke, ki ne zahtevajo posebne
kvalifikacije, ki omogočajo posamez-
nim kmetom zaslužek zgolj na podlagi
prijave krajevnim oblastem.
Vsekakor novi -zakon ni prezrl dr-
žavnega sektorja, najvažnejšega v na-
šem gospodarstvu. - Sem spadajo obrtne
delavnice krajevnih podjetij, pa tudi
državna obrtna podjetja, ki jih vodijo
državni mojstri in spadajo pod pri-
stojnost okrajnih ali mestnih ljudskih
odborov.
Posebnost v našem obrtništvu so
državni mojstri, ki se odlikujejo po
svoji strokovni sposobnosti in visoko-
kvalitetnimi izdelki. Državni mojster
lahko postane vsak zasebni obrtnik, ki
izpolni navedene pogoje in odda državi
svoj obrat proti plačilu ali brezplačno.
Ob priznanju podeli oblastni organ
kandidatu posebno diplomo izdano od
Komiteja za lokalno industrijo in obrt
vlade LRS. Ob talki organičnosti naše-
ga obrtništva je bil nujno potreben fo-
rum, ki naj poveže vse vrste obrtnikov.
Ta družabna ustanova splošnega zna-
čaja je obrtna zbornica, ki bo ustanov-
ljena po okrajih.
Okrajna obrtna zbornica Celje-oko-
lica bo dokončno ustanovljena na usta-
novni skupščini zastopnikov vseh sek-
torjev obrtništva, verjetno še v tem
mesecu.
Okrajna obrtna zbornica je samostoj-
na pravna ustanova, katero zastopa
predsednik upravnega zbora. Obrtna
zbornica ima $voj pravilnik, ki ga
sprejme skupščina, potrdi pa Okrajni
izvršilni odbor. Organi zbornice so:
skupščina, upravni in nadzorni odbor..
Delovanje zbornice se nanaša na or-
ganizacijo dela v obrtnih podjetjih na
preskrbo z materialom, zboljšanje de-
lovnih pogojev, zvišanje kvalitete itd.
Nadalje usmerja strokovno, kulturno in
idejno politično vzgojo, vzgaja kadre,
predlaga cene izdelkov in storitev, iz-
daja obrtna dovoljenja, jim odvzema
in rešuje vse gospodarske probleme
obrtništva. Vse seveda v povezavi z
oblastnimi in višjimi obrtniškimi or-
gani.
Obrtna zbornica povezuje vse sektor-
je obrtništva, zato morajo biti v skup-
ščini zastopani vsi sektorji. Število za-
stopnikov določi komite za lokalno in-
dustrijo in obrt. Skupščina ima nalogo,
da izdaja in spreminja pravilnik, da
med svojimi člani voli upravni in nad-
zorni odbor, zastopnike za republiško
zbornico, daje smernice, sprejema pro-
račune in potrjuje zaključni račun
zbornice. Izvršilni ljudski odbor nad-
zoruje zbornico, zato imajo zastopniki
oblasti pravico navzočnosti ob zase-
danju skupščine pri sejah itd. Vsak
sklep, dredba ali odlok, ki nasprotuje
zakonu lahko izvršni ljudski odbor za-
drži ali pa celo v skrajnem primeru
prepove delovanje zbora.
Zdravstvo
Snaga - pogoj
Na prvi pogled se nam zdi čudno,
da pišemo o poletnih driskah otrok v
času, ko se poletje že poslavlja in
prehajamo v hladnejši jesenski čas.
Dejstvo pa je, da je ravno september
in oktober doba, ko dosežejo prebavne
motnje otrok, zlasti do prvega leta,
svoj višek. Oglejmo si najprej karak-
teristične znake teh obolenj! Otrok
dobi nenadoma drisko, včasih vročino,
bruha, začne kašljati, postane v za-
četku nemiren in siten, nato apatičen.
V težjih slučajih dobi obraz otroka
bolesten izraz, z velikimi očmi in po-
gledom, kot da bi se zagledal nekam
v daljavo. Otrok težko diha, lahko
pride tudi do napadov krčev. Z ozirom
na težino obolen ja se vse to lahko od-
igra zelo hitro in se brez pravočasne
zdravniške pomoči konča smrtno.
Prizadeti so zlasti zalivančki. Žo to
dejstvo nam dokazuje, da je eden
glavnih vzrokov prezgodnje odstavlja-
nje otroka od materinih prsi ter u-
metna, često nepravilna prehrana.
Kravje mleko se poleti lažje kvari,
razen tega pa otroci popijejo v tem
času zaradi žeje preveč mleka, ki jim
potem škodi. Zaradi vročine je otrok
tudi bolj dovzeten za prebavne mot-
nje. Obolenja izključno zaradi napač-
ne prehrane pa so vendarle razmero-
ma redka. Najčešče vročina, nahod,
angina, vnetje srednjega ušesa ali ka-
ko drugo, skoro neopazno vnetno obo-
lenje tako zniža zmogljivost otroškega
organizma, da že prav majhna napaka
v negi ali prehrani, ali pa celo nor-
malna prehrana, ki jo sicer otrok do-
bro prenaša, lahko povzroči katastro-
fo. Pri presojanju otroških drisk pa ne
smemo nikoli pozabiti griže in tifusa,
ki jii lahko prenašajo muhe, pa tudi
mati, ki ne pazi dovolj na svojo oseb-
no čistočo in z umazanimi rokami ne-
guje in hrani otroka.
Če poznamo vzroke obolenja, bomo
lahko spoznali tudi, kako se moramo
ravnati, da bomo ohranili svoje o>troke
avstrija : jugoslavija
V nedeljo dne 10. septembra 1950 po-
poldne bo na novem atletskem stadi-
onu v Celju atletski dvoboj ženskih
reprezentanc Avstrije in Jugoslavije.
V avstrijskem moštvu nastopi poleg
mnogih državnih rekorderk tudi bivša
svetovna prvakinja v metu kopja
Bauma, ki je na letošnjem evropskem
prvenstvu osvojila drugo mesto.
Pričakujemo, da v nedeljo ne bo v
Celju in okolici nobenega športnika
ter ljubitelja atletika, da ne bi s svojo
prisotnostjo povzdignil važnost tega
tekmovanja "ter dokazal, da je naše
sicer malo, a v vsakem pogledu šport-
no mesto, vredno da tudi v bodoče
organizira podobne prireditve.
ZATO V NEDELJO 10. SEPTEMBRA
OB 16. URI VSI NA NOVI ATLETSKI
STADION!
Atletski klub Kladivar.
za smeh
Madžar, Bolgar in Albanec so srečali
na izletu v Sofiji tri Ruse in jih po-
vabili na vino.
»Jaz sem mesar« je rekel Madžar
prvemu Rusu. »Kaj pa vi delate« Rus
odgovori. »Zdaj sem čistilec čevljev, a
doma sem bil knez« Bolgar trgovski
pomočnik, je isto vprašal drugega Rusa,
ki mu je odgovoril. »Zdaj sem kuhar,
a doma sem bil grof.« Albanec se mu
je predstavil za prodajalca južnega
sadja, tretji rus pa mu je rekel: »Jaz
^lepim letake, v Rusiji sem bil general.«
Mesarjev velik pes je to vse dolgo
poslušal pod mizo in naposled vprašal
malega, zanikrnega kužka, ki ga je pri-
peljal eden od Rusov: »Cuj no, kaj pa
si ti delal v Rusiji?« Krmežljivi kužek
mu odgovori: »Jaz sem bil pa bernar-»
dinec!«
zdravju oirok
zdrave. Predvsem je važna naravna
prehrana otroka, dojenje, ki znatno
dviguje njegovo odpornost proti obo-
lenjem vseh vrst. Poleti ne smemo ga-
siti otrokove žeje z mlekom, ki mu v
preveliki množini škoduje, ampak s
čajem ali vodo. Vsak najmanjši katar
ali vročino otroka moramo zdraviti.
Otroka moramo pravilno utrjevati s
kopanjem, zmernim sončenjem in ne
pretopiim oblačenjem. Dojenček naj
bo poleti čimbolj gol v zračni sobi.
Prepih mu poleti ne škoduje, če ni
vlažen. Posebno negovati moramo
dvojčke, nedonošenčke, slabotne otro-
ke in sploh vse otroke, stare pod tri
mesece, ki so še posebno neodporni.
Če. pa nam otrok že enkrat zboli, mu
je treba odvzeti takoj hrano in mu
dajati le čimveč tekočine v obliki
malo sladkanega čaja ali prekuhane
vode. Predvsem pa ne smemo izgub-
ljati časa, ampak poiskati takoj zdrav-
niško pomoč. Imejmo pred očmi, da se
iz majhne driske lahko v nekaj urah
razvije smrtno obolenje. Zato ne po-
slušajmo nasvetov mazačev in starih
tet, ampak pokažimo otroka zdravniku
in če je treba, ga takoj zaupajmo
strokovni oskrbi v bolnici!
Dr. V. D.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Gostovanje »Veselega 90' teatra iz Ljubljane
Sodelujejo člani Opere in Drame ter Ježek-
Milčinski. Umetniški vodja in konferencier:
Božo Podkrajšek. Godba: Salonski orkester
pod vodstvom Muser Pina. Sodeluje 55 ljudi.
Proda;'a vstopnic dnevno od 16. do 18. pri
gledališki blagajni.
POZIV
Vsa podjetja in osebe, ki imajo kakršne-
koli terjatve nasproti »Gospodarski razstavi
v Celju pozivamo, da najkasneje do 15. 9.
predložijo račune Upravnemu odboru Celje,
Trg Svobode 10. Poznejših zahtevkov ne
bomo priznali. Nadalje pozivamo vse dolžni-
ke, da najpozneje do gornjega roka porav-
najo svoje obveznosti.
Odbor za Gospodarsko razstavo v Celju
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Stev. 36 — Stran 3.
Žižkova
Htiktova torta na prostem v fmaU
Uprizoril^ KUD „lvan Cankar" iz Žalca
V ljudski igri nastopa iskrenost po-
dajanja pred "kakovostjo ... pri amater-
skem igralcu pozabiš na pomanjkljivo-
sti v igralski 'tehniki... ta vprašanja,
pa še o poklicnih igralcih-umetnikih in
»obrtnikih«, ki znajo silno dobro uprav-
ljati s trebušno prepono sva razgovar-
jala s funkcionarjem ljudske prosvete,
na poti k predstavi »Miklove Zale« v
Griže. Zatopljena v pogovor o Zali, ki jo
bova gledala na prostem, uprizorjeno
Po savinjskih hmeljarjih, sva se kmalu
znašla na.robu nekega prepada, porasle-
ga z vsem mogočim grmičevjem in tra-
vo. Pogled v kotanjo me je takoj spom-
nil na našega neumrjočega »Medveda«
Voranca in njegove »Solzice«. Globok
kotel... od treh strani strmi bregovi...
črno skrivnostno lesov je ... češmiga,
gabrovje, trnovje ... temačna globača,
ki so ji rekali Pekel.« Tudi živi studenec
čigar »žuborenje polni kotel prav gori
do robov« je tu. Ta Pekel na dnu pa ni
»pust in neprijazen« ^cot na koncu Pre-
žihovega polja, ta je prerojen, veliča-
sten, prazničen. V tej globači so marlji-
ve roke ljubiteljev igralske umetnosti
uresničile idejo Grižana Mikeka in u-
stvarile teater na prostem, kar se jim je
posrečilo tako prostorno in akustično.
Polkrožno so v živo zemljo vsekani
stopničasto se dvigajoči sedeži, kar daje
videz pravega grškega gledališča. Tukaj
je za otvoritveno predstavo pripravila
dramska sekcija KUD Ivan Cankar iz
Žalca, v režiji tov. Horvata Žižkovo
»Miklovo Zalo.« •
Spomin na požiganje, plenjenje, pobi-
janje in ugrabljanje slovenskih fantov
in deklet v sužnost po krvoločnih Tur-
kih na Slovenskem v 15. in 16. stoletju,
se je globoko vtisnil v spomin naših
ljudi posebno na Koroškem. Iz roda v
rod so krožile pripovedke, pesmice in
uganke bodisi po dedku, ki jih je pe-
stovaje pripovedoval vnučkom, ali pri
bokalu vina v nedeljo popoldne v vaški
krčmi ali ab luninem svitu pod vaško
lipo na vasi. Mnogo pa so jih ohranje-
vali in prenašali razni večni popotniki
in brezdomci. Nedvomno je največ tega
narodnega blaga ohranjeno ravno na
Koroškem. Vselbina ljudskih pripovedk,
pesmic preko ugank, plesov in običajev
izraža bolečine ljudstva kot posledico
hudih časov, opeva različna junaštva si-
nov, hčera, očetov, mater in dalje po-
sebno naglasa neusahljivo hrepenenje
po osvoboditvi, na eni strani od neiz-
prosnega fevdalca ,na drugi pa zuna-
njega sovražnika, v tem primeru Osma-
nov.
Iz dobe turških vpadov na Koroškem
je ostala poznejšim rodovom med dru-
gimi izvirna povest o junaški in zvesti
Miklovi Zali. Po ustnem izročilu jo je
napisal Jakob Sket iz Sladke gore. Naj-
boljšo dramatizacijo pa je napravil po-
znani ljubljanski režiser Fran Žižek.
Žižek je v tem delu pokazal izreden čut
za'.dramatiziranje ljudske povesti. Pri
delu se ni opiral na razna navodila,
oropagatorjev občestvenih »ljudskih
iger«, ki so trdili, da je osnova ljudske
igre duhovna igra — da morajo biti liki
ljudskih iger ožarjeni z evangelijem —
da brez katoliškega občestva za nas
sploh ni rešitve glede uprizarjanja ljud-
skih iger. Žižek je tenko prisluhnil za-
htevam prave ljudske igre, katere na-
men ni in ne sme biiti propagandističen.
(Razen v smislu umetnosti.) Biti mora
odraz, zrcalo določene dobe, v katero so
vključeni vsi elementi nujni za delo, ki
ga hočemo nazvati »ljudska igra«. Da
je tekst pisan po zgodovinskih resnicah,
prepleten z vsemi zgodovinsko važnimi
posebnostmi; obredi, plesi, petje, godba,
nošnja itd. Jezik mora biti ljudski, lah-
ko razumljiv. Te vse lastnosti vsebuje
Žižkova dramatizacija s posebnim po-
udarkom borbe iz fevdalno gospodo in
Turki, izato žanje to delo uspeh kjerkoli
je uprizorjeno.
Zahteve uprizoritve na prostem so
večje kot v dvorani. Delo, napisano. za
dvorano mora biti prilagojeno igri pod
milim nebom. Velika prostorna dimen-
zija zahteva od igralcev Izrednega gla-
sovnega napora; glas igralca mora biti
močan, v tem razumemo dovoljno no-
silnost in prebojnost, ki pa ne sme za-
radi tega zaiti v petje, znanie teksta
bre'hibno. Mimika igralcev nekoliko u-
blažena, kretanje z govorom preračuna-
no na večje razdalie itd. — Scenari-
ja mora biti plastična, uprizoritev na
orostem težko, ali pa sploh ne prenese
kulis in platna iz dvorane. Potvorhe
ljudska igra ne pozna. Zaradi teea in
mnogih drugih malenkosti ki Da jih ni
omalovaževati, zahteva igranje na pro-
stem mnogo znanja, izkušenj, truda in
potrpežljivosti vsega ansambla od re-
žiserja do zadnjega statista.
Ali je vsem tem nalogam zadostil
zbor KUD .iz Žalca z rešiserjem Hor-
vatom?
Rešiser je vprašanje pozorišča, da je
ostal veren Žižkovi dramatizaciji, da je
zagotovil zaoorednost slik brez mučnih
odmorov rešil zelo zadovoljivo. Na le-
vi strani igralskega prostora je postavil
domišče Miklovke z vrtom in zname-
njem ob potu, pred pokopališkim zi-
dom, ki je bil na desni je bila »lipa«.
Da ne bi motila prva slika druge, je
pustil v sredini nizko grmičevje. Neko-
liko više v hribu na levi na je nakazal
skalnato Votlino pod Rožčico. Pravilna
zamisel, da bi iz lučmi povdaril doga-
janja v posameznih prizorih, pri čemer
bi ostale druge slike zatemnjene, se za-
radi nezadostne jakosti luči ni obnesel.
V tej zamisli je seveda slika »Zala v
ječi« odpadla, tako, da smo bili prikraj-
šani za najlepše čustveno najizrazitejše
prizore tega dela. Skoda pa, da ni reži-
ser teksta v nekaterih prizorih skrajšal,
s čimer bi pridobil na tempu in hitrej-
šem zaporedju prizorov.
Življenje množice v prostoru, zlasti
prihodi in odhodi so bili zelo dobro re-
žirani, pod lipo v prvi sliki, v sedmi
sliki ob vrnitvi Davorina, ter v deveti
oz. 8 sliki prizori pred zapenjalco, ko
Davorin razkrinka Almiro. Najslabše
predstavljeni pa so bili prizori borb na
Gradišču, ki jih pravzaprav ni bilo, le
neko tekanje in vpitje Turkov po pro-
storu smo lahko opazovali. Čudno je, da
je režiser uprizoril borbe odmaknjeno
nekje v hribu, ni pa uporabil pokopali-
škega zidu, celo straž ni postavil ob zi-
du; tako, da bi Turki z lahkoto prodrli
preko obzidja v notranjost. Premalo
igrani so bili tudi prizori v zadnji sliki,
ob vrnitvi Mikla in Zale; pri Miklovki
pa se mi je zdelo, da je Mikla videla
že včeraj. Visoki rej je bil kar dobro
začet, petje zelo dobro. V nadaljevanju
pa sem občutil pomanjkanje vigranosti,
kar pa je režiser spretno rešil s pred-
časnimi nastopi oseb prihodnih prizo-
rov. (Prihod strelca v prvi sliki.) Igra
otrok v množici je bila odlična. Tov.
Kozmus je skrbno naštudiral vlogo Se-
rajnika. V drži, hoji in glasu smo vi-
deli izkušenega strogega, v družinskih
zadevah pa izredno čutečega možakarja.
Postavil je lik, h kateremu so se vašča-
ni lahko z zaupanjem zatekali po na-
svete. Izpadel pa je zaradi neznanja
teksta, v prizorih pod Rožčico. Šteh-
vanjski mojster Tevže tov. Zagodeta je
bil posrečena figura, ki se mu je do ne-
ke mere posrečilo obdržati vodstvo nad
množico, motil pa je prenagli in neja-
sen govor. Mirno, sigurno doživeto in
razločno je igral tov. Pintar Serajniko-
vega Mirka. Boljši je bil v množičnih
prizorih kot v igri s posamezniki. Od-
vaditi se mora nepotrebnega skandira-
nja. V Zali je tov. Zgankova z neprisi-
ljeno igro in simpatičnim organom
osvojila številni publikum. Njena ču-
stvenost je postavila v ozadje posebno-
sti, ki bi jih moral vsebovati dovršen
lik lepe Zale. Tov. Avdičeva je rutini-
rano podala Almiro, razpolaga z jas-
nim organom pripravljenim za igranje
na prostem. Najboljša je bila v prizoru
v tretji sliki pod lipo. Tu je pokazala
vso niizkotnost karakterja temperament-
nega židovskega dekleta v boju za lju-
bezen, kakršnega nam slikajo pripoved-
ke. Njen oče Tresoglav tov. Kovača je
bil v začetku preveč slovesen, pozneje
pa se je unesel. V kretnjah in glasu je
bil v prizorih pod Rožčico prav dolber.
Tovariša Oglajnarja Izkender s Turki
je zadovoljil. Begova grobost je bila
malce huda, toda ne pretirana. Igra
turškega poveljnika in vojščakov v pro-
storu je bila odlična, z izjemo v spo-
padih, tU pa leži krivda v režiji. Mi-
klovka tov. Koželova sicer simpatična
ženska, bila je pa vse prej nego stara
umna gospodarica. Ta vloga ni našla
pravega interpreta. Tov. Rižmah je tol-
mačil Davorina, ki ni dosegel v igri
ostalih večjih vlog. Predvsem zaradi
enakomernega govora broz povdarkov.
Prepričljiv je bil v prizoru, ko se vrne
v domači kraj. Njegovo ponašanje in
obleka pa sta bila vseskozi pregosposka.
Bahatega in strahopetnega Vinka je za-
del tov. Jug. Ne škodilo bi mu pa manj
kriljenjS z rokami. Odposlanec tov. Za-
godeta je majhna vloga, vendar obli-
koval z vso skrbnostjo. Strelca je igral
režiser sam. ki je poleg Almire, Treso-
glava in Zale najboljše naštudirana
vloga. Kmetje pri zapenjalci so bili od-
igrani v tonu preširne razigranosti.
V	uvodu napisane besede so mi bile
vodilo pri pisanju, vendar ne morem
mirno preko boleče točke amaterskih
gledališč, pa tudi polpoklicnih in po-
klicnih, mimo odrskega jezika, ki dela
žalskemu ansamblu občutne težave. »A«
nima polglasnika, tudi »O« ne, ima pa
ga ta nesrečni »E«, ki daje Štajercem
obilo preglavic. Odrski govor ne pre-
nese dialektov, najmanj pa savinjskega
Pesnik Zupančič je rekel nekemu mla-
demu igralcu, ki ni. imel »jezika«. Pi-
šem: res, tele, ščene, pes — vse z ena-#
kim ejem in vendar vem, da se izgo-
varja v teh besedah petero različnih
ejev. V bistvo te umetnosti se bodo ho-
češ nočeš morali poglobiti člani
žalskega igralskega zbora; lep dovršen
odrski jezik je osnovni zakon igranja
brez katerega za igralca ni bodočnosti.
Kljub pomanjkljivosti je šteti pred-
stavo v Grižah za napredek in uspeh;
z »Miklovo Zalo« so marljivi Zalčani
popravili neuspeh, ki so ga imeli z
Molierovim »Tartuffom«. Mladi ljudje
z izredno voljo so tu, treba je samo še
upornega dela, ki bo nedvomno rodilo
uspeh.	—č
Nušičev „Dr" v Prevorju
V	okviru kulturnega festivala OF
Celje-okolica je bil tudi v nedeljo dne
27. avgusta 1950 pomemben kulturni
.dogodek v Prevorju. Prevorčane je ob-
iskalo marljivo kulturno-umetniško
društvo iz Polzele. V nabiti dvorani so
poslušali Nušičevo komedijo »Dr«. Z
velikim zanimanjem in smehom je
ljudstvo sledilo doživetemu predva-
janju Polizelanom, Nušičeva satira je
ogrela srca mladim in starim odda-
ljene gorske vasice. Namen je bil do-
sežen, sklep vaščanov po uspeli pred-
stavi pa je sledeč: »Obiščite nas kmalu
zopet.« Po igri je bilo ljudsko rajanje.
K.
Ljubljanski veseli teater gostuje
V nedeljo se nam obeta spet nekaj
veselih uric ob gostovanju ljubljan-
skega veselega teatra. Že na nedavno
izredno uspeli reviji oblačil sta nav-
dušila in spravila v dobro voljo Ce-
ljane Božo Podkrajšek in priljubljeni
Ježek. Tokrat nas obiščeta z velikim
ansamblom, v katerem bomo našli med
drugimi naše operne in dramske
igralce ter prve soliste ljubljanskega
baleta. Od članov opere sodelujejo
nih imen. Od* članov opere sodelujejo
na nedeljskih predstavili Janko Veko-
slav, Banovec Svetozar, Anžlovar Ivo,
Stritar Bogdana, Zupan Drago, iz dra-
me Kovič Pavle, Ruša Boje, Drenovec
Lojze, Furjan Maks, Potokar Stane in
Bevc Jože. Od baletnih solistov pa
bomo videli Silvo Japljevo, Staneta
Polika in Jako Hafnerja. Našteli smo
vam samo najvažnejše osebnosti Ve-
selega teatra. Pripomniti še moramo,
da bo salonski orkester 15 mož pod
vodstvom Pina Muserja, prvo violino
in violinske sole pa bo igral Celjanom
dobro znani ing. Danci Pestotnik. In če
dodamo še, da ima umetniško vodstvo
Božo Podkrajšek, ki je istočasno še
konferansije, ter da bo Ježek povedal
nove aktualnosti, srno v glavnem po-
vedali vse o veselem teatru devetdeset
minut.
Veseli teater je žel v Ljubljani pri
30 razprodanih predstavah ogromen
uspeh, preteklo nedeljo, ko je gostoval
v Mariboru, je moralo več ko 2000
ljudi oditi domov brez vstopnic.
Tako ljubljanska kakor mariborska
kritika je veseli teater pozitivno oce-
nila. V Celju pa prav tako pričaku-
jemo, da nam bo Božo Podkrajšek
pripravil res veselih devetdeset minut.
Uspeh revije oblačil v Celju
Ob priliki gospodarske razstave v
Celju je razstavni odbor pripravil tudi
uspelo revijo oblačil, ki je doživela
pet razprodanih predstav in navdušeno
odobravanje občinstva.
O reviji bi na splošno sodili, da je
dosegla velik uspeh, saj se ni dala
zapeljati od nepotrebnih modnih mu-
havosti, temveč je pokazala okusne
domače modele. Kar se tiče zabavnega
dela revije, je vodstvu uspelo srečno
izbrati sodelavce, ki so znali gledalce
prisrčno zabavati. Božo Podkrajšek je
s svojimi originalnimi kupleti odlično
nakazal nekaj celjskih slabosti, Ježek-
Milčinski pa je spravil v dobro voljo
še najbolj resne gledalce. Orkester,
sicer maloštevilen, je pod vodstvom
ing. Dančija Pestotnika odlično sprem-
ljal ves spored ter k celotnemu uspehu
doprinesel dobršen del. Sonja Draks-
lerjeva je vidno napredovala od svo-
jega zadnjega nastopa v Celju ter je
dokazala, da se že uvršča med naše
najboljše pevke.
O pokazanih izdelkih na reviji smo
že v začetku dejali, da so bili domači
in okusni, vendar bi še radi imeli ne-
kaj odličnih modelov, katere smo vi-
dela. Obleka Sonje Drakslerjeve je
bila čedna in res lepa, izdelana pa iz
navadnega tiskanega blaga. Prav, taka
je bila obleka iz kretona, izdelanega
v celjski tekstilni tovarni ter obleka
kmetice. Vse navedene obleke jfc iz-»
dela Tovarana perila. Prav je tudi da
je Tovarna perila ipokazala modele
delovnih oblek, ki smo jih zelo pogre-
šali na ljubljanski reviji. Od ostalih
izdelkov bi radi omenili izdelavo moj-
stra Vovka, mojstrice Bogovičeve,
mojstra Kušarja ter Oblačilnih delav-
nic, ki so poleg številnih oblek poka-
zale tudi nekaj lepih čevljev in klo-
bučkov. Invalidska šivalnica pa je po-
kazala že res kvalitetne izdelke ši-
viljstva. Preveč bi bilo naštevati še
vse ostale sodelavce, ki so se gotovo
zelo potrudili za svoje izdelke. Prav
je storilo tudi vodstvo revije, d a je
pokazalo nekaj modelov z ljubljanske
revije, ker bo le tako prišlo do tekmo-
vanja za čimboljšo in kvalitetnejšo iz-
delavo oblačil. Prav tako pa je bilo
mogoče primerjati izdelavo in okus
celjskih in ljubljanskih mojstrov.
Revija je bila pod umetniškim vod-
stvom tovariša Zorana Vudlerja, sceno
je uspelo pripravil mojster Golob,
uspela napovedovalca pa sta bila to-
variša Vudler in Hohnjec.
Prav je, da so se Celjani odločili za
revijo oblačil ter bi želeli, da bi taka
revija postala tradicionalna letna pri-
reditev v Celju.
Mladinski pevski zbor "Maksim Gorki"
NA R A B U
Po tekmovanju mladinskih zborov, ki
je bilo v maju t. 1. v Ljubljani, je bil
določen »zbor »Maksim Gorki« I. gim-
nazije iz Celja, da bo kot najboljši, re-
prezentiral našo pesem na turneji po
bratskih republikah. Medtem pa so se
pojavile v zvezi z večjo turnejo po
Jugoslaviji znatne težave. Zato se je
zbor odločil potovati preko Reke na
otok Rab, kjer naj bi po koncertu le-
toval nekaj dni. Po temeljitih pripra-
vah tako v pevskem kot v organizacij-
skem pogledu, je zbor krenil na pot
7. avgusta. Zvečer je zbor kvalitetno
odpel svoj koncertni program v radiu
Reki za večerno oddajo. Drugi dan je
zbor prispel na otok Rab, kjer je pri-
redil zvečer na terasi hotela Moskve
koncert pred 600 poslušalci. Terasa je
bila nabito polna letoviščarjev iz vseh
krajev naše države, pa tudi iz ino-
zemstva, ki so z zanimanjem poslušali
naše pesmi, katere je zbor izvajal brez-
hibno. Zbor je žel obilo priznanja, po-
sebno še solisti Stepančič Dragica in
Čretnik Emilij an ter oba mlada diri-
genta Hvala Beno in Vertačnik Ciril,
ki sta samostojno dirigirala nekoliko
pesmi.
Slučaj je nanesel, da je Zveza bor-
cev Slovenije tiste dni organizirala
komemoracijo za padlimi žrtvami fa-
šizma na Rabu. Povabilo predsedstva
ZB za sodelovanje na komemoraciji je
zbor »Maksim Gorki« z navdušenjem
sprejel. Poleg govorov raznih predstav-
nikov se je spomnil slovenskih žrtev v
imenu zbora abiturient Pristovšek Fr.
Zbor je zapel -na grobovih tri pesmi ter
se oddolžil na ta način svojim borcem
za svobodno domovino, obenem je pa
s svojo disciplinirano navzočnostjo moč-
no podkrepil svečanost komemoracije.
Po opravljenih dolžnostih so imeli
mladi pevci in pevke ugodno letova-
nje na Rabu, kjer so se odlično poču-
tili. Vedrih lic in zagorelih obrazov so
se vrnili v soboto zjutraj brez vsake
nesreče v Celje. Zboru, ki je doslej z
vnemo in ljubeznijo služil naši socia-
listični kulturi, bo to kratko, a pre-
lepo letovanje gotovo v vzpodbudo za
nadaljnje delo.	K. E.
Joža
Ulična kontrolica v Celju
Nedavno je nekdo pisal o »mestecu«
Celju. Kakor pa smo na zadnji Gospo-
darski- razstavi, ki jo je razstavni od-
bor imefoitno zamislil ter spretno in
srečno dokončal, na zgodovinski sliki
očitno videli, je naše »mestece« že pred
dva tisoč leti prav mogočno stalo na
istem prostoru z istim imenom kot
pravo mesto, utrjeno in močno zgrajeno
glavno mesto cele provincije. Danes to
ni več.
Vsako mesto je sestavljeno iz ulic in
trgov. Celje tudi; pravi, osrednji del
jih šteje kakih trideset, razvrščenih po
glavnih dveh, ki se križata. Ni jih mno-
go, toda dovolj jih je, da se zmedeš, če
katero, ali kako poslopje v kateri, ali
naslov iščeš. Mestnga načrta ni in ga
ne dobiš nikjer; edino Gospodarska raz-
stava ga je (za silo — res, za silo —
Pripravila samim posetnikom. Zanašati
se moraš na svoje oči in na ustmene
Poizvedbe pri pasantih. Oči iščejo na-
pisnih tabel za.ulice in hiše; iščejo jih
težko in mnogokrat zastonj. Trajalo je
nekaj let, da so bile ulice sploh brez
napisov, potem so se tu in tam pojavile
deščice iz začasnim napisom; pred ka-
kim letom je bilo končano prekrščenje
imen na noyo dobo — stara zgodovinska
imena bi bila mogla ostati — in so se
v oddaljeni (?) Emailski tovarni izde-
lale nove napisne rdeče, kovinaste ta-
ble za ulična imena in hišne številke.
Nabijanje novih napisov pa je šlo po-
časi od rok in še ni končano. Nekatere
ulice so ostale sploh brez imen. Ano-
nimna je n. pr. dokaj prometna ulica od
Vodnikove do Miklošičeve s podaljškom
do Levstikove; v njej so mestne insta-
lacije in osrednja mlekarna; dasi nihče
ne ve za pravo ime te ulice, se ponaša
v njej ena hiša z dobro čitljivo zeleno
tablico »Schillerstrasse la«. Brez imena
je tudi zvezna ulica med Aškerčevo in
Stanetovo. Znamenito je, da ponosni del
mesta, kjer stoji magistrat MLO, to je
med Trgom svobode in Prešernovo uli-
co, ne pozna prav nobenega, ne ulič-
nega ne hišnega napisa; edino v slučaj-
nem mestnem načrtu, ki so si ga mogli
nabaviti posetniki omenjene Gospodar-
ske razstave, moreš za tisti del mesta
najti ime »Trg V. kongresa«. — Pa tudi
tam, kjer so novi napisi pritrjeni, se je
to pokrenilo sila pomanjkljivo in več-
krat neprikladno. Predvsem je tablic
premalo; v daljših ulicah, n. pr. Stane-
tovi, samo po ena; na križiščih bi mo-
rala biti označena vsaka smer, takisto
pri vsakem odcepu; Titov trg ni sploh
nikjer drugje napovedan kakor z ne-
kakim kažipotom na Domu OF. — Res
sramotno pa je stanje glede hišnih šte-
vilk; cela vrsta poslopij je sploh brez
njih; zneska za nove številke niso zmo-
gle imenitne hiše, celo palače, kakor
Komunalna banka, da navedemo le naj-
bolj vidno. Skrajni čas je, da se kričeči
in vedno vidni nered in drzna nemar-
nost ali kar je že, z brezobzirno odloč-
nostjo odpravi. Mestno upravo mora biti
sram pred vsakim tujcem in pred bliž-
njimi vasmi.
Pri takem neredu in ker so se razne
ulice že trikrat preimenovale, je um-
ljivo, da se zunanjik v nakopičenih uli-
cah ne spozna hitro in da ga tudi do;
mačini ne vedo vselej poučiti, ker pač
poznajo svoja vsakodnevna pota na oko
in se ne brigajo za imena. Zmeda na-
staja večja še zato, ker se razni uradi
prepogosto preseljujejo in ostajajo več-
krat brez napisov. Vsaj za mestne ura-
de je bila v nedavnem času postavljena
preglednica v veži MLO; zdaj je ni in
če kaj poizveduješ, trkaš — ali ne —
tu in tam in tod.
O tlaku cestišča in hodnikov ni da bi
mnogo govorili, ker ne zabavljamo radi.
Staro Celje je bilo med prvimi mesti,
ki se je odlikovalo s tlakovanimi ulica-
mi, kajpada s tistimi kamnitimi krom-
pirjaki, štajersko kaldrmo, ki še danes,
po nekako sto letih, prikrevsa zaslužek
številnim čevljarjem; saj meščani še da-
nes po teh krompirjakih trgajo podplate
na Tomšičevem (Glavnem) in na Trgu
svobode ter drugod. Priznano dobro
tlakovana je ena ulica, dve dostojno,
tri delno, ostale slabo ali nič. Spričo
tehtnosti kamionov in nebrzdanosti vo-
začev so v okolišu mesta nezadostne
samo makadamizirane peščene ceste;
hitro se razkopljejo v njih tiste zlo-
kobne kotanje, kakor se kažejo že po
preteku enega tedna v nanovo poprav-
ljenem delu Gregorčičeve ulice. Zgledno
so tlakovali živilski trg; poslovanje na/
njem se je utrdilo, razen rekordno po-
skočnih cen, ki pa jih razobešeni cenik
sploh ne registrira in je zato — kon-
trola odveč. S skrbjo in z zaupanjem (?)
pa čakajo kmetice in gospodinje na
presenečenje, ko bo obzirni MLO na
živilskem trgu nad prodajne vrste po-
stavil streho proti dežju in soncu; taka
enostavna uta pač ne bo delala težav,
saj so iza Gospodarsko razstavo v enem
tednu zgradili celo vas, in to samo eno-
tedensko; na trgu pa bi bila trajna,
človekoljubna, v istini socialna.
Ko hodeč po ulicah premišljamo o
nujnih mestnih potrebah, se nehote po-
javi neizogibna potrebnost blizkega
stranišča. Poglavje o celjskih straniščih
moramo končati, brž ko smo ga načeli;
le eno dostojno stranišče premore Celje,
ono pri kolodvoru; označena so sicer še
tri z običajnima dvema ničlama 00, a
ta tri obstoje res samo iz luknje in je
še ta navadno zamašena, dostop do nje
opasnejši kakor na Luknjo pod Trigla-
vom. Plot ali koruzje pri kaki vasi je
udobnejše počepališče. Koliko mesecev
— po tolikih »tednih snažnosti« — bo
»belo« Celje še ostalo tako »blatno«? ...
Naša majhna kontrolica bi našla še
marsikaj; prepušča pa posel, poklicni
veliki kontroli, ulični milici. Pravega
prometa mesto sicer nima, razen kadar
se usujejo otroci iz šol, gledalci iz ki-
nov, kupci pri zaželenem blagu; ven-
dar ulični miličniki tu in tam na treh
križiščih z elegantnimi kretnjami budno
paizjjo, da jih kako vozilo ne povozi.
Prav je tako! Pogrešamo pa pohoda,
takozvane patrulje, po cestah, zlasti po-
noči, ko skoraj nikjer ne srečaš človeka,
ker pač ne^vidiš tistih, ki se ne dajo
videti. Ni še preteklo mnogo časa, »ko
so skozi teden dni vsako noč med de-
seto in enajsto uro z nekega stavbišča
čez plot tri osebe odnašale deske —
gotovo ne lastnih; in v zadnji noči po
Gospodarski razstavi sta ob uličnem
plotu bili sneti z drogov dve zastavi,
baje nepoklicno prisvojeni. Take pri-
merke bi mogla patrulja pojasniti in
usta zamašiti nergačem, ki pravijo, da
se danes vse in povsod krade.
Lclo III*. — Štev. 36. — Stran 4.
CELJSKI TEDN"
Tine Orel:
Od Admonta do Krimmla
S poti po Avstriji
Admont je prastaro selišče, zaradi
svoje prekrasne okolice znano kot eno
najlepših v štajerski deželi. Svoj slo-
ves pa uživa predvsem zaradi bene-
diktinskega samostana. S tujskopro-
metnega stališča je Admont res zelo
srečen trg. Sleherni pride na svoj ra-
čun. Alpinist se zazre v drzne stebre
aicer ne visokega, a za te kraje že le-
po razčlenjenega pogorja Hallermauern,
v mogočno glavo Scheiblingsteina in
Buchsteina; alpski smučar si razburja
domišljijo ob pogledu na zahtevne, ro-
mantične spuste z bližnjih planin,
predvsem pa na standartno progo s
Klosterkogla do Admonta s 1000 metr-
sko višinsko razliko; kajakaši se pre-
skušajo od Schladminga do Gesaussein-
ganga (80 km) na idealnih brzicah šu-
meče Aniže; Admont je oskrbljen tudi
s kopališčem, s tenis prostori in drugi-
mi športnimi napravami, tako da šport-
niku v resnici vse nudi. Admont pa
ima tudi za popotnika, ki ne uživa sa-
mo v preizkušanju svojih telesnih mo-
či, poseben zaklad v svojem znameni-
tem samostanu s slavno knjižnico in
drugimi izfoirkami, a za nekatere •*— ne
nazadnje — v sijajni vinski kleti.
Nekatere teh stvari smo tudi mi po-
gledali, poskusili in poskusili. Imeli smo
vtis, da so nas tam sprejeli s posebno
prijaznostjo tujsko-prometnih strokov-
njakov, v kateri je nekaj konjukture,
nekaj pri vajenosti. Admontske krajev-
ne korifeje so dale čutiti še neko pri-
čakovanje: da bo v Admontu kmalu
tako, kakor »in den guten, alten Zei-
ten«, ko so bile vse tujske sobe zase-
dene. Ko sem hodil po ogromnem sa-
mostanskem področju, sem se spomi-
njaj. zgodovinskega pregleda kolikor
sem ga doibil v priročniku, ter ga pri-
merjal znanju naših »bedekerjev«. Pri
tem mi je prišel na misel moj nepo-
zabni učitelj rajni dr. Breznik, ki je
rad etimoloigiziral. Ob imenih Motnik •
in Udmat nam je omenjal vedno tudi
Admont kot kraj slovanskega izvora,
ki je v zvezii s tema dvema slovenski-
ma krajema. Mota pomeni v praslovan-
ščini izvir. Admont pa naj bi izhajalo
iz vodamota (v-odomota). Pobaral sem
žolanega cicerona, kako je s to reč jo,
pa je na moje* začudenje vedel za ne-
katere razlage tega imena, med dru-
gim tudi za Štrekljevo, ki nam jo je
vtisnil v spomin naš slovniČai'.
»In h kateri razlagi se nagibljete
Vi?«
Jasnega odgovora nisem dobil, imel
pa sem občutek, da mu je bolj pri sr-
cu keltski, latinski in nemški izvor,
kakor pa slovanski, ki je jezikoslovno
docela utemeljen (prim. Ramovš, O
imenu Admont, SR 1950, str. 137 i. si.).
Zaradi tega se mi zdi, se radi zateka-
jo k najmlajši, res vulgarni razlagi, češ
da je prišlo ime od »ad montes«, h
goram. To pa verjetno pod mogočnim
vplivom še bolj mogočnega samostan-
skega organizma, ki je celo tisočletje
v vsakem pogledu kraj obvladoval. Ko
sem stal pred vrati v opatovo sobo,
sem na rezbarij i nad njimi opazil na-
pis: »Ad montes levavi oculos meos«
(h goram sem dvignil svoje oči). Vsto-
pil seveda nisem, čeprav je bila ura
obiskov. Zadovoljil sem se z opazova-
njem res razkošne umetelne rezbarij e
na težkem hrastovem portalu. Cel ro-
man je iz lesa urezala neznana roka.
Te vrste umetnike premore baje dunaj-
ska lesna obrt. Tako vsaj mi je nekdo
pravil v Celju, ko sem si ob priliki
ogledal prav tako razkošno rezbarijo
na sodu v kleti pod barom v Vestnovi
vili, v tisti, kjer je zdaj otroška bolniš-
nica. Človeka sicer motijo cele pro-
cesije ljudi, ki si ogledujejo znameni-
tosti in bogastvo samostana, toda kdo
bi zameril »njegovi milosti« opatu in
ostalim patrom, če so iz svojega zgo-
dovinskega gnezda, ki pomeni 11. sto-
letje, naredili največjo privlačnost v
kraju. Več kot 300 let je v samostanu
gimnazija, opat Kugčlmayer (1783 do
1818) pa je vzpostavil nekako akade-
mijo iznanosti. 1865 je samostan gorel
več tednov, vendar so rešili največjo
vrednost, knjižnico, ki šteje 120.000
zvezkov, med drugim mnogo inkuna-
bul. Ko nam je dr. Krause, profesor
na admontski gimnaziji, te stvari raz-
lagal, je nenadoma vpletel tele bese-
de: »Lepo prosim, gospodje!« Ne mo-
rem reči. da nas je prijetno presenetil;
ta ali oni je že pomislil, da smo se
srečali s kakim nebodigatreba, ki je
po 9. maju 1845 iskal svoj »refugium
peocatorum« (pribežališče grešnikov)
tam, kjer so ga iskali tudi naciji, es-
esovci in gestapovci. Toda zdajci se je
izkazalo, da je to samo drobtina iz
*Hum<3ert Worte slovenisch«, in na to
smo s svojimi »wibram« podplati in r
alpinistični monduri bežno pregledali
oddelke največje knjižničarske sobane,
občudovali svežost blizu 200 let starih
A1 tomontej evih fresk in Staimmloviih
rezbarij. Ustavili smo se pri zbirki slo-
venskih svetih pisem, pri peterojezični
bibliji, ki je v Niirnbergu izšla 1583
(hebrej sko-kaldej sko, latinsko, grško,
nemško, slovensko).
Čas pa se je ta dan še hitreje vrti]
kakor na turah. Nekateri smo si napa-
sli oči še na ostalih zbirkah, ki nam jih
je pokazal mladi, golobradi dr. Keller.
Oa je čuvar zbirke 114.000 hroščev in
42.000 metuljev in cele vrste drugih
dragocenosti. Baje je to največja to-
vrstna zbirka.
»Pa kdo jim je vse to dal? Država?«
je vprašal Janez. Država? Saj so bili
sami država v državi, mogočna fev-
dalna posest, z 12 filialami, s celo vr-
sto vinskih goric, ki so segale preko
Maribora do Ptuja, z ogromnim gozd-
nim bogastvom, ki je še danes neiz-
črpen vir njihovega blagostanja. Iz-
guba vinskih goric na našem svetu jih
ne boli preveč. »Euer Gnaden opat
Zoissl, ki se je leta 1938 umaknil pred
Anschlussom,« kar pa v kroniki ni na-
tančno izabeleženo, je v kraju za Lan-
deshauptmannom prva osebnost, ki je
ne manjka pri pokroviteljstvu katere
koli kulturne ali fizkulturne priredit-
ve Z njim in z vsem, nad čemer go-
spoduje in gospodari, je v zvezi vse,
kar nas je v Avstriji spominjalo »na
lepe stare čase« in to k. u. k. ali pa
čase tretjega rajha. In to kljub letu
1938!
V cerkvi, veličastni novi gotiki z vzi-
danimi romanskimi portali, sem pri
stranskem oltarju prebral imena »he-
rojev«, die fur die unsere Heimat ge-
fallen sind, v zadnji vojni namreč:
Smolle, Jaklitsch, Tschitschko, Cater
itd. Pri branju teh imen nas je obšlo
nekaj mrzlega. Zagomazelo nam je po
hrbtu; kakor dan ha to, ko smo v
Krimml u ob spomeniku Tirolca Wall-
nerja, ki se je postavil po robu Fran-
coiom leta 1809, videli sveže križe hit-
lerjevskih soldatov, članov besatzungs-
trup in kazenskih ekspedicij. Zapomnil
sem si ime Moravec, ki ni padel ni-
kjer drugje, kakor pri Gornjem gradu
(b. Cilli). A pustimo mrtve, čeprav se
pravi, da bodo kamni vpdli, če bodo
ljudje molčali. Užitek je res, vrani iz-
puliti pavje pero.
»Mi nočemo vojne. Nikoli je nismo
hoteli. In ko je Hitler začel vojno pro-
ti vsem, smo bili mi Avstrijci proti Hit-
lerju. In zato razumemo današnjo bor-
bo Jugoslavije. Sicer pa vam povemo,
da sprva tudi Hitler ni bil za nasilje
nad manjšimi narodi.«
Besede simpatičnega, zgovornega
športnega funkcionarja mi niso šle
docela v račun. Še lansko leto sem li-
stal po Mein Kampfu in Rauschingu.
Postregel sem mu z ugovori, iz dokazi
iz dosedanjega avstrijskega političnega
življenja, ki je večkrat le predobro
pokazalo, da volk dlako menja, iz ko-
že pa ne skoči, niti mu ni do tega, da
bi skočil.
»Rabimo 10 let mirne izgranje in nič
več. Kvečjemu pametno politiko cen.«
»Mi pa sploh ne mislimo na nič-dru-
gega kot na mirno izgradnjo. To je si-
cer za nas idealizem, a upravičen in
človeštvu potreben.«
Bilo je pravzaprav malo besed med
nami. Morda to niti ni bilo prav. Ideja
o enotni Nemčiji gotovo ni fašistična
iznajdba, toda v premagancih živi in bo
še živela kot osrečujoča zarja iz tret-
jega rajha. In navkljub pogoltni poli-
tiki ob koroškem vprašanju in drugim
potezam avstrijske vlade, ki jih je na-
redila, da bi izvlekla iz trenja med
velikimi silami čim več dobička, smo
v ljudeh, s katerimi smo prišli skupaj
videli skrb. Saj ta igra, ta politika go-
tovo ni v korist malih narodov, malih
držav. In ljudje, ki se v tej igri zvi-
jajo, to če ne s pametjo pa vsaj na-
gonsko čutijo. Nič ni čudno, če ni na
pretek voljnih plesalcev za igro, ki jo
svirajo veliki. V tem pogledu se mi je
zdel prizor, ki smo ga opazovali pri
vhodu v Jahnsbachtal, za Avstrijo ne-
kam simboličen: star, od dežja in vetra
preperel plesni oder pod zaščitno plah-
to, na kraju odra dva muzikanta, ki od
časa do časa urežeta bučno, vabečo,
užigajočo polko, na oni strani ceste
štant, odpustki, cukren kramar..., a
plesalcev ni. Ko se pripeljemo mimo,
avto ne sme naprej. Počajmo, da vidi-
mo, kako tekne na štajersko muziko.
Pri tem smo videli, da tudi smeha ni
pravega. Mi smo to razumeli, zakaj
ga ni.
In že je prišel čas, ko smo se poslo-
vili od prijaznega trga, od kopališča,
od znancev, od piva. Sklenili smo še
privatne izmenjave, če bodo seveda
mogoče v prihodnjem letu, prihrumel
je brzovlak in oddrdrali smo v deževni
večer proti Selztalu, Schladmingu in
Bischofshofnu. Silen piš je potegnil z
gora in zagrnil vasi s prahom, nato pa
z divjim nalivom. Nekje se je utrgal
oblak, zdrknili smo preko hudournika,
ki se je peneč razlival po pokošenih
livadah, posejanih s pusto grajenimi
senaiki. V primeri z našimi so se nam
zdefi brez domišljije, neotesani, dol-
gočasni. V vlaku smo slišali, da so av-
strijski plezalci v več navezah ostali
pod noč v Gesause. Ena naveza treh v
Dachlu. Da je eden odletel..., da so
se zaplezali..., da je poklicana reše-
valna ekspedjaija..., da iso zazevali
novi Grobovi na pokopališču v Jonsba-
chu. Nekaj tega je bilo le res. Zaple-
zali so se, prebivakirali pošastno noč.
v ponedeljek zjutraj pa so se izmazali.
Ce bi bilo vse res, kar čenče spravijo
skupaj, no, bi bilo res prehudo na
svetu.
V dežju smo prispeli v Bischofsho-
fen in se po enem tednu za pet ur zna-
šli v civilnih posteljah snažnega ho-
tela »Pri Katrici«. Jutro nas je pori-
nilo spet v moderno Prokrustovo po-
steljo, v brzovlak, ki pa k sreči v Av-
striji ni tako poln kot pri nas. Kmalu
nato smo primerjali Zeli am See, le-
tovišče kraljev in maharadž, našemu
Bledu; Bled je lepši. Nato smo se pre-
sedli na ozkotirno železnico, se po-
slovili od narasle Salzache in z zavi-
danja vredno naglico odbrzeli na
vzhodno Tirolsko, v Krimml, v osrčje
ledenikov.
O akumulaciji
Znano nam je, da je splošna akumu-
lacija v glavnem zbiranje finančnih
sredstev v obliki davka na promet pro-
izvodov, ki služi za izgradnjo industri-
je, mehanizacije kmetijstva, elektrifi-
kacije naše dežele, zgraditev socializ-
ma sploh.
Davek na promet proizvodov je na-
vadno vkalkuliran že v tako imenovani
strukturi cene nekega predmeta, ki se
izdeluje v tovarni, lahko je pa tudi do-
ločen od predmetov, ki se odkupujejo.
Zaradi tega imamo dve tarifi davka od
prometa proizvodov in sicer Splošno
tarifo, ki je izšla v Uradnem listu FLRJ
št. 13-50 ter Enotno tarifo davka od
prometa proizvodov, ki je objavljena v
Uradnem listu FLRJ št. 10 iz leta 1949.
Slednja tarifa se uporablja za obraču-
navanje davka na promet proizvodov
le pri podjetjih lokalnega pomena, ka-
kor tudi pri vseh zadružnih in zaseb-
nih podjetjih. Nekateri predmeti sploš-
nega pomena, pa čeprav se navadno le
proizvajajo v lokalnih virih, nimajo
določene planske stalne lastne cene kot
je to na primer vino ali žganje. Od
takih artiklov se plačuje davek na pro-
met proizvodov od količine ali vsebine
alkohola v procentih (vino — žganje).
Sadjevec (jabolčnik) je po nomen-
klaturi proizvodov, ki jo je iizdala
Zvezna planska komisija, uvrščen med
alkoholne pijače. Glede na določbo po-
stavke št. 503 Splošne tarife davka od
prometa proizvodov pa je treba od
enega litra sadjevca plačati 10 din dav-
ka na prome{*proizvodov, ki se pa po-
bira le pri prodaji. Davčni zavezanec
je proizvajalec. Izjemno pa se glede na
določbo 7. člena uredbe o davku na pro-
met proizvodov v primerih odkupa sad-
jevca, ki je osnovni kmetijski proizvod,
od državnih kmetijskih posestev, kmeč-
kih delovnih zadrug in od kmetov šte-
jejo za davčne zavezance odkupna in
gostinska podjetja — ne glede na sek-
tor. Ce državna kmetijska posestva ali
kmečke delovne zadruge prodajajo sad-
jevec zasebnim potrošnikom, morajo
sama obračunavati in odvajati davek.
Prav tako morajo državna kmetijska
posestva plačati davek od sadjevca, ki
ga prodajajo svojim delavcem in usluž-
bencem po nižjih cenah (kot depuitat).
Ker se šteje sadjevec za alkoholno
pijačo, morajo davek plačati tudi de-
la vsko-uslužbenske restavracije-in men-
ze. Seveda so nekateri zasebni dobičko-
lovci ta predpis koristili v svoje name-
ne ter kupovali in preprodajah sadje-
vec po nemogočih cenah, koristeč pri
tem predpisni davek, vendar pa davka
niso plačali. Z ukrepi od pristojnih or-
ganov ljudske oblasti pa se bodo tudi
te nepravilnosti pri odkupu sadjevca
odstranile.	l
SLOVENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Prvo kolo jesenskega prvenstva slovenske
nogometne lige je za nami. Naš namen je,
da našim športnim bralcem in to v prvf vr-
sti nogometni publiki ob priliki začetka
prvenstva, spregovorimo nekoliko besed ter
s pogledom o odigranem pomladanskem pr-
venstvu ter s perspektivami o bodočem pr-
venstvu damo jasnejšo sliko. Predno se do-
taknemo poedinih članov slovenskega prven-
stva je potrebno, da se spomnimo na izred-
no zasedanje izvršnega odbora NZS zadnje
dni v Kamniku. Kot je znano, je bilo to
zasedanje v zvezi s pričetkom drugega dela
prvenstva nujno potrebno in je prineslo tudi
v splošnem zelo pozitivne rezultate. Med
drugim je brisalo vse kazni kaznovanim
igralcem, odbornikom, sodnikom in drugim,
kar naj bi vzgojno vplivalo na prizadete.
Prav tako so na zasedanju opozorili vsa
društva, da morajo glasom odloka zasedanja
NZJ v Beogradu, skrbno voditi finančno po-
slovanje ter črpati denarna sredstva le iz
lastnih dohodkov. In s takimi perspektivami
smo stopili v prvenstvo.
Branik, ki je postal prvak Slovenije v
pomladanskem prvenstvu, je brez poraza za-
služeno osvojil prvo mesto. (Tekmo, katero
je izgubil z Nafto, je zveza verificirala s 3:0
v korist Branika.) Tudi v končnem plas-
manu ima velike izglede, toda že prvo kolo
je pokazalo, da bo borba za prvo mesto
ostrejša kot pomladi. Ni tu kriva baje »sla-
ba« forma Branika, temveč kvaliteten dvig
večjega števila slovenskih ligašev.
Tudi Korotan se dobro drži na drugem
mestu. Njegova zmaga minulo nedeljo nad
Nafto je velik uspeh in potrdilo, da ee na-
hajajo Kranjčani v dobri formi.
O Kladivarju nekaj več besed. Začeli sme
dobro, a končali precej slabo. Vzrok zad-
njim neuspehom, neodločena igra s "Krimom
ter poraz s Korotanom, je bil v glavnem
zaradi poškodovanih igralcev. To nedeljo
smo odigrali tekmo izven konkurence, a čaka
nas težka tekma z Nafto. Perspektive v bo-
dočnosti so nekoliko boljše i« razloga, ker
imamo zelo dobrega vratarja Butinarja, des-
nega branilca Vedlina ter odlično krilo Zi-
darja. S tem bomo ne le samo ojačali o-
brambo, ampak poživeli tudi napad. Kril-
ska vrsta ,ki je bila že v zadnjih tekmah
najboljši del moštva, bo ostala v glavnem
neizpremenjena. V prvenstvu razpolagamo s
sledečimi igralci: vratarja — Butinar, Klajn-
šek; branilci — Vedlin, Tomšič II., Bernard;
krilci — Dobrajc, čater, Florenini, Tomšič
I.; napad — Mahkovec, Posinek, Coh, Firm,
Zidar, Marinček, Hajligštajn, Požlep, Raj-
ešk. Kot se vidi, je stanje v Kladivarju
boljše in upajmo, da bodo sledili tudi uspe-
hi, posebno eš sedaj, ko bo agilnemu pred-
sedniku nogometnega kluba tov. Skomini
pomagal pri delu kot novi tehnični vodja
društva znani športni delavec tov. Presinger
Riko. Društvo ima sedaj tudi trenerja, zna-
nega odličnega igralca Kladivarja tov. ča-
terja.
(Nadaljevanje 9ledi.>
SKUD »FRANCE PREŠEREN« VABI
V	mešani, moški in ženski pevski zbor se
lahko prijavijo pevci in pevke najpozneje
do 15. septembra, in to moški ob torkih,
ženske ob četrtkih ob 8 zvečer v pevski
sobi, drugo nadstropje II. drž. gimnazije.
Prav posebno je vabljena mladina. Zaradi
študija novega programa, po 15. septembru
novi pevci ne bodo več sprejeti.
V	godbeno sekcijo, godbe na pihala in
tambruraško sekcijo se lahko prijavite ob
torkih in četrtkih od 6—8 zvečer v godbeni
dvorani, Razlagova ulica — prejšnja delav-
ska zbornica.
V	likovno sekcijo se lahko prijavite pri
tov. Deniša v Mestni knjižnici.
Oni, ki imajo veselje do dramatike se
lahko prijavijo pri tov. Hvali v papirnici
MLO (prej Goričar).
V	glasbeni šoli ne bo več pouka harmo-
nike bo pa v okviru SKUD »Fr. Prešeren«
ustanovljena šola za harmonikarje, ki jo
bo vodil priznani strokovnjak tov. Rakuša.
Prijave v to šolo sprejema do 15. tov. Ra-
kuša na stanovanju v Gaberju.
GODBENI AKTIV
SKUD FRANCE PREŠEREN
PRIREDI V NEDELJO 10. SEPTEMBRA
OB 10. URI V MESTNEM PARKU
KONCERT
V PRID LJUDSKEGA POSOJILA
OPOZORILO
Mesto Celje ima vedno večje težave za pre-
skrbo vode mestnemu prebivalstvu, zaradi
tega, ker so vodovodne napraYe v zvezi s
povečanim številom prebivalstva premale.
Vodo odvzemajo tudi pokvarjene pipe in
straniščni splakovalniki. Mnoge lastnike in
upravnike stanovanjskih zgradb smo opo-
zorili naj navedene napake čimprej popra-
vijo in tako omogočijo vsem ostalim- dobavo
vode. Naleteli pa smo na gluha ušesa. ~
Da omogočimo redno dobavo zadostne ko-
ličine vode v mestu, opozarjamo ponovno,
da morajo biti do 15. 9. popravljeni vsi po-
kvarjeni iztoki, ker bomo po tem roku vsa:
ko najdeno prekomerno uporabo kaznovali
z odvzemom vode, kršitelja pa predali IO
MLO s predlogom v kaznovanje.
liko jamic je zakrpal c času prostovoljnega
dela na cestah v tednu cest?
Dopisnik preklinja cestarje; zaveda naj
se pa, da tudi on ne bo imel sreče v živ-
ljenju, če bo tudi naše tisočkratno preklet-
stvo vplivalo na njegovo srečo v življenju.
Upamo, da se je pisec s tem naučil, da v
socialistični državi ne bo napadal cestarske-
ga stanu, čeprav pravi, da ima pretresena
jetra. Po samem članku izgleda, da ima
pretresene možgane. Cestarji nismo vzrok
slabemu stanju cest. Ne izključujemo mož-
nosti, da se najde med našimi vrstami kak
nedisciplinirani cestar oziroma cestni dela-
vec, kar pa ne opravičuje - javnega napada
na celotni naš stan.
O vzrokih slabih cest pa mu ne bomo
razkladali ria tem mestu, ker zaradi po-
tresa možgan na motorju oziroma avtomo-
bilu verjetno tega predolgo ne bi doumel.
OBVEŠČAMO vse planince, da provizorij
na Mozirski planini od 20. avgusta v redu
posluje. Ima 30 udobnih prenočišč in je pre-
skrbljen z jedačo in pijačo. Na pogorišču
pa se že gradi nova koča za 60 oseb. Pripo-
ročamo. da obiščete postojanko.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dne 10. 9. 1950 tov. dr. Fišer Jože, Gre-
gorčičeva ul. 2. Dežurna služba traja od so-
bote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj-
Prodam kad za pranje perila. Vprašati Bo-
hinc, Celjska tiskarna.
Proglašam za neveljavno tablico kolesa št..
2231-S 13 na ime Srebot Alfonz, _ Laško,
Samski dom.
Proglašam za neveljavno šofersko izkaznica
št. 2078 na ime Verbič Dominik Griže.
Proglašam za neveljavno sindikalno knjižico
in prometno knjižico št. tablice 2700-12 na
ime Košar Rajko, Zidanškova ulica 21
Celje.
Proglašam za neveljavno potrdilo »Starinarne«
Celje št. K 204-8 za din 2600 na ime Bobek
Vinko, Grobelno pri Celju gt. 5.
Proglašam za neveljavno prometno knjižico
št. okvirja E163. Vojaško knjižico izdana
od IV. armije na ime Ravnjak Alojz, Stra-
nice št. 31.
Dijakinja Ekonomske srednje šole išče eno-
sobno stanovanje za dobo 1—2 šolski leti-
Naslov v upravi.
Dne 3. maja sem izgubil denarnico z doku-
menti pri restavraciji Na-Na. Najditelja
prosim, da mi jih vrne na naslov: Jelen
Ivan, Mariborska 99.
Zgubila sem denarnico z dokumenti in živil-
skimi nakaznicami. Močnik Valburga in
Močnik Silva, šentjurij pri Celju-Sibenik 28.
Najditelja prosim, da mi jo vrne a naslov.
Iščem posestvo v najem, kjer bi lahko redir
5 glav goveje živine. Goveda imam sam.
Naslov v upravi.
Zamenjam lepo stanovanjsko hišo z nekaj
zemlje, 18 km iz Celja ob Savinji za eno-
sobno stanovanje v mestu. Naslov v upravi-
KINO
KINO METROPOL
od 12.• do 18. sept. »Ljubavna zgodba« angh
KINO DOM — LETNI
od 8. do 14. sept. »Daj nam danes« angl. film
od 15. do 18. sept. »Dokler bom iivei« fran-
coski film
KINO 'ŽALEC
od 9. do 10. sept. »Zvezde gledajo z neba«
ameriški film.
od 13. do 14. sept. »Kameniti cvet« sov. film
KINO »UDARNIK« VELENJE
od 9. do 10. sept. »Ni prostora xa ljubezen«
nemški film.
od 13. do 14. sept. »Osvobojena remija«
sovjetski film.
MALOMARNA UPRAVA
Letos je razmeščenih po naši lepi Slove-
niji okoli 190 počitniških kolonij. Ljudska
oblast nudi našim najmlajšim obilo oddiha,
zabave in pouka. Tudi v šentpavlu so gosto-
vali letos otroci iz Kopra, ki so bivali v
prostorih šolskega poslopja. Ta kolonija si-
cer ni imela vseh pogojev, tako so morali
vodo dovažati v sodih, ker se v poletnem
času izsuši šolski vodnjak. Osebje v letoš-
nji koloniji ni bilo pravilno izbrano, šolski
upravitelj jim je ob prihodu stavil na raz-
polago sadje ter ostalo ljudsko imovino s
prošnjo, da jo varujejo. Toda zgodilo se je
obratno, otroci so v rojih plezali na drevje,
ga obmetavali s plotnimi letvami ter tako
oklestili še nezrelo sadje, pokvarili vodnjak,
poškodovali plot itd. Pri vsem tem pa je
stalo osebje ob strani, ne da bi se brigalo
za početje teh otrok. Skrajno malomaren
odnos je imelo letošnje osebje kolonije v
Šentpavlu do ljudske imovine. Tako je ob
prevzemu materiala po upravi šole manjkalo
96 kosov raznega blaga (25 žličk, 3 žoge, 23
emajliranih krožnikov, 9 brisač, umivalnik,
6 velikih žlic, 14 emajliranih skodelic za
juho itd.). Kdo bo odgovarjal? To dejstvo
daje zelo slabo sliko o upravnem osebju,
ki ni znalo kolonije upravljati. Ljudska ob-
last bo vsekakor klicala te ljudi na zagovor.
SVETOVNO ZNANO KOPALIŠČE
V kratkem času sem bil letos dvakrat v
Rimskih Toplicah. Obakrat je bil bazen pre-
poln mladih in starih kopalcev. Povečini
pač naši državljani, čeprav tudi iz raznih
ljudskih republik, morebiti pa tudi nekaj
inozemcev. Vse je pravljično urejeno, ne
glede na to, da baje manjka čez 60 ključev
za kabine in omarice. Tista zelo uporab-
ljana in potrebna kabina z dvema ničlama
(00) pa je nemogoča. Pravijo, da se po ko-
ličini uporabljenega mila in snažnosti stra-
nišča ocenjuje narodna omikanost. ,Če po
snažnosti tega kraja v Rimskih Toplicah
nekdo ocenjuje našo omikanost, nam bo dal
nezadostno na ne vem katero potenco. An-
gleške školjke se res rade zamašijo, zato pa
je treba namestiti take, ki odvajajo narav-
nost v kanal, pa ne bo take nesnažnosti v
»svetovno znanem« kopališču.	B. F.
piscu članka »ceste in
cestarji«
Člani sindikalne podružnice cestarjev pri
upravi za ceste OLO Celje-okolica zbrani na
svoji redni odborovi seji dne 28. 8. 1950 so
sklenili odgovoriti piscu članka »Ceste in
cestarji« v Celjskem tedniku dne 18. 8. 1950.
Možnost je, da je pisec ignorant in nima
pojma o cestno vzdrževalni službi.
Veselilo bi nas, da bi nam sporočil, ko-
TJrejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Telefon 7 — Celje. H tov trg 1 — Tiska Celjska t skarna