. .................................. Poštni urad 9020 Celovec ^ H ^ Veriagspostam* 9020 Kiagenfurt * izhaja v Ceiovcu ^ Posamezni' izvod 7 šilingov Mtn&iilHA !""*" LETNiK XL CELOVEC, PETEK, 14. JUNiJ 1985 ŠTEV. 24 '2230) V Zitari vasi so v šoii odnesi! dvojezične napise. Novi so spet pritrjeni Četrti dan po skiepu občinskega odbora, da je treba v ijudski šo-ii Žitara vas odstraniti dvojezične oznake posameznih sob, jih je v noči med 7. in 8. junijem nekdo pobrai in odnesei. Redkokdaj so skie-Pom siediia tako hitro dejanja! V protisiovenskih dejanjih si večinske stranke dokazujejo odiočnost in uspešnost! šolski ravnatelj Franc Kukoviča, ..barbarski akt proti slovenski na- je dvojezične napise leta 1981 Potrdil v novi šoli, saj so viseli tu-že v stari ljudski šoli, o odstranitvi prej ni bil informiran. ^ ijudski šoli Žitara vas obiskuje Pad 50 "/o otrok dvojezični pouk. dvojezični napisi pa so bili sestavni ^si pedagoškega koncepta, ki naj tudi praktično uči sožitje in enakopravnost jezikov. Šolski ravnatelj Kukoviča pa si je s svojo samozavestno držo nakopal vrsto sovražnikov med nemškonacionalnimi si-.3nii, ki bi radi izrinili slovenščino ^ javnosti. Zgleda, da so sedaj v ^'tari vasi na oblasti tisti ljudje, ki "i radi s koalicijo SP-VP popolnoma uničili tako narodno samostojnost, nkrati pa potisnili ob rob vse tiste interne sile v strankah, ki niso za agresivno potitiko proti slovenski narodni skupnosti. . Nedvomno pa je odstranitev dvojezičnih napisov v notranjosti šole rodni skupnosti na Koroškem"! To sta izjavila tajnika NSKS in ZSO, Franc VVedenig in Marjan Sturm. Obžalovala sta, da so se krajevni Kamen spotike Zgoraj: .ukradena" dvojezična tablica, ki je do zadnjega petka bila pritrjena ob vhodu v prostor za učila. Spodaj: Nov, ročno izdelan napis, ki ga šolarji vidijo od ponedeljka naprej. politiki kljub večkratnemu svarjenju s strani Slovencev podali v takšno zaostrovanje narodnostne politike. Napovedala pa sta tudi, da bosta obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev podvzeli vse proti odstranitvi dvojezičnih napisov, saj je takšen protislovenski akt napad proti celotni narodni skupnosti! Z vso odločnostjo bosta informirali avstrijsko in mednarodno javnost o nemškonacionalnem ravnanju žitrajskega občinskega odbora in tesno sodelovali tudi z nadstrankarskim komitejem za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Predsednik OVP, Štefan Knafl, je v pismu, ki ga je naslovi! na predsednika Grilca in VVieserja izjavil, da vidi v odstranitvi napisov „vzpo-stavitev reda." S tem stališčem je poslavljajoči se šef ljudske stranke pokazal, da res nima vpogleda v realnost na južnem Koroškem, in da so njegove besede o spravi prazne fraze. (Glej tudi poročilo na 8. strani!) Prvi protesti . Demokratični krogi v Avstriji in v Uozernstvu pozorno spremljajo raz-na južnem Koroškem. Svoj pro-j^st proti ravnanju žitrajskega ob-bskega odbora ni izraziia samo ini-^'ativa ..Socialisti za skupno šolo", občinski svet, komite za obrambo Vojezičnega šolstva in deželni gla-ar Wagner so dobili od posamezni-°v in organizacij iz Švice in Nizo-i^biske že protestne telegrame, kjer Zahtevajo tudi poravnavo krivice, ki ^ dela slovenski narodni skupnosti. Komite organizira soiidarnost Nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole na Koroškem ocenjuje odstranitev dvojezičnih oznak v notranjosti žitrajske šole kot ponoven napad na obstoj dvojezične šolske ureditve na Koroškem. Zato poziva vsakogar naj se solidarno vključi v protest proti nacionalističnemu ukrepu žitrajskega občinskega odbora. Posamezniki in organizacije naj pošljejo občinskemu odboru protestna pisma, hkrati pa naj izdelajo dvojezične tablice, ki jih je treba poslati v ljudsko šolo Žitara vas (A-9133). Žitrajski učiteiji: napisi so potrebni! Soglasno so se učitelji dvojezične žitrajske ljudske šote izrekli za dvojezične napise v notranjosti svoje šole. V šolski konferenci 5. junija so soglasno izjavili, da so dvojezični napisi potrebni in pedagoško zelo dragoceni. Bistveno prispevajo k vzgoji skupnosti, in so izraz tolerantnosti in odprtosti, vrhu tega pa se ujemajo z avstrijskimi šolskimi predpisi. Učitelji odklanjajo sklep občinskega odbora in pozivajo deželni šolski svet naj učitelje podpre. PREBEBiTE rta strani Predavanje o vptivu stovenščine na koroško nemščino Otvoritev študijske knjižnice SPZ Šoiska akademija stovenske gimnazije Zakijučni koncert gtasbene šoie O odnosu kuiturnikov do nacizma in prispevku žena v antifašističnem boju Kako so skiepaii o demontaži dvojezičnih oznak v Žitari vasi Deiitev, a pod skupno streho Šo!ski prediog SP predstavijen na kiavzuri dežeine viade Po prvi klavzuri koroške deželne vlade je deželni glavar Leopold Wag-ner sprejel štiričlansko delegacijo obeh osrednjih organizacij, ki jo je vodil predsednik Narodnega sveta, dr. Matevž Grilc. Že začetek maja sta obe osrednji organizaciji zaprosili deželnega glavarja za pogovor o šolskem vprašanju, tik pred klavzuro deželne vlade pa sta ZSO in NSKS dobili povabilo za pogovor v sredo popoldne. Na tem sestanku je deželni glavar Wagner seznanil predstavnike koroških Slovencev, kako si predstavlja uresničiti svojo formulo: „vsak otrok dobi šolo. ki si jo želi." Pri tem gre za politično idejo, ni še izdelan konkreten načrt. Zamisel koroške SP je, da se v glavnih predmetih ločijo tisti šolarji, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, od tistih, ki so prijavljeni samo k pouku z nemškim poučnim jezikom. Pri risanju, telovadbi, glasbi, ročnem delu pa naj bi bili šolarji skupaj. Wagner si predstavlja, da bodo na ta način šolarji kljub temu 2/3 časa pri pouku skupaj. Hkrati pa si želi zaposlitveni efekt, ker pravi, da bo ta sistem „asistenčnih učiteljev" lahko zaposlil 80 do 120 učiteljev. S tem posegom v pouk dvojezičnih šol misli Wagner uresničiti svojo napoved, da bo zadovoljil vse prizadete. Pravi, da na ta način ni treba spremeniti zakona, da se tako lahko uresniči ..pravica staršev", hkrati pa ohrani skupna šola. Zastopniki obeh osrednjih organizacij so v prvi reakciji izjavili, da si te rešitve ne morejo predstavljati. Predlagali pa so. da se tak način pouka preizkusi v enem izmed potrebnih šolskih poskusov, seveda ob natančnem opazovanju pedagoških strokovnjakov. Zgleda, da na deželni ravni trenutno nimajo pripravljenosti, da v daljšem roku preizkusijo več oblik skupnega dvojezičnega pouka otrok. Zamisel Wagnerja je, da deželni šolski svet do jeseni predloži podrobnejši načrt, ki ga v prihodnjem letu obdelajo na strankarsko-politični ravni, kjer bodo skušali dobiti tudi soglasje slovenske narodne skupnosti. Začetek šolskega leta 1986-87 pa naj bi veljala že nova oblika pouka! Škofiče imajo vrtec sožitja Otvoritev vrtca so olepšali pevci iz Holbič „Kateri občinski vrtec na dvojezičnem ozemlju Koroške uveljavlja to jezikovno enakopravnost, o kateri se lahko pri nas vsak prepriča že ob zunanjem napisu", je ob otvoritvi privatnega dvojezičnega vrtca v Škofičah vprašal predsednik domačega slovenskega prosvetnega društva „Edinost", Herman Jager. S tem je v enem stavku zajel tudi že položaj otroškega varstva na jezikovno mešanem področju Koroške: če slovenska narodna skupnost sama ne bo poskrbela za enakopravni razvoj slovenskega jezika, potem prostovoljno tega nihče ne bo delal. Otvoritev vrtca so glasbeno olepšali: mešani pevski zbor SPD ..Edinost", MGV Liederkranz, Frauensingkreis Schiefling, otroci vrtca in Ribniški oktet, ki je zvečer v Holbičah imel še samostojen koncert. V Škofičah — bolje rečeno v Pa-pračah — jev nedeljo Slovensko šolsko društvo predalo prebivalstvu že tretji dvojezični otroški vrtec; lahko pa tudi rečemo, da je to že peti privatni dvojezični vrtec na južnem Koroškem, kar je v primerjavi s potrebami manjšine in glede na potrebno mirno sožitje še vedno premalo. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo mnogo domačinov, ki so kar strmeli nad sodobnostjo in lepoto vrtca. Navzoči pa so bili tudi predstavniki občine Škofiče, obeh slovenskih organizacij in predstavniki iz SR Slovenije. Dvojezični vrtec so začeli graditi avgusta 1984, z začetkom leta 1985 pa so ga obiskali prvi otroci. Kako velika je bila potreba po vrtcu lahko razberemo iz dejstva, da je bil kmalu napolnjen. Trenutno ga obiskuje 29 otrok, 22 iz občine Škofiče, 7 iz sosednjih občin. Tudi podžupan občine, Paul Skant, je pozdravil ustanovitev dvojezičnega vrtca kot „most dobrega sosedstva", hkrati pa je obljubil, da bo občina asfaltirala cesto k vrtcu. Posebno se je ljudem dopadlo, da je podžupan, ki po rodu ni Slovenec, povedal nekaj besed tudi v slovenščini. V imenu ZSO in NSKS je spregovoril dipl. inž. Feliks Wleser, ki je pozdravil odločitev domačinov za ustanovitev vrtca. Opozoril pa je tudi na obljubo dunajskih oblasti, da bodo finančno podprle tiste privatne dvojezične vrtce, ki jih podpirajo občine. V zvezi s trenutno šolsko diskusijo je izjavil, da se vedno bolj izoblikuje nuja po obravnavanju šolstva izven strankarskopolitičnih interesov. Trud za kvaliteto dvojezične vzgoje Predsednik Slovenskega šolskega društva dipl. inž. Franci Einspieler pa je v svojem govoru podčrtal prizadevanje za čim kvalitetnejšo dvojezično vzgojo predšolskih otrok. ,,Zato smo z velikim zadovoljstvom sprejeli podporo iniciativne skupine (Dalje na 2. strani) ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ..VRTAČA" vabijo na PROSLAVO 40-!etnice zmage nad fašizmom in povratka naših izseijencev v nedeljo 16. junija 1985 s pričetkom ob 14. uri pri Šašeinu v Slovenjem Plajberku V okviru prireditve, na kateri bodo spregovoriti predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm in predstavnik Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju, bo odkrit spomenik 26 žrtvam nacističnega nasiija. Kulturni spored bodo obiikovaii: mlada godba na pihala Glasbene šoie Šmihel nad Pliberkom, Koroški partizanski pevski zbor, moški pevski zbor SPD Borovtje in pestri Čertov. N Udeiežimo se naše osrednje prosiave ob 40-ietnici zmage W * nad fašizmom in povratka naših izseijencev. * Dan slovenskih izgnancev V Brestanici, v nekdanjem zio-giasnem Reichenburgu, je bita minuto nedeijo osrednja siovenska prireditev ob dnevu siovenskih izgnancev in ob 40-!etnici njihove vrnitve iz nemških taborišč. Prosiava je biia na brestaniškem gradu, kjer je tudi muzej z bogatimi dokumenti o usodi izgnancev in poiitičnih zapornikov. Da so tudi v koncentracijskih taboriščih nastajali borbeni odredi in druge oblike odpora je poudarila v svojem govoru tudi članica sveta federacije Vida Tomšič. Govorila pa je tudi o novih oblikah nestrpnosti in o oživljanju nacionalizma v sosednjih državah, kjer reakcionarne sile pridobivljajo brezposelne mlade ljudi za nove rasistične pohode in kjer te sile skušajo vplivati tudi na slovensko manjšino v Avstriji in Italiji. Skrbi za pivovarno V nasprotju z enostranskimi Pliber-čani, ki hočejo splošno zaskrbljenost zaradi obstoja pivovarne pri Štihu (Sorgendorf) izrabiti za to, da bi nezadovoljstvo kanahziraii proti slovenskim podjetjem (inž. Fridl Kapun zavrača v zadnjem Slovenskem vestniku enega izmed njih) se vedno več Podjunčanov sprašuje, kaj odgovorni resnično hočejo podvzeti za ohranitev tega podjetja! Pivovarna v bližini Pliberka je namreč kot samostojen obrat še naprej rentabilna, profit pa teče v Gosser-centralo na Štajerskem. Političnim obljubam pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami leta 1984 bodo morala slediti dejanja! Karavanški predor in sodelovanje SFRJ in ZRN Ob minulem obisku zahodnonem-škega kanclerja Kohla v Sloveniji so v razgovorih posebej poudarili pomen gradnje cestnega predora skozi Karavanke za razvoj sodelovanja med obema deželama. Zvezna republika Nemčija je namreč najpomembnejši gospodarski in trgovinski partner Slovenije. Predor bi koristil tudi izvozni usmeritvi ZRN v Bližnji in Daljnji vzhod. Parlamentarci SFRJ v Avstriji Tudi z zastopniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov so se srečali jugoslovanski parlamentarci, ki se ta teden mudijo na uradnem obisku v Avstriji. Člani jugoslovanskega zakonodajnega telesa so se v srečanju z avstrijskimi parlamentarci seznanili s sistemom odločanja v Avstriji. Delegacija, ki jo vodi predsednik skupščine Iljaz Kurteši, se je srečala med drugim z zveznim predsednikom Rudolfom Kirchschlagerjem, s kanclerjem Fredom Sinowtzem, predsednikom parlamenta Antonom Ben-yo. Na Solnograškem pa se je seznanila z delovanjem deželnega zbora. Pešič na Koroškem Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Milorad Pešič se je prejšnji teden na Koroškem srečal z deželnim glavarjem Wagnerjem in predstavniki koroških Slovencev. Z Leopoldom Wagnerjem se je Milorad Pešič pogovarjal o avstrijsko-jugoslovanskem sodelovanju, Wagner pa mu je zagotavljal, da bo manjšinska šolska ureditev na Koroškem ostala, kot je. Pešič, ki je obiskal deželnega glavarja v spremstvu generalnega konzula v Celovcu Marka Kržišnika, je izrazi! jasno stališče uradne jugoslovanske politike, da se dvojezično šolstvo na jezikovno mešanem področju mora ohraniti. Na sestanku s predstavniki koroških Slovencev pa sta predsednik NSKS Matevž Grilc in predsednik ZSO Feliks Wieser izrazila zaskrbljenost, da bodo dvojezične šole kljub uradnim avstrijskim izjavam izpostavljene spremembam, ki bi bile neugodne za položaj in prihodnost Slovencev. Sledovi slovenščine v koroški nemščini V torek zvečer je v modri dvorani koncertne hiše predava) prof. Gerhard Newekiowsky, predstojnik siavističnega oddeika na celovški univerzi, o slovenskih elementih v koroški nemščini. Predavatelj, ki je znan v slavističnem svetu tudi po svojih številnih raziskavah koroških slovenskih in gradiščanskih hrvaških dialektov, pa tudi po svoji habilitaciji S!owenische Akzent-studien, akustische und linguisti-sche Untersuchungen am Material slovvenischer Mundarten aus Karnten, je tokrat svoja dialektološka opazovanja naravnal v obratno smer. Lotil se je nekoliko manj običajnega raziskava-nja, poiskal je namreč vrsto slovenskih prvin v koroških nemških govorih in jih jezikoslovno interpretiral. Izhajal je iz dejstva, da ob stičišču dveh različnih jezikov vplivanja ne morejo potekati samo enosmerno, temveč zmeraj le dvosmerno. Zato je pri dialektalnih raziskavah zmeraj potrebno vzeti v pretres oba sosednja jezika. Šele na osnovi opazovanja obeh je mogoče ugotoviti potek interferenčnih procesov. Profesor Ne-weklowsky je v svojem predavanju na kratko omenil najprej tudi splošno zgodovino Slovencev od naselitve dalje in opozoril na dejstvo, da je pred približno sto leti še vsak četrti Korošec obvladal slovenski jezik. To dejstvo pa že samo po sebi navaja na tezo, da je slovenščina zapustila neposredne sledove v koroški nemščini. Močan vpliv na osrednji nemški dialekt Po uvrstitvi koroškega osrednjega nemškega dialekta v večjo dialektalno enoto (omenjene so bile stične lastnosti s tirol-ščino) se je predavatelj ustavil najprej na giasoslovni ravnini, kjer je v koroški nemščini vrsta artikuiacijskih enakosti s koroškimi dialekti, predvsem z rožan-ščino. Tudi na ravnini besednega in stavčnega naglaševanja, na gramatični ravnini, v besednih pomenih, v besedišču nasploh, kjer so bile omenjene predvsem izposojenke, v stavčno pomenski strukturi in v besednem redu je v koroških nemških govorih vrsta lastnosti, ki jih lahko pojasnimo zgolj iz slovenščine. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano. Po predavateljevem izvajanju so sledila kratka vprašanja iz publike. Avtorjeva predstavitev problematike je opozorila na dejstva, ki jih večinoma nimamo dovolj pred očmi: da jezik ni nikakršna slepa ulica, nikakršen negibljiv, za vse večne čase postavljen sistem, temveč da se spreminja po lastnih notranjih zakonitostih. Prevzema, opušča, pozablja, ustvarja, pa naj si to želimo ali ne. J. Tsch. Mtadina govorita o sožitju V Beljaku so se pred kratkim srečali zastopniki dvajsetih koroških mladinskih organizacij, da bi razpravljali o skupnem delu in skupnem življenju na Koroškem in v prostoru Aipe-Jadran. Prireditev je organizira) in pripravil koroški deželni sekretariat za mladino s prof. Helmutom AdiaBnigom na čelu. Na dvodnevnem seminarju sta o dvojezičnem šolstvu na Koroškem predavala okrajni šolski inšpektor Franci Wiegele in dvorni svetnik dr. Valentin Inzko; o koroški zgodovini je spregovoril dr. Wilhelm Wadl; dr. Josef Lausegger je govoril o sodelovanju v prostoru Alpe-Jadran, medtem ko je Villi Sereinig predstavil delovanje Avsrijsko-jugoslovanske družbe; prof. Helmut Ad-laRnig pa je dal pregled sodelovanja mladinskih organizacij na tem področju. O slovenski narodnostni skupnosti kot mostu v deželi pa je predaval dr. Janko Malle, ki je dejal, da je gotovo manj problematično govoriti o mostu med Koroško in Slovenijo kot pa o povezovalni vlogi znotraj Koroške. S konkretnimi primeri je pokazal kako daje slovenska narodna skupnost pobude za kulturna srečanja obeh narodov, da pa jih je zelo težko uresničiti, ker jih nacionalistične sile skušajo pokazati v slabi luči. Prikazal je tudi, da slovenska narodna skupnost od občinske ravni do deželne ne uživa primerne podpore in ne samoumevnega upoštevanja. Opozoril je tudi na nevarnost, da s folklorizacijo ljudske kulture tako slovensko-kot nemškogovoreče prebivalstvo izgublja svojo identiteto. Razprava mladincev je potekala s ciljem najti nove kvalitete sožitja, v tej zvezi pa je s strani slovenskih mladincev bila slišati tudi kritika na račun koroškega zgodovinopisja ob letošnjih jubilejih. Udeleženci srečanja so se izpovedali tudi za nadaljnji skupni pouk vseh otrok na južnem Koroškem in za vzgojo, ki ne zapostavlja nobenega jezika! Landsmannschaft in žandarmerija: čuvarja vseh vrednot Koroška Landsmannschaft — simbo! domovine, simboi enotnosti Koroške. Kako drugače naj bi se prikazaia Koroška Landsmannschaft ob svojem 75-ietnem jubiieju. Koroška Landsmannschaft se po lastnih izjavah že od svoje ustanovitve naprej prizadeva za gojitev ..pristne koroške ljudske kulture" — seveda tako, da slovenske ne upošteva. Prav to se je pokazalo zopet pretekli konec tedna, ko so z raznimi prireditvami demonstrirali trdno enotnost in ponovno prisegli svojo zvestobo „koroški domovini" — kako drugače kot v pravih koroških gvantih. Tudi naš Poldej VVagner se je odločil za ta gvant, da ne bi pokvaril „enotne" slike. Tako je lahko kot „pravi koroški poba" (tako on sam) pri častni seji pohvalil velike zasluge koroške Landsmannschaft in njenih podorganizacij za domovinsko zavest. Glede manjšinske problematike je dejal, da se bo še nadalje zavzemal za „mirno" sožitje med obema narodoma v deželi. Kakšna enotnost med njim in Seppom Pruggerjem, ki se je tudi že vedno zavzemal za dobre odnose med Nemci in Slovenci, le, da Slovenci po njegovem mnenju ne kažejo „preveč dobre volje". Ob koncu vseh praznovanj pa so slavili še pobratenje z deželno žandarmerijo. Vsekakor pravi partner za vse primere, saj se deželna žandarmerija kot KLM vidita kot „čuvar in ohranjevalec vseh vrednot, ki napravijo življenje smiselno". -ič. Rainer hoče prepoved knjige „Jelka" Ravno na „dan nemške enotnost' se v ponedeljek, 17. junija 1985 (" 9.: 5 vri v sobi 228/11, dežeino sod'-šče Celovec) nadaljuje proces, k' je začel sin bivšega Gauleiterja R"''. merja, inž. Friedrich Rainer, pr" Heleni Kuchar-Jelki, ki je v svoj' spominih napisala, da ji je med voj no v Celovu neki desetletni fant st'S' nil v roko „darila", ki se je izkaza kot pasji drek; fanta pa so pozneJ videli v spremljavi njegovega očeta-Gauleiterja. Po smrti Helene Kuchar-Jelke, ki jo je februarja letos stotine lju^ spremljalo na njeni zadnji poti, ^ sodni postopek nadaljuje proti a''! torjema Jelkin-ih spominov, pf Thomasu in Brigitti Busch. Inž. Friedrich Rainer toži avtorja zaradi obrekovanja. Zaradi pasaže pasjim drekom skuša doseči prep^ ved knjige in da se razglasi kot pr°' padena. Povpraševanje po knjigi Naklada prve knjige, ki je bila ia dana v založbi Longo Mai in je ek segala 4000 izvodov, je že pošla, ko tudi že druga izdaja. Prav 'tako! precej zanimanja za slovensko izo". jo knjige, ki je lani izšla pri zalozd Drava, in v katero je napisala_pr^' govor državna sekretarka za žensk vprašanja Johanna Dohnal. Prav to zanimanje avstrijske ja^ nosti za življenje slovenske antifas^ stične borke pa dajie odločitvi v pro cesu tem večji pomen. Škofiče imajo vrtec." (Nadaljevanje s 1. strani) pri celovški univerzi, v kateri sod^ lujejo vidni strokovnjaki s podrocj^ dvojezične vzgoje." Ta skupina bo ^ znanstvenim pristopom proučila cialne komponente dvojezične vz§^ je, kar bo gotovo še bolj izboljša privlačnost dvojezične vzgoje! Franci Einspieler pa se je zahva' tudi vsem tistim, brez katerih dN danes v Skofičah ne bi imeli vrte. Zahvalil se je občini Škofiče za hiu opravljene formalnosti, koroški ^ želni vladi za podporo pri uresniči^; novih delovnih mest; predvsem P; se je zahvalil Skupnosti otroškefF varstva Slovenije (na slavnosti je b' la navzoča tudi predsednica Nad Mikič-Bulc) za zagotovitev sredsl# za montažni obiekt, Združenemu lu Skupščine občine Ljubljana-Bek grad za opremo vrtca (ki sta jo izof* lali Astra -in Slovenijales), podjeU Marles in drugim za montažna dN j Elanu za vrtna igrala in druge P** pomočke, podjetju Arboretum ' Volčjega potoka za oblikovanje ok" lice vrtca, nenazadnje pa domačin" firmama Sabotnik in Schlapper k gradbena In inštalacijska dela. Zastopnik komiteja za obraj^ dvojezičnega šolstva na KorošK univ. profesor Peter Gstettner p3 J želel vrtcu, da postane kraj mirn % socialnega in narodnostnega sozm „ki ga pri tej deželni manjšinski P litiki tako pogrešamo". Pozval pa L tudi javnost naj se upre demoni . dvojezičnih napisov v Zitaii v J kajti brez takšnega upravičen K upora bi bile v prihodnosti mo" ogrožene tudi druge pridobitve n" nega sožitja. OB NEDAVNiH VtSOKOŠOLSKiH VOLiTVAH: Protestna drža ali depolitizacija študirajočih? V prvem nadaljevanju je avtor članka razmišljal o tako imenovani depolitizaciji študirajoče mladine. Tokrat se bavi s stanjem visokošolske politike in študentskih organizacij po volitvah letos v maju. Senzacionalni uspeh protestne iiste „ Upornici z reFe Z.:'%72g #Z/%72 Po" /Dle PeZ