234. številka. Trst, v četrtek dne 15. oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaia enkra; na dan. razun nedelj in nraznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna.-a: za vse leto 24 K, =a pol leta 12 K. za četrt leta S K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez pri 1.»žene naročnine ae upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične Številke po 6 atot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega drnstva „€5inost" za primorsko. V edinosti je mod J Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratuo naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne surejemajo. Rokopisi se ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trat. TJredniitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12. par dnevi napisali navedeno avoje uverjenje že je prišel vmes eden tistih dogGdkov, ki razpalja nemški furor tudi proti — Italijanom. O da, Nemci bo radi zavezniki Italijanom, ali le dotlej, dokler ni prišel vmes kak — nemški interes, ki je, ali oprt na pravic?, ali pa 80 si ga Nemci konstruirali v svoji agresivnosti in pože jenju po tuji lasti ! Italijanski VBeučiliščniki so bili sklenili, da si — v nadomestilo, dokler ne dobe lastnega italijanskega vseučilišča — ustanove v Inomostu »svobodno italijansko vseučilišče«. Izdali so pred par dnevi poseben pro- Italijani in Nemci. Ko smo pred par dnevi zabeležili vest, da so pogajanja med nemško večino in italijansko manjšino v deželnem zboru tirolskem vspela v toliko, da je za hip zagotovljeno funkeijoniranje deželnega parlamenta tirolskega in da je za sedaj izgnan »strah« ob* strukclje, smo bili izjavili hitro s posebnim p »vdarkom, da gre tu le za premirje, o čemer pa je brez pomena za razmerje med o>>ema plemenoma, da-Ii bo to premirje trajalo par dni več ali par dni manje. Povdar-jai. snao svoje uverjenje, da do trajnega defi- ' v katerem so pojasnili namen te ueta-nitivnega miru med Djimi ne more priti. In DOVe* Ustanoviti da si hcčsjo »začasno p »vedah silo tadi r^ziog. na katerega epi- zbirališče italijanske kulture« in pokazati, da ramo sv je mnenje. Nasprotstv'o med Nemci je cvet naroda — menijo znanstvenike — na in Italijani v Tirolu je le efekt borbe med njih°vi strani n da je ta cvet pripravljen, dvema idejama, diference med njimi so na- ; donašati jim bratski krilato besedo resnice, čelne nravi. Velike ideje so to, s toliko 1 izgledu svobodnih vseučilišč na Franco-eučao silo, da v sedanji moderni dobi u stvar- z^em in v Belgiji da hočejo prirejati v Inomostu konference in cikluse po 10—12 predavanj na vseh po jih človeškega znanja. Določenih je v to 10 profesorjev za december, a v januvarju bodo sledili drugi. Z veseljem javljajo, da so se njihovemu pozivu odzvali odličnjaki, kakor so : Carducci, Fo-gazzaro, Mazzoni, L)mbrcso, Mantegazza in razni drugi z raznih vseučilišč Italije. Vest o tej nameri italijanskih vseuČili- jajo in preobrazujejo države in določajo razmerje med narodi, ki ločujejo poti Nemcev in Italijanov. Vzrok, da vin*tvo je v razmerju kooperacije. Eden l'Bti — Italijani zalučali Nemcem drugemu gredo na roko v parlamentu na rokavico in uprizorili Dunaju in v novinab. Ali vsikdar smo mogli i kratko : ^mški šovinizem je ves opažati, da, čim je prišlo vmes kako vpraša- namen italijanskih vidijo Nemci »nevarnost za mir na nje, zadevajoče kako točko, kjer so si oni sosedje, je že bila harmonija na kosih in po-kazovaio se je načelno navskrižje med njimi. Ia računati smemo z matematično gotovostjo, da se bo tako godilo tudi v bodoče in vselej. Zato izražamo vnovič svoje uverjenje, da je med Nemci in Italijani v Tirolu nastopilo le kratko premirje. To uverjenje naše je podkrepljeno že po dejstvu, da se je začasni mir dosegel le oz:rom na eno edino točko, na katere po volj-pji rešitvi sti interesiram' obe plemeni v deželi. In podkrepljeno je še posebno po iz-vestnih dog« dfcih zadnjih par dni. Ni se še prav posušilo črnilo, s katerim smo bili pred PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Poslovenil K. Z. II. Nepoznana trpljenja. Slednjič so te in mnogo druzih jedna-k.h skrbi na vsaki način udarci, rane; a nobena se ne lotuje življenske moči v njenem bistvi ; neprenehoma se morajo vrstiti, da umore čut, ki nas preganja da iščemo sreče. ne bi (ker se trebali menil. Neki nemški list — ki vendar hotel podirati mostov do Ital janov, gotovo spominja, da bodo Nemci še Ita:iianov za borbo proti Slovanom), opominja Italijane, kako je njihova namera v Iiomostu nedopustna, dočim ne bi imeli Nemci nič proti temu, ako bi si Italijani tako »svobodno vseučilišče« ustanovili v Trstu. Ali ni dotični nemški list le pritrdil, kar trdimo mi vedno, da so si Nemci in Italijani prijatelji le tam, kjer ni prilike, da bi njihovi obojestranski narodni interesi prihajali v tesneje dotike in navskrižja?! V Trstu torej — da ! Ali Italijani naj se ne varajo nikar in naj si ne domišljajo, da jim bodo Nemci vedno priznava'i nas Trst kakor neoporečno »narodno posest«. Nemško samozatajevanje glede Trsta 61 je lahko tolmačiti. Tudi v Trstu so Nemci na delu in sistematično. Toda to delo vendar še ni dozorelo toliko, da bi se Nemci že sedaj upali v viharje narodnih in političnih bojev. In vrhu je tu še Slovanov, katere treba zadaviti. To delo ravno naj izvole izvršiti Italijani za — Nemce! Tako dolgo hočejo Nemci radi priznavati Trst kakor »italijansko narodno posest«. Najprej naj Italijani zaključijo račune s Slovani, potem že pride Čas računov — med Nemci in Italijani. In ti poslednji naj se ne varajo nikar : ti računi bodo odgovarjali italijanskim pričakovanjem približno tako, kakor trda pest mehkemu očesu! Mi se le čudimo neverjetni najivnosti nekaterih naših italijanskih listov, ki se še vedno obračajo z apeli do Nemcev, naj le-ti pomo-rejo rešiti vseučiliščno vprašanje v zmislu italijanskih želja. Ali jih še niso poučile neštete nemške brošure in izjave, iz katerih je zvenel : nikdar ? ! Ti ital. listi so se tako najivni, da poživljajo Nemce, naj vendar sprevidijo, kako so oni, Italijani, v vseučilisčnem vprašanju žrtve avstrijskih vlad ! Naj jim torej pomorejo v borbi proti vladi ! Ker tako da se bo moglo ohraniti soglasje mej njimi ! Ali dragi — slepci, ali res ne videt?, da iste vlade delajo ravno in edino le po intenc jah Nemcev!! Proti vladi, ki je izvrševateljica volje Nemcev, naj bi nastopili Nemci ! In to še v prilog njim, s katerimi bodo imeli Nemci kedaj trde račune ! Ne, ne gospoda italijanska ! To, o čemer menite vi, da je le hipna zmota ekspulziv-nega šovinizma, ki se umakne zopet, čim »demonstracijo«. Na pride v veljavo mirno razmišljanje : to je v pla- ' nemškem programu, ki se tudi vam na ljubo ne spremeni. Navskrižje med vami in Nemci je principijelne naravi. Tudi vaša ekzistenca, tudi vaši politični, kulturni in gospodarski interesi, zadobe zadostne garancije še le tedaj, ko jih dobimo mi Slovani za svoje interese, ko namreč zmaga v naši državi načelo, ki ni nemško, načelo enakopravnosti in enakoveljavn03ti vseh narodov. Vi se lovite za fantomom. Na tem lovu vam sicer Nemci — iz praktičnih razlogov — dovoljujejo vspehe ali proti Slovanom v Primorju, kateri vspehi pa bodo končno konvertirani — v nemške dobičke. vseučilisčnikov vseučili- daj, povrača v svet, da laže svetu, da igra v njem ulogo ; potem poznava oder, kjer išče zavetja, da preračuoja, joče ter se šali. Po Balzac ^ navadni krizi ni več tajnosti v družabnem življenju, ki je potem sojeno nepreklicno. Pri mladih ženskah markizine dobe povzroča j ta prva, najglobokejša vseh muk vedno le jedno in '"sto. Ženska, posebno pa tako mlada ženska, z ravno tako čisto dušo, kakor telesno lepoto nikoli ne zamuja postaviti svojega življenja tja, kamor jo silijo priroda, čustvo in družba. Ce S9 je to življenje razbilo ter ostaja ona še vedno na svetu, tedaj trpi nai-\ el ka in resnična bol je torej zlo, dovolj grozovitejše muke iz istega vzroka, ki dela smrtonosno, da obseza ob jednem minolost, ljubezen najlepšo vseh čustev. Zakaj ni našla se 1 a njo-: in prihodnjost, da ne pušča nobe ta bol še nikdar slikarja ali pesnika ? Se-li n ga dela življenja nedotaknjenega, da za vedno uničuje razumnost, da se kaže neiz-premenjeno na ustnicah in na čelu in da tre ali csiablja nagibe veselja s tem, da vceplja duši mržnjo do vseh stvarij na svetu. Tudi mora to trpljenje, če hoće biti neizmerno, težiti objednem dušo in telo, pričeti v tre-w t;ii ži\ljenja, ko bo vse duševne in telesne da slikati ali opevati ? Ne, tarava, ki pov-zročuje trpljenje, se odteguje analizi in umetniškim barvam. Razun tega se tako trpljenje ne zaupuje, da bi mogli v njem tolažiti žensko, ter je moramo znati uganiti ; kajti, čeprav vedno britko občuteno, prihru-muje vendar v dušo podobno plazu, ki, pa-daje v dolino, uničuje tam vse prej, predno moč še mlade, da uniči krepko srce. Tedaj j si naredi prostor. vsekuje bol -iroko rano : trpljenje je veliko j Markiza je bila polna teh muk, ki ;n nobeno bitje ne more zapustiti te bolezni ostajajo dolgo nepoznane, ker jih zaničuje vse hrez krike poetične Bpremembe ; ali si izbere ^ na svetu, dečim jih čustvo ljubkuje, prava pot-k ne besom, -pa ae, ostaja tu spo- ženska vest pa jih vedno opravičuje. S temi mukami je ravno tako, kakor z otroci brezobzirno vrženimi iz življenja, ki so prikle njeni na materinsko srce z močnejšimi vezmi, nego pa otroci, srečnejše obdarovani po naravi. Morda se ni še nikoli tako živahno razvila vsled okolnostij ta strašna katastrofa, ki ubija v nas vse, kar je živega, ter se povečala tako kruto, kakor pri markizi. Ljubljeni, mladi, plemeniti mož, čegar željam ni bila ugodila iz pokorščine do svetnih zakonov, je bil umrl, da jej je rešil to, kar imenuje človeška družba žensko čast. Komu je zamogla reči : »Jaz trpim !« Njene solze bi bile žalile soproga, ki je bil prvi vzrok njeni katastrofi. Zakoni in šege so obsojale njeno tarnanje. Kaka prijateljica bi se bila veselila tega in moški bi bil to izkoriščal. Ne, ta uboga, užaloščena se ni mogla srčno razjokati v svoji samoti, ni mogla tam zatreti svojih muk, ali biti po njih uničena, umreti ali zamoriti kako stvar v sebi, morda ce!<5 svojo vest. Nekaj dnij sem so obtičavali njeni pogledi na planem obzorju, kjer ni bilo, kakor v njeni bodočnosti, ničesar najti in ničesar upati, kjer se je lahko pregledalo vse z jednim pogledom in kjer je srečavala le podobe hladne neutolažljivosti, ki jej je ne prestano kljuvala srce. Jutranja megla, slaba svetloba neba in oblački, bežoČi ob zemlji) Politični pregled. V Trstn, 15. oktobra 1903. Gibanje na Hrvatskem. Iz Zagreba smo prejeli : Naša bojazen, da »čistim« v resnici ni do sloge, ampak da ostajajo oni še nadalje stranka v stranki, kakor da se heče uresničiti. Oni pravijo, da so za slogo, ali to samo na »čisto« starčevićanskem temelju — z drugimi besedami: oni so za slogo, ako preide ves hrvatski narod v njihov tabor — drugače ne! Iz tega je razvidno, da njihova »čista« stranka obstaja še dalj e, ker fuzija se je imela skleniti na taki podlagi, da se pozabijo in opuste strankarske tradicije ter da vsi skupaj nastopijo kakor nova stranka — hrvatska stranka prava. Na Starčevfćevo slavnost je bil poklican ves hrvatski narod, brez razlike strank, pa se ga je tudi zbralo veliko, katero veselo okolnost pa — in mi smo slutili, da pride tako — »čisti« uporabljajo sedaj v svoje specijalne strankarske svrhe! Oni triu mlaj ejo sedaj, da ves hrvat3ki narod želi slogo, ali samo na njihovem programu ! Tako bodo odslej, ako se jim ne bo hotelo delati skupno — in kakor se vidi, se jim že sedaj noče — kričali v svet in se opravičevali, da oni izvršujejo le voljo naroda, ker narod da je žnjimi, a proti narodni volji da oni ne morejo delati itd. itd.---Saj se p jznamo ! Na shodu zaupnikov so vodje »čiste« stranke : David Starčević, Josip Gržanić, Mi j o TkalČić in dr. odklanjali ujedinjenje »z onimi elementi, ki so tako hujskaii proti njihovi stranki« — in ravno ti tu gori imenovani gospodje so bili izvoljeni v centralni odbor hrvatske stranke prava, torej ljudje, ki so proti skupnemu delu in kateri bodo gotovo komaj čakali, da izidejo iz nove stranke veni Ali ni jasno ? Zelo značilen je ta le slučaj : Dr. Josef Frank se je vozil na odkritje Starčevioevega spomenika zadnji, v elegantni ekipa ž i najbogatejšega zagrebškega Žida in najvećega in a-djarona, E d a a n d a Ko h na K o 1-m a r j a ! — Zel<5 interesantno! Klen od najnavdušenejih madjaronov posoja svojo elegantno ekipažo »najpristuejšemu hrvatskemu politiku«, da se vozi v njej na odkritje Starče-vicevega spomenika — — !! Nam je jasno ! pod gostim pajčolanom, so odgovarjali fazam njene duševne bolezni. Njeno srce ni bilo stisnjeno in se ni Čutilo bolj ali manje so- jeno ; ne, njena mlada in cvetoča narava je okamenela vsled počasnega delovanja nezno- sne, brezkončne bolezni. Trpela je po sebi in za sebe. Se li ne pravi na ta način trpeti, udati se sebičnosti ? Tudi so prešinjale njeno vest strašne misli, ki so jo bolele. Odkritosrčno se je povpraševala samo sebe in našla v sebi dvojno bitje. Našla je v sebi modro prevdarjajočo žensko in žensko, ki je čutila ; žensko, ki je prenašala in žensko, ki ni hotela prenašati. Domislila se je v radosti svojih mladostnih let, minolih, ne da bi bila občutila srečo, in katerih mnege jasne podobe so jej stopale pred oči, kakor da jej hočejo potožiti prevare zakona, prikladnega očem sveta, v resnici pa strašnega. Kaj jej je koristila divna sramežljivost njene mladosti, njena brzdana žrtev darovana radosti in svetu ? ! Čeprav je dihalo v njej v«e ljubezen in jo pričakovalo, se je vendar vpraševala, čemu so jej še harmonija njenega kretanja, njeno smehljanje in njena dražest-nost ? Sedaj se ni hotela več čutiti čvrsto in strastno, kakor človek tudi ne ljubi brezkončno ponavljajočega se glasu. Celo lastna lepota jej je bila neznosna, kakor nekaj ne- Deželni zbori. Deželni zbor t i r o 1- B k i je imel včeraj zaupno sejo. Razpravljali •o o vprašanju, radi katerega je bilo sklenjeno premirje med italijanskimi in nemškimi poslanci. To je vprašanje uravnave učiteljskih plač. Kakor javlja Blužbena brzojavka iz Inomosta, se je včeraj doseglo sporazum-ljenje v glavnih točkah tozadevnega zakona in glede pokritja potrebščine. O vprašanju, da-ii naj ee nova učiteljska plača določi na podlagi zistenaa krajevnih razredov, ali pa zistem plačnih stopinj, bodo razpravljali dne 17. t. m. Včerajšnja eeja deželnega zbora kranjskega je prinesla ugodno presenečenje. Poslanec dr. Susteršič je podal v imenu manjšine izjavo, da je ta stranka pripravljena zapostaviti svoje nujne predloge na koriBt raznim važnim točkam, ki naj se odkažejo odsekom, ako drugače ne morejo priti v razpravo. Njegova stranka ne bo ovirala razprav o tacih poročilih odsekov. Vsled te izjave je deželni glavar prekinil sejo, da Be poslanci dogovore radi predloga dra. Šu-steršiča. V imenu veleposestnikov je izjavil baron Shod hrvatskih novinarjev. Ta ehod je bil zel<5 važen, ker so na njem prvič nastopili hrvatski in srbski novinarji, med katerimi je vladala tudi popolna solidarnost. Res je sicer, da je bil od srbskih listov zastopan le »Novi Srbobran« — ali začetek je storjen. Poleg stvari č sto novinarskega zanimanja so razpravljali tudi o drugih važnih vprašanjih, kakor: o zopetnem uvedenju porot, o »ruskem kružku« ali »slovanskem klubu« itd. itd. Zanimivo je bilo sporočilo, da so slavonski Nemci-doseljenci prijatelji hrvatske stvari, da so opozicijonalci, da vedoo volijo z opoz cijo — da si želijo nemškega ljudskega lista, ki bi jim razlagal hrvatski narodni program, ker hrvatski ne umejo, a »Agramer Tagblatt« je predrag, da bi se mogel kmet naročati nanj. — Sklenilo se je na shodu, da se ustanovi tak list. To je vsekakor zanimiv pojav. Na Ogrskem se z Madjari ne morejo umeti, s Hrvati na Hrvatskem — da ! Tudi se mlajši naraščaj med Nemci v Slavoniji poslužuje vedno hrvaščine med seboj ; samo s starimi, ki hr- Sch w e g e 1, da stoji na naslednjem sta- vatsko ne znajo, govori mlaji po nemški, lišču: 1. Predvsem se morajo rešiti nujni Nekateri so predlagali na shodu samo pred ogi klerikalne Btranke v smislu opra stanovsko organizacijo, dočim se druga, moč- vilnika; 2. Vse Btranke se zedinijo na pro- nejša struja ne zadovoljuje s tem, ampak gram delovanja deželnega zbora, v kateri hoče, da se postavi društvo na širjo podlago, program naj se vaprejmejo nujne in potrebne ^ ta namen mislijo osnovati v Zagreba ju- etvari, ki naj se potem nemudoma res jo v goslovanski dopisovalni urad. Ako se izvede, odsekih; 3. Čim bodo rešeni nujni pred- bo to velike važnosti, ker s tem se pričnemo logi, s® začne delo deželnega zbora po tem še 1« prav zbliževati, kajti do sedaj so na pr. programu. Slovenci zelo malo vedeli o Hrvatih in Srbih, Podobno izjsvo je podal dr. Tavčar a 'stotako so tem poslednjim naše prilike v imenu narodao-napredne stranke. Potem zelo malo znane — vsij širjemu občinstvu, je deželni giavar zopet prekinil sejo v svrho Iglasti vsako novo stvar treba zapričeti skupno, ker čim bolj se b)mo reparirali in delali dcgovarjanja med strankami. Ali so ee dogovorili in znano. Torej ogrske zapet še krize je Kriza na Ogrskem nič! Trdovratncst sedanje menda brez primere v zgodovini konstituci-jonein h drž*v. Nad pol leta že traja ta kriza, nešteto sredstev in oseb se je poskušalo že za nje rešitev, razni ogrski državniki bo neprenehoma na potu med Dunajem in Budimpešto, cesar sam se trudi in ubija v nenavadni meri — vse zastonj. Tudi danes še vemo le toliko, da bomo morali — še čakati ! Ko je kombinacija z grofom Tiszo vnovič izpodletela te dni, so S9 tolažili, da so Tisza, Khuen in grof Andrassv soglasno pokazali na finančnega ministra Lukacsa, kak- r m ža, ki bi mogel v tem hipu razrešiLi situ-vacijo, in ko je bil ta mož res pozvan na Dunaj, so b .i uverjeni vsi, da se z avdijen-cijo Lukacsevo približa rešitev krize. Včeraj kako _ to ni vsak na svojo roko, tem bolj oddaljeni bomo eden od drugega — ne drugim na škodo, ampak Bebi! En narod smo, a mi sami smo tako slepi, da se z obema rokama branimo in dokazujemo zelo učene, da Hrvat ni nikoli Srb in nasprotno, a Slovenci da bi najbolje storili, da živimo in umremo sami... Prigovarjalo se je sklicateljem, zakaj niso povabili na shod tudi urednikov »Hrv. Pr.< in »Narodnih Novin«. — Za »Hrv. Pravo« ne mararm iskati vzrokov ; ali stojimo odločno na stališču, da časnikarjev od »Narodnih Novin« ni bilo treba. Kaj imajo oni iskati med neodvisnimi novinarji ? Pa saj bi jim tudi vlaia najbrž ne dovolila, združevati se v »buntovnička« društva... Žalimo, da bi novo društvo plodonosno delovalo na narodno korist in na zbližanje Jugoslovanov. Italijanska kraljeva dvojica v Parizu. Včeraj ob o. uri in pol popoludne je bil Lusacs res v avdijenciji, ki pa ni je dospela italijanska kraljeva dvojica v ostati na Dunaju in je bil menda vsprejet od cesarja, ali po neki drugi prinesla nikake odločitve. Isti je sicer moral Pariz 9 posebnim dvornim vlakom ter je bila zopet svečano sprejeta od predsednika republike in brzo- njegove foproge (kateri je republika podelila javki korespondenčnega biro-a moremo soditi oficijelno svojstvo, dočim je bila že sedaj, da tu li dane? ni g. Lukacs zapu- s »proga predsednika dosedaj popolnoma pri- stil ceserjeve sobane kakur designirani mini- v**tna žena), od ministrov in drugih civilnih sterski predsednik. Brzojavka, o kateri go- in vojaških dostojanstvenikov. Pozdrav med v orimo, se glasi namreč, da je bil g. Lukacs obema državnima glavarjema je bil baje jako vspre;et od cesarja v ta camea, d a s e do- prisrčen. Posebno pa se je opažalo, da je ločijo one nadaljnje osebe, ki bodo se vsprejete od vladarja. To pa pomeoja, da tudi ta }>ot finančnega ministra Lukac?a na Dunaj ni prinesel rešitve. itali anski kralj o pozdravu posebno odlikoval franc ziega min stra za vnanje stvari DeJcJtfc ja. Na poti s kolodvora v palačo minister-— ■ —* stva za zunaoje stvari, kjer ee je nastanila potrebnega. Prestrašena je zapazila, da ni kraljeva dvojica, je neštevilna m nož ca iz-mogla biti odslej več jedno, popolno bitje redno burno pozdravljala kraljeve go3te. Ali rjena notranjost ni izgubila zmožnost:, Latinsko sorodstvo in posebna živahno3t in da bi občutila utise na ta dragoceni, novi udvorljivost, ki je Francozom že prirojena, stvor, ki daje ž.vljenju toliko veselost? Po- je vskipevfla, posebno pa v očigled krasni slej si je morala večino svojih ut sov izbri- kraljici Jeleni, rodni vili črnogorskih planin, sati iz spomina, ravno tako hitro, kakor jih Med klice »Živel kralj!« »Živela kraljica!«! je bila vsprejeia, in mnego onih, ki b; jo bili »Z vela Ital'ja!« vmešavali so se vskliki ob-nedavno še zganili, so jej morali postati čudovanja do kraljiee. nepomembni. Detinski dobi telesa sledi de- V palači ministerstva sta bila kralj in tinska d ba Brca. To drugo detinsko dobo kraljica sprejeta od soproge Delcas^jeve ter je bil vzel nien jubimec b seboj v grob. Po sta se v svojih prostorih dolgo pogovarjala svojih željah se mlada, vendar ni imela več z ministrom in njegovo soprogo. one duševne mladosti, ki da v življenju vsaki stvari vrednoBt in okus. Li ni morala obdržati v sebi kali žalosti in nezaupanja, ki je vzela njenemu duhu vso čilost in prožnost ? Nič jej namreč ni moglo povrniti Ob 4. uri 45 min. pop. sta kralj in kraljica obiskala v Elizeju predsednika republike. Na vtem potu tja in nazaj sta bila srčno aklamirana od zbranih ljudij. — Ob 8. uri je bil diner v Elizeju katerega so se sreče, katero je bil* upala io o kateri je bila udeležili kralj in kraljica, predsednik repu-tako lepo sanjarila. Njene prve, resnične blike in njegova soproga, italijanski poslanik •olze so pogasile oni nebeški ogenj, ki na- | v Parizu, francoski poslanik v Rimu, mini-redi prve srčne gibljaje plemenite, in trpeia steraki predsednik Combes in ministri, pred-je vedno vsled tega, da ni ti, kar bi mogla sednik komore in senat in drugi. Najprej je biti. Iz tega prepričanja je morala nastati napil predsednik republike kraljevi dvojici, trpka mržnja, ki obrne glavo v stran, kakor j Naglašujć, kakor obično, prijateljske odno hitro se znova prikaže sreča. saje med obema državama, izrekel je pred- Mi Tržačani smo pošteni, vi sčavi, ki vedno molite, ste pa — sami tatovi!« — Tako se je drl, da se je nabralo tam vse polno ljudij. Ni torej psoval ženske samo kakor osebe, ampak je žalil tudi njihovo narodnost. Med ženskami je zavladalo hudo razburjenje in prizor je p?stajal buren. Eden gledalcev, ogorčen radi tacega nesramnega žaljenja na škodo nedolžnih žensk, je posegel vmes in je ojstro zavrnil surovega pre-potentneža, Češ, ako se mu je zgodila kaka krivica, naj pozove redarje, nikakor pa nima pravice tako žaliti ljudi ! ! Mestni stražarji pa so gledali prizor od daleč in — se niso ganili ! Jaz si bržkone prav tolmačim njihovo nehanje. Od ene strani jim je kakor nebeška glasba, ako kdo psuje slovensko ljudstvo in prej bi se ugriznili v lastni jezik, nego bi kaj storili proti takemu žaljenju ; z druge strani pa so — kakor sem te uveril pozneje — dobro poznali onega človeka kakor ničvredneža! — Tako niso hoteli nastopiti ne proti njemu in ne zanj. Čudni čuvarji reda in pravice S5 to! Kaj ne ? ! Slednjič je posegel vmes eden državnih redarjev, ki je ostro zavrnil nesramneža in napravil mir. Ta dogodek je malenko3ten sam na sebi, ali mala sličica je to na veliki sliki — žaljenja in proganjanja naša narodnosti na vseh koncih in krajih. Vprašanje preložitve skladišča lesu b »Campo Marzio« pod Skedenj je provzro-čilo nekoliko gibanja v italijanskem taboru. Z9 v zadnji seji je svetovalec Moaconi dajal izraza ozlovoljenosti interesiranih trgovskih krogov radi sklepa za preložitev rečenega skladišča. Ozlovoljenost trgovcev «e obrača osobito proti postopanju trgovske zbornice, kateri očitajo, da je najprej sama pozvala trgovce, naj povedo svoje mnenje, da se bo vedela ravnati, a potem da je postopala ravno nasprotno temu mnenju. Svetovalec Mosconi je povdarjal v zadnji seji mestnega sveta, da je trgovska zbornica se svojim pozivom le zavela intaresirane trgovce, da so ae zanašali nanjo in da niso sami poskrbeli za varstvo svojih interesov. To zveni kakor da trgovci očitajo trgovski zbornici nelojalnost v postopanju. Tudi včerajšnji »Indipendente« se po-lasča tega predmeta in se s svojim mnenjem postavlja na stran trgovcev in proti trgovinski zbornici. Tudi njemu Be zdi čudno, kakor je postopala zbornica. Pozvala je trgovce, naj se izrečejo; vsled tega poziva so se trgovci izrekli p r o t i preložitvi, a zbornica je potem oddala svoje mnenje — za preložitev ! »Indipendente« meni, da je morala trgovska zbornica, če že ni sama hotela zastopati interesov trgovcev, poskrbeti, da bi bil kak odposlanec trgovcev posredoval na obhodu, in da bi se ne bilo zgodilo kakor se je, da namreč ni bilo nikogar, ki bi v komisiji branil interese njih, ki so prvi interesirani na stvari. »Indipendente« povdarja dalje, kako čudno je to, da odposlanci zbornice od ene strani povdarjajo, da so izražali želje trgovcev, a od druge priznavajo zopet, da so se pridružili mnenju vlade, ki je za preložitev. Zaključuj^ prispodoblja »Indipendente« trgovsko zbornico z nje postopanjem v tem slučaju odvetniku branitelju, ki najprej dokazuje nedolžnost svojega klijenta, a prihaja potem do svojega »osebnega prepričanja«, da e obtoženec vendar le kriv. Potem seveda prihaja obsodba ! Će trgovinska zbDrnica ni bila prepričana o opravičenosti želja trgovcev, naj bi bila odklonila zastopstvo istih, ne pa, da je najprej veprejela zastopstvo, a potem pustila trgovce na cedilu. Onim. ki žele videti Benetke se ponudi prilika v to v nedeljo dne 18. t. m. Llovdov parnik »Graf \Vurmbrandc priredi namreč zabavno vožnjo. Vozne cene so : (v edinem I. razredu) 8 K, tja in nazaj l'> K, iz Benetk v Trst 10 lir. Parnik odpljuje iz Trsta (od pomola sv. Karla) ob 8. uri zjutraj. Iz Benetk se povrne ob 8. uri zvečer. Za povratek pa je dovoljeno uporabiti tudi redni parnik, ki odhaja iz Benetk v Trst v noči med torkom in sredo pol ure po polu noči. Vabilo na volilni shod. Udje političnega društva »Edinost« so vabljeni za dan 17. t. m., v soboto, ob 87ž uri zvečer v prostore »Delavskega podpornega društva« (Via Molin piccolo št. 1, I. nadstr.), da se dogovore glede sestave odbora, ki se ima izvoliti na občnem zboru dae 25. t. m. Sklicatelji. Vinska poskušnja. ki bo v nedeljo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu prične okolo pete ure popcludne. Upamo, da bo prekrasna prostrana dvorana »Narodnega doma« pri sv. Ivanu ob tej priliki prepolna, kajti zanima nje za to veselico je tako veliko, da ne moremo odgovarjati na razna vprašanja, ki nam prihajajo od %sth strani glede veselice. Me pa nočemo opisovati pred, kaj in kako bo, kajti vsakdo naj pride, da bo videl, da se prepriča, koliko zmore ljubezen do naše svete stvari. Kaj pa Bi moremo misliti divnejšega. nego je to, ako moremo ob zvokih vojaške godbe pokušati slastno kapljico penečega vinca ?! Vinska posku>nja. Prihodnjo nedeljo po treh popoldan, naj vsaki Slovan pohiti na iziet. Pri »sv. Ivanu« bo dan praznovan, tam v prvo odpre ee napolnjena klet. Na »vinsko poskušnjo« na pride vsakdo, ki rad bi se vinca par kupic navžil.... Novejše iz sodov to3ilo se bo, prastaro, opojno iz prašnih butilj. Prodfjale bodo prijazne gospe, ki vselej skrbč za najboljš izid — saj čiati dobiček, ki ga pr.dobe, »Cirila Metodija filjalki« je v prid. Zato pa nobeden tržaški Slovan ne sme te nedelje ostati doma, a najbolj priljubljen, največ spoštovan bo oni, ki največ plačati zna. Vsakdo, tri rad sluša kozarcev žvenket in vsak, ki se smatra rodoljubnikom, vsakdo, ki rad gleda na družbo deklet, naj sluša — in pojde tja v »Narodni dom«. »Slovansko pevsko društvo« vabi svoje cenjene gg. pevke in pevce na današnjo skupno vajo, katera se bo vršila v »Slov. Čitalnici«, ne pa v »Del. podp. društvu«, kakor je bilo po pomoti naznanjeno. Odbor tega društva priporoča, da bi se v palnem številu vdeležili, ker je t> zadnja vaja za nedeljsko veselico pri sv. Ivanu. Društvo slov. odvet. in notar, uradnikov s sedežem t Celju vabi na VII. redno občno zborovanje, ki bo v nedeljo dne 15. nov. 1903 ob 1. uri pop. v mali dvo rani »Narodnega doma« v Celju. Ako ne bosti ob tej uri zastopani dve tretjini udov, potrebni za sklepčnost, se bo vršil občni zbor ob 3. uri brez ozira oa število navzočih. — Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika, 2. čitanje zapisnika VI. redn. obč. zbora, 3. poročilo društvenega vodstva: a) tajnika, b) blagajnika, 4. poročilo pregledovalcev računov, 5. volitev odbora, 6. razni predlogi. — NB. Opozarja se na § 25 društvenih pravil. Po zborovanju bo koncert v »Nar. domu«. Odbor. »Slovanska čitalnica« bo imela svoj redni občni zbor v petek dne 16. t. m. ob 8. in pol uri zvečer. Zavodu sv. Nikolaja je pristopil kakor podpornik g. Fran ZidariČ. Darovali bo'.županstvo Škofja Loka 20 K, g.a Linči dr. Trudnova 5 K, županstvo Vrhnika 20 K. g.ca Mlekuš, učiteljica v Bovcu 2 K, Ne imenovan 1 K, g.ca Pregelj 1 K. Srčna hvala vsem blagim dobrotnikom ! Blagaj ničarica. Vremenski vestnik. Včeraj toplome* ob 7. zjutraj 13.7, ob 2. uri popoludnt 18.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.5 — Danes plima ob 5.30 predp. in ob —.15 pop.; oseka ob 5.48 predpoludne in ob 10.2 popoludne. Loterijske Številke, izžrebane dne 14. oktobra : Brno 85 43 24 36 88 Inomost 87 18 U 15 38 Vesti u ostale Primork x Iz Boršta nam pišejo, da se 1)3 veselica, ki jo priredi bralno pevsko društvo »Slovenec« dne 25. oktobra, vršila ob vsakem vremenu. Veselica se bo vršila v prostorih gospod Ivana Žerjala 1. Sosedje dragi: pridite torej v nedeljo v naš Boršt, kjer vas vsprejmemo brataki. Preskrbljeno je tudi za dobro postrežbo. X Zaloga tobaka v Rovinju se odda potom javne dražbe najboljemu ponudniku. Pismene ponudbe je doposlati finančnemu inspektoratu v Kopru ter je priložiti varščino 102 K. Ponudbena razprava se bo vi šila dne 2. novembra 1903 ob 11. uri predpoludne. Dražbeni pogoji so navedeni v razpisu, pr;-občeaem v uradnem »Oaservatore Triestino« od dae 10. oktobra t. 1. Vesti iz Kranjske. * Ali je namen i Z Vrhnike pišpjo »Slovencu« : »Fiolichova pivovarna na Vrhniki je prišla v konkurz. Konkurznim oskrb nikom je imenovan dr. Ambroschitz iz Ljubljane. Vrhničaoje se čudijo, daje ljubljansko sodišče prav zagrizenega Nemca postavilo za oakrbuika. Na Vrhniki imamo notarja in v Ljubljani je nad 20 slovenskih odvetnikov. Ali reB ni drugega slovenskega odvetnika, da bi prevzel ta posel? Žel. 1899.je bil nemški dr. Egger imenovan za konkurznega oskrbnika in zdaj zopet tako! Jeli to namen ali slučaj?« — Namen, namen, pr jatelji! * V šolo »ttlasbene matice« v Ljubljani ee je upisalo že 293 učencev. Ta številka govori, koliko je zaupanje občinstva do te šole. Zavod, ki uživa toliko zaupanje, more biti le izboren. * Nemška propasanda. Nemci širijo po Ljubljani in usiljujejo tvrdkam neko brošuro, v katero pačijo in falzific rajo češka in slovenska krajevna imena. Nemški prevodi slovenskih krajevnih imen so prave spake, ki često čisto nič ne odgovarjajo slovenskemu označenju, Pridodali pa so neko priporočilo ljubljanskim nemškim in nemškutarskim tvrdkam, v katerih jih poživljajo, naj načeloma ne rabijo neneirških krajevnih imen in le v skrajni sili, ako niso prav gotovi stvari, naj pridodajo v oklepu tudi — nenemško ime. Najbolji odgovor bi bil, ako bi se slovenski odjemalci obračali s svojimi naročili le do takih tvrdk, ki so pripravljena pisati slovenska krajevna imena. Trgovski izolirati jih treba te trgovske fanatike v Ljubljani. Ko bodo lepo med seboj sami nemški trgovci in nemški odjemalci, jim že preide veselje do takih provokacij in se gospoda trgovci že spomnijo na — slovenska krajevna imena ! Vesti iz Štajerske. — Praksa sodne uprave o imenovanju uradnikov na južnem Stajarskem. Za notarijatsko mesto v Maribora je bilo 7 kom-petentov, med katerimi je bil dr. Josip Haas iz Velikovca na Koroškem zadnji po službeni dobi. Mesto pa je dobil — dr. Haas ! ! Mož je torej preskočil vseh drugih 6 kompetentov. Zakaj ? Je li bil najbolje kvalificiran ? Ne! Je-li mož posebno jezikovno usposobljen ? To se manje. Torej ? Nemec je, Nemec, — to mu je pomoglo. In to da ni krivično imenovanje ? A izvršila je je vsikdar objektivna Koerberjeva vlada Povodom zadnjih imenovanj sodnih uradnikov je sodni tajnik Alfons Kapun preskočil kar dvajset prednikov ! Tudi o tem možu je znano širom vse Spodnje Štajerske, da ni ravno blesteča zvezda med juristi ! Ali mož je Nemec, da bi ga mogel biti vesel sam Scbonerer. To je zadoščalo gospodu Koer-berju. Na Stajarskem je naš ministerski predsednik očevidno uveljavil maksimo, da le nemško nacijonalno mišljenje kvalifikuje uradnike za povišanje v službi. Razne vesti. Kako se vzgajajo otroci iz boljših hiš ; Povodom razprave, ki se je te dni vršila na Nemškem proti nekemu vzgojevatelju, ki je skozi par let na nečloveški način trpinčil otroka, poverjenega mu na vzgojo od nekega veletržca je napisal »Triester Tagalatt« nekaj prav resnih besed o dolžnosti starišev. Trpinčenja so bila tako strašna, da je eden otrok postal pohabljenec, drugi pa je — umrl vsled prestanih muk. Kazen 8 let ječe, je bila vsakako veliko preblaga za takega morilca, ki je ubijal polagoma, torej premišljeno. Ž9 krutost, s katero je oni poživi njenem mučil otroka, priča — tako povdarja »Tagblatt« opravičeno — da je bil ta mož na jako nizki stopinji — vsaj kolikor se dostaje intel'gencije srca, bi dostavili mi. In takemu človeku je poverila svoja otroka družina, o kateri moramo miBliti, da je na višini — srtčnih rodbin. To pa je ravno izgled, kako se ravno take imovite družine rade iznebljajo svetih dolžnosti do — svojih otrok, dolžnosti, katerih zanemarjati ni dovoljeno niti njim, ki ei morajo v trdem delu od zore do mraka v potu svojega obraza služiti svoj grenki kruh. Tu je družiaa, ki poverja svoja otroka ptujemu možu in mu dovoljuje, da ju jemlje 88boj daleč od očetove hiše, da ju tam »vzgaja« in — ubija ! Po vsej pravici vskiika »Triester Tagblatt« : »Če je že bestijalno počenjanje vzgojevateija neumevno, pa je še neumevnejša tajinstvena m jč, ki jo je imel ta človek nad otrokoma. Najneumevnejšipaso stariši. Le z viška materijalnega mišljenja more prihajati mnenje, da se moremo z denarjem odkupiti od kake moralne dolžno9ti. Če je res, da eo bili stariši in daje posebno mati prepričana o nravstveni pokvarjenosti svojih otrok, potem bi jim bilo moralo ravno to spoznanje poklicati v zavest dolžnost, da bi uveljavili vso svojo roditeljsko ljubav v to, da povrnejo otroka na dobro pot. Nič ne more od vezati atarišev od te dolžnosti. Žalibog, da ni pre-redko mnenje, da smo storili dovolj, ako donašamo materijalne žrtve za svoje otroke. Kolikokrat vidimo slučaje, ko matare, da le niso na noben način ovirane družbeno, dajejo hčerko edinico v kak zavod, mesto da bi otroku čuvale blagostan materine skrbi ! Vsa bodoča sreča otroka, ljubezen hiae roditeljev, ki edina daja notranje življenje — vse to je vzkračeno otroku. Ko bo otroci še mali, no brezvestnim materam često le »punčice«, s katerimi ustrezajo svojemu samoljubju, igračice, katere se lišpa, kolikor možno ; uboge atvarice, izložene vsem muham matere. Danes Ijnbkovane in razvajane nespametno ; jutri pa se jih, ker so v nad'ego, potisne jedno-savno na stran ter prepusti ptujiin osebam, ki ne poBtopajo žnjimi bolje nego z vsako služkinjo. Ko je otrok postal veČi in še bolj v nadlego, ga pošiljajo daleč proč v kak penzijonat in se še babajo, koliko denarja da ih stane ! Kakor je neznansko žalostna usoda onih dveh dečkov, vendar se n6 more pota-jevati želje, da bi ravno ta slučaj odprl eta-rišem oči in jih dovel, do spoznanja, da je njim sveta dolžnost, da svoje življenje posvečajo svojim otrokom ter da smatrajo za svojo najvišjo dolžnost, da iščejo svojo srečo v do mačem vzgojevanju in v posvečanju sebe svojim otrokom !« Gledišča. Politeama Bossetti:ob 8. uri»Aida«. Verdijeva opera v 4 dejanjih. Feniee : ob 8. uri »Otelio«, Verdijeva opera v 4 dejanj h. FUodrammatico: ob 8. uri in četrt Testonijeva »Duchessina« v 3 dejanjih (v zadnje). Brzojavna poročila. Umirovljenje in imenovanje v orožniškl službi. DUNAJ 15. (B) » Wiener Zeitung« javlja: Cesar je blagoizvolil odrediti umirovljenje polkovnika Edvarda Miiller-ja pl. Rienzburg, poveljnika I. deželnega orožni-škega poveljnistva v Trstu in mu je ob tej priliki podelil značaj generalnega majorja ad honores. Poveljnikom rečenega poveljnistva je cesar imenoval majorja Josipa Binovetza od orožniškega poveljnistva v Lvovu. Kriza na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 15. (B.) Ogrska kore-spondenčna pisarna javlja iz Dunaja: Grofa Julij Andrassy in Štefan Tisza sta za jutri pozvana pred cesarja. Vspr^jeta bodeta v av-dijebciji jutri predpoludne. Nadvojvoda Ludovik Viktor. ' VOLOSKO 15. (B.) Nadvojvoda Ludovik Viktor je sinoči odpotoval na Dunaj po tritedenskem bivanju tukaj. Kralj Viktor Emaiiuel v Parizu. PARIZ 15. (B.) Diner v palači Elisejski je bil poBebno sijajen. Slavnostna dvorana je bila sijajno odičena. Pred obedom je kralj podelil visoka odlikovanja mnogim visokim funkcijonarjem. Po dineju sta se kralj in kraljica razgovarjala s predstavljenimi jima osebami. Ob deseti uri je začela slavnostna predstava, prirejena kraljevi dvojici na čast. Po predstavi Bta se visoka gosta razgovarjala najprej s poslaniki in potem z umetniki, ki so sodelovali na predstavi. — Stisnivša roko predsedniku Loubetu in njega soprogi, sta se kralj in kraljica poslovila. Ves večer je vladalo po ulicah praznično razpoloženje. Na nekaterih točkah in posebno pred ital. trgovsko komoro so se gnetle velike množice,* katere je bil privabil krasen prizor razsvetljave. Množice so prirejale ovacije, kjerkoli sta se kralj in kraljica pokazala. Iz deželnih zborov. PRAGA 15. (B.) V češkem deželnem zboru nadaljujejo Nemci z obstrukcijo. DUNAJ 15. (B.) Nižeavstrijski deželni zbor je začel danes z razpravo predloga šolskega odseka, da bi se potom prednašanj na vlado in peticij na državni zbor izposlovalo spremenjenje državnega ljudsko-šolskega zakona v smislu, da bi se dolžnost pohajanja v šolo določila mesto na 8 le na 7 let, a bi se ob enem odpravila vsaka olajšava v obiska-nju šole, da bi se uvel na deželi poldnevni pouk in razširile in povspeševale poljedelske nadaljevalne šole. Nezgoda na morju. LONDON 15. (B ) Glasom vesti, došle zavarovalnemu zavodu »Lloyds« osvobodili so parnik >Hercynia«, last Hamburg-Amerika linije, ki se je bil vpič.l v dno pri Portu Roval (Jamajka), ne da bi bil isti trp9l kake Škode. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN G0DM1K. Lastnik konsorclj lista ,.E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna kon3orcija lista „Edinost'' v Trsts « Kit mnnnnnMHHH t*x u X Svoji k »vojim I ZALOGA X n x X u X n n X u X X X X pohištva dobro poznano toTarne mizaim zadruge v Borici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroStvcm prej ^nton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. niša Marenzi. Največja tovarna pobija priiorsfce dežele. Solidnost zajamčena, kajti les ae oanšl v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo t>0 stopinj. — Najbolj udobne, Moderni sestav. Konkurenčne cene. BV* Album pohifter brezplačen, f X U M X j* * % X n x n x X X n n XXXX*XXXUXXXXX*X Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Una tro van cenik brezplačno ln franko« Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko no-bena druga zavarovalnica. Zlasti je agodno zavarovanje na doživetje in j smrt z zmanj^ujočimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. J5 SLA¥IJA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drnsra vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narod.no upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generaini zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni kiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih ceaah Škode ceniuie takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. V najem odda pogrebno društvo pri Sv. Ivano (na \ erdeli) št. 7!>4 svoje pro-tore, ki so pripravni za gostilno. Oglasiti se jedo X. novembra t. 1. pri odboru. Išče se ver jo lastno trgovino v (ioriti spretnega. v lesni trgovini izvežbinega knjigovodja in korešpondenta ki je vešč slovenskega, italjanskega in nemškega jeziku v govoru in pisavi. Prosilci srednjih let t. j. od 30 do do 40 leta imajo prednost. Ponudbe pod »Lesna trgovina« na upravo lista »Edinost« v Tr*tu. D a n e s, dne 15. oktobra odprl sem gostilno .AIIa bella Dalmazia" v uiiei Majo lica štev. 1. Točil bom izvrstna dalmatinska vina iz < hnišlja črno po 32 nvč. ; opol o po ofi nvč.; za družine po l>2 < a < m < < Zlatar ** DRAGOTIN TEKJET (C. Vecchiet). TRST. Corso štv. 4-7, TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. > i > > M > nvc. Kuhinja je vedno na razpolago z vsakovrstnimi jedili. Za točen obisk priporoča se udani Josip Kuračič Naznanjam slavnemu občinstvu da s« m danes prevzel gostilno ..AH' antica Pompei' na tririi Carlo Gol don i 4. z uhodom tudi iz ulice Torrent?.) i i«»stilna je preskrbljena z izvrstnimi belimi in črnimi vini mej temi kraški teran {iz Avberja). Domača kuhinja je vedno na razpolago. Se nadejam, e volne od do 8 gld. Velik izbor tinih površnikov v barvah od Sdo gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2Jio do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gld. Haveloki {LoJen) za moške, dečke in otroke j,o zelo zmernih cenah lllače od moleskina za delavce iiz lastne predilnice v Korminu*. Močne srajv-e lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orlean*. platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za mo-ke oblel-e toli na meatr koli za naročbe po meri. koje »e izvrše v slučaju dotrebe v 24 urah. XX XXXXKXXXXXXXXK Rudolf Aleks. Varbinek icilocsi glasovirjev najboljših tu- In inozemskih tovarn ===== 5orzm trg4 št. 2 II. nadstr op j e = (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene H il^r ZALOGA USNJA — TRST — 5 Piazza Nuova st. 1 — TRST — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — » Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. J^ Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. ^ — Ugodne cene. =— JAKOB BA^BIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. 11 I i. U. Dr. Ant. Zahorsky [ y priporoča svojo pomoč na porodih, abortih ( in vseh ženskih boleznih, kakor: nered- y no.^ti v perijodi, krvavenje, beli tok, C neredna lega mat°rnice itd..- kakor sploh C v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica di Torre Bianca št. 8. £ (prej ulica Carintia } od 9-11 in do 2-4. v Telefon štv. 1384. > > /VVVVVVVVMVVVVVV/VMVVVVVVVV/A y v Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 5S,071.673'S4 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živeoja do 31. decembra 1894. . . . „ 169,929.625 03 Plačana povračila: a) v letu 1894........ 9,737.614-4S b) od začetka društva do 31. decembra 1891....... 292,401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione št. 88,81 v lastne i hiši. K TRST. ^rnton Sancin pok. Jrana Ulica Barriera vecchia štv. 11. TRS T. Dve hiši na prodaj z nekoliko ze u'j šči v Miz ni mesta več pov 6 upravništvo »EDINOSTI«. Priporoča velik izbor : srajc belih ali bar van ih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene I izdelki za delavce. Jako znižane cene! Išče se pridno slovensko deklico, katera je dosegla 14. leto in je dobrega zdravja Več se poizve v tiskarni našega lista, ulica Torre biancha štev. 12 Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TKST Corso štv. 19. TRST. Rokovice glaee, prve vrste za ifosj e, 2 gumba po.....gl l 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske aii bele keže za pran, o gumbi pj .... gld 1.20 Rokovice kineska svile po . . gld —.80 Rokovice ponarejene kože, 3 gnmbi po........gld —.50 Rokovice g acć za gospt de (angleške vrst« ) po .... gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . gld 1*80 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 nove. Rokovice i'- škotske niti od 40—50 nove Rokovice luknjčaste.....gid —.50 Rokovice nritous, zadaja novost, od svile 60 nove. od uiti 30 novč. Izbor kravat najnovejše mode. rCiprija Parizien- j.rah za gospe tvrdke Kielbauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. XR. Rokov;ce se poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri. Urar F Pftrtnt Trst ulica (ielie ui a i r. ■'»riui Po8le 3 va4fal uL Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, ziate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten--kin ur, regol&toijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Pavel Crastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zalogi pohištvi, in>p dn;h sob. Dunaj—Trst. Ze ezno p;>hištvo, zrcala iz Bele'je. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugo;la«iš h eensh. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - nliea dell'Industria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Mnop taja! do 1000 kr^n na mesec zamo-rejo Častno zas ažiti osebe vsakega dtanu. I tudi kot postranski zasužik). Natančneje pod ..Reell 107" na Annonceii - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart. Uergstr. .....■ — FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU s e peca z v- semi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po 2'4°0 takoj .. 3 na •> mesecev na 1 leto Napoleone: po 214°0 na G mesecev 2\c0 na 1 leto b) Za giro-conto oi> K a che