GLASILO OSNOVNE ŠOLE MARKOVCI SOLSKI NOVINARJI Predstavili smo se vam ustvarjalci tega glasila. Vas zanima, zakaj se radi ^ ukvarjamo z _ novinarstvom? STRAN 2 C. DARVVIN Tudi na naši šoli smo obeležili 200. obletnico rojstva tega pomembnega angleškega naravoslovca. VEZENJE Med izbirnimi predmeti se je letos na naši šoli prvič I pojavil predmet vezenje. jf Raziskali smo njegovo STRAN 21 vsebino. NASA SOLSKA STAVBA PRAZNUJE POSTER OD IDEJE... DO GRADNJE... DO OTVORITVE. Piše se leto 1979 - zanimivosti iz šolske kronike več na STRANI 3-8 BILO JE NEKOČ... pogovori z delavci šole, ki so staro šolsko stavbo doživeli kot zaposleni ali kot učenci - II' ŠOLSKO LETO 2008/2009 MOŽICEL) IZ NIČA (pravljica) Nekoč je živel možicelj iz niča. Imel je nos iz niča, usta iz niča, obut je bil v čevlje iz niča, pa tudi obleka, ki jo je imel na sebi, je bila iz niča. Sel je v mesto iz niča in tam ni bilo prav nič, razen ene trgovinice, ki je bila tudi iz niča. Po mestu se je sprehajala gospa iz niča, ki se je zaljubila v možiclja iz niča, on pa vanjo. Poročila sta se in ostala poročena, čeprav je bila poroka iz niča. Rodili so se jima trije otroci, ki so bili vsi iz niča. Počil je lonec iz niča in pravljice iz niča je konec. Nina Bezjak, 6.a g ■ %xjm! sfofT) (HKom maA*. o&cvnt, 06 (MutLutč 'MVi q&cmi <0^o<9jrovKLVni op^^od ! '^AjVvua.l^u^k.m (* vawi va6 J-ruoC, ki yk. epu \Ad$ A • ‘ckoS' k4cx-Oc.^vno Ob Ha^koiK.! bv^o \o>V\V.O ■pOVJOtOVM VI Ou VCXfei J tOCU^ (o4ci V VX>6 •^\jvoii ve.Viko ivi bC- ocLstejol/ Nbakt •pviv^.ofi+i/e. vio\ db> VA^vLoCeJ . ?cx č ckix bowo V do Aclcvod" obUli -okM^. Užtv-.k.^Ob VAtxVVovs.i LJUBEZEN Ljubezen zraven ne nosi glave, le oči ima zvedave. Zaljubiš se naskrivaj, medtem se lahko zgodi marsikaj. V glavi je velika zmešnjava, v srcu gradi se nova trdnjava. Ko veter podpihne, mi ljubezen misli odpihne. Janja Golc, 6.b PESEM ZATE Kaj počnem, ko pišem pesem zate? Kaj le...mislim nate! Marina Zupanič, 6.b M A R K. E C - glasilo učencev OŠ Markovci Pri nastajanju glasila so sodelovali: • člani NOVINARSKEGA KROŽKA Glavna urednica: Eva ZUPANIČ, 8.a Pomočnica gl. urednice: Katja BEZJAK, 9.b Mentorica: Irena MURŠEC Grafično oblikovanje: Gregor ZMAZEK Fotografije: arhiv OS Markovci Risbi na naslovnici: Manja KRAJNČIČ, 8.a Jessica Strelec, 7.a Naklada: 350 izvodov ti! GLASILO OSNOVNE ŠOLE GLASILO UČENCEV OŠ Markovci MARKEC APRIL 2009, ŠT. 8 23. APRIL 2009 r UVODNIK • Predstavili smo se vam ustvarjalci tega glasila. • Prelistali smo šolsko kroniko... • Devetošolci vom razkrijejo nekaj zanimivosti in napotkov. • Spoznajte najboljšo učenko generacije 1994. • In kako poteka pouk Izraelu? V v r VSEBINA Šolski novinarji 2 Šola praznuje... 30 let šolske stavbe 3 Devetošolci odhajajo 9 Markec - nagrada za posebne dosežke n Darv/inovo leto 1809 - 2009 13 Učenci ločeni po spolu... 16 Utrinki iz šolskega življenja 18 Literarni kotiček 24 Za zabavo in korist V 28 Hej, hojla, pa sem znova med vami! ot sem obljubil, znova sem tu. Pa veste, da je minilo že celo leto? »Kaj res,« boste rekli in se morda malo zamislili,« tako hitro je leto minilo?« v as v resnici zelo hitro beži - od ponedeljka pa do ponedeljka, od testa do testa, od enih počitnic do drugih... - in že je leto naokrog, že gremo na morje, že imamo rojstni dan ...pa že zopet gremo v šolo... Kar naenkrat iz prvošolčka postanemo petošolč-ki, iz petošolčkov pa kar naenkrat čisto »ta pravi« devetošolčki! akaj sem se tako zamislil in vas s tem minevanjem časa prav zamoril? Izvedel sem, da je naša šolska stavba stara že 30 let. Si morete misliti? Je pa res že stara! Kdaj bom jaz star 30 let? A bom takrat sploh še živ? Ja, seveda bom. Namesto da bi se veselil skupaj s šolo in ji čestital za rojstni dan, klatim neumnosti. orej, draga šola! Vse najboljše od mene, MARKECA. Veš, brez tebe mene ne bi bilo. Zato ti za rojstni dan želim, da bi imela še veliko pridnih učencev, s katerimi bi se lahko pobahala pred drugimi šolami! Prav tako ti želim, da bi imela veliko takih učencev, ki bi radi pisali, pisali karkoli: kaj so doživeli, o čem sanjajo, pesmi, zgodbice; delali ankete, intervjuje... Veš, ta želja je nekoliko sebična, saj s to željo mislim nekoliko nase - brez takih učencev pa mene sploh ne bo ... etos ni bilo problema, da ne bi ugleda! luči sveta, saj so se šolski novinarji z mano zelo trudili. Le prelistajte me, našli boste veliko zanimivega. Lahko me ponudite v branje tudi staršem -morda bodo še oni našli kaj zase. a koncu mi preostane le še, da se poslovim, še prej pa bi vam čestital ob DNEVU ŠOLE in vam zaželel, naj čas do dolgih poletnih počitnic mine čim hitreje, prijetno in uspešno, da bodo počitnice čim lepše. Vaš Markec Bertoku A|udajž«i zWu lhv|uMu /W- A/mi/iz Afmkrvi/ orwtu, zato ima Jela fc nekaj let po 3 pat-iklke, Ze v tolikem letu 1978/79 bo šola imela 24 oddelkov. Gradnja le šole je načrtovana v k tih 1977 78, Sola bo imel* JA, učilnic m po vseh no« nubvjh predpisane po Vtkite, v skupni izmeti 3.?o7 kv. m. Cena padbcmfi in ob it na fc ih del je iziač unsna po ccnali iz k ta 19/5 m znaša 6,000 dinarjev po kvadratnem metru, skupno / dnipmi stroški (zemljišče, doku-moilacita, oprema, komunalna ureditev, načrti tn drupuj pa 8,037 dinarjev za kvadratni meter. Za vas smo izbrali nekaj fotografij gradnje šole, ki jih hrani šolska kronika - (takratne Markovce je brez naše šole težko prepoznati, se vam ne zdi ...) ... in potem je bilo v Tedniku, 16. 8. 1979, objavljeno naslednje: Slovesnost pred markovško lepotico v soboto dopoldne Foto: R NOVA OSNOVNA SOLA V MARKOVCIH - NAŠ PONOS V soboto i!. avgusta je bilo v ptujski občini več prireditev iz okvira občinskega praznika — osmega avgusta. Najpomembnejše je bilo prav gotovo odprtje nove 'zgradbe osnovne šole v Markovcih. Ze v zgodnjih jutranjih urah v soboto je Markovci zajelo praznično vzdušje, celotno naselje je bilo odeto v praznično obleko. Krajani te krajevne skupnosti in drugi občani z območja ptujske občine so se v velikem številu zbrali k slovesnemu trenutku, ko bodo odprli novo šolsko zgradbo, ki je ze dobila ime r»markovska lepotica« in to povsem upraviče- Obširnejši zapis s slovesnosti v Markovcih objavljamo na tretji strani. Za konec naj samo še išemo. da slovesnost v Marcih »pozdravile« tudi štorklje, kar šest jih je krožilo nad prireditvenim prostorom S tem so štor v-: najbrž simbolično naznanile. da učencev za novo šolo ne bo zmanjkalo. (Nadaljevanje na 3. strani) .... MG Velika čast, odpreti novo šolo, je bila dodeljena učencu 3. razreda, Danijelu Tementu. ŠOLA JE BILA URADNO ODPRTA 11. avgusta 1979, na praznik občine Ptuj. Gospod Karlo Krivec, prvi ravnatelj »markovske lepotice«, je v šolsko kroniko za šolsko leto 1979/80, zapisal: » S poukom smo v tem šolskem letu začeli v ponedeljek, 3. 9. ob 7.45 v naši lepi, novi šoli. Učenci in učitelji smo bili srečni, da so se nam izpolnile naše dolgoletne želje in da smo tega dne končno lahko pričeli pouk čisto drugače kot prejšnja leta.« s. <• v*- ^ A<'- A t kuoV. Vy- 'tvAA. PIVU' , ^ VLct.. Vu. v^- V- w ^ V" ^ ^ 3. septembra 1979 je prag nove šole prestopilo tako 522 učencev, ki so bili razvrščeni v 19 oddelkih, poleg tega pa je na šoli potekala še tako imenovana mala šola. Prve utrinke pouka in življenja v novi šoli je naša dolgoletna učiteljica, takratna učenka 7. razreda, ga. Natalija Plohl, v svojem spisu zabeležila takole: Ko smo letos odprli novo šolo, smo tovarišu Tilu poslali tudi pozdravno Foto: R V novi šoli ii otroci smo stopili v v copate ter s torbami Zazvonil je šolski zvonec. Veseli, razigran .... /e garderobe. Sezuli smo si čevlje j n že stopili v cupaic ici s turoami v rokah odšli v prostore nove šole. Ze kar prvo uro smo zakorakali \ razred, v katerem se bomo učili naš materin jezik. Sedli smo v nove udobnejše klopi in že-je zazvonilo konec odmora. Navdušeni sme slovenskega jezika. Zadaj je delna stena, ki joFdopolnjujejo »haVmoni-ka« vrata. Precej se sliši iz sosednjega kabineta, toda to nas ni motilo. Nadaljevah smo in sei tudi marsikaj pogovorili. Hitro je zazvonil kjer raziskujemo kemijo in njeno 'li. Zmeda na hodnikih nas je i,„ —... ivuv viaia. i Nadaljevali zvonec in znanost. '___________ __________ _____________________________________ zelo presenetila. Bili smo še »skoraj izčrpani« od iskanja, ko smo končno le zagledali vraja z napisom KEMIJA. Tedaj smo si oddahnili. fi že smo morali v kabinet, lv_. . Toda kam? Nismo se več znašli. ...... v,... • 1 uiti napihni rv 1 VUUJ MIIU M OUUUnillll vedno večja zmeda, sem si mislila sama pri sebi, a se bo že uredilo. V razred je stopila tovarišica z nekako veselim obrazom, kot da bi nam žc s tem hotela povedati, daje tudi ona vesela nove šole. »V kabinetu za kemijo je prijetno, saj imamo svoje pipe, v katerih si lahko umivamo roke«, je rekel eden izmed veselih učencev. Toda pipe niso zato, ampak se rabijo za... Oh, saj niti sama ne vem, zakaj! Pa pustimo zdaj pipe m se rajši povrnimo h kabinetu samemu, v katerem so razstavljeni kemijski pripomočki in še tudi marsikaj drugega. Pri uri kemije smo delali razne poizkuse in bilo je zelo prijetno. Ko je zazvonilo konec ure sem bila skoraj jezna tako sem se zatopila v znanost — logično mišljenje, ki ga vedno rabimo v življenju. Spelje nastala zmeda po hodnikih in hrupje odmeval od stene do stene m zopet nazaj v razrede. Bila je malica. V vrsti smo se počasi pomikali in komaj čakali, kdaj se bomo lahko vsedli in se v miru najedli. Prv i dan je bilo veliko prerivanja, potem pa smo se privadili. Ko je bilo malice konec, smo spet stopili v razred, kjer smo sc učili spet nekaj drugega.. Prvi dan in zdaj že prvi mesec šolskega leta v novi šoli je torej minil in želim, da bi jo.ohranili čim dlje ter z razumom in z mišljenjem napredovali v naši »markovski lepotici«. Natalija Plonl. 7/b, OŠ bratov Štrafela, Markovci TiovuiU.Ni \0 Zanimalo nas je seveda tudi, kdo so bili učitelji, ki so začeli poučevati v novi šoli. Izbrskali smo njihovo fotografijo - dobro si jo oglejte, morda boste katerega prepoznali, čeprav je od takrat minilo že 30 let. , Oglejte si tudi fotografijo učencev, ki so v letu 1979/80 začeli obiskovati prvi razred, in pa tistih, ki so v tem letu prvi zaključili osnovno šolanje v novi stavbi. fr ŽIVLJENJE IN DELOV STARI SOLI Življenje in delo v stari šoli, ki je bila zgrajena leta 1892, nikakor ni bilo lahko in prijetno, saj prostori niso več ustrezali, pa tudi učencev je bilo preveč za tako »malo« šolsko zgradbo. O razliki v življenju, delu in počutju med staro in novo šolo smo se pogovarjali z nekaterimi delavci šole, ki so delali tudi že v stari šoli, pa tudi z nekaterimi takratnimi učenci, ki so »skusili« pouk v stari in novi šoli, danes pa poskušajo znanje, ki so ga kot učenci pridobili, prenesti na nas. Marija Petek, učiteljica matematike V stari šoli smo učili v treh izmenah. Z delom smo pričeli že ob 7.00 uri zjutraj. Dela oz. poučevanja je bilo veliko, saj je šola premogla veliko število učencev, pa tudi v posameznih razredih jih je bilo veliko več. Na mesec smo menjavali pouk - dopoldne, popoldne. Prostori v stari šolski zgradbi so bili veliko manj prijazni. Nekateri razredi so bili dolgi in ozki ter podprti z lesenimi stebri. Ko je odzvonilo za malico, so učenci odhiteli v klet, kjer je bila jedilnica in kuhinja. Učitelji pa smo malicali v razredih. Ob jutrih je bilo pozimi v šoli od 7° do II °C, zato smo se pogreli z lončeno pečjo, ki je stala v vsakem razredu. Okna so bila slaba, zato je skoznje pihalo. Zelo dobro so mi ostale v spominu kamnite stopnice, saj sem po njih pošteno padla, kajti bile so spolzke -pa tudi strašno trde. Taja Žnidarič in Tamara Galun, 7. razred Boža Kravina, učiteljica razrednega pouka Irena Kokot, kuharica V stari šoli je pouk potekal v treh izmenah. 2. razred je imel pouk v posojilnici ( današnji dom upokojencev). V razredih so bile lonče- ne peči, tla pa so bila pokrita s širokimi deskami. V stari šoli sem sama prvič začela poučevati 5. razred, ki je takrat štel 33 učencev. Spomnim se, da je skozi okna pihalo. Malicali smo v razredih, učenci in učitelji skupaj. Telovadnice nismo imeli, zato smo ob lepih dnevih telovadili zunaj, ob deževnih in slabih dneh pa smo imeli uro športne vzgoje kar v razredu. Zanimiva je bila ozka učilnica, ki so ji zaradi njenega izgleda rekli kar >> avtobus «. V tistih časih so bili učenci bolj spoštljivi, njihova želja po znanju je bila večja, med poukom so bolj sodelovali. Med odmori pa so si radi privoščili zabavo. Sanja Kodrič in Vanja Vajda 9. razred Ivan Žnidarič, hišnik Delo v novi šoli je drugačno, ga pa tudi ne zmanjka. V stari šoli smo kurili na trdo gorivo. Naročili smo okoli 40 ton premoga in pa okoli 30m drv. Kurjenje je bilo lokalno, to se pravi, da smo greli z lončenimi pečmi. Drva smo naročili spomladi, da smo jih lahko potem v jeseni zažagali in nasekali na polena. Drva smo sekali po mesec dni. Pri delu so mi pomagale tudi čistilke. Premog pa so mi pomagali pospravljati tudi učenci - metali smo ga v klet. Košnje trave v stari šoli ni bilo veliko. Pred šolo so bile v glav- nem le cvetlične gredice, za šolo pa šolski vrt. Jaz v stari šoli nisem kuril. Kurile so čistilke. Po razredu so bile lončene peči, v katere so kurile. Vsaka čistilka je imela 4 razrede. Moje delo je bilo kurjenje v telovadnici, ki pa je bila zraven šole. To je bila telovadnica TVD Partizan. Sedaj je to ZAF Center. Tam sem pa jaz kuril centralno na premog in drva. V stari in v novi šoli pa so popravila približno enaka, tako da tu velike razlike ni. Aljoša Toplak in Tadej Kostanjevec 7. razred V stari šoli so bili pogoji dela — kar se tiče opremljenosti kuhinje - neprimerno težji. Zaposleni sva bili le dve kuharici. Vso hrano smo pripravljali ročno (rezali kruh, lupili krompir, sekljali, pomivali posodo...), saj nismo premogli nobenega kuhinjskega aparata. Hrano smo kuhali na malo večjem štedilniku (Im x Im ). Kuhinja je bila tesna, zato je bilo gibanje oz. premikanje težko. Zračenje je bilo naravno — kletna okna. Prostor, v katerem se je nahajala kuhinja, je meril okrog 20 kvadratnih metrov. Veliko preglavic nam je delal tudi odtok, saj se je velikokrat zamašil. Že takrat smo za učence in učitelje kuhali kosila. Najpogosteje so se na jedilniku znašle juhe, kot so enolončnica, kisla juha, mlečna juha ter mineštra. Jedli so tudi krompirjevo solato s klobasami, kislo zelje, zdrob, kruh z namazom ter mleto meso. Dežurni učenci so malico nosili v razrede -napitke v vedrih, kruh z namazom pa na tasah. Delo v stari kuhinji mi je bilo zelo všeč, bilo je veliko dela - vendar delo ni bilo naporno, saj smo morali hrano iz kuhinje prenesti le v kletne prostore, danes pa moram hrano razdeliti vsakemu učencu posebej. Julija Arnuš, 9.b Elizabeta Čuš, tajnica Stara šolska zgradba je bila leta 1978 res tista prava »učilna zidana », ki jo je zob časa že tako načel, da so bili posamezni stropovi »podpolcani«. Če se ozrem 30 let nazaj, je razlika očitna tudi, kar se tiče pisarniškega poslovanja. Takrat smo imeli v pisarni le en stari ciglograf za razmnoževanje testov in mali pisalni stroj Olympia. Električni pisalni stroj smo kupili v zadnjih mesecih stare šole, preselili smo ga v novo šolo in še danes ga rada uporabljam. Preko poštne centrale v Markovcih je imela šola urejeno telefonsko centralo. Če nismo mogli vzpostaviti proste linije, smo dežurnega učenca poslali na pošto, da je upravnici povedal, da bi šola rada telefonirala. Res zanimivo, če primerjamo to z današnjimi časi. Zanimiv je tudi podatek, da je takrat dežurni učenec hodil po šoli in z ročnim zvoncem naznanjal konec ure oz. začetek pouka. Sedaj imamo vse možne računalniške programe, včasih pa smo vsa poročila vodili ročno. Tudi denar za plače smo dvigovali v gotovini in ga izročali zaposlenim. Ob prehodu v novo šolo smo imeli vpisanih 522 učencev in 21 učiteljev, danes pa imamo 307 učencev ter 42 učiteljev in drugih strokovnih delavcev. V stari šoli smo imeli tudi vsako leto zbiralno akcijo za šolsko kuhinjo. Navadno je bila to zadnja sobota v oktobru, takrat so namreč ljudje že pobrali poljske pridelke. Kaj naj še povem? Morda le to, da čim večji je razpon v letih službovanja, tem lepši je spomin na stare čase. Ivan štrafela, ravnatelj I Z velikim zaniman-jem smo takratni učenci Osnovne I šole Markovci spre-mljali gradnjo nove šole. Z vsakim dnem njenega nastajanja smo se je bolj veselili, saj je stara šola bila res že dotrajana, pogoji v njej pa niso bili več primerni. In res smo dočakali dan, I. september 1979, ko smo prestopili prag nove šole. Za nas učence je bil to poseben dan, saj smo se zavedali, da bomo poslej hodili v lepo in moderno šolo, v kateri bomo imeli boljše pogoje za delo. Učenci smo pomagali pri urejanju okolice in se skupaj z delavci šole vsak dan veselili nove pridobitve v našem kraju. Žal je moja generacija sošolcev novo šolo obiskovala le v zadnjem razredu. Danes kar ne morem verjeti, da je od takrat preteklo že 30 let. Leta minevajo, lepi spomini na te čase pa še vedno ostajajo. Janja Hunjet, profesorica razrednega pouka V stari šoli je bilo malo učilnic, pouk je potekal v dveh izmenah, nekaj časa celo v treh. Drugi razred je vedno gostoval v posojilnici (danes dom upokojencev). Mnogokrat je bilo mrzlo, zato smo mnogokrat sedeli okrog lončene peči, ki je grela razred. Spomnim se, da so bili učitelji strogi, učenci smo jih spoštovali in ubogali. Domača naloga je bila zelo pomembna - če je nismo napisali, smo dobili kazen. Vseeno so spomini na stara šolsko zgradbo in življenje v njej prijetni. NAŠI DRAGI ŠOLI NJENI NAJMLAJŠI ŽELIMO Šoli za njen »okrogli« rojstni dan želimo vse najlepše in najboljše: X ime je Luka, pišem se Janžekovič in hodim v 2.b razred. Naši šoli bi zaželel, da bi še bila bolj prijazna. oje ime je David. Hodim v 2.a razred osnovne šole Markovci. Naši nekdanji markovški lepotici želim, da bi še naprej ostala tako lepa. J az sem Marsel Majnar in hodim v 2.a razred. Želim, da bi šola v prihodnosti dobila še več prijaznih otrok. Ime mi je Jan Hercog in obiskujem 4. razred osnovne šole Markovci. Soli zaželim, da bi bila zelo uspešna in lepa ter dobro ohranjena. Ime mi je Nika. Pišem se Ciglar. Obiskujem 3.a razred in bi zaželela naši šoli, da bi bila še naprej tako okrašena, kot jo okrasimo mi sedaj. Sem Sanela Bezjak in hodim v 2.a razred. Želim naši šol,i da bi si med naslednjimi počitnicami šola oddahnila. Z Za rojstni dan pa smo šoli tudi zapeli -dobila je svojo himno, zastavo in kipec: HIMNA OS MARKOVCI Spomnim se, ko prvič v šolo smo prišli, fantje, dekleta, zaskrbljeni smo bili. Kdo boji se šole, le zakaj skrbi, saj smo učenci šole Markovci! Črke smo že zdavnaj naučili se, le kdo računat', pisat', še ne ve? Šport in glasba krajšata nam prosti čas, ni stvari, ki ni za nas. Refren: Kdo ve, kam nas peljejo poti, spomin na skupni čas naj ne zbledi. Saj vsi del smo šole Markovci, zato ostanimo prijatelji. Čas hitro teče, k pouku se nam vsem mudi, znanje čaka, naj z dlani nam ne spolzi. Je smeha polno, pa kdaj solzic v očeh, naj nikomur tuj ne bo uspeh. Refren... Čas hitro teče, nam spomin ostane le, na šolo, prijatfe, na nore dogodivščine. Ljubezni prve pozabiti se ne da, naj spomine lepe vsak ima. Devetošolci vam kličemo: “Srečno!” Spet je šolsko leto naokrog in kmalu bo prišel čas, da se letošnji devetošolci poslovimo. Slovo je vedno težko, a nam bo še težje, saj smo se z našimi učitelji spoprijateljili in nekatere celo vzljubili. Čaka pa nas tudi slovo od naših sošolcev in sosošolcev, kar bo najbolj boleče, saj se bomo morali ločiti od prijateljev, s katerimi smo preživeli dolgih devet let ... Marsičesa smo se naučili in marsikaj doživeli ... Obenem pa smo ponosni in veseli, da smo končali dolgo obdobje dokaj trdega dela. V prihodnosti nas čaka še veliko izzivov in upam, da bomo v nadaljnjem šolanju uspeli in postali to, kar si želimo postati. Hvala vsem, ki ste nam tako dolgo stali ob strani, nas bodrili in nam vlivali moč ter znanje. Z veseljem se vas bomo spominjali. Znanje bomo nadgrajevali na splošnih in strokovnih gimnazijah, srednjih strokovnih in tehniških šolah ter poklicnih šolah. Najbolj »uka željni« se bodo potili v gimnazijah - teh je 21 %. Enega bodo veseli v škofijski gimnaziji v Mariboru, štirje se bodo trudili na splošni gimnaziji na Ptuju in eden bo poskušal srečo na III. gimnaziji v Mariboru. Tisti, ki so se odločili za srednje strokovne šol (46 %), so izbirali zelo različno - postati želijo: • zdravstveni tehnik (4 učenci), • gastronomsko turistični tehnik (4 učen- ci), • okoljevarstveni tehnik (2 učenca), • kmetijsko podjetniški tehnik (I učenec) • aranžerski tehnik (I učenec), • fotografski tehnik (I učenec), • kozmetični tehnik (I učenec), gradbeni tehnik (I učenec). Imamo pa tudi take, ki želijo čim hitreje priti do poklica (33 %) in se kasneje morda izobraževati dalje ob delu ali pa redno. Če bodo ostali pri osnovnem poklicu, bodo trije skrbeli za nas v bolnici, če bomo zboleli, saj bodo postali bolničarji - negovalci; dva nam bosta popravljala avtomobile; eden pa bo skrbel za naše pohištvo, saj bo mizar, eden nam bo poskušal čim več prodati kot trgovec, en učenec pa bo gospodar na podeželju. “fce/n nam, sebi in mojim sošolcem, želim, da se nam sanje in želje izpolnijo. ” Katja Bezjak, 9.b Pustni čas je bil tudi idealna priložnost za treniranje plesnih korakov za valeto. DEVETOŠOLCI POD LUPO - PO POTI NAZAJ IN NAPREJ! (Da ne boste mislili, da mislimo samo na bedarije.) Hej! Sem Rok, hodim v deveti razred osnovne šole. Sola mi ni kaj prida. Odločil sem se, da bom na hitro preletel svoje življenje in vse tiste trenutke in dogodke, ki nekaj pomenijo, vso znanje in nasvete staršev in učiteljev zlil na papir. Poleg doživetij in prigod sem si izbral le tiste poučne in zaznamovane od prvega septembra leta 2000, ko sem prvič stopil v šolo. Že mnogo prej sem se veselil tega dogodka. Sedaj, ko sem v devetem razredu, mi je žal , da sem bil tako neumen. Pa še nekaj iz otroštva. Kot otrok sem se zelo bal vode, vendar sem sčasoma »led prebil«. Zelo se mi je vtisnilo v spomin prvo smučanje na Rogli že pri šestih letih. To je bila moja prva preizkušnja. Tudi potovanj nisem pozabil. Najbolj mi je ostal v spominu izlet v London, kjer smo se imeli fantastično. Poleg vseh doživetij pa je treba omeniti ljubezen. Rad sem zaljubljen, predvsem v zadnjih letih, ko mi to kar gre. Osebno si mislim, da se mi bo življenje v srednji šoli obrnilo na glavo, saj je to življenjska prelomnica, ko se odločiš, kaj boš počel celo življenje in zato je vredno dobro premisliti in poslušati nasvete oseb, ki so se tega že »otepli«. V prihodnosti si mislim, da bo šlo še na boljše. Sčasoma bom že videl, kaj mi bo prineslo življenje. Najbolj sem hvaležen staršem, ki so mi skozi celo življenje do sedaj pomagali pri odločim, in učiteljem, ki so mi nudili učno znanje in nekaj življenjskih modrosti za nadaljnje šolanje in življenje. Zavedam se, da je znanje potrebno, saj ti mnogokrat prav pride, kaj mnogokrat, j koristi ti celo življenje. Rok Cimerman, 9. b »NAŠA ZLATA ZAPUŠČINA« Dragi ta mlajši! Najsrečnejši trenutki so se mi začeli, ko sem stopil v 6. razred. Ugotovili smo, da nam je učiteljica Olga Zorko razredničarka. To je bil zelo vesel trenutek, saj so mi že povedali prijatelji, da je zelo v redu kot učiteljica in še bolj kot razredničarka. Kot veste, mi odhajamo, a vi boste še nekaj let »trpeli« na tej šoli. Vse pride, a nato odide, tako je tudi za nas, kot blisk prihitel čas slovesa. Da boste lažje prebrodili teh nekaj let, pa vam želimo letošnji devetošolci zapustiti nekaj nasvetov, ki so vredni zlata. Dolgo časa smo jih zadrževali zase, a ker smo tudi mi nekdaj bili v vaši koži, vam jih želimo zaupati. Pazljivo si jih preberite in jih strogo upoštevajte, če želite brez prevelikih stresov prebrodite čase, ki smo jih morali mi. • Učenje sproti poškoduje male možgane in pušča trajne posledice. Zato raje pustite vse učenje za zadnji dan, pa čeprav ne bo šlo najboljše! • Domače naloge? Pa kdo jih potrebuje? STROGO PREPOVEDANO! • Šolskih potrebščin sploh ne potrebujete, saj si snovi tako ali tako ne boste zapisovali. • Spanje med poukom? Doma ne bo časa za spanje, saj imate preveč drugega dela. • Poslušanje učiteljev vam prav gotovo ni prijetno. Raje si pišite kratka sporočila in opazujte, kje se skriva nebogljena duša, katere srce bije le zate. • Učitelji? Saj jih sploh ne boste potrebovali. Sami ste že pravi mojstri. • Se kdaj počutite, da v šoli le preganjate dolgčas? Ne skrbite, če boste klepetali med poukom, vam bo čas hitreje minil. Najbolj mi bodo ostali v spominu izleti. Najboljši pa je bil končni izlet, ko smo odšli na Primorsko in si ogledali soline ter se kasneje sprostili v mrzlem morju. Na poti domov pa smo se zelo zabavali. Obiskujem 9. razred in se zavedam, da imam le še tri mesece s prijatelji in da moram to šolsko leto kar se da dobro zaključiti. Najbolj se zabavam s prijatelji med vikendi, saj smo veliko časa skupaj. Vem, da bo junija nastopil dan, ko se bomo morali ločiti in se odpraviti vsak v svojo smer. Življenje se mi bo mogoče spremenilo na boljše, saj bom dobil nove prijatelje v šoli, kamor se odpravljam. Ali pa se bo težko navaditi no nove sošolce in nove profesorje? Od svoje prihodnosti ne pričakujem veliko. ...le uspešno zaključiti osnovno in srednjo šolanje, želim še študirati ... Ko končam študij, želim veliko potovati in opravljati svoj poklic. Učitelji in starši so nas pripeljali do naše prve prelomnice, ki je vstop v srednjo šolo. Vsi so nam pomagali in nam dajali nasvete, kam naj se vpišemo v srednjo šolo. Učitelji in starši so nam želeli dobro, vendar je to vseeno le naša odločitev, jaz sem se že v 8. razredu odločil, kam in kako se bom vpisal in bom naredil vse, da dosežem svoje cilje. Marko Verlak, 9.b • Ah ja, ti učitelji. Čim več jih morate jeziti in mučiti, da jim bo zmanjkalo energije in živcev,vi pa se boste pri uri le zabavali. Katja Bezjak in Sanja Kodrič, 9. b Vsakdo med nami je vesel, kadar je pohvaljen ali nagrajen. Našemu srcu ob tem postane topleje. Še topleje pa nam postane, če smo pohvaljeni javno, saj se zavedamo, da so ljudje opazili naše delo in trud. Ravno iz tega razloga smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da je prav in pošteno, da našim devetošol-cem, ki so se skozi vsa leta šolanja trudili in se izkazali na različnih področjih življenja in dela OŠ, podelimo markeca - največje priznanje, ki ga šola podeli učencem za trud, uspehe, požrtvovalnost ... Letos si je od 33 devetošolcev to nagrado prislužila učenka 9.b razreda, Katja Bezjak. A R K E C, nagrada za posebne dosežke Katja je bila vsa leta učenka, vredna posnemanja -tovariška, delavna, vljudna, ustrežljiva, resna, zanesljiva, dovzetna za diskusijo, dialog ...Skratka, kazala je lep in spoštljiv odnos do sošolcev in delavcev šole. Kot odlična učenka je bila vedno pripravljena pomagati sošolcem - bodisi pri problemih v šoli ali izven nje. Uspešno je sodelovala oziroma tekmovala na številnih šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Tekmovala je skoraj pri vseh predmetih, kjer je tekmovanje v znanju organizirano. Osvojila je veliko priznanj, do katerih pa vemo, da pot ni lahka. Osvojila je osem bronastih priznanj (kemija, logika, fizika, biologija, angleščina, matematika, zgodovina, slovenščina). Ponaša se s srebrnim priznanjem iz predmeta biologija. Bila je pridna bralka, zato je osvojila tudi vsa priznanja - bralno značko pri slovenščini, angleščini in nemščini. Ni bilo šolske proslave ali prireditve, pri kateri Katja ne bi aktivno sodelovala -pela pri zboru, igrala na instrument, deklamirala... Sodelovala je tudi na občinskih proslavah in prireditvah. Odmevno je tudi njeno delo v interesnih dejavnostih - Štiri leta je sodelovala pri dramskem krožku in z njim veliko nastopala. Vse letošnje leto je skrbno izbirala in vrtela glasbo in z njo učencem popestrila odmore. Bila je gonilna sila šolskega radia. “Katja je bita vsa leta učenka, vredna posnemanja -tovariška, delavna, vljudna, ustrežljiva, resna, zanesljiva,... ” Končno pa je vlagala veliko truda tudi v nastajanje našega glasila, v Markeca. Bila je torej tudi članica novinarskega krožka. Za vse navedeno Katji iskreno čestitamo in ji želimo veliko uspehov pri njenem nadaljnjem šolanju in njeni življenjski poti. Komisija za podelitev nagrade Markec “Kot odličimjtičenkaje bila vedno priprav^cLpo/jjbgati. ” “...članica novinarskega krožka...” Z “...gonilna s d a šolskega radia... ” 3Co' Bcm, mežAiCb. CMo- &ynv jžons, f&i»QfifeA-,2a,v^fc(>- Riu, jfjšuafo' /vLazs^ As«, titAru judi jb« y6&>ux , #ir c^uMevnZ.. SiaMifci& sv4gi> ,&»£. >M2. .ob^ko- kodZ. $&■ jvttifeSv.^fc&u ifca^o. sufo- un, ^Li KSjUy išK • ctezžJštSiO- f&v&GIhO' rm&KG, /»*>ofc- čfbimajkjO' ckilmomc rb.t ^"ar 50-, (tm A2, ^o-W o.!tvWv\A w d\t t, itlo-Tir*- Vom Ho^V, pc^u it HclH VfiVcA „ \Viri wo^rocm im Dont o kiti im. Wuwn rivt /mcxlr\ orotku ^lif rciK-ht kia^rem, VtstH. omami Fcuteii^u e,H"teHem, dom srn jatmA- rdi wi^Vjorme-m (jei umD. te Ibetetei tmicF j^Kt, Avjfme^rt^cL-ivnoV^it, DARWINOVO LETO 1809 - 2009 Angleškega naravoslovca Charlesa Darvvina gotovo poznaš kot pomembnega biologa in utemeljitelja evolucijske teorije. Po njem se poleg filozofske smeri imenuje več živalskih vrst, gora v Andih, naselje na Falklandih in druge stvari. Letos praznujemo 200-letnico njegovega rojstva. Rodil se je kot peti od šestih otrok premožnemu očetu Robertu Darvvinu ter materi Susannah Darwin 12. februarja 1809. V mladosti se je zelo zanimal za naravo, saj je zbiral kamnine, živali in rastline. Po končanem osnovnem šolanju se je kot 17-letni fant vpisal na študij medicine. Čeprav se je zaradi dolgočasnih in zoprnih predavanj po dveh letih izpisal, se je leta 1828 zopet vpisal na univerzo. Tokrat na protestantsko-teološko. Pri 22 letih je končal šolanje, toda tega dela ni niti enkrat opravljal. Zanimivo je tudi, da se je vpisal na medicino, čeprav ni prenesel pogleda na kri. Leta 1831 se je odzval na razpis angleškega pomorskega ministrstva in vlade ter se prijavil na raziskoval-no-geodetsko popotovanje z ladjo Beagle. Na 200-kilometrskem popotovanju je ugotovil trdoživost južnoameriških konj in spoznal krvosese netopirje, tropske mravlje, ose, pajke in drugo. Med odpravo v notranjost, ob Kordilje-rih, je naletel na domorodce. Indijanci iz plemena Tehuelkov so mu pokazali in prikazali nekatere veščine in običaje staroselcev. Tu je tudi opazoval kondorja, pumo in raznovrstne kolibrije. Tu je hotel prvič dokazati svoj razvojni nauk. Na Darvvina in njegov poznejši razvojni nauk so najbolj vplivali otoki v Gala-paškem otočju. Tu je opazoval otoško vrsto ščinkavca in ugotovil na svoje veliko presenečenje, da se razen po obliki kljuna ne razlikujejo od južnoameriškega ščinkavca v Srednji in Južni Ameriki. Kmalu je ugotovil, zakaj je tako. Zaradi različnih količin in vrst hrane so se izoblikovale različne oblike kljunov, ki so se spreminjali iz roda v rod. Vsaka oblika kljuna je namenjena za drugo vrsto hrane. Kokosovi otoki so bili zadnja postaja in 2. oktobra 1836 so pripluli nazaj v Veliko Britanijo. S potovanja je prinesel obsežno zbirko živali, rastlin, kamnin ter zapiske in ladijske dnevnike. Leta 1859 je izdal svojo najbolj odmevno knjigo O razvoju vrst, ki je bila prava senzacija v 19. stoletju. Do svoje smrti je izdal še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu. Učenci 8. razreda pri pouku biologije 200-letnica rojstva in 150-letnica njegove knjige O izvoru vrst z naravnim izborom OŠ Markovci smo se pridružili obeležitvi te obletnice s projektnim delom učencev 8. razreda pri predmetu biologija in geografija. Medpredmetno povezovanje poteka v mesecu marcu in aprilu. Na šoli poteka delo v projektnih skupinah: 1. skupina: življenjepis Darvvina 2. skupina: opis Darvvinovega potovanja z ladjo Beagle 3. Skupina: Darvvinova teorija in knjižna dela 4. skupina: Slovenski sopotniki Darvvina 5. skupina. Oblikovanje in priprava razstave v avli 6. skupina: kratka predstavitev projekta ob Dnevu šole 22.4.2009 7. skupina: oblikovanje časovnega traku o življenju in delovanju Darvvina 8. skupina: likovni krožek - predstavitev njegovega razvojnega nauka skozi sliko 9. skupina: predstavitev Darvvinovega življenja in delovanja v angleškem jeziku 10. skupina: predstavitev Darvvinovega življenja in delovanja v nemškem jeziku. V mesecu juniju bo za učence 8. razreda organiziran naravoslovni dan v Volčjem potoku — Arboretumu, kjer si bomo ogledali razstavo o Darvvinu, pripravljeno s strani British Councila. Eva Zupanič, 8.a V________________________________________________________________________________ Charles Darvvin J f f »y UCENCI, SPOLU r/~m Delitev pouka na deklice in dečke (ortodoksne šole) Naša učiteljica zgodovine in geografije, ga. Melita Vidovič, se je v letošnjem šolskem letu udeležila strokovnega izobraževanja iz predmeta zgodovina z naslovom International school for holocaust Studies. Kot vemo, se učitelji naše šole redno izobražujejo in s tem spremljajo novosti v naši šolski praksi. Učiteljici Meliti pa se je letos v okviru rednega strokovnega izobraževanja uspelo uvrstiti med 23 učiteljev iz Slovenije, ki so se letos prvič udeležili izobraževanja v Izraelu. Ker je odpotovala tako daleč, se nam je porodila ideja, da ji zastavimo nekaj vprašanj. N: Izobraževanje je potekalo v Jeruzalemu, v muzeju Yad Vashem, ki je bil ustanovljen 1953 z namenom, da dokumentira zgodovino Židov iz časa II. svetovne vojne. Zanima nas, kako to poteka? M: Torej. V spomin na žrtve holokavsta je Izrael ustanovil muzej in mednarodno šolo z namenom, predstaviti ljudem, kaj je holokavst. Učitelje iz vsega sveta izobražujejo v različnih jezi-' kih. Program je sestavljen skozi zgodbe posameznikov, ki so holokavst preživeli ali bili njegove žrtve. Šolar s kibo Kogar zanima, si lahko več o tem prebere na spletni strani http://www.yadvashem.org/ N: Izobraževanje je potekalo deset dni. Kaj ste si še ogledali oziramo novega spoznali? M: Ogledali smo si kulturne znamenitosti Izraela - mesto Jeruzalem in tel Aviv. Brez zapletov smo prestopili tudi na palestinsko stran in si ogledali Jezusov rojstni kraj - Betlehem. Skozi puščavski svet smo prišli do Mrtvega morja, v katerem smo se »utopili« v morju soli. V mestu Jeruzalemu smo srečali množice romarjev in vernikov, ki si ogledujejo cerkve. Vrvež na cestah in ulicah pa je povsem zamrl v soboto, ko Židje praznujejo »sabath«. N: Ker smo šolarji, nas še posebej zanima šolski sistem. A so vam povedali, kako poteka šolanje? Je podobno kot pri nas? M: Je precej razlik. Učenci hodijo tam v »našo OŠ« od I. do 6. razreda. Naš 7., 8. in 9. razred ter I. in 2. letnik srednje šole je tam srednja šola. Po končanem drugem letniku naše srednje šole so dijaki vključeni v višjo srednjo šolo. N: Kaj pa predmetnik. Kako je s predmeti - katere imajo in katerih nimajo? “V šoli, ki smo jo obiskali, imajo celo molilnico.” M: Ha-ha, zanimivo je to, da ravno predmeta geografija nimajo. Še bolj zanimivo pa je to, da daje država veliko denarja študentom, ki se odločijo za študij v tujini. Ti študentje pa se tudi vračajo v domovino in ji tako vračajo uslugo s svojim znanjem, ki so ga pridobili. Pa še nekaj je zelo drugače. Vera je vključena v šolski sistem. V šoli, ki smo jo obiskovali, smo videli, da imajo celo molilnico. Pri predmetu verstva berejo sveto pismo, imenovano TORO in se o njem pogovarjajo. V določenih šolah, ki so bolj židovsko ortodoksne, kar pomeni, bolj versko usmerjene, so učenci pri verskem pouku ločeni celo po spolu. N: Prebrala sem, da ima Izrael 6 milijonov ljudi, od tega je 85 % Judov, ostalo so muslimani in kristjani. Ali podatek drži? M: Tako je. Kljub temu, da so v »močni« manjšini, je Jeruzalem za muslimane sveto mesto (takoj za Meko in Medino), Kristjani pa je mesto Kristusovega križanja in groba najsvetejši kraj na svetu. N: Ste kaj izvedeli o življenju Judov - vemo, da se razlikuje od našega. M: Judje že ob rojstvu postanejo pripadniki svoje vere (če jih rodi židovska mati), kar ne velja za muslimane in kristjane. Judje se držijo strogih pravil prehrane - temu rečejo »košer« (pravilna) prehrana. Skupaj nikoli ne jedo mesa in mlečnih izdelkov. Posebej pribor imajo za meso in posebej za mlečne izdelke. Ortodoksni Judi imajo celo dva hladilnika, vsekakor pa imajo police, posebej za meso in mleko. Tora, ki je bistvo njihove religije, jim prepoveduje tudi svinjino in lupinarje. Judje molijo zjutraj, opoldan in zvečer s čepico (kibo) na glavi. Po pravilih ženske niso dolžne prihajati k molitvi in tudi v sinagogi sedijo ločeno od moških. Zahvaljujem se vam za vaše zanimive odgovore. Menim, da bodo zanimivi tudi našim bralcem. spraševale: radovedne šolske novinarke odgovarjala: učiteljica Melita Vidovič “Ortodoksni Judi imajo celo dva hladilnika, vsekakor pa imajo police, posebej za meso in mleko. ” 'b/b. 0.009 SLducl. In. "V-OVrvv vMTue--f-oft/uofcv a, * fvo, AJuCtVrue. iMojje /pjC&Pdcl Agmo/ tah', cLot/ rvvfrAi /p /ymfr ry\)(yn^ii3.i)S /vrrtcv rJu atfidoJL /fiudrut' /navcudkr nM&fo tfia/ Mton' O&udiolL /dstrpjj nfJ tcHjdk zvrrvr odj^ TVCV /Vtrux«VT^.^mUČčS athmk zna A/hutczAČu- 'Vtond/ /^w jp op/vtmf' gomA. % MmcMf /vrrur rMohr Stb mO' AmajmČl. \J€ov wnijumjw MTovrvm wPo/ /vma rrdo' /pttmhi&KiJVr^ /Mkrrv rtiJxy /xaw/rruzvy. 3-A DNEVNIK ŠOLE V NARAVI - Po sneg na Roglo I. dan - I I. 12. 2008 3. dan - 13. 12. 2008 4. dan - 14. 12.2008 Jutri pa domov. Že se veselim, da vidim svoje domače. 5. dan - 15. 12. 2008 Kot vsak dan se zbudimo, si povemo sanje in se uredimo za zajtrk. Sledi smučanje. Danes smo veliko časa smučali prosto, po smučanju pa odšli na kosilo. Sledil je odhod. Odpeljali smo se domov. Na postaji me je ati veselo pričakal in odpeljal domov. Tega tedna oziroma nekaj dni ne bom kar tako pozabila, saj je bil zabaven, hkrati pa tudi poučen -človek si razširi obzorje, obenem pa spozna, da brez doma in domačih ne gre. Amadeja Jurič 6.b Narisal: Žiga Horvat, 8.b Vstanem. Poslovim se od mamice. Očka me je odpeljal v Markovce. Adijo, ati! Poslovili smo se, odpeljali in pustolovščina se je pričela. Peljemo se, peljemo in prispemo. Vzamemo prtljago, jo odnesemo v prostore ter počakamo nekaj časa. Učitelji se odločijo, da ta dan ne gremo na smučišče, saj je deževalo in snežilo. Dobili smo delovne liste in jih rešili. Odpravili smo se do hotela, v katerem smo telovadili, se razgibavali ter učili, malo ponovili. Ko se je to izteklo, smo odšli po denarter si kupili sok, čaj, kakav ... Odbila je ura sedem in že smo večerjali. Po večerji odidemo v sobe ter pišemo dnevnik. Počasi pa spat, saj potrebujemo veliko energije za nov športni dan. 2. dan - 12. 12. 2008 Zbudila nas je budilka. Ojoj, kdo nas kliče sredi noči? Ena od nas je pogledala in videla, da je ura 7.00 in da zvoni budilka. Vstale smo, se uredile in odšle na zajtrk. Ta dan smo morale imeti še posebej veliko energije, saj je bil to za nas naporen obenem pa tudi zabaven dan, saj so nekateri prvič, drugič smučali. No, eni so bili že pravi profesionalci. Smučanje je torej sledilo zajtrku, smučanju pa kosilo, ki je bilo še posebej dobro. Po kosilu smo odšli dalje na sneg. Sledil je najboljši del dneva, saj smo odšli na bazen. Po bazenu pa na obilno večerjo- Jutro je in že spet nas zbudi budilka. Malo bi še ležale, pa ne moremo, saj imamo ob 8. uri zajtrk. Zajtrk je končan. Sledi smučanje. Odšli smo na sedežnico. Nekateri so na smučišču padali, zato smo veliko časa posvetili čakanju. Škoda, da je to tako hitro minilo. Morali smo na kosilo. Po kosilu pa nazaj na smuči. Snega je bilo veliko, zato je bilo nekaterim težko. Spet nazaj na sedežnico. Nekajkrat se je ustavila. Sošolka je prišla s sedežnice in glej, ena od njenih palic je bila razpolovljena. Odšli smo se dogovorit za adrenalinske sanke. Z njimi smo se popeljali skozi gozd. Hitro je minilo razburljivo sankanje, a smo se lahko potolažili s tem, da nas čaka disko. Dan je minil hitro, čakam pa že na jutrišnji dan ter vse naslednje, saj malo že res pogrešam svoje domače. Pot pod noge Na naši šoli že vrsto let deluje planinski krožek, v katerega smo vključeni učenci od I. do 8. razreda. Članstvo se iz leta v leto povečuje. V letošnjem šolskem letu je vključenih že 30 učencev. Vsi smo hkrati člani PD Ptuj, ki nam nudi s pomočjo planinskih vodnikov zanimive izlete. Letos smo se na vse tri izlete peljali z vlakom, saj otroci obožujemo vožnjo z vlakom. V okviru krožka izvajamo različne dejavnosti: - orientacijska tekmovanja, - planinsko šolo, - sestanek pred in po izletu, - podelitev bronastih, srebrnih in zlatih znakov najzaslužnejšim planincem. V mesecu septembru smo se udeležili izleta na Kopitnih. Izhodišče in vzpon našega izleta so bile Rimske Toplice. Z vrha hriba je bil čudovit razgled na dolino reke Savinje. Orientacijskih tekmovanj se udeležujejo učenci, ki so uspešno končali planinsko šolo. Na orientacijskem pohodu v Negovi smo bili na drugem mestu. Fotografije s potovanj so objavljene na spletni strani PD Ptuj. Zadnji mesec koledarskega leta smo se povzpeli na Seneški vrh. Iz vlaka smo izstopili v Podgorcih in se sprehodili po Ormoški planinski poti, bogati z vinorodnimi nasadi. Okrepčali smo se v kmečkem turizmu, jedli smo dobro kmečko gibanico in pomfri. Nato smo pot nadaljevali do Mihovc, kjer smo vstopili na vlak za Ptuj. Zadnji izlet v tem šolskem letu je bil na Resevno v mesecu marcu. Resevna je znana po resju, ki je že bogato cvetelo. Krasili pa so jo tudi drugi znanilci pomladi: zvončki, trobentice, žafran,...Povzpeli smo se tudi na razgledni stolp, s katerega je bil lep razgled na Šentjur. Ta izlet mi bo ostal najbolj v spominu po svečanem prejetju bronastega znaka, za katerega sem moral osvojiti kar šest vrhov. Tudi jaz sem se odločil, da se bom opravil planinsko šolo. V njej se bom naučil marsičesa, kar bom v planinah potreboval, saj nameravam še naprej obiskovati in občudovati naše planine. Jernej Golob, 5.b Xsit<^z 'k' ti* t (rfjOMHlM,. cjutonrtii* Mnv (u^cMa- /rrvUi^ jtlltjfcrvr Sfnur' KiMh Afi. /mL fammP-, IjfAj r^uJ~L MWL IfaJUr •‘»viti. fcia-/. -vt-uia/ AAMV^rvcu, 3u, /"F vK,cy. ^VMftrx> - v|v>ČL-iruwa2. 1 t, V€^u-^cl&Ow AAXWV fcjf\cČUyYUzGL. 'Sj. Aft^Az ^Pv fU^ATOO' ^w2zv^S<>- /C^mou ai- /jf\o*ifti^:. /vtvrrv j^nrrv >^ov&ctix >^oj A/ifi. fVL. nrvv. - rmiLct ^vo/rru-. V /v>Goto- 2,A. 2.200, JlšSo- /yvl6cx Afimru /v /V>8JLo- rJLA^rvcr. 9xiži /mv> -iTUCVnjtJi-i.. Q Jto^rvca rvoj jkio- AoJao' rnwd2o-. la^C/rvo. ^oČC^vLo ^OAvytV>. 2 aJL" at- ikrvo- mv vKox^drmx> ^6/ioJk. (3tv4/£ £?- ^e^zA/>XM>.. jž, iZ^jl rrcso^am-muAeA /Aa ^2. A/tnfcž /Z£$o- A/ttiU, ajJ!^ inv nujkofi«! «vL .Zo^cut. Q(X niromPiO. nrrv- ^ jWlo. /ZJžčo AAB^/. ^ČCjnvCc^. zvO ^cjiSulA/oo rfTvvnjujk.. Irrvzfio. AJ2. r>o^ AMYX. M -žoJpJLo- mvjvno- maz^vopA. 'ilfV >V|\fiA ^ itt ao6o. . Sa>o vos. VodceV •a-o^o. o O G IT /tičku- (2) O 0 V iin I rzm#- U J&itk otm' oC /IT . zlait. jzHi«r rŽMAa&£' yv..Wt, - ^.0 0 0 ■" . u( 1 / n \vy (Ci v 0 V U 1/ /tldarujL. u>^a. Mna' im&L cm* axjabtbjw.. V ■ymuy i/malk aHKtA>dlj!y. v/ ieuai, Mrur imife/ luiiaamcr a^uco-. V j^ocoLr t/nur- vrnilo daau ^vucMa^iičsm^. I/ Mno- /ruitiiopaiiz /v- fofarvad/i itv. V ^sl«X Mrux vfiuiii-Jvuuittaiuds/iK ^u/>cttl^žX- le£)t, 2im>ci-J\viu, ^dža, /ruL^/oč^ /i/titzž- luttoi/VVV ^VUUolbtttVtL ■ ZcccaSict,, zlu ^o- ^pu /ruafcfi^ iri/vali.. ^xv •MBtTLcuueei "7VDNm” Za pusta smo Biti učuhci SdU Markevci zvoncki.TEšBfi smo si naredili na šolski' BEta»niraBrtl^™glaOTli__smJBeli-Eyelaiffi. zvončkov ,7oBleka pa je bila turejend ji -V-Ctč V povorki smo si peli. Včasih . s mo__sLtu£ll_vz£1l kakžna -slddka r i jojd, so jo popu jali gledalci. Zelo-smo s« zabavali._____________ Anatiiarija 2.E * ^iL^Julnci JkcMižp,. 'jja/t Mtwrr. /W. atii ač-čl y?i/tiW/M- /xl(ctu^/ubki!,!%' ftbidAj 'ft /vW SA^M«i..5Ulncj. /mi /najMy AflibUiizžiHtj A . ^D" /VtKjli. r 2Kxni(iyutc. Z/./l jre ue zel ^ # * V te ^ * <*•<* Z Z računalnikom narisala: Anamarija Lajh, 2.b Narisala: Monika Zupanič, 6.b PREDSTAVLJAMO izbirni predmet VEZENJE Novinarji, ki v vse vtaknemo svoj nos, smo ga tokrat vtaknili v izbirni predmet, ki izstopa oziroma se zanj redkeje odločamo, ga izberemo. Prav zato nas je zanimalo kaj več - če zanima tudi vas, vas vabimo, da preberete sestavek; mogoče ga boste tudi vi vzeli za svojega. Včasih so (predvsem) ženske veliko vezle - poglejmo rute, bluze na narodnih nošah, veliko je bilo ročno izvezenih prtov, prtičkov, celo vzorcev na zavesah ... Vezenja so se učili doma, v starih časih pa so se z njim ukvarjali tudi v šoli. Rod spretnimi prsti umetnic (brez skrbi jih lahko tako imenujemo) so nastajali čudoviti vzorci. Zato je še toliko bolj pohvalno, da smo se na naši šoli odločili za ta izbirni predmet. S tem ohranjamo tudi našo kulturno dediščino. Kaj potrebuješ, če se odločiš za vezenje? -blago (platno) -različne barve prejic -šivanke -pridne in spretne roke -dobro voljo Učence, ki jih vezenje zanima, smo obiskali nekega torkovega popoldneva, ko je bil ta predmet na urniku. Pogovarjali smo se z njimi in z go. Olgo Zorko, ki je njihova učiteljica. Učenci so pridno vezli, učiteljica pa nam je zaupala nekaj besed. Med drugim smo izvedeli, da je v skupini 10 učencev - 9 učenk in I učenec, kar je še posebej zanimivo. Vezenje so lahko učenci izbrali zato, ker so zanj izrazili željo, zato je bilo ponujeno kot izbira za izbirni predmet. Učiteljica je pohvalila učence, ki sodelujejo, kajti pohvale vredno je, da se mladi želijo naučiti nečesa, kar je že skoraj preživelo. Izbirni predmet je na urniku enkrat tedensko po eno uro - kljub temu so se učenci veliko naučili (kako se dela lotiti, kako pripraviti blago, narisati vzorec, različne vrste vbodov: stebelni, slikarski, ploščati). Zaradi zanimivosti dela z veseljem opravijo domačo nalogo, kar pomeni, da vezejo tudi doma. Od kulturnem dnevu so svoje izdelke (prte in prtičke) že razstavili v avli šole, ob koncu šolskega leta pa se bodo lahko ponašali še z eno razstavo. In kaj so nam povedali posamezni učenci? - Katja Zavec: »Zakaj vezenje? Zanj me je navdušila mama, ki tudi veze. Pri delu se odlično počutim, se zabavam, predvsem pa sprostim.« - Karmen Kolarič: »Tukaj mi je všeč, družim se s prijatelji. Všeč mi je, da pod mojimi prsti nastajajo vzorci in da sem jaz sposobna česa takega.« - Monika Zemljarič: »Želela sem se naučiti nekaj novega in ker vezenje zelo občudujem, sem si rekla - zakaj pa ne? Veliko sem se naučila, všeč mi je, da sedaj lahko sama izdelam prtiček zase ali pa za prijateljico...« Na koncu smo nekaj vprašanj zastavili še Vikiju, edinemu fantu v skupini. Mirno in zbrano se je ukvarjal s svojim delom. Začudila nas je že njegova prisotnost v skupini, še bolj pa to, kako vzorno ima urejene potrebščine - v posebni škatli pisane prejice, na »želvici« več različnih šivank, škarje... - občudovanja vredno! Čisto resno nam je povedal, da mu je vezenje strašno všeč, čeprav naj bi bilo to žensko delo. Pravi, da ga ni čisto nič strah med samimi »babami«. Na vprašanje, kaj mu je pri vezenju najbolj všeč, nam je odgovoril, da to, da veze. Pri tem opravilu je občudoval že prababico, vendar je bil takrat še premajhen, da bi se naučil te veščine. Ponosen je, da zna nekaj, česar ne zna vsak moški. Prav vsi v skupini pa se strinjajo še z nečim - vezenje človeka zabava, predvsem pa pomirja živce in sprošča. Dobro je tudi za preganjanje dolgega časa. Človeka napolni z nečim pozitivnim. Svetujejo vam, da je najbolje, da se o tem prepričate sami. Besedilo: Taja, Tamara Foto: Tadej, Aljoša N Novinarji v akciji. Intervju z edinim fantom pri pouku vezenja. "... všeč mi je, da sedaj lahko sama izdelam prtiček zase ali pa za prijateljico. ” Tukaj je eden od njihovih izdelkov. Žal samo črno-belo. Če jih hočete videti v barvah, pa pridite na njihovo razstavo. NA PUSTNI PETEK IN SOBOTO Z ITALIJANI V petek, 20.2.2009, smo v Markovcih v "fašenskem stilu" (z biči, rušami in medvedi) pričakali naše vrstnike iz italijanske osnovne šole Don Rinaldo Baretta iz okolice Milana. V telovadnici smo jih pozdravili v angleškem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Nato smo si na Ptuju ogledali povorko Ptujskih osnovnih šol, po povorki smo odšli v šotor in plesali. V šoli po kosilu smo imeli predstavitev pustnih šem v Italiji in pri nas. Po predstavitvah smo se razdelili v skupine po štiri, v katerih sta bila dva italijanska in dva naša učenca. Mi smo se učili italijanskih besed, oni pa slovenskih besede, predstavili smo jih različne besede ali stavke in prijatelja, ki je bil zraven tebe v skupini. V pomoč sta nam bili angleščina in nemščina, prav so prišle tudi risarske sposobnosti. Ne boste verjeli, nekateri so na koncu celo znali povedati nekaj slovenskih stavkov. Ko smo se poslavljali, smo za tako čudovito preživet dan dobili pecivo, ki ga jedo oni v času pusta, imenuje se chiacchiere in izgleda podobno kot naši flancati. Potem smo se res poslovili in čakali na soboto, ki nam je prinesla skupno pustno ustvarjanje v likovni učilnici in nato še ogled fašenske povorke v Zabovcih, za spomin so se nekateri tudi fotografirali s kurenti. Eva Kostanjevec, 8.a Letošnje srečanje z Italijani je bilo res nekaj posebnega, saj smo se hitro zbližali in našli skupne interese. Predstavili smo jim tudi naš fašenk in masko vseh mask, kurenta. Bili so začudeni pa tudi presenečeni, še posebej ko so videli medvede. Komaj čakam na maj, da jih obiščemo! Barbara Šmigoc, 8.b Naši italijanski prijatelji so se spet vrnili. Popeljali smo jih skozi dva prečudovita dneva, vsaj zame. V spomin se mi bosta posebej vtisnili v spomin dve novi prijateljici, s katerima smo se podrobneje spoznale in odkrile nekaj skupnih interesov. Da bi ohranile stike smo si izmenjale tudi MSN. Izvedeli smo, da sta njihovi najbolj znani maski Arlechinno in Colombina, ki pa sta bolj podobna nekakšnim narodnim nošam. Zapomnila si bom tudi, da so se še posebej zanimale za dva izmed mojih sošolcev s paralelke, imen ne smem izdati. Veselim se že ponovnega srečanja. Monika Mernik, 8.b Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo bili v telovadnici in smo se z Italijani igrali razne igre. V takih prostih trenutkih smo se med sabo še bolje spoznali. Vesela sem tudi, da sem se super ujela s puncami iz Italije. Špela Mlinarič, 8.b mm PIKA /močo OPIS ŽIVALI MOJA PIKA M, V1TUL- SiAfr. 1 fafa JLe /Mo'* -----^ztiznhi, č)x/rv /v' /rux& /rfur- OlMz, oy /OOHOJtt' A/TV /V' (nfilhL /<>£ ik/j. M' foitulL M) /rrdkAcrTn,, Atatfaz /rnloAio^. % frjry tfL, KjOj&o, i/vta/Wu cfWicvrruuo/ 3.0/. Vjjct .tnomiicoi /mjOTud g m Srka. 3/ma 39 it. &- jHf ■ k jvamica. zojur-A/m g /rut mSMu nr K: M mIL /titr. 'fei« -ga AvapjuAh^ .c* *ma SttL, m. ti /liti, >XV!U>£fdi.1 Mimi mi hm* , tur ,vr lir )/v /it)oooju„. a/wyj' /inaimaf' orria/k mjm- /ii^votecr ^/maziriucfi, m, ^niti drj »odo- tifl. z njem. Z^ta/rtU . Žtidi. mo- ^fueHodi. Hmoiiv ^o, KS&r.tA ■ cAmoOtjo- cUfilm<)Ku> ^AXrv6r1zuw- } ArUt^L. »n. V -frhOn-ur A^UrWouA)r)-‘. -Ivvnvmv Ar, mo /V >|W7vču, /j-vcrS&vvt-v«' A0aŽ^6. ■^no^cizCv 4^o\d>A/ MOAUgvm- J/KL />- /MrlkovKiMxs^. V V^Vtr^L ZOMCeVK- /V>HiVN2trv Viri; i/vrERVJu^ ^nLeD ^apclb. Špela Vrtačnik, Rdeča Lahko imamo rdečo svečo, ali pa sta rdeča dva meča. Rdeča je lahko tudi sreča, ki v ljubezni ni opoteča. In kaj se še z rdečo godi? Lahko predstavlja poti, ali pa veliko krvi. Se več je teh stvari, ki se jih z rdečo zgodi. Angelika Lajh, 6.b '"N Kom? Tako hitro minil je ta čas, ko brezbrižno se lahko igraš. Se otroštvo to končuje? Kam nas življenje napotuje? Novo pot si treba je izbrati. Med nove ljudi se v svet podati. Bom prav izbral? Se bom prav podal? Da delal bom v življenju to, kar za me najbolje bo. Luka Fideršek, 8. razred JtoZlč&k Recesija ŠOLSKA (po Otonu Zupančiču) Ja, prišla je recesija. A kaj moreš, če je res! Težko je to kakor pes. Evre si želimo, jih zlahka ne dobimo. A morali bomo preživeti, če hotfi se bomo fajn imeti. Mateja Puc, 8. b Dedkova slika Dedkova slika pokaže žalost in srečo hkrati. Revno okolje in bogato nadarjenost za igranje violine. Visoka postava, resen pogled, medalja na prsih in škornji na tleh. Dedkova slika na nočni omarici me vedno spominja, kako lepo je igral na violino. Lepa je slika pozimi, še lepša poleti, ko sonce zasveti. Od osmih do dveh, od osmih do dveh, v šoli sedimo, se novih znanj učimo, od osmih do dveh, možgane in misli nam ženejo smisli, nad zvezki smo sključeni; vsi, fantje, dekleta in učitelji s kabineta. Od osmih do dveh že vsi smo izmučeni: možgane in misli nam ženejo smisli, od osmih do dveh, od osmih do dveh. Pol treh, pol treh -doma smo, nič več v klopeh! Zdelane klopi so nam v očeh, do devetih zvečer klopi, klopi v očeh. Od osmih do dveh možgane in misli nam ženejo smisli, do devetih od treh zdelane klopi, klopi v očeh... Kam smo zdaj znanje dali? V šolski redovalnici nas žali; Poglej v njo; vanj smo ga dali, ga z ocenami prikovali. Od osmih do dveh, do devetih od treh, da nam bo tudi ponoči v očeh. Pa pogledam v vodo: O, v njej odseva moje izmučeno oko! O, kakor da učim se ves božji dan po svojih močeh, od osmih do dveh, od devetih do treh! Od osmih do dveh, od osmih do dveh, možgane in misli nam ženejo smisli, od osmih do dveh zdelane klopi, klopi v očeh... Katja Bezjak, 9.b Nika Korošec, 4.a LJUBEZEN je nekaj lepega - posebno mladi radi razmišljamo in sanjamo o njej - tokrat kot pesniki. LIUBEZEN Ljubezen, oh ta ljubezen, je neozdravljiva bolezen, ki se vate vseli, brez tuje pomoči. Ko zaljubljen si, ti ni pomoči, saj v tebi polno skrivnosti tiči, da se ti kar v glavi zvrti. V srcu se nekaj novega rodi, da se ti kar zvrti. Misliš le na tisto, ki te je zmešala čisto. Iva Botič, 6.b LJUBEZEN Na morju sva se spoznala, se spomniš še? Vprašal si,kako mi je ime. Nato si dan za dnem prihajal in z mano po plaži se sprehajal. Se še spomniš večera, ko sva ob morju sedela, v nebo strmela in svetle zvezde štela. Takrat si za roko me prijel, nežen mi poljub pripel in v lica zardel. A na dan,ko sva se morala posloviti in vsak na svojo stran oditi, objel si me...močno,močno in mi zašepetal v uho, da moje ime vedno v tvojem srcu bo. Da se bova videla še, obljubil si mi, me pogledal v oči in nasmehnil se mi. Z roko obrisal si solzno oko in pomahal mi v slovo. Verjamem,da se bova srečala še, kdaj in kje pa nihče ne ve. Vanja Vajda, 9.a LIUBEZEN Ljubezen je lačna in mračna. Ljubezen je nekaj najlepšega na svetu. O njej lahko sanjaš tudi na klepetu. Ljubezen je srečna, pa čeprav je včasih tečna. Najlepše je takrat, ko rdeča lička imaš in poljub fantu daš. Monika Zupanič, 6.b O D o Src je veliko na tem svetu, ki so dobra na našem planetu. Tisti imajo strta srca, ki jim kdo ljubezen brca. Upajo, da bodo ozdravela in se nikoli več ne bodo vnela. Ah, src je veliko, vsako ima svojo razliko, vsa imajo napako, a želijo vse enako. Angelika Lajh, 6.b -Q <> VALENTINOVO E :y J" C JD d O Valentinovo je, S- 3 , o- N moje srce pravi, E 'o «i 2 E | da ljubi te. o W Rožo rdečo in srečo, S— *(ž) _V — lepe trenutke in občutke, c c ^ ‘rt* ti tisti želi, £ ki za tabo hrepeni. S •- -52 4—> "U S rti Z -o Thomas Polanec, 6.b LJUBEZEN JE BOLEZEN Kdaj se začne bolezen in konča srečna ljubezen? Ljubezen se konča takrat, ko se priplazi nepotrebni škrat. Takrat začne se nova bolezen, nova ljubezen! Nekdo te znova osreči in doda k spominski vreči. Amadeja Jurič, 6.b NOVICE O LJUBEZNI Novice širijo se hitro, kot svetloba čez cel svet, vendar ni vse perfektno, kar ve že skoraj cel planet. Kot recimo, kdo je v tebe, kogar ljubiš ti. To je stvar osebe, a cel dan se govori. Ne moreš lagati, reči, da ni res. Resnico moraš priznati, čeprav v tebi je bes. A nekaj me čudi, kako da vejo vsi, ko povedala sem le tebi, ki najboljša prijateljica si. Kaj se je zgodilo? Kaj ti je bilo, da povedala si vsem, kar zaupno je bilo? Barbara Šmigoc, 8.b LJUBEZEN Ko te zagledam, se ti smejim. Ko te ne gledam, te nekako prebolim. Ko ti gledaš mene, ne vidiš druge nobene. Takrat skačem do neba, upam, da nekoč tudi do tvojega srca. Marina Zupanič, 6.b STRAN 2 6 LITERARNI KOTIČEK Ne verjemi vsemu, kar prebereš! Mojca Roškar: Sem preprost človek, ki obožuje glasbo in sprehode po naravi. Rada se družim s prijatelji. Če me kdo prosi za pomoč, mu z veseljem pomagam. Večinoma sem dobre volje in znam nasmejati tudi druge. Moja temna stran je ta, da v šoli nimam veliko dobrih ocen. Včasih se tudi prepiram s sestro. Ko imam slab dan, znam biti zelo tečna. Sem tudi zelo trmasta, kar večkrat slišim od drugih. Sanja Majar: Sem naivna. Malo manj pametna, kar se tiče šole. Preprosta. Ljudje me sprejmejo takšno, kakršna sem. Ne zanimam se za ocene. Tadej Kostanjevec: jaz sem Tadej. Rad imam dobre ocene in rad sem vesel. Včasih sem tečen. Vse hočem imeti natančno narejeno. Če kdaj kaj delam, delam s potrpljenjem. Veliko govorim. Rad se zafrkavam in ponavadi dobim to vrnjeno. Moja družba so veseli ljudje. Pa še to -če mi kdo nagaja, mu vrnem. Aljaž Mislovič: Sem Aljaž. Včasih sem slabe volje in izgledam kot kisla kumara. Ko pa sem dobre volje, se režim kot počen pisker. Prav bedno se počutim, ko včasih ne naredim domače naloge. Najraje bi samo sedel, ležal in gledal TV ali igral računalnik. Velikokrat se mi nič ne ljubi. To sem resnični jaz. Uroš Tomšič: Jaz sem Uroš in hodim v sedmi razred. Rad sem s prijatelji. Moja najboljša prijatelja sta Uroš in Viki. Velikokrat kaj pozabim - včasih namerno, včasih pa ne. Se nerad učim! To se mi tudi vidi na ocenah. Najboljši predmet pa mi je odmor. Ko se končajo kakšne počitnice, že komaj čakam, da pridejo naslednje. Imam rad živali. To sem jaz. x------------------------------------y Matic Lozinšek: Sem nenavaden ludek. Prijatelji mi pravijo Ložo, ker je to pač nekomu padlo na deseti konec pameti. Imam enega psa, za katerega se mi zdi, da je prav tako neumen kot jaz. Pes teka v krog in si lovi rep, jaz pa se pogovarjam s štorom. Vseeno pa imam tri lepe igre: - dvigovanje uteži (žlice) - zamenjevanje TV- programov - biti Črnogorec (lenuh) Mislim, da na svetu ni drugega tako velikega bureka kot sem jaz. Marko Pukšič: Jaz sem ena navadna reva. V šoli sem glasen, doma pa tiho kot rit. Doma sem bolj priden in rad kuham. V šoli pa se mi nič ne ljubi. UCENCI SEDMIH RAZREDOV SE PREDSTAVLJAJO.. Nesrečno srečna kraljična (»zmešana« pravljica) Nekoč je za devetimi vodami in tremi gorami živela revna deklica z imenom Trnuljčica. Kljub pomanjkanju ji je bilo v otroštvu lepo, saj je imela dobra prijatelja z imenom Janko in Metka. Ko je odrasla, ji je oče ukazal, da se mora poročiti. Tako jo je nekega dne zasnubil kraljevič, a ga Trnuljčica ni hotela. A oče je kraljeviču dejal, da zna Trnuljčica iz slame presti zlato, zato jo je kraljevič odpeljal s sabo na svoj grad. Zaprl jo je v shrambo, ji prinesel veliko slame in ji ukazal, da mora napresti veliko zlata. Na pomoč ji je priskočil škrat, vendar je vedno zahteval plačilo. Ker mu zadnji večer ni imela s čim več poplačati, je zahteval njenega prvorojenca. Morala je pristati na škratovo zahtevo. In res! Ko je povila dečka, se je pojavil škrat in ji ga odnesel. Trnuljčica je bila strašno žalostna in je vse dni prejokala. Na gradu pa so imeli mačka, ki je bil kot človek. Ime mu je bilo Obuti maček. Ta muc je rešil otroka in ga z materjo vred odpeljal k sedmim palčkom in Sneguljčici. Dobro se je razumela z vsemi in Sneguljčici pomagala pri hišnih opravilih. Vse bolj pa je pogrešala dom in svojega moža. Nekega dne ga je srečala na sprehodu. Skupaj z otrokom sta se odpravila na domači grad in še danes živita, če že nista umrla. Nina Strelec, 6.a Otroške sanje Ja, otrokom nam je res lepo. No, če odštejemo šolo, seveda. Ni nam treba hoditi v službo. Ah, že lažem! Komaj čakam, da odrastem! Včasih sanjam, da bom sedela v pisarni na mehkem, črnem, usnjenem stolu, tajnica mi bo ves čas stregla s kavico ... Ah, kaj pa vem. Mogoče bom pa počela kaj povsem drugega. Prvi poklic, o katerem sem sanjala, je bila učiteljica slovenščine. Nato so se pojavile še napovedovalka vremena, novinarka, pisateljica, defektologinja, vzgojiteljica, zdravnica in socialna delavka. Sanje gor, sanje dol! Treba je uživati sedanjost. Bo že še prišel čas, ko si bom morala razbijati glavo s tem, kaj postati. Zelo rada se spominjam svojega lepega otroštva. Dedek mi je pred hišo pel mojo najljubšo pesmico: »Jaz sem mala roža«, ko sem prvič šla v vrtec ... Kot sem že omenila, v službo nam ni potrebno hoditi, moramo pa v šolo. In to je zame pravi pekel! Groza! Lepo je biti otrok, vendar komaj čakam, da odrastem. Katja Herzog PUSTNE MASKE IN OBIČAJI V šoli smo se pogovarjali o pustu. Učenci 2. razreda smo spoznavali pustne maske in običaje. V šolo smo povabili mojega atija. Doma imamo veliko starih mask, izdelali smo tudi nekaj novih in jih prinesli v šolo. Ati nam je na zanimiv način predstavil: piceke, vile, melike, ruše, medvede, korante ... maske smo si lahko tudi pomerili. S sošolkami smo se oblekle v vile in zapele. Bila je zanimiva učna ura. Veliko smo se naučili. Rebeka Mikša) 2 a POTRKAJMO NA PESNIKOVA VRATA Najbrž je dovolj, če omenim samo njegovo ime. France Prešeren. Bil je zelo nadarjen otrok, zato so sorodniki, posebej mati, želeli, da bi šel v šole in postal duhovnik. Pravijo, da je srce podedoval po očetu, razum pa po materi. Zelo uspešen učenec in študent pa ni imel sreče v ljubezni in pri iskanju službe. Pravijo tudi, da je rad zahajal v gostilne in včasih zvrnil kakšen kozarček preveč. O vsem tem sem se želel prepričati sam. Ko sem v Kranju povprašal po njem, so me napotili v hišo s številko 181, kjer je živel s sestro Katro in pisarjem Andrejem Rudolfom. Potrkal sem na vrata, odprl jih je pesnikov pisar in me napovedal odvetniku. Odvetnik me je prijazno sprejel. Prosil sem ga za kratek intervju, privolil je in mi ponudil sedež. Vsak človek se rad spominja svojih začetkov in družine. Kako se vi spominjate svojih začetkov? Rodil sem se v Vrbi na Gorenjskem. V družini nas je bilo osem otrok. Jaz sem bil 3. otrok po vrsti in prvi sin. Po domače so nas klicali Ribičevi. Vsak, ki zapusti svojo domačo vas, se je tudi rad spominja. Kakšni spomini vaše domače vasi so vam ostali za večno? Vrba je bila nekaj prelepega. V Vrbi sem se rodil in preživljal otroštvo. Zelo hudo mi je bilo, ker sem tako hitro zapustil hišo ter moje brate in sestre. Pri sedmih letih sem odšel k stricu. Med študijem sem se že skoraj odpravil domov. Študentje so me poskušali prepričati, naj ostanem na Dunaju. Uspelo jim je, zato sem napisal sonet o domu 0 Vrba, srečna, draga vas domača. Vsi imamo prijatelje, ampak najtežje je najti prave prijatelje. Ste imeli prave prijatelje? Moja najboljša prijatelja sta bila Matija Cop in Andrej Smole. Zal sem oba hitro izgubil. Matija Čop je utonil v valovih Save, Andrej Smole je umrl v mojem naročju. Smrt prijateljev me je zelo prizadela in potrla. Napisal sem pesmi v slovo Matiju in v slovo Andreju. Veliko se govori, da radi zahajate v gostilne in popivate, je to res? Ko sem končal študij, sem večinoma prosti čas preživljal v gostilnah, to je bila takrat družabna navada. Med službovanjem sem pa bolj redko v gostilne zahajal. V zadnji službi v odvetniški pisarni pri prijatelju Blažu Crobathu pa sem res kar nekaj časa v gostilnah preživljal, pridružil se mi je tudi prijatelj Blaž, s katerim sva marsikakšno veselo urico skupaj užila. Bili ste nesrečno zaljubljeni. Kakšen vpliv so vam dale ženske? Moja prva nesrečna ljubezen je bila Julija Primic. V eni izmed prvih služb sem srečal Ano Jelov-škovo. Z njo sem spletel nek ljubezenski odnos, čeprav sem še vedno ljubil Julijo. Ana Jelov-škova mi je rodila tri nezakonske otroke. Preživela je samo Tinka. Za Ano sem napisal pesem Nezakonska mati. Spominjam se, da sem Povodnega moža namenil sebični in prevzetni deklici Žaliki, ki se tudi ni dosti zmenila zame. Ker pa sem najbolj ljubil Julijo sem ji namenil tudi daljšo pesnitev s posvetilom Sonetni venec. Gospod France Prešeren, zelo sem počaščen, da sem lahko naredil intervju s tako nadarjenim človekom, kot ste vi. Hvala za vaše zanimive odgovore. Pisar me je pospremil do vrat in odšel sem nazaj na svoje delovno mesto. Tilen Bezjak, 8.b MALI OGLASI NIKAR NE KUPUJ! GRATIS »FAMILIJA«! Prodam starše, stare 34 in 38 let. Gratis dobite sestrico, staro 8 let, za ceno 10 eur. Če se zanimate, pokličite: 041 213 852. Angelika Lajh, 6. b PRODAM COPATE! Prodam sosedove copate, ker me njihov vonj zelo moti. Številka 39. Javite na telefonsko številko gospoda Slavka: 041 583 741 Lucija Vincek, 6. b OUR SCHOOL Our school is big and beautiful. This year we are celebrating its 30th birthda/. In our school there are classrooms with many posters, pic-tures and our dravvings. There is also a canteen and two gyms. One of them is old and the other is big and new. There are three staff rooms for our teachers, a big one and tvvo small ones. Lessons start at 7:40. During the lessons we listen to the teachers, read, vvrite, sing and do other activi-ties. We h a ve got breaks between lessons. We like them because vve can have fun, talk to our friends and listen to the mušic. There are 320 pupils and 33 teachers at our school. The teachers are friendly and niče, but sometimes they are angry, because vve are naughty. We like our school. Katja Vajda, Lucija Gošnjak, Nina Bezjak, Ajda Šterbal; 6.a TRAKTOR ALI ŽENO? Iščem ženo, zaželena slika traktorja. Kandidatke se javite v uredništvu časopisa pod šifro: nisi zaželena. Nejc Kukovec, 6. b Moji najstniški dnevi So zelo pestri, čeprav jih kot večina tudi jaz preživljam veliko v šolskih klopeh. Ker rada pojem, hodim k dvema zboroma, in sicer k mladinskemu šolskemu zboru in cerkvenemu zboru Zvonček. Zanima me tudi gledališče, zato sem letos za izbirni predmet izbrala gledališki klub. Za drugi izbirni predmet - sodobna priprava hrane, pa sem se odločila iz želje, da bi lahko doma kdaj presenetila starše s kakšno poslastico. Kot vsi najstniki tudi jaz rada ušpičim kakšno vragolijo, delati pa se mi ne ljubi ravno veliko. Najraje berem knjige in gledam televizijo, ob toplem sončnem vremenu pa preživljam prosti čas na rolerjih, kolesu in igranjem s svojima sestricama. Moj najljubši letni čas je poletje in poletne počitnice, saj takrat lahko uživam v vodi. Pri srcu so mi vodni športi, kot so potapljanje, smučanje na vodi in plavanje. Jessica Strelec, 7. razred APRIL 2009, ŠT. 8 STRAN 28 A ZABAVO in korist REBUS KOLIKO BRATOV NASTOPA V ENI IZMED PRAVLJIC SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI? 1. COPATI ČRKA___ 2+1 2. EKVATOR ČRKA____ 2-1 3. TORTA ČRKA____ 2+2 PripravihBLAŽ BEZJAK 6.B Za ponovitev slovenščine 1. ime tretjega sklona 2. priimek pisatelja knjige Sosedov sin 3. besedilo, podobno humoreski 4. zgodbe, v katerih nastopajo živali (EZOP) 5. iz katerega jezika izvira romanca 6. drugo ime za nagovor 7. zgodba, v kateri ni vse izmišljeno 8. Simon Gregorčič je bil... 9. osnovni glagolski čas Taja Žnidarič in Tamara Galun , 7.b 1. Največja kopenska žival. 2. Najvišji zakon neke države, po katerem se morajo ravnati vsi drugi zakoni. 3. Bleščeča, fina, mehka, trdna nit, vlakna iz kokonov sviloprejke. 4. Hiša po nemško. 5. Zanimanje za nekaj, a ne le zaradi radovednosti, ampak ker od tega pričakujemo korist. 8 3 6 2 5 3 6 7 9 4 9 1 8 5 3 9 8 2 7 3 9 4 2 1 2 7 6 1 5 4 4 7 3 6 ZA ZABAVO... MODNI TRENDI POMLAD/POLETJE 2009 Znani modni oblikovalci so že predstavili nove modne zapovedi in novosti za letošnjo pomlad in poletje. Modni trendi prinašajo kar nekaj zanimivih novosti in zagotovo bo vsak izmed vas našel nekaj zase. Za vas sem prelistala in »preštudirala« modne strani, zato vam lahko kot strokovnjakinja svetujem, kaj obleči, da boste letošnjo pomlad in poletje (čas ljubezni in brezskrbnosti) videti kar se da dobro. ŽENSKI/DEKLIŠKI MODNI TRENDI Prevladujeta dva izrazita modna trenda, ki poosebljata vaš način življenja. Za tiste bolj umirjene in elegantne so značilne bolj nežne in lahkotne barve, povsem nasprotno pa velja za udarne in živahnejše, ki bodo izstopali v kričečih odtenkih rumene, oranžne, rdeče, modre in zelene barve. Smernice, katerim bodo sledila sodobna dekleta: • afriški videz oblačil, potiskanimi z afriškimi motivi in živalskimi vzorci v kombinaciji z lesenim, masivnim nakitom, • nesimetrični videz oblačil z eno naramnico, • naborki in rese, posebej pri čevljih in torbicah, • grška obleka v nežnih barvah poudarja ženstveni videz, • mornarski stil z navpičnimi in vodoravnimi črtami, • harem hlače različnih dolžin in širin v kombinaciji z oprijetim zgornjim delom, • futurizem z ravnimi in odsekanimi linijami, srebrnimi in odsekanimi materiali, ki spominjajo na kovino. FANTOVSKI MODNI TRENDI V tej modi je veliko igrivosti, pisanosti, predvsem pa je zelo zabavna in avanturistična. Izraža se v izjemni raznolikosti, kjer se dotakne prav vseh življenjskih stilov od klasičnega do športnega- Smernice, glede na življenjski slog moškega: Klasični »gospodič« • Klasična obleka ter kakšen povsem samosvoj dodatek v obliki kravate, robčka, rute, pasu... • Barve: bela, bež, rjava, modra, črna, siva. Svetovni »popotnik« • V oblačilih s pridihom divjega zahoda, kot dodatek pa uporablja klobuk, šal ali rutico okoli vratu. • Barve: oker, bela, rjava, črna, modra. Zvezdniški »športnik« • V sproščenih širokih športnih oblačilih z dodatki različnega nakita. • Barve: bela, črna, zlat nakit. Barvni »kameleon« • Kombinacija močnih barvnih odtenkov, kjer so meje med moškimi in ženskimi barvami povsem zabrisane. • Barve: zelena, rumena, modra, roza, oranžna, vijolična. Odpadni »šik« • Oblačila, ki imajo plastični sijaj, zmečkane materiale in so povrhu vsega še zakrpana. Barve: črne, več odtenkov rjave, olivno zelene. Pa veliko zadovoljstva v »vaši novi/stari koži«! Sanja Kodrič, 9.b 0&- Jkn, tut&Jbi, icrm... Jicnn /iMtojflom /mocLz,_______ figlmHA, /rtu- /imo, ^ /& 'Uham, i/n /ve/tiSee.. .. /V' uHMtrn, iti- VzAsSujfSi, Mia, Mnjp,JmQpimy 'irim ludfar, ‘ti/ fcbtfrv/ nr /tti /v '3» jio-- /fijic. /mi- m /fceJ&O' 'Všeč. o o) c i ‘i= 2 o 0) islZI ; ra “ ra _□) O 5 S (3 -š. m s' >«3 O ° £ O ra 2 N 03 m ^ 1 -n c ^ 03 03 >N : > 0 i 6 Z ! "E D C ; < . _j O ^ 2 o >o o: — 2 0 ro ^ co E o >Q 0 (Z) JD C O "O V = o JZ 0 O >0 ^ •g^N 0 >N 0 CQ o 0 0 0 ^ r \ >o >N ‘9 >o ^ '0 C 0 i- -0 'nT ~ ž m E „ m 0 >o c w N > O 0 0 C O 03 0 5 - o 0 0 'O £ "S > LU s 5 _ ,C/). ra S o c ^ ž M •5 o ra ^ ra > :g ra £ m t < CT> ra ral 5 S LU > O Q_ -f.ralLO ™ 5 e ^ c .2 - 3 >o 0 N i- ra ra ra ra o ^ >o > cr