Knuirimi PRHSHRN Primer oblikovanja nove občine Vrb je prikaz inovaiivne vloge policy analitika, ki je spretno in kreativno uveljavil svoje "omejitve." Dosežen je bil preskriptivni, prtjlcsionalni cilj raziskovanja. Zadoščeno je bilo tudi naslednjim pogojem: - spoštovanje ciljev reforme lokalne samouprave v Slowniji, - dosledno spoštovanje usta\'nib in zakonskih določil, - spoštovanje temeljne pravice prebivalcev do lokalne samouprave, - ohranitev vsaj obstoječe razvitosti in poseljenosti območja krajevne skupnosti Vrh, - upoštevanje i^ogojev za entlogcni raz\'oj območja, - upoštevanje načela, jjo katerem mora biti nova občina optimalna rešitev med lokalnimi interesi in ekonomsko racionalnostjo. Polic>' analitik jc izbral (oblikoval) priporočeno alternativo oziroma policy' re.šitcv, ki je empirično in .strokovno argumentirana ter sprejemljiva za javnost. Pri tem je pomembno, da .se na takšen način uresničuje primarni cilj policy analize, v okviru katere se v zadnjem ča.su vse bolj poudarja, da mora jwlicy analiza služili demokraciji, civilni družJpi, prcdv.sem pa tistim, ki sami nimajo dovolj virov za uveljavljanje .svojih interesov oziroma možnosti za reševanje problemov. V našem primeru .so bili to prebivalci krajevne .skupnosti Vrh. Namesto zaključka - kaj storiti? Problem etičnosti je veliko globlji kot se zdi na prvi pogled. Zato bi bilo ob kompleksni reformi javne uprave vredno razmisliti o normativni podlagi temeljnih vrednot tlelovanja javnih u.službencev. Potrebno bi bilo oblikovati etični kodeks javnih uslužbencev ali razini.sliti o tem, da bi nekaj etičnih pravil vključili kar v .sam zakon o javnih u.službcncih. Na Portugalskem so na primer sprejeli ukrepe - navodila za izboljšanje etičnega delovanja. Tako mora javni uslužbenec izvajati naloge za svoje sodrž;ivljane in zgolj v njihovem interesu, ostati mora nepristranski in spoštovati enakost vseh državljanov, dvigovati mora ugled institucije (organa) v kateri deluje, njegovo ravnanje mora bili vzor primernega profesionalizma in kvalitete... (Vargas v Kos 1998). Za uspešno "obnašanje po pravilih" in vključevanje etične analize v policy vsebine pa ni dovolj le oblikovanje etičnih pravil in njihova normativna ureditev. Potrebna jc jprcdv.sem politična podpora in oblikovanje sankcij z;i morebitne kršitelje, .^ele na tej osnovi lahko verjamemo v iisjpcšnejše delo policy analitikov in udejanjanje njihovega prvobitnega poslanstva v praksi. Javni uslužbenec (policy analitik) namreč ostaja najbolj pristen aktiven dejavnik med odločevalci na eni strani in državljani, občani na drugi strani. LITKRATURA liosiiC. Ali)j/. 1994. Ktika dola upra\ iiiij u.služhcnccv. l'd.swi <> Kikalni samoupravi in lokalnih javnih služl>ah. 21-22. april 1991 na Bledu. 29-35. I.juhljana; Kcpuhlika .Slovenija. Vlada. Služha za relbrmo lokalne samouprave. .Slovenskt> dru.^tvo /a upravne znanosti, .Slovensko dru.šivo za ustavno prax'o. Vi.šja upravna .^Sola I.juhljana. Douglas J. Amy. 19H«. Može Ii polity analiza hiti etiCna? 1'olitiCna misao. Vol. XXV. No. 4, 41-5C> (pre\i)d Ivan GaleSiC). Dunn. William N. 1994. I'uhlie I'olicy Analysis. New Jersey. I'nivi-rsity ol' I'iitshiirg, Prentice Hall, l-nglcvMXKl Clills, Orde.'siC, Ivan. 1995.1'olitiCko otllu0i\anjc. Zagreb; NIPAlinea. H;mi, Christopher, Hill. Michacl. I9«4. The Policy proce.ss in the .Modern Capitalist .State.Harvester Wheatsheaf, New York, l.ondon, Toront«), .Sydney. Tokio. Singajiorc. Ko.s, Horivoj. 199S. Iltika in reforma javne uprave v državah OI-CD. Javna uprava .41. 2/98, 263-280. Reynold. James. 1975. I\ilicy .Science, A Conceptual and Methodological .Xnalysis, Policy .Scicnces 6/1. ■•^midovnik. Janez. 1995. lokalna samouprava. Ljubljana; Cankarjev;i založba. Vlaj. .Stane. 1998.1.okalna .samouprava. obOine in pokrajine. l.jubljana: 1-DV. Zakon o lokalni .s:imoupravi (Url. RS .^It. 72/93. 57/94. 1V95. 26/97, 70/97, 10/98.74/98). Zakon o |>ostopku za u.stanovitev ol^Cin ter za doIoOitev njihovih ohmoCij (Ur I. RS .št. 44/96). 311 WW PREVOD ferc/inand KARLHOFHR * NACIONALNI KORPORATIVIZEM IN SOCIALNI DIALOG V EU Blokado, učinki sprememb in inovac ijski impulzi Nacionalna raven Ponovna obuditev korlmrativiznta V osemdesetih letih, ko je organizirani kapitalizem z deregulacijo in fleksibilizaci-jo predstavljal izziv, se je zdelo, da sta uporabnost in učinkovitost koncentriranega makroekonomskega vodenja popustila, razprava o korporativizmu pa naj bi bila dosegla svoj konec. Nakazal se je obrat; od organiziranega k 'neorganiziranemu' kapitalizmu, ki ga je bilo mogoče razbrati iz zmanj.š;ineg:i .števihi čhinov in izgube vpliva sindikatov, napredujočega počerverjenja ekonomije, ireverzibilne izgube zmožnosti nacionalno-drž:ivnega oblikovanja politik zar;(di internacionalizacije in združevanja Evrope, odvrnitve (vvdno bolj kon.servativnih) \i;id od drža\e blaginje itd. V .skhitlu z renesanso pluralizma naj bi bili pt) tej predstavi temelji kt)rpo-raiivi.stičneg;! posredovanja intere.sov spotlkt)p;mi in naj bi v kratkem izginili (primerjaj: La.sh/lTrv 1987). Zaton korporativizma .se je mnogim zdel logičen in neizbežen. Temu naj .se ne bi mogli izogniti niti tisti sistemi, ki jih pri.števajo k t.i. močnemu korporativizmu.' Dozdevalo .se je, da je zlom centralističnega tarifnega pogajalskega sistcm;i let;i 1990 na Švedskem to pf>trtlil (Pestoff 1992). Podobnt) ust)tlo so - mortla prehitro -napovedovali tudi avstrij.skemu .socialnemu partnerstvu (Gerlich 1992). Dejansko pa, kot to kažejo devctde.seta leta. n:i ."^vetlskem in v .Avstriji ni mogoče zaznati fim-damentalnega preobrata na področju intlustrijskih razmerij. Bolje rečeno: teži.šče .se je, tako kot v drugih držav;ih, prene.slo z makro- na nižje ravni. Turbulence, ki spremljajo prilagajanje si.stema tako na Švedskem kot v Avstriji, ne upravičujejo sklepa, da je s tem nakazana tutli sprememba sistema (Dolvik,''.Martin 1997; Karlhofer/Falos 1996). S potrebnimi spremembami se to nana.ša tudi na druge države s korporativi-stično usmeritvijo. Kljub .strukturnim spremembam in konjukturnim pretre.som, lahko pri razvoju nacionalnih tiružbenih razmerij opazimo vitino napretlovanje institucij in ustavnih pravil. Celo v 80. letih je o.stal temeljni konsenz, kljub pritiskom modernizacije in občutljivi spremembi v razmerju meti kapitalom in delom, v celoti nedotaknjen (primerjava: Slamp 1992; Crouch/Traxler 1995; Armingeon 1994). Schmitter in Grote (1997) sta v r;izpr:ivi o korptjrativizmu opozorila na upadlji-vo časovno neujemanje med korptprativistično realnostjo in akademsko diagno- • Dr Ivniliiaiiil Kiirlhufer. /imfesnr iitl t'iiiivrzl v timabrilckii ' V smislu l.elimhniclioft! lllmlngije ( Sliko: če korporativizem iis|Teva, praznujejo raziskovalci njegov propad. Ko pa izgublja oblikovno moč, ga hipoma (ponovno) odkrijejo. Tako je ludi v 90. letih obuditev iripariitnih vzorcev na področju industrijskih odno.sov vzbudila le malo zanimanja pri .širši javno.sti in v znano.sti, kjer se je zdelo, da osnovni pogoji glede lastno.sti združenj in struktur odločanja ni.so bili potlani. "Diagno.stična napaka listih, ki .so v 80. letih nadzirali razčlenjevanje korporativizma, je bila v predpostavki, da bi natančno tako posredovanje inieresov oz. policy-making lahko preživelo le, če bi iste funkcije na istih ravneh izvajale iste organizacije. Niso iivitleli možnosti, da bi različne funkcije , na i.stih združenih ravneh izvajale iste (ali analogne) organizacije." (Schmitter./Cirote 1997,6-7) Dejansko je bilo preteklo de.seileije, jasno v nasprotju z v.semi kvazi-zakonitimi nujnostmi, predvsem razcvet političnega koncertiranja (Konzertierung). Ti dve obliki združevanja .se od preteklih jKijavnih oblik po.splo.šene jjoliiične zamenjave razlikujeta v dveh pogledih: - Razbremenitev makromvni; tudi lam, kjer so .se centralizirana pogajanja nominalno ohranila, je vedno več pogajalskih vsebin preloženih na naknadno dodane ravni (Schmitter/Grote 1997, 547). - Na mesio stare osnove poslovanja, ki je temeljila na kooperativnih odnosih med kapitalom in delom (polna zapo.slenosi in kontinuirana rast prihodkov ob konstantni razdelitvi), stopi nova mirovna formula, ki temelji na tveganju in tekmovanju med trenutnimi pozicijami-'. Do .sedaj je bila ena temeljnih domnev, da .se koncertiranje lahko pojavi le tedaj, če imajo ztlruženja na voljo predsiavni.ški monopol, .so hierarhično struk-turirana in .se jasno ločijo od drugih interesnih skupin: v novej.šem času pa ,so nenavadno .stabilni pogodlx?ni otlnosi opazni tudi v fragmentiranih sistemih združenj. Go.siota koncertiranja, s kakršno so .se ob koncu 90. let predstavili nacionalni sistemi, je bila na jirv i pogled dotlej neznanih ra7.sežnosti.* Po eni strani so kla.s-nični korporaiivistični sistemi kot sta skandinav.ski in av.sirijski - predv.sem kot •artikulirani industrijski odnosi' (Crouch 199.5) - ostali kljub pesimističnim napovedim organizacij.sko in institucionalno opazno stabilni. Hkrati pa lahko v vrsti drugih držav (na primer .\izozem.ska. Irska. Italija) opazujemo učinkovita priz.;idevanja za nadgradnjo korporaiivističnih dogovorov. Omembe vreden primer je .Nizozem.ska. Sistem, ki so ga prvotno prištevali med močne korporativizme in je v 70. letih opešal, je bil na začetku 80., v ozadju globoke držiivne krize, ponovno obujen. I.eta 1982, v času ko so se v sosednji Zvezni republiki Nemčiji sindikati zagrizeno borili za 35 - urni delovni teden ob popolnoma enakih plačah, .so na Nizozemskem sindikati skupaj z združenjem tlelodajalcev potipisali Wassenaarsko pogotlbo, obsežen dolgoročni program za ' "Meitlcm kri Sli hllti v jitvleklili liuliisih)sbili iHtnosih /mmvmtiiia jKiflfijlohoko za/ileicnih v konknrenCni- iiiitiislrijske li^vj jin-ilvsvin za tV nekoliko /ireti-nitanio. //nlafj/ijanje voitenja zalKisliliviiili odnosov Imln-niilrii skii/nu-ga ivaikiirvnCnegti iis/K'/ia' fSireeck I5j ■• I'rimeiyaj Croiich/^thixler lm.skega vodenja. V obeh primerih so pretl-ptMlavljali, da ob.staja lesna povezava s korporativizmom, ki temelji na znanih |)retlpogojih - tjb.sioju centraliziranih .sindikatov. Ovire znotraj sindikattjv .st) sc ztlele za mtKierno pt)litikf> plač nepremf)stljive, zatt) si je bilo težkt) zamisliti, tla bi držitve, ki imajo Iragmentiran si.stem ztiruženj, itjrcj prcdv.sem južnoevrtipske drž.;ive, .sklenile uspešne stuialnc pakte. V 90. letih lahko v celtjtni EU zaznamo porast socialnih paktov. V nasprotju s pričakovanji .so si najbt)lj prizaticvali prav tam, kjer .so pogoji za zane.sljivo tripar-titno .sodelovanje slabo razviti - torej prav v južnoevropskih državah. V Italiji, v .Španiji in prcdv.sem na Portugalskem je v preteklem desetletju prišlo do opaznega preobrata v sistemu iiulustrijskih odno.sov, ki jih bomo v nadaljevanju na kratko opisali. Španiji .so sc združenja delodajalcev in .sindikati sporazumeli o ustanovitvi skupnega organa poravnave, ki v povezavi s pravnimi temelji tvori kt)mplek.sen mehanizem za reševanje tlclovnih ncsporazimiov. Ureditve, ki so bile sprva neformalne, so bile nato potrjene s pet let trajajočim sporazumom (1996 - 2000). Nadaljnji uspeh .so dosegli leta 1997 z 'aprilskim dogovorom', ki je uveljavil obsežen katalog za preoblikovanje trga delovne sile. Omejen prostor političnega odločanja med socialnimi partnerji in vlatlo lahko razbereinti iz tlejstva, da je bil že dva meseca kasneje eden od sporazumov (v zvezi s stabilnostjo zaposlovanja) spremenjen v zakon. Naslednji koraki preoblikovanja so usmerjeni k bolj u.skla-jenemu gla.st)v~anju o posameznih ravneh tarilnih pogajanj (eironline, junij 97, december 97). Na Portugalskem je bila jpretlhotlnica prvega .socialnega pakta utrditev otlno.sov meti delom, kapitalom in državo v okviru Stalnega odbora za socialni dialog, ki je bil ustanovljen leta 1981 Leta 1990 je bil, na skupnt) željo tiržave in združenj, .sklenjen ob.sežen go.spodar.ski m .socialni .sporazum, ki je vsebov al lako poliliko plač in cen kol tudi vprašanje izobraževanja. .Skupek pogodb, ki ga ilopol-njujejo še .štirje dotlaini sporazumi, je natančno tloločil tudi pravila pogajalskih postopkov na področju splošnih (|5rva laza) in po.sebnih (druga faza) probleniov. Po zmagi .socialistične stranke na volitvah leta 1996, je vlada predstavila razpravo z naslovom StrateSki dialog za modernizacijo Portugalske, ki je nato decembra 1996 omogočil StrateSki socialni pakt (1997 - 1999), ki naj bi vzpodbudil zaposlovanje, uredil dohodkovno poliliko, .šolstvo in poklicno izobraževanje (eironline, december 97). V analizi devede.setih let so opazovalci ugotovili, da je "v zadnjih desetih letih odločanje v okviru socialnega dialoga pridobilo legitinmo.st, ki jo priznavajo v.se vpletene-strani" (Da Pazy .\'auman 1997, 179). Ce u|X)štcvamo pregleti liGI: ".Socialni sporazumi dandanes urejajo industrijske odno.se v Italiji, na Portugalskem in Finskem, medlem ko -se v drugih državah, z izjemo Velike Britanije, izvajajo različni tripartilini in bipartitini s|X)razumi." (im i 1997,6). Li-strezni po.skusi v Nemčiji niso bili uspešni: irostransko Združenje za tlelo je leta 1996 prt)patllo. V Belgiji tiržavni pakt zaptislovanja ni bil vz|X)stavljlcn zaradi etničnih razptik in je bil sprva omejen zgolj na flamskt) ptxlročje (eironline. ntjvember 97). Socialni .sporazumi ter korporativistični načini fxlločanja imajo .skupne značilnosti. To velja pretiv-sem za retlno sodelovanje na potlročjih, ki .se meti .selx)j funkcionalno razlikujejo, z-;i po.svetovanje združenj pred konsuliacijami legislative in v kolikor (priviligirana) ztlruženja prevzamejo odgovornost za izvajanje pt)litik (primerjava: .Schmiiier/Grote 1997,5.32). OtI korporativi.stičnih vzorcev 70. let pa sc bistveno razlikujejo"!...) pričujoča logika .socialnih sporazumov v 90. je drugačna, saj se sporazumi ne zavzemajo več tako zcltj za tlefiniranje tlohodkovnc ptjlitike (ki bi |X)krivala vse oblike tlohodkov), temveč se bolj ukvarjajo s pripravljenostjo irgtjvinske unije, da v zamenjavo za zagotovilt) oblasti in ilelotlajalcev. tla bf)tlo ohranili obstoječa delovna mesta in usrvarili nt)va tam. kjer je to nx)goče, sprejme poliiikt) omejevanja plač. Druga kon»|X)nenia pogajanj je pogosio (na primer v Italiji, Španiji in na Finskem) priložiu>st siiulikatov, da pri reftjrmiranju države blaginje (pf)kojnine, predno.sti nezaptjsicnih. si.siem zdravstva, ...) igrajo akiivnt) vlogo" (Ptxhei/'Fajertag 1997. 11). Po.sebno pozornost lahko namenimo li.siemu obnašanju sintlikaiov, ki v poli-ličnt) kt^nceriiranje vne.sejo nek tlo.sežek - odpovedovanje |)lači, ne tla bi bilo za to zagotovljeno kakršnokoli materialno nadome.siilo. To koncertiranje brez eksplicitnega razloga' (Regini 1997) izhaja iz dejstva, da .so agentle 90. bolj usmerjene v regulacijo kot v (re)distribucijo (.Majone 1996). Tu j^ride tlo izraza tudi aktivnej.ša vloga drž^tve: vlada .se loti .skupnega problema, definira tlejansko in idealno sta/ijc ter tloltjči bolj ali manj natančne roke za uretlitev zatleve. Relevantna združenja .so k .sfxielovanju ptnabljena zalo, tla lahko realizirajo točke in rešitve, ki st) zanje pomembne. Če se pogajanja zavlečejo ali jih etien txl akterjev bk)kira, je tiržava pripravljena primer ponovno prevzeti. Pri tem moramo upoštevati, tla imajo sindikati, tudi v zanje manj ugodnih okoliščinah za nadaljno sodelovanje pri pogajanjih, večji interes kot prej. Iz primerjalnih bilanc učmkovitosti socialnih s|K)raznn»ov lahko ugotovimo, da so bili postavljeni cilji vzpodbujanja zaposlovanja v vseh državah, z izjemo Irske, zgrešeni (KTUI 1997). Ob ncupo.števanju tega, .so bile ob .sklepanju .socialnih sporazumov v v.seh primerih obstojeCe .strukture nadgrajene ali pa so bile ustvarjene nove. V primeru PortugaLske traja ta proces že .skoraj desetletje in pol, tako da ne moremo govoriti o začasnem lenomenu. Enako velja za Italijo in Irsko. Dolgoročna korist .socialnih sporazuntov ne bo ležala samo v izpolnjevanju za.stavljcnih ciljev, temveč predv.sent v vzpo.stavitvi institucionaliziranih industrijskih odno.sov. "V 90. letih", pravilno ugotavljata Pochei/l-ajertag,"so .socialni sporazumi |wstali pomembni sestavni del nastajajočega no\ega sistema evropskih industrijskih odnosov" (1997,7). F,vr<5|iska raven Polivha /)o regiiltreinjii in regulacijski interesi Z njej lastno prepletenostjo (in ne redko tudi mnogo.stran.skim prelaganjem) nacionalnih, transnacionalnih in supranacionalnih struktur, je EU |x>litično znanost vedno (xistavila pred težavno nalogo, kako jo ncd\oinnno |X5litično razvrstiti. Ce .se evropska politika ne bo razvila v stato' ali 'confederatio', temveč kot (jrcdvideva Schmitter (1996), verjetno v neke vrste 'condominio', potem bo dolgoročno tudi ob sposobnost vladanja takemu sistemu z več ravnmi, določena bo z napeto.stnim poljem pozitivne in negativne integracije (Scharpt 1997). Analiza odno.sov med akterji, ki .sc osredotoča na predstavljanje individualnih interesov in interesov' združenj, v.sebujc iievarnosi metodolo.ško induciranega splo.ščcnja (Kohler - Koch 1992,82). če .se onteji zgolj na komparativni oz. .samo na mednarodni način raziskovanja. Kako utemeljen je bil Kohler-Kochov namig lahko razberemo iz dvojnosti poti zastopanja interesov v EU. Skupin.ski interesi, ki so usmerjeni k EU, .se oblikujejo in artikulirajo, kot kaže praksa, tako transnacionalno kol nacionalno. Prvič lako, da evropsko strategijo' vodijo neposredno ali prek zastop-ni.štva združenj, drugič pa lako, da \ plivajo na lastno vlatlo z namenom, da le-ta |X)dpre te interese. Ti dve poli se meilscbojno ne izključujeta. Pred\ sem veliki kon-cerni vedo, kako združiti individualno lobiranjc v ßru.slju z nacionalnimi aktivnostmi v združenjih. Z vključitvijo nacionalne in transnacionalne ravni .sektorjev .se pojavijo .številni najrazličnejši kanali vplivanja in konstelacije akterjev. "Vsak akter lahko izbira med v.saj 21 različnimi možnostmi kolektivnega delov"anja. Ce želi izJtoristiti več poti. potem lahko izbira med 550 možnimi kombinacijami. In če želi uresničevali svoje zahteve po dvojni ali irojni poti, potem ima na koncu na voljo .skoraj cel tiniverzum možnosti" (Van Schendelcn 199.3, II). V !• U jc lobiranjc v ožjciu pomenu" s sirani znanosti rctlko opaženo v hisivii že \se ocl nastanka san»c skupnosti. Število lobistov se je povečevaki vzporetino z integracij.sko ilinamiko. Do pričakovanega skokovitega porasta je pri.šk> ob razpustitvi I;HA in ponovno ob po<.l|Pisu Maastrichtskc pt)godbe. Ta fenomen, ki jc na zaCetku 90. let vsebo\'al več kot 10.000 oseb. je pomembno vplival na raziskovanje interesnega predstavni.štva na ravni I-U in vzpodbudil tezo o pluralizmu. Dejan.sko težko jpovežemo lobiranjc s formalnimi odnosi n>ed interesnimi .skupinami in političnimi nosilci odločanja. I.obisti po.stanejo v večini primerov aktivni takrat, ko naj bi preprečili zanje potencialno negativni razvoj dogodkov in le redko takrat, ko naj bi vz|xxlbudili želeni razvoj dogodkov-. Hkrati pa .so organi EU, natančneje komisija, ne zgolj cilj tak.šnih aktivnosti, temveč tutli njihovi iiporabniki, saj jim lobisti .služijt) kol vir informacij. Dt) podobnega loka tlogtxlkov prihaja tudi pri nacionalnih predstavnikih interc-sov, kt) se npr .skupine s partikularnimi interesi ptivežejo v a tlajnem pogletlu centralna institucija EU, poudarjeno neptysretlni stik s .subna-cionalnimi akterji, tla bi izravnala regulativne slabosti, ki nastanejtj zaratli principa .subsitliarntjsti (primerjava: Algicri/Romet.sch 1991; Schumann 199'i). Kot posledica lega .se polia'- mreže EU tnl nacionalne drž;ivne .sfere razlikujejo po manj.ši stabilnosti, večjem kroženju ;ikterjcv in nižji stopnji institucit>nalizacije (Héritier 1993, 207). Hkrati jim ni uspelo izhajati iz temeljnega načela ustaljeno spreminjajočih sc konstelacij akterjev'. V nov-ej.šem času je v komisiji, parlamentu in v svetu mtjč opaziti povečano potrebo in interes po reguliranju. Ta preobrat v txinosih med organi EU in gospotlarskimi interesnimi združenji smo lahko zaznali že pred Širitvijo leta 1995. S članstvom Finske, .Svctiske in Avstrije ni prič;ikovati spremembe tega trenila. Neprcgledno.st evropskega interesnega sistema .se pri primerj;ilncm opazovanju agregacijc intere.sov na n;icion;ilni ravni vidno retlucira. Tukaj .se izkaže, da im;ijfj večja narodna gospodarstv;i nižjo stopnjo n;icion;ilne koortlinacije intere.sov s strani tlržave in je zato moč razpoznati bolj izrazito nagnjenje koncernov in go.spod;ir.skih združenj k neposrednemu lobiranju pri EU. V nasprtptju s tem igrajo v manjših drž;ivah, predv-.sem v državah s korporativistično kulturo pogajanj, vladni organi ixjmembno vlogo pri povezovanju in zastopanju posebnih nacionalnih interesov pri EU (KarlhoferAalos 1996, 82-90). Čepniv je komisija zaratli uvctibe omejenega dostopa tlo organov EU bolj ali manj distancirana, Lihko opazimo njena bolj intenzivna prizadevanja za strukturni htlje t/ilirwi/a in niilij ilelomnjii lohlniiija se razlikuje 6J. /. drugimi besedami: oh.tl/i/aJo lobiji. ki r skladu z definicijo samo tobirajo: obsuijajo /m imeresne .ckii/ilne. ki se iiki arjajo iiidi z lobininjem. dialog z inieresnimi skupinami. Od leta 199.5 komisija razločuje med nepridobit-ni.škimi in priilobitni.škimi organizacijami. Definirali .so glavna načela obravnavanja interesnih .skupin, meti katerimi je načelt) pretlnt)stnega t)bravnavanja evro|> skih ztlruženj in prilagotlitev prak.se tlrugim t)rganf>m kt)t je npr padament (Algicri/Rametsch 1991; Mil). I.eta 1991 je bil sklenjen kixleks obna.šanja za interesne zastopnike. Pri njegtn i iztlehivi .so .stnlekwala vtulilna ".svetovalna |xxljet-j;i' (Green\vot>d 1997. 80-100). Rehitivno pretinostno t)br;ivn;iv;mjc intere.sov, organiziranih v ztlruženja. st) kot pt>zitivno sprememlx) regi.strinili pretiv.sem siiulikati. Drug;iče kot v pretek-bsti, tlanes tlostop dt) HGP ni več omejen zgolj na GD 5 (.soci;ilno) in 10 (informacija). Tudi preostali .so .se pokaz;ili za bolj odprte za zatleve tlelojemalcev. Sindikati npr. najdejo danes poslu.š;ilce tvidi pri GD i (intlustrija; predvsem kadar .so v igri tutli vitliki zaixislt)vanj;i). Kot r;izlt)g za "novi slog' ktmiisije navaj:ijo pretiv.sem pt) .širitvi EU leta 95 sindikatt)m bolj naklf)njeno kon.stelacijti, pri čemer je mtjč z;i sintlik;ite relevantna vpra.šanja (ix)litika zaptislovanja in .socialna pt)litik;0 t)br;ivn;ivati v šir.šem okviru in z tloločenimi poudarki." Interes reguliranja .se je v evrop.skem padamentu pojavil leta 1991, ko je prevzel in pril:igt)dil kodeks obnašanja komisije z namenom, da bi preprečil zlor;ibo političnega mantl;it;i ali sluzlx-nega razmcrj;i s parlamentf>m s strani naročenega tlela za tretje o.sebe Hkrati st) uvedli tudi dol/.nt).st regisiriranj;i interesnih predstt)-jnikov."' Zanim:mje za formalizirane txlnose .se izraža v .skrbi za redne .stike z združenji. N;i potiročju kt)lektivnih delt)vnih odno.sov .so leta 199i ustant)vili /iiler/rakcijski sinclikcihti odbor, v okviru katereg;i se vs;ik;i tlva meseca otivijajo pogovt)ri s pred.stavniki sintlikatov. Dnevni red se prikigaja aktualni agendi pada-menta. T;i jour fixe |X)deljuje odno.som med sindikati in padamentom kontinuiteto in "pridobiva na pt)menu na v.seh potiročjih |X>litike"". R:izličica za stran delt> tl:ij;ilcev zaenkrat Se ne obstaja. K;ikt) uspešna lx)tlt) regulacijska i>riz;itlevanja org;inov EU zaenkrat .še ne moremo povsem jasno oceniti. Z;tdovoljive argumente sta v .svojem razmi.šljanju o .sodvi.snt)sti tiržavnega ukrepanj;i in ukrepanj;i združenj pretlst;ivil;i Eichner in Vt)elzkow. Pri preučev;inju korpor;itivizm:i ;i\'torja izh;ijata iz pretlpost;ivke, tla vzpostavitev sistema posretlt)vanja interesov ztlruženj, torej private interest government, ki .sodeluje pri izpt)lnjevanju javnih nalt)g, pretl|>t)stavlja minimaint) mero drž;ivnosti (kot ;igregat nalog in intervencijskih poobhistil, ki .so podeljena političnoadministrativnim in.stancam), k;iicrc daljnosežnosfpa je ponovnt) odvisna f>d relativne moči organiziranih iniere.sf)v (Eichener, Voelzow 199i, 2590. Neizpodbitno se dinamika spreminjanja sistema posretlovanja interesov ztlruženj in prizadevanja za reorganizacijo koriwrativnih akterjev' v evropski politiki ne morejfj zajeti s pojmi ktit je Euro - lobbying. Na posameznih |x>drf)čjih, ki štejejo k jedru integracije nf)tr;nijeg;i trg;i, npr na potiročju tehnične harnjonizacije • liiivnjii z Kainevjem llnffmiiuwtm. tftivbiinyeni lidl. t.i .•ie/itcnibni tWS. ' Kaziinuv Ivfifi ktxleli.imiiinjii lolžti liileresni ztislujmiki v ixtlMirii zti /Ku/riri/" iiredlier. Jiivreiyiiiije i-otiler In vlmLiiinjci Imunllele 21 iiuina tW7 <.Wn07/V7) /teniltllillt iifsln/.fki jMisliinec r cfmliskem Jmiitinienln. SV(). hknili firedwitnik slntllkiilti za leksill-MaCIta iisnje <(XiH. .tlnUni za slike z jai imsijo. 26 aprila ttmj. evropskega delovnega, porabniškega in \arsiva okolja, so opazni začetki jjre-oblikovanja sistema evropske politične mreže - inseinirani kor[X)rativizem', pri četner lahko sklepamo na "ko-evokicijo politično ailministrativnih struktur in struktur združenj" (ebd.). Z razvojen» transnaeionalnih mrež in s posretlovanjem specifičnih pobud za vZ|X)stavljanje združenj, je komisija sama ustvarila strukture povpra.ševanja po novih integracijskih korakih: "Te pobude so tako močne, da je vsaj ena Kuro Champion' firma ustanovila strukturo združevanja samo zato. ila je v igri' ter da bi s tem ustregla komisiji. .Medtem ko .so drugi poslovni interesi razpustili .skupine zaradi kritike komisije predstavni.štva glede njihove reprezentativnosti in koherentnosti" (Greenwood 1997, 262)." Evropska združenja tu socialni dialof; Dominantna gonilna sila evropeizacije je bila in jc integracija trgov in ne .socialna integracija. S tetii lahko tuili pojasnimo, zakaj .so se interesi |X)iljetij začeli povezovati precej prej kot interesi delojemalcev. UNICE, evropsko \ rhovno ztiruženje industrije, .se je oblikovalo hkrati z veljavnostjo rim.skih pogodb leta 1958. Na strani sindikatov pa .so potrebo po organizaciji zaznali .šele n:i vrhovnem srečanju KG.S leta 1969 v Haagu, kjer so se dogovorili o nadaljnjem razvoju skupnosti v gospo dar.sko in monetarno unijo. Združenja pixljetij in sinilikati se meil .seboj razlikujejo |X) namenu zilruževa-nja: slednji zastopajo '.samo' inietv.se delojemalcev, medlem ko so prvi za.stopniki interesov delcnlajalcev in proizvajalcev. V mnogih nacionalnih si.stemih združenj se ta okoliščina izraža v fvmkcionalni delitvi na organizacijsko samostojiva združenja ileloilajalcev in indu.strijska združenja. Na evropski ravni .so se interesi poiljetij izoblikovali izključno kot gospodarska zilruženja, ki so ixlločno zaviačala povezovanje s sinilikati. To načelo je veljajo (in velja) preilvsem za sektorska zilruženja in do sredine 80.let tudi za UNICE.'- Za evropsko sindikalno združenje (ETUC), ki je bilo ustanovljeno leta 197.3, je to pomenilo, da so potencialni pogajalski partnerji za sinilikalne zadeve, .sklicujoč .se na .sv'oj kompctenčni profil, razglasili, da za to ni.so pristojni. Izgrailnja evrop.skega sistema inilustrijskih oilno.sov je bila zaradi nezainteresirano.sti podjetij blokirana z vrsto ovir (Karihofer/Talos 1996, 106-109): -Asimetričnaprisotnostzdniženj. 'iiospoL\iirsk:i združenja, pretlv.sem na ravni sektorjev, so spremljala integracijski proces otl samega začetka. Organi skupnosti .so bili (in so) v veliki meri odvisni ckI informacij, .strokovnega znanja in komunikacijskih mrež teh transnaeionalnih panožnih združenj, ki imajo zato v primerjavi z drugimi skupinami privilegiran položaj. " l)ii itcjaiistni liriliajti ito UiiivRU /Hijm-ti (Kolilcr-Kticli IfWi. 20.i), iHiirjiijejo mli-resiw stiipiiw. Taku seJe telo I9'J4 fnrnitmlu - Cepnir m M/iu ohstiijaln in Je bilo kmalu /nilem mzpait'eno - ztlniienje malih iHKlJeinikiiv. ki Je bilu /Hisleitica {Mibiute komisije, /.e-la Je rzloislafUev sfintlbiijala in zanoiorila fmanCna sretkwa (inlerrjii s t-raiikom l-rieitrichom. fnjc na lem - ncolpvezujočem - forumu. V 80. letih je bila sklenjena \'rsta skupnih siali.šč splošnega in posebnega značaja, ki so sc nanašala na vprašanja šolsi\'a in pokliciicga izobraževanja. No\'o kakovostno stopnico je socialni dialog dosegel leta 1991 z dodatnim protokolom (ki je medtem že sestavni del pogodbe) k Maa.strichi.ski pogodbi, s katerim je bilo sklenjeno vključevanje .socialnih partnerjev v strukture odločanja v skupnosti (Ealkner 199.3, 87-92). Občudovanja vredna ni le .sania ureditev, temveč tudi okoliščina, da je šlo pri tem za tlogovor .socialnih partnerjev, ki ga je bilo na vrhu v Maastrichtu potrebno le .še prevzeti. Z leta 1992 ustanovljenim Social Dialoguc Comitee .so dosedanje ad-hoc skupine zamenjale formalne .strukture dialoga. Oceno učinkovitosti socialnega dialoga na .Vlaastrichtski podlagi je zutradi kratkega ob.stoja foriuna potrebno omejiti le na .skiciranje razvojnih linij. Veliko stvari govori v prid tezi, da je socialni dialog prestal značaj arabeske integracijskega projekta in je - navkljub prcdv.sem pesimističnim napovedim - pridobil na pomembnosti. Preobrat jc moč razbrati tako z outputa, kot tudi iz teženj po spremembi si-stcma združenj. Output socialnega dialoga sc je do sedaj predstavil lx)lj skromno: s samo dvema do.seženima dogovoroma (starše\'ski dopust, polovični delovni ča.s), ki sta bila dopolnjena s .številnimi .skupnimi stališči na ravni .sektorjev. Glavne smernice EU, na primer glede ureditve evropskih obratnih svetov (1991) ali pa zmanjševanja delovne sile (1996), niso bile sklenjene na podlagi sprejemanja odločitev, ker .socialni partnerji ni,so do.segli kon.senza. Hkrati pa lahko ravno na primeru obrat- iiih svetov v HL", kljuh njihovi navidezni neučinkovitosti, razlK^reino naraščajoči pomen sociahiega thak)ga. Razprava o tem je tekla že ilohrih 20 let, pozicije so bile zacementiranc in kompromisna rešitev sc je obema stranema zdela nedosegljiva, ker so posamezna nacionalna združenja blokirala vsakršen dogovor. Po Maasirichiu .so o lej temi v nadaljevanju razpravljali v okviru pomembnejšega socialnega tlialoga in v skupnosti je postala predmet sistema odločanja. Komisija je |xiicm, ko U.MCK zaratli obzirrn)sli do posameznih združenj ni mogla dati sogla.sja. prevzela 7.;ikon.sko iniciatiu). i\'i .samo po sebi umev no, da lak.šen potek s •Strani dcUnlajalcev ni bil dobrodo.šel. kajti tak postopek lahkt> inicrprctiranK) kot razbremenitev akterja, ki zaraili .svoje pripisane vloge (UNIČI-) ni bil sposoben delovali (KarlholerTalos 1996, 121 - 1.13: Dflvik 1997. II - 18). Impulzi preobrata, ki .so izhajali iz poinembncj.Se vloge socialnega dialoga iii .so vplivali na sistem združenj, so bili opazni že v razpravi o priznavanju .socialnih partnerjev s strani komisije. V ožjem smi.slu .so bili nato kot socialni parincrji priznani UNICF:. C1U:P in HTUC" Ta razmejitev 'I. lige' od «.Irugih združenj, je pomembno okrepila avtoriteto znotraj .samih združenj; predv.sem znotraj l'Nlc:H in E1 LIC. ;Vlonopolni položaj LINICI- jc bil v 80. letih, ob na.siopih /iiiropean iviiiu/ table in Ameriaut Clianiber of Coiiiinerce, pod priti.skom. Zato .so izrabili priložno.s|. da bi z ckskluzivno priključitvijo mehanizmu .socialnega dialoga, ponovno prklobili na pomenu ((;ieen\voilc in-rSiviic 'I slniliiiie. l/iiijftiitlidcijc. k'i scitujii luvko iitcjti tmiiiiv d'Sta:, a.t-f. i:ti:C) 2/<»V>iiitziui/c. W zuslofHijo (lolitCvnc tmu-nonjv ztipu-ilfiilh In /«ntjfiniktif Inii-il ttninmil VtiAf.Mti}: lHsaniezniii primerov" kot niijen reformni ukrep za Imtcedere (eirtmline, maj 97). S tem .se je pokazal prožen vzorec delovanja tega mehanizma, kot je bil opi.san zgtiraj na nacionalni ravni: komisija si izbere problem, v grobem definira dejansko in idealno stanje in s točno določenimi termini povabi .socialne partnerje, da na avtonomnih pogajanjih iidejanjijo zanje pomembne točke in re.Sitve. Če se pogajanja zavlečejo ali jih eden od :ikterjev blokira, prevzame primer ponovno komisija. .S to s[)remembo .se strateško izboljša paxlvsem položaj delojemalcev, ki .se bolj zanimajo za regulacijo. .Spomladi leta 1998, ko .se U.MICE ni hotela pogajati o jired-logu smernic o v.seevropskem zasulranju informacijskih in posvetovalnih pravic delojemalcev, je HTlJC združenju delodajalcev smernico z naslovom ,\'egoiinlioii or IcgisUuionf pomolila pod no.s: "Ce .se delodajalci ne btnlo hoteli pogajati, KTUC ne bo izgubljala ča.sa in bo komisijo - ta je že izkazala pripravljenost za ukrepanje - pozvala k pripravi legi.slative." V tent primeru .se pokaže tudi različna predi.s-pozicija UNICH, ki .se jc pripravljena pogajati samo "v senci zakona" (Dolvik 1997, 39). da bi s tem oslabila nezaželene po.sledice (Viaddington et al. 1997, 486). Očitno je teza. po kateri je "kapital priviligiran, ker lahko do.seže svoj namen z nedejavnostjo" (Streeck 1996,91), v luči novejšega razvoja le Sc pogojno veljavna. Zareze in učinki sprctiictnb Pristop, ki si lasti odgovorno.st za kompleksnost teme evropcizacija, smi.selno izhaja iz nacionalnih, evropskih in globalnih srnikliiniili povezav ter iz spreminjajočih .se odno.st)v med po.sameznimi raviuiii. Čeprav .se je .socialni dialog po Val Duchessu razvil bolj, kot je bilo pričakovati (Ross 1995. .387), bo nacionalna tiržava do nadaljnega ostala pfxlrt)čje oblikt)vanja industrijskih tnlno.sov (Streeck 1998). Vpra.šanje, kako daleč gre formalni prenos pristojnosti z ene na drugo raven, ni tako pomembno. Gre bolj to, čc in v kolikšnem tib.segu je nacitinalna raven (tib nedotaknjeni avtonomiji) navezana na kotirtlinativne s|x>.sobnosti in sposobnosti e\'ropskega pogajalskega sistema za re.šcrvanje problemov, ne da bi bila s tem |X)vezana suprancionalna harmonizacija. Zaznati je tudi precejšnjo spremembo v tem smi.slu, da .se je evrop.ska raven etablirala kot tlotlatna raven s komplementarnimi funkcijami in kot graditelj mostov, odbijač in spodbujevalec kf)nvergence meti različnimi nacionalnimi sistemi (Dolvik 1997, 67). Da lahko pravo EU prispeva k zvišanju .socialpolitičnega nivoja tudi v tlržavi s tratlicionalno vi.sokim .stan-tlardom, kaže udejanjanje smcrnic pri politiki zaposlovanja v vzhfxlnonem.škem gratlbeni.Stvu. kjer .so bili dcltxlajalci, ki so odstopili fxl tarifne obveze, zavezani k plačilu zakt)n.skf) doltjčenih minimalnih plač (Streeck 1998). Tezo o "šibkih ztiruženjih v EU" (primerjava: kritika pri Grecnwoodu 1997,265269), ki je .Se preti nekaj leti pre\ latlo\ ala v raziskovalni dejavnosti, lahko ob koncu 90. let občutno zrelativiziramo. Združenja, ki so bila priznana kot .socialni partnerji, se lahko sodelovanju pri .socialnem tlialogu zahvalijo za organizcijskt) konsoli-dacijt) in za večjo avtoriteto v odnosu do drugih združenj. Združenja imajo skupen interes - ne izgubiti tega privilegiranega statusa. Celo .stran tlclodajalcev oznanja svoj interes za izgradnjo te institucije in ni nasprotovala ureditvi in soupravljanju Evropskega centra za delovne odnose s strani komisije." Hi.stveno daljnosežnejši so iz .socialnega ilialoga izhajajoči impulzi sprememb za stran ilelojemalcev. ne samo za in UC, temveč tudi za nacionalne zveze sindikatov. Od 80. let naprej sindikati, ki .so bili ob izgubi članov zaratli strukturnih .sprememb delno o.slabljeni (Leisink et al. 1996), po.sku.šajo svojo krizo obvladati z obsežnim proce.som nu)tlernizacije. Ukrepi sc nanašajo predv.sem na zmanj.Sanje števila poklicnih in pomožnih sindikatov s pomočjo fuzije, vzpo.stavitev učinkovitih organizacijskih struktur kot tutli na 'demontiranje' k sindikalizmu usmerjene konkurence. Prvič otl začetkov sindikalnega gibanja, lx) prilagoditvcni potek zgodovin.skih tlimenzij kot je ta. politično-strate.škt) spremljalo ent) otl evrop.skih vrhovnih združenj (li TUC) in znanstvent) .svetov-alo s pomočjo izdela\ c best - practice analiz Evropskega sindikalnega inštituta." S tem .se bo v po.stopku evropeizaci-je otiprla možnost vsaj (xxstopnega premagovanja organizacijske razpr.Senosti sindikalnih si.stemov, ki velja za največjo oviro politike, ki naj bi premagovala meje (Vi.sser/Ebbinghaus 1992). Leta 1997 sklenjeno pogodbo med nem.škim in britanskim sindikatom za kemijo, ki predvitleva avtomatično tivojno članstvo za tlelt>vne migrante med obema tiržavama (eironline, marec 97), šc ne moremo oceniti, kaže pa razvoj v smeri novih oblik pretlsiavništva, ki .se je prilagodilo spremenjenim organizacijskim pogojem. Nadaljne impulze za prilagoditev v tem primeru lahko pričakujemo od komisi-jine Zelene knjige 1997. .S tem, dosedaj najbolj obsežnim programom tlelovanja na temo organizacije dela, btxlo "socialni partnerji in država pozvani, tla si prizade-v;ijo za izgradnjo partnerstva za razvtij novega okvira za modernizacijo." (Komisija 1997, 5). Fleksibilno podjetje in s tem povezana nujnost decentraliziranih obratnih ptjgajanj na temelju .sektoralnih okvirnih pogodb, so obravnavani kot centralni naslovniki. .S sistematičnim primerjanjem dosežkov nacionalnih sistemov (Benchmarking)"- želijo odkriti vzorne' politične sisteme. V ta namen so posamezne države iZ|X)stavljene pritisku, na podlagi takega [X)ložaja pa nato .sklepajo o eksplicitnih ciljih (vzpodbujanje zaposltn-anja in stopnjevanje konkurenčno.sti) in o specifičnih nacionalnih elementih ptxsameznih sistemov na področju industrijskih odnosov. " frimerja tiilerrjii zgeiiemliiiiii avkrvlorjem /.ygnuuHtom 'lyszkii'WKZeriin r CMPtit-Ot'. SI. 0mti://Leete/op.gr/t/aii/oJl>7/CiCo2l>i:.limilJ. " I'rimeiyiirii: z npr. prLipevInim 'Vw moderiiizalinn ttvlxiw rieiimt /mm ti t-iinijiedii aiigto' v: Tmns/vr, .i/lWJ7. 6.1J - " 'I...I Itenchinarking je/iirimitizhrin pmcen. pri kiilereni gre zii prhiieijoni zeipfi.r vseh driav z namenom, da t)! poiitifirih najbutjSu, da l>t prefioznah najlxitj nCinktn-iletmliiikepri /KiivCe-vanju neinkovitosU In zagoiovih zaieljene iiCInke fiohiik. '(liiiro/van Commission: Commission Draft for the Joint Umptoyment Ke/iort l'J'J7. rev. H. Uriissels. .iO. september 1997. pp 5-6).