MED POČITNICAMI BO MAŠE DELO OSREDOTOČENO V KLUBIH Zaostrimo politični kriterij Kiubi zGjeli veliko število šfudentov - povezava z okrajnimi poliiienimi forumi - varujmo se cshovstva Naši klubi po okrajih so prešli z mrtve točke, našli so vsebino dela, ter se prebijajo naprej. Vendar stanje v njih ni v celoti dobro. Osnovna pomanjkljivost je neaktiv-nost starejših kornunistov in odločno pomanjkanje no-tranje političnega dela. Zelo redki so klubi, ki proučujejo problematiko lastnega kraja, ali da se na sestankih bore proti negativnim pojavom v lastnih vrstah. Nekateri klubi imajo nezdravo tendenco klu-baštva v zapadnem smislu, ker vidijo v klubih le način za izživljanje na razuih to-riščih dela, ne pa tudi na po-litičnem. Naši klubi so akti-vizirali ogromno število štu-dentov, saj gre število član-stva, ki se na ta ali oni na-čin aktivno pcča z delom v organizaciji že čez tisoč. Da bi pa naši klubi iznolnili vlo-go, ki jim pripada, je nujno, da usmerijo svojo dejavnost tudi na notranje politično de-lo. Prvenstveao vlogo v vzgoji Članstva imajo naša združenja po fakultetaii, klubi pa bi mo-rali v svojih vrstah zaostriti politično borbo proti negativ-nim pojavov in polagati več pažnje seznanjanju članstva s problemi lastnega teritorial-nega območja. Kulturne in športne sekcije v naših okrajnih klubih in društvih morajo nadaljevati z deioni. Uspeh šoštanjskega kluba z gostovanjem po va-seh z oskim filmom lahko da pobudo turfi ostalim skupi-nam, saj organizacija takih gosiovanj ni težavna, je pa zelo lepa oblika prosvetnega delovanja. Važno vprašanje pri delu teh naših organizacij je po-vezava z okrajnimi političnimi in oblastnimi forumi, pred-vsem z mladinsko org&nizacijo. III. kongres ZKS je obravna-val problem klubov in je opo-zoril okrajne forume na to obliko naše dejavnosti. Potrebno bi bilo vršiti encr-gričen boj v lastnih vrstah. Obstoje klubi, kjer je politični čut v veliki meri otopel, v tem smislu, da so na vodstvu slabi ljudje, brez potrebnih političnih kvalifikacij. Če že-limo, da bi naši klubi nekaj predstavljali, tedaj je tudi po-trebno, da so na njihovem čelu taki tovariši, ki imajo ugled kot politični delavci, ali vsaj aktivni ljudje. Politično nezrelo je gleda-nje nekatcrih študentov na klube v tem smislu, da jih smatrajo za stanovske orga-nizacije, ter da si skušajo ustvarjati vigled kot študentje s pretirano domišljavostjo. Prišlo je že do primerov, da so se študentje v stiku s sred-nješolci obnašali kot pravi ce-hovci, da je bilo precej zafr-kavanja, medtem ko so redki klubi, ki imajo lene odnose z delavsko mladino. Nadutost študentov i« zaljubljenost sa- mih vase je negativen pojav, ter se je trcba boriti proti njemu. Dokler smo študentje, lahko v veliki meri poprav-ljamo karakterne nanake, ki se nam bodo v bodočnosti bridko maščevale. Potrebno je navezati stike s kmečko in delavsko mladino ter naše štu-dente vzgajati v spoštovanju do vsakogar, predvsem pa v spoštovanju do dela. Res je, da smo formirali klube v precejšnji meri zato, da bi študentje prejemali od komun podnore in štipendije. S pravilnim prikazovanjem naših ekonomskih problemov smo v večini okrajev tudi uspeli. Žal pa so nekateri klubi zašli pri teh stvareh v skrajnost, nabiranje denarnih svedstev jim je postalo edini cilj. Nekateri klubi imajo neza-dovol,five organizacijske obli-ke. Združujejo študente ce-lega okraja, ali kot Primor-ski, več okrajev. Praksa v dosedanjem delu je pokazala, da so nuiorra klubi, ki obseeajo teritortalno manjše enote lažje dosegli večje uspehe, pa tudi sJcer je njihova dejavnost lažja z ozirom na medseboj-no poznanstvo. Zaradi speci-fičnih problemov je razumlji- vo, da so Primorci formirali klub s tako širokim področ-jem, vendar pa je dejavnost v taki obliki težavna in bo moral klub preiti na delo po sekcijah in morda celo na sekcije po krajih, kot n. pr. Idrija in okolica. V tem članku sem obravna-val nekatere pojave v klubih nekoliko širše, ker pred-stavljajo naši klubi v času počitnic osnovne organizacije in je prav, da ob delu raz-čistijo nekatere napake. V času letnih počitnic bodo Okrajni komiteji LMS organi-zirali mladinske festivale. Na-ša dolžnost je, da se vklju-čimo v delo teh festivalov z lastnimi skupinami, ali da mladinski organizaciji poma-gamo na kakršenkoli druga-čen način. Bliža se tndi čas proslav iz narodnoosvobodilne borbe, kjer bomo morali štu-dentje sodelovati ne samo kot udeleženci, tercivee tudi kot aktivni pomagači pri pripra-vah. Ccla podrcčja naše ožje domovine ,ie prav v teh dneh prizadela strašna elementarna ncsreča. Studentie iz priza-detih krajev nikakor ne smejo stati ob strani, temveč ino-rajo poseči v borbo za pomoe oškodovanim krajem in pre-bivalstvu. Pri tem delu bo po-trebno ogromnso pridnih rok pa tudi znanja. in strokovne pomoči. Z delom pri poprav-ljanju stanja, ki ga je priza- dela ta nesreča bomo štu-dentje najlepše dokazali svojo Ijubozen do domačih krajev in našega delovnega ljudstva. Okrajni pa tudi republiški fo-rumi bodo organizirali mnogo pionirskih letovanj, kjer bi lahko študentje s poljudnimi predavanjS izpolnili program in pionirjem pripovedovali za-nimivosti iz različnih področij. V letnem času bodo tudi delo-vali centri predvojaške vzgo-je, ki imajo nalogo vsestran-sko vzgajati našo mladino, zato bo pomot naših študen-tov v tej obliki zaželjena in dobrodošla. Osnovna naloga pa je, kot sem že omenil, sodelovanje z mladinsko orgauizacijo. ZSJ je sestavni del mladinske or-ganizacije. Ponekod je mla-dinska organizacija zaspala ter bi lahko študeni.ie vzpostavili ponovno aktive LMS, prire-jali za mladince razna preda-vanja, organizirali skupne iz-lete, športna tekmovanja in slično. S tem delom bomo tudi premostili navidezno razliko med študcnti in ostalo mla-dino, ki je nezdrava in ne-koristna. Ko se bomo vrnili jcseni v naše predavalnice, bomo ugo-tavljali, ali smo študentje v času počitnic izpolnili svoj dolfj naprarn organizaciji in delovnemu ljudst\Tu, ki nam omogoča študij in stalen raz-voj. Šinkovec Janez IZPAD STANETA 2MITKA NA PRAVNI FAK"" TET! Na pravni fakulteti se je v zadnjem času iprii^etil dogodefc, ki je močno razburil vse štu-dente. Na semlnarju meddržav-nega prava je nsimreč nastopil študent IV. letnika Z.milek Sta-ne, ki je svoj referat »O zdru-ženi Evropi« izkorlstil izključ-no v sovražne propagandne na-mene. . To potrjuje njegov na-pad na tov. Tlita, kateremu 2-mi-tek očita nedoslednost in dvo-Iičnost, naipad na nsišo zunanjo politiko, ker se takoj in brez-pogojno ne vržemo v objem BOS in s tem omogočimo hi-trejše izboljšanje življenjs-kega standarda in končno naipad na našo demokrEcijo, saj Zmitek objokuje pomanjkanje svobode in osebnega dostojanstva v FLRJ. Da bo stvar jasnejša, navaja-mo potek dogodkov, da si bo brslec lah.ko ustvaril vtis o na-vedenem izpadu Zmiika Sta-neta. V začetku letnega semestra, v času pobiranja pocpisov, ko je udeležba študentov na predava-njih in seminsrjih največja, je nastopil Zrnitek Stane z refera-tom »Združena Evropa«, in to kljuib temu, da je bila ta terna že obdelana v zimskem seffle-stru. Ceprav ga je prof. Tomšič opozoril, da bi se s tem tema ponovila, je Zrnitek uiporno vztrajal in tudi dosegel, da je trikrat nastopil na seminarju s to temo. 2e ob svojem prvem nastopu ie s problematičnimi postavka-mi vzbudil odpor pri vseh po-slušalcih. Ker na prvi semdnaT-ski uri ni tailo več časa za diskusijo, je na naslednji se-minarski uri najprej ponovil nekatere postavke svojeg3 re-ferata, na.kar se je razvila ostra debata, v kateri so študentje razčlenili njegove napične po-stavke, n. pr. vprašanja o dr-žavi, družfei, razredih, revolu-ciji, ideji, gonilni sili v družibi, sociologiji itd. Ker diskusija še ni bila izčrpana, se je nadalje-VEla na naslednji seminars-ki uri. Tedaj je ponovno nastopil Zmitek, ki se je spustil v žol-čen obračun z diskutanti in se pri tem postavil na stališče, da k referatu ne dovoljuje nika-kih pripoim-b ter da v njem ni-ma ničesar menjati. K:iko ab-surdno je njegovo stališče, naj pokažejo naslednje njegove po-liti'2ne in znsnstveno nevzdržne trditve: — »O odnosu do EOS je Tito prej drugače govoril- Pa tudi najnovejše stališče Tita je ne-pravilno, pa čeprav je on pred-sednik republike, in to zato, ker Tito trdi, da je vprašanje integracije Evrope stvar bodoč- nosti«. Po 2mitku pa to ni stvar bodočih generacij, pač pa stvar takojšnjega reševanja, pri katerem naj bi izobraženci dali svoj največji prispevek, druga-če niso patrioti- Poudaril je, da je naloga izobražencev, pripe-ljsti Ijudstvo v Združeno Ev-ropo, pa čeprav bi to bilo proti volji ljuidstva. — 2mitek dalie trdi: — aPristop Jugoslavije k EOS je nujen, da bi se izbolj-šal naš življenjski standard.« — »Nujnost pristopa Jugosla-vije k EOS je toliko večja, ker je v EOS vsakemu človeku za-gotovljena varnost in dostojan-stvo. Clovek postane tarn svo-boden in lahko polno uveljavi svoje energije in sposobnosti.« (Nadaljevanje na drugi strani.) Te dni je bil plenum univer-zitetnega odbora ZŠJ, ki je ra.zpravljal o stanju v okraj-nih klubih, kulturnih in šport-nih skupinh, ter o delu v času počitnic. Referat je obsegal predvsem kritiko dela v naših skupinah. Okrajni klubi posvečajo pre-malo pažnje političnemu delu med članstvom, njihov odnos do socialno ekonomskih i ro-blemov je često problemati-čen, pa tudi povezava z okraj-nimi političnimi in oblastnimi forumi je šibka. V nekaterih klubih so organizscijske obli-ke toge, k?r združujejo preve-like teritorialne predele in je zato d-elo otežkočeno. Referat je obravnaval stanje v kulturnih skupinah, pri če-mer pa je treba poudariti, da se je diskusija v precejšnji meri oddaljila. oziroma bila nasprotna referatu. Referat je zastopal staHšče, da je vsa nša kulturno prosvetna dejav-nost usmerjena predvsem v nacionalnem obeležju, kar je v veliki meri pokazal študent-ski fsstival.Referent je zasto-pal mišljenje, da bi morala bi-ti akademska mladina nosilec nprednih pozitivnih tendenc v kulturi sploh, ne pa obuja-lec starega preživelega. Kri-tiziral je politično situacijo v teh skupinah, kjer prevladuje politično mlačen element, do-čim komunistov v teh grupah skoraj ni čutiti. Tako sta v fclklomi skupini le dva komu-nista, dočim je v APZ le 9 ko-munistov. To kaže na precej-šnje nezanimanje komunistov za delo na tem področju štu-dentske dejavnosti. Poudarili so, da bi morala naše skupine posvečati več pažnje peda-goškemu delu med svojim članstvom tako, da bi kasneje lahko tovariši na službenih mestih prevzeli vodstvo takih skupin, oziroma, da bi v njih čim uspešneje delovali. Neka-teri diskutanti so bili mnenja, da ni točna trditev, da ima naše kulturno prosvetno deio pretežno nacicnalni karakter, ali pa poudarjali objeklivne težve, ki so delno krive za ta-ko stanje. Pri odobravanju športne de-javnosti je bil ostro kritiziran AŠK, ki je že večkrat pokazal skrajno neresnost (n. pr. tekma Univerza — srednje šcie). Plenum je zavzel enotno sta-lišče da je potrebno preiti na formiranje Akademskega športnega društva, ki naj bi skrbel za vse vrste športnega udsjstvovanja med študenti, za kar imamo v kadrovskena pogledu velike možnostL S tem, če bomo imeli študent-akademsko društvo, bomo lah-ko cdlcčnej.e zahtevali rešitev materialnih problemov naše-ga športa. Bodcže Akademsko športno društvo naj bi odlcč-no vnašalo v šport boj ^roti vsem negativnim pojavom, ki se v športu iz dnsva v dan vedno bolj uveljavljajo. Podpredsednik UO, tov. Ma-tekovič Blaž, je imel referat o nalogah ZŠJ v času počitnic. Obravnaval je nekaj organiza-cijskih problemov. Zadržal se je pri scdslovanju študentov, predvsem ckrajnih klubov na cikrajnih mladinskih fesldva-lih, delo študentov in njihcva aktivcst pri proslavah NOB, dalje se je dotaknil mladin-skega fsstivala v Kopru. Spre-govoril js tudi o delu medna-rodnega sprejernnega csntra. Predvsem pa je opczarjal na potrebo pove^ave okrajnih klubov z mladinskimi forumi. Kritiziral je dosedanji slab cdnos do tujcev s strani štu-dentov v pogledu servilnosti in poudaril porebo po večjem nacicnalnem ponosu. Plenum je sklenil, da se bo-do v začetku prihodnjega leta v prvih treh tednih sklicale redne letne skupščine, kjer bo roudarc-k r-^dvsem na poli-ki so člani PZ. V zvezi z delom v času let-nih počitnic je govoril tudi pret.^ednik Pbčitniške zvcl:e tov. Petkovič Nedeljko in opo-zcril na celo vrsto letovanj in ekskurzii za naše slušatelj-s, ki so člani PZ. S S To je bil zadnji plenum UO ZŠJ v letošnjem študijskem letu. Med počitnicami bo delo-val le še Univerzitetni odbor. Z obiska maršala Tita v Grčiji Vsekakor eno leto ne pomeni dosti v zgcdovini pcsameznih narcdov, ko pa govorimo ona-rodih Balkanskih držav Gi*či-je, Turčije in Jugoslavije \c prav zadnje leto najplcdn^-jše razdobje v utrjevanju medse-bojnega prijateljstva in sode-lovanja, kajti to sodelovanje je po obisku maršala Tita v Anknri in Atena.h dobilo cbli- no pomeni, da je trojna zve-za prijatelj vsakemu iskrene-mu prijatslju miru. Kajti zveza ni sklenjena proti nobe-ni državi, temveč samo proti načrtom, ki bi predstavljali napad na mirni razvoj svobo-de in neodvisnih držav. Maršal Tito je po vrnitvi v domovino v svo.icm govoru to Ob imenovanju Sveta za kulturo in prosvefio Slovenski študentje brez svojega predstavnika IWmWIIHHU«HHmiHMIHHIIIIIIIIIIIIIUINIINIIIIIIIIIIII»mHMm^ TEŽKO NAS JE PRIZADELO Tudi ljubljanske študente je pretresla vest o nesreči, ki je prizadela naše delavsko središče Celje in okolico ter šoštanjski in krški okraj. Pri nas in drugod po svetu je običaj, da študentje zapustijo predavalnice in seminarje, če so v nevarnosti življenja, zdravje in premoženje njihovega naroda. Čim smo izvedeli /a nesrečo, ki je doletela del naše .slovenske zemlje, je UO ZŠJ sporočil pristojriim organom pripravljenost študentov, da priskočijo na pomoč prizadetim krajem z delovnimi skupinami. Na UO je prišlo več študentov. ki so bili pripravljeni odpotovati v opustošene kraje. Okrog 15 članov Akadem-skega kluba okraja Šoštanj pa je že odšlo v Šoštanj, da bi tam pomagali pri reševanju in obnavljanju poškodovanih objektov. V »Ljudski pravici-Borbi« in »Slovenskem poročevalcu« je bila 23. maja 1954 objav-ljena vest, da je Izvršni svet LRS na eni svojih zadnjih sej imenoval tudi nov Svet za prosveto in kulturo LRS. Po-leg' rednih članov Sveta na-vaja poročilo tudi imena predstavnikov najrazličnej-ših zavodov in organiza^ij, ki so jih te delegirale v ome-njeni Svet. Med dolgo vrsto teh predstavnikov, ki zasto-pajo kar 17 naših zavodov in organizacij, pa na veliko za-čudenje nisem nikjer zasle-dil imena zastopnika Zveze študentov Jugoslavije. Ne vem. po kakšnih kriterijih je Izvršni svet imel za nepo-trebno, da ima tudi 6000 štu-dentov ljubljanske Univerze. Visokih šol in Akademij svo-jega predstavnika v tako važ-nem organu, kot je Svet za prosveto in kultnro. V dosef!anjem razvoju lju-bljanske univerze je Zveza študentov že večkrat dokaza-la, da ima pomembno besedo pri reševanju mnogih pprečih problemov. borlisi, da so to izklfnrno štindentski ali da zadevaio šir.ša vprašanja po-uka. nčnilt narrtov in režima študija. Posrbno bo pomen Zveze štndentov narasoi ta-krat, ko bo stonil v veljavo nnvi univprzitetni /nkon. ki izhaiaio? \? rlrnžbpnpTa n-pravljanj.i naših visokib šol, določa važno mesto predstav- nikom študentov v fakultet-nih in univerzitetnih organih. Čeprav bodo po tem zakonu fakultete osnovna celica na naših visokih šolah, pa bodo po mojera mnenju vendale še ostala vrsta problemov, ki bodo po »svojem karakterju spadali v kompetenco Sveta za prosveto in kulturo. Ne morem trditi, da doslej štu-dentje tudi brez svojega predstavnika niso bili deležni velike pažnje in pomoči tako Izvršnega sveta, kot Sveta za prosveto in kulturo. mislim pa, da bi ta pomoč bila lahko še večja, konkretnejša in hi-trejša, če bi v Svetu pole? uradnega predstavnika naših visokih šol sodeloval tudi predstavnik Zveze študentov Jugoslavije. Mislim, da lahko ljubljan-ski študentje apeliraroo na Izvršni svet LRS, da omogoči tudi našemu predstavniku mesto v svetu za prosveto in kulturo, ker od tega ne bomo imeli koristi samo študentje, ampak tudi vsi tisti. ki jira je poveriena skrb nad slo-vensko Univerzo Bogdan Pleša ko, ki jo redko srsčamo v mednarodnem življenju. Zad-nji dogodki so utrdili to, kar so bile že zdavnaj zgcdovin-ske težnje teh narodov. Bese-de v Atenah so bile prepr.^ste. To so bile besede zaveznikov, iskrenih zagovornikov miru in kolektivne varnosti. Balkanske države so dale celemu svetu na znanje, da je trojna zveza dejstvo. V trojni zvezi pa je zajeto vse kar zbližuje te države. Pred-vsem dalekosežne vrednote za očuvanje miru in neodvisno-sti. Svetovni mir je dobil v tej zvezi svojega trdnega za-govornika, kar pa obenem predstavlja tudi zmago nad silarrri, ki v kalnem medna-rcdnem položaju in v neure-jenih odnosih med posamezni-mi državami vidiio primerno podlago z.a zaostritev medna-rodnih odnosov. To pa istočas- jasno povedal. Razumljivo je, da pomeni naša pot v Grčijo, kakor je pomenila tudi pot v Turčijo nadaljno utrditev, uveljavljanje naše države kot miroljubnega činitelja, ki ima samo en smoter, pa nobenega napadalnega namena proti nikomur na svetu. Nihče na svetu ne more dokazati ali reči, da goji naša država pro-ti komu kake napadalne na-mene. Naša država, naši ljud-je, naši narodi, nikoli niso nikogar napadli in tudi v pri-hodnje ne bodo nikogar na-padli. Preveč drago smo pla-čali v svoji preteklosti, v svoji zgodovini, da smo ohra-nili taka tla. Preveč krvi je bilo prelile po naših tl-3h, da bi se sedai spustili v take avanture, prelivati krj še kje drugis. To popolnoma naspro-tuje našim načelom pri reše-vanju mednarodnih vprašaai Diskusija in kritika Sovražne parole pod krinko znanosti Sovražne parole pod krinko znanosti (Nadaljevanje s prve strani.) — »Združena Evropa je na-predna ideja, ki jo je treba for-sirati: lcdor »napredek« n« for-«ir«, je druibeni parazdt.« — »Clovek, ki osvoji ideolo-g;jo, izgubi osebnost in nesa-mostojno gleda na dogajanja okolj sebe.« — »Oktobrska revoluoija je ogrozila evrops/ko civilizacijo in n&pravila iz 61oveka materijo najniižje vrste.« — »V Nemčiji je zmagal ra-tum nad silo in nasiljem itd-.« Zanknivo je, da Zmitetk sma-tra te svoje ideje za »napred-ne« in da ga kritika njegovih stališč s stran kolegov prav nič pe čudi, saj so po njegovem mnenju bila napredna stališča v zgodovini vedno aprejeta z rezervo. V tej konkretni zadevi si je 2mitek priborii izjemen položaj s tem, da je že abdelano temo ponovil in s apretno lansirani-roi sovražnimi propagandnim! parolami nastopil na seminarju triikrat. Da je teži-1 k propa-gandno-ipolitičnim efektom, nam kaže tudi njegov patetičen na-stoip, ton in izrazi. Poudariti je treba tudi to, da se je Zmitek proti dosedanji prak&i in kljub ponovnemu opozorilu profesor-ja pdločno uprl, da bi izročil Tpferat profesorju. Kolegom pa, kj so ga prosili, naj jim da v poigled svoj referat, je odvrnjl, da raje da iz sebe čevlje in hlače, kot pa referat iz svojih rpk. S tem je zgovorno dokazd, da ho:e namerno izključiti znamstvenp polemiko, da t>i laže izvr&ii svoj prapaigandni nastop. Zmitikov moralni lik pa se ka-ie tudi v tem, da odločno octbi-ja vs-ko priipomibo in kritiko na njegovo »samostojno«, »svobod-no« in »znanstveno« delo. V«ekakor je dolžnost študen-tov, da se borijo za osvajanje znanstvenih postavk, da skrbe za borbo mnenj, za socialistične oonos«. Ko pa preide dcbata pikvire znanstvene diskiisije in »e spusti na področje sovražoe-ga delovanja, je dolžnost štu-dentov, da to onemogočimo z vsemi svojiini silami. Zlasti pa otfcojamo vsaiko izikoriščanje javne triibune za širjenje so-vražne propagande- S svojim nastopom je Zmitek objektivno skušal onemogočiti normalno znanstveno delo s priikriva-njeni seminarja in z zavrnitvijo v$alkih priiporrvb na nestro1 ,.,.v 1 1 • -i ..... ,•• • nega mesta med vitkimi mi- Izčrpno poročilo o pohtic- la nekaj negativnih momen- po eni m isti, nespremenljivi nareti Kako malo je Avstrija dal predsednik združenja tov. Justin. Tako so se v zadnjem času pojavila v scminarjih nenapredua gledanja na našo stvarnost, ki so tuja človeku današnje dobe in socializmu. Očiten primer je slušatelj IV. letnika Žmitek, ki je semi-narsko delo o evropski inte-graoji izrabil za to, da bi propagiral ideje, ki gotovo niso 7raslc na njegovem zel-niku. Seveda zdrava večina proti takšnim provokacijam v seminarju ni ostala ravno dušna in je gledanja Zmitka takoj pravilno ocenila. Prava poljtična aktivnost članstva se je pokazala ravno v se-minarju za mednarodno pra-vo. O uvedbi obveznega semi-narskega dela je bilo že mno-go govora. Gotovo je, da je težišče poglobljencga modcr-nega šhidija prav scminar-Vendar je vprašaDje, v koli-ko so semiuarji na pravu dopolnjevali predavanja in celoten sistem študija. Pri nekaterih predmetih, kjer Erofesorji in asistenti niso ili dovolj elastični pri od- takQ prepričljivih da mu lah-rejanju seminarskih nalog, ko gtejem v zlc ena samo na. tov. Štipendije so bile zmanj-šane tistim posameznikom, ki iz socialno-ekonomskih razlof;ov niso upravičeni spre-jemati tako visokih vsot. Značilen je tudi primer, ko slušatelj ui hotel skleniti pogodbe o štipendiranju z okrajem, ki je bil priprav-Ijen dajati večjo vsoto kakor dekanat, samo, da se s tem ne bi zavezal na mesto služ-bovanja. Med drugim so po-stavili na dnevni red tudi vprašanje, kakšne kvalitete mora imeti član Združenja in kakšne so njegove obvezno^ sti do organizacije. Napačno bi bilo ocenjevati delo vseh šhemi. Nekateri izpopolnju-jejo svoje obveznosti napram organizaciji bolj resno, drugi manj. Po končanem referatu pred-sednika, je poročal delegat z medfakultetne konference pravnikov v Beogradu. Ta je izčrpno govoril o bistvenih sklepih konference, o teža-vah pri študiju, pomanjka-nju učbenikov, o diplomskih izpitih, ki bi morali obsegati res samo sorodne predmete o kvaliteti predavanj itd. Ljubljanske pravnike čaka v jescni odovorna naloga, kajti prihodnja konferenca bo v Ljubljani. domačega blaga ter ga barvale z rastlinskimi barvami. Naj-lepša je noša iz Bosanske Kra-jine, na kateri so uvezani zelo stari motivi, kakršne poznamo na posodah iz neolitske dobe. Močan orientalski vpliv opazi-mo na predmetih umetne obrti in pa v notranjosti hiš musli-manskih fevdalcev. Poseben oddelek kaže notranjost takih hiš. Stropi so leseni, živo ornamentirani, črte se preple-tajo v vseh mogočih oblikah spiral, rozet, krogov in kombi-nacij različnih likov. Vse te črte so obarvane z živimi barvami, kar že itak pisani strop še olepša. Okrašene pa so tudi stene, vrata in okna, nikjer pa ni upodobljena člo-veška ali živalska figura, ki je v tej množici ornamentov niti ne pogrešamo. V vrtu muzeja vzbujajo po-sebno pozornost »stečki«, ki so znani tudi pod imenom »bogo-milski spomeniki«. Nastali so v 13. in 14. stoletju. Najpogo-stejša oblika stečkov je plošča, kvader, obelisk ali pa hiša — sarkofag. Okrašeni so lahko z jeva. V ozkih ulicah, ki te vodijo do čaršije, se gnetejo prodajalnice, obrtniške delav-nice in džamije. Skoraj ne veš, kje bi se ustavil. Ali ob razno-vrstnih posodah, ki jih imajo razstavljene in te v marsičem spominjajo na antične, ali pri obrtnikih, ki obdelujejo srebro, morda te zamikajo turški sla-ščičarji, prav gotovo pa pri-sluhneš glasovom malih lese-nih piščalk, ki v tvojih ustih nočejo tako lepo igrati, kakor v prodajalčevih. Blizu Baš čaršije stoji najlepša džamija, imenovana Begova džamija, ki daleč presega vse ostale. Sezi-dali so jo 1. 1529. Kupolasta notrajščina je vsa preprežena z ornamenti in napisi iz kora-na, tla pa pokrivajo debele preproge, na katerih kleče ter se gibko priklanjajo prerokovi verniki in se nič ne zmenijo za radovedne obiskovalce. Pra-vijo, da je v Sarajevu preko 700 džamij, to rad verjamem, raje, kot da bi jih sam štel. Iz Sarajeva smo odhajali zelo zadovoljni, kar se moramo zahvaliti predvsem našemu K Odgovor na ,,Drugo dejanje lanske z^odbeu V zadnji številki »Tribune« mi S. J. očita, da po enem le-tu pogrevam spor s šestimi študenti medicine, da bi bil moral zahtevati uvedbo disci-plinskega poptopka takoj lani, da kazen po enem letu ni vzgojna, itd. Večina trditev v članku je se je seminar spre.menil v golo formalnost in eno obve-zo več, od katere pa sluša-telji niso imeli nobene kori-sti. Uspeli so seminarji tam, kjer je po končanem referatu nastala diskusija. Revizija štipendij je odkri- Primorski klub med svojimi Najživahnejši sekciji Kluba primorskih študentov sta brez dvoma igralska družina in pevski zbor s solisti. Ti dve sta tudi položili obračun svo-jega štirimesečnega dela 29. in 30. maja, ko sta priredili tur-nejo po Primorski. Pričakovanja občinstva in študentov so se izpolnila v so-boto zvečer v Kanalu ob Soči. Pred nabito polno dvorano je imel predsednik kluba Ivan Birsa najprej jedrnat nagovor; orisal je pogoje dela in življe-nja kluba, vzroke za turneje in študentska pričakovanja ob njej. Nato je sledilo dveurno izvajanje razmeroma bogatega programa. Najprej je zapel moški pevski zbor pet pesmi. Večinoma so bile to živahne Vodopivčeve uglasbitve domo-ljubnih in liričnih pesmi. Toda v celotnem programu so bili tudi drugi avtorji številno za-stopani. Oktetu, ki je navdušil poslušalce z »Ribenško«, »Bori« in še nekaj drugimi pesmimi različne vsebine, so sledili so-listi. Zelo prikupno se je pred-stavila mlada sopranistka Boža Zgonik s Chopinovo »Zalostjo« in arijo iz Mozartove »Figa-rove svatbe«. Tudi baritonska arija iz »Rigoletta« je žela priznanje. Nekaj narodnih pesmi, ki jih je zapel Franc Vodopivec je bila zadnja so-listična točka sporeda, če iz-vzamemo še violinske skladbe »Sanjarjenje«, »Serenado« in »Gardaš«. Obširen spored je zaključil spet moški pevski zbor s petimi pesmimi in žel viharno ploskanje. Naslednjega dne je prav tako uspešno gostovala igral-ska skupina z enodejanko >Srečni dnevi« v Solkanu, pevski zbor s solisti pa je po-novil koncert v Braniku. Kul- Obvestilo Uprava TRIBUNE obvešča vse naročnike, ki še niso po- turno prosvetne sekcije Kluba primorskih študentov so tako pokazale sadove svojega dela tam, odkoder so člani prinesli svoje ambicije in veselje do tega dela. Upajmo, da jim bodo kmalu sledile razne športne sekcije s podobnim uspehom. Clani kluba so s svojo turnejo zadovoljni, saj so srečno začeli izpolnjevati svoj program, ki ga je pred-sednik označil v kratkih be-sedah nagovora: »Iz ljudstva — za ljudstvo!« —esk— pako, zato je pa ta zadosti hu-da, da namreč osnovna trdi-tev v članku sploh ni resnič-na. Uvedbo disciplinske pre-iskave sem predlagal Deka-natu Med. fak. z dopisom 8. junija lanskega leta... .Vsi pedagoški in moralni nauki omenjenega članka so torej napačno naslovljeni. Da bo ironija še večja, sem sporočil disciplinskemu tožilcu, dalje predsedniku disciplinskega so-dišča in glavnemu preiskoval-cu, da po tako dolgi dobi tudi v primeru dokazane krivde ne želim nobene kazni, temveč pričakujem samo, da se ugo-tovi materialna reanica. Nič več, pa tudi nič manj! Kazen po enem letu se mi zdi namreč ne le neokusna, ampak tudi odveč. Sodeč po seminarjih letošnjega letnika je zadoščal vzgled lanskih še-stih študentov, ki morajo po-navljati seminarske vaje iz našega predmeta, da si prido-be podpis. Pri letošnjih štu-dentih seveda še naletimo na hudo neznanje, ne zgodi se pa več, da bi se študent pri po-novnem kolokviju iz istega poglavja javil kot non-para-tus. Poznam več profesorjev — ne samo iz naše fakultete — ki so mi povedali, da Tribune sploh ne berejo več, ker tako pogosto objavlja neresnične podatke. Ali ni ravno študent-ski list tisti, ki naj bi bil vzgled novinarske točnosti v konkretnih podatkih? Brez te podlage je namreč tudi vsak načelen boj mišljenj nemogoč. Sicer logično izvajanje na osnovi netočne premise ime-nujemo v medicini paranoič-no; v novinarstvu pa bi za ta-ko mišljenje sploh ne smelo biti izraza, ne mesta. Vesel bom, če bo študentski list v tem prednjačil, saj je glasilo ljudi, ki jim je glavna naloga, da na vseh področjih od fizike do družbenih ved skušajo spoznavati resnico. Andrej O. Zupančič Sarajevo - pogled na stari del mesta kaže fantastična mestna »več-nica«, ki se hoče prilagoditi orientalskemu utripu mesta, pa ni ne bosanska, ne turška, ampak romantično maverska, stilnem izrazu pa kljub vsemu cesarsko-kraljevo uradna. Tujec, ki se hoče nekoliko poučiti 0 preteklosti Bosne in Hercegovine, prav gotovo ob-išče Zemaljski muzej. Sezidali so ga 1. 1913 in je najbogatejši v naši državi. Muzej obsega štiri zgradbe: v prvi sta arhe-ološka in zgodovinska zbirka, v drugi etnografska, v tretji prirodopisna, v četrti pa so muzejski uradi. Kot etnografe nas je najbolj pritegnil etno-grafski muzej. V njem se odli-kujejo bosanske narodne noše, ki so jih izdelovale žene iz ornamenti, z arhitektonskimi motivi ali pa s figuralnimi prizori, ki kažejo lov na jelena in medveda, moško in žensko kolo, dvoboj in turnir. Vsi pri-zori so zajeti iz vsakdanjega fevdalnega življenja. O stečkih so preprosti ljudje spletli venec zgodb, saj so jih našli na mnogih krajih Bosne in Hercegovine. Ponekod veruje-jo, da so jih na travnike pri-nesle deklice — velikani, zopet drugod verujejo v čudovito moč teh kamnov, saj n. pr. lahko ozdravi nerodovitno ženo, če poje nekaj njihovega prahu, v nevihti pa odvračajo strele in podobno. Kdor hoče začutiti utripanje Sarajeva, mora iti na Baš čar-šijo, ki je najstar&jši del Sara- TURNEJA APZ TOKETA TOMŠIČA MED SLOVENCI V TRSTU GLOSE IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA ZAHVALA Študentje-športniki se naj-topleje zahvaljujemo fakul-tetnemu svetu ekonomske fakultete, ker je s podaljša-njem študijskega programa omogočil nastop tov. Vadnal Metki na nedavnem meduni-verzitetnem tekmovanju v od-bojki. Vendar velja zahvala samo za ta primer, ker se je s tem ekipa ljubljanske uni-verze bolje plasirala, sicer nam pa takšni načini podaljševanja študija ne ugajajo. To Je dcbro znano Studente, ki nameravajo po-tovati preko meje, opozarjamo, da je skrivanje denarja v ščetke za čiščenje obleke že dobro znano našim carinikom. To je pokazalo nedavno go-stovanje akademskega pevske-ga zbora »Toneta Tomšiča« v Trstu. Primer članov tega zbora je zelo poučen. ZAK0N0L0M Celotna stvar se je odigrala žepred vojno napravni fakul-teti. Bilo je na izpitu iz civil- ravnali naročnine za preteklo nega prava. Za izpitno mizo je leto, da to store preko počit- sedela takratna Miss prava in ki je nic, ker bomo sicer naročni-no sodno izterjali. Prosimo vas, da upoštevate težave, ki postavljal profesor, vprašanja. Profesor: Vi ste zaročeni! jih ima Uredništvo TRIBUNE Kandidatka: Točno, gospod f»ri izdajanju študentskega profesor. ista in zato izvršite vsaj svo-jo osnovno dolžnost — porav- vneto premišljuje, nato odgo-vori.) Nikakor ne, gospod pro-fesor! Profesor: (se razjezi). Kaj ste rekli? Dovolj! Padli ste. Kandidatka: (se znajde in odgovori). Z ozirom na mene ni, z ozirom na vas pa je to prav gotovo zakonolom, kajti vi ste poročeni. Nov študentski časopis Pred dnevi je v Skoplju iz-šla prva Številka študentskega lista >študentski zbor«, glasi-la Zveze študentov skopljan-ske univerze. Tako so §tu-dentje v Jugoslaviji dobili ra-zen beograjskega >Studenta«, sarajevskih >Na.ši dani> in ljubljanke »Tribune« še en časopis. Razen Zagreba imajo sedaj vsa naša univerzitetna središča svoja glasila. Prva številka novega lista je skrbno pripravljena in le-po urejena. Iz življenja štu-dentov in dela na univerzi v Skoplju prinaša nekaj dobrih člankov« Razen tega so tiska-ni načelni članki o družbenem upravljanju na univerzi, o di-ploinskem delu, več beležk o Reprezentančen zbor naših akademikov APZ »Tone Tom-šič« pod vodstov prof. Rado vana Gobca, ki se letos odli-kuje po izredno razgiban; koncertni dejavnosti, je prejšnji teden v sredo in če-trtek imel spet dva uspela na-stopa — v Sežani in Trstu. Predvsem je tu treba pouda-riti pomen nastopa v Trstu, na katerega je APZ čakal že nekaj let, a mu je bilo do-voljenje vedno znova odklo njeno. Letos je končno zaradi izredne prizaclevnosti društve- dobil potno dovoljenje šele v nedeljo, torej le tri dni pred nastopom. Točno ob določeni uri so pevci prišli na oder, burno pozdravljeni od zbrane publi-ke. Zavedajoč se kulturnega in političnega pomena tega nastopa so pevci kljub utru-jenosti zapeli kot malokdaj doslej in so popolnoma opra-vičili sloves, ki so si ga že tudi drugod pridobili. Po prvem delu sporeda sfa pevce pozdravila zastopnik kluba »Jadran« in zastopnik cu, ko je zbor na zahtevo ob-činstva dodal še eno pesein, Kuhar-Gobčevo »Jutri gremo v napad«. S tem izredno uspe-lim nastopom je APZ osvojil tržaško publiko in tržaška go-vornika sta spontano izrazila isto željo: da bi ljubljanski pevci — akademiki spet čim-prej prrišli obiskat njihovo mesto. Upajmo, da se bo ta želja v doglednem času izpolnila. asistentu dr. Novaku in pa upravi doma Gavrila Principa, ki nam je bila vseskozi naklo-njena in pripravljena poma-gati, kadar smo bili v zadregi. Dve ekskurziji filozofov Absolventi so skupaj s če-trtim letnikom filozoiske fa-kultete pretekli teden obiska-li parizanske kraje pri Borov-nici. Izleta se je udeležilo 14 slušateljev, ki so si med d";m-gim ogledali kraje, ki so jih Italijani med vojno do Modtjrna arhitektura in narodni običaji«, zato so različne delegacije izdelale obširne ter zanimive referate in diskusije. ki so obravnava-li to temo. JVadalje so disku-iirali še o študiju in pouče-vanju arhitekture na univer-zah. o zaposiitvi študentov p« diplomiranju in o kulturnih stikih med različnimd fakul-ietami za arhitekturo. V vseh bistvenih vprašanjih so v glavnem dosegli soglasje. Delegati so nato obiskali rimske spomenike in novo po-slopje, ki so dala udeležencem snov za nove razprave. Zelo važen je bil obisk mednarod-ne razstave urbanističnih pro-jektov in narodnih arhitektur lepih ni vključenih v stranke in niso v organizacijah. Šele v 5asu volitev se izoblikuje nji-hova pripadnost s tem, da se na volitvah opredelijo za po-samezne stranke. Kljub temu pa je pri študentih več ali manj izoblikovana njihova po-litična pripadnost. Studentske korporacije ni-majo nikake politične linije, je izjavil Tesman. One so le neka oblika, neka družbena sredina, kjer se razvija štu-dentsko življenje, kjer se štu-dentje bavijo še z raznimi drugimi stvarmi, s katerimi se ne morejo med študijem. Značilno je, da se mnogo uče govora. Za nas bi bilo izredno za-nimivo izvedeti od Vas, kot štud^nta tehnike, kakšen je študij na tehničnih šolah v Nemčiji in koliko Časa traja? Na tehničnih šolah v Nem* čiji traja študij 8 semestrov. V tem času lahko študentje končajo svoi Študij. Večina študentov diplomira v 9. do 10. semestrih. V tem času je absolutno mogoče dovršitl štu-dij na tehniki. V Nemčiji poznajo še eno posebno vrsto tehničnih šol, tako zvane inženirske šole, ki jih je zelo veliko. V Nemci.il jih je vsega skupaj 64. Absol-v^nti teh Šol delajo kasneje praktično v industriji v na-sprotju s študenti tehničnih visokih šol, ki se v glavnem posvečajo teoretičnemu delu. Dovollte mi, da Vas na kon-cu še vpraSam o Vaših vtisih za časa bivanja pri nas. Do sedaj še nisem bil v Jugoslaviji. Vesel sem, da se mi je ponudila ta prilika in da sem si lahko ogledal to deželo. Nisem pričakoval, da je Ljubljana tako veliko me-sto. Presenečen sem, nad le-poto vaših krajev. Vtisi, ki sem jih dobil v vaši deželi, bodo ostali nepozabni. Pri vas so zelo, zelo ljubeznivi ljudje. J. Popovič Ob priliki sestaye liste ude-ležencev za akclje v Angliji in Nemčiji je bilo precej vpra-šanj, ki jih je bilo zelo težko rešiti. Prvo je to, da smo upa-li na 60 mest, dobili smo Jih pa 30. Drugo pa je bilo to, da se fakultetni odbori v veliki meri niso držali naših navodil za spiske prijavljencev. Jasno je, da izbira ni bila lahka, ker je bilo pripravljenih več kot 120 študentov, ki so večinoma udeleženci na štirih in veČ delavnih akcijah doma. Po-trebno je bilo še posebej ra-čunati s fakultetami, ki nima-jo možnosti pošiljati svoje študente na prakso. Zaradi te-ga so take fakultete v okviru danih možnosti imele priorite-to. Vemo, da ni prišlo na li-sto veliko študentov, ki bi bili sicer prav tako upraviče-ni, da odidejo v brigado, ven-dar .ie število mest, ki smo jih dobili na razpolago premajh-no. Za udeležence delovne ak-cije v Angliji smo tudi prven-stveno upoštevali študente onih fakultet, ki bodo obenem imeli možnost, da bodo tudi strokovno pridobili. . Razveseljivo je, da se je pre-cej tovarišev javilo za letova-nje v taborišču za inozemce pri Zadru. S tem bomo vzpo-stavili ožje stike med našimi in tujimi študenti naprednih organizacij srednje in severtie Evrope. Našim študentom pa bo omogočeno učervje jezika in utrjevanje znanja, kar bo ena-kovredno dobremu tečaju ali pa seminarju. Precej preglavic nam delajo priporočila združenj za odhod na prakse v inozemstvo, ki jih izdajajo študentom prvega in drugega letnika. Smatram, da študent I. ali II. letnika (to velja posebno za tehniko), ne pozna še toliko strokovne snovi, da bi na praksi res ve-liko pridobil, ker gledati to-varne in naprave kot laik člo-veku res dosti ne koristi. Še v naše tovarne gredo študen-ti na prakso običajno šele po drugem letniku in normalno bi bilo, da študenti opravijo prej prakso doma, spoznajo v^ai deloma naše tovarne in gradišča iil gredo šele potem na prakso v tuje tovarne. Ve-liko je bilo takih študentov, ki so si sami našli prakse pri raznih podjetjih v inozemst-vu, pri nas pa sploh še niso opravili prakse in so jim nji-hova združenja dal priporoči-la ne glede na zgornji krite-rij, katerega mora vsak ob-jektiven človek priznati. Se en problem je, ki nam dela precej težav pri našem delu, namreč vprašanje štipen-dij, ki jih dajejo druge drža-ve na razpolago za naše štu-dente., o katerih pa mi skoraj nikdar ničesar ne zvemo, kljub temu, da obstaja komi-sija pri Svetu za kulturo in prosveto, ki koordinira to de-lo. Tako se je zgodilo, da je univerza v Cambridgu dala na razpolago naši univerzi eno mesto štipendista, a de-kanat pravne fakultete, ki je bil o tem obveščen, ni obve-stil študentske organizacije, temveč štipendijo razpisal in jo dodelil neki študentki, ne da bi študentska organizacija sploh vedela za to in ne da bi jo kdo vprašal za mnenje. Nekaj podobnega se je zgodi-lo s štipendijo za Anglijo, ki jo je razpisal odbor Sveta za kulturo in prosveto v Beogra-du. Na razpis štipendije se je oglasil iz Ljubljane Avčin Rudi, študent prava in njemu je bil- štipendija tudi dode-ljena. Pripominjamo, da še danes ne vemo, kako je Lila štipendija razpisana, vemo sa-mo 1-, da se z njegovim od-hodom ne bi strinjal niti od-bor združenja pravnikov niti univ..-2itetni odbor, v kolikcr bi^velela za to, ker poznata delo tov. Avčina in njegove strokovne kvalifikacije in so-dita, da bi se na pravni fa-V -!teti dalo najti mnogo bolj-ših Ll-;dentov. Nujno bi bilo, da bi o štipendiji obvestili tu-di študentsko organizacijo, kajti končno gredo le njeni člani v ""o^emstvo. Normalno bi biio, da bi vprašali .-dl ZŠJ za mnenje, ker ona naj-bolje pozna kvalifikacije svo-jih članov. SoJimo, da sta od-hod v inozemstvo in štipendi-ja ..sta priznanja, ki pilpada le aktivnim članom z odgovar-jajočimi kvalifikacij&mi. To je samo nekoliko vpra-šanj od neštetih, ki se pojav-ljajo v našem vsakdanjem delu, , >.ndar sodim, da bi se v veliki meri zmanjšalo šte-vilo teh vprašanj, ko ti refe-renti z razni" fakultet vzdr-ževali boljši stik z Odborom za mednarodne zvez ZŠJ Lilijan Kodelja Poziv študentom -praktikantom v inozemstvu V letošnjem poletju, ko po-tujete na strokovne prakse v inozemstvo, vas univerzitetni odbor — centralna študijska komisija poziva, da izkoristite svoje bivanje v inozemstvu, v kolikor je vaše delovno me-sto v enem izmed univerzi-tetnih centrov ali v bližini, tudi zato, da proučite tam-kajšnji visokošolski študij in z njim zvezano problematiko (učni načrti, programi, poue-zava operative s fakultetami, način in oblike sodelovanja Slcsb ekonomski položaj danskih študentov Glavno delo Danske študent-ske nacionalne zveze DSF je trenutno usmerjeno na izboljša-nje ekonomskega položaja dan-skih študentov, ki predstavlja v zadnjem času prav resen pro-blem. Možnosti za financiranje študija s štipendijami in drugimi sredstvi, ki jih daje na razpo-lago vlada so izredno skromne, ker so sredstva minimalna. Po vojni je vlada sicer obljubljala vso pomoč in je bila leta 1947 formirana posebna komisija z nalogo, da prouči položaj dan-ske mladine. Sele leta 1951 je ta komisija izdelala poročilo, v ka-terem .ie dala svo.ie predloee za Izboljšanje te situacije. Na podlagi tega poročila je parla-ment odobril 900.000 danskih kron za štipendije. Vsota seveda MEDNARODNE VESTI NORVEŠKA Sociolna pomoč 400.000 kron je dala država na razpolago študentskim organiza-cijam v letu 1954, kot socialno pomoč. Denar bodo porabili kot subvencijo študentskim menzam in za izboljšanje položaja štu-dentov. ZDA Ameriški WUS namerava iz-vesti v okviru svojega progra-ma za tekoče leto 3 nove pro-jekte za čim boljše mednarodno sporazumevanje. Najprej name-rava razdeliti vprašalno polo, s uomočjo katere naj bi dobil sklepali na internacionalni kon-ferenci ameriškega WUS, ki bo predvidoma v novembru tega leta. IRSKA Posvetovalnica za študente Na letnem kongresu študent-ske nacionalne zveze Irske (ISA) v Belfastu so se zbrali študenti iz vseh delov države. Glavna diskusijska tema je bila »poklic-ni izgledi visokošolskih diplo-mantov«. Sklenili so ustanoviti poklicno posvetovalnico, ker je v dosedanji praksi dokazano, da mnogi mladi ljudje silijo na tete v ItalijL Fakulteto je nujno potrebno obnoviti. Dela, ki so jih pričeli pred nekaj, leti, so ustavili zaradi pomanjkanja denarja. ZAHODNA NEMCIJA — Tuberkuloza je vzrck preobremenjenosti Na zasedanju Centralnega ko-miteja za pobijanje tuberkuloze so energično zahtevali novih ukrepov za pobijanje tuberkulo-ze med študenti. Pri zdravniških preiskavah so namreč ugotovili, da je tuberkuloza med študenti med profesorji in študentl, učni pripomočki itd.). Obrnite se na krajevne štu-dentske organizacije in uni-verzitetne oblasti, ki vam bo-do gotovo dali zaželjene in-formacije. Ob povratku oddaj-te kratko poročilo, ki naj bo po možnosti dokumentirano (fotografije, prepisi itd.) na U. O. Analiza vaših poročil bo dragocen prispevek v naših skupnih naporih za nadaljnjo izboljftiftje študija na nctši univerzi in visokih šolah, ob-enem pa boste omenjeni ma-terlal lahko uporabili tudi na svojih fakultetah, kar bo v korist vam samim in celotnl družbi. Letošnje mednarodne brigade V letošnjih počitnicah bo-do v inozemstvu organizirali delovne akcije, na katere so povabljeni predvsem študenti iz raznih držav, da bi se na delu spoznali in poglabili medsebojne stike- Ljubljanski študentje bodo sodelovali na takšnih delovnih akcijah v Nemčiji, Angliji, Franciji in Holandiji. Število prijavlje-nih za te brigade je bilo ve-liko. Zaradi naprej določene-ga števila udeležencev so bili za akcije določeni in sprejeti tisti? ki so se v svojem dose-danjem delu dobro izkazali in že sodelovali naakcijah pri nas. Udeleženci delovnih bri-gad t tujini bodo v posamez-nih državah opravljali različ-na dela. V Angliji bodo bri-Morska deklica - simbo*¦' ^ifjrpK^eft^n obiranju __... . poljedeiskin pndelkov m dru- Kobenhavna Jih Sadežev, v Nemčiji bodo niti zdaleč ne zadostuje. Danes gradili gozdne poti in oprav- ima Danska 12.000 študentov, ljali lazja gozdna dela. dočiin katerim stoje na razpolago sred- bodo v Franciji in na Holand- stva v višini 2 in pol milijona skem sodelovah pri obnOTit- kron, kar pomeni, da je samo venih dehh. V bngado v JNem- 4.5°/. vseh študentov preskrbiie- čijo bo odšlo 20 ljubljanskih nih s to pomočjo. Več kot 60% študentov je primoranih iskati dela, da se na ta način preživ- študentov, in sicer v dveh iz-menah, v Angliji bo sodelo-vaso 10 študentov. dočim bo 5 Ljubljančanov. Udeleženci brigad bodo za svoje delo univerze, ne da bi se predhodno mnogo bolj razširjena, kot med težkem ekonomskem položaju sprejeh doloceno denarno na-zamislili nad poklicnimi mož- ostalim prebivalstvom. To dej- študentov. Novembra istega leta grado v tuji valuti.. LaJ[^° ljajo in finansirajo svoj študij. v Francijo in AngHj^odšJo po DSF je predložila že leta 1953 parlamentu izčrpno poročilo o boijSl pregiea interesov stuaen ^^ ^^ ^^^ majhn6i stvo pripisujejo okolnosti, da so pa so enako poročilo dostavili ^ stanovanje pa je preskrb- tov za razna mednarodna vpra-šanja. Upajo, da bo WUS dobil iz te ankete podatke v zvezi z določitvijo svojega programa pomoči. Druga dva projekta predvidevata vrsto diskusij o naslednjih vprašanjih: »Vpliv inozemskih študentov na izbolj-šanje internacionalnih odnosov na ameriških univerzah« in »vrednost inozemskih izkušenj ameriških študentov pri izbolj-šanju mednarodnih odnosov«. O rezultatih teh diskusij bodo ITALIJA Težak položaj Studentska delegacija fakul-tete za politične in socialne vede »Cesare Alfieri« v Florenci je poročala pristojnim oblastem v Rimu o zelo težkem položaju študentov in profesorjev na tej fakulteti. Poleg tega so delegati študentje preveč obremenjeni z delom, ker so poleg študija še prisiljeni zaslužiti si sredstva za študij. Generalni sekretar ko-misije je predlagal, da bi se tuberkulozni študentje zbrali v primernih zdraviliščih, in bi na ta način omogočili nadaljevanje študija tudi med zdravljenjem. tudi prosvetnemu ministru, v naslednjih mesecih pa so pred-stavniki danske študentske zveze razpravljali o tem vprašanju z vodečimi politiki. Prosili so za nujno rešitev tega problema. Letos marca je bil parlamentu predložen zakonski osnutek, ki predvideva pomoč študentom v višini 45 milijonov. Ta vsota bi zadostovala za polovico študen- laKuueu. foieg lega so aeiegan r% - •• ^ •. ¦ «-«»wuai,wvaia i. vendar Pričakujejo, da bo 30. avgusta do starejše in najslavnejše fakul- ^"M1«"!^ • ""« "Wl ta zakon sprejet šele na jesen. Zenevi. ljeno. Zasedanje ISMUS Cetrto redno zasedanje Izvrš-nega komiteja ISMUS — Inter-national student movement for the United nations — se je vršilo 3. in 4. aprila v Londonu. Naj-važnejša točka dnevnega reda je bila predpriprava za sedmo letno konferenco, ki bo od 4. septembra v Ljubljanski študentje ob Bosporu Proti Carigradu Letos so študentje geogra-fije iz Ljubljane prvič po osvoboditvi spet potovali v inazemstvo. Priredili so stro-kovno ekskurzijo po Turciji. Pot nas je peljala preko So-luna do Carigrada in dalje čez Bospor v Malo Azijo na Anatolsko planoto, kjer smo si ogledali Ankaro in Konyo. Program ekskurzije smo pri-praviili skupno s potovalnim oddelkom Turške nacionalne študentske federacije. Prvi daljši postanek smo imeli v Solunu, kjer smo nad 6 ur čakali na ekspres Atene —Carigrad. V čakalnici s-o-lunskega kolodvora smo nale-ieli na nekega sirijskega štu-denta, ki je bil kominformo-vec. Ko je zvedel, da smo Ju-goslovani se je takoj hotel zaplesti z nami v pogovor. Po navljal je stare naučene kom-informistične fraze o prehodu Jugoslavije v kapitalistični tabor itd. Toda kaj hitro mu ie zmanjkalo dokazov, zlasti ko »mo mu zaeeli pripovedo-vati o našem življepju i,n dnižbeni ureditvi. Vlak na katerega stno čaka-li, ni irael 3. razreda in zato ni bilo za nas v njem niti za 2 m legalnega prostora. Ker so nam v informacijskem l uradu svetovali, naj se name-stimo kair v drugein razredu, smo se krčevito oprijeli tega nasveta. Drugače sploh ne bi raogli odpotovati. Toda kma-lu po odhodu so se .začeli no-vi zapleti. Sprevodnik je sum-ljuvo obračal naš skupinski vozni listek, ki smo ga kupili pri »Putniku« v Ljubljani. Verjetno je bil v zadregi. ker ni vedel kam s francosčino, kaj šele s srbohrvaščino. Na pomoč mu je priskočil želez-iiiški kontrolor. Da bi bila zmeda še večja, so pričeli po hodniku »robantiti« italijan« ski sopotniki, ki so bili kot mi namenjeni v TurČijo. Ime-so vozne karte za II. razred in so zahievali, naj zapustimo kupeje. Končno se je vse srečno rešilo. Potem se je za večino potnikov pričela dol-gočasna vožnja skozi redko naseljeno Egejsko Makedoni-jo in Zapadno Trakijo, ki pa je nudila nam geografom do-kaj možnosti za opazovanje in razmisljanje o prirodnih pogojih, naseljih ter ljudeh, ki smo jih srečevali. Za nami so bila mesta Se-res, Drama in Xanti. V večer-nem mraku smo prispeli v Aleksandropolis (Dedeagač), kmalu po polnoči pa smo pre-šli mejno reko Marico. Jutro nas je že našlo v marmorskem primorju. V carigrajskem predmestju Yedikule smo se vozili mimo dobro ohranje-nega bizantinskega obzidja, ki služi marsikateremu reve-žu za bivališče. Samatiya Ye-nikapi ter Kumkapi krijejo v sebi mno^go revščine in bede tega orientalskega milijon-skega mesta. Mnogi stanujejo y pol podrtih barakah iz desk in pločevinastih odpadkov. Ob pogledu na ta pTedmestja sem se spomnil na barake \z filma ^Čudež v Milanu«. Šele nepozalini pogled tia Bospor in Zlati rog, na slikovito pa-noramo z vitkimi minareti Aye Sofie, Suleymaniye in drugih mošej Carigrada me je za nekaj časa odvrnil od razmišljanja o tej predmest-ni revščini. Izredna lega in čndovit pogled na mesto sta me tako prevzela, da sem v mislih takoi pritrdil mnenju, ki uvršča Carigrad med naj-lepša mesia na svetu. Na posfaji nas je poleg predstavnikov turške študent-ske organizacije pričakoval tudi foioreporter enega naj-večjih carigrajskih dnevnikov »Hiirrivet«:, ki je drugi dan na prvi strani objavil na.šo slika. Nastanili smo se v ame-riškem licejn nasproti Ave Snfie. tako da smo }o laliko občudovali kot Justinijan pred 14-00. leti, ko se je ob-račal k njej s prošnjami, da ga obvarnje pred nemirnimi Slovani in Avari na severu. To in ono iz Carigrada Carigrad (po turško Istam-bul) ima zeio pestro zgodo- vino. Spomine na preteklost lahko že površen opazovalec sreča na vsakem koraku. Ce-prav mesto od 1925. leta dalje ni več prestolnica države, predstavlja ne le najvažnejši gospodarski cenler Turčije, iemveč je pomembno trgov-sko središče za vos bližnji Vzhod. Banke v Galati in Pe-ri na Istiklal Caddesi, veliko pristanišče vzdolž Bospara irr ob zalivu Zlati rog, ki loči stari Istambul od novejšega Beyogla, ogromni cestni pro-met 12000 taksijev in več ti-soč privatnih avtomobilov ier pisana množica hrupnih pre-bivalcev so tipična poteza ie-ga trgovskega velemesta, ki tvori most med Evropo in Azijo. Največji problem, ki priza-deva nemalo skrbi mestni upravi, je nedvonmo prenatr-panost v cestnem prometu. Zaradi množice motornih vo-zil in ozkih ulic je promet ze-lo otežkočen. Medtem, ka lah-ko v modernem centru okrog Taksima vidiš bolj mehanizi-rano nakladanje, opaziš v pristanišču nosača, ki se mu ramena šibijo ob prenašanju »frižklerja«. Najbolj zaniraivo sliko pa nudi tujcu bazar. To, nekaj 100 let staro tržišče z 38 glav-nimi hodniki, med katerimi se prepleta še množica stran-skih prehodov, je prenatrpano s trgovinami, kjer lahko ku-piš vse. Neizkušenega tujca spoznajo iakoj. Vabijo te ob m^ huronskqm vpitju in tempe-ramentnem južnaškem gesti-kuliranju. Tu vlada nepisan zakon »barantanja«. Če trgo-vec zahteva doiočeno ceno, mu moraš povedati vsaj po-lovično vrednost, da zbiješ ceno vsaj za eno tretjino. rri zbiri blaga si moraš pošteno prizadevati, da najdeš origi-nalno turško robo, ker je ves bazar, kakor tudi ostale tr-govine preplavljen z evrop-skimi in ameriškimi izdelki. Trgavska žilica je carigraj-čanom že prirojena. Dobiš vtis, da trgujejo za lastno za-bavo in svoj žep vsi od urad-nika turističnega urada, ki se peča s prudajanjem tujih va-lut, pa do 5-letnega dečka, ki ti vsiljivo ponuja sredi nlice žvečilni gumi ali koščice za ovratnik. Najbolj drzni izpo-stavijo svoje blago na cesti, kar lia papirju, potem pa je bolj od obzirnih šoferjev od-visno, da se najrazličnejša >steklena menažarija« mlade-ga prodajalca, ki pjreizkuša svoj trgovski talent in srečo, ne spremeni v kup črepinj. Po mestu se potika vse pol-no postopačev in drugih sum-ljivih ljudi, ki povečujejo aktivnost z nastopom noči. Z Zlatega roga je ponoči prelep pogled na Bospor in razsvet-ljene minarete, med katerimi se prepletajo neonski reklam-ni napisi bank in trgovin. Ne-kaj metrov stran od glavnih ulic Bevogla se ponoči začne življenje carigrajskega pod-zemlja. Najrazličnejši zvodni-ki te vabijo v sumljive lokale, obetajoč si dober bakšiš. Toda pri nas so bili kaj hitro raz-očarani. Iz težko razumljivih turških besed smo skovali stavek: >Yugoslav talebe yok bakšiš< (Jugoslovanski štu-dentje — nič bakŠiš, t. j. pod-kupnine). Ko smo se zvečer vračali iz Tel Sokaka, kjer^ je sedež potovalnega oddelka TMTF (Turkiye Milli Talebe Federasvonu), se nam je obe-sil na vrat neki vsiljivec, ki je sklepal, da bomo zanj mist-ne ribe. SliŠali smo, kako je nekomu mimogrede dejal: 5>Amerikan«, pa smo se na ti-ho hihitali njegovi zmoti. Po vsej sili nas je peljal v tako-zvani Tiinel« (predor skozi hrib, ki vodi iz Taksima v Zlati rog) in je kar sam plačal za nas vozne listke za to pod-zemsko železnico. Potem nam je v pol razumljivi zbirki francoskih in angleških besed povedal. da nas bo vodil po mestu. Ko smo mu hoteli do-povedati, da nam ni za nje-govo spremstvo in da smo brez denarja, nas je v naše olajšanje zapustil z zaničlji-vim nasmebom na ustih. Toda kmalu srao dobili novega »vo-diča«. To pot v ose.bi prijaz-nega profpsorja liceja, ki nann je pokazal pot do našega bi-vaiisča. V brezhibni franco-sČini, ki jo poleg ansrlesčine obvlada velik delo izobražen-stva, nam je ob kramljanju povedal marsikaj zanimivega, kar povrsni opazovalec noč-nega življenja v Carigradvi ne opazi. Boris Lipužič j Delovne akcije štipendije - in Mednarodni odbor ZSJ PRVI KRIK PROTESTA Elio Vittorini: nemiren iska-lec poti in ciljev, otrok Si-cilije, star zdaj šestinštiride-set let, sarnouk, novelist in ro-manopisec, prevajalec Poea in Faulknerja, elan adporniške. ga gibanja, o katerem je na-pisal roman »Ljudje in ne-ljudje« (»Uminie noi«) bil za prt m preganjau. Teniperanienten pisatelj. O tein pričajo njegova dela. Smel: O tem priča članek o španski državljanski vojni, zaradi katerega so ga fašisti vrgli iz korektorske službe; o tem priča ujegova dejavnost med II. svetovno vojno. Ko mu je bilo 19 let, se je začel ukvarjati s književnost-jo. Šliri leta zatem se je uve-ljavil z zbirko novel »Malo-tneščanu. Leta 1941 izda »Pogovore na Siciliji*. Delo doživi usoda, kakršno je moraio doživeti: fašisti so knjigo kaj kmalu po izidu prepovedali. Zato pa je že 1945 doživela kar 6 izdaj. »Pogovork se začno z obu-pom. Glavni junak Ferrauto razmišlja o človeškem rodu, ki je izgubljen. Dež. Raztrga-ni čevlji. Malk. Pobešena gla-va. Življenje je »kakor gluhe sanje, in nobenega upanja ni, samo spokojna vdanost«. Zaključijo se ti pomenki s slovesom od matere in s sre-čanjem z očetom, ki se je vr-nil domov, potem ko je pobe-gnil z drugo ženo. Preprost okvir. Vsaj na oko. Pnpoved je živa, južnaškn, temperamentna. Toda todelo ni samo potopis in pripoved, pač pa tudi protest. rrvi krik protcsta v Mussolinijevi Itali-ji, kot sodi sodobna italijan-ska kritika, prvi knk po po-hcdih v Abesinijo, po pajda-šenju s Francom in Hitler-jem. Prvi krik protesta zoper naČela črnih srajc: »Credere, combattere, obbedire« — ve-rovati, boriti se, ubogati. Če je korenjaški Lombard, ki ga sreča Ferrauto v vlaku, ki vozi na Sicilijo, samo iska-lec smisla življenja, nezado-voljen z izpolnjevanjem dolž-nosti, ker so le-te že prestare, pa si zato želi, »da bi napravil neke nove stvari v nekem no-vem smislu in si tako pomi-ril vest« — pa je brusač na Siciliji vse drugačen. Vzdihu-je, češ, kako lepo bi bilo, če bi imel vsak pravo rezilo, ostro nabrušeno, in potlej si s Ferrautoni nekaj šepetata na uho, zakaj na glas ni var-no govoriti takih reči v tem in tem letu po pohodu na Rim ... In ti siciljanski mož-je: Ecehijel, pišoč o krivicah, ki jih svet trpi, in suknar Porfirij, ki je izobesil pred svoto prodajalnico kos rdeče-ga Maga. pač zato. ker je pri siriljanskih suknjarjih taka navada; in oče Ferrauto, že-Iczničar kakor Vittorinijev oče. ki recitira po čuvajnieah vzdolž proge Maebetha in Ha-mlota — vsi trpe krivico in so žalostni, in so veseli ob merici vina. Gregor Strniša SRCE Ptica selilka na samotni poti — kadar ostanem v svoji sobi sam, poslusam v prsih rezki sum peroti lctečih na otoke tvojih sanj. Človeška zloba lomi tvoja krila in zanke misli jim nastavljam sam, ti sama, si že večkrat se zmotila in sedla na izprozeno si dlan dekliske roke, v mislih, da te nosi v domače gnezdo na otoku sanj. Zato vse tisji se mi zdi vsak dan v globini prsi rezki sum peroti, na njihovi samotni, dolgi poti. V pomenke se vpletajo in iz njih se porajajo spoznanja, ki izpričujejo pisateljev pra-vit ne sentimentalni, pač pa borbeni humanizem. »Vsak človek ... ni človek«, bereš v knjigi. »tden preganja in drugi je preganjan m ves člove.ški rod ni človeški, č\o-veški je samo tisti, ki je pre-ganjan.« * Hkrati pa se razgnnjava pred nami Sicilija sikomor in žveplenih rudnikov, malarije in.jetike, pomarančnih nasa-dov, snega in šumečih hudo-urnikov, Sicilija v temi in mrazu in žgoči poletni pripe-ki. Vittorijevo delo je svoje-vrstna spojina potopisa m lir-skih meditacij, simbolne pri-povedi in verizma. Pisatelj ne stopa po utrtib poteh, ki bi ga povedle v bolj ali manj puščobno literarno obliko. Opisuje m lzpoveduje, očrta nam vizije ;n obuja spomine, obenem pa z nezprosno iskre-nostjo uporablja svoje juna-ke, ki so živi, plastični, prav zato, ker niso samo dobri ali slabi, pač pa dobri in slabi, pogumni in plašni, veseli in žalastni. In kot črno ozadje so figurice fašističnih ovadu-hov in podrepnikov. brezim-nežev, »tistega brez brk ia tistega z brki«, kot jih označi pisatelj. Na koncu še nekaj besed o prevodu Mare Kodričeve. De-lo je napisano v tako plastič-nem jeziku, da zahteva skrb-nega prevajalca z bogatim je-zikovnim zakladom. V našem primeru pa kazi prevod mno-go pravopisnih napak. S po-manjkljivim jezikom pa pade cena sleherne besedne umet- nine. Bojan Pisk KAJ NAJ Jl DAM Samo večer je. Večer brez metafore. In veter, ki nima dlani. Samo luči so. Luii brez ironije, in sence, ki ne vedo za bolest. Kako preprosto je vse. Vse je samo iz sebe. Tudi midva. Tudi midva sva samo človeka. Ljubiva se m isčeva v nama le naju. •— Ljudje pa so roze in jočejo.. Kaj naj ti dam za poljub, Marijaf Kaj naj ti dam, ko vem. da nisem večer in pomlad... Trije filmi - dvoje nasprotij Jože Šircelj Vzel te bom, da se ti dam. Ameriški filra »Zgodbe iz prednn-stja* sestoji po že znanem načinu, kot siuo ga lahko videli pri angleškein filmu »Encore* in italijan-skm »Tri prepovedane zgod-be« iz niza nialih epizod po novelah pisatelja Potterja-0'Henrvja, ki jih združuje v smiselno celoto njihov enotni način obravnavanja življe-nja. V vseh zgodbah se nani razodeva sicer preprost, ne-problcmatičen in znan, toda kljub temu osve/.ujoč in za-baven odnos do sveta, ki se tako niočno — v svojo korist — razlikuje od odnosa tiste vrste, kot ga opažamo v obeh francoskih filmih »Človek mojega življenja« in »Povest ljubezni«. »Zgodbe iz predmestja« nam podajajo s svojim tra-gično-komičnim vzdušjem ži-vljenje na veder, lahkoten in II. Splošne ugotovitve, ki smo jih navedli ob analizi Kranjče-ve zbirke »Imel sem jih rad,« nam nujno vsiljujejo trditev, da so dosledno neaktivne in »statične« osebe samnp galerija ljudi^ od katerih ^dejansko nihče ne živi v pravem smislu besede. Zivljenje gre mimo njih svojo lastno pot, te osebe pa ga samo registrirajo s po-močjo opazovanja in ugo^av-ljanja, — več ne zmore nihče izmed njih. Zato jih dejansko — ne glede na resnično možnost njihovega obstoja sploh ni. V tem celotnerr. odnosu do člove-ka ie neka osnovna istovetnost idejne strukture obeh knjig Miška Kranjca. Lahko bi deja-li, da njegovi junaki samo ve-getirajo. Vegetirati pa še dolgo ne pomeni živeti. Idilična iluzija pastirskega, oz. vaškega življenja, kot jo prikazuje prva knijga, se raz-dvaja sama v sebi. Obilica 11-rizma, s katerim so prepletene te zgodbe iz otroškil let, pa je vse prej kot na pravem mestu. Večja mera osebne prizadefo-sti bi sicer utegnila zbrisati marsikatero pomanjkljivost prav v tem smislu, saj bi li-rizmu dala vsebino, žal pa je prav v tem oziru avtor vse preveč oddaljen od žiivljenja, katerega popisu.ie, da bi sploh mogel biti prizadet, ne sam ne kdo drugi z njim ne naredi nič takega, kar bi splob kogar koli prizadelo. Morda je vsa ta av-torjeva mladost pred n.iim sa-mim samo zato lahkd čista in brez krivde. Tej zaverovanosti pa se pridružuje še determini-ranost ubožnega življenja na vasi, ki nudi zgolj gotovost, katere ne moreta omajati niti skrb, niti bojazen. Ta vsesplošna psihoza nuj-nosti je v knjigi »Nekoč bo lepše«še vse bolj opazna. Lah-ko bi rekli, da obe povesti (Ne-koč bo lepše, Zivljenje ima dve strani) povsem nedialektiino odklanjata protislovje med nujnostjo in možnostjo, v kate-rem se življenje giblje, oziro-ma to nasprotje zgolj eno-stransko stopnjujeta v uso-dno neizbežnost, v katero so ujoti junaki ne glede na to, kaj so in kakšni so. Pred to neiz-bežnostjo klecajo osebe zgodb tako kot bilke v viharju, ki si ne morejo in ne znajo poma-gati. Dano, sicer neiznr.erno življenja polno in erotično raz-gibano žensko pregan.iajo kot Erinije njeni štirje otroci, ka-terim se umikajo njeni ženini. Prav tako brezpogojno mora stopati po začrtani poti izgu-bljena aktivistka Marija. Ne eni, ne drugi ni pomoči. Pred njima ni pravzaprav nobene bodočnosti več, zato sta zavrže-ni in potisnjeni ob zid. Psiho- loško povsem neverjetno je, da se ne branita trpl.jenja in da ne poiskušata realizirati mož-nih izhodov iz stiske. Prav za-to pa sta obenem ko grešita tu-di »moralni,« — usodo sprej-tneta nase, prva svoje mate-rinstvo, druga svoj greh. Prav v tem dejanju ju je Miško Kran.ic izenačil in ju heroizi-ral. V tem je namreč navidez-na tragika njunega herojstva. Navidezna prav zato, ker je legalna. Obe sia namreč samo »usmil.ienja vredni,« V tem pa ni resnične Iragike sodobnega človeka, ki bi izvirala iz udej-stvovanja svobodnih notranjih odločitev in zavesti lastne od-govornosti. Takšnih oseb, ki bi vsai v tem smislu ravnale pro-ti življenju, Miško Kranjc ni ustvaril. Brezpogojna nujnost, ki že sama po sebi odreka življenje vsako možnost prihodnosti, pa izpričuje v Miško Kranjčevi knjigi »Nekoč bo lepše« še ne-ko drugo življensko podobo, ki zasluži, da si jo pobliže po-gledamo. Vsestranska pogoje-nost življenskih situacij in okolja, katerega avtor opisuje, nam kaže v celoti npzadovolji-vo in sentimentalno — pesimi-mistično podobo življenja; »Okrog Okraja so vasi, tam žive kmetje, ki ima z n.iimi Okraj nenehne bitke... .. .Vse izvaja.io in »navodnja-vajo« in regulirajo in bijejo boje v stanovanju. Včasih koga zaprejo; zdi se, kar tako, ker mora biti vedno nekdo zaprt ie že potem špekulant ali kaj pocobnega. In potem nekateri igra.io tarok, drugi malo šahi-rajo, imajo nogometno tekmo, kier pride do pretepa, nazad-nje pa državne proslave, ki na njih nastopajo razna dru&iva in vse masovne organizacije. Nato se spet malo pije in pe-sem se začne znova, vedno znova ista ali podobna pe-sem...« Človek v tej situaciji je samo bitje, ki v pravem pomenu be-sede ohranja samega sebe. Sli-ka socializma in socialističnih ljudi bi bila nenavadna ko bi Miško Kranjc realiziral svoj pogled na svet v celoti. Tako pa se ie nepredvidene in ne-hotene nevarnosti zavedal in iz ceYo'ne povesti napravil pa-negirik novemu življenju. S tem pa je sam sebe zapletel v protislovje iz katerega ni našel umetniške rešitve. Obe glavni junaklnji, ki se šele na zadnii strani svo.iih življenskih zgodb zavesta, da utegne biti nekoč lepše, učinkujeta kot drastičen posmeh. Vzrok je pač v tem, da vse nastopajoče osebe ne mo-rejj premagati mostu med ho-tenim in ustvarjenim. Zivlje-nja niso zmožne, oblikovanja novega življenja pa še celo ne. Leonardo de Vinci: Konjenik pregazi sovražnika na tleh. (Z razstave reprodukcij del Leonarda de Vincija v Mali galeriji.) J Človek, filozof in umetnik Pri nas se o marsikateri po-membni osebnosti dvajsetega stoletja premaio ali nič ne piše. Tako je o Andreiti Ma1rauxu. ki ga na zahodu imenujejo »svedok modernega sveta«, izšel v Ljub-ljanskem Zvonu 1. 1939 esej Ve-re Brnčičeve, odtlej pa utegne-mo najti v slovenski publicistiki kvečjemu krajše omembe njego-vega dela in vendar se je sploš-no mnenje o njem že močno spremenilo in utrdilo, pisatelj sam pa je medtem kot človek in umetnik prešel tako odločilne nadaljnje stopnje v svojem raz-voju, da predstavlja danes že mnogo širši in globlji problem kot pred vojno. Problemi, ki so tako Izrazito osvetljeni v njegovih delih, so med najaktualnejšimi problemi sodobnega zahoda. Vso to pro-blematiko je Malraux sam do-živel, jo občutil na lastni koži, ne samo kot filozof in pisatelj, temveČ pi-edvsem kot človek konkretnih dejanj, kot človek poguma, oplemenitenega s pro-dorno inteligenco. Rodil se je 1. 1901 v meščanskem okolju, a je še mladenič odpotoval kot ar-heolog v Laos, kjer se je pri-družil revolucionarnemu giba-nju. Doživel je kitajsko držav-Ijansko vojno, se udeležil špan-ske revolucije, bil ujet kot vo-jak ob porazu Francije v drugi svetovni vojni in sodeloval v francoskem odporniškem giba-nju. Njegova prva dela obravnava-jo problem avanture in revolu-cije — zlasti Zavojevalci, Kra-ljevska pot in Conditio humana (tako često prevajajo francoski naslov). V naslednjih se poglab-lja v zapletene tokove in zako-nitosti zgodovine (Upanje in Boj z angelom — ta knjiga je bila razen prvega dela med vojno uničena). V povojnih delih pa se je Malraux posvetil študiju upo-dabljajočih umetnosti in obli-kuje svojo znamenito »psiholo-gijo umetnosti«. Malraux je spočetka sodeloval s komunisti, čeprav sam ni istih nazorov. Njegova revolucionar-nost je imela drug izvor: iz obupa nad človekovo usodo, iz želje, da bi se rešil te uklenje-nosti, da bi bil več kot človek med ljudmi, se je odločil za ve-liko dejanje — za avanturo, kot ga imenuje. Vendar se ta avan-turizem etično in filozofsko po-globi. Najprej mu je ves tmisel v revoluciji sami, uresničitev njenih ciljev pa mu pomeni pro-pad; kasneje pa odkrije v njej možnost, da v vzdušju, ki ga more ustvariti le revolucija, spo-znaš pravi obraz človeka, ki mu je odpadla krinka buržoazne ci-vilizacije. Idol revolucije izgine in nadomesti ga idol zgodovine, ki je v njej smisel človekovih dejanj. Hkrati s tem idejnim razvojem se mu preoblikujeta odsekani, nasilni in liristični je-zik in stil v umirjeno, preprosto in stvarno prozo, ki spominja na klasiciste. Gostovanje japonske pevke Koncert sopranistke Michiko Sunahare iz Tokia je nudil na-šemu poslušalcu zanimiv vpo- ironičen način. Bodisi, da je to zgodba o ostarelem nepri-dipravu, ki poizkuša vse, da bi lahko »prezimil« v zaporu, pa se mu to posreči šele te-daj, ko sklene, da bo začel novo, pošteno življenje, bodi-si da je to zgoclba o dveh sle-parjih, ki ngrabita otroka, da bi dobila zanj odkupnino, pa morata konec koncev še sama plačevati za to, da se ga iznebita; ali da je to zgoclba o zakonskem paru in bo/ičnih durilih — vsaka nam govori, da je življenje sicer žalostno, obenem pa tu-di veselo, da je včasib resno, pa vendar tudi smešno, da je tako, kakršno pač je in da ne kaže iz njegovih nmh ustvar-jati tragedije. Človeku sicer vodno kot hudoben in naga-jiv otrok zagode kaj nepri-jetnega. česar ne pričaktije, vedno ga ovira v njegovih prizadevan jih in niu meče polena pod noge, na drugi strani pa bo vse te neprijet-nosti počasi samo zadaclilo in zabrisalo ter obenem ustvarilo novo. Človek naj si ne dela prevelikih isr'bi lin živi, kakor se pač da. . Razumljivo je, da iz takega odnosa do sveta ne more zra-sti velika in celotno življenje v vsej globini zajemajoča umetaost. Kakor je res. da je ta stran življenja resnična in naravna, tako je tudi res. da je resnično in naravno tako življenje, kakor sta ga nam prikazovala, — da otnenimo samo dva — filma »Tramvaj Hrepenenjet ali »Smrt trgov-skoga potnika«. Tu življenje ni bilo več muhast otrok, temveč vsemogočna, nepre-magljiva, slepa, sovražna in uničujoča sila, ki deluje brez načrta v v,seh smeroh ter ogroža človeka v njegovi ek-sistenci. »Zgodbe izpredmest-ja« riiti niniajo takih preten-zij. podajajo nam le videz življenja, njegovo običajnost in nepreratunljivost, brez pretirane sentimentalnosti in brez tragične patetike. Kljub ternu, da nam snov tch zgodb ni nova — ob vsaki imamo občutek, kot da smo jo že nekje sli.šali ali videli — niti se ne odlikuje s posebno du-hovitostjo, pa film, > Zgodbe iz predmestja« s svojo pre-prostostjo in vedrim nasme.š-kom nad samim seboj deluje kot odre.šujoče zdravilo proti premočni dozi sentimentalno-sti v obeh fraucoskih filmih- Filma» Človek mojega živ-Ijenja« in »Povest Ijubezni« sta delo re/.iserja Lefranca, podobna sta si kot jajce jaj-cu in predstavljata pravo nasprotje ameriškim zgod-bam. Oba ostajata pri potvor-jcnem videzu življenja, ki je od resničnega življenja iako oddaljeno kakor ta dva filma Desa« iu je inla v Beogra-tekma državnih odboj-karskih reprezentanc Jugo-slavije in Turčije ter za-to nismo imeli priložnosti opazovati udarce Skerbineka, Mikine in drugih. Kljub temu so bile ekipe dobro sestavlje-ne in simo lahko videli prav dobre tekme. V tekmovanju maških vrst so triumfirali naši igralci, ki so brez posebnih težav osvo-jih prvo mesto. Zanimivo je, da so vse tekme dobili z re-zultatom 3:0, le proti najslab-šemu nasprotniku, proti mošt-vu Sarajeva, so izgubili niz. "vlošvo Ljubljane je bilo iz-enačeno saj so nastopali igralci, ki se kvalitetno med seboj dobro ujemajo. Lahko Prvenstvo v Ljubljani V okviru festivala je bilo na stadionu Odreda atletsko prvenstvo Univerze, Visokih šol iii Akademij. Tekmova-nje je bilo ekipno in posa-mezno. Sodelovalo je okrog 50 tekmovalcev. Organizacijo tekmovanja je prevzela at- gosto so za zmago odločali centrimetri, kot v skoku v daljino in v metu krogle. Čudno je, da se na tem tek-movanju niso pojavili znani slovenski atleti, ki študirajo na naši Univerzi, kot Lorger, Državno študentsko atietsko prvenstvo v Skopiju 22. in 23. maja je bilo v Zupančič J. i, nekateri Jlini ^^"v'^1?^ društev Kladivarja, Odreda, mariborskega Železničarja, letska sekcija Odreda in jo Ljubljane in drugih. Govori se, da se ti vrhunski atleti boje, da bi jim to zmešalo trening. Tega tekmovanja ni-so imeli v svojem planu in v celoti uspešno izvedla. Kljub slabemu deževnemu Končni vrstni red — moški: 1. Ljubljana, 2. Beograd, 3. Zagreb, 4. Sarajevo. Zenske: 1. Beograd, 2. Ljub- medsebojna srečanja. Po iz-menjavi rož med ženskima ekipama se je pričelo tekmo-vanje. V ženski konkurenci je prvo odlična Glumčeva z dobrimi bi celo rekli, da smo opazili ljana, 3. Zagireb, 4 Sarajevo. mesto osvojila tovarišica Hri- okolici. ndarci pridobili odločilne toč- pri njih dobro uigranost, kar ke. Ljubljana je osvojila dru- ie posledica dobrega medse- go mesto, kar je popolnoma bojnega sodelovanja. Ne mo- vremenu je bilo atletsko tek-movanje študentov zelo za-nimivo. V mnogih discipli-nah je bilo težko predvideti zmagavalca, ker so bili tek-movalci zelo dzenačeni. Po- TABORJENJE V OHREDU Univerzitetni odbor ZŠJ in počitniška zveza v Skoplju bosta v letošnjih počitnicah skupaj organizirala skupinska iaborjenja, ki bodo tvajala po dvajset dni. Taborjenja bodo v treh izmenah, v najlepših krajih Makedonije, Ohridu in Oteševcu. Tako bo študentom po zmerni ceni *t>mogočen pri-jeten odmor v zdravi in lepi zato niso mogli nastopiti. dentsko atletsko prvenstvo Jugoslavije. Nastopilo je o-okrog 120 tekmovalcev z beo-grajske, zagrebške, ljubljan-ske in skopljanske univerze. Sarajevski študenti iz nezna-uih razlogov niso nastopili. Malo čudno je, ~da bi tek* na Tekmovanje je otvoril rektor 100 m z rezultatom 11.2 ali . stopl.janske univerze prof. dr. Marin Katalinič. Poleg ostalih gostov je tekmovanju priso-stvoval rektor pariške uni-verzeg. Jean Saraille, ki je bil med tem časom gost skopljan. 11,3 škodil takerau reprezen-tantu. Tudi z udeležbo žensk na tem tekmovanju ne more-mo biti zadovoljni, isaj je nastopila samo ena. Kljub vseinu lahko na koncu uj?oto- ske unive*rze. Ekipa naše uni- vimo, da je bilo to prvenstvo verze je bila sestavljena iz potrebno in zaželjeno. Morda devetlh moških in enega de bi bilo prav, če bi taka at-letska tekmovanja prirojali kleta, z namenom, da se po-polnoma nekompletna, pomeri V SPOMIN PONESREČENIM ŠTUDENTOM - PLANINCEM NA JALOVCU Touarišem v spomin večkrat, čeprav samo v obliki s konkurenco ostalih univerz, atletskih mitingov. Če nas je udeležba razoča-rala, potera nas toliko bolj razveseljujejo rezultati. Po-sebno so se izkazali metalci, ki so v vseh svojih discipli-nah dosegli odlične rezultate. Posebno rezultati bratov Mi-lerjev Kopitarja, Pluta in Penka, pa tudi Perišičeve so radi tega> ker v nekaterih di- mediem pa je že po prvem dnevu tekmovanja zaradi do-brih rezultatov dosegla tret-ie mesto, za Bcograjčani in Zagrebčani. Po prveni tekmo-vanju smo naredili nekatcre spremembe v ekipi z name-nom, da obdržimo doseženo prednost, za katero smo imeli zelo malo izgledov, to pa za- Naslov državnega prvaka so moštvu Ljubljane pri-borili: Mikluš, Punčoh, Dvoržak, Požar, Šumak, Medic in Merčnik. zasluženo. Z malo več sreče bi lahko zmagale tudi nad vr-sto Beograda, saj so jih le-ie nadigrale šele v zadnjem nizu. Ekipa naših študentk je bila solidna. Vse igralke so se dobro borile, posebno lah-ko pohvalimo njihovo igro v polju. Njihova slabost je bila reimo reči, kdo je bil najbolj-ši, saj so vsi krepko prispe-vali k velikemu uspehu. Beograd je poslal na prven-stvo precej pomlajeno mošt-vo, ki ima nekaj dobrih tol-kačev, v polju pa so preveč okorni, kar jim ni moglo pri-nesti več kakor častno drugo le v naglem popuščanju, kar mesto. Najbolj nas je razoča- Postojanke Počitniške zveze v Sloveniji Okraj Brežice Brežice: prenočišče v Dija-škem domu. Bistrica ob So-tli: prenočišče v šolL Okraj Celje Celje: prenočišče v Domu di-jakov učiteljišča, Breg 20. Planina: prenočišče v gim-naziji. Rogaška Slatina: pre-nočišče v gimnaziji Okraj črnomelj Metlika: prenočišče v gim-naziji. Okraj Gorica Ajdovščina: prenočišče v gim-, nazijskem poslopju. - Crni ^ vrh: prenočišče v gimnazij- skem internatu. Gorica: pre-nočišče v giranazijskem in-ternatu. Okraj Radovljica Bled: prenočišče v Domu po-čitniške zveze »Bledec«. -Boh. Bistrica: prenočišče v gimnaziji. Jesenice: preno-čišče v Internatu industrij-ske metalurgij. šole. Kranj-ska gora: prenočišče v šoli. Okraj Kočevje Fara: prenočišče v Dijaškem domu. Kočevje: prenočišče v gimnaziji. Velike Lašče: prenočišče v gimnaziji. (Nadaljevanje prihodnjič.) Marsikateri planinec-štu~ dent je le poromal na naš prelepi Jalovec. Kdo izmed plcmincev si ne želi, da bi še skal tega sina očaka Tri-glava kot ga marsikdo imenu-je. Kdor je šel preko Tamarja skozi Ozebnik na Jalovec, je opazil spominsko ploščo vzida-no ob vhodu v Ozebnik v ne-minljiv spomin trem ponesre-čenim alpinistom-študentom. Tudi ti trije mladi Ijudje so poizkusili srečo v steni vitkega Jalovca. Bilo je 29. maja 1950. leta. Lepo planinsko sonce jih je zvabilo v steno. Toda, Jalo-vec je tokrat pokazal svoje trdo in neizprosno lice — na žatost pretrdo! V steni je za-jel plezalce snežni metež in trije izmed tedaj plezajočih navez so v njem izgubili svo-ja mlada življenja. Med njivii najzaslužnejši planinec PDTJ Vavpotič Franc. Po njegovi zaslugi je bilo naše društvo ustanovljeno; bil je njegov prvi tajnik. Preminul je tudi Tominec Slavko, z dušo in te-lesom predan planinski dejav-nosti. Tudi veselemu in ved~ remu Igorju Kovačiču je bila planinska priroda neizprosna. Vsi trije so bili člani PDU in člani AO pri PDU. Velika m nepopravljiva vrzel je nastala v društvu ob izgubi teh treh predanih in požrtvovalnih planincev. Takratni člani na-našega društva se jih živo spominjajo in še danes vodijo društvo, ki je v veliki meri tudi plod njihovega dela. V novih članih so vzbudili ljw bezen do njih, tudi v njih sr-c\h tli želja, da bi v čim večji meri lahko sledili svojim vzor-nikom — padlim v steni Ja-lovca. Vsako leto se zbero planin-ci-študenti pri spominski plo- šči pod Jalovcem, da se od~ čene vsem onim, ki so žrtvo-dolže svojim nepozabnim pri- vaU svoja mlada žiuljenia v jateljem. Obujajo spomine na tiste dni, ko so že vsi skup&j veseli in v mladeniškem po-nosu premagovali stene naših gorah. Naši mladi prijatelji nam bodo ostali v šivem spo- minu. gora. Njihove misli so posve- B.S. niiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii | Š A H | iTiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilltliiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiililllliliiillitliiiiiiiiiiiillitiiliiiiiiiuiiiiiif LUŠK V ZAH. NEMČIJI Velika borba v Miinchenu. Skupno 15:9 za LUŠK. 26. maja je v Zahodno Nem-čijo odpotovala ekipa LUŠK na manjšo turnejo. Ognjeni krst je LUSK prebil v Miin-chenu, ko se je srečal z naj-močnejšo nemško ekipo Miin-chen 18iO. Ta moštvo je že tri leta zapored moštveni prvak Zahodne Nemčije, v njegovih vrstah je med drugimi tudi prvak Nemčije Unzicker. Zal je moral LUSK nastopiti ne-kompleten brez velemojstra Pirca in dosedanje prve deske Krivca. Kljub temu je bila borba enakopravna in bi z malo več sreče študentje zma-gali. Na prvi deski se je moral velemojster Unzicker močno truditi, da je rešil nekoliko slabšo pozicijo v remi. Zani-mivo je tudi, da po 4 urah borbe, še ni bilo nobene odlo-čene partije in so se začeli javljati rezultati šele v zadnji uri. Končni rezultat je bil 4 in pol : 3 in pol za Miinchen 1860. Za LUŠK sta zmagala Blinc in Gabrovšek remizirala pa Grosek z Unzickerjem, Vošpernik in Hrovat. 29. maja je LUŠK nastopil v Kolnu proti kombinirani ekipi klubov »Koln 1861« in »Nordsten« ter zmagal zrezul-tatom 6 in pol : 1 in pol, na-slednji dan pa je premagal reprezentanco univerze v Kol-nu s 5:3. V Kolnu je na prvi deski nastopil Krivec Slavko, ki se je pripeljal iz Dussel-dorfa, kjer je na praksi. Gostovanje v Nemčiji je bilo uspešno, o čemer govori že skupni rezultat 15:9 za LUŠK. Med posamezniki so na turneji dosegli najboljši uspeh Blinc, Gabrovšek in Horvat s 2 in pol točkami od treh možnih. nad vse zadovoljivi. V ekipnem tekmovanju je prepričljivo zmagala ekipa Inštituta za telesno vzgojo s 63 tof-kami. pred strojniki, ki so nabrali 42 točk in arhitek-ti, ki imajo 40 točk. Rezultati: 100 m 1. Vukovič 11,8, 2. Zupan 11,9, 3. Vehovar 12,0. 800 m 1. Pristovec 2:08,2 400 m 1. Brinc 56,1; 1500 m 1. Svetina 4:23,4; 200 m 1. Kopitar 24,4. 2. Vehovar 24,5, 3. Vipotnik 24,7; 4x100 m 1. strojna fak. 47,8; Daljina 1. Cop 6,12; Troskok Vukovič 12,53; Višina Zupan 170 Palica Vehovar 340 Krogla Penko 13,76, 2. Mi-ler B. 13.63. Disk Miler J. 45,45 Kopje Kopitar 60,55 2. Plut 58.07 Kladivo Miler J 43,59 Višina Periši6 125 Daljina Perišič 4,84 sciplinah sploh nismo lmeli svojih predstavmkov. Drugi dan tekmoranja je poiekal v ob]iki treh dvobojev med moškimi ekipami Beograda in Zagreba, Skoplja in Ljubljane in žensko ekipo Zagreba in Beograda. Rezultat teh dvo-bojev je bil visoka zmaga beograjskih študentov v mo-ški konkurenci nad ekipo Za-greba in minimalna zmasja Ljubljane nad ekipo Skoplja. V ženski konkurenci je si-gurno zmagaja ekipa Zagre-ba. Na koncu je treba dati priznanje naši moški ekipi in obenem pohvaliti požrtvoval-nost, ki jo je pokazala na "tekraovanju. Posebno pa je treba pohvaliti Perišič Oslan, študentko Inštituta za telesno vzgojo, kot edino predstavnU co naše univerze. Končni vrstni red: 1. Zagreb 144 2. Beograd 124 3. Ljubljana 119. *••••••••• •••*••«•« ••••••••• »••••••«• Tkoov^KO IZVOZNO 1 DDJETJE za DOMALO in UMETNO O B R T L3U5UANA MiSTNI TAG 24 T E L E F O N : 21-407 — 20-308 TELEGRflM: DOM EXPORT LJGBLJflNfl VAM NUDI V SVO^iH PRODAJALNAH: MESTNI TRG št. 24 KARDELJEVA UL. 4 CANKARJEVA C. 6 TRG REVOLUCUE 5 IN V SEZONSKI PRODAJALNI NA BLEDU OKRASNE IN PRAKTIČNE PREDMETE ZA VAŠ DOM OBIbČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE TOVARNA IZDELIDE RAZNE PLETENINE V MODNIH DESENIH Huvetta TOVARNA KUVERT IN PAPlRNATlH VRECIC LJUBLJANA TITOVA C. 67 - Teiefon 30-807 IZDELUJE VSE VRSTE KGVERT, PISEMSKI PAPIR V MAPAH, ŠPECERIJSKE IN DISAVNE VREČKE S TISKOM IN BREZ TlSKA KEMOSERVIS LJUBLJANA TRGREVOLUCIJE15 TELEFON STEV. 21-550 cskrbuje znanstvene laboraforije z laborat. potreDščinami Studentke t štndenti! PA Študentje imajo pri nakupu 10% popusla t podjetje za promet z odpadki • Parmova 33. - Teleion 22-664, 21-732