KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 12 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Novembra 1931.
PATENTNI SPIS ŠT. 8409
Pierre de Prat, Donai (Nord), Francija.
Postopek pretvaranja enostavnega elementa v druge enostavne elemente manjše
atomske teže.
Prijava z dne 25. junija 1929.	Velja od 1. februarja 1931.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 27. junija 1928. (Francija).
Ta izum se nanaša na postopek pretvarjanja enostavnega elementa v druge enostavne elemente manjše atomske teže.
Ta postopek sloni na sledečih načelih, katera je odkril prijavilec in ki potekajo iz njegove razlage mendeiejeve klasifikacije.
Enostavni elementi so tvorjenj od gostot-nih slojev, ki odgovarjajo njihovi atomski teži in ki ležt drug na drugem, kakor sloji eutektičnih zmesi. Ti sloji se nahajajo v valovalnemgibanju, kijespremenljivo zatom-sko težo in ki nujno obsega valovanje določene valovne dolžine, bodisi v stacijo-narnem, stanju bodisi propagatorno, ter ak-cetorično njegova harmonična valovanja večje ali manjše valovne dolžine. Kadar so ta valovanja stacijonarna, imajo isto frekvenco.
Frekvence teh valovanj izhajajo iz Rid-berg-ove osnovne frekvence.
Nujno valovanje je ono, katero daje sta-cijonarno ter brez harmoničnega valovanja sloj gostote 4 (helium),v ima torej dolžino vala 456 angstroemov. Š rjenje valov, nj, ki imajo valovno dolžino tega nujnega valovanja, v provodniku odgovarja električnemu toku.
Postopek po izumu obstoja v tem, da se podeli telesom, ki naj se obdelujejo, vibratorična konstitucije, analogna oni radioaktivnih teles s tem, da se poveča vloga harmoničnih valovanj manjše dolžine vala nego je ona nujnega valovanja tar da se vzdržuje zmanjšanje vloge tega nujnega va-
lovanja tako, da se vrši zadnje, ker je nezadostno zastopano, z. odločevanjem tva-rinskega dela, ki odgt varja temu valovanju,
V	svrho izvedbe izuma je telo, ki naj se obdeluje, ali so skupna telesa, ki naj se obdelujajo, razdeljena v dve zoni, ki imata obliko tankih ploščic: v generatorično zono, katera se izpostavi delovanju toka elektronov ali večjemu številu tokov različne intenzitete, v svrho da se povzroči v tej zoni nastanek valovanj z dva, štiri, osemkrat krajšo valovno dolžino od dolžine nujnega valovanja, in v receptorično zono, kjer se širijo samo valovanja z dva, štiri osemkrat krajšo valovno dolžino od one nujnega valovanja in kjer se vrši pretvarjanje. Ti dva plošč ci sta postavljeni ena nad drugo; med njima se nahaja absorbcij-ska zona, katera ne Iraverzira nujno valovanje.
V	radioaktivnih elementih je vibratorični sistem tvorjen v glavnem od celotnosti harmoničnih vibracij, ki imajo dva, štiri, osem itd. krat manjše dolžine vala, kakor one nujnega valovanja, Ker je |na ta način to valovanje nezadostno zastopano, nastane spontano ter odvzame automskemu sloju en sloj gostote 4, ki odgovarja, kakor zgoraj povedano, temu stacijonarnemu valovanju brez. harmoničnih valovanj. Ta sloj se odstrani v obliki delcev.
Postopek pretvarjanja po izumu se uporablja pri radioaktivnih elementih, katerih
Din, lo.
pretvarjanje se želi povzročiti, kakor pri uranu ali thoriu ter pri neradioaktivnih prvinah zadosti velike atomske teže, kakor bizmutu, talliju, svincu, živem srebru ali drugih. Obstoja pa v obeh sledečih uredbah, ki se izvršita istočasno:
1. Povečanje vloge harmoničnih valovanj, katerih dolžina vala je dva, štiri, osem itd. krat (do stoosemindvajsetkrat) manjša kakor nujnega valovanja, v vibracijskem sistemu elementa, ki naj se obdeluje.
2) Vzdrževanje zmanjšanja vloge nujnega valovanja (to zmanjšanje rezultira iz povečanja vloge harmoničnih valovanj).
Lahko se obdc luje en sam element ali pa več elementov skupaj ter se obe omenjeni uredbi lahko realizirata skupno samo na enem telesu ali samo na enem delu telesa, ki nej se obdeluje, torej tam, kjer se hoče pretvarjanje realizirati, pri čemer se ostala telesa ali ostali deli telesa, prednostno radioaktivnih teles, uporabijo kot deli uredbe, primenjene za realizacijo tega pretvarjanja.
Povečanje valovanj majhne valovne dolžine se doseže na primer:
S tem, da se povzroči v telesih, ki naj se obdelujejo, harmonična valovanja, ki i-majo eno ali več zgoraj določenih (dva, čtiri, osem itd, krat, do stoosemindvajsetkrat) manjših dolžin vala, kakor je ona nujnega valovanja, posebno pa harmonično valovanje osemkrat manjše dolžine vala.
S tem, da se poveča v njih amplituda harmoničnih valovanj, ki imajo eno ali več onih dolžin vala.
Proizvajanje in povečanje amplitude valovanj kratke valovne dolžine, zadostno krajše od one nujnega valovanja, se more doseči na primer potom dveh sredstev.
Polom delovanja električnih tokov različne intenzitete; generatorični sloj sestoji v tem slučaju iz tankih pravokotnih kovina-stih ploščic, ki so ena od druge izolirane in nameščene na isti površini, ravnini aii kroglini kapici. Skozi eno stranico pravo-kota se odvaja električni tok. Na nasprotni stranici je pritrjen, ne da bi bil prispajkan provodnik, ki tudi obstoja iz tanke ploščice. Provodnik tvori s stranico likovni pravi kot in imata na spojni črti obedve ploščici isto širino. Provodnik traveržira gene-ratorično zono, ne da bi jo prekoračil; on je prednostno iz urana ali iz kake druge kovine, ki naj se obdeluje. Drug provodnik v obliki ravnotako široke ploščice kakor prvi, je zvezan s prvim provodnikom potom želo finega in ne prispajkanega podaljška in tvori z njim nekoliko oster likovni kot. On se nahaja na drugi strani odvodne ploščice kakor prvi provodnik in je spojna črta teh dveh prevodnikov name
ščena ravno predno prvi provodnik traver-zira generatorično zono.
Ta dva provodnika dovajata toke različne intenzitete. Ako dovaja prvi provodnik tok intenzitete amperov, tedaj bo davajai drugi provodnik toke s prednostno približno večkratno jakostjo, na primer 2 x, 4 >, 8 x amperov in nastajajo valovanja kratke valovne dolžine proti točkam spoja teh tokov.
Ako se dela s toki elektronov: V absorb-cijski zoni, ali pred to absorbcijsko zono, en milimeter ali manj od generatorične zone, se nahajajo kovinaste žice na primer iz tungstena, ki so vsled strujanja električnega toka segreto do najvišje mogoče temperature in vsled tega izrivajo elektrone.
Če med temi žicami in generatorično zono ustvarimo toliko višjo raztiko potencijala, kolikor krajšo valovno doižino va lovanja si želimo, pri čemer tvori gnnera-torična zona pozitivni pol, tedaj izvrženi elektroni pričnejo udarjati na to zono in v njej proizvajajo valovanja kratke valovne dolžine, ki traverzirajo absorbcijsko zono nujnega valovanja (vodik z nizkim pritiskom ali membrana iz celuloida) in pričnejo delovali na tako ploščico, ki predstavlja re-ceptorično zono, kjer se vrši pretvarjanje.
V svrho vzerževanja zmanjšanja vloge nujnega valovanja je treba paziti, da se ne povzroči v telesu, ki naj se obdeluje, ali v onem delu tega telesa, ki naj se obdeluje, valovanj, ki bi imela dolžino vala tega nujnega valovanja, da se v njem ne ojača takih valovanj, ter da se ne dopusti, da bi telo ali del telesa, ki naj se obdeluje, tra-verzirala valovanja, ki bi imala dolžino vala tega nujnega valovanja, to se pravi električen tok.
Tako dosežena nezadostnost nujnega valovanja povzroči nastanek onega valovanja z odločitvijo odgovarjajočega Ivarinskega sloja.
Izum se primenjuje za pretvarjanje enostavnih elementov vsake vrste v druge eno stavne elemente manjše atomske teže.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek pretvarjanja enostavnega elementa v druge enostavne elemente manjše atomske teže, označen s tem, da sc podeli telesom, kt naj se obdelujejo, vibra-torična konstitucija analogna oni radioaktivnih teles s tem, da se poveča uloga harmoničnih valovanj manjše dolžine vala kakor je ona nujnega valovanja ter da se vzdržuje pomanjšanje vloge tega nujnega valovanja, tako, da se to slednje ker je nezadostno zastopano, vrši z odločitvijo tva-rinskega dela, ki odgovarja temu valovanju.
2.	Izvedbena oblika postopke po zahtevu
1, označena s tem, da se po nji podvrže določen del ali zona, takozvana generato-rična zona telesa, ki naj se obdeluje na primer delovanju elektronskega toka ali več električnih tokov razne jakosti, tako da se povzroči v tej zoni nastanek električnih valovanj prikladno manjše dolžine vala kakor dolžina glavnega ali nujnega vala, ki se širijo skozi vse telo, pri čemer je ome-
njena generatorična zona ločena od takozvane receptorične zone telesa potom ab-sorbcijske ali eiiminacijske zone oddanega električnega toka, ter se s tem vsled eliminacije nujnih valovanj po absorpcijski zoni povzroči tvoritev nujnega valovanja v receptorični zoni zvezana z odločitvijo odgovarjajočega tvarinskega sloja.

■