METO VAL
J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. I
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna Številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 21.
V Ljubljani, 15. novembra 1927.
Leto XLIV.
VSEBINA: Postaje za žitočistilne stroje ali trijerje. — Kolikokrat naj okopujemo? - Dobičkanosnost prašičereje. — Slabo kovanje konj in tega zle posledice. — Novo in zanesljivo sredstvo proti zajcem. — Bohinjski sir. — Napake pri gnojenju vinogradov z umetnimi gnojili. — Gnojenje hmelja. Sadni ogledi in razstave. - Kmetijska razstava. — Vprašanja in odgovori. - Kmeti.isko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. ■ Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov. — Književnost. - Uradne vesti.
Postaje za žitočistilne stroje ali trijerje.
Da se v naših krajih pridelek žita glede kakovosti in količine zviša, skrbi ministrstvo za poljedelstvo z ustanavljanjem postaj za žitočistilne stroje ali trijerje. Takih postaj ima vsak okraj že več na razpolago.. Po predpisih ministrstva je dolžnost sre-skih ekonomov nadzirati delovanje teh postaj ali stanic.
Pri pregledovanju rastočega žita lahko večkrat vidimo, da je pšenica polna plevela, ki duši žito, kmet pa žanje nazadnje plevel namesto žlahtnega žita. Ako kmetovalec ne skrbi, da bi sejal čisto žito, so njegove žetve leto za letom slabše. V takih primerih se potem navadno izgovarja, da ni bilo dobre letine, da je bila suša ali moča in da se mu je pšenica v ljuliko izpremenila.
To so pa prazni izgovori. Če seješ neočiščeno žito in povrhu še na njivo, ki je plevelna, potem moraš spravljati plevel. Zato je dolžnost vsakega poljedelca, da seje popolnoma očiščeno, magari dvakrat na trijerju prečiščeno žito. Na vse to naši kmetovalci premalo pazijo. Izobražen in dober, praktičen kmetovalec mora imeti ob času setve vse to pred očmi. Poznati mora vse pogoje, ki jih zahteva žlahtno žito. Vedeti mu je treba, ali ima njegovo žito potrebne lastnosti, da ne polega, da ne podleže boleznim in da daje zdravo in dobro razvito seme in dovolj zdrave slame. Kmetovalec mora s svojim pridelkom zadovoljiti mlinarja in konsu-menta; žito mora dajati dosti in dobre moke. Vrhu-tega mu mora dajati obilen pridelek, ki mu poplača njegov vseletni trud. In tako je umni kmetovalec primoran, da svoje posevke natančno opazuje med rastjo ter jih primerja z drugimi vrstami žit, ki naj jih obenem preskuša. Po možnosti mora sodelovati na izboljšanju in požlahtnjevanju rastlin. Nujno je potrebno, da seme razkužuje proti raznim boleznim, kakor n. pr. proti snetjavosti, snežni plesnji, roži-čavosti itd.
Druge države imajo večje prinose na ha zemlje kakor mi, ker vse to upoštevajo iti se po tem ravnajo. Pričnimo tudi pri nas s splošnim čiščenjem žita in videli bomo, da se naš trud takoj obilno poplača. Ne pustimo trijerjev pod kozolci, da bi v njih kokoši nesla jajca in mačke imele svoja gnezda, ampak vunkaj ž njimi, od vasi do vasi, da bo ves okoliš
deležen dobrot stroja. Nemarnežem naj se trijerji odvzamejo in dodelijo zavzetnejšim ljudem. Le tako bo mogoče akcijo kmetijskega ministrstva uspešno podpirati in napredku našega kmetijstva pomagati.
Fr. Malasek.
Kolikokrat naj okopujemo?
Prof. inž. F. Vončina.
Pri nas pridelujemo razne okopavine, kakor koruzo, peso, krompir itd., ki pa zlasti na težki zemlji prav nič ne izgledajo kakor okopavine, ker so polne plevela, dočirn je zemlja strjena in zaprana. Pritisne potem sušno vreme, pa se delajo razpoke po zemlji. O zrahljanem površju zemlje med rastlinami ni ničesar opaziti. In vendar je okopovati zemljo zaradi tega, da zrahljamo strjeno (stisnjeno) zemljo in jo varujemo pred prenaglim izsušenjem in drugimi slabimi posledicami. Skozi zrahljano plast se zemlja zrači v notranjosti. Z dotokom zraka se gnoj hitreje razkraja, postaja hitreje užiten rastlinskim koreninam; s tem zrakom se okoristijo rastlinske korenine tudi pri dihanju. Zemlja v notranjosti ostane drobna, rahla, tako da jo korenine lahko prodirajo.
Njivska zemlja bi morala biti na svoji površini zlasti pri okopavinah zdrobljena vse do tega časa, dokler obrastle rastline ne pokrijejo tal s svojo senco. Ravno tako bi morala zemlja biti prosta plevela. Pri tako obdelanih okopavinah se res nekaj pridela.
Najdemo pa premnogo njiv, kjer se ne dela tako. V mnogih krajih se drže že iz navade gotovih časov za okopavanje, pa tudi gotovega števila kopi, brez globjega preudarka, zakaj se pravzaprav oko-puje. Navadno se okopava po dvakrat, potem pa naj rastejo rastline kakor jim drago slično kot plevel. Večinoma se jim gre za to, da se poseka plevel. Na zemljo samo se pa premalo gleda. Tudi čisto zemljo je treba okopavati, da bo več uspeha. Kolikokrat in kdaj je okopavati, za to ni merodajen običaj ali navada, temveč stanje (struktura) zemlje in njena plevelnost.
Dež, ki pada na zemljo, pronica (prodira) v nižje plasti, obenem pa spira zemljo skupaj. Čim močneje dežuje in čim močneje pada na zemljo, tem
Stran 16 2.
KMETOVA LE C
hitreje se zemlja stisne in zapere. Sledeče solnčno vreme jo pa izsusi, tako cia razpoka in se streti. Znotraj suha in trda zemlja je zelo škodljiva za vse, za ves razkroj gnoja in za rast korenin. Okopavine pešajo v rasti, dočim so plevelne rastline bolj odporne in vztrajne. Dasiravno se je poprej morda pridno okopavalo, vseeno ni pridelek zadovoljiv, ker se je pozneje zaprala zemlja. Poleg plevela je odločilno za število kopi to, da je treba zemljo, ki se je po zadnjem okopavanju strdila in zaprala, z novim okopavanjem zopet zrahljati. Kopati pa smemo le, ko je zemlja dovolj suha, tako da se pri obdelovanju drobi. Z okopavanjem je končati seveda, ko rastline tla pokrijejo in ne moremo z orodjem več na njivo.
Ako je zemlja zaprana, daje pesa mnogo več pridelka, ako jo ponovno okopljemo, ker lahko nastopi pozneje suša, pred katero jo rahlo površje varuje. V mnogih slučajih bo tudii za koruzo bolje, ako jo rajše ponovno okopljemo, namesto da jo osujemo.
Dobičkanosnost prašičereje.
Malokateri kmetovalec si vzame čas za resen ' in trezen preudarek, katera gospodarska panoga je | v danih okoliščinah najdobičkanosnejša. In vendar j silijo današnje razmere tudi kmetovalca, da je na svojem posestvu v prvi vrsti preudaren računar in kalkulator. Na žalost večina gospodarjev pri nas še ne razume sedanjega duha časa; večina njih še živi v zastareli miselnosti, da mora biti kmet samo dober ročni delavec in da mu je duševno delo manj potrebno. Ta miselnost je glavni razlog, da naše kmetijstvo še ni na oni stopnji, kakor v naprednejših krajih. — Zahteva današnjega časa je: kmet bodi na svojem posestvu — in če je to še tako majhno — v prvi vrsti podjetnik in računar in potem šele marljiv ročni delavec!
Koliko i'zdatkov se napravi ponepotrebnem, koliko blaga gre v nič in koliko ročnega dela se stori brez vsakega haska — samo zaraditega, ker kmet ne premotri in preračuna gospodarsko upravičenost in dobičkanosnost kake panoge! Vzemimo za primer samo prašičerejo, ki je značilen primer, kako malo je naše kmetijstvo postavljeno še na edino upravičeno — trgovsko stališče.
Malokatera panoga je tako dobičkanosna kot prašičereja. Saj potrebuje prašič za prirastek 1 kg na živi teži samo 4 kg suhe snovi v krmi, dočim je govedu za isti prirastek potrebno 12 kg suhe snovi. Prašič torej dosti bolje in dosti hitreje poplača krmo, kakor govedo. In vendar, kako malo se v posameznih krajih na Štajerskem, vkljub najugodnejšim naravnim pogojem posveča pažnje razvoju prašičereje. Le-ta je še večinoma v rokah gospodinj in žensk sploh, ki naravno ne morejo poznati tako dobro trgovskih okoliščin, primernih za to ali ono vrsto reje prašičev, kakor moški. Naše gospodinje so tudi večinoma prezaposlene in mnogim manjka vrhutega primerna izobrazba za vsa toliko važna vprašanja prašičereje. Zaraditega bi se moral za posamezni najdobičkanosnejši način živinoreje, za prašičerejo, brigati v prvi vrsti gospodar.
Kateri činltelji odločajo o dobičkanosnosti kake panoge? Na eni strun, kosmati dohodek, na drugi strani izdatki, ki so za dosego istega potrebni.
Ako redimo prašiče za prodajo, moramo uva-ževati, da je kosmati dohodek v prvi vrsti odvisen od tržnih cen. Najvišje cene pa borno na trgu dosegli, ako bomo proizvajali in nudili tako blago, za katerim je največje povpraševanje. In najbolj se povprašuje po mladih prašičih — peršutnikih v teži od 75—100 kg. Pri reji prašičev moramo torej strogo ločiti, kaj redimo za dom in kaj za prodajo. Za dom rabimo starejše, zdebeljene svinje, ki nam dajo dosti masti in mesa za soljenje oz. za sušenje, za prodajo in za izvoz pa prihajajo v poštev v prvi vrsti le mlade živali, peršutniki. Po teh je vedno povpraševanje. Saj samo Dunaj uvozi 99% teh svinj iz inozemstva. Izvoz peršutnikov iz naših krajev, pa bi se znatno olajšal in bi se s tem tudi cene dvignite, ako bi ljudje prodajali te živali deloma na živo težo in bi ne vztrajali tako trdovratno — kakor v laškem okraju — na prodaji na mrtvo težo.
Uvaževati tudi moramo, da je mnogo dobička-nosneje zrediti dve svinji v teži 75 kg, kakor enega prašiča s težo 150 kg iu da je dobičkanosnejše zrediti dve svinji v teži 150 kg, kakor eno s 300 kg. Zakaj? Cim mlajša je žival, tem bolje izkorišča krmo in tem bolj se redi. Mlad prašič potrebuje za prirastek 1 kg na teži le 3 kg tečne krme, dočim potrebuje'starejša žival 5—6 kg tečnih krmil za zdebelenje 1 kg v teži. Torej proč z mnogo razširjenim ponosom in z ba-havostjo zrediti čim težje svinje za klanje!
Reja lahkih, mladih svinj za pečenje nam torej nudi možnost, doseči na trgu največji izkupiček. Ako kosmati dohodek ne moremo več zvišati, moramo na drugi' strani skrbeti, da čimbolj zmanjšamo izdatke, če hočemo doseči čim večji čisti dobiček.
Koliko manjši bi bili lahko izdatki, koliko bi se prihranilo pri istem, če ne boljšem rejskem uspehu
1.	ako bi se opustilo za razna krmila nepotrebno in neprimerno kuhanje,
2.	ako bi se pokladala krmila bolj v gosti, trdni obliki in ne v obliki napoja',
3.	ako bi se v mladosti! pokladala tečnejša, na beljakovinah in apnu bogatejša krmila, ki edino omogočijo pravilno izkoriščanje krme,
4.	ako bi se vzrejalo naravnejše in bi se posebno poleti pokladala zelena in surova krmila in bi se nudilo živalim prostorna tekališča in po možnosti pašo,
5.	ako bi napravili cenejše in primernejše, predvsem lesene svinjake, ki' strokovnjaško izvedeni izborno služijo svojemu namenu in so poceni.
6.	ako bi posvečali tudi več pozornosti izbiri živali in bi odbirali za pleme samo dobre izkoriščevalce krme. Tudi dobro izkoriščanje krme se — kakor druge lastnosti — podeduje oz. prenese na zarod.
Imamo torej nebroj potov, da zmanjšamo izdatke za rejo. Povsem razumljivo je, da se reja prašičev v enakih gospodarskih okoliščinah pri enem posestniku izborno izplača, pri drugem pa je nedo-bičkanosna. Dobičkanosnost pač ni iskati toliko v velikih investicijah oz. izdatkih, kakor v preudarnih in sinotrenih prihrankih. To vse se v praksi premalo upošteva in posledica tega je, da se v mnogih obratih vkljub velikim investicijam za moderne, be-
tonske svinjake, za skrbno pa neumestno pripravljanje krme itd. prašičereja ne izplača.
Teh par migljajev naj bo spričo potrebnega zvišanja dohodkov in spričo velikega pomanjkanja denarja na kmetih gospodarjem v resen preudarek!
F, Wernig.
Slabo kovanje konj in tega zle posledice.
Živinozdravnik Mihael Knaillč.
Dolgoletne izkušnje v podkovstvu na drž. pod-kovski šoli v Ljubljani in skrajno težke napake pri kovanju konj, ki jih ^delajo podeželski kovači, me silijo, da se kot strokovnjak javno oglasim.
Iz ljubljanske okolice pripeljejo konje v podkovsko šolo z opazkami, da naj se jih dobro in stroko vnjaško podkuje, ker sami ne vedo, kaj je krivo, da konji šepajo, težko stopajo itd. Vsakemu strokov-njaku bo takoj jasno, da je v največ primerih krivo slabo kovanje. Slabo kovanje povzroča v kratkem času pohabljenost kopita in je takega konja umetnost podkovati. Kovač ima večkrat težko skrb, kako b: konju kopito izboljšal, da bi lastniku prihranil škodo, živali: pa trpljenje. Take konje moramo podkovati s posebnimi ,,sklenjenimi" podkvami, ki so opremljene z večjimi stranskimi kapicami, da podkev bolj drži. Da se kopito izboljša, je pa treba večkratnega skrbnega in pravilnega podkovanja.
V veliko škodo kopita so slabo narejene, v še večjo pa slabo umerjene podkve. Podkev mora biti primerna teži in rabi konja, umerjena pa tako, da leži na celem nosilnem robu tja do bele črte kopita, tako da tudi na petah popolnoma enakomerno leži in da na straneh in petah presega za'nekaj milimetrov kopitni rog.
Oprimniee morajo biti velikosti podkve primerne, zadosti široke in ne smejo biti višje kakor je podkev debela, kajti le z nizko in široko oprimnico konj lahko stopa in hodi. Ozobci morajo biti za približno 3 milimetre višji kakor oprimniee, v nasprotnem primeru postane kopito spredaj previsoko oz. predolgo, pete pa prenizke vsled prehitro obrabljenih ozobcev. Stoja konja je na tak način pokvarjena. Ker večina kovačev greši ravno pri izdelavi previsokih in ozkih oprimnic ter premajhnih ozobcev, priporočam, da pri izdelavi podkev na to mislijo in da se potrudijo kovanje strokovnjaško izvršiti. S pravilnim delom ustrežejo gospodarju, še bolj pa ubogi živali.
Nepravilno napravljene podkve, kakor so na pr. kadunjaste, vijugaste in prekratke podkve, preveč porezana kopita posebno na nosilnem robu in na peti tako škoduje, da ni mogoče narediti tako ravne ploskve na kopitu, da bi pribita podkev dobro ležala. Nič ni slabšega, kakor nepravilno porezovauje kopit, bodisi, da je kopito močno izdolbeno, in leži podkev na skrajnem zunanjem delu nosilnega roba, tako da ga vsled teže konjskega telesa ruši, bodisi, da presega podplat nosilni rob in da izgleda kopito v obliki polnega kopita. V zadnjem primeru ne more podkev na nosilnem robu ravno ležati, tako da je kovač prisiljen napraviti kadunjasto podkev, da ne tišči na podplat. To je pa škodljivo in kvarno za kopito, ker ovira kopitni mehanizem in pospešuje podvijanje
stranske stene in pet. Ne morem dovolj priporočati kovaškim mojstrom, da naj obdržijo pete kopit močne in zdrave, ker s tem pripomorejo k zdravemu kopitu in pa k dobri hoji konja.
Trpežnost kovanja je danes — pri izbornem materijah žebljev — zavisna samo od pravilno izvršenega dela kovača. Podkev mora ležati na celem nosilnem robu, luknje podkve morajo biti pravilno narejene, žeblji morajo zanesljivo in tesno sedeti v ure-zah, končno se mora zaklepke dobro v rog zaklepati in se jih ne sme odpiliti.
Krivično bi bilo predbacivati samo kovačem napake pri; kovanju, tudi posestniki konj pripomorejo dostikrat, da so kopita pokvarjena. Dosti je takih gospodarjev, ki ne puste konja kovati po 3 do 6 mesecev. Posledica tega je, da postane kopito predolgo, pete prenizke, podkev prekratka, hoja konja otežko-čena in napačna. Nekateri zahtevajo1, da se stare podkve nazaj pribijejo in ne uvidijo, da so le-te postale prekratke in da jiim ni mogoče napraviti novih zobcev, ker bi postale podkve še krajše. Če pa kovač podkev potegne, je prešibka. Velika napaka je tudi. to, da se kopito pred kovanjem ne omehča, ker trdega kopita v več primerih niti nož ne prime, tako da kopita ni mogoče spraviti v pravilno obliko; če pa kovač kopito žge, je to zelo škodljivo. To so primeri1, pri katerih tudi najboljši kovač ne more svoje naloge prav izvršiti. Dostikrat ustreže proti svoji volji trmi lastnika, ki se ne zaveda, da trpi škodo po ■ svoji lastni krivdi.
Opozarjam na vse to tudi posestnike konj, da se obvarujejo škode, ker se pokvarjenega kopita v mnogih primerih sploh ne da več popraviti.
Novo in zanesljivo sredstvo proti zajcem.
Zajec je poleg voluharja najhujši škodljivec sadnemu drevju. Lahko trdimo, da dve tretjini drevja uničita ta dva glodavca. Različna so sredstva, ki smo jih uporabljali proti zajcem, vendar večkrat brez uspeha. Kmetijski družbi se je posrečilo nabaviti mazilo, ki se je izkazalo v praksi kot izborno sredstvo proti zajcem. S tem, da debla fino nama-žemo, oziroma da z namazano roko podrsnemo po deblu in vejah, je drevo zavarovano vso zimo pred zajcem. Cena temu mazilu je le 12 Din za kg. S to množino lahko namažemo najmanj 100 mladih dreves. V primeru, če je mazilo strjeno, naj se pri ognju segreje. Priporočamo kmetijskim podružnicam in vnetim sadjarjem, da si nabavijo in preskusijo to mazilo.	K.
Bohinjski sir.
Pod tem imenom prodajajo Bohinjci svoj sir. Dobro izdelan bohinjski sir gre pa tudi pod drugim imenom v kupčijo, namreč z imenom polemendol-skega sira. Resnica je namreč, da se dobro uspeli bohinjski sir lahko primerja z raznimi današnjimi izdelki šviskega ozir. emendolskega sira.
Vprašanje je, ali ima ime bohinjskega sira za trgovino kak večji pomen spričo dejstva, da se tak sir ozir. njemu enako vreden sir proizvaja tudi pn;
drugih delih naše dežele, tako na Notranjskem kakor tudi na Dolenjskem.
Bohinjci si lahko lastijo ime bohinjskega sira. Kavno tako menda tudi najbližji sosedi, ki delujejo in proizvajajo sir v enakih razmerah. Kakor je prav, da se držimo te znamke sira, vendar ne bo mogla imeti ta znamka širšega pomena za našo trgovino, ker je produkcija bohinjskega sira premajhna.
Za širno trgovino velja predvsem kakovost sira in ne samo provenienca oziroma izvirnost njegova. Danes se izdeluje emendolski sir po različnih državah in se pod tem imenom splošno prodaja. Emendolski sir je tudi vzor našemu trdemu siru, le žal, da nam manjka še potrebnih pogojev za tako prvovrstno blago. Naš trdi sir je le posnetek emendol-skega sira in zato mu pravimo tudi „polemendolski" sir. Njegova polnomastnost še nikakor ni merodajna za kakovost emendolskega sira, ki se, kakor znano, proizvaja iz deloma posnetega mleka. Manjkajo mu druge važne lastnosti, ki mu jih moramo z izpopolnjeno tehniko našega sirarstva šele pridobiti, da bomo imeli enakovreden produkt. Naše trde sire lahko imenujemo sploh „polemendolske" in velja ime bohinjskega sira le za označbo kraja, kjer ga proizvajamo, ne pa kot poseben tip sira.	— n.
Napake pri gnojenju vinogradov z umetnimi gnojili.
Letošnja pičla vinska letina nas sili, da si nekoliko bližje ogledamo vzroke slabega zaroda na trtah. Kakor vsaka druga rastlina, tako potrebuje tudi trta za razvoj vse potrebne hranilne snovi v zadostni in pravi množini. Ako gnojimo s hlevskim gnojem, damo trti vse potrebne snovi, le v nekaterih primerih dušika preveč, fosforove kisline in kalija pa premalo. Drugače pa je, ako gnojimo le z umetnimi gnojili, kakor n. pr. z apnenim dušikom in ako ne rabimo mešanih gnojil. Poznam yzorne vinogradnike, ki gno.ie redno svoie vinn«rade s hlevskim enioiem in z annenim dušikom Od ga vinogradniki ^biio kot edino dobro gnojilo za vinograde), a nimajo tistega uspeha kakor so ga pričakovali, posebno zadnjih par let ne. Vinogradi, ki so gnojeni oreveč z dušičuatimi gnojili rastejo prebujno-. in ako so še gosto posajeni, je tem slabše za grozdje.
Ako upoštevamo lansko deževje ob času cvetja in razvoja rezja, so bili vinogradi cele dneve v rosi, tako da se je zarod za letošnie leto ookvaril. Nasprotno so pa vinogradi. ki so bili malo ali nič .gnojeni. naravno opešali. Najboli so se obnesli vinogradi, ki so bili srednie gnojeni s kotnoostom ali hlevskim gnojem, ooleg tega na še s fosfatnimi in kalijevimi s-noiili. Ker je marsikateremu vinogradniku izkuniček za vino glavni dohodek, vsak žrtvuje v vinograd kar more.
Ker delam že več let nosknšnie z umetnimi cmo-rili v vinogradih, moram poročati, da so se najbolje spon^sli sledeči poskusi.
V jeseni 1. 19?^. sem nocmojil 3 parcele no 1000 in2. Parcele* L je bila enoiena s komoostom in tfspni .^Oksr frmeneca d"?;kn. snnmladi "a s c0ko-kostneea sunerfosfata in 20 kg kalijeve soli- nareka št. 2. jc bila gnojena s kompostom samo s 50 kg apne-
nega dušika; parcela št, 3. samo s hlevskim gnojem. Uspeh je bil sledeč: Na parceli št. 1., ki je bila gnojena s polovico manjo množino dušika kot parcela št. 2., pač pa še s kost. superfosfatom in kalijevo soljo, so bile trt že lansko leto bolj polne grozdja in lepše kakor na parceli št. 2. Posebno se je poznal letos uspeh fosfatnih in kalijevih gnojil. Trte na parceli št. 1. so bile polne kot po navadi, dočim so bile trte na parcelah št. 2. in št, 3. deloma prazne ali so imele le po par grozdov, pač pa so bolj bujno zrastle kakor na parceli št. 1.
Iz tega sledi, da moramo tudi vinograde gnojiti s fosfatnimi in kalijevimi gnojili. Poskušal sem tekom let že razna fosfatna gnojila, obnesel se mi je dosedaj najbolje kostni superfosfat; le to napako ima, da je predrag nasproti rudninskemu v % fosforove kisline. Neki ugleden kmetijski strokovnjak je nekoč zapisal te pomembne besede: Rodovitnost je na prodaj. Vsak kmet je pa danes potreben, da jo kupuje, ako ni pretirana v ceni in da jo kupuje v tisti obliki, katere mu v njegovi zemlji primanjkuje. Da bo pa to spoznal, so potrebni večletni1 poskusi, kajti noben stroj ni tako umetno in muhasto sestavljen glede rodovitnosti!, kakor je naša mati zemlja glede svoje rodovitnosti. Recepti so dobri, a lastna izkušnja je nadvse.
Franc Vide, Zvabovo.
Gnojenje hmelja.
Prof. inž. Sadar.
Splošno potrebuje hmelj veliko živeža in zemljo močno izmozga. Čim večji je pridelek, tem več živeža hmelj potrebuje. Po raznih preizkovanjih potrebuje ena hmeljna rastlina od 10—25 g dušika, 16 do 45 g kalija, 6—17 g fosforne kisliine in 40 do 60 g apna. Približno pridelamo sedemkrat toliko hmeljevine kakor suhega storžja. Če računamo, da stoji pri nas na 1 ha 5102 rastlin, tedaj lahko računamo-, da so vse rastline porabile 52—143 kg dušika, 82—230 kg kalija 30—87 kg fosforne kisline in 205 do 306 kg apna.
Hmelj odvzema največ redilnih snovi v drugi polovici svojega življenja. Največ rudninske hrane potrebuje meseca julija in avgusta, torej za časa cvetja in storžkania. Fosforne kisline potrebuje največ za časa storžkanja, dušika, kalita in apna pa za ča£a cvetja. Hmelju moramo gnojiti dovolj zgodaj da more gnoj učinkovati, ko ga hmelj potrebuje.
Razne redilne snovi in razna .gnojila zelo različno volivajo na hmelj. Predvsem moramo paziti, da hmelja ne gnojimo enostransko. Dati mu moramo kalija, fosforne kisline, dušika in apna v pravi meri. Enostransko gnojenje z dušikom pospešujte bujni raz-vo? hm^favine na škodo storžkov. Storžki postanejo veliki in grobi, duh jim ni več tako fin. barva pa temnejša in slabša. Veliko dušika daje velike oridelke toda slabšo kakovost. Dušik zateguje hmelino rast.
Prvo vlosro pri tvorbi storžkov isrra fosfoma kislin?- ki deluje ravno nasnrotno kot dušik. t. j. po-speš"«0 srenje in f^orho tunulina.
Hmelj je pravcata kalUska rastlina. Če ne unn-števamo anna. notrebti.ie hmelj največ kalija K-dn pospeši razvoi listja in korenin, predvsem pa daje
prvovrstne storžke. Kalij rastlino okreplja, ker napravi staničje bolj žilavo in proti boleznini odporno.
Apno je za zdrav razvoj hmelja neobhodno potrebno. Hmelj ga potrebuje desetkrat toliko kot žito. Deluje na razvoj hmeljevine in poboljšava kakovost hmelja. Apno pa tudi razkužuje zemljo in pri tem ubija klice hmeljnega smoda (peronospore) in drugih bolezni Dobro hranjeni hmelj je bolj odporen proti nezgodam kot slabotni.
Ker hoče hmelj počasi učinkujoč gnoj, je hlevski gnoj temeljni gnoj v hmeljarstvu. Preveč hlevskega gnoja lahko povzroči vse slabe posledice obilnega gnojenja z dušikom. Tega se pa ni bati pri kompostu, ki vsebuje vse redilne snovi in ki ga prav mnogo rabimo pri sajenju (15—20 kg na štor). Kompost more čisto zamenjati hlevski gnoj. Gnojnica služi hmeljarju le bolj za zdravilo, da z njo priganja slabotne rastline. Rabimo jo lahko za časa rasti hmelja tja do cvetja, toda ne smemo je porabljati preveč. Poboljšamo jo, če ji primešamo na 1 hI 1-^kg superfosfata. Straniščnik ni poraben za temeljno gnojile. Mešali ga bomo z gnojnico, predvsem pa rabili jeseni.
Kakor rečeno, nam tvori hlevski gnoj podlago v gnojenju hmelja, umetna gnojila pa izpopolnjujejo učinkovanje temeljnega gnojenja.
Od umetnih gnojil prihajajo pri nas v poštev sledeča gnojila: Apneni dušik in čilski soliter; med tema dvema je pa velika razlika. Čilski soliter deluje hitro, pride rastlini takoj v dobro in ga lahko rabimo za časa rasti. Apneni dušik deluje počasneje, zato pa dlje časa, kar je pa hmelju bolj všeč, ker počasi privzema živež. Apneni dušik deluje bolje na barvo in zgradbo storžja. Storžje ostane lepo zeleno in zaprto. Apneni dušik je tudi razkuževalno sredstvo, ki zamori bolezenske klice. Apnenega dušika pa ne smemo rabiti na mokrih in zelo peščenih zemljah. Za naše razmere je apneni dušik tudi gospodarsko bolj upravičeno gnojilo, ker je cenejši od čilskega solitra.
40% kalijeva sol je edino priporočljivo kalijevo gnojilo
Rudninski ali kostni superfesiat in Tomasova
žlindra so najvažnejša fosforna gnojila. Tomasova moka deluje trajno in posebno ugodno zaradi apna, ki je v njej (50%). Tomasovo žlindro bomo rabili predvsem na lažjih, superfosfate pa na težjih zemljah.
Kot apnena gnojila prihajajo v poštev apno v prahu ali živo apno ali zmleti apnenec ali lapor. Na lažji zemlji sedi lapor ali zmleti apnenec, na težje pa apneni prah ali živo apno.
(Dalje prih.)
odlikovali predvsem gg. Jože Rudež, Ulm iz Klevevža, Florjan Zorko iz Bele cerkve, Helena Schoppl, Franc Grlica, J. Zupančič, Franc Štrajnar, Fr. Bevc in vneti ljubitelj vrta mag. farm. Josip Bergman. Razstave so se udeležili: ugledni po-molog A. Wutscher iz Brezovce, in zastopnik glavnega odbora Sadjarskega društva Fr. Kafol. Prireditev sta okusno aranžirala g. strok, učitelj Stoklas in prof. inž. Jeglič, kateri slednji je razstavil krasne dalije kmetijske šole na Grmu.
Sadni ogled v Preserjah. V nedeljo, 9. oktobra t. 1. je bil v ljudski šoli v Preserjih sadni ogled v zvezi z razstavo cvetlic. Agilna gg. nadučitelj Šajn in Pristavec z Jezerskega sta ogled prav krasno pripravila. Udeležba na razstavi je bila prav dobra. Kmet. strok. g. Kafol je določil sorte sadju ter imel po maši predavanje. Želeti bi bilo, da bi razstava doneski nove spodbude tamošnjemu sadjarstvu.
Sadna razstava v Laškem. Sadjarska podružnica je priredila 9. oktobra t. 1. izredno lepo sadno razstavo, kjer je razstavilo okoli 50 sadjarjev približno 300 kg najlepšega sadja. Odbor podružnice je razdelil med razstavljalce 31 različnih nagrad, in sicer za prvo oceno članov 100 Din, za drugo 50 Din, nečlanom pa 25 Din. Razstavljalcem s tretjo oceno se je izreklo pohvalno priznanje.
Sadna razstava podružnice Sadjarskega iu vrtnarskega društva v Marenbergu. V Vuhredu je priredila podružnica 16. oktobra t. 1. prav poučen sadni ogled z izredno veliko udeležbo obiskovalcev Prof. g. Priol iz Maribora je predaval "> sadnem izboru. Najlepše sadje so razstavili sadjarji iz Ma-enberga, iz Vuhreda, od Sv. Ožbolta ob Dravi, od Sv. Antona na Pohorju, iz Janževega vrha in iz Sp. Vižinge. Razstavljene so bile tudi cvetlice, vkuhano sadje in sočivje ter sadjarsko orodje. Ves sadni ogled je bil verna slika sadjarstva v Dravski dolini.
Sadna razstava v Planini pri Rakeku. Planinčani so lahko ponosni na razstavo, ki jo je 16. oktobra priredila kmetijska podružnica pod veščim vodstvom načelnika g. Blažona. Vseh razstavljalcev je bilo 51. Vrdeti je bilo, da se da tudi v Planini pridelovati prvovrstno sadje. Razstavljene so bile tudi cvetlice v lepih in pomenljivih skupinah, ki so napravile na obiskovalce globok utis. Kmetijski strokovnjak g. Kafol je določil sorte sadju in imel dvoje predavanj. Obisk je bil izredno dober.
Kmetijska razstava.
Vinska razstava.
Veliko privlačno silo je imela tudi letos vinska razstava, ki je poleg sadne razstave najbolj uspela. Odlikovala se je z izbornimi kvalitetami buteljskega vina, tako da ie bilo v mnogih primerih težko odločiti, kateremu vinu bi se dala prednost.
Na okusno prirejeni dolgi polici so bile razstavljene v štirih vrstah druga nad drugo buteljke, vse renskega tipa in tako enotno opremljene, kakor da bi bile prišle vse iz enih rok. Bilo jih je skupaj 1337. Razliko je delal le šampanjec, ki sta ga poleg drugih raznih vin razstavili tvrdki Bouvier in Hintze. Razstavljena pa so bila vsa raznovrstna fina bela vina kakor tudi nekaj črnih, l-ztned belili so bila zast pamt laški rizling, renski rizling, navadni in dišeči traminec, navadni in muškatni silvanec, beli burgundec. murski biser, šipon (mozler). jeruzalemec, izmed črnih pa modri burgundec in portugalka. Razen sortnih vin so bila razstavljena tudi nekatera druga namizna vina. V glavnem so bila na tej uzorčni razstavi zastopana vina iz štajerskih in dolenjskih vinogradov.
Sadni ogledi in razstave.
Sadni ogled podružnice SIVD pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah je bil dne 18. septembra t. 1. v tamošnji šoli. Okro« 30 sadjarjev je razstavilo razne sorte jabolk in nekaj drugega sadja. G. Levstik iz Celja je imel prav lepo predavanje o sortimentu za ondotno okolico. Z uspehom je bila podružnica prav zadovoljna ter izreka vsem. ki so k razstavi pripomogli, svojo zahvalo.
Sadni ogled na kmetijski šoli na Grmu. 2. oktobra t. 1. ; je priredila novomeška podružnica SIVD v prostorih grrnske j šole ogled sadja in cvetlic, zlasti dalij. Požrtvovalno so se j
1. Zlate kolajne: Clotar Bouvier v Radgoni, Fran Oster-berger v Ptuju, Anton Ulm v Klevevžu pri Šmarjeti; 2. srebrne kolajne: Ernest Hintze v Ptuju, uprava grofa Herber-steina v Ptuju, Pugel & Rossmann v Mariboru, Ftirst & sinovi
opazovati navadno le pri gotovih živalih in je to posledica organskih hib, je v Vašem primeru potenje posledica vnanjih okolnosti, kakor so: pregorak hlev, vlažen zrak, vodena klaja, torej vzroki, ki delajo bolj vodeno kri, nasičeno preveč z ogljikom in premalo zračnim kisikom, kar ima za posledico splošno slabost živali. Odpravite te vzroke, pa bo prenehalo potenje brez tobaka. V ostalem Vam svetujemo, da vprašate za svet tudi ondotnega živinozdravnika.
Pod. 44. Kmetijska razstava. Pogled v oddelek za umetna gnojila
v Ptuju, kmetijska šola na Grmu in kartuzijanski samostan v Pleterjih; 3. bronasto kolajno: Franc Canjko v Slovenjgradcu; priznalne diplome: Vinko Bon v Krškem, Josip Mursa v Krap-jem, Florijan Gajšek v Loki pri Žusmu, samostan oo. trapistov v Rajhenburgu in Jos. Ornig v Ptuju. Razstavi kmetijskih strojev in umetnih gnojil.
Po svoji uredbi in raznovrstnosti strojev in orodja se je odlikovala letos prvič tudi strojna razstava, ki je napolnila ves obsežni paviljon F. Razstavile so sicer le štiri večje domače tvrdke, toda zastopale so s svojimi stroji razne vnanje velefirme, kakor Hofherr-Schrantz-Clayton-Schutlewortli. R. Sack, Ph. Mayfarth, N. Heid, R. R. Ježek, Theo Seitz, F. Weis in sin, Fr. Nech-vile, Alfa Separator itd. Razstavljeni so bili v glavnem najrazličnejši poljedelski stroji, mlekarski stroji in kletarski stroji.
Kmetijske stroje so razstavile sledeče domače tvrdke: Kmetijska družba, Gospodarska zveza, Franc Stupica in Schneider & Verovšek, mlekarske stroje pa tudi: Osrednje mlekarne in Fr. Krištof.
Poučna je bila slednjič v tem oddelku tudi razstava umetnih gnojil, ki sta jih poslala delegacija čilskega solitra v Beogradu in agrikulturno-kemični urad v Zagrebu (pod št. 44).
Vprašanje 81. Imam nekaj semena solnč-nic, iz katerega izdelujejo ponekod jedilno olje. Ali se da iz semena solnčnic doma napraviti olje in kako ga je napraviti? (I. S. v I. p. I.)
Odgovor: Olje iz solnčnic izdelujejo na dva načina, ali z izstiskavanjem olja, za kar .ie treba močnih stiskalnic ali posebnih mlinov, ali pa s pomočjo izhiženja, za kar se potrebujejo tudi posebna sredstva. V enem in drugem primeru je treba seme solnčnic najprej zdrobiti in praviloma tudi izluščiti. Doma manjka priprav za uspešno iztiskavanje olja i/, solnčnic. Kar morete v tem primeru storiti, je edino to, da pošljete seme v kako domačo oljarno, katero je pa najprej vprašati, če sprejme seme solnčnic v podelavo. Taka oljarna je v Medvodah in v Britofu pri Kranju.
— n.
Vprašanje 82. Letos sem pridelal veliko krompirja. Ali ga lahko pokladam v surovem stanju molznim kravam? Kako vpliva krompir na mlečnost in na kakovost mlečnih izdelkov? (,. L. v N.)
Odgovor: Ce imate dosti krompirja, ga lahko pokladate
Pod. 45. Kmetijska razstava. Pogled v sadno razstavo od vhoda na levo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Vprašanje 80. Kaj je vzrok, da se konji v hlevu potijo,
ne da bi delali. Ali je dobro dajati takim konjem tobak? (J. Š. v K.)
Odgovor: Kakor je povzeti iz Vašega vprašanja, se vsi konji v hlevu prekomerno potijo. Ker je prekomerno potenje
molzni govedi. Do gotove meje vpliva surov krompir celo ugodno na večjo mlečnost. Toda pokladati ga smemo kvečjemu po 2 do 4 kg na dan in je na to krmljenje previdno preiti V večjiii količinah povzroča drisko in tudi lahko zvrženje. Za pokladanje je treba krompir dobro oprati. Dajati ga moramo v zrezanem stanju in pomešanega z rezanico sena iu slame. Krompir podehije mleku poseben okus, ki postane zoprn zlasti v smetani, maslu iu siru. Zaraditega je najbolje, da po-
rahljamo surov krompir le pri oddaji svežega mleka za trg. da ga pa parimo in kuhamo, če je iz mleka napravljati razne mlečne izdelke.	—r—
Vprašanje 83. Kaj naj storim proti vranam in kavkam, ki mi hočejo jesensko setev uničiti? Ali itna družba strup za vrane in kako je z njim ravnati? (M. M. v' D.)
Odgovor: Družba ne prodaja strupa proti vranam, pač pa ga dobite v drogeriji „Adria" v Ljubljani, toda le proti licenci od strani sreskega poglavarstva. Potrebno navodilo za porabo strupa dobite obenem s strupom v imenovani drogeriji. L. 1923. je bilo pokončevanje vran obširno popisano v ,,Kmetovalcu" na str. 195.	r —
Vprašanje 84. Ena mojih krav pušča pri vsaki molži vodo. Kaj naj storim, da preprečim to napako? (I. P. v S.)
Odgovor: Puščanje vode pri molži je organska napaka, ki jo je pripisati draženju sečnih organov med molžo. Poskusite s pokladanjem mokrih rut na križ dotične krave. Ruto je namočiti v ta namen v gorki vodi. Sporočite nam, če boste imeli kaj uspeha.	- r
KMETIJSKO - SOLSKI VESTNIK.
Kmetijska šola na Grmu je s koncem oktobra zaključila šolsko leto 1926./27. Letnik je dovršilo 31 učencev, od teh s prav dobrini uspehom 5, z dobrim uspehom 23 in z zadostnim uspehom 3. Jubilejno pohvalno diplomo je dobil kot vsestransko najboljši učenec Albert Breznik iz Globasnice na Koroškem. Učenci so se poslovili od zavoda s prisrčno domačo prireditvijo ter odšli polni idealnih načrtov za bodočnost na svoje domove. Želimo, da bi ti, za vse lepo in dobro navdušeni mladeniči krepko pomagali kmetskemu stanu do boljših časov. — Usposobljenostni izpit za učitelja na kmetijsko-nada-ljevalnih šolah je položil dne 26. oktobra t. 1. na kmetijski šoli na Grmu g. Gvidon Pahor, šol. upravitelj na Skaručini. Vsled poklica na orožne vaje je moral kmetijski tečaj, ki ga je obiskoval na omenjenem zavodu, tik pred izpitom zapustiti. Vsled tega je izpit položil naknadno. — Novo šolsko leto 1927./28. se prične na kmetijski šoli na Grmu v ponedeljek, 7. novembra. Sprejetih je 52 gojencev, 33 v celoletno šolo, 19 v I. tečaj zimske šole.
GOSPODARSKE STVARI.
Naš uvoz. Iz pravkar objavljene statistike smo v prvih 9 mesecih t. I. uvozili: Iz Italije za 1215 milijonov Din ali 26.4%, iz Avstrije 22%, iz Češkoslovaške 11.6%, iz Grčije 9.95%, iz Nemčije 8.6%, iz Madžarske 7.6%, iz Švice 3.9% iu iz Francije 2.8%.
Nove carine v Avstriji. Z 21. novembrom stopijo v veljavo nove carinske postavke. Za Slovenijo pridejo v poštev sledeče postavke, ki jih navajamo kakor so veljale dosedaj in kakor bodo veljale zanaprej, in sicer: za goved dosedaj 50 zlatih kron, sedaj 75, za prašiče 3 do 8, sedaj 5 do 12. jajca 3, sedaj 8, nar. maslo 40, sedaj 60.
Nove direktne tarife z Italijo. S 1. novembrom t. 1. je stopila v veljavo nova tarifa za les, umetna gnojila in razno drugo blago. Prednost sedanjega sistema je v tem, da so izračunane vozne postavke od prodajne postaje do prestopa meje in od tu do namembne postaje, kar je v interesu hitrejšega in zanesljivejšega računanja voznine.
Konferenca o prezadolženosti kmetskega stanu v Beogradu. Na tej anketi, ki se je vršila na poziv kmetijskega ministrstva, se je izvolil odbor, ki bo zbrai podatke od vseh kmetijskih ustanov in organizacij ter bo na podlagi zbranega
materiala predlagal ministrstvu konkretne korake o kmetijskem kreditu.
Letina v Prekinurju je skraja kazala tako slabo, da se je bilo bati pomanjkanja v prehrani. Krompir in jesenski pridelki so pa tako dobro obrodili, da se je vprašanje prehrane povoljno rešilo.
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenije.
Društvo je te dni doposlalo vsem članom, ki so plačali redno članarino za leto 1927. poziv, pravila in položnico za ustanovitev fonda posmrtne pomoči. Vse, ki so voljni postati člani odseka posmrtne pomoči, prosimo, da vsa določila pazno prečitajo in se po istili ravnajo, da ne nastanejo nesporazum-ljetija, zavlačevanje in nepotrebno delo. Člane, ki še redne članarine niso poravnali in želijo postati člani odseka posmrtne pomoči, pa vabimo, da to čimprej store, na kar se jim takoj dopošl.iejo tozadevne tiskovine. Poznejši pristop jim bo le povzročil več izdatkov.
KNJIŽEVNOST.
Prof. Ivan Ritig: Poljska privreda u seoskim osnovnim školama. Knjiga, ki jc spisana v srbohrvaščini in stane 50 Din, je namenjena pouku kmetijstva na naših osnovnih šolah in je edina te vrste v jugoslovanski literaturi. Potrebo take knjige so občutili dosedaj predvsem naši učitelji, ki so hoteli .poučevati kmetijstvo v višjih letnikih osnovne ali pa v kmetijsko-nadaljevalni šoli. Dejstvo, da je knjiga spisana v srbohrvaščini (v latinici), ne bo škodovala uspehu knjige tudi med našimi slovenskimi učitelji. Na vsak način bi morala ta knjiga priti v knjžnico sleherne osnovne šole na kmetih. Knjiga je izšla v zalogi Kmetijske tiskovne zadruge v Ljubljani in se tam na-ročuje.
A. Ozanič: Gajenje stolnoga groždja (gojenje namiznega grozdja). To je naslov knjigi, ki stane brez poštnine 30 Din, s poštnino vred pa 34 Din 50 para ter se naroča pri pisatelju v Splitu samem. Knjiga obsega 180 strani in je pojasnjena s številnimi slikami. Po svoji vsebini je to v srbohrvaščini spisano delo odličen proizvod znanega vinarskega strokovnjaka v naši Dalmaciji, ki je toliko v:čjega pomena, ker se je lotil pisatelj prav aktuelnega vprašanja o pridelovanju in vnovče-| vanju namiznega grozdja, ki postaja danes čim dalje večje j važnosti za konsum in trgovino. Knjiga opisuje vse razne vrste I namiznega grozdja od najzgodnejših do poznih kakor tudi na-| čin gojenja in pripravljanja za vnovčevanje v svežem in su-| hem stanju. Ker bi morali tudi pri nas pospeševati trgovino in konsum svežega grozdja, toplo priporočamo to odlično delo vsem našim zanimancem.
URADNE VESTI. Načelništvom podružnic.
Vabijo se načelništva vseh onih podružnic, ki so že imele občne zbore, pa še niso doposiale zapisnikov o njih Kmetijski družbi, da to nemudoma store. Iz zapisnikov občnih zborov Mora biti razvidna pravilna izvolitev delegatov za družbeni zbor, ki bo 28. decembra t. 1. ob enajstih dopoldne v „Mastnem domu" v Ljubljani. Ti zapisniki so družbi potrebni, da more ugotoviti pravilno izvoljene delegate in jim pravočasno dostaviti poverilnice. Samo pravilno izvoljeni delegati, ugotovljeni iz zapisnikov občnih zborov, se bodo pripustili na družbeni občni zbor.
Poverilnice za delegate služijo kot poblastilo za udeležbo na družbenem občnem zboru in obenem kot legitimacija na železnici, na podlagi katere se dobi polovična železniška vožnja.
One podružnice, ki bodo imele svoj občni zbor šele 26. decembra, naj predložijo zapisnike potom delegatov, ki jih morajo na dan občnega zbora, t. j. 28. decembra, prinesti v pisarno Kmetijske družbe, Turjaški trg 3, 1. nadstropje, ob 9. dopoldne, da se ugotovi pravilnost volitve in omogoči delegatom dostop na občni zbor. Za občni zbor imajo veljavo samo one poverilnice, ki so bile po družbi potrjene, medtem ko so vse druge neveljavne.
VABILO
občnemu zboru Kmetijske družbe za Slovenijo,
ki bo v četrtek, 28. decembra 1927. ob enajstih dopoldne v ..Mestnem domu" v Ljubljani.
Spored:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1926.
3.	Predložitev družbenega računa za 1. 1926.
4.	Volitev novih članov odbora v zmislu § 18. družbenih pravil, ki jim je po žrebu določeno izstopiti, in sicer: a) enega izmed predsedstva: podpredsednik Jarc. b) 5 članov za bivšo Kranjsko namesto izžrebanih: Fran Hočevar, Anton Meden-Alojzij Paulin, Alfonz Mencinger in Anton Globevnik, ter c) 1 člana za bivšo Štajersko, in sicer namesto po žrebu določenega: Alojzija Supaniča.
5.	Obravnava o predlogih glavnega odbora.
6.	Obravnava o predlogih podružnic.
Predsedništvo Kmet. družbe za Slovenijo v Ljubljani,
15. novembra 1927.
Ivo Sancin, 1. r., predsednik.
Polovična vožnja po železnici zaprošena.
Navodilo delegatom.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil | v četrtek, 28. decembra 1927 ob enajstih dopoldne v ..Mestnem dornu" v Ljubljani.
Na ta občni zbor imajo pristop edinole zastopniki podružnic, izvoljeni v zmislu § 31. družbenih pravil in člani glavnega odbora.
Glasom odloka prometnega ministra imajo polovično vožnjo po železnici v potniških vlakih vsi zastopniki in člani glavnega odbora, ki se udeleže tega občnega zbora, če se pri potniški blagajni in v vlaku izkažejo z doposlano jim poverilnico. Odprava se vrši na ta način, da kupi vsak delegat r.a vstopni postaji celo vozno karto do Ljubljane ter tam zahteva, ca re mu vozna karta in poverilnica žigosata z mokrim postajnim žigom. Tako žigosana vozovnica v zvezi s poverilnico velja tudi za povratno vožnjo. Ta ugodnost velja od 26. do 30. decembra t. I. Kdor izgubi vozni listek, ga odda v Ljubljani pri izhodu ali ga ne pusti žigosati pri vstopni postaji, mora za povratek kupiti zopet celo karto. Prekinjenje vožnje ni dopustno.
Poverilnice za brezplačno povratno vožnjo veljajo le tedaj, če so na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani žigosane z družbenim žigom.
Za potne stroške morajo delegati sami skrbeti, oziroma njih podružnice.
Poverilnice se izvoljenim delegatom pravočasno dopošljejo. Podružnicam, ki imajo občni zbor šele 26. decembra, se dopošljejo poverilnice neizpolnjene načelništvu, ki naj jih izroči pravilno izvoljenim delegatom.
Kmetijska družba za Slovenijo.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1,—6. po J 31. družbenih pravi).
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Begunje pri Cerknici, na praznik, 8. decembra 1927. ob enajstih dopoldne v novi šoli; Bizeljsko, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob dveh popoldne v šoli; Bloke, v nedeljo, II. decembra 192/. ob polostnih zjutraj v novi šoli; Bohinjska Bistrica, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob poltreh popoldne v posvetovalnici občinskega doma na Bistrici; Braslovče, v nedeljo 4. decembra 192/. ob osmih zjutraj v šoli; Buče, v nedeljo,' 4. decembra 1927. takoj po rani sv. maši v šoli; Cirkovce, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob osmih zjutraj v „Društveni dvorani"; Čatež ob Savi, v nedeljo, 4. decembra 1927. po prvi sv. maši v šoli: Dravlje, v nedeljo, 11. decembra 1927. ob desetih dopoldne v gostilni Alojzija Kunovarja, Dravlje, 13: Jurklošter-Sv. Lenart, na praznik, 8. decembra 1927. ob enajstih dopoldne v občinski pisarni v Jurkloštru; Koprivna, v nedeljo, 4. decembra 1927. po sv. maši pri mežnarju; Kotije, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob IU. uri dopoldne pri „To-neju"; Kranjska gora, v nedeljo, 18. decembra 1927. ob enajstih dopoldne pri Kravenju; Libeliče, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni; Letuš, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob dveh popoldne v šoli; Mežica, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob pol 11. uri dopoldne pri „Stoparju"; Ne-gova, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob treh popoldne pri načelniku Vinc. Brezniku v Ižmencih; Peče pri Moravčah, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob treh popoldne pri načelniku Alojziju Kiopčiču, Peče, 12; Petešovci, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob treh popoldne pri g. Mihaelu Grebenjaku, Petešovci; Pol-hovgradec, v nedeljo, 4. decembra 1927. takoj po šesti sv. maši v občinski hiši; Prekopa, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob treh popoldne pri načelniku; Raka, v nedeljo, 11. decembra 1927. po prvi sv. maši v šoli; Rateče, Gorenjsko, v nedeljo, 4. decembra 1927. pri načelniku, št. 26; Rečica-Nazarje, v nedeljo, 4 .decembra 1927. po pozni službi božji v župnišču; Selnica ob Dravi, v nedeljo, 4. decembra 1927. po rani sv. maši v šoli; Slovenska Bistrica, v nedeljo. 4. decembra 1927. ob desetih dopoldne v hotelu ..Beograd"; Sora, v nedeljo, 4. decembra 1927. takoj po prvi sv. maši v šoli; Stara Loka, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob treh popoldne pri Juriju Go-sarju; Stražišče pri Kranju, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob desetih dopoldne pri načelniku Pavlu Rozmanu; Sv. Križ pri Kostanjevici, v nedeljo, 11. decembra 1927. po prvi sv. maši v šoli; Sv. Peter v Savinjski dolini, v nedeljo. 4. decembra 1927. ob treh popoldne v cerkveni hiši; Škocijan, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob osmih zjutraj v gostilni Globevnik; Št. Ilj v Slov. goricah, v. nedeljo, 4. decembra 1927. ob osmih zjutraj v ..Slovenskem domu"; Št. Janž, v nedeljo, 11. decembra 1927. ob polosmih zjutraj pri Ivanu Majcnu; Št. Jurij ob j. žel., v nedeljo, 11. decembra 1927. ob devetih dopoldne v ljudski šoli; Velenje, v nedeljo, 8. decembra 1927. ob osmih zjutraj v ,,Društvenem domu"; Videm ob Savi, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob osmih zjutraj v šoli; Vodice, v nedeljo, 4. decembra 1927. ob devetih dopoldne pri načelniku, št. 44; Vučja vas, v nedeljo, 11. decembra 1927. po rani sv. maši v šoli pri Sv. Križu; za Muto in okolico, v nedeljo, 11. decembra 1927. ob osmih zjutraj v posojilnici.
Poštnina plačana ▼ gotovini.
štev. 21.	V Ljubljani, 15. novembra 1927.
Leto XLIV.
METOVALEC
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Ingerati «e računajo po naslednjih cenali:
. Din 2400"— '/« strani .... Din 400 — . Din 1200"— »/. strani .... Din 300 — . Din 800 — »/ia strani ... Din 200-— . Din 600"— '/„ strani ... Din 100'— PrUoga listu stane Din 1500-—. — Mala naznanila do 20 besed
'/,	stran .
'/j	strani.
'/,	strani . '/* strani .
stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din.
•MMMMMM
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slove-
nijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje udie v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Cene neobvezne. — Zaloge se nahajajo:
v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Murski Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj.
Večje zaloge apnovega dušika so: pri kmetijskih podružnicah v Novem mestu, Rovtah, Gor. Logatcu, Kostrivnici, Št. Jerneju, Železnikih, Frankolovem, Škofji vasi -Vojniku, Brežicah, Št. Ilju pri Velenju, v Velenju, Šmartnem ob Paki ter
pri hmeljarni v Žalcu.
Umetna gnojila..
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 285,— za 100 kg. — Za t ha 200 do 300 kg. (Ta cena velja za komis. zaloge že od 1. septembra naprej.)
Kalijeva sol 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit po 86.— Din za lOOkg. — Za 1 ha 400—600kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 150.— za lOOkg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4 % dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za 100 kg. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 23% fosforove kisline, 3% dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300-500 kg. Pri celih vagonih L»n 90,— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300-^00kg.
Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 18/19% po Din 140. Za več vagonski odjem po dogovoru. Za na drobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg 18/19% Din 143.—, vsak odstotek višje vsebine Din 6 več.
Oddaja umetnega gnojila na drobno:
Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kilogr. po nastopnik cenah iz skladišča na Turjaškem trgu štev. 3. — Superfosfat po Din 1.25, Thomasova žlindra po Din 1.75, kalijeva sol po Din 2.—, mešano gnojilo za vrtove in za cvetice v loncih po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred.
Krmila:
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.— za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.50 za kg, na drobno Din 8.— za kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol po Din 2.— za 1 kg Ljubljana, z vrečami (po 50 kg) vred.
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po kg Din 50.—.
Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega ..Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Azbest dunajski za čiščenje vina po Din 40 za kg.
Eponlt za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg.
Gnojne vile s 4 roglji po Din 15.— komad.
„Julllen" za čiščenje vina, za belo In za rdeče K kg Din 30, 'A kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Karbokrimp, nizozemski fabrikat, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v ročkah po 3K kg po Din 50.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat.
Moštne mere, žepne, mali format po Din 95.—.
Natrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg.
Petrollenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stc,jp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 165.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—.
Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikorna Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din 18 za komad).
Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistem Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450, original Komet Nechvvile D 123 Din 500 za komad.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplovl trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.—.
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Vrtnarsko orodje, orig. tvrdke S. Kunde & sin:
Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo od Din 33 do 140, vrtne in trtne škarje od Din 35 do 190.
Žage za drevesa od Kunde, Din 45.—, Din 52.—, Din 60.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Opozarjamo mlekarne na znižane cene večjih posnemalnikov „Baltic" in „Titan".
Brzoparilniki „Alfa" original B po 1201 po 1800,— Din.
Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad.
Gobčni odpirač ..Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št 3561 po Din 7.—.
Posnemalnik „Titan" za 1501 po Din 2200.—.
„Baltic" posnemalnik H. F. za 35 1 Din 540. M. O. za 601 Din 1100, za 1001 KI. po 1500 Din, za 1301 K2. po Din 1700 ali isti stroj s podstavkom Din 2750.
Požralnikove cevi za teleta 160, za goved 320 Din.
Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 850, 360 cm po Din 865, 390 cm po Din 880, 420 cm po Din 900, 290/420 cm po Din 1050.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30.
Trokarji za goved po Din 100, za teleta In ovce po Din 76.
Grablje železne, 10 zobne po Din 9.— za komad. Kultivatorji (ročni) po 18 in 25 Din komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80,— za garnituro.
Orodje vrtnarskega društva: klini za vrvico po 3 Din, lopate za štihanje po 23 Din komad.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—.
Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. Robkalnl stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—. Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30,— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1350. Žitni čistilnik z 10 siti po Din 1520.
Poljedelski stroji:
Univerzalni plugi in plužni deli:
Sackov plug R16 po Din 1800.—. Sackov plug R14MN po Din 1500.—. Sackov plug D10MN po Din 950.—. Saokov pulg D8MN po Din 1000.—. Sackov plug D7MN po Din 850.—. Oklopne jeklene deske za Sackove pluge D7 MN po Din 90.—.
Črtala za Sackove pluge D7 MN po Din 30.—.
Sackov plug D6MNR po Din 720.—.
Sackov plug D5MNR po Din 650.—.
Saokovi plužni lemeži 7M24 po Din 52.—, 6R24 po Din
48.—.
Sackov obračalni plug NW7 po Din 920.—. Sackov obračalni plug NW5 s črtalom in premično osjo po Din 1150.—.
Sackov obračalni plug (glava HAW5 po Din 470.—. Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—. Lemeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—. Sackov brabantski obračalni plug BW5 po Din 1509.—. Sackov osipalnik M po Din 650.—. Sackov osipalnik BHR po Din 340. Sackov osipalnik (glava) HSE po Din 310.—; HZL (glava) po Din 700.—; manjša (glava) po Din 350.—; M za 7" plug (glava) po Dn 390.—.
Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glava XV z noži po Din 400.—.
Sackov izruvač za krompir (glava) s 7 roglji po Din 320. Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.—; (glava) XXV (kopačice) po Din 440.—.
Sackov marker za saditev krompirja XVIII po Din 450. Sackova enokolesna plužna XXVIII po iDn 140. Sackove oklopne plošče za plug 7MN po Din 90.—. Sackovi noži za pluge 7MN po Din 27.—. Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Din 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
Brane:
Sackova 3 delna njivska brana I po Din 1350.—. Sackova 3 delna njivska brana Ia po Din 1600.—,. Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Din 1150.—.
Njivska brana SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 po Din 680.—, A4 po Din 690.—. Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 820.—, SB3 po Din 900.—.
Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25. vrst 11, Din 4020.
Nadaljevanje na tretji strani:
V zalogi Imamo naslednie stroje svetovnoznanih tvornic kmetijskih strojev
Hofherr - Schrantz - Clayton - Shuttleworth
za katere je v Sloveniji Kmetijska družba prevzela vodstvo poslov.
Univerzalni jekleni plugi:
UP6 — z samovodom, črtalom, plužno s premično osjo, z rezervnim jeklenim lemežem, za globočino 16 cm; teža 74 kg Din 878.—.
UP7 — isto kot pri UP6, za globočino 18 cm; teža 82 kg Din 1005.—.
UPR — isto, lahek, za globočino 13—16 cm: teža 62.5 kg. Din 631.—.
D6MN — isto, za globočino 13—16 cm; teža 69 kg. Din 919.—. UP6 Triumf — Din —.—. D6MN Triumf — Din —.—
Brane:
MES5 — železne, njivske, Din 753.—. F1 — verižna, travniška, 198 cm široka, teža 95 kg Din 1402.—.
Planeti:
St. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 728.—.
Slamoreznice:
Št. 74 — z ustjem 11", s klinjami na zamašili plošči. Din 2574.—.
Št. 72 — z ustjem 8", s klinjami na zamašni plošči. Din 1808.—.
JEK — s klinjami na bobnu, Din 1087.—. JE — s klinjami na bobnu, Din 1284.—.
Reporeznice:
C — z 4 vrstami nožev na vrtelni plošči, Din 584.—. DF — z noži na bobnu, Din 727.—.
Robkači:
RR — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 900.—. Stroji za napravo zdroba:
Št. 3 — z obojestransko narebrenimi mlev. ploščami, debelost zdroba se da uravnati, Din 564.—
Št. 5 — z dvema narebrenima jeklenima valjčkoma, debelost zdroba se da uravnati, Din 1870.—.
Žitočistilniki:
Št. 8 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti, Din 2480.—.
Št. 7 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti Din 3427.—.
Vitlji (gepelni):
G — za 2 konja, Din 6130.—. Posnemalniki:
„01ympic" P1 za 801 na uro, Din 1250.—. „01ympic" P2 za 1201 na uro, Din 1620.—.
fLmrt Frepojenje
flNrr V hrav.
„Pri vnetju sramnice preko 300 krav zdravljenih z „Bissulin"-nom, Vse z dobrim uspehom, vse krave so pravilno teletile."
Zivinozdravnik Dr. S. Berliner Tierarztliche Wochensehrift 1908 Nr. 16.
„Bissulin se izdaja le na živinozdravniško odredbo.
H. Trommsdorff, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica št. 8.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
reg. zadr. z neom. zav.
Račun poštne Hranilnice št. 14257	Brzojam: Jmetsfl dom" Telefon 2,847
b Ljubljani, Taučarjena (Sadna) ul. Sten. 1, pritličje
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premi('nin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod naj-ugodnejšemi pogoji.
Obresta
vloge	brez od-
knjižice ' 0 povedi čistih.
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Preskrbuje:
Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ier čeke in nakaznice
na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8.-12.% in od 3.-4.H
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije.
Prvovrstne	
cepljene trte	
z največjo garancijo dobite po znižanih cenah iz trsnice „MITINAC" SMEDEREVO. Zahtevajte cenik od g. Ž. Popoviča, ekonoma, Smederevo ali od g. M. Obre-noviča, Beograd, Poenkareova ul. 35. Telefon 18 — 51.	
Violine od 95-— Din, gramofoni od 345*— Din, ročne harmonike od 85"— Din, mandoline od 136 — Din, citreod 192'- Din,gitareod 207'— Din dalje, lesena in pločevinasta pihala, tamburice itd. v prvovrstni kvaliteti po izredno nizkih cenah direktno iz tovarniškega skladišča 8 dni na ocjled. Instiument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo nazaj. Veliki ilustrovani cenik zastonj! Zahtevajte ga takoj od tvrdke: skladišče
MEINEL IN HEROLD, MARIBOR 1IZ
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik,
Za krmljenje zahirane, oslabele in rahitične živine je najboljše sredstvo
JENKOVO hranilno in zdravilno olje za živino11,
ki je v te namene preizkuSeno, koristnim priznano in priporočono od
najvišje instance „Bujlatriiko kliniko veterinarskog fakulteta in Zavoda za živlnogojstvo na Kr. sveučiliitu SHS. u Zagrebu s protokolom Br. 75. od dne 14. junija 1927. To olje dobavlja edino tvrdka
M. TEŽAK, Zagreb
Gundullčtva ulica brof 13
ki pošilja na zahtevo navodila o uporabi tega olja vsakomur brezplačno.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 28.—, vsaka nadaljna beseda po 1 Din.
Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Kotel za kuhanje krme
malo rabljen, se po ceni proda pri Fran Srčnik, Kožna dolina, cesta Vil., št. 11, pošta Vič pri Ljubljani.	269
Na prodaj imam več tisoč izbranih in plemenitih vrst
sadnih drevesc
/a jesensko i« spomladansko sajenje. — Jablane: Damasonov Kosmač, Jakob Lebel, Bobovec, Blein-haimska Keneta, Šampanjska Reneta, Pisani Kardinal. Bojkovo jabolko. — Hruške: Koroška mošt-nica. Tepka. Rumenke, Hardisovka :n več namiznih domačih vrst. Cena jablanam ie 10 Din za komad: cena hruškam je 12 Din za komad. Anton Šifrer, posestnik, Zabnica štev. 13, pošta Škofja Loka.	270
Prvovrstno drevje
jabolka: Mašancger, Damason, paradižnik; hruške ■oštaice: bela tepka in Vajlerca Jabolčne in hrušove divjake, pikirane, dveletne, jako močne in breskove grmiče. (Za kraje, kjer cepljena trta ■e aspeva, v zalogi tudi trta samorodnica šmar-nica) na prodaj pri Podplatar, pošta Dramlje pri Celi«.	271
' Cepljene trte
prve vrste nudi na najbolj priporočljivih ameri-kanskih podlagah .z različnimi vrstami, katere se razvidijo v ceniku', ki se na zahtevo pošlje brezplačno. ako se piše na kratek naslov: ,,Trsničar-ska zadruga Sv. Lovrenc v Slov. goricah, pošta Juršinci pri Ptuju,	272
4000 hrušovih enoletnih divjakov in visokodebelno jabolčno drevje
za jesensko sajenje nudi po nizki ceni drevesnica Mihael Iskra, Hlebce 23, pošta Lesce.	273
Ekonoma
s prakso v kmetijstvu, hmeljarstvu in kletarstvu, sprejme AntOH Cvenkel, Št. Peter v Savinjski dolini.	274
Bukove gozde
z debelim in visokim drevjem ter posamezne debele bukve kupim. Ponudbe z navedbo množine in oddaLenosti od postaje na poštni predal 230, Ljubljana.	268
Kolesel
čis;o nov. z snemalnim prednjim sedežem, prostih osi, prodam oziroma dam za 1000 komadov smrekovih hmeljevk. Karel Cernetič, sedlar, Krško ob Savi.	276
Krasno tele, bikec-simodolec
ie za pleme, eventualno tudi s kravo, ali lepa krava-simodolka po teletu, prav dobra mlekarica ie na prodaj pri Franc Vrtačnlku, Vič 44 pri Ljubljani.	277
Dve pincgavski kravi
po prvem teletu, ter dobri mlekarici in pincgav-skega bika. dve leti starega se kupijo. Ponudbe na Graščina Habach, pošta Trzin.	278
Drevesnica „Herberstein" v Velenju
nudi za jesensko in spomladno saditev prvovrstno vzgojeno sadno drevje, od namiznih in domačih vrst. Cene zmerne, pri večjem naročilu popust.	254
Knjigo »Sadjarstvo"
drugo razširjeno in spopolnjeno izdajo, spisal Fra-njo Kafol, priporočamo vsem sadjarjem, da si jo takoj naročijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. Cena 10 Din.	249
ARBORIN
najbolje sredstvo za zimsko pokončavanje sadnih škodljivcev (kaparjev, krvave uši, listnih uši i. t. d.) izdeluje
„CHEMOTECHNA",
družba z o. s. LJUBLJANA, Mestni trg St. lO.
(Na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne).
Drevesnica
kmetijske podružnice v Konjicah ima za oddati več tisoč visokodebelnih hruskovih dreves mošt-nic in jablanovih sadnih dreves za jesensko in spomladansko saditev od raznih namiznih sort. Cena za komad je I. razredu Din 10, II. razredu Din 7.50.	264
Zidanje gospodarskih poslopij v sedanji dobi.
Današnje čase zidajo po deželi, pa še tudi po mestih razna gospodarska poslopja, ki so zelo draga, a kljub temu niso zidana moderno po sedanjem času, ter ne odgovarjajo vsem zdravstvenim predpisom, ki so neobhodno potrebni za živino. V svrho tega sem sestavil jaz nekaj modernih načrtov za gospodarska poslopja in sicer hlev za konje, hlev za govedo, hlev za svinje, hlev za perutnino in zajčjerejo ter moderna naprava gnojišč in gnojnice. Vsi ti i-ačrti so za splošno gospodarstvo ter za dosego izboljšanja živinoreje zelo velike važnosti in velikega pomena ter vsakemu, ki si hoče te načrte ogledati, brezplačno na ogled pri meni v moji pisarni, kjer se dobijo tudi potrebna ustmena pojasnila, kdor pa hoče imeti iste po pošti, dobi iste po primerno nizki ceni ter naj zahteva cenik vseh načrtov za umno gospodarstvo. Načrti so tako natančno izdelani, da lahko po istih vsak zidar ali mojster izvršuje stavbo. Oglasite se ustmeno ali pismeno na naslov
KOROŠEC DMEOTIN
oblastveno preizkušeni zidarski mojster in stavbeni podjetnik
Šmartno ob Pahi (Gorenje čtsu. 7.)
Železnički Almanah 1928/1929.
U redakciji naših odličnih stručniaka, a sa sarad-rjoin naših najboljih prestavnika saobračajno-oko-nomsko-tarifskih pitanja, u aprilu iduče godine iz-lazi ..Železnički Almanah" uporedo sa novim med-iunarodnim redovima vožnje. Pored svih komersi-ialno-tarifskih i trgovačkih uputa za robni i put-nički saobračai železnicom i brodarstvom pomorskim i rečnim, za unutrašnji i medjunarodni sa-obračaj. — Almanah če doneti i sve redove vožnje putničkih i teretnih medjunarodnih vozova i bro-dova, zajedno sa tarifama i kilometražoin za važ-nije mediunarodne centre. U opšte. Almanah če postati neobhodno potreban priručnik svakoj rad-nji, poslovnici, kao i svakom putniku. Izdanje če izneti preko 50 tabaka velike četvrtine teksta, sa 25 slika i dve karte. Staje u pretplati 120 Din. Treba samo dostaviti tačnu adresu ..Zelezničkom Almanahu — Beograd" — pa če se knjiga, na po-štansko pouzeče dobiti o trošku redakcije Almanaha.	281
Kupujemo vsakovrstno
zlato, srebro, zlati in srebrni denar.
Plačamo najvišje cene! Tovarna za ločenie dragih kovin, Ljubljana-Siška, Jernejeva c. 8. 243
I. JAI&SIH
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrt. Vozna kolesa Stjria Dttrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko.
KUHAJTE KAVO !
5 PRVOVRSTNIM PRI-\ DATKOM	I
H<>J.mxshm:
CMHOMIIJEIS
Moliere: Skopuh
(L' Avare), komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret, Ljubljana 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljudski oder XII. zvezek. Cena 1R Dia. Za izvrstno burko ,,Scapinove zvijače", ki ie laai prešla vse podeželske odre in povsod vzbujala salve smeha, smo dobili sedaj v izvrstne« prevodu Niko Kureta še Molierovo klasično komedij« ..Skopuha". Skopuh ima vse polno resnih momentov, vendar je tudi toliko komičnih prizorov v igri, da se bo občinstvo tudi po Skopuhu izvrstno zabavalo. Ima 10 moških in 4 ženske vloge. Od teh 10 moških vlog, je 5 epizodnih. tako, da rabi režiser samo 5 + 4 vloge. Igri je prideiaa predgovor (napisal prof. A. Robida), v katerem uaide režiser vse potrebne napotke in nasvete glede kostumov, karakterizaciie oseb. sploh vsega, kar je važnega v igri. Zato smo prepričani, da b» našel ,,Skopuh" pot po vseh podeželskih odrih in da bo ljub gost, ker je dobrih iger itak mala uu razpolago. ,,Skopuh" ni odersko zmašilo, ampak stvar stalne literature in vzgojne vrednosti, ki ie kot komedija edina svoje vrste.
Jabolčne peške
za seme ima na prodaj: Miljutin Devič, polio-privredni referent, Gračanica, Bosna,	275
„Orptington peteline",
rujave, 8 mesecev stare; krasne, prodamo tri po Din 100. Graščina Boštanj ob Savi.	27«
Izšla je
Blasnlkova
pijjfl pKflTIHB
za prestopno leto 19Z8,
ki ima 366 dni.
„ VELIK A PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
„VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
]. Nasitita
Mirna in litografiini zavod L3UBL3AHA, BREG STEV.IZ