Celje - skladišče D-Per 539/1985 glasilo delavcev sozd rudarski elektro- ||||||||||||||||||||||||||||| energetski kombinat 1119851597, edvarda kardelja COBISS 0 julij 1985 leto XXI Ocena poslovanja v I. polletju 1985 Dne 3. julija ob 10. uri se je pričela osrednja proslava ob letošnjem prazniku slovenskih rudarjev in prazniku delavcev sozd REK EK na športnem prostoru v Kisovcu v Zagorju ob Savi. (Foto: B. Klančar) Na zahtevo Republiškega komiteja za energetiko je bila izdelana ocena poslovanja v I. polletju tega leta. Ocena zato, ker še niso znani vsi knjigovodski podatki, na osnovi katerih bo izdelan polletni obračun. O oceni je bil informiran delavski svet sestavljene organizacije na junijski seji. Ocena nam je potrebna predvsem zato, da bomo v kombinatu pravočasno ukrepali v smeri odklanjanja žarišč, ki povzročajo motnje v poslovanju. Nadalje je potrebno poudariti, da Zakon o sanaciji in Zakon o zajamčenem osebnem dohodku predpisujeta omejitev izplačila OD v TOZD in DS, če ugotovijo izgubo ob sprejemanju polletnega obračuna poslovanja. Iz razpoložljivih podatkov analiza kaže, da smo v prvem polletju v sledečem položaju: Proizvodnja premoga v polletju 1985 je po tonah 3 %, po količini in toplotni vsebnosti pa 4 % večja kot v enakem obdobju preteklega leta. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je kvaliteta nekoliko izboljšala, v primerjavi s planom pa je količinska proizvodnja za 6 % večja, po toplotni vrednosti pa za 2 %. Produktivnost na izkopu premoga je bila v prvih treh mesecih 12 % večja kot v enakem obdobju leta 1984, v prvem polletju pa bo še vedno za 10 % večja, čeprav nekoliko pade v drugem kvartalu leta 1985. Celoten prihodek dosega 40 % planiranega za leto 1985 ali 80 % polletno planiranega. Skupni prihodek od porabe premoga v energetiki ter od prodaje industriji in široki potrošnji dosega nivo 80 % polletnega plana, kar je posledica 83 % pokritja osnove udeležencev v skupnem prihodku od proizvodnje električne energije in 70,8 % doseganja planske cene komercialnega premoga. Poslovni stroški dosegajo 46 % letnega ali 92 % polletnega plana. Na obseg pos- lovnih stroškov sta vplivala dva glavna činitelja: — obseg porabe reprodukcijskih materialov — večja rast cen, kot je bila predvidena z resolucijo in s tem tudi večji vpliv revalorizacije zalog materialov. Drugi poslovni stroški imajo prekoračitev za 15 % na polletni in 30 % na letni plan, ker je nastala razlika med načinom planiranja in načinom dejanskega financiranja izobraževalnega programa in izdatkov za prehrano delavcev kot posledica uveljavitve novega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka. Znaten vpliv imajo tudi negativne tečajne razlike (60 mio. din). V drugih poslovnih stroških so tudi deleži materialnih stroškov delovnih skupnosti po novem zakonu, kar v planu ni bilo predvideno. Izračuni kažejo, da je samo povečan obseg inflacije (nad z resolucijo predvideno) dodal 532 milijonov din stroškov. Struktura stroškov in dohodka v rudarstvu je takšna, da inflacija bistveno bolj vpliva na porast stroškov in dohodka v primerjavi s planom kot v ostalih delov- nih organizacijah energetike. To je tudi razlog, da delovne organizacije rudarstva izkazujejo bistveno slabši poslovni uspeh v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami energetike po enaki stopnji pokritja osnove v skupnem prihodku. V prvem polletju je bila dosežena cena toplotne enote v premogu v višini 472,15 din/GJ ali 77,9 % pokritja planirane cene. Na komercialnem premogu je bilo doseženo 70,8 %, na energetskem premogu pa 83 %. Cena komercialnega premoga v prvem polletju ne omogoča doseganja normalnih poslovnih rezultatov, saj je veljala od 1.8. 1984 do 26.4.1985 cena 387,22 din/GJ ali 63 % planirane cene, po 27.4.1985 pa 516,94 din/GJ ali 85,34 % planirane cene za leto 1985. Planirana cena toplotne enote velja za celo leto pod pogojem, če bi se stroški in dohodek gibal v resolucij-skih okvirih, kot je bilo planirano. Finančni izid poslovanja v DO RRPS je še poslabšala težka likvidnostna situacija zaradi kratkoročne zadolžitve na dan 30.6. za 1.769 milijonov din. Primanjkljaj trajnih obratnih sredstev, tekoča izguba in dolgoročni plasmaji po zakonu so glavni vzroki za tako stanje. V preteklem letu je kratkoročno zadolževanje povzročilo obresti v višini 329 milijonov din. V prvem polletju 1985 ocenjujemo obresti v višini 150 milijonov din, kar je relativno manj kot v letu 1984. Vzrok pa ni v manjšem zadolževanju, temveč v spremenjeni strukturi virov. V letu 1984 je bilo v strukturi virov preko interne banke plasiranih v obliki kratkoročnih kreditov preko 50 % združenih sredstev delovnih organizacij elektrogospodarstva in manj kot 50 % začasno angažiranih energetskih sredstev po 2 % obrestni meri. V letu 1985 pa je delež združenih sredstev neznaten in prevladuje delež energetskih sredstev. V DO RRPS bodo izkazale v polletju izgubo temeljne organizacije Rudnik Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Senovo in Laško. Delovna organizacija Termoelektrarna Trbovlje Proizvodnja v DO TET je dosegla v prvem polletju 75 % letnega plana in s tem bistveno prekoračuje dinamiko proizvodnje. DO TET bo zaključila v prvem polletju s "pozitivno ničlo", to je brez izgube in brez oblikovanih skladov. Na ta izid sta vplivala dva činitelja: —. materialni stroški in investicijsko vzdrževanje sta bistveno manjša v prvem polletju, kot je planirano, ker se ti stroški prenašajo v drugo polletje, ko bo izvršen remont; — stopnja pokritja osnove je 83 %. DO TET ima izreden problem financiranja zalog premoga in deloma avansira-nja izvajalcev vzdrževalnih in remontnih del za drugo polletje. Delovna organizacija Rudarska gradbena dejavnost Izvrševanje fizičnih planov Narava dela ne omogoča doslednega zasledovanja izvrševanja fizičnih planov. V delovni organizaciji pa ocenjujejo, da je fizični obseg del zadovoljiv in na planiranem nivoju. Uspeh poslovanja TOZD IMD in TOZD Avtoprevoz bosta dosegla planirane poslovne rezultate. TOZD GRAMAT bo zaradi sezonskega značaja blizu "pozitivne ničle". Temeljna organizacija Rudarsko investicijske gradnje (RIG) pa bo po oceni izkazala izgubo v višini cca. 50 milj. din. Celoten prihodek v tej temeljm organizaciji bo dosežen le v višini 41 % letnega ali 82 % polletnega plana. Porabljena sredstva so nad planirano višino. Nižji prihodek in večji poslovni stroški ter znatno večje obveznosti iz dohodka so vzrok za izgubo. Velik razkorak med prihodki in odhodki je nastal zaradi: — prenizkih cen, ki so posledica nepriznavanja vseh materialnih stroškov investitorja, ter nepriznavanja kalkulativnih cen s strani investitorjev; - predolgega postopka od izdelave kalkulacije do zagotovitve sredstev. Ta postopek traja dva do tri mesece. V tem času pa pride do sprememb v cenah reprodukcijskega materiala, ki jih investitorji neradi priznavajo. Podražitve se plačajo šele čez nekaj mesecev, kar pa inflacija že precej razvrednoti. Zaradi tega najemajo tudi kratkoročne kredite, za katere je treba plačati obresti, ki pa jih investitorji priznajo. ZAKLJUČEK: Ocenjujemo, da so naslednji glavni vzroki — zunanji, vplivi na slab poslovni uspeh v našem kombinatu: — nedoseganje planirane oziroma v interesni skupnosti dogovorjene cene električne energije; — nedoseganje planirane oziroma v interesni skupnosti dogovorjene cene komercialnega premoga; — primanjkljaj trajnih obratnih sredstev; — hitrejša inflacija, kot je bila začrtana z resolucijo. Da bi bilo nadaljnje izvrševanje planov proizvodnje in poslovanja v letu 1985 čim manj moteno, je delavski svet sozda sprejel sledeča stališča: — da izvršilni organi v sestavljeni organizaciji, delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih sprejmejo notranje ukrepe za odklon vseh negativnih vplivov na realizacijo plana in poslovni uspeh; • — da je treba nadaljevati z akcijo pridobivanja trajnih obratnih sredstev, ker je to eno bistvenih žarišč slabega poslovanja; — da morajo vse temeljne organizacije in delovne skupnosti pri sprejemanju polletnih obračunov poslovanja obravnavati poslovno uspešnost tudi po posameznih obračunskih delovnih enotah po novi organiziranosti in sprejeti ukrepe za izboljšanje gospodarjenja; — da se zaprosi družbenopolitične skupnosti, da ne bi bila izvršena sankcija z osebnimi dohodki po zakonu zaradi izgube na panogi premogovništva in elektrogospodarstva; — z oceno je treba seznaniti ISE, RKE, ROS in D PO občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Senovo, Kanižarica in Laško. Janko Koritnik Rudarji delajo tudi ob sobotah Zaradi kritične situacije, ki je nastala predvsem v Sloveniji zaradi pomanjkanja komercialnih vrst premoga, ki ga potrebuje industrija in široka poraba, so se samoupravni in poslovodni organi v proizvodnih tozdih sozd REK EK — do Rudniki rjavega premoga Slovenije odločili, da bodo obratovali na dopoldanski izmeni do nadaljnjega tudi vse sobote. Pričeli so z delom v soboto, 13. julija. Na delu so bili rudarji v tozd Rudnik Hrastnik, tozd Rudnik Zagorje, tozd Rudnik Trbovlje, tozd Separacija premoga Trbovlje, tozd Rudnik Kanižarica, tozd Rudnik Senovo in tozd Rudnik Laško. Računajo, da bodo nakopali vsako soboto blizu 4.000 ton premoga, od tega bo namen- jenega za široko porabo okoli 1.500 ton. Proizvodnjo premoga pa bodo povečali tudi v ostalih dneh preko leta. Kljub dopustniškim dnem so organizatorji prepričani, da bo rudarjem uspelo doseči ne le načrtovane, pač pa tudi dodatne naloge. Na vsak način bo treba zagotoviti že sedaj, to je v poletnih in jesenskih mesecih, potrebne količine premoga1, predvsem za široko porabo, pa tudi za ostale porabnike v industriji. K Stabilizacija gospodarstva, stabilizacijska prizadevanja so besede, ki se najpogosteje pojavljajo v sredstvih obveščanja in so stalna tematika na sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah, saj je boj za ekonomsko stabilizacijo tudi boj za krepitev družbene moči in odgovornosti delavcev v združenem delu. Razmeroma težak družbenoekonomski položaj Rudnikov rjavega premoga Slovenije zahteva v tem oziru še večja prizadevanja za izboljšanje gospodarskega položaja. Ukrepi, ki smo jih že tretje leto sprejeli, zajemajo program akcij z raznih področij gospodarjenja, katerih realizacija je nujna, saj je bistveni poudarek na izboljšanju kvalitete dejavnikov gospodarjenja. V ukrepih je velik poudarek na pridobivanju dohodka in njegovi delitvi kot eni osnovnih pravic in odgovornosti delavcev pri upravljanju. Tu gre za dograjevanje dohodkovnih odnosov na temeljih izenačevanja pogojev gospodarjenja z analitičnim prikazovanjem načina pridobivanja in delitve prihodka na osnovi doseganja proizvodnih rezultatov temeljne organizacije in v medsebojni soodvisnosti vseh temeljnih organizacij združenega dela. Sprejemanje določenih planov s cilji, ki jih v danem časovnem obdobju ni možno doseči oziroma uresničiti, je vse preveč nesmiselno. Predvsem področje investicij je glede na plan možno realizirati v bistveno manjšem obsegu, čeprav bi bilo potrebno praktično na vseh področjih glede na bistvena zostajanja v posameznih fazah investiranja. To lahko vpliva ne le na potrebno povečanje proizvodnje do leta 2000, pač pa tudi na ohranitev obstoječe kontinuitete. V tem oziru so sprejeti ukrepi in potrjeni investicijski programi za pridobitev potrebnih sredstev kot tudi pridobitev ustreznih kapacitet izvajalcev za izvajanje investicij. Največji problem v sedanjem trenutku je potrjevanje in sprejem aneksa št. 1 k investicijskemu programu "Odpiranje novih slojišč na področju Hrastnika in Trbovelj." Naše gospodarstvo premalo upošteva tržišče. Organizacije združenega dela se preusmerjajo le v primerih večjih zastojev pri prodaji. Neupoštevanje tržišča, zapostavljanje ekonomske zakonitosti se kaže tudi v neugodnih posledicah pri odnosu dodela. V DO RRPS so sprejeti ukrepi za doseganje planirane proizvodnje premoga na ta način, da se poveča delež komercialnih vrst premoga zaradi zmanjšanih potreb po energetskem premogu zaradi večjega remonta v Termoelektrarni Trbovlje. Navedene rezultate bi dosegli tudi z ustrezno organiziranostjo proizvodnje, katerih rezultat bi bile tudi večje storitve. K bistveno boljšim rezultatom naj bi prispevala tudi uporaba mehanizacije. Stabilizacijska prizadevanja v DO RRPS Zavedajmo se, da premog ustrezne kvalitete (s čim manj primesi) pogojuje zmanjšanje v okvar v termoelektrarnah in toplarnah zato so tudi na tem področju sprejeti ustrezni ukrepi. Rezultate bodo ugotavljali s povečanim vzorčevanjem in ugotavljanjem kvalitete. Glede zagotovitve večjih količin debelejših vrst premoga so ukrepi usmerjeni v način pridobivanja in transporta, kjer ne bi prihajalo do dodatnega drobljenja premoga. Ker je doseganje planirane proizvodnje premoga pogojeno tudi s kontinuiranim odvzemom tekoče dnevne proizvodnje, je v izgradnji prenosnica za uporabo večjih vagonov, predvsem za kontinuirani odvoz energetskega premoga. Najpomembnejši sklop ukrepov s tega področja pa je bil zagotoviti kontinuiranost proizvodnje tudi ob podaljšanem remontu v Termoelektrarni Trbovlje, usmerjeni pa so bili v uveljavljanje določenega režima na Separaciji Trbovlje in na odlaganje premoga na deponijo Termoelektrarne. Pocenitev proizvodnje je nujna v Rudnikih rjavega premoga Slovenije, kot tudi v večini ostalih organizacij združenega dela. Kljub temu, da je povečanje proizvodnje istočasno pocenitev proizvodnje, pa so sprejeti tudi ostali ukrepi k zmanjšanju stroškov proizvajanja, in sicer na naslednjih področjih: popravljanju TH podporja, kvalitetnejšem opravljanju storitev, zmanjšanju nadurnega dela. Določen prispevek bi prinesla uvedba štiriiz-menskega dela. Ti poizkusi so predvideni. Na žalost se zaradi izredno visoke inflacije tovrstni pozitivni rezultati bistveno zmanjšajo, seveda pa je primerjava doseganja teh rezultatov med temeljnimi organiza- cijami nedvoumna. Oblike vseh vrst porabe se povečujejo ne glede na ustvarjeni dohodek. Na področju delitve dohodka so opredeljene zahteve, da se dosledno izvaja nagrajevanje v skladu s pravilniki o stimulativnem nagrajevanju v izogib uravnilovki, ki je prisotna upoštevajoč bistveno različne proizvodne rezultate oziroma rezultate gospodarjenja. V delovni organizaciji Rudniki rjavega premoga Slovenije je prisotna odgovornost za izvajanje sprejetih ukrepov, s katerimi bi izboljšali ekonomski položaj. Izvajanje oziroma uresničevanje sprejetih ukrepov je obravnavano v vseh sredinah (predvsem v samoupravnih organih), kar je razvidno iz razprav delegatov delavskega sveta delovne organizacije. Kritično so izpostavljene naloge, katerih ne uresničujemo oziroma prepočasi in neustrezno razrešujejo. Medtem ko se ugotavljajo razmeroma ugodni proizvodni rezultati v prvih mesecih leta 1985 in so tudi stroški poslovanja v okviru predvidevanj, pa so kritično obravnavane nerealizirane naloge, ki imajo lahko bistven vpliv na dosežene rezultate v drugem polletju in ki lahko izničijo pozitivne dosežke. Tako je bilo izpostavljeno nedoseganje planirane strukture proizvodnje in doseganje kvalitete premoga, zaostajanje določenih investicij. Zakasnitev dokončanja investicije v izgradnjo nove prenosnice je povzročila že v juniju v večjem obsegu napolnitev deponije energetskega premoga, kar lahko povzroči bistvene zastoje v proizvodnji. Zahteva se ugotavljanje odgovornosti za nastali položaj, saj se očitno sprejeti ukrepi glede odvijanja proizvodnje ob dolgotrajnem štiriinpolmesečnem re- Dne 3. julija ob našem prazniku je Delavski pihalni orkester Zagorje pod vodstvom E. Eberla pripravil promenadni koncert pred restavracijo Marela od 9. do 9.30 v Kisovcu. (Foto: B. Klančar) montu v termoelektrarni, niso ustrezno realizirali. Kako uspešno smo realizirali posamezne ukrepe bomo ugotavljali ob novem letu, vsekakor pa so sprotne analize potrebne. Prehajamo v najpomembnejše obdobje leta 1985, saj bo od realizacije nalog v naslednjih mesecih v pretežni meri odvisno, kako bomo uspešni pri realizaciji ciljev v okviru sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Naslonitev na lastne moči je osnova sprejetih ukrepov v delovni organizaciji, pričakujemo pa realizacijo tudi ostalih ukrepov, ki so predvideni v izhodiščih dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Tesna povezanost energetike z ostalim delom.gos- podarstva je nujna. Organizacije združenega dela so se administrativnim ukrepom prilagodile in so določene kvalitativne norme zanemarile. Zato je uveljavitev teh ukrepov predpogoj za dosego začrtanih ciljev. Zdravko Stradar Proizvodni rezultati v DO RRPS v obdobju januar — junij 1985 Rudniki rjavega premoga Slovenije so za polletje 1985 planirali po načrtu koriščenja premoga proizvodnjo v višini 864.365 ton, izraženo v toplotni vrednosti 12.683.409 GJ. Od tega je bila planirana jamska proizvodnja 769.710 ton, oziroma 11.580.678 GJ, proizvodnja iz površinskega kopa Lakonca pa 94.655 ton oziroma 1.102.731 GJ. Planirana in dosežena proizvodnja premoga v RRPS v prvem polletju 1985 pa je naslednja: Na površinskem kopu Lakonca niso mogli proizvajati zaradi slabih vremenskih razmer v začetku leta in nepravočasnega odkrivanja. Računamo, da bomo izpad proizvodnje nadoknadili v poletnih mesecih ob kolikor toliko normalnih vremenskih razmerah. Rudnik plan ton doseženo ton razlika ton Vsi ostali premogovniki so presegli planirano proizvodnjo. Njihovo preseganje je večje kakor izpad,zato je proizvod- Hrastnik T rbovlje + RŠC 229.000 234.147 + 5.147 278.040 327.008 + 48.968 nja za 31.362 ton višja od planirane. Zagorje 122.830 154.054 + 31.224 Posamezni premogovniki so delno krili Laško 19.850 12.800 — 7.050 izpade jamske proizvodnje s proizvodnjo Senovo 59.850 58.293 — 1.557 iz manjših površinskih kopov, in sicer: Kanižarica 60.140 65.000 + 4.860 Blate 6.909 ton, Ojstro 7975 ton in Ret- Lakonca 94.655 44.425 - 50.230 je 845 ton. Primerjava količinske proizvodnje z is- DO RRPS: 864.365 895.727 31.362 tim obdobjem v letu 1984 je podana v na- slednji tabeli: l.-VI. 84 I.-VI.85 razlika Rudnik ton t/dan ton t/dan ton t/dan Hrastnik 212.501 1.525 234.147 1.709 + 21.646 + 184 Trbovlje 302.696 2.173 327.008 2.387 + 24.312 + 214 Zagorje 141.893 1.023 154.054 1.133 + 12.161 + 110 Laško 17.500 128 12.800 94 — 4.700 - 34 Senovo 60.823 450 58.293 438 — 2.530 - 12 Kanižarica 69.500 526 65.000 454 — 4.500 - 72 DK Lakonca 67.362 483 44.425 334 - 22.937 - 159 DO RRPS: 872.275 6.558 895.727 6.539 + 23.452 - 19 Navedena proizvodnja je bila dosežena v 133 rednih delavnikih in naslednjim številom prostih sobot: Hrastnik in Trbovlje štiri, Zagorje tri, Senovo nič, Kanižarica 11 in 1/3. Dnevna proizvodnja iz jam na redne delavnike je znašala 6292 ton in je za 505 ton višja od planirane. Vključno s površinskim kopom Lakonca pa je znašala dnevna proizvodnja 6626 ton in jeza 127 ton višja od planirane. Dnevna proizvodnja je računana na redne delavnike brez sobotne proizvodnje. Proizvodnja na proste sobote pa je znašala po posameznih rudnikih: Hrastnik 1606 ton, Trbovlje 1793 ton, Zagorje 1226 ton, Senovo 4098 ton in Kanižarica 5705 ton. Iz tabele je razvidno, da planirane proizvodnje v prvem polletju leta 1985 nista dosegla rudnika Laško in Senovo ter površinski kop Lakonca. Izpad proizvodnje na rudniku Laško je zaradi pomanjkanja produktivnih delovišč in zožitve premogovega sloja. Rudnik Senovo je imel v začetku leta težave z zvračanjem premoga zaradi zelo nizkih temperatur, slabših odkopnih prilik, večjega dotoka vode na deloviščih in zaradi transportiranja premoga skupaj z jalovino. Pri izračunu proizvodnje ton/dan so v tabeli upoštevani redni delavniki in delo na proste sobote. Dosežena proizvodnja v RRPS I—VI 1985 je za 23.452 ton višja kakor v istem obdobju leta 1984 (indeks 103). Rudnik Hrastnik je proizvedel 21.646 ton več kot v letu 1984, kljub težavam na odkopih in pri transportni mehanizaciji, predvsem na račun boljšega pridobivanja v Terezija II polju in v Javor polju. Večjo proizvodnjo je dosegel tudi Rudnik Trbovlje (24.312 ton v primerjavi z letom 1984, kjer so vladali nekoliko boljši pogoji v začetku leta in na račun večjih napredkov s čelom v/AB po- lju pri podpiranju s SHP in pridobival-nim strojem Eickhoff ESA — 60 L. Tudi Rudnik Zagorje je proizvedel 12.161 ton več kot v letu 1984, kljub temu, da je praktično že v aprilu prenehal z odkopavanjem kotlovnega premoga v jami Trbovlje, to pa zaradi uspešne sanacije v jami Kotredež in večje proizvodnje iz jame Loke. Rudniki Laško, Senovo in Kanižarica so dosegli nekoliko nižjo proizvodnjo kot v istem obdobju lanskega leta iz že prej navedenih razlogov. Površinski kop Lakonca pa je proizvedel kar za 22.937 ton premoga manj kot v istem obdobju lanskega leta, to pa že v prvih mesecih letošnjega leta zaradi že naštetih vzrokov (sneg, mraz, deževje, nepravočasno odkrivanje). Stanje kvalitete oziroma kurilne vrednosti in planirani GJ po posameznih rudnikih in za površinski kop Lakonca za obdobje I - VI 1985: Rudnik plan GJ doseženo GJ razlika GJ plan GJ/t doseženo GJ/t razlika GJ/t Hrastnik 2,887.690 2.860.997 — 26.693 12,61 12,22 - 0,39 Trbovlje 2,810.984 3.264.189 + 453.205 10,11 9,98 - 0,13 Zagorje 1,439.567 1.779.906 + 340.339 11,72 11,55 - 0,17 x Laško 266.899 168.752 - 98.147 16,03 16,22 + 0,19 x Senovo 744.255 748.293 + 4.038 14,90 15,39 + 0,49 x Kanižarica 705.740 702.116 + 3.624 14,00 12,91 - 1,09 D K Lakonca 1,102.731 438.797 - 663.934 11,65 9,88 - 1,77 Za rudnike Laško, Kanižarica in Senovo so podatki za doseženo kurilno vred-nost v obdobju I - V 1985, za Zasavske premogovnike in površinski kop Lakonca pa za obdobje I - VI 1985. Za naštete prve tri rudnike ni možno dobiti podatkov prej kot pred dvajsetim za pretekli mesec, kljub večkratnim dogovorom in urgencam. Iz podatkov v tabeli o doseganju kvalitete oziroma kurilne vrednosti premoga je razvidno, da 'nista dosegla planiranih GJ rudnika Hrastnik in Ldško ter površinski kop Lakonca. Rudnik Hrastnik ni dosegel planiranih GJ, kljub preseganju planirane proizvodnje za 5.147 ton, zaradi nedoseganja planirane kvalitete GJ/ ton, vendar je imel prevelik izpad količinske proizvodnje. Površinski kop Lakonca pa je imel 50.230 ton izpada proizvodnje in kvalitete za — 1,77 GJ/ton. Zasavski premogovniki so kljub nedoseganju planirane kvalitete premoga na rudniku Hrastnik in površinskem kopu Lakonca presegli planirane GJ za 102.917. Planiranih GJ za RRPS za obdobje I — VI 1985 pa ni možno podati, ker za rudnike Laško, Kanižarica in Senovo ni mogoče pravočasno dobiti podatkov za prvo polletje 1985 in so navedeni podatki le za prvih pet mesecev letošnjega leta. Dosežene storitve za prvo polletje 1985 v primerjavi s planiranimi za posamezne rudnike pa so podane v naslednji tabeli: odkopna jamska rudniška Rudnik plan doseženo plan doseženo plan doseženo Hrastnik 13,0 15,02 2,90 2,57 2,20 1,94 Trbovlje + RŠC 15,0 14,35 4,00 4,13 3,32 3,22 Zagorje 7,7 9,62 2,40 2,61 1,66 1,72 Laško 8,0 3,20 1,80 1,30 1,10 0,70 Senovo 7,1 5,77 2,45 2,00 1,70 1,68 Kanižarica 7,8 7,03 2,15 2,06 1,30 1,46 Primerjava planiranih in doseženih storitev v zgornji tabeli ne podaja točne slike zaradi menjave metodologije pri izračunu storitev in zajemanja delavnikov za posamezno storitev. Pred združitvijo vseh premogovnikov Rjavega premoga Slovenije v eno delovno organizacijo je imel vsak rudnik svojo metodologijo, ki se je pa po združitvi poenotila in so zato nastopile spremembe pri upoštevanju delavnikov za posamezne storitve. Iz podatkov v tabeli vidimo, da je presegel planirano odkopno storitev le rudnik Zagorje, medtem ko je vsi ostali rudniki niso dosegli. Jamsko storitev sta presegla le rudnik Trbovlje in Zagorje, rudniško pa le rudnik Zagorje in Kanižarica. z zbornega mesta v Kisovcu se je na praznik rudarjev razvila povorka skozi Kisovec do mesta proslave. (Foto: B. Klančar) O od kop na jamska rudniška Rudniki 1984 indeks 1984. indeks 1984 indeks Hrastnik 11,92 126 2,28 113 1,72 113 Trbovlje 13,19 109 4,19 98 3,47 93 Zagorje 8,80 109 2,41 108 1,67 103 Laško 6,19 52 1,62 80 0,91 83 Senovo 6,82 85 2,23 90 1,69 99 x Kanižarica 7,77 90 2,29 90 1,46 100 x podatki so za obdobje I — V 1984 Dejanskega stanja doseganja vseh stori- nja zelo nizka in zato primerjava ne daje tev pa ne dajejo podatki v tabeli tudi iz realne slike o vrednosti doseženih stori-razloga, ker je bila lanskoletna proizvod- tev. Iz podatkov v tabeli vidimo, da je od-kopna storitev porasla v primerjavi z letom 1984 na rudnikih Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, jamska na rudniku Hrastnik in Zagorje ter rudniška na rudniku Hrastnik in Zagorje, rudnik Kanižarica pa je dosegel ravno planirano storitev. Za dvig storitev bo potrebno posvetiti večjo skrb organizaciji dela na odkopnih deloviščih in pričeti z uvajanjem cikličnega dela na odkopih, kot je predvideno po projektih za posamezno tehnologijo podpiranja in pridobivanja premoga na širokih čelih, in pričeti z nagrajevanjem organizatorjev proizvodnje po doseženih storitvah in proizvodnji. Franc Selan Skupščina SR Slovčnije odobrila denar za REK EK Dne 26. junija letos je slovenska skupščina — zbor združenega dela na svoji 49. seji vnovič obravnavala med drugim tudi poročilo o izvajanju zakona o obveznem prispevku tozdov za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva. Prvič je bilo o tem govora na seji 14. maja letos. Zbor združenega dela skupščine SR Slovenije je na omenjeni seji soglašal s predlogom Odbora za družbeno — ekonomski razvoj in mnenjem Zakonodajno — pravne komisije glede presežka sredstev, zbranih na podlagi zakonsko določenega prispevka za enostavno reprodukcijo v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Sklenil je, da se presežek okoli 169 milijonov dinarjev nad načrtovanim zneskom, zbranih na podlagi zakonsko določenega prispevka za enostavno reprodukcijo v elektrogospodarstvu in premogovništvu, dodeli sozdu Rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja. Denar je namenjen za potrebe enostavne reprodukcije, to je za kritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev po stanju 31.12.1984. Naša prizadevanja v tej smeri so bila uspešna. Iz zbornega mesta pri restavraciji Marela se je razvila povorka skozi Kisovec do mesta proslave na športnem igrišču. (Foto: B. Klančar) VVV Letošnje proslave v Kisovcu ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata se je udeležila Efc Kb 4H fifr 41 Bfr 4| tudi vrsta javnih in političnih delavcev. Em Eti Eti Eti (Foto: B. Klančar) Ob začetku proslave so vsi navzoči počastili spomin na smrtno ponesrečene člane kolektiva in padle v NOB z enominutnim molkom. Skupina rudarjev je položila lovorjev venec na bližnje spominsko obeležje. (Foto: B. Klančar) Dan rudarjev in praznik kombinata smo proslavili dostojno V sredo 3. julija 1985 je potekala na športnem igrišču Svobode Kisovec, v Kisovcu, pri Zagorju ob Savi proslava ob dnevu slovenskih rudarjev in prazniku delavcev sozd REK EK. Hkrati smo proslavili tudi 230-letnico rudnika Zagorje, 40-letnico zmage in 35-letnico samoupravljanja. V programu so bile naslednje točke, ki so se odvijale po sprejetem okvirnem programu. Od 9. do 9,30 je delavski pihalni orkester Zagorje pripravil promenadni koncert popularnih del pred restavracijo Marela v Kisovcu. Tu so se zbirali tudi udeleženci proslave. Ob 9,30 se je oblikovala povorka z zastavonošami na čelu, godbo, uniformiranimi rudarji, gasilci in ostalimi udeleženci. Povorka je šla skozi naselje Kisovec do športnega prostora, kjer je potekala proslava. Ob 10. uri se je pričela proslava z Internacionalo, ki sta jo izvajala pihalni orkester in moški pevski zbor Loški glas. Nato pa je Jože Žitnik, predsednik izvršnega odbora delavskega sveta sozd REK EK, poudaril, da slavimo slovenski rudarji vsako leto 3. julija svoj tradicionalni praznik v počastitev spomina na gladovno stavko revirskih rudarjev v letu 1934. Hkrati je pozdravil vse goste in vse navzoče. Med gosti so bili tudi Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ, Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, Pepca Kardelj, članica sveta federacije, Miloš Prosenc, član predsedstva CK ZKS, Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Janez Vipotnik, član predsedstva CK ZKS, Jakob Piskernik predsednik Republiškega komiteja za energetiko, Emil Štern, izvršni sekretar CK ZKS, dr. Peter Gregorc, predsednik Splošnega združenja energetike Slovenije in drugi gostje iz republike ter revirskih občin. Vsi navzoči so se poklonili spominu smrtno ponesrečenim članom kolektiva ter padlim v NOB, trije uniformirani rudarji pa so odnesli žalni venec na bližnje spominsko obeležje. Tovariš Žitnik je nato prebral pismo, ki so ga 'poslali rudarji iz Titovega Velenja, prinesli pa udeleženci maratonskega teka v počastitev dneva rudarjev. Sledil je slavnostni govor, k1 ga je imel Janez Vipotnik, član predsedstva CK ZKS. Njegov govor v celoti objavljamo v tej številki. Sledile so podelitve in objave priznanj in nagrad. Tako je Jože Čič, dipl. inž., objavil imena jamskih reševalcev, ki so dobili plaketo reševalca za 5, 10 in 15-letno aktivno delo pri delu v jamskih reševalnih moštvih. Janez Artnak,dipl. inž., je prebral priznanja in višino nagrad inovatorjem za osvojene tehnične izboljšave, Drago Gruič je prebral pregled jubilejnih nagrad, ki so jih prejeli člani kolektiva za 10, 20 in 30-letno delo. Božo Marot je objavil rezultat natečaja za najboljše mladinske prispevke na temo: 40 let rudarjenja v svobodi in na koncu proslave tudi podelil nagrade najboljšim učencem. Bruno Šorli je objavil rezultate športnega tekmovanja članov kolektiva kombinata, ki je potekalo v glavnem 18. maja letos na področju Zagorja. Nato pa je pihalni orkester zaigral skladbo '-'25. maj." Jože Albert, predsednik komisije za priznanja in odlikovanja je objavil, Jože Žitnik pa podelil srebrne in zlate plakete sozd REK EK članom kolektiva in dvema rudnikoma. Sledila je razglasitev častnega člana sozd REK EK. Jože Albert je v imenu komisije za priznanja in odlikovanja in na temelju sklepa delavskega sveta sozd REK EK obrazložil in razglasil Staneta Dolanca, člana predsedstva SFRJ, za častnega člana kolektiva sozd REK EK. Listino mu je izročil Jože Žitnik, prav tako pa tudi pripadajočo rudarsko uniformo, rudarsko varnostno svetilko, rudarsko palico in šopek cvetja. Tovariš Stane Dolanc se je za podeljeno visoko priznanje v kratkem govoru zahvalil in zaželel kolektivu in vsem njegovim članom uspešno delo tudi v bodoče. Drugi del programa pa sta začela .pj-halni orkester in Loški glas z rudarsko himno Stan rudarski. Rihard Majcen in Marinka Vračevič, oba v rudarskih uniformah, sta zapela ob spremljanju kitare na znano melodijo rudarske pesmi, besedilo, ki ga je pripravil Nande Razbor-šek. Besedilo se v glavnem nanaša na šest obdobij razvoja rudnika Zagorje. Vmes je nastopil operni umetnik Ladko Korošec, ki je zapel Delavca ob spremljavi pihalnega orkestra. Na koncu sta zaigrala in zapela godba in Loški glas še pesem o Titu, nato pa je Jože Žitnik povzel zaključno besedo ter se zahvalil za sodelovanje in obrazložil navodila glede podelitve priznanj in nagrad članom kolektiva. Priznanja so prejeli jamski reševalci, inovatorji, vodje športnih ekip in učenci za najboljše naloge. Sledilo je tovariško srečanje vseh navzočih, na katerem je igral ansambel Zagorjani iz Zagorja. Za letošnjo proslavo, ki je po mnenju vseh navzočih lepo uspela, so pripravili program in ga izvedli Delavski pihalni orkester iz Zagorja ob Savi pod vodstvom E. Eberla, moški pevski zbor Loški glas pod vodstvom zborovodje Mirka Prašnikarja, basist Ladko Korošec, solista Rihard Majcen in Marinka Vračevič,ansambel Zagorjani, scenarij je pripravil prof. Nande Razboršek, sceno pa Franc Kopitar. Ureditev odra, klopi, miz, zastav, prodajnih paviljonov pa je imel na skrbi rudnik Zagorje. Gostinstvo pa Vidergar iz Kandrš. Ta je pripravil mize in klopi, pa tudi postrežbo z malicami na podlagi nakaznic, ki so jih prejeli navzoči člani kolektiva. Točenje piva je bilo tudi letos brez nakaznic. Ozvočenje je imel na skrbi Delavski dom Zagorje, ocvetličenje zagorska cvetličarna, promet je pomagala urejati Pos-taja_milice iz Zagorja, rediteljsko in sani- tet n o službo rudnik Zagorje, uniformirane rudarje Peter Schneider, dipl. inž., fotografiral je tokrat Brane Klančar, o poteku in izvedbi proslave pa so poročali novinarji radia Ljubljana, časopisov Dela in Dnevnika ter Radia Trbovlje. Žal je tudi tokrat odpovedala televizija, saj že drugič ni sodelovala pri posnetku ne le naše osrednje proslave ob dnevu rudarjev, pač pa tudi ne 22. junija, ko je potekalo v Trbovljah XXIX. športno srečanje delavcev elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. Prevoze iz Hrastnika in Trbovelj v Kisovec je imel na skrbi Integral SAP tozd Kum iz Trbovelj, pa tudi enota iz Zagorja. Organizacijo in izvedbo proslave je izpeljal poseben organizacijski odbor, ki so ga tvorili Janko Savšek, kot predsednik, in člani mgr. Srečko Klenovšek, Ivan Berger, Miro Florjane, Matjaž Cerovac, mgr. Marijan Manfredo, Vili Lukančič, Bruno Šorli, Zoran Tomše, Božo Marot, Franjo Krsnik in Tine Lenarčič. Adm inistrativno tehnična opravila in skrb za izvedbo je imel splošni sektor ds ss sozd REK EK. Kot smo že omenili, se je večina nav-j zočih pohvalno izrazila o izvedbi letošnje proslave, ker je potekala hitro, brez vmesnih napovedi in premorov, ob veliki udeležbi članov kolektiva, upokojenih članov kolektiva, udarnikov, prvoborcev, predstavnikov oblastnih in družbenopolitičnih 'organov, SIS-ov, drugih organizacij združenega dela itd. Mnogo pa je k razpoloženju prispevalo lepo, sončno vreme. Tovariško srečanje je trajalo kar precej časa v noč. (t.l.) Janez Vipotnik Proletarski centri naj ne zaostajajo za razvojem Na letošnji osrednji proslavi ob dnevu rudarjev in prazniku kombinata, ki je bila dne 3. julija na športnem igrišču Svobode v Kisovcu v Zagorju ob Savi, je bil slavnostni govornik 'Janez Vipotnik, član predsedstva CK ZKS. Njegov govor zaradi izredne aktualnosti objavljamo v celoti. Drage tovarišice in tovariši! Dan rudarjev slavimo. Praznik ljudi, ki kopljejo črno zlato. Že dolgo. Zagorski rudnik, najstarejši na Slovenskem šteje letos 230 let. 230 let prepolnih nevarnih pogojev dela, mučnih naporov, izjemnih podvigov, boja za pošten kos kruha, proti izkoriščanju in zatiranju, za pravico in resnico. Vsem nam je v ponos, kako časten delež so ljudje teh rudarskih dolin prispevali k naši današnji stvarnosti. Za revirske kraje posebej velja pravilo, da učinkovitost in razmah naše revolucije nista bila samodejna, marveč plod dolgotrajnih naporov in požrtvovalnosti dolge vrste naprednih ljudi. Prve korenine svobodoljubnega gibanja v revirjih segajo daleč nazaj. Že leta 1861 so se pričeli spontani nastopi posameznih rudarjev in skupin proti brezobzirnemu izkoriščanju lastnikov rudnikov in brezupnim delovnim pogojem v rudniških jamah.’ Knapje so v svojem boju brž dognali, da je njihova moč le v organizirani akciji in v enotnem nastopu proti buržoaziji. Izid tega spoznanja je bila tudi velika stavka rudarjev 1889. leta. Ta štrajk se je razlikoval od prejšnjih. Zajel je hkrati vse tri doline in bil je enotno voden. To je bil obenem prvi nastop mladega in maloštevilnega slovenskega proletariata. Hkrati pomeni tudi začetek organiziranega delavskega gibanja na Slovenskem. Odtlej je življenje v revirjih, kakor tudi nasploh na Slovenskem povezano z bojem delavskega razreda za boljše življenje in znosne delovne pogoje. Ta boj karakteri-zira na eni strani veliko odrekanja in na drugi rast delavskega gibanja, moč politične organizacije, klesanje številnih revolucionarjev, dviganje razredne zavesti in zaupanje v lastne sile. Za zgodovino teh naših dolin je posebej znamenito kandidiranje Ivana Cankarja za poslanca. Ko je bila v zadnjih januarskih dneh 1907. leta v Avstroogrski uzakonjena splošna in enaka volilna pravica za državni zbor, je 3. februarja v Trstu socialdemokratsko strankino vodstvo — socialdemokrati so bili takrat najnaprednejša stranka — sklenilo ponuditi kandidaturo Ivanu Cankarju. 15. februarja je "Rdeči prapor", glasilo stranke, objavilo vest, da je Ivan Cankar kandidat za rudarski okraj. Naš največ ji pisatelj se je prav dobro zavedal, da na zmago pri volitvah v razmerah, kakršne so bile pri takratni volilni geometriji, ni mogoče računati. 31. marca je nastopil na zboru v Zagorju. S tega zbora se je vračal z najlepšimi vtisi. Cankarjev življenjepisec Dušan Moravec opisuje, da so se na zboru Zagorjani zdeli Cankarju krasni, rudarji so kakor otroci lovili vsako njegovo be- sedo, kakor je potem o tem pisal "Rdeči prapor". Izidi volitev so potrdili, kako stvarne so bile Cankarjeve napovedi. Dobil je celo več, kot je pričakoval, največ od vseh kandidatov socialdemokratske stranke na Slovenskem. V volilnih enotah v Zagorju in Izlakah je daleč prekosil svoje rivale iz nasprotnega tabora. Ko bi pri volitvah odločali samo delavci, bi tisto leto Ivan Cankar odšel sedet v dunajski parlament. Epizoda s Cankarjevo kandidaturo prepričljivo pripoveduje, kakšna je že v Avstroogrski bila zavest ljudi teh naših dolin. Revolucionarni duh delavskih množic se je pod vodstvom novo nastajajoče Komunistične partije v stari Jugoslaviji razmahnil. Noben teror več ga ni mogel zaustaviti. Tako organiziran delavski razred Je bil kos fašistični organizaciji Orjune, ki si po trboveljskem spopadu z delavci ni več opomogla. Slavnostni govornik na proslavi dneva rudarjev in praznika kombinata je bil Janez Vipotnik, član predsedstva CK ZKS. (Foto: B. Klančar) Delavsko gibanje v revirjih, kakor tudi drugod, se seveda ni razvijalo premočrtno. Vsako delavsko zmago je moral revirski delavec plačati z mnogoterimi porazi iri žrtvami. V teh porazih in žrtvah pa se je utrjevala srčnost in napredna ideologija je zajemala vse širše sloje. Zasavski revirji so izoblikovali in kalili veliko število borbenih komunistov. Njihova uporna misel se je čula v živi besedi, bila je zapisana — tudi v verzih — in netila je ogenj upora. Revirski delavec se ni boril samo v svojih dolinah, marveč tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji. Boril se je v oktobrski revoluciji, v mnogih rudarskih centrih Nemčije, Francije, Belgije, v španski državljanski vojni. Tudi čebinski kongres komunistov ni slučajno zasedal prav nad našimi dolinami. Delo naprednih revirskih ljudi je bilo prav tako kot delo drugih naprednih sil na Slovenskem nadvse dragocena izkušnja v usodnih dnevih druge svetovne vojne. Predvojna aktivnost Komunistične partije se je bogato obrestovala v ilegalnem delu, odhodu v partizane in v boju zoper teror in nasilje. Ni slučajno, da je bila prva revirska četa izmed vseh štajerskih čet takrat najmočnejša. Sestavljena je bila izključno iz komunistov. Osvobodilni boj je dobil v prvem naletu v revirjih množično podporo. Po revirskih dolinah in hribih so se razvile močne organizacije OF, ki so predstavljale čvrsto zaledje oboroženega odpora. Čeprav žrtev ljudi ni mogoče meriti s številčnimi podatki, kajti vrednost življenja je neizmerljiva in neizračunljiva, je toliko bolj pretresljivo, da so vse tri doline med vojno žrtvovale 1777 življenj. In tisto, kar je na vsem tem nastalo do danes in tukaj in po vsej naši domovini v novih pogojih samoupravnega socializma, je nekaj izjemnega. Silni napori v preteklosti so obrodili dobre sadove. 40 let gradimo novo življenje. In imamo kaj pokazati: blesteči konec vojne, oblikovanje družbene ureditve, ki vsebuje izvirne, spodbudne zamisli o vladavini ljudstva; zunanji izgled mest in vasi je dosegel neverjeten razvoj; življenjske pogoje delovnih ljudi smo ponekod dvignili celo preko stvarnega, z lastnimi rokami narejenega; po vseh kontinentih razširili svoje osnutke o ureditvi sveta brez izkoriščanja in-zatiranja; sprejeli smo vrsto ukrepov, ki naj pomagajo človeku biti Človek z veliko začetnico. Zavedamo se, da nam je dano eno življenje. Zanj hočemo biti močni in z idejami vedno sveži in novi za sebe in za vse, ki so odprtega srca. Po številu smo majhni med štirimi milijardami ljudi na zemeljski obli, po svoji moralni moči, po svoji zasnovi ureditve lastnega in skupnega življenja človeštva pa predstavljamo pravo velesilo! In še eno značilnost imamo: da nikoli nismo priznavali nobenega varuštva nad seboj. Jutri slavimo po celi domovini dan borca. Slavimo simbol splošne ljudske vstaje. Slavimo praznik, neustavljive sle po svobodi in pravici. Dogovarjamo pa se obenem o najbolj odločnem nadaljevanju ustvarjenih zamisli o prihodnosti, ki je in mora biti skupna vsem narodom in narodnostim te naše družbe. Če naj dan borca kaj posebej manifestira, potem je to bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ko so skupni interesi zbratili ljudi v težnji k istemu cilju. Ta najdragocenejša pridobitev našega narodnoosvobodilnega boja je danes prav tako ali pa še bolj aktualna, kot je bila med vojno. Nič čudnega torej, če vse, kar je poštenega v naši družbi, tenko napne ušesa ob vsakem pojavu, ki bi tako ali drugače lahko načenjal našo skupnost. Pred dobrim mesecem je Zvezna konferenca SZDL obravnavala stanje in položaj na Kosovem nekatere nacionalistične in iredentistične pojave v tej pokrajini. Predlogi Socialistične zveze za utrditev političnega stanja so tudi v Sloveniji naleteli na splošno odobravanje. In na trdno podporo za učinkovitejše odklanjanje vzrokov in posledic kontrarevolucionarnih dogodkov, ne samo na Kosovem, marveč povsod, kjerkoli v naši domovini bi se pojavili. Ne gre seveda za to, da kar naprej iščemo sovražnike, gre pa za pošteno ločitev zrna od plev in za dosledno razkrinkavanje tistih, ki hočejo nekaj drugega od te naše socialistične samoupravne skupnosti narodov in narodnosti, pa najsi žive v tujini, ali vedrijo doma. Prepričani smo, da se bo stanje na Kosovem, ki se že popravlja ob stalnih naporih političnih aktivistov Kosova in podpori republike Srbije in cele Jugoslavije, sistematično utrjevalo. Ne bi bilo treba, da se nam še te vrste problemi nastavljajo na naši poti, imamo že drugih dovolj! Zdaj nas že nekaj časa peste druge, velike težave. Izhod iz njih nam ne bo nihče podaril na zlatem krožniku. Sami se moramo, moramo izmotatiI In uspešni bomo toliko preje, kolikor trdnejši bomo v zvestobi načelom socialistične samoupravne družbe. Kakršnekoli druge kombinacije bodisi zapadnega bodisi vzhodnega tipa bi nas pahnile daleč, daleč nazaj. In ob takšnih kombinacijah, o katerih imamo mi starejši dragocene izkušnje, gre posebej opozoriti, da bi nas kakršnekoli avanture v tej smeri pripeljale v položaj, ko se resno postavlja vprašanje, kdaj bi se nam v zgodovini potem še ponudila priložnost povrniti se k temu, kar imamo zdaj.,