MUZEJSKI RAVNATELJ St. 112 v Trsta« v Mrtifc, 12, mala 1927. Posamezna Številka 9» cen«. Letnik Lil Uredniitvo Is nprzvniltvo: Tr* (3). ulica S. Franccsco (TAmU 20. Tr-kfon 11-57. Dopisi naj m poliliijo izključno uredniltvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravniŠtvo. Rokopisi m n« vračajo. Nefrankir&na puma m na sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskam® .Edinost. Poduredniitvo ▼Gorici« ulioa Gioaui Carducci it- 7, L n. — Talci it. J2Z Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. „Jekleno čelado" « Jeklena čelada*, nemški «Stahlhelm» je beseda* ki je bila od nedelje 9em vodilni motiv Številnim člankom raznih evropskih listov. Rodila, je ta besed.* od nedelje sem tudi precej iveburjfenja. Posebno glasen odmev je >melo to razburjenje piN-dvsem na Francoskem, kakor je povsem razumljivo. Pa tudi tu pri na* v Italiji ni ostalo to, kar se dela v znamenju tega gesla, brez odziva. «Popolo d'Italfea» od preteklega torka je objavil n. pr. na račun Nemcev kratko beležko, ki vsebuje resen opomin na posledice, katere bi moglo roditi gibanje «Jeklena čelada» za Nemčijo in njen in>ložaj. Nekatere vodilne osebe tega gibanja so namreč i^ izjave, v katerih so oznakah4 meje nemških političnih aspiracij z imeni Riga in Trst. Ako. noče Nemčija sama dodati k svojim prejšnjim nesrečam še dolgo dobo pokore, mora gledati, da ublažuje, a ne še po-ostruje nezaupanje okoli sebe. To je jedro pripombe «Popolo dTtalia», pri čemer poudarja vodilno fašistovsko glasilo, da noče slediti Francozom, ki so napravili napako, da se preveč razburjajo radi manifestacij, ki so se vršile preteklo nedeljo v Berlinu. In res je bilo razburjenje francoskega javnega mnenja mno^o obsežnejše in je nesorazmerno v v°čji meri zadalo, no listih tudi svoj zunanji izraz. ' Jeklena čelada» ali heii r je ime organizacije nemških veteranov iz svetovne vojne. Po nekntervV je včlanjenih v njej nson milijon bivših vojakov, ki sr. se u-deležili svetovne vojne. P n pra~ viln'ku more 'biti član le oni udel~*nik vojn<\ ki je bil vsai štii i mesece v prvih vrstah bojne fronte. Častni člani te organizacije so predsednik nemške republike Hindenburg, general Msckensen, dalje člani nekdanjih nemških vladarskih hiš in razne druge osebnosti, ki so igrale v zadnji vojni kako vidnejšo vlogo. Po svoji sestavi bi torej bila ta organizacija. društvo bivših bojevnikov, kakor jih imamo po drugih državah. Nedeljska manifestacija, ki je bila prirejena v Berlinu, pa je pokazala, da gre za eminentno politično gibanje, ki ima natančno določene cilje, katerih tudi nikakor no prikriva. Njen cilj presega dar leč gojitev junaškega duha v narodu, naloga, ki je brez dvoma vredna pohvale in podpore. Defiliranje 70-80.000 bivših vojakov po berlinskih, ulicah v up. i formah in z nahrbtniki je vzvišeno poveličevanje ideje po-: : V. valnosti za domovino, na-st. p, ki bi mogel le dražiti k posne mani u. Toda na čelu teh «čet» so korakali štirje nemški princi iz hiše Hohenzollemov: Eitel -Friedrich, Oskar, Avgust - Viljem. sinovi bivšega cesarja Viljema* in najstarejši sin bivšega. prestolonaslednika. Na ta način je zadobila manifestacija čisto monarhistično lice in od tod prvi vzrok za razburjenje v inozemstvu, predvsem pa v sosedni Franciji, kot smo že naglasili. Še mnogo resnejše narave pa je proglas, ki so ga izdali povod -m nedeljskih manifestacij voditelji gibanja «Jeklena čelada«. Ta proglas predstavlja ja«s* n političen program. «Jeklena Čelada» ne priznava položaja, ki g-a, je ustvarila ver-saille^ka mirovna pogodba, niti pogodb, ki so ji storlile (Dawe-sov načrt in lokarn&ke pogodbe). Zahteva, da se prekliče priznanje. ki ga/ je dala Nemčija glede vojne krivde, vzpostaviti se mc.ra vojaška svoboda Nemčije, vojna odškodnina se mora razdeliti na vse države, ki so krive, da je prišlo do vojn^, ^niči j i se morajo vrniti kolonije, doma se imaio vzpostaviti prejšnje cesarske barve, oblast predsednika republike se mora razširiti itd. Kakor se vidi, ni ta program nič drugega nego popolna odklonitev mirovnih pogodb. Kot tak je v najostrejšem nasprotju z zunanjo politiko sedanje nemške vlade, ki sloni po vstopu Nemčije v Družbo narodov na načelu vestnega izpolnjevanja mirovnih obvez. Posledice te politike so bile že do sedaj bla^ godejne, kar se kale posebno ▼ odnehanju v prejšnji kromčni napetosti med Francijo in Nemčijo, ki je vladala vsa povojna leta. Da take manifestacije ne jačaj o politike sedanje vlade, je na dlani, in 3 tega vidika je- povsem razumljivo ie gori omenjeno razburjenje pri sosedih Nemčije. Vsaka sprememba sedanjih smernic nemške zunanje politike bi pač morala imeti najne-prijetnejše posledice, če bi naravnost ne spravila v nevarnost evrop. mira. Vendar pa je politična moč -ske stranke v pokrajini Botoao M uzi j Levoni podal ostavko. Na njegovo mesto je bil fcneoovan kot izredni komisar poslanec on. Alfred Giarrmtana. Zavod sa zaičito matartnstva ta daaa RIM, 11. (Izv.) Predsednik vlade bo imenoval poslanca on. Blanca za izrednega komisarja državnega zavoda za zadčito mar terinstva in dece v svrho reorganizacije tega zavoda. On. Bleeft ▼ Rimu RIM, 11. (Izv.) Generalni podtajnik fašistovske stranka on. Renato Ricci, ki se je udeležil fašistovske svečanosti v Toaka-ni, je prispel včeraj zvečer iz Toskane na aeroplanu v Rim. Klasične igra v Oattji RIM. 11. (Izv ) V kratkem času bo otvorjena v rimskem gledišču v Osti ji sezona klasičnih iger, ki je dosedaj trajala v grškem gledišču v Sirakuzi. V celoti bo predvajanih 18 predstav,> miei katerimi bodo Aishilova-tragedija «Sedmorica v Tebah*, Sof okle jeva «Antigona« in Ari-stofanova «Oblaki». V rimskem gledišču v Ostiji so se ie pričela dela za zgradbo odra. Več ali manj se bodo dajale v tej sezoni kla sičnih iger iste predstave, kot so bile odigrane v ravnokar dokončani se&oni v grškem gledišču v Sirakuzi. Mila* dobi nov kolodvor MILAN, 11. (Izv.) Pod predsedstvom senatorja Mangiagal-lija se je sestala včeraj komisija, kateri je poverjeno nadziranje zgradbe novega milanskoga kolodvora. Inženir Puaazo je Podložil definitivni načrt Zgradbe, ki bo stala 88 milijonov lir. Komisija stremi predvsem za tem, da se pričnejo čimprej gradbena dela. _____ Za oficirske gojene« RIM, 10. (Izv.) Današnji vo-jaški) uradni list prinaša podrobne določbe o šolah za: oficirske gojence letnika 1907. Tečaji za vse enoletne prostovoljce jizvzemšl medicjince in veterinarje se bodo vršili v dveh dobah. Prvi tečaj bo pričel dne 1. avgusta 1927., drugi pa dne 15. januarja 1928. Prvi tečaj bodo obiskovali oni oficirski gojenci, ki so bili rojeni med 1. januarja in 31. avgusta, 1907., drugi tečaj pa oni. ki so bili rojeni med 1. septembra in 31. decembra 1907. Visokošolskim in srednješolskim dijakom, ki morajo polagati državne izpite, je dovoljeno vpisati se v drugi tečaj, pa tudi ce so bili rojeni pred 1. septembra 1907. Tekom tečaja ne bodo dovoljeni nikaki dopusti. Vihar v LIvornu Smrtna nesreča LIVORNO, 11. (Izv.) Danes o-krog 16. ure je divjala nad I> voiTLom velika nevihta. Ob bruhu nevihte so se nekateri dijaki na igrišču «Campo Marzak»> trenirali v nogometu. Nenadoma pa je udarila med nje strela. Zračni pritisk je vrgel večino dijakov na tUu a so se po tre-notnem omamljenju spet dvignili Strela je ubila enega inned njih, ki mu je ime Josip Manom in mu je 14 let. Obležal jo mrtev na tleh. _ Stotina trasama t Milana MILAN, 14. (Izv.) Danes zjutraj se je odigrala v ulici Ber-saglio, v htti št. 28, v kateri afca prebivala zakonca Ivan Chiara>-morate in Angela Bemova, strežna tragedija Ob 10. uri dopoldne jo priBel v njuno stanovanje 45-1 etni Rl-hard Incerti, ki se je v poslednjem času radi trgovskih zadev z Ivanom Ghiaramontam pogo- sto spri. Tudi danes se je kaj kmalu vnel med obema možema hud prepir, tekom katerega je potegnil Incerti iz žepa samokres ter sprožil proti svojemu nasprotniku, ki je obležal na licu mesta mrtev. Potem je Incerti usmeril samokres tudi proti ženi, ki pa je iz strahu skočila skozi okno ter se ubila. Incesti pa je nameril samokres še proti samemu sebi ter se še sebe usmrtil. Butini konfederacija Zborovanj« gospodarsko-iiman^ črnega odseka RIM, 11. Danes predpoldne so sa sestali v prostorih zavoda < Danca dTtalia» člani gospo-darsko-finančnega odseka Splošne fafiistovske bančne konfederacije. Vlado so zaistopali na tem sestanku ui-žavni podtaj-nflti Frignani, Bottai in Bisi. Prisotne so bile tudi Številne druge osebnosti iz višjih političnih in finančnih krogov. Sestanek je otvoril glavni ravnatelj zavoda «BaJC*?a dTtalia», kateri je povdarjal veliki pomen, ki ga imajo zborovanja glavnih predstavnikov iz finančnega sveta. Zadnje takšno zborovanje se je vršilo oktobra 1925. Od takrat pa so važni dogodki temeljito izpremendli finančno in gospodarsko življenje države. _ Znižanje cen življenjskim potrebščinam RIM, 11. (Izv.) Tiskovni urad predsednika vlade sporoča, da dosega kampanija za znižanje cen vsled postopanja za revalu-lacijo lire, ki je bilo uvedeno pod vodstvom predsednika vlade in pospešeno s sklepom, sprejetim na poslednjem zasedanju ministrskega sveta, z vsakim dnem vedno večje uspehe. Poročilo navaja celo vrsto primerov o padanju cen raznim izdelkom in življenjskim potrebščinam. Tako so na primer sklenili voditelji turinske trgovske zveze mižati za 10 odstotkov cene o-bleki, perilu, pokrivalom, obuvalom in raznemu drugemu Llagu. Predsednik vlade stremi osebno za precejšnjim znižanjem cen ter hoče doseči, da se cene čim prej prilagodijo zvišanju vrednosti italijanskega denairja. _ On. Cosertsno v Rimo Zbornica so bo sestala 26. maja? RIM, 11. (Izv.) Danes zjutraj se je povrnil v Rim predsednik poslanske zbornice on. Caserta-no. Jutri zjutraj bo on. Mu-sso-lini sprejel predsednika parlamenta ter se bo z njim posvetoval o pred stoječem zasedanju iKNSlanske zbornice in o dnevu sklicanja parlamenta. Po vsej verjetnosti se sestane poslanska zbornica dne 26. maja. Kdaj bo govoril on. Mussolinif RIM, 11. (Izv.) Včeraj zvečer je krožila v političnih krogih pre-sttolice vest, da bo imel on. Mus-solini o priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva, v senatu važen govor o italijanski zunanji politiki. Današnja «Tri-buna» pa pravi, da ta vest s svo-rimi informacijami iz dobropo-učenih virov ne odgovarja resnici, pač pa potrjujejo, da bo imel on. Mussolini važen govor o priliki razprave o proračunu ministrstva za notranje zadeve v poslanski zbamici- Rimski kvestor pri predsednika vlade RIM, 11. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel predsednik vlade rimskega kvestor j a komendatorja Angeluzzija, kvestorjar-komisar-ia komendartorja Cesaria, komisarja Picinna in orožnid&kega brigardirja Giampaolija, ki mu jiii je predstavil državni t podtajnik on. Suardo. Predsednik vlade, ki je vedno vzpodbujal in se osebno zanimal za zasledovanje morilcev in oskru-njevalcev štirih nedolžnih deklic, je častital funkcionarjem ^nvne varnosti, da se jim je končno posrečilo iztakniti krutega zločinca. _ Kongres Blzantologov RIM, 11. (Izv.) Predsednik vlade je davi sprejel profesorja Antona Munjoza, ki mu je podrobno poročal o delu in rezultatih mednarodnega kongresa za bizantološke študije, ki ae je vršil pred dnevi v Beogradu. Kongres je imel ne samo važen znanstven, ampak tudi velik moralen pomen. Iiiđi kntma n lolgantan bo ukinjena SOFIJA, 11. Mednarodna nadzoroval na komisija je zaključila svoje delo. Polkovnik Rinck, predsednik komisije, je sinoči odpotoval v Pariz, da preda poslaniški konferenci svoje poročilo. V tukajšnjih političnih krogih računajo, da se bo vojaška kontrola odpravila že v prvi polovici junija. SOFIJA, 11. (Izv.) Predsednik vojne kontrolne komisije v Sofiji je odpotoval v Pariz radi predložitve poročila mednarodne kontrolne komisije o stanju bolgarske razorožitve. List «Zo-ra» piše povodom tega, da Jugo-sla/vlja vsekakor ne bo ovirala ukinjenja vojne kontrole v Bol-giarski, ker so se v zadnjem času odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko zboljšali Radi tega menijo, da Jugoslavija ne bo predlagala nobenih pridržkov na konferenci Male antante. Met francoskih letalce« Nobeno vesti o usodi Nungos-sera in Gollja Aretacije v Varani VERONA, 11. Tukajšnja kve-gfcura je po daljšem zasledovanju aretirala osem komunistov, ki so obdolženi, da so snovali •aaroto proti državi. Med areti-rmtci je tudi petindvajsetletni Ivmi Zanetti, ki je svoj čas pobegnil iz ječe in vršil službo komunističnega kurirja med Ve-rono m Milanom. Tudi v pokrajini je bilo aretiranih več oseb. Pri preiskavah so organi javne varnosti aaplenili razne izkaznice ter brošure in okrožnice privatne vsebine. Pnlmlkl o BeiiNdn pri ministra Marlmkoviću BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes so zunanjega ministra dr. Marin-koviča posetili francoski, angleški, italijanski, avstrijski in albanski "poslanik ter razni drugi diplomati. Vsi ti poseti so bili v zvezi z odhodom zunanjega ministra na konferenco Male antante. Jugoslovenska delegacija je odpotovala nocoj ob 23.20 v Jahimov. _ Mresta lale antante O Čem bodo razpravljali ministri t Jahiinovu? BEOGRAD, 11. (Izv.) Današnja «Politika» sporoča, da bodo na sestanku Male antante v Ja-himovu zastopniki njenih članic razpravljali o splošnem evropskem položaju in dogodkih, ki so se pripetili od lanskega sestanka na Bledu dalje. Razume se, da se bo konferenca največ bavila z onimi pmblemi, ki direktno interesira jo vse tri članice. V razpravi o splošnem evropskem položaju se bo predvsem razmotrivai a tendenca, ki stremi za novim grupiranjem sil. Zatem bodo zunanji ministri Male antante razpravljali o vprašanjih, ki posebej interesi-rajo vsako Članico Male antante. V področje teh problemov spada na prvo mesto Madžarska. Sedanji položaj Madžarske in nadaljnje pacifistično zadržanje drŽav Male antante napram njej bosta predmeta obširnih diskusij. Ministri bedo razpravljali tudi o možnosti posebnih arangementov za Madžarsko. Končno bodo zunanji ministri proučevali vprašanja, ki interesiraj o predvsem po dve in dve državi: Čehoslovaško in Jugoslavijo, Romunijo in Čehoslovaško, ter Jugoslavijo in Romunijo. To je v glavnih potezah program konference v Jahi-movu. _ Zahteva Jovana Plamenca BEOGRAD, 11. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so ministri razpravljali o svojih resortnih zadevah. Med drugimi je bila odklonjena zahteva bivšega črnogorskega zunanjega ministra Jovana Plamenca, ki je zahte-vad, naj mu jugoslovenska držav« izplača 600.000 švicarskih frankov kot vojno odškodnino. PARIZ, 11. Tretji dan je že, odkar sta francoska letalca Nungeseer in Col i za pust ila v svojem letalu Bourget ter odletela proti zapadu. Hotela ata izvršiti direktni polet med Parizom in New-Yorkom. Do sedaj pa še ni nobenih vesti o njuni usodi. Skoro gotovo je, da sta morala letalca pristati radi kake nezgode sredi oceana, če se jima ni še kaj hujšega pripetilo. Franci j ai, Anglija in Združene države so poslale svoje vojno ladje na visoko morje iskat ponesrečena letalca. Z istim na; menom krožijo- po Atlantiku trije veliki prekooceanski par-niki, vendar pa do sedaj še zmerom brez uspeha TURIN, 11. Direktne zveze med Francajo in Italijo so pretrgane. Neko poročilo, poslano ob 13. uri preko Švice in Pariza pravi, da ni do sedaj še nobenih vesti o Nungesserju, Coliju in Saint Romanu. Poplave v Severni Ameriki Žrtve strahovitega viharja v severnem delu Združenih držav NEW-YORK, 11. Po vesteh, ki prihajajo iz Nevv Orleansa, je najhujša nova nevarnost, ki je pretila državi Louisiana, za enkrat prešla. Nasipi so kljubovali Mississipijevim vodam. Največji naval voda bo pritekel danes ali jutri v new-orle-ansko okolico. Zato je guverner uka&al razširiti vrzeli v nasipih, ki se nahajajo 16 kilometrov severno od Orleansa. Strokovnjaki računajo, da ni za mesto nobene nevarnosti več. Neko poročilo ministrstva za poljedelstvo pravi, da je sedaj poplavljenih kakih 930 tisoč hektarjev zemlje, na kateri se prideluje bombaž. PARIZ, 11. «New-York Herald», pariška izdaja, ugotavlja, da je zadnji vihar, ki je divjal v severnem delu Združenih držav, povzročil ogromno škodo. Število človeških žrtev zna-. ša 284 mrtvih in 825 ranjenih. Vihar, nova nesreča, ki je zadela Združene države, je izbruhnil v soboto in je divjal v državah Arkansas, Texas, Missouri in Illinois. Na tisoče oseb je brez strehe. Rdeči križ je poslal pomožne oddelke v prizadete kraje. Angleži in Nemci LONDON, 11. «Evening News» naznauja, da so se pričela važna pogajanja «lmpe-rial Chimical Industries Limited«, ki združuje vso angleško kemično industrijo, ter med nemško korporacijo producen-tov barvil. Svrha pogajanj je doseči splošen sporazum glede izdelovanja in prodajanja kemičnih izdelkov. Politične beležke NARODNI PRAZNIK V ROMUNIJI Dne 10. maja proslavlja Romunska svoj državni praznik. To jo eden najznamenitejših dni v romunski zgodovini. Tega dne se spominja vsa Romunija treh važnih dogodkov, ki so se dogodili tekom zadnjih 60 let. Bilo je 10. maja 1866. leta* ko so Romuni svečano sprejeli v Bukareštui novoizvoljenega kne^a Karta Hohenzollemske-ga, ki je v katedrali in narodni zbornici položil prisego državi, da bo spoštoval njene zakone, da bo ščitil njeno vero, da bo branil romunske dežele in da bo vladal kot ustaven vladar. Romunija je bite. tedaj pod turško suverenostjo, pa knez Kari je od vsega početka svoje vlade stremel za tem, da osvobodi svojo državo turškega jarma in da ustvari iz nje samostojno kraljevino. Svoj prvi cilj je knez Kari dosegel 10. maja 1877. leta, ko se je Romunija odločila, da stopi obenem z Rusijo v vojno proti Turčiji in ko je romunski parlament proglasil državno neodvisnost. Tako je pričela osvobodilna vojna. Knez Kari je dosegel svoj drugi cilj dne 10. maja 1881. leta. Tega dne je postala Ho-munija kraljevina. Knez Kari je bil njen prvi kralj. Zanimivo je, da je bila romunska krona izdelana iz turških topov, ki so jih Romuni dobili v romunsko-turški vojni 1877. pri Plevni. Letošnje obletnice, ki jih Romuni praznujejo z veliki slovesnostmi, se proslavljajo s še vejčjim navdušenjem dn slavjem, ker je ena teh obletnic petdesetletnica Romunije. 10. maja 1927. Romunija dopolni 50. leto svojega svobodnega državnega obstoja. Veselje pa no bo doseglo svojega vrhunca, — Kralj Ferdinand «Osvol>oditelj vseh Romunov« se slavnosti ne udeleži. Radi tega je v Bukarešti! odpadla tudi velika vojaška parada. Obvezno zdravljenje alkoholi-stev v Rusiji Pred časom se je vršila v oddelku notranjega ministrstva za proučevanje zločinov konferenca, ki naj bi razrešila vprašanje obveznegai lečenja aiko-holistov. Konferenci je predsedoval profesor A. A. Ži žil en ko. Debate so se udeleževali odlični psihiatri in pravniki. Predvsem je konferenca ugotovila in sklenila, da bo treba podvreči obveznemu zdravljenju take osebe, ki trpijo na kroničnem alkoholizmu in ki predstavljajo socialno zlo in opaznost. Potrebo obveznega, zdravljenja alkoholizma bo z zdravniškim odobrenjem v posameznih slučajih ugotavljalo sodišče. Poleg tega je bil profesor P. A. Ostankov mnenja, da bi bilo treba lečiti tudi take osebe, ki s svojim alkoholizmom gmotno škodujejo svojim starišem ali pa ves svoj zaslužek zapi je jo. Nadzorovana bo ne samo oseba sama, temveč tudi njeno imetje in njen zaslužek. Obvezen šolski pouk v Rusiji Sovjetska vladal je v teh dneh odobrila predlog, ki ga je stavil komisar narodne prosvete glede obveznega šolskega pouka po vseh sovjetskih republikah. Predlog pa vsebuje obenem klavzulo, ki omejuie obveznost Šolskega, pouka samo na one kraje, ki v njih obstojajo šolske zgradbe in katerim njiho-vai lastna, sredstva f mogoča j o vzdrževanje brezplačnega pouka. . . Sicer bo vsak državljan dolžan pošiljati svojo deco v šolo in bo to pripomoglo, k znižanju od st ot k aj anal f a h otov, n e more se pa z gotovostjo reči, kda.j bo ta zakon izvršen po vseh sovjetskih republikah in kdaj bo odstotek analfabetov v Rusiji padel na minimum. Ruska akademija znanosti in desetletnica komunistične revolucije Uradne proslave desetletnice komunistične revolucije v sovjetskih republikah se bo udeležila tudi ruskai akademija znanosti. Akademija znanosti je v Petrogradu pod predsedni-Štvc.m akademika/ Oldenburga izvolila posebno komisijo, ki bo morala izdelati svečani program jubileja. Ob tej priliki bo izdala akademija, dve knjigi, v katerih bodo očrtani in opisani dosedanje delo in uspehi akademije. Spomenik Lava Tolstega V Petrogradu se je sestala komisija, ki ima nalog, da sestavi program proslave stoletnice rojstva Leva Nikolajevičal Tolstega Na poslednjem sestanku pripravljalnega odbora je stavil akademik Gingbuiig predlog, naj se postavi Tolstemu spomenik na enem izmed petrograjslkih trgov. L J U 8 L J A ?J A JU^-031 V/IJ Poštnima poračanjena (C. C. aaa la paata) Uat izhaja vjj^^^-ul pceedel|ka. Narofain*: u I mute L 3 > L • <*lo kto L 75_. v inozemstvo m—tm* L o AD f JBtSfj -i* Stevikc 30 stol — OgUanina za 1 mm |wo«iof r štf&4&V> u t**0**« obrta* oftlase L i-—, a oomrt- fcice ijtabiU h 1.50. o(Uie denarnih zavodov L X— ' f&r^rr^i na prvi strani L 2L— EDINOST n. V Trstu« dne 12. maja 1927. Novi premogovniki v sovjetskih republikah Gospodarska konferenca v Rusiji je sklenila, da &e bodo v tekx>č^m go^podpjrskem letu paičeli eksploalšimi premogo--kopi v kuznjetaki okolici v Sibiriji, kjer se bo zgradila obenem tudi jeklarna. Povodom poslednjega preiskovanja zemlje so strokovnjaki poleg- premoga odkrili tudi velika ležišča Železne rude. Računajo, da niaša količina te rude zookro-fce«o milijardo pudov (16 mili--jonov ton). Tvcrnlea za izdelav anie p«sov za vezanje snopov Ik-ifbvoi gospodaj^ski svet v Rusiji je sklenil, da se zgradi v tekočem gospodarskem letu nova tvornica, ki bi izdelovala pasp, s katerimi se povezavajo snopi. Takih veai uvaža Rusija doslej po 450.000 pudov na leto. Nova* tvornica bo mogla izdelovati vsako leto po 300.000 pudov teh vezi. Razstava »Sovjetsko delovne šele» v inozemstva V Moskvi pripraviys$o razstavo «Sovjetske delovne šole», ki jo bedo odpreaniii v vsa večja evropska mesta. Razstava* bo oa^HTiiziriuia po vzoru danskega šolskega muzeja. V prvo bo otvor jena v Koda nju, nato pa v Berlinu. Razstavo bodo priredili morda tudi v Pragi. Svrha te razstave je seveda propagandna. Svet naj bi videl, kako delujejo, vzgajajo in kako so urejeno sovjetske delovne šole, zabavulišča, dečji vrtci itd. Večina predmetov te razstave bo sestavljena iiz črteče v, slik, »btifttk, letakov lin %drugih rečJi, ki so jih ustvarili učenci sovjetskih delovnih šol. He i beno v jubilej Dr. Jan Herben, odlični češki novinar in književnik, je pra*-znoval 7. maja sedemdesetletnico svojega rojstva. Kot listan ovi tel j in glavni urednik lista «Čas», ki je kasneje postal dnevnik, je deloval prt tem listu vse od 1. 1887. Pisal je mnogo in zlasti o češkem duševnem življenju. Njegovo ime je prodrlo v $ vet, tudi vdaleč preko Čeških mej. «Čas» je postal glasnik Ma-sarykovih idej, glasnik njegove borbe za pravico, moralno pov-zdigo namda, njegovega kritičnega pogleda v nnzevre, vrednote in avtoriteto onih, ki jim pripada preteklost, pa tudi onih, ki ustvarjajo sedanjost. Bil je glasnik njegovih teženj po reformi v šoli, v umetnosti, v družbi in v politiki. Ta duševna smer, ki »e imenuje češki realizem, je že od vsega početka naletela na oster, da celo strasten odpor konservativnih krogov. Ma tre-bulia v blato, po einii pa morajo potniki često poleg: sank in konjev teči, da se le majo ogreje jo. Večina alOftasteUi žena ie prišla tja U aejsteih, aanurakih in lenskih zlatih rudnikov. To ao profe-sionalne kopaiCioe alata, navajene že od mladih nog na težko in bedno fcrvijeaftjs. Te nosijo pod obleko not, ki m zade-re v vsakogar, ki ae ob nje o-bregne. Taka ieaaau preklinja in i psuje kot kak prfcitainižki težak, a dela zalo boJj. Kopa zlato rudo, kuha, pere, skrbi za n¥)ža in opravlja vse poele, ki spadajo v družinsko gozdarstvo. Pa na Aldanu ne bivajo žene po.vsod, prebiwiatvo slabfijh najdišč tvori 100 od sto moških. V takem Slučaju opravlja domače posle možak, ki mu pri iskanju zlata sreča ni mila, ali ki ga bolezen odvrača od težkega dela. ! Vatikan in restavracija Habs-burgoveerv na Madšfliskem j V budimpeštanskih cerkvenih krogih se zatrjuje, da je mart žaa'^k i ministrski predsednik grof Bethlen tekom svojega zadnjega obiska v Rimu. »kuial izvedeti pri kardinalu Gasparriju za stalil če Vatikana v vprašanju vzpostavitve Hahsbui^gov-cev no Madžarskem. Budimpeštanski earkvemi cbcwt0ijajw(tve-niki. ki se sicer zelo zanimajo za to vprašanje, zatrjujejo, da je Gasparri odvrrdJ Bethlenu, da zavzema sv. stolica glede vprašanja kralja na Madžar- | skem popolnoma nepristransko stališče, ker šmarna, da je to čisto notiranje vpnaAanje mir džarksega naroda, ki ima peč pravico, da si Mere aa kmlja ono osebo, ki jo smatra »a najbolj primerno. Vendar pa je kardinal Gasparri ob tej priliki o-pceoiil grofa Bethlena na te-vestne komplikacije, ki bi utegnile nastati v slučaju, da M bil izbran madžarskim kraljem nadvojvoda Alhrecht, kajti on bi ne mogel biti deležen cerkvenih privilegijev, k* jih je zajam-čUa sv. stolica habsburški diaua-stiji in do katerih imajo pravico samo legitimni nasledniki zadnjega habsburškega vladarja — potemtakem edinole nadvojvoda Oton. Budimpeštanski cerkveni krogi, ki očitno simpatiziraj o z legitimističnim pokretom, izvajajo iz te poslednje izjave kardinala Gasparrija«, da sveta stolica indirektno in zelo oprezno podpira kandidaturo nadvojvode Otona za mar džarski prestol. Prva obletnica prevrata Pilsud-skega. V nedeljo je praznovala vsa Poljska prvo obletnico prevrata maršala Pilsudskega. Ta prevrat na Poljskem pa je zahteval mnogo človeških žrtev. Proslava je posvečena v prvi vrsti žrtvam lanske maj-niške borbe, pa naj pripadajo te žrtve Filsudskijevi ali pa nasprotni stranki. I>ne G. maja je razposlal poljski notranji minister Sladkowski vsem poljskim vojvodstvom okrožnico, v kateri jih poziva, naj delujejo na to da poljska javnost pozabi na svoja nasprotja in politična nesoglasja ter da se posveti reševanju konkretnih vpražanj. Tega dne pa se naj poljski narod spomni lanskih žrtev, ki jih je doprinesel na oltar domovine. Dalje zahteva ministrova okrožnica, d* se v sporazumu s svedeniki priredijo v vseh cerkvah po vsej državi svečane duftoiee. Notranja kolonizacija v Avstriji Stalno vsaki odstotek nezaposlenih je prisilil avstrijsko vlado in avstrijske gospodarske kroge, da poiščejo nove poti, da vsaj deloma zatrejo to gospodarsko in socijalno zlo. — i Mnogi vidijo re&ttav tegu pio-i blema v tem, da se nezaposleni poučijo v poljedelskih opravilih. Tako bi mogli in aedaj Se tudi nameravajo kolonizirati plodoviitej&e kraje. Na ta način bo avstrijska dežela bolj na gosta naseljena. Nedavno ae je izvršila prva po&kušnja kolonizacije. Pri Preseka umu se je na 50 ha zemlje in pašnikov naselilo 10 družin. Ako bo ta poskušnja pokazala kake u-spehe, tedaj bo tajn dobilo o-krc£ kakih lOftd družin svoj krov in delo. Neka druga kolonija se pripravlja v neposredni bližini Dunaja. Veliko pažnjo posveča av-fatirijaka vlada tudi nameram inženirja B. Lenweberja, ki hoče prenesti v Avstrijo kitajski način poljedelstva. Vlada mu je stavila na ravpolago potrebno zemljišče in materijal, da bo mogel uspešno vršiti svoje poskuse. Ce bi pokazali ti poskusi dobre rezultate, tedaj bosta avstrijska vlada in dunajska občina pričela kolonizacijo vew jfirfo mas brezposelnih. Računajo, da bi na ta način ne samo »užali število nezaposlenega prebivalstva i« imanjiali izdatke, temveč da bi porasla tudi poljedelska proizvodnja in se znižal deficit v trgovinski bilanci DNEVNE VESTI Bvrji h mt tM n* ^ Skopaj nenadoma je v sadnjih dneh lepo se razvijajoče pomladno vredne pretrgal prevrat. V »oholo p6 noči ae je vlilo. — Dan za dnem so pretile nevihte, pa le tu pa tam je za nekaj ur zaropotalo, treskalo, a veelej je kmalu minilo. Meteorološke najpovedi so namigavale na spa^menljivo nebo, na padec | tenaperature, ua dgž, na lahne i vetrove. Vse je bilo res, včeraj pa je bilo iu,povedano sicer greii&e ohlapno nebo, a o vertru je govorila napoved, da ho slab fcot dan poprej I Kaa- nenadoma pa je zapihalo proti jutru s Krasa, sunki so neprestano rasli, okrog streh in oglov je pričelo cviUto. žvižgati, tuliti — v najlepćem mesecu, sredi cvetoče pomladi smo dobili — burjo. Ves 4sn je obvla-1 dovala tržaiki kot m menda je še ne ho konec* Kakor vreme — tako ljudje. Pred dnevi so v lahki obleki hiteli, m šetali in smisli po tržaških ulicah. Idai se unutejo, zavisti v suknje iz lurta v kot pred neprijetnimi sunki. Vsak za svetim pošlem, nujnim po-sdocn- Sicer napovedujejo, (ta se bo vreme jutri zbolj&alo, da se bo končno s pst izjasnilo. — Morda. Pa kaj se hoče, žena je kekor..,. oziroma — vreme je kakor ženska In meteorološke napovedi so koncem koncev tudi samo uganke, ki nanje človek sicer precej stavi, a ga včasih vendarle ukanejo. mm\ koncert hrttntklh kurinv v SledaUM« PeUieana Baaaa*H Sinoči je nastopil v gledališču RosaetU zbor kubanskih kozakov pod vodstvom Semjona Ekmifcrije-viča I gnat jeva. Zbor je dosegel nepričakovan uspeh. Občinstvo, med katerim je hilo opaziti tudi mnogo slov. življa, je napolnilo velike dvo-i rano prav do zadnjega kotička in pazno alecUlo vsaki točki vzporada ter gromovito ploskalo. Pevci so morali ponoviti pesem kozaka jetnika in dodati več drugih. Tako smo sliftali na konou drugoga dela znano: «Stara mati oj ne S*vaj...» seveda v ruSčini. Po isčrpanem programu pa so pevci »apeli ukrajinsko narodno pee*a» "Kukavica* in, na apkrfao eahtevo občinstva, peaecn o Vol»i. Zaključili so ve«er % kozafiko bojno pesmijo s plesom. Plesala sta dva kojaka, eden izmed I teh • kindiali- Uraetnliki vijek vzporeda je bil dosežen v ma« He-quiem, za katero pa ni zaoatajal Salomonov paalm: «0 gospod Bog Izrael« (Bortnjanski). I V nedeljo priobčimo izčrpneJ*i članek o zboru in obeh koncertih. DanaSnji »pored obsega: I. Dvigni oči k nebu (koncert); 2. Sveti Bog (Bortnjanski); 3. Hvalite Boga (Ignatijev); 4. Kerubi (himna Lwowski). . ^ II. del: 1. Lovska koračnica (Orlov); 2. Ponočnjaki (Giinka); 3. Stenjka Razim (Volga - Pese™) Text 55. 4. Snežna Rusija (Ignati- j jftv) III. del: 1. Ukrajinske pesmi iz Kobre (Davidovsky); 2. Dvanajst tatov (stara samostanska legenda), 3. Posoda vode; 4. Kukavica (nar. pesem). __ ! IAIOV8KI TURNIR Šahovski turnir, ki je pričel pred dobrim tednom, je že v polnem teku. Udeležencev je 15 in med njimi so skoro samo močni šahisti. 2e dosedanji potek turnirja je izredno zanimiv, poln razočaranj in presenečenj. Največo možnost za prvo mesto ima Berginc, ki je izboren predvsem v napadu. Z belimi figurami je nepremagljiv. Pozna se ipu, da je teoretično morda še najbolj podkovan. Za njim je solidni Širok Albert. Več šans za drugo mesto pa ima Kocjančič, ki je znan po svojih divjih napadih in izredno dobro razpoloženi Vesel. Veliko zanimanja vzbujajo tudi lej>e partije Logarja, ki so polne sijajnih kombinacij. Vendar pa hrepenenje po dramatičnih partijah zapelje Logarja prevečkrat v pogubo. Kon-' kurenti za prva mesta so tudi Kranjc, Sardoč, Pavlfttič in Vouk Karel, dasi poslednjega spremlja letos izredna smola. Stanje do sedaj je sledeče: (Prva številka znači dobljene, druga pa odigrane partije.) - 1- Berginc 9H (10), 2. Širok Alb. 7M (11), 3. Kocjančič 7 (10), 4. Vesel 5 (6), 5. Kranjc 4 (5), 6. Sardoč 4 (7), 7. Vouk Ivan 4 (9), 8. Logar 3K (6), 9. Kjuder 3 (6), 10. PavleKČ 2K (4), 11. Cerkvenik 2 K (9), 12. Širok K. 2K (10), 13. Vouk K. 2 (6), 14. Ger-bec 2 (7), 15. Kanauc 1 (14). Orultvana vesti — V. du P. - Onaproša vse tiste, ki imajo izposojene knjige, da jih tekom osmih dni vrnejo-Drugače se jim knjige zaračunajo. Knjižničar Iz tržaškega življenja vso svojo moč, da bi jo pridržal. Nekateri delavci, ki so zapazili nesrečo, so takoj priskočili na pomoč nesrečnemu kovaču in ga rešili izpod durnice. Siromak je bil nevarno poškodovan; zadobil je — kakor •je ugotovil zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta — tefke notranje poškodbe, med drugim mu je bila zlomljena tudi hrbtenica. Revež je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa kljub prizadevanju zdravnikov, da bi mu rešiti življenje, ob 12.30 izdihnil. Po&koien samomor. Radi bede ie včeraj obupala nad življenjem 2l-letna Roža Calliga-ris, stanujoča v ul. Concordia št. 19. Z namenom, da bi se za vedno iz-nehila svojih križev in težav, je opoldne zanetila v svojem stanovanju nekoliko oglja na ročnem ognjišču ter prt zaprtih vratih in oknih čakala, da stru Listek je tičal v knjigi, ki jo je nesrečnica čitala te dni. Smrtna nesreča na trgn Libertš Včeraj zjutraj se je dogodila pred vhodom v prosto luko V. E. III. grozna nesreča, pri kateri je izgubil življenje ubog delavec — 32 letni kovač Franc Sedmak iz Sv. Križa pri Trstu. Sedmak je v družbi nekega tovariša, 23-letnega Viktorja Brecelj, stanujočega v Bar-kovljah - Bovedo št. 531, popravljal velike železne duri, ki zapirajo stranski vhod v prosto luko. Ker je bilo treba nekaj popraviti pri tečajih, sta delavca snela eno durnico, ki jo je Sedmak pridržal v ravno-težju pokonci, dočizn je Brecelj na drugi strani stopil na lestvo, da izvrši popravilo. Toda medtem je burja, ki je bila včeraj zelo močna, iako silno zapihala, da se je dur-nica, težka več stotov, prevrnila na Sedmaka, čeprav je mož napel Tržaško sodišče Obravnava proti Pleni Belil J u zopet prenešeaa Včeraj se je imela dokončati o-bravnava proti bivšemu ravnatelju lista «La Sera» in Mihaelu Za-dnik, Alvaru Zongaro, Adrijanu Toaffolii Ivanu Lomhardo in Petru Gherbetz, obtoženim žaljenja prvega ministra in nasilja proti mno gim tržaškim gostilničarjem in barlstom. Imenovani bo namreč prisilili te, da izpostavijo na mestu, kjer je v njihovih pro&i^rih visela slika Mussolinija, repodruk-cijo etike Piero BelUja z napisom: «Bviva Piero Belli!» Istočasno so izrekli razne žaljivke na račun vladnega načelnika. Včeraj je inanjkal pri obravnavi sodnik de Vuono, zadržan po bolezni. Predloženo je bilo tozadevno spričevalo in sodni dvor je navzlic odpornosti braniteljev odvetnikov Zennaro, Matosel-Loriana, Boccini in Giamiau prenesel radi tega o-bravnavo na nelioločen čas. PRIZIVNI DVOR Qd 29 let |eče do oprostitve Lovereich Franc iz Gorice je pred časom spreonil iz gostilne v Gorici nekega igralca na harmoniko Remeca. Poslednji je bil precej v rožcah in Loversich je porabil vigodno ipriliko in iztrgal tovarišu listnico s precejšnjo svoto denarja. Goriško sodisče ga je radi tega obsodilo na dve leti ječe. Loversich je vložil priziv in včeraj je moral utemeljevati vzroke pri«iava njegov pravni zastopnik odv. Poilluc- ci. — , Ta je naglašal v ddgeca m izčrpnem gOVOrU ZfefCAfcllUu -il smatral, da ni zanjo v zadevi dovolj dokazov. Govornik je na koncu svojega govora zahteval opro-sttlno razeođho. Sodišče je upoštevalo priziv in razglasilo oprostilno razsodbo. POltOTKO lODUŠE V PULI Obteženee eproššen Pred tukajšnjim porotnim sodi-ščevn je danes končala razprava proti Luki Kodan Vile Peroi pri Poreču, obtoženemu umora Mateja Kosinoviča. V popoldanski avdijenci je bil vprašan stari Kosinovič od predsednika porotnega sodišča, koliko znaša njegovo premoženje. Priča: (z neodločnostjo) Oh... ena malenkost, gospod predsednik. Preds.: Povejte koliko. Priča: 60 tisoč lir, gospod predsednik. (Buren smeh.) Nadalje so zaslišane druge priče m pri zaslišanju Marije Siraono-viČ, bivše ljubice obtoženca, pride do krepkega prerekanja med drž. pravdnikom in obema odvetnikoma. Marija Simonovič namreč taji, da je rekla, da nobeden drugi ni mogel ubiti Kosinoviča kakor Kodan. Izpove, da ji je umorjeni rekel: «Na moje življenje ne dam nič in en dan ali drugi ubijem očeta in dve ženski, ki sta pričali proti meni. Oglasi se odv. Cerleniza, ki pravi, da je Shnonovičeva govorila vedno isto, med tem ko druge priče, sami sorodniki umorjenega, niso tega storile. Na poziv predsednika se duhovi pomirijo in razprava lahko nadaljuje. Nazadnje so zaslišani še Matej Simonovič in Peter Orlič. Simonovič pove, da je 15. marca zjutraj videl obtoženca v družbi Antona Cerin, ki sta se odpravljala z vozi in voli na polje. S tem se konča prvi dan te važne razprave. Dovozi. Na današnji obravnavi da najprej predsednik cav. ufl. Clarici besedo odv. Amorosu, zastopniku civilne stranke, Po končanem go- voru povzame besedo držav, pravd-nik cav. uff. Tasso, ki zahteva kazen za obtoženca. Obsodbn Ob 15.30 se povzame obravnava z govorom obtoženčevega branitelja odv. Cerleniza iz Pule, kateri f! dolg&m govoru ovrže vse argumente civilne etranke in državnega pravdnika ter zaključi s pozivom oprostilne razsodbe. Porotniki se nato odstranijo in' če* pol ure prečita kancelar Dra--gogna pravorek, ki zanika krivdo nameravanega umora. Nato razglasi predsednik opio-stilno razsodbo. TELESNA VZGOJA SPORT Igrišče v Hez^eljah 8. k. Jadvcra - D. k, N. fomuiasc* V nedeljo 15. t. m. točno ob 15. uri nastopita gorioanenjeni četi v prijateljski nogometni tekmi. Hocol - Sv. Ivan Igrišče Adria. — V nedeljo ob 161 uri. — Upajmo, da bo ta ugankar rešena v nedeljo ter bodo tako tudi vsi naši športniki veSe;ii nego* tovosti. Consordia - Adria BiZ (3:2) Barometer Adrije pada. Z veliki-« mi koraki zgublja nekdaj ponosna Adria svoj položaj vodilnega sporU nega društv. Disciplina Čete ie skrhana, bivzi^ižiiost m malodušnost sta se vgnezdili v kro^ igralcev, dr. je s temi igrrlci res u-žko doseči kaj konkretnega. Društvo >e še lahko okrepi z novimi siicuni, t. j. člani in igralci. 2 dosedanjimi, ig^rak-i naj Adria napravi le križ in naj začne znova svojo delovanje, če hoče rešiti svoje haa ve propada. škoda Adrije, če ta izgine iz našega športnega življenja, kjer je bila skupno z Obzorom Četa vodnica iu pijonir &4>ortntva udejstvo-vanja. Kot prijatelj druživa apeliram na vse, odbor, članstvo in športnik o Adrije: Strnile svoje vrste, trdna volja in požrtvovalnost naj zopet najdeta mesio v srcih, napravite red v svoji sredi, dvignite društvo na nekdanjo višino in ne dopustite, da bi se vaJi nasprotniki veselili vašega pro)*ar da. O tekmi hočem biti pioti svoji navadi zelo kratek. Pripomnim ie, da se je «xašetel,. točno o-služalo s pobožno tihoto, ir »>a vendai- veČina bolj uživala pri pesmih drugih dveh delov. Visoko stanje zborove pesmi med Slovenci in tudi med nami v teh k:a.iih v prejšnjih letih, je seveda med . marsikaterimi našimi poslušalci v st udilo željo po bolj umetniški sestavi programa. Izvajanje samo je pa seveda tudi pri najbolj rigoroznih našili kritikov spočelo le pob žno željo približati se vsaj nekoliko toliki popolnosti. Najbolj pa so umivali pri koncertu bivši vojaki, ki so bili tekom vojne v Uusiji. Delovanje mestnih ledaiiev V mesecu aprilu so oglobili goriški mestni redarji 202 oseb radi teli-le prestopkov: ker niso imeli njihovi psi nagobčnika - 14; ke* niso iireli njihovi vozovi predpisane tablice - kolesarjev brez pred-pasinega zvonca je bilo 42; ker t o prehitro vozili po ulicr.L s kolesi -23; z avtomobili - 72; av ton »ubil i-stov z odprto lučjo je bilb 10; medeni jih je pustilo svoje živali brez nadzorstva na ulici; trije trgovci so se pregrrešili zoper urnik in 48 je prekoračilo predpise municipalne oblasti. _ BIL J AN A (Zap. Brda) Prireditev Bralno društvo «Lipa» v Kil ani priredi tudi letos v mesecu jubtu svojo društveno prireditev. Proizvajala se bo nam že znana d.v.ma Fr Bevka «Materin grob». / v.« manje za to dramo je v Brdih vel>ko, ker bo prvič uprizorjena na dežel- cEDDCOSTa V Trstu, dne 12. maja 1927. «EDINOST» III. skem odru. Sodelovalo bo pri tej predstavi tudi več zborov bratskih sosednih društev. Celoten program bo pravočasno objavljen v našem časopisju. VO&ERSKO Občinske zadeve Pred našim občinskim domom Be je izvršila kanalizacija, ki je bila po splošnem mnenju popolnoma brezpotrebna, ker so že prej obstojali čisto zadostni odtoki. Med ljudstvo vedno bolj prodira načelo javnega in zasebnega varčevanja, zato pa tem bolj neprijetno dirne jo razne nepotrebne investicije javnega denarja, in to tem bolj, ker bi se izvršena kanalizacija dala napraviti mnogo ceneje po kakem zasebnem zidarju, kot pa da se je delo izročilo kar podjetju. Sedanji sistem le negotovega prihajanja glavnega občinskega tajnika, od časa do časa v občino, ne obeta dovolj sadov, pa četudi pri pelje s seboj vedno kakega pomagača. Ne vemo, v koliko tak način uradovanja obremenjuje našo bilanco, vemo le to, da nosimo v goriški okolici eno izmed najtežjih občinskih bremen. Naša današnja kritika pa je pihana le v čisto dobrohotnem smislu, da nekoliko prispeva z izražanjem javnega mnenja o splošni ureditvi in upravljanju naših javnih zadev. Prihodnjič bomo skušali razsvetliti kako dru^ro plat naše javne uprave. Upajmo, da bo razveseljivejša. KC3AIUD Klavnica, izsuševat-je blata — raza o. Naš pcteštat se je lotil uresničenja problema občinske klavnice. Kot smo zvedeli iz dobrih virov, je sklep že napravljen in bo klavnica najbrže sezidana v kraju, ki se imenuje Log. Nad tem sklepom se je začudilo celotno domače kobariško prebivalstvo, ki pozna domače razmere. Ne more se reči, da v Kobaridu primanjkuje vode, izpod v* čim ugodnejši pogoji za prispevke občne in pa zasebnih lastnikov, ki bi ne mogli doprinesti radi revščine prevelikih žrtev. Sicer se pa k temu vprašanju še povrnemo. Veliko korist bi napravil dalje naš g. poteštat, ako bi se pobrigal za regulacijo hudournika Stjaka, ki iz Podsvine donaša ogromne množine grušča v Idrijco. Obstoja nevarnost, da bi se ta zajezila in bi imeli zopet nov močvirnat kraj, leglo bolezni, v kvar trgu in tujskemu prometu. Pretekli mesec so odšli i* bližnjih kobariških vasi zadnji sezonski delavci na delo. Ker jih dosti* od njih ne more iti v Avstrijo in druge države, se obračajo v notranjost države, v okolico Turina in Rologne, delat po predorih in novih električnih napravah. Edini pdčli dohodek, ki ga prinaša našim revnim vasem, promet. je le Še kupčija z maslom. Do zadnjih časov se je vzdrževala cena 17.50 lir, toda je v vednem padanju. Sir pa niti po 7.50 lir ne na ore dobiti k upca. Nekoliko delavcev dobiva še zaslužek pri popravljanju cest, pa to je le premalo. Revščina se vedno bolj razteguje in širi po vaseh. AJDOVŠČINA. Uradna premestitev. Po enoletnem službovanju je premeščen s tukajšnje sodnije v Pazin sodnik I>r. Della Torre, ki je vodil civilni oddelek. Za sodnijo pomeni njegov nenadni odhod udarec, ker je z veliko marljivostjo reševal zastanke iz prejšnjih prehodnih let, ko je sodna uprava odstav-ljala in premeščala sodnike in se zadovoljevala kljub izrednim razmeram, da je vse obsežno sodno poslovanje vodil od časa do časa tudi Ie po en sam sodnik, čeprav so tu sistemizirana tri sodniška mesta. Tudi je bilo število pisarniškega osobja vedno nepopolno, kakor je nepopolno Še sedaj. Odhajajočemu g. sodniku gre nemala zasluga, da je mnogo zastankov rešil in da je uvel v svojem oddelku razmeroma hitro in točno poslovanje. S tukajšnjimi sodnimi razmerami se morda pobavimo poeebej* Ob tej priložnosti izrekamo le svoje obžalovanje, da se loči od nas sodnik, ki je storil v polni meri svojo službeno dolžnost, se vrhu tega skusil vživeti v naše razmere ter užival naše zaupanje, katero si je v razloček od mnogih drugih javnih funkcijonarjev znal pridobiti s svojim skromnim in vljudnim obnašanjem v družbi, slovenski in italijanski. Radi tega ga bomo po njegovem odhodu pogrešali tudi kot družabnika. VRHPOUE. Kdor dragim trage žaga..« V Vrhpoljak na Vipavskem je umrl dne 5. maja posestnik Josip Koren. Kdo naj mu napravi trugo? Kdo drug ko Matija Robidnik, ki jih je že napravil na stotine in stotine in jih ni delal kar tako vsakdanje in mehanično kakor nekateri mizarji, ampak z lepo mislijo na pokojnika in s prošnjo, da bi se Bog usmilil njegove duše. Tudi ko je žagal in oblal tistih 10 desk za Josipa Korena, se je spominjal z blago mislijo svojega sovaščana vse od mladih nog naprej, pa tudi sebe se je zmishl — moj Bog, koliko je že teh trug in koliko jih bo še in ko zatisne oči on, Matija Robidnik, kdo bo pa njemu napravil trugo? Med takšnim in podobnim razmišljanjem je mizar Robidnik dodelal in pobarval Korenovo trugo. Ali se je pri delu preveč vzel k srcu Korenovo smrt — Robidnika kar nenadoma obide huda slabost, več ko slabost — to je kap. Kar tako nenadoma ga je vzela smrt in zgodilo se mu je, kakor se morda rti zgodilo še nobenemu mizarju: nevedć si je bil sam sebi napravil trugo in črez dva dni je že ležal v njej v hladnem grobu. Če velja o grobarju pregovor, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, ni nič čudnega, da lahko doleti podobna usoda tucH mizarje, le- da se bo tu glasil pregovor: Kdor drugim trugo žaga, si sam na drugi svet pomaga. §TV»JB- Narobe doa AbJbaaciie ali plebanis Albertms. Od nas je odšel g. župnik Albert Leban, da po sedemletnem službovanju v našem kraju zasede boljše službeno mesto v Kojskem. Ce se ga javno spominjamo ob tej priložnosti, ni to navadno slovo od dušnega pastirja, ampak izpopolnitev večje dolžnosti do moža, ki ima za tukajšnji kraj svoje trajne »asluge. Svoj pevski dar predvsem je obrnil narodu v prid in gojil ves čas z vnemo narodno in cerkveno petje; najmanj enkrat v letu je priredil javen koncert, ki ga je oseboo vodil. Do časa, dokler »i bilo tukajšnje društveno življenje zatrto, se je vršila med Ajdovščino in Sturja-mi, ki boste v kratkem »topljeni v eno samo občino, poštena tekma na tem polju. V slučajih, kjer je bilo potrebno tesno sodelovanje —• in potrebno je bilo mnogokrat — je pri narodnem delu i*.d nudil svojo krepko pomoč, tako tla smo pri nas narodni razkol v najhujših časih našega boja za obstanek komaj čutili. Najlepši spomin pa si |> med nami postavil s tem, da nam je dal in zapustil svoj vzgled, vzgled vztrajnosti in možat, nastopanja, ki gre do samopožrtvovanja. Odvzeta mu je bila kongrua in živel je brez plače skoraj dve leti naslo-nivši se še tesneje na svoje ljudstvo ter deleč ž njim dobre in štabe čase. To mu moramo šteto. v posebno čast in zaslugo v dobi, ko je tudi med lajiki pogpstnejša prikazen don Abdondio kakor pa izrazit in kreanenit značaj in se ljudje y skrbi za svoje materijalne dobrine u-klanjajo ne samo dejanskemu pritisku, ampak že naprej v strahu pred morebitnim pritiskom. Seveda ga v tem ne moremo posnemati vsi, ki živimo vsak v svojih posebnih razmerah in razmericah in tudi nimamo njegovega krepkega značaja in njegove samozavesti, ki se ni nikdar uklonila pritisku, pa naj je priSel z leve ali desne, od-spodaj ali odzgoraj, ali gotovo je, da njegov vzgled ne ostane brez posnemanja. Mladini je vcepil v srce zlasti četrto božjo zapoved, v kateri je obseženo tudi spoštovanje do oblasti, predvsem, pa spoštovanje do starišev in tega, kar •o stariči učili. Ob odhodu so se ga župijani dostojno spomnili in mu posipali pot s cvetjem. Da bi mu bila njegova nadaljna Življenjska pot posuta s cvetjem, rmi želijo brez ozira na mišljenje in politično pripadnost poleg njegovih nekdanjih župlja-nov vsi, ki jim župnik Leban ni bil zgolj plebanus Albertus, ampak na narodnem in kulturnem polju požrtvovalno in vztrajno delujoč mož, kakršnih je med nami zelo malo. Iz tržaškejsokraiine UOFLJE PRI DIVAČI Smrtna kosa Z izrebnico» in «Miserere» ter ob oKiprtem grobu «Blagor mu». — Vse pesmi so bile podane glo-bckoobčuteno, da so v polni meri izražaje ono. razpoloženje, ki je valovelo preko src vseh. — Hvala ,prav iskrena hvala jim'. Posebno priznanje jim gre za žalobni psalm, ki so ga peli med sprevodom, kar je vplivalo jako blažilno. Na pokopališču ae je v imenu vseh od blagega pokojnika. v lepili besedah poslovil Miroslav Tozon. Vsem .ki so pokazali, da znajo ceniti lepe in dobre lastnosti in ki so s prizadeto družino sočustvovali: na j iskrene jša la! Bog je plačnik! dejanje, v katerem doseže drama- 1 tik samo z dvema osebama presenetljive gledališke uspehe. — Vsebina je približno tale: Bogati Raymont Legardes živi s svojo drugo ženo Izabelo na gradu aunaj Pariza; pri njemu sta kot gosta tudi Rihard Voysen in njegova žena Marija. Raymont ima še enega sina iz prvega zakona, ki se strastno zaljubi v Marijo in jo zalezuje vsepovsodi, piše ji celo pisma. Zgodi se pa, da Raymont in njegova žena opazita, da jima zmanjkuje denar; in sicer jima je v teku par mesecev zmanjkalo 20.000 frankov. Gospodar najme radi tega detektiva, ki pride na grad pod drugim imenom — samo Raymont ve za njegov pravi poklic. — Ta ima nalogo, da izsledi tatu. Detektiv pride .do zaključka, da tat ni nihče drugI kot Raymoniov sin Feroand. To sklepa iz njegovega razkošnega življenja, iz tega, da se je mnogo mudil v prostoru, kjer je bil shranjen denar in iz dejstva, da je izmaknjen denar, ki ga je bil nastavil on in s svinčnikom zaznamoval. Vsi dokazi, dasi se starši temu upirajo, so nespodbitni. Ko Fernand pride, prizna dejanje in pokaže zadnje nakradeni denar, ki je e svinčnikom zaznamovan. Pri vseh zavlada nenavadna potrtost. — To stanje je ob koncu prvega dejanja navidezno, dober opazovalec bo spoznal, da tat ne more biti nihče drugi nego gospa Marija. Ko je ta iskala Fernanda v parku, ga je našla in mu povedala vse, ter ga prosila, naj prevzame krivdo nase. Prevzel jo je iz ljubezni do nje. — V drugem dejanju, ko se zakonska podajata spat, se to jasno razvije (pred gledalci. Rihard dobi pri svoji ženi večjo svoto denarja — šest tisoč frankov — ter se čudi, kje ga je dobila. Žena se zatika v razna protislovja ter mora slednjič priznati, da je kradla, ker je kupovala obleke, da je njemu ugajala. V Rihardu pa se dvigne naenkrat vprašanje: «Kako, da je Feimand priznal sam tat v ino?» Ker ga je prosila za to. «In kako, da jo je brezpogojno ubogal?» — Ker jo ljubi. Rihard postane ljubosumen. Hoče razodeti vso zadevo svojemu prijatelju, a ona tega ne pusti, sicer — plane skozi okno. — Ob začetku tretjega dejanja izve Rihard, da pošlje Raymont svojega sina za kazen na svoje plantaže v Brazilijo. Ko to sliši, spremeni sklep, da pove vso resnico, zakaj s tem se iznebi tekmeca, ki mu lahko poruši zakonsko srečo. Nasprotno, Seno pa dejstvo, da bo fant šel proč, tako potare, da se izda. & tem je dejanje igre razvozlano, Fernand ostane, Rihard pa se odloČi, da odpotuje s svojo ženo v Brazilijo mesto Fernanda, kljub Fernandovi in Marijini žalosti in prepadenosti nad tem. To je v celoti dejanje drame. Za igralce precej težka naloga. Najboljše je bilo igrano drugo dejanje, naslabše prvo, to pa radi raznih težkoč, ki so oteževale pripravo igre. Tempo je bil prepočasen, zadevajoč; igralci niso bili sigurni, tu pa tam je malo manjkalo, da (Dalje na IV. strani) Znanost mumetnost Boraste In ■ Tat Preteč eno soboto in nedeljo je Dramsko društvo v Gorici uprizorilo Berneteiaovo dramo v treh dejanjih «Tat». Igrokaz roma ie kakih dvajset let po vseh večjih evropskih in svetovnih odrih ia je tehnično zelo dobro zgrajeno delo. Ne pose za sicer globoko v kaka življenjska vprašanja, j« pač prikrojeno za pariško občinstvo, konflikt postane tra#ič*n le veled neizmernega ponosa krogov, v katerih se dejanje drame suče, čeS: «moj sin pa — tat»; vendar pa je samo na sebi nezanimivo in kla-verno dejanje psihološko mojeter-sko pisano in nekateri gledabftki u-činki so sijajni. Posebna mojstrovina v leni pogiedu se mi zdi drugo PODLISTEK (98) V. I. KRI2ANOVSKA: EMEZA ROMAN Pri teh mirnih, resničnih besedah je Rudolf pobledel in se vrgel v naslanjač. Oče pl. Rote je pc\zoriio zasledoval izpremem-be na njegovem obličju ter olajšano vzdihnil. — Veseli me, sinko, da se vam polagoma vrača mir, — je dejal in stisnil grof ovo roko. — Dovolite, da vam predočim še drugo stran vprašanja. Vi niste zgolj žrtve; otrokova smrt pi.de na Raula. Nesrečna slučajnost, ki bi sicer VBbudila i>omilovanje do očeta, se izpremeni v zločin, kakor hitro se odkrije skrivnost. Ce je bankir še tako kriv, on more vrniti Raulu srna Bdravega in nepoškodovanega, a v zameno mu daste vi samo mrliča, vi... — Nadaljujte, oče Martin, doktorju Je vse jmano. A vi, doktor povejte svoje mnenje. Ali se vam zdi mogoče zajnolčati tak zločin kajkar je Meierjev? Oče Martin je vnovič ponovil, kar je že poprej povedal, ter zaključil z besedami, da. bi bil po njegovem nmeaiju ta proces v neizbrisno sramoto obeh odličnih rodbin. 7 *-----^ pos rtaslušal njegvfe tttsm» ratzr- DVE HIŠI v Nabrcžini, v bliiLai glavnega kolodvora, sc prodata. Pojasnila daje A. Rusbak, Nabrežina 1C0, gostilna. 631 BABICA avtorizirana sprejema noseč«. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 473 ]e kralj, ki n« trpi parasitov na svojem dvoru. Kjer je STIf*, ni govora «> raftitih. Prah STII' w: či v kratkem času klope, st c n i c e. bcihe, u i i, knhii j'fcc ščurke itd. — STIP sc prod*;« v vuk; Ukaroi. Dobiva se v leVaroi Godina, Trv. «A!t'I-gea* Via Guir®-t ci 4 |e Via Farnctcu »AUa Madocuj J- 1 Salute) St. JaJioK Glavni zastopnik Italijo in koloiujc ADCLFO CECCHET TRST, Via San NI00I6 At. 11 KUHlll SH8Z& - Ib lor S. Kito HI Ifrt FESRO CH1NA PSGATTl LEKARNA ZANETT3 - TRST - Via Mnnini KIL! m\ Paropiovna družba Prihodnji odhodi: v JUŽNO AMiiSKO Santos - Hcntavidno - Buanos Aires „Ammiraglio Bettolo" 31. maja. v SEVERNO AHERIKO ttew-York „Giuseppe Verdi44 iz Genove 4. junija. Moderne prilagode b 1-11 ia U ekonomičnega razreda. Tretji razred v kabini. Vsa potrebna pojasnita daje t Urad v Trsta, Piazza Libertd 2 (nasproti južnega kolodvora). ljevanja in po minutnem, toda globokem mišljanju je rekel Rudjoifu: — Da- grof, kakor je strašno pcmL&liti, da bo zločinec ubežal kazni, vendar ne morem drugače, kakor da soglašam z očetom pl. Rotejem. To je zamotana stvar! Čast dveh odličnih rodbin in spomin rajnkega očeta sta tu v nevarnosti in zato se mi zdi pametmeje, ako pustite vso stvar, kot je. V silnem razburjenju je Rudolf hodil gon in doli po sobi z bliskaj očimi se očmi ter se ves tresel od vtisa raznovrstnih, občutkov. — No dobro, — je rekel in. nenadoma obstal, — recimo, da se jaz udam vašim razlogom, toda ali ste gootvi, da bosta roditelja hotela pustiti svojega otroka v Ju davili rokah, ki ga je bržkone ukradel z namenom, da se maščuje za žalitve. — O ne! — je odločno izjavil oče Martin. — Jaa morem pričati, da je Egon srečen, ljubljen in negovan. Tudi on ljuLi bankirja, kakor more sploh otrok ljubiti očeta, ki je vedno dober napram njemu. Dovolite, da zavrnem vašo trditev, da je Meier hudoben Zapeljan po strasteh je izvršil zločin, ki ga silno obžaluje in ga skuša na vse načine popraviti. Ne vem, če vam je znano, da je Raul zapeljal bankirjevo ženo, ki jo je Meier spočetka zapodil, toda pozneje ji je odpustil, jo Bopot sprejel v svojo hišo, pohčeril njenega otroka* ki ga vzgaja kakor svojega. Samo velikodušen človek more kaj takega napraviti. Medtem ko ae je v tej sobi rzpravljeio o tem ▼ažnem vprašanju, st«* Raul in Valerija sedela pri AmiiriftjOTi postelji- K« se je Valerija prebu- dila i% nezavesti, se je vrgla možu v naročje. Mračna Raulova zdvojenost jo je vznemirjala m nikdar nista bila mlada zakonca tako tesno zve-«j»Tyi kakor v tem trenotku težke preizkušnje- Zdaj sta bila oba sklonjena nad posteljo malega trpina; ležal je v poluomotici, z zaprtimi očmi in težko je dihaj. Z mučno žalostjo sta zasledovala sleherni vadili, siehemo kretnjo otroka, kajterega obličje je bilo od bolečin izpremeujeno in je nosilo že pečat smrti. Ni*>ta več mislila na od&ritje in da jima je Amadej tuj; da je sin človeka, ki jim je prizadejal vse to zlo; pozabila sta, da je njun lastni otrok zdrav in nepoškodovan; vsa njuna ljubezen, vse njiju misli so bile osredotočene na tujem otroku, ki sta ga šest let in pol negovala kot svojega. In zdaj je ležal tu. Strla ga je roka, ki ga je vselej božala z očetovsko ljai-besaiijo. Te dolge ure utrujajočega, bdenja, so jima dokazale, da skupne nesreče in vzajemna ljubezen morejo vezati ljudi tako močno kakor vezi krvi. J . . , Okrog sedme zvečer se je Amadej zavedel. _ papa! — je zašepetal in uprd v kneza svoj trpeči nemirni pogled. Ta pogled in ta klic sta zbodla kneza v srce. — Tukaj sem, drago dete, — je rekel, se sklonil nad otrokom in dve vroči solzi sta kanala na otrokova čelo. __ jočeš, papa! — je vprašal % iskrenim so-čuttem Amadej. — Ne joči. m nisi nalašč tega napravil, — je prirtavi* ter pobožal očeta po Im&i*. — Setj niti ne v«£, da sem vstopil, ne da. bi pofcr-M, dasi si me teko učil. Raul ni imel moči govoriti in je molče poljubil otroka. — In ti, mama, ne joči, — je nadaljeval Amadej ter prožil maiberi roko; zdaj mi ni več take slabo... ko ozdravim, bom vedno ubogal. Valerija je objela otroka, medtem ko jo j<| ihtenje davilo. — Da, ozdravil boš, d ragi, in bomo srečni j toda kako si vroč, ali hočeš piti? — Da., daj mi piti kaj mrzlega. Nato je otrok zopet padel v omedlevico.; toda ta mir ni dolgo trajal. — Papa! papa! duši me — je zastokal ter se premetaval po postelji. Raul je cdgroil težke zavese in odpri okno* svež zrak se je vlil v sobo in žarki zahajajočega solnca so jo napolnili. — Prenesi me k oknu, več zraku hočem hočem videti vrt, — je rekel deček ter iztegnil roko k očetu. Raul ga je vzel v naročje in ga nesel k oKau Kodrasta dečkova glavica je ležala na očetove«; ramenu; nekaj trenotkov je gledal z utrukmte pogledom na zelenje; toda. nenadoma se je iztegnil, njegove široko odprte oči so izražale strah ir oprijel ee je z roko knezove obleke. _ Mama, papa, pomagajte mi, strašno mj je!... Ah! vse postaja temno, — je rekel s slabe. Mm glasom Njegovo telo je krčevito wtrepetalo, glavi; mu je omahnila, oči so se zaprle, mala ročica j« omahnila: vse je bilo končano. BBMHT fmftM Vi* F»bi* fi,zi DuQJi*~*UUIvL 23. pouk ia p-'«-vodi v tmh iotkik ff IflDNI N. Borsfttti * Ffglto. Trst,. UJtlMnJI Cono 47 (lekKM Rov it.) popra>!|». prodaj« is kupaj« alato, »«-bro po poiteaik c«a»h uanori se slovenski. _394 ■ AH AA D* J°*4s hfllMidaki, lUHim prednost caM nj»4o*c prisU aoiti ia iibooae kakovosti. MftIHNI harmotnji, avtomatični kla- rlAlKlnft« vie j i, M*MttC««. i* prvovrstnih tovarn. Plač«]« m cbwk«- — BIom. Trat Vddirivo 24. _541 BRIVSKI pomočnik, v«ič striienja ženskih las, se sprejme takoj. K. Kamenaric, Voloeko.__621 TRGOVSKI pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Ponudb« pod «Pomoč-nik* na upravnistvo. 630 KOBILO domače pasme, 9 let staro, z žrebetom, kobilico, 1 mesec staro, prodam. Bika, 14 mesecev starega, za pleme, licitiram. I>va voza v dobrem stanju, eno 'cočijo za konja in štajerski voz prodam. Stergar Ignacij, Sužid 9, Kobarid. (628) HIŠA s hlevom, svinjakom, vodnjakom, nekoliko vrta se proda v Štandrežu. Pojasnila daje goriška uprava. 629 LEPA HIŠA z velikim sadnim vrtom, vse v najboljšem stanju, se proda. V hiši, ki .stoji na aajprometnejšem kraju in najlepši legi, na glavnem trgu ob državni cesti v Planini pri Rakeku, se nahaja stara, dobroidoča gostilna «Pri mesarju* in mesnica. Več se izve pri lastnici Jerici Milavec, isto tam. 626 VDOVEC, posestnik, s stalno službo, želi znaaja v svrho ženitve z vdovo brez otrok od 30-35 letno ali z gospodično iste starosti z nekoliko premoženjem. Ponudbe s sliko pod «Vdovec* aa upravnistvo. 632 VAJ EN K A, za trgovino-čevljarnico, iz dobre družine, se sprejme. Via Caprin 5. _ 633 MESARSKI pomočnik, mlajši, izurjen tudi v sekanju se sprejme na deželi. Naslov pri upravništvu. 587 A. MARC, urara a in zlatarna, Ajdoviči-na 17, ima v zalogi vsakovrstne švicarske ia druge ure, zlate in srebrne predmete. Sprejema v to stroko spadajoča popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Cene nizke 463 GLTKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglostL Izdelek lekarne Castella« novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 572 URADNICA, trgovsko naobražena, praktična v knjigovodstvu, išče mesta. Ponudbe pod «Vestna» na tržaško uprav-ništvo. 623 KAMION v dobrem stanu, znamka «Gre-fenstift», se proda za L 16.000 v Gorici, Via C. Favetti 17._597 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladisch, Via Madonnina 10/11. (620} STIP Tusiiuim in IV. ■EDINOST* V Trstu, dne 12. maja 1927. ni bil vtis mučen. Vse to moramo spregledati le radi omenjenih tež-koč, sicer pa se vidi, da je bila igra tedaj, ko je bila prvič naštu-dirana, režisersko dobro pojmoo-vana in pri igralcih izdelana do potankosti. G. S. nam je podal dobro kreacijo detektiva; posebno smo ga bili veseli radi jasne in dobre izgovarjave; v tem oziru je bil on do zdaj menda najboljši. Med vlogami Riharda (g. Terčič), Raymonta (g. Gvardjančič) in Marije (gdč. Stepančič) je bil v celoti g. Terčič najboljši, g. Gvardjančič ga je v nekaterih momentih dosegel in je sicer prav dostojno in verjetno podal bogatega Parižana. Gdč. Stepančič je gotovo najtežjo vIoro podala dovolj dobro; izvrstna je bila ob Terčiču v dragem dejanju do trenutka, da so j« zruSila pred možem na kolena; nato je do konca dejanja popustila, kakor da se je izčrpale, le finale je bil zopet dobro podan; g. Terčič pa je s svojo dobro igro tega dejanja vzdržal do konca. Gdč. Kreševičeva"je bila slabša; le v nekaterih momentih se je povzpela do vifiine, v kateri bi morala stati njena vloga skozi m skozi. G. Cesar je igral Fernanda, ki ga je samo dobro nakazal, a ne dobro doživel in igral. Ob koncu prvega dejanja je popustil docela, le v ganljivih prizorih tretjega dejanja se je nekoliko dvignil. Priznamo pa, da je njegova vloga v celi drami naj-nehvalež-nejša. Franee Bevk. GOSPODARSTVO NaSe razmere Ustavimo se najprej pii živinoreji, tej ve le važni panogi našega gospodarstva. Padanje cen v trku zadnjih dveh let je rodilo v našem kmetu na žira nje, da živinoreja ni več dobičkonosna. Temu nasproti moramo poudariti, da živimo v Italiji in Slad* tega bi morali predvsem znati, da se je padanje cen pojavljalo v presledkih tudi že pred, vojno. Povzročil je to velik uvoz plemenske živine in »trpeti bo treba par let v depresiji in videli bomo, da se današnja obilica živine kaj kmalu izčisti. Na drugi strani pa je ravno padanje cen goveje živine pospeši i o i nte nzi vnej še V'zikoi 'iščaiij e mleka. Zelo mnogo mlekaren je bilo ustanvoljenih v zadnjih letih in na stotine metrskih sto-tov našega gorskega masla n> ma vsakega leta v Trst. Tedenska. produkcij je že narastla na 50 do 60 stotov. O tem, kaiko vaižen predmet je naše maslo ravno- na tržaškem trgu, nam pričajo zanimanje in š-'tevilni pose ti tržaških trgovcev po naših hiibih. Ob tej priliki se n- m zdi vredno zabeležiti, da se naše številne majhne mlekarne nan hajajo šele v prvem stadiju svojega razvoja in da se bo radi tega prav kmalu čutila potreba po njihovi reorganizaciji, ki bo ukinila nepotrebne že spričo visokih produkcijskih stroškov. Todai to je vprašanje, ki se bo morala rešiti v teku par naslednjih let. Vprašanje enotne organizacije za oddajanje svežega mleka v naša pokrajinska mesta čaka še vedno na rešitev. Tudi s tem vprašanjem se bavijo naše gospodarske organizacije že del j časa in mislimo, da bo v nedoglednem času rešeno. Ne proč vita pa sirarstvo, ki preživlja težko krizo. Vzroki tega pojava leže bre«zdvomno v vprašanju kapitala in v vpra.-šanju tehnične izpopolnitve sirarn ic. Ako bi hoteli privesti sirarstvo do razmaha, bi se morali z vso vnemo oprijeti obeh navedenih dejstev. Vprašanje reorganizacije siirtarstva je že r;uli vprašanja kapitala odvisno predvsem od obeh naših zadružnih zvee ne izplačala tedaj nam domačinom? Treba se ba na vsak način orpijeti tega ve-levažnega prcblemai Vipavca dolina si v zadnjem času nabavlja agrarne kredite za nove trt ne nasade in ravno tako lahko bi si na pr. naši Kraševci nabavili istih kreditov za pav-zdigo ovčjereje. Že lanskega leta je naše dnevno in poljudno gospodarsko časopisje (na pr. Gc podarski vestnik) priporočalo nabavo bergamaških ovc, ki so 70 do 80 kg težke in dajejo na leto do 3.2 kg drugovrstna volne rn do. 180 1 mleka. Z ozirom na de«jmtvo, da je berga-maška ovca skromna, zelo mi-šičasta, zdrava in utrjena živalic a, bi bila naravnost pripravna za kraške in tudi druge naše k?*aje. Kozoreja je sedaj obdavčena, ovčjereja pa ne. In ra vno v tem grmu bi menda tičal zajec. Z nekako brezbrižnostjo se opri jemljemo vprašanja sadja, Morda so povojne razmere srednjeevropskih držav, predvsem Nemčije in Avstrije, dalje Čehoslovaške, Jugoslavije itd. kvarno vplivale na našega kmeta, da ni posvečal gojenju gad j a prevelike važnosti. V zad- njih časih, pa so se gospodarske prilike naštetih držav zelo izboljšale. Močno se je dvignila kupna moč prebivalstva in ne pretiravamo menda, ako trdimo, da bo letos sajdje (Crešnje, breskve, marelice itd.) zelo iskano in da bo radi tega. doseglo prav lepe cene. Ako je podžgala visoka cena vina*v zadnjih dveh letih naše vinogradnike k novim nasadom, zakaj bi ne veljalo isto za sadje? Popravimo tedaj, kar smo zoimudili, kajti le od izvoza lahko pričakujemo blagostanja. S presledkom zadnje&a 'desetletja tičimo v vinski kriizi, ki nas spravlja v vedno večje dolgove. Ne smemo se tu ozira/ti na Gore, ki naj bi fciile naiš rešitelj, marveč stremeti moramo za tem kako odpraivimo vinsko krizo, ki jo lahko smatramo za kroničen pojav. Bližamo se že poletju in še vedno nam leži v kleteh nerazprodan precejšen del lanskega vinskega pnfedel-ka. Davki ao veliki, pomanjkanje denarja pri vinorejcih strahovito. Kaj tedaj početi za ublažen je krize? Tudi tukaj bi se našla od pomoč iz zagat Je pri nas mncfro krajev, kjer ni mogoče misliti na odpravo trte radi tega, ker druari pridelki ne uspevajo. Tudi bi prehod na kako drugo panogo krizo še poostril. Radi tega bi bila najlažja stvar, zvezana z najmanjšima stroški, delno precepi jen je v žlahtne trte, ki bi nam rodile namizno grozdje, katero bi za-mogli vnovčiti po breadvomno višjdh cenah kakor pa Tino. Tu moramo pomisliti predvsem na inozemstvo, kjer bi lahko že tekom avgusta prodali večje množine namiznega grozdja, ki prevoz. Je še mnogo različnih vprašanj, ki nas tarejo in napisati bi se dale o njih cele kolone. Njih rešitev je pa v pretežni večini odvisna od vprašanja kapitala. In ravno tega prinese lepo naloženo vsak pre-manjkuje. Ek. Dve sliki V katastru sem naletel na dve enako veliki zemljiški povesti, v četrturni razdalji. Iz aeinljiške knjige sem razbral, da se je lastnik prvega posestva opaostil bremen, ki so obteževala posest, do-čim je bilo pri drugem gospodarju ravno obratno. Pa poglejmo žive slike! Prvi gospodar vodi svoje gospodarstvo čez 20 let. Prevzel je obremenjeno, zanemarjeno posestvo in borno premičnino: par kosov poljskega orodja in dva suha repa. «Korajie je bilo treba«, mi je pripovedoval, «na mlada ramena sem naložil žalostno dedščino in skrb za staresra očeta. Premišljal sem, se posvetoval, računal in se končno z vso vnemo lotil dela. Počasi sicer, a šlo je. Travnik, hlev, njiva, vse se je boljšalo. Ko sem videl prve sadove svojega truda, sem se še bolj zavzel. Vedno je bilo za zob in za potrebščine. Še ostajati je pričelo. — Moram pa dostaviti, da se imam za svoj napredek zahvaliti osobito knjigam. Te so mi svetovale, me bodrile in vadile, in so mi še danes dobre svetovalke. Časi so se zelo predrugačili, razmere poostrile. A kdor je že skušal gospodar, vihro, ne klone. Saj je Se dosti načrtov, ki jih lahko uresničimo in si izboljšamo svoj položaj. Osobito se moramo zavzeti za organizacijo kmetskega goeipodar-stva. En primer: Cena žive teže na5e klavne živine je do 3 lire za kg, medtem ko je drugod večja (B— 5.58 lire). Kaj bi ne mogK isposlovati razlike sebi v prid? Mislim, da je naša /prva naloga skrbeti predvsem za mlečno živino, ki našim razmeram najbolj odgovarja in je najbolj dobičkonosna. Priznam. Hočete reči, da moramo uvesti pasmo, ki bo kolikor mogoče mlečna, to je, ki bo hrano najbolje izkoristila. To pa gre počasi, mi pa moramo gledati, da dobro vnovčimo to, kar imamo. — Mislil sem celo na zadružno mesnico. Kaj se Vam zdi? — Misel je zdrava; a treba je najprej dobre osnove posebno v moralnem pogledu. Razmere nam bodo sproti kazale, kaj in koliko smemo pod vzeti. In je nadaljeval: Gospodarski zavodi naj bi za svoj okoliš vodili seznam za užitek dobrih živali. Ta- ko bi lahko ustrezali povpraševanju in bi bilo ustreženo ponudniku in pra&evalcu. Vse premalo cenimo pregovor «kar sam lahko storiš, ne dajaj drugim*. Naši interesi so si docela enaki: ugodnost sosedova, ugodnost moja, pa bodisi za prodajo ali kup. Semena, orodje, stroje, krmila itd., vse bi morale priskrbeti edino naše gospodarske organizacije. Z morebitnim celo namenoma pridobljenim prihrankom bd ravnali kot vsak dober gospodar: naložili bi ga čim bolj plodonosno, n. pr.: sedaj gredo iz enega okraja stotisoči velikim zavarovalnim družbam proti požaru. S svojo zavarovalnico bi se izognili dobršnemu delu izdatkov in neprijetnostim«. Tako in marsikaj drugega iz ust naprednega, samozavestnega kmeta. Čez dni sem se namenoma oglasil pri drugem kmetu, ki sem ga poznal iz zemljiške knjige. Vtis, ki sem ga odnesol iz nem-ljeknjižnega urada, je bil v skladu z resničnim položajem. Dva sina sta v polni mladosti odnesla blagostanje domače hiše v svet in se tamkaj brez sledu izgubila V do-, mači hiši, z domače grude je rastla revščina, mržnja do vseh in vsega, zavist. Hiša se pod težo bremen ruši. Dolga in težka je pot do spoznanja Priklenimo srce in razum naše mladine k rodni grudi, da bo udej-stvila načrte prvega kmeta, ker nihče razen te ne bo uspešno krmaril, nikdo ne bo kljuboval viharjem. Janko Fmrlcn («». LETOŠNJA KROMPIRJEVA SEZONA. Kmalu se prične na Goriškem izvozna sezona krompirja. Vsako leto da zgodnji krompir prve dohod- ke našemu kmetu, letos pa pričakuje te dohodke še bolj napeto kot prejšnja leta, kajti splošna mizerija se je od tedaj še povečala. Zanimalo bo torej marsikoga, v kakšnem znamenju bo stala letošnja izypzna sezona. Italija je lansko leto pridelala okoli 23 milijondv stotov krompirja, od tega se je izvozilo okoli 2J£ milijona stotov. V prvi vrati seveda pride za izvoz v poštev zgodnji krompir, ki dozori v Italiji radi južnega podnebja dosti prej kot v deželah severno Alp. Izvaža se v prvi vrsti v Nemčijo in Švico. Nemčija je velik konsument krompirja, na osebo se ga porabi okoli 700 kg. Od te množine gre pa dober tel v kemično industrijske svrhe, ker je ravno ta industrijska bra a v Nemčiji, kot znano, posebno razvita. Neprestano višanje lire bo izvoi gotovo precej oviralo. Ne bo se moglo doseči istih cen v lirah kot lani že iz vzroka, ker se za isto množino inozemskega denarja dobi letos manj lir kot lani. Potem je treba vzeti v poštev povečani rizi-ko izvoznika ravno radi oscilacije valut. Izvoznik bo moral v večini slučajev fakturirati inozemskemu vozniku v inozemskem denarju, za kar si bo moral uračunati premijo za rizik na breme goriškega producenta. Radi velikega pomanjkanja denarja in nujnih potreb bo prišlo tudi več robe na trg, kot bi •icer, in bo tudi deloma pritiskalo na ceno, posebno Če se bo izkazala dobra letina. To so vse torej momenti, ki so vse pr&j ket veseli. — Ugodno bo vplivala na izvoz zadnja vladna odredba, po kateri ee računa za izvez krompirja, kot na-cijotialnega produkta znižana prevozna pristojbina. Dr. I. O. Razne zanimivosti Rimska policija zbira dekaae proti cneftaščevalcu in morilca deklic. Urad javne tožbe že mrzlično zbira s pomočjo rimske kvesture obtežilni material proti Gerolimo-niju, zločincu, katerega usoda bi se — kakor se je prvotno zdelo — morala zaključiti pred posebnim sodiščem. Ljudsko mnenje zahteva za nečloveškega uničevalca mladih dekliških življenj smrtno kazen. Zanimivo je dejstvo, da je Gerolimoni izvrševal zločine izključno ob sobotah. Dve družini nesrečnih žrtev, in sicer stariši Bianke Carlieri in Ro-sine Pelli sta že naznanili, da nastopita proti Gerolimoniju kot tožeči stranki. Ena najvažnejših prič proti zverini v člov j*ki podobi je gospa Cecilija Pacciarini, katere hčerko je skugal Girolimoni odpeljati. Ta gospa se je naravnost igrila 7, nevarnostjo, da razkrinka zto&inca. Poslala je dvakrat svojo hčerko v neposredno bližino zločinca in opazovala. Opazila je strašen izraz obrala zločinca, ko je spoznal, da se mu je namen ia-jalovil. Vabil je ai&lo Olgo tako obupno v avtomobil, da j« gospa Pacciarini bila v, resaičnein strahu. Girolimoni je živel razmeroma razkošno. Imel je dve stanovanji in avto. Značilno je dejstvo, da se n« ve, kam je dajal prati svoje perilo. Ko ra se to doznalo, bi Ml kup dokazov brezdvomno veliko večji. Zločinca smatrajo za onečašče-valca naroda. Vendar se pa zdi, da ne pride pred posebno sodišče, ker slučaj ni predvidevan v spremembah zakona, ki zahtevajo kompetenco posebnega tribunala. Požrešni bacili Na poljedelskem zavodu v Brom-bergu na Poljskem je u rado val do nedavnega časa neki dr. Prus, o katerem se sedaj govori, da se je bil sam promoviral za doktorja medicine. Nadrejene oblasti so se čudile, kako to, da ima zadnje mesece zavod tako velike izdatke. — Posebna komisija je pregledala račune, in ugotovila, da je zavod porabil 400 kg mesa samo za «pre-hranitev bacilov«. Stvar je prišla tudi v časopise, ki so pa kmalu utihnili. Dr. Prus je nekam izginil, z njim je izginilo še nekaj u-radnikov, ker so krmili bacile in sicer na take načine, kakor bi jih nameravali črez tedne zaklati. Izumitelj Mazim umrl. V New-Yersey-u (Zedinjene države Severne Amerike) je umrl minuli teden Hudson Maksim, izumitelj hudega razstreliva, bre-zdim-skega smodnika, v starosti štiri in sedemdesetih let. Hudson Marim je bil inženir in zelo izobražen. Njegov brat je izumil strojno puško. Kraj v New-Yersey-u, kjer je zgradil Maxim mnogo tovarn, se imenuje po njem Maxim. Vedno je izboljševal razstreliva. Leta 1901. je izumil maximit, zelo hudo razstrelivo, s katerim se polnijo v Zedinje-nih državah naboji za oklopnjače. Mazim je pa bil tudi pisatelj in najbolj znana sta njegova spisa: •Znanost poezije« in «Filozofija jezika«. Omeniti treba, da je bil Hudson velik nasprotnik vojne in m je udeležil vsakega zborovanja, ki je imelo mirovne namene. OmAak. V Sheffieldu (Anglija) je umrl W. F. Tibbits. Bil je odvetnik in znan čudak. Še kot osemdesetleten starček je hodil po dve tri ure peš, samo da si je prihranil stroške za cestno železnico. In vendar je ena najbogatejših oseb v tamošnji pokrajini. Bil je samec. Ko js bil mlad, je pravil, da si ne more dovoliti luksusa zakonskega življenja, pozneje je hodil pa le za opravki. Zapustil je dva milijona funtov šterlingov, ki ju podeduje njegova nečakinja gospodična Fischer v Tuubridge We!bs-u. Tibbits je živel tako skromno, da je vedelo le nekaj njegovih intirrmejših prijateljev za njegovo premoženje. Dober poznavalec ljudi. Londonski odvetnik Hermes si je hotel na vsak način zagotoviti, da se ga bodo vsaj enkrat na leto spominjali njegovi prijatelji. Napravil je oporoko, določil precejšnjo svoto, navedel v oporoki imenoma svoje prijatelje, katerim se napravi enkrat na leto in sicer na obletnico njegove smrti bogata pojedina iz obresti naložene svote. On je zelo dobro poznal ljudi in je vedel, da se spominjajo gostje svojega gostitelja, tudi če je ta umrl. Kea* je lansko leto umrl odvetnik Hermes, so se letos prvič zbrali njegovi prijatelji k izbornemu obedu. Druge osebe nimajo pravice udel< -žiti se teh pojedin kakor samo one, ki jih je bit odvetnik imenoma navedel v oporoki. To število se bo z leti seveda krčilo, zato bo pa pojedina lahko obilnejša, manj oseb pa dražje kosilo, kajti vsako leto bo enaka vsota na razpolago. Čim dražje kosilo, tem bolj se bodo spominjali prijatelji svojega dobroini-ka. Kdor izmed prijateljev preživi vse druge, temu ni treba bogatega obeda, kajti naložena vsota ostane zajemu. Na ta način si je odvetnik v resnici zagotovil, da bo živel Še nekaj let v spominu svojih ožjih prijateljev. Brez pojedine bi pa to nikakor ne šlo. Brivci stavkajo. V Kopenhagnu, glavnem mestu na Danskem, so začeli stavkati brivci. Zahtevali so, naj jim obrtna oblast zviša enotni cenik. Obrtna oblast se pa ni vdala tej zahtevi in izbruhnila je stavka. Možje so se vdali v razjnere; kaj to, če pojdejo tudi kosmati po ulicah, mnogi so se pa doma brili ali pa šli k prijatelju, ki je znal briti. Vse drugače so se pa obnašale ženske. Dva, tri dni je še šlo, nato so pa sklicevale sestanke, prirejale zborovanja in zahtevale od obrtne oblasti, naj takoj ugodi brivcem in naj jim zviša cenik. Ker so bile med njimi tudi žene onih uradnikov, ki so imeli pr obrtni oblasti glavno besedo, so Žene zmagale in brivci so nehali stavkati. Štiridesetletna stava. Amerikanska šahista Hymann Hendler in Leon Prochnick, oba starčka že nad osemdesetih let, sta stavila prav sedaj pred štiridesetimi leti, da dobi oni, ki zmaga v desetih zaporednik partijah .saha, od svojega nasprotnika 100 steklenic konjaka. Doslej še ni nobeden spravil nad osem zaporednih zmag skupaj. Kaj pa bo, če bi ta ali oni re5 zmagal in dobil deset iger? V tem Času je postala Amerika oziroma so postale Zedinjene države brez-jjrihcl11niqruetg h-ia hv dbwwh alkoholne. Alkohol se ne sme prodajati, se ne sme uživati. Čudno, da ni državno pravdništvo že uničilo te stave, ki je po sedanjih amerikanskih pojmih nemoralna, in kaznovalo oba starčka, ki že štirideset let vztrajata pri stavi in se borita za ato steklenic prepovedane pijače. ▼ dvajsetem stoletja. V malem mestecu severne Poljske si je kupil neki !ju