(flrO XVIII. — številka 45 (taooviteljl: občinski odbori SZDL Je /fiJcf, Kranf, Radovljica, Skofja Lok;-t TržJ»V — Izdaja Časopisno pod tfk »Gorenjski tisk« — Glavni In ^ftrtrnl urednik SLAVKO BEŽNI K 6LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA - KRANJ, sobota, 11. 6. 1966 Cena 4t> pat alt 40 starih dinai iet Ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. .)d 1. lanuai i 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. |anuar<» 1964 kol poltednik. in sicer ' siedah in s o b o I a Is ZA GORENJSKO Plenum sindikatov v Škof ji Loki Boljše izkoriščanje kapacitet Kam bo šlo 150 otrok — Bojazen pred brezposelnostjo Skofja Loka, 10. junija. V Domu borcev je bil danes plenum finskega sindikalnega sveta, na katerem so govorili največ o Problemih zaposlovanja v občini. Po prvih računih kaže, da postalo letos v občini oko-ji 150 otrok brez zaposlitve. Ijetja se branijo spreje-i novih delavcev, na dru- gi strani pa je znano, da je s tron j i park premalo izkoriščen (izjema je le Gorenjska predilnica). Posebno pozornost so po- VI. kongres SZDLJ zaključil z delom Demokratičnost v odločanju osnovni smoter delovanja organizacij SZDL V Beogradu se je po štirih dneh intenzivnega dela na ple-fnih sejah in v šestih komisijah, zaključil VI. kongres <$)L Jugoslavije. Kongres je bil delovni dogovor, na katerem

da bi tako preprečili širjenje bolezni. Ali pa: v vasi se je pojavil paratifus. Obolele ljudi so poslali v bolnišnico, nihče pa ni ničesar storil, da bi ljudje, dobili boljšo, pitno vodo. In tako naprej. Gre za ©snovno ugotovitev, da naše zdravstveno varstvo nima denarja (in ob tem niti kadra), da bi bilo kos raziskovalnemu delu, da bi vnaprej odkrivali žarišča možnih obo-; len j in preprečili hujše zlo. Seveda je dosti dražje potem, ko je treba pošiljati ljudi v bolnišnice, ko jim morajo v delovnih organizacijah "izplačevati boleznine in podobno. Toda za take stroške — za gašenje je plačnik znan — zavod za socialno zavarovanje, medtem, ko za preventivo ni denarja. Ni to pravzaprav nič novega. Že dlje se uveljavlja podobna praksa, ustrezne rešitve za financiranje zdravstvene zaščite pa še ni! Na predzadnji seji občinske skupščine Kranj smo slišali tudi opozorilo sanitarne inšpekcije o pokvarjenih hrenovkah in drugih živilih, še posebno o klanju živine po raznih gostiščih in o povečevanju črevesnih obolenj. Tudi pri tem gre za podoben pojav: za zdravljenje obolelih ni nobenega problema, toda za preprečevanje bolezni pa ni denarja, ali pa ga je zelo malo. Na območju Gorenjske je za to delo osposobljen in pooblaščen Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Ko smo jim očitali slabo kontrolo, so nas takoj vprašali, kdo bo plačal. Sredstva so hudo omejena. Namesto 37 milijonov starih dinarjev so letos prejeli le 15.6 milijonov za njihovo delo. Vse ostalo naj bi dobili z zaračunavanjem uslug. Toda v večini primerov gre za take usluge, ki jih Milini? na Javor ni ku Kranj, 10. junija — Štiristo otrok iz šestih, nižjih razredov osnovne šole France Prešeren iz Kranja je danes ilo po poteh heroja Ivana Slavca — Jokla. Sli so preko Etražišča in Pševa do Javor-nika. Nekdanji partizan Franc Likozar jim je med potjo pripovedoval o dogodkih v teh krajih za časa osvobodilnega boja in o delu in smTti imenovanega heroja. Na Ja-vorniku je bil miting. Peli in recitirali so dela s partizansko motiviko. K. M prizadeti ne naroči in jih ni pripravljen plačati. Katero podjetje bo, na primer, poslalo naročilnico za pregled svojih sanitarnih naprav in drugih ureditev za zdravo počutje delavca? Katera trgovina bo zahtevala in plačala pregled živil, ki jih prodaja? Skratka, protislovja so na dlani. Vse večji in večji so izdatki za zdravljenje obolelih ljudi, vse večja je škoda zaradi zastoja v proizvodnji zaradi boleznin, toda za preprečevanje tega ni dosti storjeno. Financiranje družbenih služb bo nujno treba ustrezneje urediti; in sicer tako, da bomo več storili za preprečevanje bolezni in ne samo za zdravljenje. K. M. Priznanja za krvodajalce Občinski odbor KK na Jesenicah bo danes, v soboto, 11. junija, na Hrušici pripravil kulturno prireditev v počastitev dneva krvodajalcev. Ob tej priliki bodo podelili priznanja vsem požrtvovalnim krvodajalcem. Za petkratno darovanje krvi bodo podelili srebrne značke 138 krvodajalcem, 15 krvodajalcev bo prejelo zlate značke za 15-kratno darovanje, trije, ki so dali kri več kot petnajstkrat pa bedo prejeli diplome. Kulturni program bodo pod vodstvom prof. Janka Pribošiča izvajali učenci osnovnih šol Prežihov Vo-ranc in Tone Cuiar. Komisija za delovna razmerja pri podjetju »AVTOPROMET GORENJSKA« — KRANJ razpisuje prosta delovna mesta 1. referent za prodajo storitev in proizvodov 2. strugar KV In ponovno razpisuje več prostih delovnih mest 3. avtomehanik K V Pogoji pod točko 1 a) višja komercialna šola in pet let prakse v prodajni službi ter znanje enega tujega jezika. b) srednja ekonomska šola in osem let prakse v prodajni službi ter aktivno znanje enega tujega jezika. Pogoji pod točko 2 KV delavec kovino-strugarske stroke Pogoji pod točko 3 KV delavec avtomehanske stroke Osebni dohodek po pravniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Pod točko 1 imajo prednost delavci, ki so že zaposleni v podjetju na podobnih delovnih mestih. Pod točko 2 imajo prednost delavci, ki stanujejo v Cerkljah ali okolici . Razpis pod točko 1 in 2 velja do preteka 15 dni po objavi v dnevnem časopisu. Razpis pod točko 3 velja do zasedbe delovnih mest. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v tajništvo podjetja. Kranj, dne 9.6. 1966 Komisija za delovna razmerja Bohinjsko humoristično-terenska razmišljanja V znamenju zamud Sprehod ob Bohinjskem jezeru Ce človek obišče Bohinj za dalj časa, ga okolje kar pr*j k ležernosti ln flegmatičnosti. Vsaj sedaj, neposredno sezono, je tako. Ce se ne bi pogreznil v takšno siasj« t! moral »skočiti iz kože«. Kaže, da je takšnih ljudi bolj •* vsaj sam nisem videl nobenega. Verjetno veliko večino & vajo enolične ugotovitve: nimamo, zaprto. Pustimo turistično razdelitev sezone. Letošnja turistična sezona se je pričela. To je dejstvo. Potrjujejo ga skupine turistov, ki se kar vale ob jezeru. Ti ljudje nalete na celo vrsto nepredvidenih težav. Most v Stari Fužini se je podrl. Težko je reči, da ga bodo popravili do pričetka sezone. Sezona se je pričela. Težko je kupiti kaj v trgovini ob »Zlatorogu«, vsaj jaz nisem in nisem mogel zvedeti do kdaj je odprta. Verjetno sem naredil napako, ker sem jo hodil obiskovat šele po sončenju. Če bi šel tja v lepem, vročem soncu, bi bil res ves premočen, zato pa bi lahko le kaj kupil. Morda bodo »v sezoni« obratovalni čas spremenili? Pa saj se je sezona že vendar pričela! Bohinj je znan po mlečnih izdelkih. Čeprav nekateri zagotavljajo, da so dražji kot drugod, sem se hotel o tem sam prepričati. Nisem uspel. Mlečni bije ob jezeru še spi spanje »pravičnega«. Po zvezah sem izvedel, da bo odprt naslednji teden. Sezona se je res pričela, gostje pa naj kar počakajo na uradni pričetek. Bife na kopaliču še sedaj sameva. Pravijo, da bo odprt 15. junija. Kako smo natančni! 15. junija se namreč prične tudi uradna turistična sezona. Ker sem bil več dni MJ hinju, sem iskal tudi Wv Vise. Da jih nikoli nebtr čel. Nimamo, nimamo. dil sem vse jezero M so me napotili v BoM^ Bistrico. Ko me vsaj tako bolele noge inntbi^ Bistrica tako dalei! Vpn* sem samo, le sem enem izmed najvd'fi\ stičnih centrov. M*J sem namreč, da trise>n : v kakšno zakotno *r#f vas. Potolažili so me, J ■ časopise že naročili, • imajo zamudo. Ha*?1. i dober. Tisti, ki prebil0 . Bohinju dalj časa bodo P lahko potem prebrali >■■ »za nazaj«. še nekaj »zamud* *r opazit na sprehodu ob * hinjskem jezeru. H°,el *j jih zapisati, a nisem tiikjer dobiti beležke. dvomim, da Bohinj & y more biti takšen, da # ničesar imel. Morda niso hoteli prodati, da rX mogel vsega jflpisfl/J- Ko sem se vračal iz nja sem bil zadovolje*1^ že grem iz tega kraja Premalo časa sem bi "., da bi se prilagodil. A" že mislil, da sem WW : dam, bi skoraj padel s -v bližini Bohinjske B^ Vsa je razkopana — P°f tjajo jo z zanuido. p. Čoln*1 Slavje v Stahovici Folklorne skupine, lovci, planinci, borci, kmetje s svojimi »zapravljivci« ln drugi v Kamniku in v Stahovici se pripravljajo na nedeljski nastop. V četrtek, 9. junija, je praznik krajevne skupnosti Kamniška Bistrica. Toda osrednje prireditve bodo v nedeljo, 12. Junija, in sicer v Stahovici. Organizator}' ^ pravljajo sprevod, ki do novega mostu Čez v f co v Stahovici, ki ga bo* dan odprli za jromet.P j pa Je predvidena P1^8^-dvorani na Vegradu ter i va s plesom v tamkaj^ Jurčkovem domu. ^ 10 novih zasebnih gostila Z uveljavitvijo novega zakona o zasebnem gostinstvu se je povsod zelo povečalo zanimanje za ustanavljanje zasebnih gostiln. Od aprila lani, ko je bil sprejet ta zakon, pa do konca maja so v radovljiški občini odprli deset novih gostiln, in sicer eno v Bohinju, štiiri na Bledu in pet v Radovljici. V občini je zdaj skupino 34 zasebnih gostišč. Takšno/ število in lokacije ustvarjajo medsebojno konkurenco, katere rezultat je izboljšanje notranje opre-% me. Več zasebnih gos1'-... moralo vplivati tudi ^ bolšanje kvalitete :\-uslug in na znižanje <*• renciacijo cen. ^m? V radovljiški občini Jj1^ deva j o, da bodo odprli» ^ novih zasebnih gostij y formacijah, ki smo J* na občinski skupščini. žijo kritično oceno ^y opreme in ureditev t£ » P1 strežbe goste* Kamni gorici, t ^r8^1 Češnjici v BohiJiJ0- <( t JUNIJ 1966 # GLAS GOSPODARSTVO r Gospodarske novice KOLIKO IMAMO DENARJA V aprilu so sredstva gospodarskih organizacij pri bankah znašala 6.528 milijonov novih dinarjev, kar je 53% več kot lani v istem času. Kaže torej, da se likvidnost našega gospodarstva izboljšuje. POTOVANJA V INOZEMSTVO Do aprila je dvignilo potne liste 222.000 naših državljanov. Iz tega lahko sklepamo, da se je število potovanj v inozemstvo v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 84%. • TURIZEM V APRILU Od turizma (brez prometnih uslug) smo v aprilu dobili približno 4.3 milijone dolarjev ali 95 % več kot lani v istem mesecu. V prvih štirih mesecih letos je devizni dohodek od turizma 13.7 milijona dolarjev ali 61 % več kot lani v tem obdobju. KOLIKO BO PŠENICE Strokovnjaki Zavoda za iržne raziskave menijo, da bomo letos v vsej državi pridelali 4,170.000 ton pšenice. Povprečen hektarski pridelek bi tako znašal 23.1 mtc. Doslej smo pridelali v najrekord-nejšem letu 4,140.000 ton pšenice. Priprave za skrajšani delovni čas Preveč »po zakonu« Ze ko so slišali o predlogih, da se podaljša rok za izdelavo programa za skrajšanje delovnega časa, so v mnogih delov, organizacijah dali v predale vse doslej zbrane predloge in drugo gradivo ter se oddahnili. Z zakonom je namreč podaljšan rok od 8. aprila na 31. december letos. So pa celo primeri, da so v delovnih organizacijah izjavili, da se s tem ne bodo ubadali in niti skrajševali delovnega časa vse dotlej, dokler jih v to ne bo prisilil zakon. Skratka, preveč po zakonu in predpisih! Samoniklih teženj skorajda ni. Premalo računamo pri prehodu na skrajšan delavnik, da je to sestavni del standarda zaposlenih, čeprav je med delavci ta težnja zelo močna. To so minuli petek, 3. junija, ugotavljali na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Čeprav so nekateri večji kolektivi že. predlanskim in v prvi polovici lanskega leta začeli uveljavljati skrajšani delovni čas postopno ali v celoti, se je pozneje vse ustavilo. Večina zaposlenih še vedno dela 48 ur na teden. Precej vzrokov za ta zastoj je iskati v novih pogojih gospodarjenja, ki jih je prinesla reforma. Mnogi kolektivi so morah najprej najti svoje mesto (in še danes ga iščejo!) v novih pogojih. Prvi začetki poskusnega uveljavljanja skrajšanega delavnika so tudi marsikje razočarali zaposlene. To je bilo seveda tam, kjer so hoteli uveljavljati skrajšan tednik zgolj »po zakonu« in ne na osnovi ekonomskih analiz in njihovih objektivnih možnosti. Najbolje so se doslej lotili tega dela v industriji. Največ težav pa je še v prometu, pa tudi v gradbeništvu, v trgovini, gostinstvu in v družbenih službah. To še zlasti velja za majli-ne kolektive, obrt itd., kjer ni niti ustreznega kadra. Glavna nevarnost je, da bodo komisije v delovnih orga-nizacijah znova opustile vsako delo ter čakale konec leta, da bi prej videli, kako bodo to uredili drugje. Toda ob vsem tem je močan vzvod prav gospodarska reforma, ki brez pisanih zakonov v večini prepušča kolektive samostojnemu iskanju rešitev za večjo produktivnost in za večje ekonomske uspehe. To pa je tudi osnova za skrajševanje delovnega časa. K. M. Nova trgovina v Lescah v Preteklo soboto je MURKA odprla v Lescah novo, adaptirano poslovalnico za sadje in zelenjavo, alkoholne in brezalkoholne pijače, mlečne proizvode in krmila. Stroški adaptacije znašajo okrog 4 milijone starih dinarjev (z notranjo opremo vred). Z novo pekarijo in poslovalnico za sadje in zelenjavo je Lesce veliko pridobilo na privlačnosti in poslovnem pomenu. Jože Vidic Spominčki v Kamniku V podejtju Svit Kamnik, ki izdeluje razne keramične potrebščine so sklenili, da uredijo svojo trgovino. Ta bo namenjena turistom. Prodajali bodo zlasti različne spo- minčke iz keramike; majolike, krožnike in druge Izdelka z zgodovinskimi in starinskimi motivi, pa tudi uporabo« predmete za Izpopolnitev kmečkih in dnevnih sob itd. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Kadrovska komisija pri SO Kmetijstvo razglaša prosti delovni mesti: AVTOMEHANIKA — za Mehanični servis v Šenčurju — poleg splošnih pogojev se zahteva KV avtome-hanik s prakso. Nastop dela je močen 1.8.1966. TRANSPORTNEGA DELAVCA — za Mehanični servis v Šenčurju — samo splošni pogoji. Nastop dela je možen takoj. Prošnje z dokazilom o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Uprava obrata Kmetijstvo v Kranju, Begunjska cesta 5. Gorenjski sejem Kranj razpisuje za čas sejma prosta začasna delovna mesta manekc-nov za modno revijo: moške, ženske in otroke. Pismene ponudbe dostavite na upravo sejma, C. Staneta Žagarja 27, in sicer do 20. junija 1966. Občni zbor društva upokojencev Upokojeno upanje Upokojenci razočarani nad novim pokojninskim zakonom — V Jugoslaviji je 960.507 upokojencev — Ali se bo popravila pokojnina upokojencem upokojenim pred 1958. letom? »Predvsem moram na žalost poročati, da smo močno razočarani nad novim pokojninskim zakonom, od katerega smo pričakovali nekaj več kot smo dosegli. Novi zakon je bil do sedaj že trikrat popravljen, vendar še vedno ne v zadovoljstvo upokojencev.« Tako se je glasilo poročilo na občnem zboru društva upokojencev v Žirovnici preteklo nedeljo. Od 275 članov se je sestanka udeležilo okrog 200 upokojencev, kar pomeni, da 60 prišli vsi, ki so mogli priti, ker nekatere je le bolezen zadržala doma. Upokojenci so na zboru iz- razili zahvalo Železarni Jesenice, ki je finančno omogočila da so upokojenci organizirali tri izlete v preteklem letu. Pohvalili so tudi dramsko sekcijo upokojencev, ki je v pretekli sezoni uspešno nastopala. Čeprav je udeležba na občnem zboru vsako leto polno-številna, moram reči, da je letos prišlo veliko upokojencev na sestanek zato, da bi se seznanili z novimi spremembami pokojninskega zakona. Mnogi so prišli z odločbami, da bi od predstavnika Gorenjske ukupnosti socialnega zavarovanja 2vedeli, za koliko se jim bo povečala pokojnina. Ko so pregledovali, kdo lahko vloži zahtevek za ponovno odmero pokojnine po drugi noveli temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, so ugotovili, da je le-teh bore malo — okrog dvajset. Med temi pa se bo pokojnina nekaterim povečala samo za nekaj stotakov, enemu pa samo za 25 S din mesečno. Jugoslavija ima danes 880 tisoč sto upokojencev in 80.407 oseb, ki prejemajo invalidnino. Na tri aktivne delavce pride po en upokojenec. Se pred dvema letoma je blagajna socialnega zavarovanja imela okrog 98 milijard presežka, letos pa bo predvidoma imela 120 milijard primanjkljaja. Ta preobrat od prepolne -na prazno blagajno je nastal zaradi znatno povečanih stroškov in manjšega dotoka sredstev v sklad socialnega zavarovanja. Se pred dvema letoma je povprečna pokojnina pri nas znašala okrog 19.000 dinarjev, dočlm j c danes občutnejše večja in znaša okrog 30.000 S din. Pri blizu milijon upokojencev pa so to ogromna finančna sredstva. Istočasno pa aktivni zavarovanci plačajo pa reformi' manj v odstotkih v sklad socialnega zavarovanja, in sicer je od prejšnjih 24 ta odstotek zmanjšan na 20,5 od bruto osebnega dohodka. Razkorak med stroški in dohodki socialnega zavarovanja je očiten. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so se znatno podražili tudi stroški, ki izvirajo iz zdravstvenega zavarovanja zavarovancev. Vprašanje tisočih upokojencev je zavoljo tega, ali se bodo kdaj popravile tudi pokojnine upokojencem upokojenim pred letom 1958. Erna Podbregar je v skupščini SRS odgovorila sledeče: »-Republiški sekretariat za delo pa tudi ostali organi naše republike so s konkretnimi argumenti že večkrat opozorili, da je enotni zvezni prevedbeni sistem v nasprot-*i s temeljnimi načeli nove-pokojninskega sistema, po katerem se odmera pokojnin in njihova valorizacija ravna po gibanju osebnih dohodkov in življenskih stroškov v republiki. Ustavno sodišče niše republike pa je zastavita vprašanje, ali je tak prevedbeni sistem, ki je v nasprotju s temeljnimi osnovami pokojninskega sistema in ki ustvarja vedno večjo diskriminacijo med upokojenci m >-goče šteti za zakonit. Na to vprašanje še ni odgovora.« To je bil odgovor na vprašanje, kaj so pristojni organi storili, da bi se zmanjšala razlike med starimi in novimi pokojninami (ne glede na čas kdaj je bil kdo upokojen). V Beogradu pa pravijo, da se s tem vprašanjem že dalj časa ukvarjajo za to pristojni upravni in skupščinski organi. Torej še malo bo potrebna za pravičnejšo rešitev tega vprašanja počakati. Škoda* da. upokojenci niso več mladi, če ne bi lahko še dolgo* dolgo čakali. Tako pa ... (saj veste, kako je, čc je človek star). Jože Vidic 4 KULTURA IN PROSVETA 11. JUNIJ 1966 * GLA* Ob zaključku gledališke sezone Veliko gledalcev...! ? Prešernovo gledališče je letošnjo sezono pričelo z Jur-Čič-Govekarjevim Desetim bratom. Predstava Bajka o glavčku izpod peresa Martine Bidovec je bila vključena v praznovanje Dedka mraza. Sledila je koncertna postavitev šenoinega dela Nagelj s pesnikovega groba za 8. februar. Predzadnja premiera je bila uprizoritev Župančičeve Veronike Deseniške, in kot zadnja Linhart-Belinova Županova Micka v začaranem krogu. Repertoar, ki se vrti v začaranem krogu več ali manj koncesijskih del. Takšna je prvotna, nekoliko avtoritativna pa zato nič manj pravilna ocena repertoarja Prešemo-. vega gledališča. O likovni podobi vseh naštetih predstav ne bi veljalo ponovno govoriti. Tako kot v vseh gledališčih s takšnim (dokaj obširnim) repertoarjem smo priča pač nekaterim bolj nekaterim manj uspelim postavitvam na , oder. In če bi odstranili predsodek o repertoarju, ki pa pri ocenjevanju dela nekega gledališča vseskozi stopa v ospredje, bi lahko dejali, da so bile predstave na solidnem, če ne celo na visokem nivoju amaterskih gledaliških storitev. Pomembno vlogo igra poseben status, ki ga imajo takšna gledališča kot je Prešernovo, saj je znano, da imajo v okvirih amaterske gledališke dejavnosti skoraj idealne pogoje za delo. Vse to kaže, da pogoji za uspešno delovanje so. Tudi ustvarjalne potence je v ljudeh, ki pripravljajo premiere, precej. V ospredje pa zopet stopa repertoar oziroma repertoama (politika. Ne morem in ne smem si lastiti pravice, da je misel, ki jo bom zapisal, moje. Izrečena je bila na črnomaljski reviji amaterskih gledaliških družin Slovenije. »Repertoar takšnih gledališč, kakršno je Prešernovo, U ima Izredno zaledje, dobre delovne pogoje in ki Igra osrednjo vlogo v kulturnem življenju nekega mesta, ne sme biti koncesijski. Če se pač izkaže, da gledalci še vedno radi gledajo takšna dela, potem naj bodo v repertoar-j i. Imeti pa mora svojo obliko, ki je povsod plod večletnega načrtnega dela, tako da vsebuje kvalitetno boljša dramska dela.« Ta misel nosi v sebi tisto staro, nič kolikokrat preizkušeno pravilo, da naj gledalec, ko odhaja iz gledališča, premišljuje o tem, kar je vi- del. Zgolj vplivanje na njegova čustva je vse premalo. Namen ustvarjalcev pa prav gotovo tudi ni le takšen. Dvorana Prešernovega gledališča je bila letos nemalokrat polna. Veliko bolj kot pretekla leta. Ce bodo v Prešernovem gledališču znali to izkoristiti, bodo opravili veliko delo. Vzgajati gledalca ta ko, da bi lahko čez nekaj lei poklicno gledališče v Kranju imelo tudi polno dvorano! Božo Sprajc Prikaz glasbene vzgoje Osnovna šola v Škof j i Loki staršem Skofja Loka 10. junija. Osnovna šola »Peter Kavčič« iz Škofje Loke bo organizirala v torek prikaz glasbene dejavnosti na šoli. Nastopili bodo pevski zbor nižje in višje stopnje in člani baletnih krožkov višje in nižje stopnje. Poleg tega bo šolski pionirski odred v juniju priredil razstavo likovnega tehničnega in krožka za ročno delo. Torkov prikaz glasbene šole bo ob 16. uri v Loškem gledališču. Prireditelji bodo veseli vseh obiskovalcev, če- Jubilej kamniških pevcev Minulo soboto, 4. junija je bila na osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku jubilejna prireditev pionirskega in mladinskega pevskega zbora te šole. Skozi dvajset let delovanja zborov se je zvrstilo okrog 2.550 pevcev, ki so se naučili 380 pesmi ter nastopili 425 krat pod vodstvom istega dirigenta Viktorja Mi-helčiča. Že 1947. leta so nastopili pred mikrofoni Radia Ljubljane in zatem na mnogih republiških prireditvah in teki uovanjih. Njihov jubilejni nastop so poslušalci toplo pozdravili. I Umri je dr. Anton Melik | V sredo (8. junija) popoldne je v Ljubljani umrl vodilni slovenski in jugoslovanski geograf, akademik prof. dr. Anton Melik. Bil je sredi dela za nove znanstvene razprave. Z njim je slovenska univerza izgubila uglednega predavatelja, Slovenska akademija znanosti in umetnosti enega izmed svojih znanstvemh sodelavcev, Slovenska matica pa svojega d o: zalet m ga predsednika. Dr, An'on Melik je napisal vrsr& znanstvenih razprav, znanstvenih in poljudoznan- stvenih knjig ter učbenikov s področja geografije. Izredno dobro je poznal Slovenijo nasploh in tudi druge pokrajine. Izmed njegovih del velja posebno omeniti serijo knjig »SLOVENIJA«, katere prvi del je pred nekaj leti izšel v ponatisu. Melik je bil geograf širokega kova, geografije ni ozko pojmoval, zato je pogosto posegal tudi v druga področja, npr. v etnologijo. Pisal je o slovenskih hišah in vaseh, najbolj znano ielo s tega področja pa je ibširna študija o kozolcu ua Slovenskem. — t prav so prireditev namenili v prvi vreli staršem svojih učencev. - pc Delavska univerza »TOMO BREJC« Kranj razpisuje v šolskem letu 1966-67 vpis kandidatov v naslednje izobraževalne oblike: A. ODDELKI ZA ODRASLE 1. Srednja tehniška šola (elektro in strojna smer) I., II. in III. letnik 2. Poklicna šola (elektro in strojna smer) I. letnik 3. Poklicna gostinska šola (za poklic kuharja in natakarja) I. in II. letnik 4. Osnovna šola I. tečaj (5. in 6. razred) H. tečaj (7, in 8. razred) B. CENTER ZA IZREDNI ŠTUDIJ NA VTŠ MARIBOR: elektro smer I. in II. letnik strojna smer I. in II. letnik C. TEČAJI I. Stenografski tečaj (I. in II. stopnja) 2. Tečaj tehniškega risanja (I. in II. stopnja) 3. Intenzivni začetni, nadaljevalni in konverzacijski jezikovni tečaji za odrasle: angleščina nemščina framcoščina italijanščina 4. Jezikovni tečaji za otro- ke od 4.—10. leta: angleščina nemščina Rok za prijave v oblike pod A m B je 30. junij 1966. Informacije v zvezi z vpisom lahko dobite na Delavski univerzi Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1 vsak dan od 7. — 14. ure in ob sredah od 14. — T7. ure osebno ali telefonično na telefon St. 21026, 21243 DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ V nekaj stavkih KRANJ: gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega / V ponedeljek zvečer (13. junija) bo v Prešernovem gledališč v Krainju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, ki bo ^ red premierski uprizorilo komedijo Georga Bernarda ShaV »•Nikoli ne veš«. To je že 12. premiera tega gledališča v sezo*' 1965—66. Komedijo je prevedel dr. Stojan Cigoj, režiral pa f Igor Pretnar. BLED: tretje srečanje mladih glasbenikov radevljiTke čine — V nedeljo (12. junija) bo v festivalni dvorani na Bled** že tretje srečanje mladih glasbenikov, mladinskih in pionir' Kkih pevskih zborov in instrumentalnih ter folklornih skupi-4 radovljiške občine. Udeležba bo letos rekordna, saj bo nasi«/ )ilo več kot 900 mladih ljudi. Srečanje je v sodelovanju ^ solarni pripravila zveza kulturno prosvetnih organizacij. RADOVLJICA: razstava o koncentracijska! taboriščih > V prvem nadstropju graščine v Radovljici so L junija od' prli razstavo o nemških koncentracijskih taboriščih, RaZ' stavo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju, obiskala pa ^ že nekaj krajev na Gorenjskem. Za dobro pripravljeno raz' stavo je povsod veliko zanimanja. BOHINJ: večer narodnih plesov in pesmi — V četrte? (9. junija) zvečer je bohinjsko turistično društvo pripravilo v hotelu Zlatorog v Ukancu večer narodnih plesov in pesmi-Nastopala sta folklorna skupina in vokalni kvintet turističnega društva. Ker je v Bohinju že veliko tujih turistov, so taki in podobni večeri zelo potrebni; inozemcem je to 13-bava, obenem pa spoznajo gorenjsko folkloro in pesmi. CESNJICA V BOHINJU: gostovanje kroparskega maske-ga komornega zbora — Prejšnjo soboto (4. junija) zvečer je v češnjici v Zgornji bohinjski dolini gostoval moški ker morni zbor KUD »Stane Žagar« iz Krope. Gostje so Bohinj' cem pripravili koncert narodnih in umetnih pesmi. Ob koncu šolskega leta Kam se usmerja mladina Letos bo v jeseniški občini končalo osemlet-ko 429 učencev — Ali se bodo izpolnile želje učencev za bodoči poklic? V občini nihče noče biti zidar ali tesar — Nobene želje za kmetijsko šolo — Samo dva mladinca sta se odločila, da ostaneta doma na kmetiji Te dni so vsem mladincem, ki končujejo osemletko, izmerili puls želja za bodoči poklic. Želja je več kot možnosti. V jeseniški občini bo letos končalo osemletko 194 fantov in 235 deklet, skupno 429 učencev (od tega jih 115 ni videlo osmega razreda, ker so zaostali, vendar šolo končujejo zaradi starosti). V šole II. stopnje ali poklicne šole želi iti 277 učencev. Za poklicne šole kovinske stroke se je opredelilo 27, elektro stroke 28, gostinstvo 22 in trgovsko stroko 21 (samo dekleta). Pri dekletih v okviru občine ne bodo mogle biti izpolnjene vse želje za trgovski poklic, ker bodo sprejeli le štiri vajen-ke. V šoli za zdravstvene delavce bodo sprejeli 30 deklet, dočim je željo za vpis izrazilo 40 učencev. Računati pa moramo, da bo šola dobila prošnje za sprejem tudi iz drugih občin. Zaradi večjega števila ženske mladine bo industrijska šola 2elezarne letos sprejela 15 deklet za elektro in 15 za kovinarske poklice. Tudi gostinska šola na Jesenicah bo letos odprla nov razred natakarjev, dočim je do sedaj izobraževala samo za poklic kuharja. Strojni in metalurški oddelek pri železarskem izobraževalnem centru bo sprejel 60 učencev v dva oddelka. Nezasedena prosta mesta so v gradbeništvu, vendar nihče v občini noče postati zidar ali tesar. Zavod za zaposlovanje je pc.?lal vsem privatnim obrtnikom dopis naj prijavijo, koliko vajencev bedo letos sprejeli. Od 50 obrtnikov so samo štirje izrazili pripravljenost, da sprejmejo vajence. Zelo je padel interes za administrativne poklice (pot želja). Za poklic fotognpia jo izrazila željo ena učenka, vendar niti za njo ni prostega meeta v občini. Ali je kmet poklic? Seveda, čeprav uradno nepri. Samo dva sta izrazila željo, da OPla.neta doma na kmetiji. Na zavodu za zaposlovanje so povedali, da bo trenutno najtežje s tisto mladino, ki ni dokončala osem razredov osemletke, želi pa ee takoj zaposliti. Za večino fantov, ki končujejo osemletko, v jeseniški občini, kaže, ne bo veliko težkoč. Jože Vidic 5 vprašanj - 5 odgovorov Tokrat bodo verjetno najbolj z zanimanjem prebrali vpraša-niW .g°VOre V naši rubriki Prebivalci Šenčurja. Postavil ffm 3.lh J«.Predsednik njihove krajevne skupnosti in odbor-TZJr 520bČine KranJ Pavel DRAKSLER. Zaposlen je »tekstdindusu kot disponent proizvodnje, na terenu pa je že ™c let aktiven družbeno političen delavec. DOM V ŠENČURJU ČAKA DOGRADITVE VPRAŠANJE: Ker je kulturni dom v Šenčurju že nekaj let porušen smo vaščani Šenčurja brez dvorane za razne kulturne in druge prireditve. Postopoma smo začeli graditi nov zadružni dom, ki pa sedaj čaka dograditve. Kdaj. lahko pričakujemo, da bo dom urejen? " ODGOVOR: Predsednik skdpščine občine Kranj Martin Košir nam je odgovoril: Kulturni dom v Šenčurju je glede na bodočo zazidavo samega kraja in ker je v neposredni bližini mesta Kranja prav gotovo potreben. Nujno pa bi kraj moral dobiti ustrezne prostore tudi zaradi tega, ker so prebivalci Šenčurja pripravljeni v veliki meri sodelovati pri kul-turno^prosvetnem delu. Občinska skupščina je ob razpravi o družbenem planu in proračunu občine za leti 1964 in 1965 razpravljala o dograditvi zadružnega doma, vendar zaradi pomanjkanja denarja ta investicija ni prišla v plan. Najprej je bilo namreč treba zagotoviti denar za dograditev osnovne šole, ki ima tudi ustrezne prostore za telesno vzgojno dejavnost Morda bi se začasno lahko uredili v novi šoli tudi prostori za potrebe kulturne dejavno s-ti. Kdaj bo dograjen zadružni dom je predvsem odvisno od investicijske politike občine v naslednjih letih, vsekakor pa bo omenjeni objekt moral priti v petletni plan razvoja občine. PROBLEM Z VODO KMALU REŠEN VPRAŠANJE: Vodovod v Šenčurju je bil zgrajen med prvimi v kranjski občini. Ker je kraj delavsko naseije in se vedno bolj širi, v zadnjem času primanjkuje vode, zlasti v zgornjih stanovanjih. Pri gradnji novega cevovoda so bile položene tudi nove cevi v Šenčurju, ni pa narejen priključek v dolžini 50 metrov. Kljub temu, da bi vas^eanl sami napravili izkope, se to ne uredi. Kdaj menite da bo problem z vodo v Šenčurju rešen? ODGOVOR: Predstavnik komunalnega podejtja Vodovod v Kranju nam je pojasnil, da bo podjetje napravilo priključek na novi cevovod v Srednji vasi takoj, ko bodo izkopi, za katere je domenjeno da poskrbi krajevna skupnost, narejeni. S tem priključkom bo rešen problem vode tudi za Šenčur in ostale vasi od Vogelj do Pre-bačevega. 500 .METROV NEASFALTIRANE CESTE VPRAŠANJE: kljub temu, da že dlje obljubljajo asfaltiranje ceste (odsek 500 metrov) ki vodi v Šenčur, doslej še ni bilo ničesar storjenega. Kdaj lahko prčakuje-mo, da bo tudi ta del ceste moderniziran? ODGOVOR: Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir: Res je, da je bilo o tej cesti že veliko govora .......Mlini iiinf <«■ i :f i Jt......: i Tale posnetek zadružnega doma v Šenčurju je napravil naš fotoreporter Franc Perdan pred dvema letoma. Danes je dom še prav tak, nedokončan, le zob časa ga iz dneva v dan halj načenja, dom razpada. Res je že čas, da bi ga končno uredili, saj bi prostore v njem vrsta organizacij in društev v Šenčurju s pridom uporabljala na zborih volivcev in občinski skupščini. V programu modernizacije cest za leto 1966 le-ta ni mogla biti upoštevana zaradi pomanjkanja denarja. S predstavniki krajevne skupnosti smo se menili, da bi glede na to, da cesto uporabljajo izključno vaščani sami, ti tudi sodelovali oz. prispevali nekaj denarja za asfaltiranje te ceste. če bi prebivalci Šenčurja pokazali večjo pripravljenost za zbiranje sredstev za modernizacijo ceste, potem menim, da bi lahko ne letos, pač pa v naslednjem letu, tudi občinska skupščina dala del sredstev kot soudeležbo. KAJ JE Z ZAZIDALNIM NAČRTOM ZA KOMPLEKS B? VPRAŠANJE: Zanima me kaj je z zazidalnim načrtom ' za kompleks B v Šenčurju. S strani občinske skupščine sta bila namreč določena kot zazidljiva kompleks A in B. Kljub temu pa je dovoljena gradnja le na kompleksu A, čeprav je tudi za drugega (B) veliko interesentov. ODGOVOR: Načrt za kompleks A je bil izdelan in potrjen s strani občinske skupščine in zbora volivcev v Šenčurju. Na tem kompleksu je torej gradnja dovoljena. Interesentom, ki bi radi gradili na kompleksu B za sedaj še he moremo izdati dovoljenj, ker zanj še ni izdelan načrt, je pa v pripravi. Takoj ko bo zazidalni načrt gotov, bo dan v javno razpravo in nato potrjen s strani občinske skupščine. Po teh formalnostih bo gradnja tudi na B kompleksu dovoljena. HUDOURNIK V SREDNJI VASI VPRAŠANJE: Zanima me kdaj bo urejen hudournik v Srednji vasi? Potok, ki če» poletje sicer usahne, jeseni in spomladi poplavlja stanovanja ter tako povzroča škodo prebivalcem te vasi. ODGOVOR: Od predstavnikov Vodne skupnosti za Gorenjsko bomo dobili na to vprašanje obširnejši odgovor in ga bomo objavili v prihodnji številki. Sonja Šolar Komisija za sprejem delavcev pri Kemični tovarni Pod na rt razglaša prosto delovna mesto SNAŽILKE Pismene ponudbe je do« staviti komisiji v roku 15 dni po objavi razglasa. Sindikati o gradnji stanovanj za delavca Zakaj več hišic in manj blokov? Delovne organizacije na hitro delijo denar za individualno gradnjo in s tem omejujejo perspektive obsežnejše stanovanjske gradnje Republiški sindikalni svet se je odločil; da bo posebej razpravljal o današnjih težavah pri stanovanjski graditvi. Svoja stališča bodo zatem posredovali ustreznim organom republiške skupščine, preko sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih pa podprli tiste težnje, ki so v sedanjih razmerah možne In uresničljive. Da bi konkretneje ugotovili položaj, je bil pred kratkim pogovor o stanovanjski gradnji tudi na občinskem sindikalnem svetu v Kranju. Ugotovili so, da so nove oblike gospodarjenja vnesle tudi v stanovanjsko gradnjo precej težav, ki pa so bolj prehodnega značaja. Petletni načrt stanovanjske izgradnja v Kranju res ne bo uresničen, kajti predvideni viri za financiranje te dejavnosti »o se zmanjšali. Prejšnja leta (a to je bilo predvideno do 19701 so v Kranju zgradili po 300 do 500 stanovanj. Letos jih bo le okrog 140. Toda predvidena je gradnja 560 novih stanovanj. Banka je že odobrila okroglo 4 milij. 360.000 N dinarjev za gradnjo stanovanj »za trg« kot pravijo. V tem cilju je bilo že tudi več pogovorov med predstavniki gradbenih podjetij, banke in drugih organizacij, da bi namreč našli izhod iz delnega zastoja pri stanovanjski gradnji, ki se kaže zlasti letos, v prehodnem obdobju med starim in iskanjem novih oblik financiranja te dejavnosti. V pogovoru so se hoteli dokopati zlasti do ugotovitve, kje so glavni vzroki tega zastoja letos. Dejstvo je namreč, da je v delovnih organizacijah letos še več denarja za te namene. Potrebe so tudi velike. Samo v kranjskem kolektivu Iskra imajo 450 prosilcev za stanovanja. Veliko delavcev, potrebnih ustreznega stanovanja, imajo tudi v Savi, v Planiki, v Tekstilindusu in drugod. Toda, kot so ugotavljali, v delovnih organizacijah preveč na hitro, kratkoročno rešujejo stanovanjske težave. Po pravilniku, ki ga je ob soglasju z drugimi organizacijami sprejela Gorenjska kreditna banka, bi ta zavod bistveno podprl stanovanjsko gradnjo s svojimi krediti. Podjetje, na primer, ki vloži svoj denar si zatem pridobi pravico do kredita v višini 50 odstotkov od vloženega denarja, če se pa obveže, da bo kredit izplačalo v dveh letih, prejme 90 odstotkov kredita. Take in druge oblike sodelovanja med gospodarskimi organizacijami in banko, naj bi omogo-' čile koncentracijo večjih sredstev, ki bi jih usmerjali v izgradnjo obsežnejših stanovanjskih področij. Vendar ta oblika Še ni zaživela. V delovnih organizacijah dajejo denar svojim de>« lavcem za takojšnjo gradnjo. Tako so se v Savi lotili gradenj v okviru stanovanjska zadruge, v Tekstilindusu in v Iskri so močno podprli individualno gradnjo Ln podob«' no. Edino # Planiki so ' >• tos vložili v banko, da si bodo zagotovili večjo gradnja v prihodnjem letu. Individualna in zadružna* gradnja se letos celo širi ia bo delno nadomestila tremuv. ni zastoj v družbeni ali blokovski gradnji. To ima do* bre pa tudi slabe strani. Do-» bre, da bodo pač mno^ ljudje prej prišli pod svoja streho, slabe pa zato, kar to ne daje perspektive povečo-; vanju te dejavnosti ter hkrati vse bolj zaostruje mnog« urbanistične in komunam** probleme. Toda sedanja težnja je taka — več hišic ta manj blokov. K. M. REPORTAŽA 11. JUNIJ 1966 * GLAS Obisk v vasici na južnem pobočju Pokljuke, kamor se z avtom ne pride Skromni ljudje »Mladine ni, mladi gredo v dolino za zaslužkom, za boljšim življenjem!« — Število ljudi se je v nekaj manj kot sto letih zmanjšalo od 134 (v letu 1869) na 98 (v letu 1963) — Zbirka slik na steklo v stari hiši z letnico 1781 —V osmih hišah se pišejo Smokavc Spominjam se Podjelja, te od sveta odrezane vasice na Južnih pobočjih Pokljuke; bilo je točno pred dveml leti, v juniju 1964. Utrujeni, prepoteni in prašni, žejni smo se ustavili na koncu vasi, ob poti na planino Zajamniki, pri hišni številki 8. Nisem takrat vprašal, kako se reče pri hiši in kako se pišejo, še zdaj pa se spominjam gospodinje, ki nas je — vsa dobrodušna, nasmejana, vesela, da nekomu lahko naredi uslugo — postregla z mlekom. Takrat sem videl, kako skrom-- no živijo ljudje tam pa kako so zadovoljni. In takrat sem nehote pravzaprav razmišljal, kako je vse relativno, kako drugi ljudje, ki živijo v drugih okoliščinah, niso zadovoljni s tistim, na kar ljudje v Podjcl.iu in še kje niti pomisliti ne smejo. Kako vse spreminja svojo vrednost že v tako majhnem geografskem prostoru kot je Bohinj! Vse povejo ti ljudje: kako slabo živijo, kakšne težave imajo, kolikokrat so jim že obljubili cesto, kako bi jim morali pomagati, saj je bilo med vOjno tam eno izmed središč narodnoosvobodilnega gibanja — ko pa nanese beseda na temo, ali bi raje živeli drugje, ali bi se izselili, če bi imeli priložnost za to, takrat pa odločno odkimajo z glavo: ne! Seveda le starejši tako, ki so zakoreninjeni v tisti zemlji, ki jim je paša živine, delo v gozdovih, košnja v rov tih življenje, brez katerega ne bi mogli. Mlajši pa odhajajo, le redki že ostajajo v teh krajih. V nasprotju s Podjeljem, kjer se je število ljudi od leta 1869 do ,1963 zmanjšalo od 134 na 98, samo po vojni (od leta 1948 do 1963) od 111 na 98, pa na Koprivniku ljudje bolj ostajajo in se celo dose-ljujejo. Koprivnik je štel leta 1869 le 265 ljudi, v letu 1963 pa so jih našteli 322 vendar se je število prebivalstva tudi tod po vojni že zmanjšalo, saj jih je bilo leta 1953 kar 341. Koprivnik je središče teh vasic na južnih pobočjih Pokljuke, v nadmorski višini med 900 in 1000 metri. Na Koprivniku-je trgovina, gostilna, cerkev, šola je bila včasih, precej ravnine je s plodno črno zemljo; v Podjelju pa nimajo ničesar, vas je raztresena, večina hiš je v Zgornjem Podjelju, v zgornji vasi kot pravijo, nekaj hiš je spodaj, v Spodnjem Podjelju, nekaj pa je raztresenih še po rovtih okoli. Tudi zemlja je vsa v bregu pa še veliko je ni. razen obsežnih rovtov seveda, kjer kosijo le enkrat na leto. Povprečno imajo kmetje 10 do 25 sva in čas je hitro minil. Zgornji Krucman je tipičen kmet in gozdar teh visokogorskih bohinjskih vasi, suh, zagorel v obraz, rtasmejan, prijazen; med hojo je bil sključen, ker težko hodi, z nahrbtnikom, z dežnikom pod pazduho, s težkimi čevlji na nogah, z na pol lovskim suknjičem z zelenim ovratnikom, v ustih pa mu je kar naprej' visela cigareta. »Berete Glas?« sem ga vprašal. »Seveda, kako da ne! Skoraj vsaka hiša v teh vaseh ga ima. Težave pa so s pošto; v Podjetje pride le enkrat na teden, razen če ni kaj nujnega. Cesta je slaba, od Koprivnika naprej z avtom ni mogoče. Že dolgo nam jo obljubljajo, vendar ostaja le pri obljubah. Kaže pa, da jo bomo nekako do srede poti, do vrha planine Pokrove, ki je med Koprivnikom in Podjeljem, le dobili; na tej planini namreč pet Ljubljančanov preureja .planinske hišice, ki so jih odkupili od kme- rovt na tej planini, na Po-krovcu, lastnik je imel tam svisli za seno, hlev in hišico za pastirja in za tiste, ki so prišli kosit v rovt in spravljat seno; vse skupaj s pripadajočo zemljo vred, je kupil Alojz Frelih, ki je doma iz Davče. Lepo je preuredil, ima tri ali štiri glave živine in z ženo skromno zvita. Hčerka se mu je omožila v dolino, prej pa je hodila v službo.« Zanimalo me je, kako je iz Davče zašel v Bohinj, pa mi je povedal, da se j? priženil v Spodnje Podjele, žena mu je umrla, gospodar pa ni bil, pa je kupil tisti rovt in ostal tam. V knjigi »Planine v Julijskih Alpah« trdi Melik, da sta Koprivnik in Gorjuše nastali iz nekdanjih planin. Verjetno to velja tudi za Podjelje. Nad to vasjo je namreč planina Jelje, last češnjanov, Podjelčanov in Jerekarjev, naprej proti vrhu pokljuške planiote pa Konjska planina, kjer pasejo sa- Primožovcev rovt s Cešnjice na .planini Pokrove med Koprivnikom in Podjeljem; v ospredju je »hišica« za pastirja, zadaj pa večje poslopje, v katerem je spodaj hlev za živino, zgoraj prostor za shrambo sena (svisli), zravtn pa se drži stog — Foto Triler Anton Smokavc hektarov zemlje, od katere pa je obdelovalne le 2 do 3 hektare. Samo z zemljo in živino se ne morejo preživljati; postranski zaslužek jim je delo v gozdu, »golcarija« kot pravijo. Ondan, ko sem jo peš mahnil s Koprivnika proti Podjelju, je bil moj sogovornik starejši kmet iz Podjelja št. 13, Antolt Smokavc, po domače Zgornji Krucman. Po opravkih je bil v dolini, v bohinjski Srednji vasi, z avtobusom se je pripeljal do Koprivnika, potem pa se odpravil peš počasi proti domu. »Noga me boli, revmo imam, pa težko hodim. Iz Podjelja je sicer krajša pot do Jere-ke ali do Cešnjice kar po pobočju navzdol, toda jaz težko hodim v breg ali z brega, zato grem raje do Koprivnika, ker po tej poti ni hujših klancev.« Pravijo, da je peš s Koprivnika v Podjelje približno pol ure, midva pa sva hodila debelo uro. Kramljala tov, v počitniške hišice in do tja nameravajo narediti ce-sto, da bodo lahko hodili na vikend z avtomobili.« Planino Pokrove loči od Podjelja graben, ki mu pravijo Garjupovc; po njem vedno teče studenec z istim imenom, ob nalivih pa se spremeni v hudournik. Vode je v teh krajih dovolj, zemlja je sem pa tja precej močvirna, npr. na Koprivniku, pa tudi na Pokrovcu, kjer je razen rovtov nekaj njiv, po travnikih pa so na nekaterih mestih zbrane brazde, da voda odteka. Med Koprivnikom in Gorjušami je spodaj pod cesto rovt, ki mu pravijo Blat-ca; ima obliko velike vrtače, jeseni pa se včasih spremeni v jezero, ker voda sproti ne odteka. Ljudje pravijo, da pride ta voda spet na dan spodaj v dolini, v vasi Namen j. »Poglejte tisto hišo tam spodaj!« me je opozoril Anton Smokavc, ko sva prižigala cigareti; »tisto je bil prej mo Podjelčani (poleti gredo Podjelčani s svojo živino daleč pod Triglav, na Velo polje). Praktičen primer, kako se nižje planine oz. rovti spreminjajo v stalna naselja, je prav Alojz Frelih na planini Pokrove, pa npr. planina Uskovnica, kjer se posebno razvija turizem. Tudi Vogar z dvema kmetijama in Krni-• ški vom s prav tako dvema manjšima kmetoma sta bila včasih rovta in delno še sta, vendar so se ljudje tam stalno naselili, ker so zemljo toliko izkrčili in izboljšali, da so se lahko preživljali. Vogar in Krnski vom spadata pod Koprivnik, čeprav sta od vasi precej daleč, skoraj toliko kot Podjelje. Ko sva z Zgornjim Kruc-manom prišla do vasi, sva se oglasila pri Brdarju, kjer se prav tako pišejo Smokavc. Kar v osmih hišah v Podjdju se tako pišejo, torej je to zares vas Smokavcev. »Vsi smo v žlahti; kaže, da vsi izhajamo iz enega prednika, ki se je verjetno prvi tu naselil!« mi je pojasnil moj spremljevalec. Pri Brdarju sva se zadržala v hiši, ki ima še črno kuhinjo, zelo stara je; na tramu v hiši ima letnico 1781, strop je zelo lopo izrezljan, v bogkovem kotu pa ima pravo vrednost — začeli čistiti plevel. Vse politične sile v deželi so zdaj zaposlene s študijem del Mao Ce Tunga. Kdor nima v prostem času v roki knjige z Mao Ce Tungovimi političnimi spisi je na Kitajskem bela vrana med črnimi. Konec lanskega leta se je, kot je znano, začela druga faza so- cialistične prevzgoje, ki določa, da se sleherni državljan seznani z deli Mao Ce Tunga. Njegova dela so kot pišejo »svetilnik za jadrnice na morju, sonce, ki sije za rast vse vegetacije«, vsak stavek v teh delih je čista resnica in vsak stavek je toliko vreden kot kakšna druga knjiga. Maova dela prodajajo kot višek marksistične znanosti. V uvodniku ob obletnici Leninovega rojstva je letos vodilni pekinški list omenil Leninovo ime samo dvakrat, Mao Ce Tungovo pa 39 krat. Tako kot so leta 1958 na Kitajskem gradili visoke peči na deželi, tako je zdaj sleherna kitajska vas, da o mestih sploh ne govorimo, zaposlena s čitanjem MaO Ce Tungovih knjig. Partij- ski tisk posveča temu gibanju veliko pozornost. Listi objavljajo članke, ki so jih ljudje napisali, ko so preštudirali knjige svojega voditelja. Tako piše neka pre-dica, da je pri prebiranju del izumila novo tehniko preje, svetovni prvak v namiznem tenisu piše. kako je s pomočjo idej Mao Ce Tunga osvojil svetovno prvenstvo, šofer tovornjaka Tan Hsien Pin pa se je iz Mao Ce Tungovih del naučil, kako bi lahko zmanjšali prometne nesreče, predlaga, da bi kaznovali vse, ki so bili ob prometni nesreči navzoči. Močna ost za prevzgojo je usmerjena tudi v kulturo in umetnost. V kulturnih krogih zapažajo namreč največjo nezadovoljstvo zaradi neuspehov kitajske notranje in zunanje politike. Kritika pisateljev, dramatikov, režiserjev in umet- nikov je bila ostra ne samo za tT te, ki jih uvrščajo med ostanke meščanstva, ampak tudi za tiste, ki jih prištevajo med vodilne ustvarjalce. Glasilo kitajske vojske je 18. aprila objavilo članek, v katerem ostro graja odklone v literaturi. Inteligenci očitajo, da slepo obožuje dela sovjetskih revolucionarjev, da zagovarjajo humanistične ideje in da odklanjajo »smodnik v umetnosti in literaturi«. S tem je bila seveda politika »tisočih cvetov«, ki so jo kitajski voditelji razglašali v letih 1956/53 in v letih 1961 62, da bi si zagotovili zavezništvo inteligence, razveljavljena. To so kmalu potrdili podatki, da so 169 tisoč mož iz kulture in umetnosti že poslali delat na deželo. Prevzgojo duha bodo opravili s krampi. J Ali kruha res . primanjkuje 9 Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest Zakaj popoldne v Stražišču zmanjka kruha? — Od januarja do konca maja je Pekarni ostalo neprodanega kruha za milijon 40.266 starih din — Potrošnja kruha dnevno in mesečno močno niha — Kruh ni krompir, ni ga mogoče vskladiščiti Na zadnji seji skupščine občine Kranj je članica skupščine vprašala, zakaj v Stražišču skoraj vsako popoldne zmanjka kruha. »Ko delavke pridejo iz tovarn, kruha ni več. To ni prav!« se je pritoževala. Podpredsednik skupščine Edo Von-čina je potem povedal, da razen s podeželja prihaja na občino v zadnjem času tudi vse več pritožb zaradi oskrbe s kruhom v samem mestu. Predlagal je, da se na vsa taka vprašanja odgovori odbornikom in s tem javnosti na prihodnji seji skupščine, na katero bodo poklicali direktorja Pekarne Kranj, ki bo sam povedal, kako je s tem. Ta sklep je bil soglasno sprejet. Vozili v prikazanem križišču bosta vozili skozi križišče po pravilu »dve vozili na isti cesti«. Osebni avtomobil, ki zavija v levo se je postavil nepravilno ln bi moral čakati pred prehodom za pešce. Vrstni red vožnje skozi križišče: prvi je tovornjak, ki vozi naravnost, zadnji pa osebni avtomobil, ki zavija v levo. — Pred vsakim prehodom za pešce zmanjšamo hitrost vožnje, čeprav so pešci Si na pločniku, kajti nenaden vstop pešca na prehod je lahko usoden! Pešci! — Na cesti morate hoditi po pločnikih In prečkati cesto na prehodih za pešce! Vprašanje s skupščine občine smo posredovali "direktorju Pekarne Ivanu Kavčiču. Takole nam je odgovoril: »V Stražišču kruh in druge naše izdelke prodajajo v štirih trgovinah (Samopostrežba Potrošnik, trgovine Bistra, Pod Joštom in Labore), razen tega pa oskrbujemo na tem področju še menzp Save, samski dom Tiskanine in šolsko kuhinjo iucijan Seljak. Kruh dobavljamo na osnovi naročil vseh teh odjemalcev. Nikdar ne dobavimo manj kruha, kot ga naroče. če kruha zmanjka, nismo mi krivi, temveč trgovine, ki ga premalo naročijo. Naše podjetje oskrbuje vsak dan več kot sto večjih odjemalcev kruha, zato se moramo držati naročil, kajti v nasprotnem primeru bi bil riziko tako velik, da ga ne bi mogli prenesti.« Direktor nam je povedal, da je največja težava v tem, ker prodaja kruha dnevno zelo močno niha, čeprav se število prebivalcev ne spreminja. Prav zaradi tega prodajalci le težko predvidijo, koliko kruha bodo naslednji dan prodali. Nihanje potrošnje je večje in bolj opazno med dnevi kot med meseci. V Stražišču so januarja prodali 14.620 kg enotnega in 5.298 kilogramov belega kruha, v februarju 14.966 kg enotnega in 4.512 kg belega kruha, v marcu 17.145 kg enotnega in 6.688 kg belega in v aprilu 15.324 kg enotnega in 7.460 kg belega kruha. Še bolj opazno je to nihanje pri celotni proizvodnji Pekarne, saj so npr. v februarju prodati 170.807 kilogramov enotnega kruha, v januarju pa 188.000 kg^ medtem ko so ga prodali v marcu 211.357 kg. Med dnevi je v celotni proizvodnji razlike tudi do 1000 kg, v sobotah pa od 1500 do 2000 kg. Prav zaradi teh dejstev, zaradi tako različne potrošnje, Pekarna ne more speča, vsak dan enako količino kruha, ampak ga pečejo po naročilih. »Vam kdaj kaj kruha ostane, ker je potrošnja tako različna in ker jo je točno skoraj nemogoče naprej predvideti?« smo ga vprašali. »Kruh ni krompir, ni ga mogoče vskladiščiti in prodati čez teden dni. Kruh je enodnevni artikel, v tem p* so težave. Potrošniki ne marajo kruha, ki je en dan star, ne moremo ga peči na zalo- go. Kruh, ki ostane, posebno enoten kruh, je skoraj ne-poraben, edino za živalsko krmo ga lahko prodamo, vendar po ceni, ki je manjša kot je polovica naših stroškov. Od januarja letos do konca maja nam je ostalo za 1,040.266 starih din kruha. T« ni majhna vsota in za naša podjetje ne majhna izguba. Bel kruh predelujemo v drobtine, vendar jih imamo precej na zalogi, trgovine jih nočejo odkupiti. Izdelovanje drobtin zahteva še dodatno delo, precej drago j« tudi pakiranje, trgovine na jih nočejo odkupiti po 3*} din, čeprav jih potem prodajajo naprej po več kot 500 din za kg.« V razgovoru smo še zvedeli, da v Pekarni večkrat pečejo po končani redni vsakdanji peki še dodatne količine, če tako ali drugače zvejo ali vsaj predviden j o, da bo kruha premalo. Ce tako »naročilo« pride pravočasno, dokler redna peka še ni povsem končana, še gre, če so pa o pomanjkanju obveščeni v popold. ali celo v poznih popoldanskih urah, pa seveda ne morejo takoj ustreči željam in potrebam, kajti od naknadne priprave testa m preko pečenja do dostave v trgovino preteče najmanj pot ur. »Tole bi še rad, da bi zapisali:« nam je dejal direktor; »prosimo potrošnike za strpnost in razumevanje. Ce slučajno zmanjka kruha vanj trgovini, naj gre j o ponj f drugo, kjer ga bodo lahko dobili. Kruha ni premalo, 1« tak artikel je to, da ni mogoče z njim ravnati kot s k** kim drugim. Omejen čas tsrar janja, velika potrošnja kn** ha, močna dnevna nihanja —« to so težave, ki jih nI in jUi ne bo mogoče povsem odpra« viti.« A. Trlkr G0Rj«na šespo-vasi vfca^tfc Po do_ minja, le;<*ipri Grab_ mače * y«arju, pri narjeuh pe_ Valcu.P"faikuin pri temelja; f^j »embna do- J"rču. NaUt*alcu, kjer mačija so imeli *n nje 1*64,3 prevaža cesta je jj in blizu m zavila k W ^ stu čez Bf-Ji v vasi Bi so tu p'- janu vzeli kovček zlatnikov. Malka se je temu sicer nasmehnila, potrdila pa je, da so to včasih res govorili. Danes je Belca vasica s 27 hišami; razen starih hiš je zraslo precej novih. Razen dohodka od redne zaposlitve sadijo ljudje v glavnem krompir in redijo nekaj živine. »Včasih«, je rekla Malka, »ko dela ni bilo, smo pa morali zemljo temeljilo obdelati, da smo mogli živeti!« Ajde zdaj ne sejejo več. veliko pa so jo, ko je bila Malka še mlada; če ni bilo zgodnjih slan, je dobro obrodila. Sejali so tudi lan in ga po pajštvah trli. Skupaj z volno so ga spredli v dve niti in nosili v Zapuže tkat rašovno (raševino). Samo iz lanu pa so jim v Besnici delali platno, ki so ga uporabljali za spodnje perilo, za rjuhe' pa tudi za obleke. Ker doma ni bilo dovolj kruha za vse, jih je veliko od";lo v Ameriko. Tudi Mal-kin mož je bil tam in se je vrnil. Z njegovim denarjem in njeno doto sta postavila majhno hišico pod Jurčevim mlinom. Ta mlin je utihnil potem, ko so ga morali v prvi svetovni vojni zapečatiti. »Takrat so bili hudi časi, moke in kruha ni bilo. Otroci so me lačni prosili zanj, pa jim ga nisem mogla dati!« se spominja 85- letna Malka. Hudo je bilo tudi še po prvi svetovni vojni, ko ni bilo ne dela ne zaslužka. Nad Belco so v bregu na Bzovnikih in Ograji kopali sivomodro ilo- vico in jo s konji vozili k cementarni. To .je bilo težko delo, vendar se je dalo še kar dobro zaslužiti, tako da so nekateri sezidali nove manjše hiše. »Pri nas pa nismo imeli sreče!« mi je pravila Malka. »Mož si je v Ameriki in v prvi svetovni vojni nakopal bolezni; ko ni bilo dela, tako in tako ni mogel kje zaslužiti, ko pa se je začelo delo pri cementarni, je umrl.« Njuni otroci so odšli po svetu, z enim sinom pa živi v tisti Rženovi hišici, ki leži tik ob glavni cesti nasproti tistega tihega mlina, ki se je v prvi svetovni vojni ustavil; danes služi Malki za drvarnico. Povedala pa je, da ne ve, če bo tam še lahko ostal, kajti cesto bodo verjetno morali razširiti, če vlak ne bo več vozil, pa ga bo tre*a podreti. Malka veliko bere in veliko ve, ne samo o starih časih, "ampak tudi o današnjem življenju! Pod Kepo so bili in so še veliki gozdovi. Les so svoj-čas spravljali do štirih žag samic po suhih in mokrih ri-žah in z žičnico. Ker je vse to dotrajalo, je gozdno gospodarstvo speljalo daleč v to samotno, od sveta odrezano dolino potoka Belca gozdno cesto, ki se od glavne ceste cdcepi nekoliko dlje od Pod-kuž. Po tej cesti zdaj zvozijo ves les s tovornjaki k samo eni, modernizirani žagi, ki sloji okoli dvesto korakov od glavnega mostu čez Belco. Ta potok je majhen, ob dežju pa naraste v neusmiljen hudournik. Njegovo povodje je namreč precej veliko, s strmih pobočij voda brž odteče vanj in Belca hitro naraste. Cesta in železnica sta morali vedno veliko vlagati za njegovo zavarovanje. Kljub temu pa se je zgodilo, da je nekoč ob velikem nalivu voda tako narasla, da je spod-jedla železniški nasip. Km je prvi jutranji vlak zavozil v vodo. se je lokomotiva prevrnila in za njo še službeni voz, v katerem je nato. stisnjen med zaboji, utonil vla-kovodja. Belca je bila *ob dežju strah vsem, ki so žive- li okrog nje, ko pa se je umirila, je dajala in še daje kruh Žagarjem in gozdarjem. Potok Belca je bil svojčaa tudi meja med občinama Dovje in Kranjska gora. Sedaj imajo hiše v Podkužah hišne številke vasi Belca, svoj čas pa so jih imele od vasi Gozd Martuljk. Umrle so z Belce pokopavali v Kranjsko goro, zdaj pa jih na Dovje. Belca pa leži še na eni meji, in sicer snežni. Do vasi in potoka Belce navadno sneg skopni do marca, od tod naprej proti Kranjski gori pa ostane prav gotovo še tri tedne dlje. Tudi več ga pade zapadno od tod, zapadno od Belce, ki na nadmorski višini okrog 700 m predstavlja predhodnico snežne meje ali »Si- cot Dolinici šaljivo Bt ki tiho leži ob glavni cesti po Zgornje-savski dolini. V sebi skriva spomine in čase, ko so tod še pokali biči furmanov, na lakoto prve svetovne vojne, na dneve, ko je voda zalivala hiše in žage, in na snežno mejo. ki pa jo čas ne more spremeniti. Branko Blenkuš VIIHAKLINAR:ME^CESTE IN RAZCESTJA ® MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN R£ Smrtna groza se ga S>W* O bog, ali mu res ne b° f al. Samo rešijo naj ga iz te preklete podmornice pa ne ^ ! vec notel bit! admiral. Zakaj se niso raje igrali za vojsko Tam ne moreš utoniti. Tam se ne moreš zadušiti Tam«lf5ares blti mrtev> četudl doblš kamen v glavo ali v kak dr4**sa. Tam lahko igraš Hindcn-burga ali pa generala von fjtecka, ki se bori v Vzhodni Afriki sam proti sto aogJeB*1 Plk>m- — »O bog, o bog, o bog--' Voda v čolnu narašča. fn 5 nemočen od smrtne groze ne more več drugega, kakor da J^dnjico ob pokrov. »Ho, glejte, pokrov je odločijo otroci. »Hvala bogu!« vzklikne '•u*|jn se hoče zriniti ritenski v zadnji del čolna, da bi s* ^ij*0 izkobacal ven in na zrak, a se ne more. Voda vdre v P°tegne na dno. Tudi otroci to vidijo ifl groze: »Čoln se potaplja!« A ker se ne domislijo, kaj ^J**!0- 6e brezglavo razbeže eni proti Penzbergu, drugi pr»» tretJi Proti -Antdorfu. Opa!« krikne tudi Slav^J7ftburg se bo ut°Pil!<< Ne čaka deda, ki ni koPalnih hlačkah kakor on. Samo za sekundo obstane * JIkier so bili poprej otroci. In ta sekunda zadošča, da w*yt% sebe škarje. Zdaj razume, zakaj »podmornica« ni nioS^JjJ' obenem pa že ve, kaj mora storiti najprej: vrvi mora P^kto v trenu zgrabi škarje in se z njimi potopi pod vod«?*Dn prerezane, je v vodi že ded. Otroci, ki so se razbežali, ^/ir^e čigav vzklik ustavili in ju od daleč opazujejo, kako v!»''"Jmornico«, čoln, na katerem je z veliko črko napisano U-9, & *o jo izvlečeta, jo stari Fcderle naglo obrne, da iz nje steče vodit, Teže kakor to je izvleči iz »U-9« »velikega admirala von Tirpitza«. Max je videti kakor mrtev. Toda stari Fedcrle ve,"kako je treba . ravnali z utopljenci. Admiral kmalu bruha in se zave. Ko zagleda pred sabo Slavka in starega Federla namesto rešiteljev, ki jih je pričakoval, toliko da se ponovno ne obvesti. »Ti, šlavinar?« »Fant, pazi se, kaj govoriš,« se ded spremeni iz usmiljenega samaritana zopet v branitelja svojega vnuka: »še enkrat zini kaj takega«, zapreti Maxu, »pa te stlačim nazaj v tale zaboj in te potopim! Nchvaležnež, namesto da bi se rešitelju zahvalil, ga psuješ! Pustiva ga, fant,« zgrabi Slavka za roko in ga odpelje. »Res ni lepo, da ga zmerjaš«, pravijo admiralu tudi otroci, ki so se medtem približali in opazovali, kako je stari Fedcrle oživljal •admirala Tirpitza. »Rešil te je, ti pa ga psuješ.« Max molči. Morda res ni.imel prav. Šlavinar ga je vendar rešil! Ko bi ne bilo njega in šlavinarjevega starega očeta, bi najbrž res utonil. Toda poniževal se ne bo, da bi se mu zahvalil. »Hubnerjevi smo vendar nekaj! A kaj je Fedcrle? Navaden revež! šlavinin sin!« O Slavkovem in dedovem dejanju, pa tudi besedah, ki jih je rekel Hubnerjev Max govore potem v Penzbergu. Mnogi obsojajo Hubnerjevega. - »Komaj osem let mu je, a že se ima za nekaj več.« »Taki so bogati. Reveže zaničujejo, čeprav žive na njihov račun.« Drugi opravičujejo Hubnerjevo nehvaležnost. »Sin zavednega Nemca je. In Nemec ne bo nikoli poklekal in se zahvaljeval šlavinarjem, četudi bi jim reševali življenja.« Tak je čas In čas dela za Nemčijo, za Nemce, za tiste Nemce, ki menijo, da so nadvredni več kakor drugi narodi in da 60 zgodovinsko poklicani, da zavojujejo svet in ga urede po svoji volji. Kam je ta volja pripeljala svet, govori vojna. In kam ga bo prepeljala, tega nihče ne ve. »Franc je pisal! Materi je pisal!« Štefi začudeno opazuje tasta, ki je ves zasopel planil v kuhinjo in potem zbegano obstal, ker je videl, da Štefi ni sama. Pri njej je bila Ivlarekova. Prišla ji je povedat, da je pobegnilo pet ruskih ujetnikov, z njimi je pobegnil tudi tisti Hamburžan, obergefreiter iz stražarske posadke. Bržkone so pobegnili že prej, morda ponoči, morda že včeraj. Davi je prišla v Buchheim nova stražarska posadka, staro s iehvblom, ki je poveljeval taborišču, pa so razorožili in kaj jo zaprli. Morda bi povedala še v uganila, da je Marekova prinesla bodo odslej izročali pomoč ujetni hip ne mogla vedeti in najbrž bi tast, ne mogli dogovoriti. Toda M kraja. Zato pravi ob slovesu, naj sc »Bom,« obljublja Šteli in pri tem pogleda tasta, ki strmi za Marekovo in čaka, da bo zaprla vrata. Šele potem pove, da je našel ter? je najbrž že sama bo zdaj, ali pa, kako m-rudarjem. Kako, tega bi ta • kljub temu, da jo je zmotil •ekova bi ji rada povedala do itefi kaj oglasi pri njej. si F covo pisavo, su se pozna vznemirjenost, č, nič večji od belega metu-nu hoče uiti iz roke kakor neko pismo, in na pismu Tast govori naglo. Njegovemu gi Roka mu trepeta. Tudi pregaajen list Ija, mu trepeta v desnici, kakor da metulj . , »Tu imam Francov naslov! Prepisal sem ga s pisma.« »A zakaj nimate pisma?« »Žena mu ga je iztrgala iz rok! še sreča, da sem poprej prepisal naslov!« , . ... Tast najbrž ne govori resnice. Najbrž ji pisma ni upal prinesti, da bi ga nc pogrešila tašča. Štefi ne ve, da bi ji tast pismo prinesel, ko bi v njem ne Bile samo pritožbe, da mu Štefi ne piše, čeprav ji je že pisal petkrat. Todiufranc se je pritoževal še drugače in vpraševal mater, če je Štefi res nezvesta in če se res ozira za Rusi. Tega Štefi ni smela prebrati, saj bi jo ta krivica še bolj zabolela in bi čutila še globji odpor do Franca. Fant je najbrž ljubosumen ali pa bi morda celo rad videl, da bi mu bila Štefi res nezvesta, saj bi se na ta način vsaj delno osvobodil krivde zaradi večletna nezvestobe. Tako zase sodi tast, vendar tega ne pove, saj so sinova summ-čenja razburila celo njega, a kako bi šele razburila štefi, ko bi jih brala. Na tak način para ne bo združil marveč prepad med Francem in snaho še bolj poglobil. Toda združiti ju mora, saj imata vendar otroka, sina, da ga je človek vesel in ki bi ga on kot njegov stari oče videl rad srečnega. Zato pove samo to, da se Franc pritožuje, ker mu žena nič ne piše, čeprav ji je on že nekajkrat pisal in jo vpraševal, zakaj molči. »Pisma so se morala nekje izgubiti!« meni tast »A kje? Ko bi se izgubilo eno ali dve, bi verjela. Toda, če jih je pisal več.« »Moral jih je!« ji zagotavlja tast. »Drugače bi se ne pritoževal nad tvojim molkom.« »Naj se pritožuje! Vprašam vas ah je kje kaka žena, da bi pisala možu, ki je ni ljubil in ki jo je ogoljujfal za njeno ljubezen.c »Prav dobro te razumem. Toda če vprašuje tako goreče po tebi, potem te še ljubi.« »Rada bi sama prebirala tiste goreče besede,« se posmehne Ste-j fi. 9 ^357 10 PANORAMA 11. JUNIJ 1966 * GLAS Ob zaključku letošnje priloge »Glas pionirjev« Na svidenje v novem šolskem letu Še nekaj dni in končano bo šolsko leto. Kot vam je znano že od lani, »Glas pionirjev« ne izhaja med počitnicami. Pravijo, da je potrebno počivati, si poiskati drugo področje »zaposlitve«. Tako je pred vami zadnja številka tega šolskega leta. Torej: na svidenje in vsem hvala za zelo uspešno sodelovanje. Ob slovesu lahko pogledamo zakaj trdimo, da je bilo vaše sodelovanje uspešno. Primerjajmo, koliko so pionirji s posameznih šol sodelovali, kaj so naredili. Metka Jerič Literatura je moj konjiček . Metka Jerič, učenka i osnovne šole iz Preddvo ra, je naš najzvestejši sodelavec. V rubriki je bilo objavljenih 8 njenih prispevkov. Poslala nam je 2 članka in 6 pesmic. Za zadnjo številko nam je povedala: »Pišem rada. Tudi čitam rada. Sploli me vese: ti literatura To je moj konjiček. Zaradi tega sem veliko pisala tudi za »Glas/ pionirjev«. Verjet-yio drugi niso pisali toliko zaradi tega, ker še niso dobili veselja ali pa si ne upajo. Mnogi so me spraševali za »Glasov« naslov, da bi tudi oni pisali. Najbolj jo se zanimali takrat, če sem imela objavljenega kaj lepega. Eden izmed mojih sošolcev ima veliko veselje in smisel za pisanje humorističnih del. Enkrat ste mu prispevek tudi objavili. Sama bom še vedno pisala, ker mi je to v veliko veselje.* 23 ŠOL NA GORENJSKEM 25 šol na Gorenjskem je, ki so bolj ali manj sodelovale v »Glasu pionirjev«. Pregledali smo, s kolikimi članki so sodelovale posamezne šole in dobili smo razvrstitev med posameznimi šolami. Seveda, ne smemo trditi, da šole toliko delajo, kakršno uvrstitev so zasedle. Upoštevati moramo, da imajo nekatere malo učencev, druge pa tudi čez 1000. Kljub vsemu pa lahko prisrčno čestitamo prvouvrščenim šolam. Poglejmo razvrstitev: 1. Osnovna šola Preddvor 37 člankov, 2. Osnovna šola »France Prešeren« Kranj 18 člankov, 3. Osnovna šola »Peter Ko-vačič« škofja Loka 10 članov, 4.—5. »Prežihov Voranc« Jesenice in Cerklje 8, 6.-7. Gorenja vas in »A. T. Linhart« Radovljica 7, 8. »Stane Kova-čič« Primskovo 5, 9.—19. »Stanka Mlakarja« Šenčur in »Stane Žagar« Kranj 4, 11.— 12. šenturška gora in Žirovnica 3, 13.—15. »Heroja Bra-čiča« Tržič, »Tone čufar« Jesenice in »Lucij an Seljak« Kranj 2 ter 16.—25. Ljubno, »Heroja Grajzcrja« Tržič, Žiri, Jezersko, Bohinjska Bistrica, Gorje, Predoslje, »Simon Jenko« Kranj, Lesce in Duplje po 1 članek, če vse skupaj seštejemo, "vidimo, da smo objavili skupaj 152 prispevkov. Zato smo lahko vsi 'skupaj zadovoljni. 112 MLADIH LITERATOV še bolj smo zadovoljni, če vemo, da je sodelovalo v »Glasu pionirjev« kar 112 pionirjev. Tudi tu Je na prvem mestu osnovna šola lz Preddvora. Sodelovalo je kar 37 učencev. S šole »France Prešeren« Kranj Je sodelovalo 18, »Peter Kovačič« škofja Loka 10, »Prežihov Voranc« Jesenice 8 učencev itd. Zanimivo je bilo tudi pogledati, s kakšnimi prispevki so sodelovali posamezni učenci. Največ je bilo člankov — spisov — 112, pesmic je bilo 38, medtem, ko smo objavili le dve risbi. Kaže, da so mladi risarji padli na tem izpitu. Upajmo, da bo naslednje leto boljše! Med zanimivostmi naj povemo še en podatek. Z največjim številom prispevkov je sodelovala učenka osnovne šole iz Preddvora Metka Jerič. Objavili smo 6 njenih pesmic in dva članka. Čestitamo. MED POČITNICAMI In kaj med počitnicami? Ne bi vam dajali nasvetov, ker bo to vsak sam najbolje vedel. Ker se vas je pod našim okriljem zbrala prava vojska, naj vam, vsaj kar zadeva naše sodelovanje le nekaj svetujemo. Glejte, zapisujte in rišite svoje doživljaje. Takoj, ko se bo pričela šola, nam pošljite vaše prispevke. Seveda bomo veseli, če boste poslali kaj posebno zanimivega tudi med počitnicami, vendar res zanimivega, kaj takšnega, kar se bo šele zgodilo. Veste, vsak časopis poizkuša biti čimbolj na tekočem ter bomo zaradi tega vsakega sporočila veseli. Ce bo z nami tudi v prihodnje sodelovalo 112 pionirjev, raztresenih po vsej Gorenjski, smo prepričani, da nam zanimivega gradiva nikoli ne bo zmanjkalo. Naj končam z besedami, kot sem- začel: Na svidenje v novem šolskem letu in še enkrat hvala za prijetno sodelovanje. PETER ČOLNAR Kaj pravita stalna sodelavca V »GLASU PIONIRJEV« STE RAZEN VAŠIH DEL, LAHKO NAJVEČKRAT ZASLEDILI TUDI PRISPEVKE DARINE KONC, PROFESORICE Z OSNOVNE ŠOLE IZ PREDDVORA IN VINKA TUŠKA, PROFESORJA NA OSNOVNI ŠOLI »LUCIJAN SELJAK« v KRANJU, KI NAM JE VEČKRAT NARISAL ZANIMIVO RISBICO. ZAPROSILI SMO JU DA NAM POVESTA SVOJE MNENJE O »GLASU PIONIRJEV« Darvna Konc j\e ukiniti rubrike »Da se je naša šola najbolj uveljavila v tej rubriki je pač tradicija otrok, ki so v našem literarnem krožku dobili veselje do dopisovanja. Objava vsakega dopisa in imena v listu pa pomeni veliko vzpodbudo za nadaljnje pisanje vsem pionirjem. Zlasti je vzbudilo zanimanje Tončkovo pismo v Ameriko, zatem o Andrejčku, pa tudi razne kratke anekdote so zelo privlačne. Mislim, da tudi v počitnicah ne bi smeli ukiniti teh strani. Pouka res ne bo, otroci pa bodo hodili na izlete v razne kraje in bi lahko od tam pisali za- nimive stvari. Posebno preko vašega lista bi jim lahko dali za to posebno spodbudo.« Vinko Tušek Risbe na klopeh »Čudno se mi zdi, da je bilo v glasilu tako malo likovnih prispevkov. Povsod po šolah lahki vsak dan vidimo vse polno lepih risbic. Će bi učenci poslali vsaj nekaj od tistih sličic, ki jih namenijo klopem, bi bilo risbic več kot dovolj. Pa pustimo šalo. Risbe, ki jih vidim (tud nekatere na klopeh) so lepe. Mislim, da so učenci premalo pogumni. No, pa recimo, da je bil letos šele začetek in da bodo drugo leto mladi risarji več sodelovali.« Slavica Zirkelbah Objava čfanka-veliko priznanje Ravnateljica osnovne šole »France Prešeren« iz Kranja je najprej potožila, da so v letošnjem letu uspeli izdati le dve številki njihovega glasila »Iskrice«, potem pa je nadaljevala: »Časopis bo izhajal tudi čez poletje in ne vem zakaj bi morala prenehati izhajati pionirska priloga. Učenci pišejo v prostem času, tega pa bodo imeli med počitnicami še več. Priloga odseva misli in doživljen ja učencev in ga zaradi tega ne bi mogla kritizirati. Mislim pa, da bi bilo bolje, če bi učenci pisali več o svojem vsakdanjem življenju, o dogodkih na njihovih šolah, o svojih najrazličnejših tekmovanjih itd. Razveseljivo je tudi"to, ker se v tej prilogi učenci seznanjajo z življenjem na drugih šolah, tekmujejo v kvaliteti svojih prispevkov. Prav zaradi tega sem mnenja, da ne bi smeli čez poletne mesece prekinjati dela.-« Franc Vidmar Stimulirano sodelovanje Ravnatelj osnovne šole »Peter Kovačič« iz Škofje Loke nam je ob zaključku povedal naslednje: ^-Potrebno bi bilo, da bi prilogo obdržali tudi naprej. Dopisovanje dobro vpliva na literarno delo na šoli. Vsi slavisti priporočajo učencem sodelovanje v »Glasu pionirjev«. Sola sodelovanje še posebno stimulira. Imamo tekmovanje med razredi. Tu ocenjujemo disciplino, šolski uspeh itd. Za vsak objavljen članek dobi razred, iz katerega je učenec, dodatne točka. Berla Golob Prijetno presenečenje Berta Golob je profesorica na osnovni šoli v Preddvoru. Ker se je njena šola pač najbolje »odrezala« in je ona »duhovni vodja« njihovefa-literarnega delovanja, smo je zaprosili za nekaj besed. »Iniciativa uredništva »Glasa« nas je lani prijetno presenetila. Na naši šoli smo ž« prej gojili pisanje v okviru literarnega krožka. Za to smo bili še posebno ogreti, ker izdajamo »Matijev rod.« Tudi »Glasu« smo pošiljali to glasilo. Le malokrat se je primerilo, da je našla kakšna stvar svoje mesto na vaših straneh. Gorenjska košarkarska liga Vodita Triglav in Jesenice # V pionirski gorenjski košarkarski ligi so po drugem kolu neporaženi le Kranjčani. Po tekmi Trata: Škofja Loka je prišlo tudi do prvega protesta. REZULTATI — Triglav : Žiri 36:33 (18:22), Trata: Škofja Loka 21:14 (13:10). LESTVICA Triglav 2 2 0 67:58 4 + 9 Trata 2 1 1 55:52 2 + 3 Žiri 2 1 1 71:70 2 + 1 Sk. Loka 2 0 2 39:52 0 —13 # V ženski ligi je bilo odigrano le srečanje med Jesenicami in Škofjo Loko. Jeseničanke so z visoko zmago 42:21 (28:11) dokazale, da so daleč najboljše v konkurenci. Srečanje med Trato in Gimnazijo je bilo preloženo, Žiri pa so bile proste. LESTVICA Jesenice 3 3 0 161:60 Trata 2 1 1 36:35 Žiri 3 12 Šk.Loka 3 12 Gimn. 3 12 6 +101 2+ 1 2-6 2-16 63:139 2 — 76 P. Čolnar 75:81 80:99 II. gorenjska rokometna liga (moški) Križe na prvem mestu Zaključeno je tudi tekmovanje v drugi gorenjski rokometni ligi. Prvo mesto je Atletsko prvenstvo Gorenjske Kranj, 10. junija. V soboto in nedeljo bo na stadionu »Stanka Mlakarja« v Kranju letošnje atletsko prvenstvo Gorenjske V atletiki za člane, članice ter mlajše mladince in mladinke. Tekmovanje, ki ga organizira komisija za atletiko pri občinski zvezi za telesno kulturo v Kranju se bo pričelo v soboto ob 16. uri ter v nedeljo ob 9. uri. Zmagovalci v posameznih disciplinah prejmejo naslove gorenjskih prvakov, prvi trije pa diplome. zasluženo osvojila druga ekipa iz Križ, ki pa nima pravice nastopanja v prvi ligi in je tako novi član lige postala drugouvršeena Besnica. Po igrah, ki so jih prikazali igralci iz Besnice, lahko zaključimo, da kot novi član ne bodo predstavljali »lahkega plena«. LESTVICA Križe B 6 5 Besnica 6 4 Zab. B 6 2 Duplje B 6 1 0 1 121:65 10 0 2 74:93 8 • 4 51:93 4 0 5 63:58 2 P. Didić Gostovanje celovškili strelcev v Kranju Zma^a gostov iz Celovca Kranjski strelci so sprejeli preteklo nedeljo v goste 10-člansko ekipo iz Celovca. Tekmovanje v streljanju z zračno puško je bilo izvedeno v Mladinskem strelskem domu Iskre. Po uvodnem nagovoru predsednika ObSO Kranj tov. Laknarja, so gostje podarili vsem predstavnike naše ekipe spominska darila, naši strelci pa so izročili predsedniku strelske zveze lz Celovca spominsko plaketo. Celovčani so bili v letošnjem srečanju precej močnejši od naših predstavnikov, kar pa zaradi večje preciznosti njihovega orožja niti ne preseneča. Zanimivo je predvsem to, da je med posamezniki zmagala gostja Henrike Hcvssler s 551 krogi od 600 možnih. Od kranjskih strelcev je bil spet najboljši Slavij: a: Kamnik 2:4 Kamničani so na igrišču KK Slavije v Polju presenetili novega prvaka II. slovenske conske nogometne lige — zahod. S to zmago so si v zadnjem času priborili obstanek v ligi. Gole za Kamnik sta dosegla najboljši strelec NK Kamnik Slapni-Čar 2 in Medmeš 2. — sm — LETNO KOPALIŠČE KRANJ je že odprto kopalni bazen bife ob lepem vremenu vsako soboto PLES Zimsko kopališče z bifejem posluje ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 17. ure. Garderoba kopalcem na Savi vedno na razpolago. kazal pa se je tudi Tone Prostor s 539 krogi in 7. mestom. Po tekmovanju so vsi nastopajoči skupno preživeli še nekaj prijetnih uric v razgovoru in izmen javi strelskih izkušenj, ob odhodu pa so Celovčani povabili naše strelce za drugo leto na povratno srečanje na Koroško. REZULTATI: ekipno — Celovec 5356 (od 6000 možnih) Kranj 5158; posamezno: 1. Hevssler (C) 551 (od 600 možnih) 2. Rosenkranz (C) 550, 3. Heyssler (C) 542, 4. Frelih (K) 541, 5. VVerner (C) 540, 6. Kuss (C) 540. 7. Prestor Vinko Frelih s 341 krogi, kar(K) 539, 10. černe (K) 528 itd. mu je prineslo 4. mesto, iz- B. MALOVRH Deseterobojca Fister in Kaštivnik prvič v državni članski reprezentanci Franci Fister in Tone Kaštivnik, oba člana AK Triglav, sta 28. in 29. maja zastopala poleg ostalih desete-robojcev (Vravnik, Bole, Grubor) našo državo v Avstriji. Dvodnevne borbe za točke so potekale v avstrijskem športnem centru Schielleitnu pri Grazu. Vremenske razmere so bile tokrat zelo neugodne, toda kljub temu je uspelo zbrati mlademu Fistru rekordno število točk 6060, kar je tudi nov gorenjski mladinski in članski rekord. Prejšnji gorenjski rekord je imel Tone Kaštivnik s 5953 točk. S tem rezultatom je bil Fister drugi med jugoslovanskimi desetci obojci in peti v končni razvrstitvi med 19 nastopajočimi. Uspešno je tekmoval tudi Tone Kaštivnik, toda po četrti disciplini (skoku v višino) se je poškodoval in je moral prenehati z nastopanjem. # Pred dnevi se je mudil v Ljubljani zvezni kapetan 0 za člane Velimir Ilič in ob tej priložnosti sestavil # reprezentanco SFRJ v deseteroboju za četveroboj # Italija : Francija : Romunija : Jugoslavija. V izbrano ekipo je uvrščen tudi Franci Fister, v rezervo pa Tone Kaštivnik. Tekmovanje bo konec junija v Meranu v Italiji. PETER KUKOVICA Pokal maršala Tita v mnogoboju na Gorenjskem Zmagi Svobode in Kranja Tekmovanje za pokal maršala Tita v nogometu na Gorenjskem prehaja v zaključno fazo. V obeh polfi-nalnih srečanjih sta zmagala gosta. TRBOJE : SVOBODA 2:7 (1:2) Mlada ekipa Trboj ni predstavljala resnega nasprotnika gorenjskemu prvaku. Le v drugem polčasu je pokazala Svoboda svojo pravo vrednost, vendar ji je že to zadostovalo za visoko zmago. LESCE: KRANJ 3:5 (3:3) Po zadnji slabi igri proti Kropi je Kranj tokrat zaigral bolje in zmagal. Srečanje je pokazalo, da so Stra-žiščani odlično kondicijsko pripravljeni. Zmago so izbojevali v zadnjih minutah igre. V nedeljo se bo tekmovanje za pokal nadaljevalo z vstopom conskih ekip Jesenic tn Tržiča. Na sporedu sta naslednji srečanji — Kranj : Jesenice in Svoboda : Tržič. P. Didić Ženska gorenjska rokometna liga Storžič prvak Končano je tekmovanje v ženski gorenjski rokometni ligi. Z osvojitvijo naslova prvakinj so dosegle mlade igralke Storžiča z Golnika pravico da se bore v kvalifikaciji za vstop v republiško ligo, ki bo 19. junija. Po besedah njihovega trenerja Brumena, bo nastopila ekipa brez večjih pretenzij, ker so igralke zelo mlade, če pa bodo nadaljevale z marljivim delom bodo čez čas sposobne nastopiti v višjem tekmovanju. LESTVICA Storžič Selca B Kranj B Zabnica 39: 9 11 39:27 8 19:33 S 12:40 9 '. Didić Gorenjska košarkarska liga (moški) Suha brez poraza V zadnjem kolu moške gorenjske košarkarske lige je Suha premagala vodečo Radovljico in prišla na prvo mesto. Stari igralci Triglava (Trhle veje) so premagali Soro (mladinci), mladinci Jesenic pa so poskrbeli za presenečenje s prvo zmago nad Loko 54. REZULTATI — Sora : Trhle veje 53:61 (24:35), Suha: Radovljica 70:47 niče : Loka 54 Triglav prost. LESTVICA (32:26), Jese* 58:53 (24:18), Suha Triglav Radov. Tr. veje Loka 54 Sora Jesenice 3 3 3 2 3 2 3 2 4 1 4 1 4 1 165:123 6 157:133 4 160:152 4 147:145 4 208:219 2 194:209 2 —13 163:213 2 —50 P. Čolnar +42 +24 + 8 + 2 -11 Komisija za razpis in sprejem delavcev pri svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine Jesenice RAZPISUJE prosto delovno mesto Referenta za komunalne zadeve in promet Pogoji: višja strokovna izobrazba, 4 leta prakse in stro-. kovni izpit. Posebni pogoj je poskusno delo. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek po določilih pravilnika o delitvi dohodka. Razpisni rok je 15 dni od dneva objave razpisa. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, razpisuje za dan 14, 6. 1966 licitacijsko odprodajo 38 kom. MOTORNIH ŽAG tipa Jo-BU Contra in Solo. Licitacijska odprodaja se bo vršila v Transportnem obratu Gozdncra gospodarstva Kranj na Primskovem s pričet kom ob 9r uri dopoldan. 12 KRONIKA - OGLASI 11. JUNIJ 1966 * OA* 3 milijonska škoda Vzrok še ni ugotovljen V četrtek med 9. in 10. uro dopoldne je nastal požar v transformatorju Gorenjske Izsiljevanje prednosti V torek ob 6. uri se je na cesti JLA v Kranju ponesrečila kolesarka Kristina Majcen iz Kranja. Ker je v križi rastava VM), pralni stroj, moped šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa se obrestovar e" po'višjih* obrestnih merah sivaini suoj, niauiini*, pisanu suu|, uv« *<.•.<..-.» » ■» - — ------■----- ■— ' — , ., ___;'.X'-^','^\V'\^i'''<"'i'''^ "ffnfflr*2H 14 OGLASI - OBIAVE 11. JUNIJ 1956 * TEKSTILNI CENTER KRANJ, STANETA ŽAGARJA 33 bo sprejel v L letnik tehniške tekstilne šole v Kranju: — 30 učencev v predilski odsek — 30 učencev v tkalski odsek — 30 učencev v pletilski odsek — 30 učencev v tekstilno-kemijski odsek — 30 učencev v konfekcijski odsek Pogoji za sprejem so: — uspešno dokončana osnovna šola — starost do 17 let — uspešno opravljena psihotehniška preizkušnja — v primeru, da bo večie število prijavljencev, kot je razpisanih mest, uspešno opravljen sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike. Prijave za sprejem, kolkovane z 0,50 N din državne takse, sprejema uprava centra, do vključno 25. junija. Prijavi priložite spričevalo o dokončanem osmem razredu osnovne šole. Sprejem novih učencev bo v sredo, dne 29. junija 1966 ob 8. uri. Takrat bo tudi psihotehniška preizkušnja in sprejemni izpit. Seznam sprejetih kandidatov bo še isti dan objavljen na oglasni deski v zgradbi šole. Tehniška tekstilna šola ima rezervirana prosta mesta v dijaškem domu. Za bivanje v dijaškem domu je potrebne predložiti posebno prošnjo upravi doma, Kranj, Kidričeva ul. 2. ZAHVALA ob smrti našega dragega moža in očeta Zlatka Šimuiiaca kozmetika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so mu poklonili vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem članom RD Kranj, frizerjem, članom Zveze borcev in vsem prijateljem za pomo<* in sočustvovanje. Prisrčna hvala zdravniškemu in strežnemu osebju Internega ki-rurgičnega oddelka bolnišnice v Ljubljani in ZD Kranj. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za pogrebne obrede in pevcem, ki so mu zapeli v slovo. Hva'a vsem. žalujoči: žena Heda, hči Jelena, sin Anton, mati, bratje, sestra, zet in vnukinja Kranj, 4. junija 1966 Slaščičarna — Kavarna Kranj sprejme v uk 3 vajenke za poklic servirke. Pogoi: končana osemletka in veselje do poklica. Prednost imajo kandidatke iz Kranja oz. bližnje okolice. Upravni odbor trgovski podjetja »Železnina« • Radovljica razglaša prosto dekA00 mesto za PRODAJALCA v železnini (moški). Pogoj: Kvalificiran trg^' ski delavec tehnične železninske stroke z 0^' manj 2 letno prakso. Rok za sprejem poni^b je 15 dni po objavi tP-' glasa. Pismene ponudb*5 kratkim življenjepisom iD opisom dosedanjega d^ pošljite na upravo p(^' jetja. Pozor! Občinski komitr ZMS Kranj skupno z Zavodom za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov Kranj prireja vsako soboto zabavo s plesom na letnem kopališču v Kranju (bivši letni kino). Igra priznani ansambel »S«. Prva zabava je v soboto 11. junija od 19. ure dalje Vsem prijateljem Avto moto športa! V nedeljo 12. 6. 1966 ob 16. uri bo na dirkališčni stezi v tfi' nju speedway tekmovanje z mopedi. j Avto-moto društvo-Kranj vabi vse ljubitelje tega športa si ogledajo to zanimivo tekmovanje. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE JE PRAVKAR IZDALA KNJIGO DOKUMENTOV: NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo: Saul Friedlander !PIJ XII. IN TRETJI RAJH Ceno 20 N. din bom poravnal takoj ^ po prevzemu knjige. Kraj in datum Podpis \ t c Ji .r-> c« u 'S Saul Friedlander: Pij XII. in tretji rajh jj V knjigi so zbrani dokumenti iz arhiva nemškega zunanjega ministrstva; za dopolnilo in tudi v pojasnilo nekaterih stališč pa služijo avtorju še drugi dokumenti ali izvlečki, predvsem dokumenti, ki _ jini je objavilo ameriško zunanje ministrstvo oziroma Židovska agencija. Vse dokumente, ki obravnavajo stike med Berlinom in Vatikanom, je avtor razdelil v devet daljših poglavij po časovnih obdobjih. Dokumenti govorijo sami zase, avtor se je omejil le na skromne pripombe, ki naj podrobneje opredelijo čas in položaj. Ta metoda podajanja snovi se je avtorju posrečila, saj se knjiga bere v celoti zanimivo in napeto. Knjigo »PIJ XI. iN TRETJI RAJH«, ki velja 20 N. din in ima 200 strani, dobite v vseh knjigarnah, če izpolnite priloženo naročilnico, pa vam jo založba pošlje tudi na dom. Naročilnico pošlijte v ovojnici na naslov: DRŽAVNX ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 I f l GENERALTURIST PRIREJA V MESECU JULIJU IN AVGUSTU NASLEDNJČ IZLETE: v 22.7.1966 7^luevno krožno potovanje po AVSTRIJI z ogledom Inns' brucka, Salzburga, Dunaja in Gradca; prijave do 22.6.1966-24.7.1966 7-dnevno potovanje po BOLGARIJI z ogledom Sofije, Plov diva, Varne in Burgasa; prijave do 24. 6.1966. 31.7.1966 MILANO—ZURICH—PARIZ, 8-dnevno potovanje s 4-dnevnirt> bivanjem v Parizu; prijave do 21.6.1966. 1.8-1966 PET DNI V TOSKANI — na 5-dnevnem potovanju z avtobusom boste spoznali zgodovinske spomenike Firence; pri' jave do 1.7.1966. 5.8.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombini' rano z vlakom in avtobusom; prijave do 1.7.1966. 7.8.1966 PRAGA—DUNAJ, 5-dnevno potovanje z avtobusom; prijave &0 7.7. 1966. 10. 8.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombinira' no z vlakom in avtobusom; prijave do 1. 7. 1966. 13.8.1966 SALZBURG, GROSSGLOCKNER — 4 dnevno potovanje z avtobusom čez najlepše dele Avstrije; prijave do 13,7.1966. 15.8.1966 PARIZ—ZtJRICH—MILANO — 8dnevno potovanje, kombini' rano z vlakom in avtobusom; prijave do 5.7.1966. 19.8.1966 DOLOMITI — 4-dnevno potovanje preko Gorice, Udine, To!' mezzo, Piave, Cortina, Passo di Falzarego, Bolzano, Riva, Verone in Venecije; prijave do 19. 7. 1966. 20. 8.1966 LONDON — 7dnevno turistično potovanje z vlakom s 5-dnev nim bivanjem v Londonu; prijave do 20.7.1966. 24.8.1966 BUDIMPEŠTA—DUNAJ, 4dnevno turistično potovanje z avtobusom; prijave do 1.8.1966. PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURISTA BLED IN KRANJ ^^/+4^^+//+//+^.+/$$^////++++/^++^/$^B 9C$/%$$+%^^$/+^$/+/$P/%$^^^ LIY^^7O^^-^%$+%^%$%+/+/C%$/+%+/+%/$+++/+/$^^ RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri tet radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 13., 17., 22., 23. ln 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 11. julija 8.05 Glasbena matineja — 835 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 10.15 Iz oper našega časa — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Zapeljivec — simfonična pesnitev — 1£30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Borisa Kova-^ fiča in ansambel Vili j a Pe-^ triča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odlomki iz slovenskih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Slovenska popevka 1966 — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami. NEDELJA — 12. junija 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Zabavna glasba — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 jNedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 20.50 Športna poročila — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.00 Komorna glasba Josipa Slavonskega. PONEDELJEK — 13. junija 8.05 Glasbena matineja t-8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 V 6vetu operetnih melodij — 10.15 Menuhin s festivalnim orkestrom igra Bacha — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz domačega repertoarja Slovenske filharmonije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Naši solisti pojo narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz slovenske komornoglasbene ustvarjalnosti — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Lovro Hafner v zborih — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktua/lnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Jugoslovanski interpreti zabavnih melodij — 21.05 Skupni program JRT — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno - TOREK — 14. junija_ 8.05 Glasbena matineja 8.55 Za šolarje — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz Rusalke z našimi pevci — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zadovoljni Kranjci in ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za šolarje — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mariborski komorni zbor — 20.20 Radijska igra — 21.40 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Plesna glasba SOBOTA — 11. junija RTV Skopje 1525 Poročila 1530 Telovadni zlet v Skopju RTV Beograd j 1 16.15 Kje je, kaj je? 1630 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 18.15 Vsako soboto 1825 TV obzornik 18.45 Ladje plujejo v dalje — mladinska igra W25 Ko sem bil še majhen 19.40 Cik cak 1934 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Festival slovenske popevke RTV Beograd 2200 Iz del Tristana Bernarda RTV Ljubljana 23.00 Hitchcock vam predstavlja 2330 Zadnja poročila RTV Ljubljana 925 Poročila TELEVIZIJA NEDELJA — 12. junija 930 Pesem vesela odmeva RTV Beograd 10.00 Kmeti jfka oddaja RTV Zagreb 1 10.45 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 1130 Lassie — film RTV Zagreb 12.00 Kulturna tribuna RTV Beograd 14.15 Prenos športnega dogodka RTV Skopje 16.00 Republiški telovadni zlet v Skopju RTV Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Filmska zgodba iz serije »Veliki podvigi« 19.05 Derviši — oddaja iz cikla Karavana 1934 V dolini gradov — kulturni film 1934 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik Evrovizija 20.45 Plošča za poletje 21.30 Ekran na ekarnu 22.30 Zadnja poročila DRUGI SPORED RTV Beograd 9.25 Poročila 9.30 Nedeljski koncert narodne glasbe 10.00 Spored jugoslovanske radio televizije RTV Zagreb 11.30 Lassie — film 12.00 Kulturna tribuna 13.00 Obstanek — film RTV Beograd 1330 Med državo in delom RTV Zagreb 17.55 Poročila 18.00 Telesport RTV Beograd 19.05 Derviši — oddaja iz cikla Karavana RTV Ljubljana 19.34 V dolini gradev RTV Beograd 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 13. junija RTV Ljubljana N.40 Televizija v šoli RTV Beograd 1735 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 18.05 Lolek in Bobek — risanka 1825 TV obzornik 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse RTV Beograd 19.15 Tedenski športni RTV Ljubljana 19.40 Kratki filmi Charlija Chaplina RTV Beograd 20.00 TV dnevnik * . 20.30 TV drama RTV Ljubljana 21.30 Ansambel Šchola Labacensis RTV Skopje 21.45 Reportaža RTV Ljubljana 22.10 Zadnja poročila DRUGI SPORED RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Družina in družba RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb .• 19.40 TV prospekt RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV TOREK~ 14. Junija RTV Ljubljana 18.15 Boj za obstanek 18.45 Torkov večer z Borisom Kraljem 19.00 Svet na zaslonu 19.45 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.40 Srečanje gozdarjev v Postojni 21.45 Za lahko noč poje Marjana Držaj 22.00 Zadnja poročila v V KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 11. junija grški film RDEČE SVETILKE ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. filma ZLOČIN V PENSIONU ob 22. uri • , 12. junija grški film RDEČE SVETILKE ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. filma GERMINAL ob 21. uri 13. junija grški fiLm PONAREJENI ZLATNIK ob 16., 18. in 20. uri 14. junija grški film PONAREJENI ZLATNIK ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 11. junija ital. film MOŽJE NA KONGRESU ob 16., 18. in 20. uri 12. junija grški film PONAREJENI ZLATNIK ob 14. uri, ital. film MOŽJE NA KONGRESU ob 16., 18. in 20. uri 14. junija franc. CS film VRV OKROG VRATU ob 16., 18. in 20. uri Stražisče »SVOBODA« 11. junija premiera grškega filma PONAREJENI ZLATNIK ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 11. junija amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ GUN HIL-LA ob 20. uri 12. junija ameriški film 30 LET SMEHA, ob 17. in 20. uri Naklo 11. junija premiera franc. filma GERMINAL ob 20. uri 12. junija premiera nam. filma ZLOČIN V PENSIONU ob 17. in 20. uri Kropa 11. junija franc. barv. CS film GREH IN ČEDNOST ob 20. uri 12. junija aagl. film BETONSKA DŽUNGLA ob 17. in 20. uri Jesenice »RADIO« 11. in 12. junija franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKOKU * 13. junija jugoslovanski film DESANT NA DRVAR 14. junija švedski film DEVIŠKI VRELEC Jesenice »PLAVŽ« 11. in 12. junija Švedski film DEVIŠKI VRELEC 13. in 14. junija franc. barv. film OBRAČUN V BANGKOKU Žirovnica 11. junija amer. barv. film TOM JONES 12. junija amer. film OKUS PO MEDU Dovje-Mojstrana 11. junija amer. film OKUS PO MEDU 12. junija amer. barv. film TOM JONES Koroška Bela 11. juni j a japonski CS film HARAKIRI 12. junija angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IP-CRESS ' 13. junija švedski film DEVIŠKI VRELEC Kranjska gora 11. junija angL barv. CS film STROGO ZAUPNO IP-CRESS 12 junija japonski CS film HARAKIRI GLEDALIŠČE PONEDELJEK — 13. junija ob 20. uri Shaw : NIKOLI NE VEŠ — red PREMIERSKI gostuje Mestno gledališče ljubljansko — zadnja uprizoritev za red premierski v sezoni 1965/66 Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne tkanine TEKSTILINDUS *5b KRANJ 11. JUNIJ 1966 * GLAS Nova planinska postojanka na Zgoški ravni Planinsko društvo iz Radovljice bo v nedeljo, 19. junija, odprlo novo planinsko postojanko na Zgoški ravni na Jelovici. Dom bo oskrbovan in je v njem dovolj prostora, okolica doma pa je primerna za piknike. Dom stoji ob cesti, ki vodi na Martinček in Vodice in je oddaljen od Radovljice 15 kilometrov. Avtomobilisti lahko pridejo tja tudi z Bleda preko Bodešč in Lancovega. Za peš hojo je lepa pot čez Ledi neo, iz Radovljice pa se pride v eni uri in pol. Pot je markirana. Razno blago in dobre gostinske usluge vam poceni nudi trgovina in gostilna pod JEZERSKIM VRHOM v VELLAHU Za obisk se priporoča Marija Pauli4§eh Posvetovanje planincev pred letno sezono V Kovinarski koči v dolini Krme je bilo preteklo nedeljo posvetovanje predstavnikov planinskih društev Gorenjske. Dobršen del razprave sp posvetili otvoritvi letošnje letne sezone in delu mladinskih odsekov. Domenili so se, da bodo v glavnem vse postojanke odprli že 26. junija. Letos pri- Strugo Belce bodo uredili Prebivalci Suhe in Predo-selj se že vrsto let prprav-ljajo, da bi enkrat ža vselej uredili strugo potoka Belce. Ob večjih nalivih namreč voda prestopi bregove, zaliva dvorišča in trga zemljo. Vse je pripravljeno, da bi dela opravili še letos. Ljudje so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom, čakajo pa le na Vodno skupnost Gorenjske, ki bo dola vodila in finansirala. čakujejo namreč rekorden obisk. To kaže že obisk v zadnjem mesecu, čeprav se sezona še ni pričela. Za prvomajske praznike je bilo v planinah toliko turistov, da jih postojanke niso mogle sprejeti. Na velik obisk pa ne računajo samo s strani domačih turistov, ampak pri- čakujejo veliko tujcev, predvsem Avstrijcev, Italijanov, Nemcev in Francozov. Na posvetovanju je bilo tudi precej govora o edi^ slovenski planinski reviji — Planinskem vestniku. Da revija ne bi prenehala izhajati, zaradi pomanjkanja denarja, so na posvetovanju sklenili, da bodo vsa društva pomagala s svojimi prispevki. Koristno sodelovanje Čebelarska družina Radovljica je na povabilo KZ Jelovica pripeljala na sadno plantažo Resje pri Radovljici 21 panjev čebel, zaradi opra-šcvanja sadja in jagodičevja. Za vsaki panj je KZ Jelo- vica plačala 2.000 starih din-tako da so vsi zadovoljni: čebele z dobro pašo, čebelarji z denarjem in medom ter kmetijske zadruge zaradi opraševanja na sadnem cvetu. J. Vidic Razstava pohištva in dekorativnih tkanin v Bohinju Odprta bo od 11. do 20. junija v hotelu »Je-zero-Bellevue« — Razstavo organizira trgovsko podjetje »Murka« Lesce v sodelovanju z znanimi proizvajalci sodobnega pohištva »Garant« Polzela, »Marles« Maribor, »Krasoprema« Dutovlje in »Iztok« Miren pri Novi Gorici — »Garant« daje enoletno garancijo za svoje izdelke Čeprav je razstava komer-cialno-poslovnega pomena, ne moremo zanikati dejstva, da bo v turističnem ibiseru Slovenije — v Bohinju — tudi svojevrstna zanimivost tako za domačine, katerim je razstava predvsem namenjena in za tujce, ki se bodo na ta način na nevsiljiv način seznanili z dosežki jugoslovanske industrije pohištva. Vsekakor vodilni kader trgovskega podjetja MURKE kaže veliko poslovno sposobnost, saj ni minilo niti mesec dni, odkar so zaprli razstavo pohištva na Bledu. V Jugoslaviji danes tristo tovarn ponuja pohištvo. Konkurenca je očitna, vendar se v njej izoblikuje pozitivna stran za potrošnike: dviga se kvaliteta izdelkov, cene pa so sorazmerno z drugimi predmeti v skladu s kupno močjo potrošnika. Okus potrošnika in cene izdelkov industrije pohištva sta bistvena elementa pri presoji za kateri izdelek se bo potrošnik odločil. Razstava v Bohinju štirih priznanih tovarn pohištva bo zato privlačna in zanimiva za w*':ogar. Kaj bomo na razstavi videli? Q Tovarna »MARLES« Maribor razstavlja klasične garniture, elemente sodobnih kuhinj, kotne klopi, kuhinjske raztegljive in navadne mize, stole, furnirano pohištvo, spalnice, dnevne in kombinirane sobe v klasični in sodobni sestavi, otroške sobe, klubske garniture, tapetniške izdelke itd. Izdelki podjetja »GARANT« Polzela imajo enoletno garancijo % Tovarna »KRASOPRE-MA« Dutovlje si je s svojo specializacijo za izdelovanje kakovostnega furniranega pohištva priborila širok krog odjemalcev in. preko svojih trgovskih partnerjev prodaja izdelke po vsej . državi. Z obrati v Dutovljah in Divači proizvaja in razstavlja spalnice »Ideal 5/D«, Ideal 4/D in kombinirane omare »Breda« furnirane'v raznih plemenitih furnirjih. Q Tovarna pohištva »IZTOK« ustvarja že četrto leto največjo vrednost proizvodnje na zaposlenega v jugoslovanski pohištveni industriji, hkrati pa so njene spalnice najcenejše na našem trgu. Svoje pohištvo prodajajo po najnižjih cenah v Jugoslaviji. Podjetje je specializirano samo za kvalitetne furnirane spalnice. Spalnice »TRIGLAV« so praktične za opremljanje tujskih sob. # Podjetje GARANT Polzela razstavlja dvo in trodel-. ne spalnice, komadno pohištvo vseh vrst, samske spalnice in podobno. Zanimivo je vedeti, da GARANT izdeluje 35 garnitur spalnic dnevno in to samo s 140 delavci. Podjetje prodaja spalnice po najnižjih cenah na jugoslovanskem tržišču. Primerne so za vsako stanovanje, tudi za najbolj vlažno. Posamezni izdelki, kot so omare, samske postelje itd. so primerni tudi za opremo turističnih sob. Podjetje daje na vse svoje izdelke za kvaliteto materialov in izdelavo enoletno garancijo. Vse razstavljen? predmete bodo potrošniki lahko kupili takoj na razstavišču samem ali v poslovalnicah trgovskega podjetja MURKA v Lescah, na Bledu in Radovljici. 9 Razstava bo odprta vsak • dan od 9.00 do 19.00. I* % Bohinjce in goste bo to 6 vsekakor lepa priložnost. % da se seznanijo z dosežki 0 industrije pohištva in da G opremijo svoja stanovanja # s sodobnim, modernim, cc-% nenim in estetsko lepo 9 oblikovanim pohištvom. IN URADNI VESTNI K GORENJSKE izdaja in tiska ČP -Gorenjski tisk<- Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta S. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-153, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-473. 21-897. Naročnina letna 2fl novih dinarjev (h. d.) aH 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. aH 170 s. d. Cena posameanih številk 0.10 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. aH 40 s. d.. r\ nenaroenike 0.50 o. d. aH 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo