107. itBVHnH.
V lluMJanl, t petek 13. mala M.
LIV. leto
tekal* nll dan popoldne, izvzemal nadelib ln praznik«.
,?*^ral?1 52?°* 1 mim X 54 /n/m M male °fclase do 27 m/m višine 1 K, od SO m/m vflHne dalje kupčllski ln uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame l m/m K 3'—. Poroke, zaroke iJJ K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih pop as L
Vprašanjem glede ms era tov na| se priloži znamka za odgovor.
DpravnUrre „81ov. Haroda" in „Narodna TIskarna" Knaflova ulica št S, pritlično. — Telefon št 304.
M8iotenaki Narod1 velja v Janoelarl|l i
celoletno naprej plaćan . K 30O— polletno ...,♦,,„ 150*— 3 mesečno .«••••„ 75*— t      m     ■ 23"-—
v LJubljani in po poeti i V iaomamatvo i
celoletno K480*— pouetno +  . „240*~
3 mesečno „  #  » , «  i  »120*—
■ ■ *       m       m       S       *       *       *A      ' '
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vedno po nakaznld.
Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo )rSior. Naroda" Knaflova alloa st 1, U na astro p t«
Telefon itev. 34.
Dopise sprejema le podpisano In zadostno frank o Tane« ■flT*   Rokopisov ne vraža«
Posamezna številka velja 1*20 K
Poštnina plačana v gotovini.
Dr. Leopold Lenard:
Vofiam separatni
3. Zunanja politika.
Odkar Imamo lastno državo, jo tuth nabiranje na različna vpraša* nja zunanje politike postalo načel* na zadeva. Vsak politično misleči človek mora v tem oziru imeti iz* kristalizirano mnenje, in vsaka po* lirična stranka mora tudi v zunanji politiki zavzemati svoje stališče.
StaliSče SLS odseva iz pisave »Novega časa«. Skoraj iz vsake ste* vilke tega dnevnika se prebija stru* peno sovraštvo do entente, v prvi vrsti do Francozov, izraža se pa tu* di neka sramežljivo pritajena, a vendar dovolj jasno zarisana sim* patija do Nemcev,
Dovolite, da vam im provi zi* ram ta*le sledeči prizor:
V neki veliki mednarodni ka* varni nekje na nevtralnih tleh zade* nem na popotnega Francoza. Go* spod je tuj, čakati mora nekaj ur na večerni vlak. Pričneva pogovor. Vidim. Popotnik je zelo izobražen, takten, pozna tudi dosti dobro na* Še razmere, razgovor ž njim bo za* nimiv, jaz sem vnet pristaš idej »Novoga časa«. Pričneva torej:
Jaz: Pri nas je ob razpadu Avstrije vladalo veliko navdušenje do Francozov, sedaj se je ohladilo popolnoma. Razvila se je celo neke vrste mržnja ...
O n ; Morda ste se nekoliko prenaglo in nepremišljeno navdu* Sevali, vsled tega }e prišlo razoča* ranje.
Jaz: Mogoče. Toda dejstvo je, da so Francozi izgubili nase sim* patije.
On (z lahnim7 nasmehom): Mogoče. Toda v politiki ne govori* mo o simpatijah, ki izhajajo iz na* vrjušenja. Merodajna so samo dej* stva in dejanski položaj. Simpatija pride in izgine. Z njo ni mogoče početi ničesar.
J a z :A dejstvo je, da so nam Francozi prizadejali mnogo krivic. Sklenili so na primer z Italijani londonski pakt. To je nemoralno in proti nam silno krivično dejstvo.
O n: Zakaj bi ga pa ne? Vsak drugi narod bi naredil enako. Imeli smo zavezništvo s Srbi in z Rusi. To zavezništvo smo držali do skraj* nosti z našimi največjimi žrtvami. Obljubili smo Srbom zedinjenjc in neodvisnost in to smo držali. Do Slovencev nismo im«li nobenih dolžnosti, Srbi niso stavili zahtev po vaši zemlji in jih niso mogli sta* viti, ker bi se to protivilo vaši last* ni volji. Bili ste del Avstrije, do vas smo imeli samo one moralne dolž*
nosti, kakor jih ima sovražnik do sovražnega ozemlja.
Jaz: Mi smo bili od Avstrije zatirani. t,
O n : Toda naša dolžnost ni bila, da vas osvobodimo. Narod je moralno dolžan pomagati narodu, kakor človek človeku. Toda ta splo* sna dolžnost nas ni mogla siliti, da vam pomoremo k svobodi proti vaši volji in s ceno novega milijo* na naših mrliČev.
Jaz: Mi smo se v Avstriji ved* no borili za naše narodne pravice.
O n : Vem. Zahtevali ste neke pravice za vaš jezik, tudi neke po* litične pravice. Toda vaše zahteve niso šle izven okvirja Avstrije. K a* ko ste se pa hoteli urediti v Avstri* ji, to je bila notranja zadeva Avs stri je, v katero se nismo mogli spuščati. Čehi so že pred vojno, a še bolj jasno med vojno, postavili svoje zahteve na mednarodno sta* lišče in vsled tega je moralo biti tu* di naše stališče do njih drugačno.
Jaz: Gotovo je, da nas Fran* cozi premalo poznajo in se za nas premalo interesirajo. Mi snio jako zanimiv in važen narod.
O n : Koliko pa vi poznate na primer našo Gascogno ali Vendče* io? Čemu bi se morali mi bolj in te* resirati za vas? Mi smo velik narod in naši interesi gredo čez pet delov sveta. Nas mora zanimati na pri* mer tudi Grusija ali emir v Kabulu. Interesantnih malih narodov ie ve* liko, toda politika ni šporn da bi v nji iskali interesantnih reči. Važni ste pa bili poprej mednarodno v toliko, ker so se na vaših tleh kri* žali interesi Italije in Nemčije. Se* daj ste za nas važni, ker se trkaj križajo interesi med južnimi Slo* veni, Italijani in Nemci. A to je storila ententa, v prvi vrsti Srbija in Francija.
Jaz: Mi smo tudi delali za naše osvobojen je.
O n : Mogoče. Nam je bilo sa* mo znano, kako hrabro se tolčejo proti nam vaši polki in kako navdu* seno je ljudstvo za zmago Nemci* je. Pač! Spominjam se na ime neke* ga dr. Vošnjaka. Ali pa zamorete reči, da je stal za njim ves slo ven* ski narod ali vsaj znatna večina?
Jaz: Vendar, je nemoralno, da ste nas prodali Italijanom.
On : Dragi! Dokazal sem vam, da je londonska pogodba bila od naše strani popolnoma moralna. Te pogodbe smo se držali, ker nogod* be se sklepajo zato, da se jih drži.
Viktor Parma, ("Maribor):
Haiti opera in kritiko.
Ze dalje časa se po nekaterih ljubljanskih dnevnikih proti opernemu gledališču in njegovemu vodstvu huj-ska tako, da jo postalo n ©udeležencem ne le dolgočasno, nego naravnost zoprno, Se nadalje zasledovati to brezkončno zabavljanje. Teden dni jo na našo sredo v tem ozira ie po«tajalo tišje, a nI trajalo dolgo in t zadnjih dnea sta se nepričakovano pojavila zopet kar aVa podlistka o novi uprizoritvi Biastove opore >Carmen<. v njih pa ee dopoveduje na dolgo in Široko, da so solisti, zbor, orkester, dirigent in režiser, da, skratka prav vse nara vnos t — mizerabel!
Odkrito povedano, tabo uničujoče kritike o delu kakega ansambla resno smatranoga opernega gledališča nisem doslej ie nikdar citat 2© okoli 30 let zasledujem glasbeno delovanje ljubljanskega gledališča, torej od otvoritve novega poslopja; sodeloval sem z najrazličnejšimi intendanti in dirigenti, med vsem tem časom sem ai sel poslušat in ogledat skoraj vsa uprizorjena
glasbena dela ter lahko cisto poštene in mirne vesti trdim, da ni delovanje opernega gledališča v Ljubljani, splošno vzeto, stalo se nikoli na toli visoki in — če se ne oziram na pretirane zahteve ■— na tako zadovoljivi stopnji, kakor dandanes.
Takoj pa moram že vnaprej konstatirati dve dejstvi, da vzamem v različnih tonovskih vrstah vedno znova nastopajočim kritikom vsak povod za nov napad:
Prvič da s posebnim priznavanjem delovanja v današnjem našem opernem gledališču nikakor nočem kratiti zaslug prejšnjih vodstev in k spe laikov. Storili so vse, kar je bilo človeško možno. Upoštevajte na minimum omejeni pevski personal, mtfhen, 30—34 mož brojeći orkester, nedoetatne kostime in dekoracije in kar pada najtežje na tehtnico: takrat ni bilo nikake državne in n ikako deželne subvencije, nego se je moralo izhajati le z malenkostno podporo mestne občine ljubljanske! Vsa uprava pa je štela dva tri može! In vendar smo lahko zabeležili v vsaki sezoni nekaj prav lepih, spoštovanje izzivajočih predstav, slasti še v dobi, ko je sodelovala Slovenska filharmonija e svojim genijalnim   dirigentom Tali-
Morda imajo drugi o pogodbah drugačne pojme, toda to bi se ne strinjalo a francosko častjo. Sicer pa: popreje ste bili vsi pod Nem* cem, sedaj ste dve tretjini svobod* ni, ena tretjina pod Italijanom, ne* znaten del pod Nemcem. Mogoče je govoriti o tem, kaj je bolje. Po mojem mnenju je sedaj bolje, a to ste dosegli s francosko in s srbsko krvjo, ne s svojo. Izven londonske* ga pakta je pa, kolikor vem, naša diplomacija na splošno podpirala vaše težnje. Sicer se pa ne moremo brigati za vse majhne reči. Vaša stvar je, da se uredite. Če boste či* nitelj, da je treba z njim računati, se bo računalo.
Jaz: Vem. Vi ste kapitalisti* čen narod. Pri vas odločuje samo interes in dobiček.
O n : Pomislite! V svetovno vojno smo se spustili prostovoljno, po odločbi naroda. Bojeval se je ves narod z največjo požrtvoval* nostjo, na bojnih poljih smo pusti* li poldrugi milijon mrličev. Lahko bi se bili izognili vojni. Direktno napadena je bila Srbija, ne mi. Šli smo v vojno, ker je bila naša zavez* niška dolžnost. Vsi ti mrliči, ki so padli prostovoljno, menda vendar niso sami egoistični kapitalisti^kori* stolovci. Kje morete pa vi pokazati kaj podobnega? Nekaj dobro vol j* cev . .
Jaz: Vendar ne boste utovar* j ali, aa so pri va& doma kapitalisti in se ravnate po kapitalističnih in* teresih.
O n : Res je. Mi smo kapitalisti. Skoraj vsak človek ima nekaj ka* pitala. To so naši prihranki, plod našega dela in varčnosti. Tudi naš delavec je kapitalist. Isto privošči* mo tudi vam. Naša demokracija je nekoliko drugačna, kakor na kje drugje, ker smo star narod, ki ima že svoje določene oblike in manire. Toda poglejte: Pri nas je zelo de* mokratičen volilen red, ze^o razvito javno mnenje, ki neprestano kon* trolira vse: imamo popolni parla* mentarizem. Predsednik ministrov ali predsednik republike, ko je od* stopil od svojega službovanja, se povrne na prejšnje mesto v svoj uradniški kabinet ali odvetniško pisarno, ter gre s palčico na izpre* hod kot vsak navaden državljan.
Jaz: Mogoče. Toda francoski imperijalizem nas tlači, in obrnili se bomo drugam.
O n : Kogar tišči v postelji na eni strani telesa, naj se obrne na drugo. To storite lahko tudi vi.
Jaz: Delati hočemo samo* stoj no mednarodno politiko.
O n : Kakor se vam poljubi. Torej »splendid isolation« po nek* danjem angleškem vzgledu. Zato
vam je v vaših razmerah potreba samo 2,000.000 dobrih bajonetov in še nekaj močne vojne mornarice in sistemi dobrih trdnjav ob celi meji. Pa z zlatom natrepane bla* gajne.
jaz: Mi hočemo zvezo naro* dov in večni mir
O n : Zelo dobr > Za zvezo na* rodov smo se mi borili po vseh boj* nih poljanah sveta od francoske re* volucije sem in zanjo so delali naši največji geniji. Cč sć vam posreči, da jo udejstvite, nas bo zelo vese* lilo.
Jaz: Pride ruski boljševizem. On : Pred sto'etii je prišel Čin? giskan do Šlezije, a so ga potolkli Poljaki. Lani je prišel Trockij Varšave, a sta ga ootolkla poljski kmet Witos in delavec Pilsudski s francosko pomočjo. A recimo, da se boljševizem prebije skozi Polj* sko v Nemčijo... V tem slučaju prekucne celo srednjo Evropo, v Ljubljani in v Zagrebu   bo 9edel
boljševiški komisar, a ob francoski meji se bo val ustavil. Toda čc bi tudi boljševiski sovjet zasedel V Louvru, bo sestavljen iz ravno tako dobrih Francozov, kakor sem jaz, O komisarju, ki bi se naselil v Liub* ljani ali v Zagrebu, ne more nihČo povedati, kaj bi bil.
Jaz: Nemčija se bo oporno* gla in potem bo vašega nasilja ko* nec.
On: Kadar so bo opomogla, sc bo naj preje obrnila proti vam, no proti nam. Pot na Trst in na So* lun je za Nemčijo večjo važnosti, nego pot na CaLiis ali na Mar* saille. Z/i ceno znatnih žrtev se mi lahko z Nemci pobotamo, vi so pa ne morete drugače kakor da žrtvin jete vse slovenske kraje in Še go* spodarsko neodvisnost ostalih jugo* slovenskih zemelj. Sicer pa, kako* že rečeno, komur ni za naše prija* teljstvo, se lahko obrne drugam. Vprašanje je samo, če se imate kani obrniti, kjer bi bili na boljšem*
Politične oesfi.
— Minister zunanjih deL >Obzor< javlja iz B*x)2rada. da se radikalci proti vi jo kandidaturi Pribičevića za ministra notranjih stvari. Po vsej priliki prevzame ministrstvo za zunanje stvari Velizar Janković. V tem primeru bodo zahtevali deanokrati, da se jim prepusti ministrstvo za javna dela.
— Vprašanje vojnega ministra. Dopisnik > Rijeci« doznava, da se bo vprašanje popolnitve vojnega ministra rešilo v kratkem, Govori se, da general Hadžič odklanja ponuđeno listnico.
— O rekonstrukciji vlade. Gospod Pašić je dne 10. t m- poročal ožjemu odboru radikalne stranke o politični situaciji. Radikalni klub želi, da se sedanja sestava vlade obdrži. Dalje jo Pa-Mi konferiral z David ovi 6cm. ki je popoldne sporočil želje radikalnega kluba ožjemu odboru demokratske stranke. Demokratska stranka vztraja pri tem, da se rekonstrukcija vlade izvrši tako, kakor je bilo sklenjeno že pred enim mesecem.
= Naš poslanik v Bukarešti BoSko Čolak-Antič, ki se je mudil v Beogradu, je odpotoval zopet na svoce rnesto.
= Radi Radi e> ve propagande. Dne 10. t. m. ob 17. te Ml važen sestanek v kabinetu ministrskega predsednika, katerega so se razen ministrskega predsednika, ministra za notranje stvari in prosvetnega ministra udeležili od radikalcev Ana Stojanovič. od demokratov dr. Roje in dr. Lukinić. od Narodnega kluba dr. Drinković in dr. Lagi-nja, od Jucoslovenskega kluba dr. Korošec in Stjepan BariČ ter končno dr. Trumbić. Minister za notranje stvari je poročal o političnem položaju na Hrvaškem in naglašal, da se Je ta sestanek sklical v svrhe posvetovanja o primernih odredbah aa preprečen je proti državne agitacije Radicovo stranke. Mi-
nister Je rekel, da ima pans* Lji • in formacijo, da bo Radić sva stranka kljub prepovedi imela svojo zborovanje v Zagrebu dne 16. t m, Zato jo treba, da v# skupaj delajo na to, da bi se preprečilo prelivanje krvi, V istem zmisln Je govoril tudi g. PaSid, Narodni in Jugo slovenski kh?b ter dr. Trumbid so la-Javili, da v tem oziru no morejo prevzeti nobene odgovornosti in da smatrajo uporabo sile za nevarno. Dehtita o tem prejdmetu. jo trajala do 20.40. Ka*-] kor so zdi, ni prišlo do nikakega sporazuma o tem. Kaj so ima stori tT
= Poslanca &armin proti Rasom. Poslanec dr. S ar min je poslal ministrskemu predsedniku vlogo, v kateri ga opozarja na to. da no bi bilo mogoče, da bi se vojaki bivše Vranglove vojska sprejeli za nase orozništvo, ker nO zna> jo našega jezika. Dr. &urmin je opozoril ministrskega predsednika na to. kako je Francija postopala z bivšo Vran-glovo vojsko in da je imela aa lo raatf-loga
=   Diplomatski   zapleolaj rad)
ukradene fabrike. Beogradska »Epoha* poroča pod teiu naslovom o zajrjnthrt zadevi, ki kaže, kako so znali naJi dur najski Nemci »gospoJariti« med vojno v zasedenem Beogradu. V Beogradu si je moderno uredil tik pred vojno neld Milan Vap tvornico raznih papirnatih izdelkov. Ko so Avstrijci hi Nemci ▼ jeseni 1915. zasedli Beograd, je Vap pobegnil. Po minuli vojni, ko se je vrni! Vap v Beograd, je našel svojo tvornico popolnoma prazno, brez vsakih strojev. Po dolgem poizvedovanja Je dognal, da je neki narednik Oskar šehu-bert od vojnega gtibernernenta pod pretveza da mu je Vap dolžan 200.000 K, odnesel ves strojni materija! na Dunaj, kjer je sam priče! z obratovanjem v ukradeni tvornici, deloma   pa tudi
ehom ter za njim — pod nepozabnim Reinerjem. Torej vso da«t možem, ki so četrt stoletja v najtežavnejših razmerah vodili ta naš toli važni kulturni zavod z resnično lepimi uspehi. Da si je pri tem Fran Govekar. ki je cestokrat moral združevati r svoji osebi vse stroke, intendanta, ravnatelja, dramaturga, tajnika, arhivarja in nadzornika skušenj, pridobil prav posebne zasluge, je pač nam, ki nismo najmlajši, se v svežem spominu.
Drugo dejstvo, ki ga moram naglasiti, Je, da teh vrst ne pisem niti po naročilu niti po želji bodisi kogarkoli v upravi ali v gledal, osebju niti ne na inicijativo kakršnegakoli interesiranja. Odločil sem se k temu koraku brez poziva adinole zato, da dvignem tudi svoj svareči glas: ne napenjajte stmn preveo*, ker sicer lahko počijo!
Kaj pa je facit vse te neprijetne bujskane kampanje? O tem nam daje dovolj pojasnila končni utavek drugega podlistka že omenjene »kritike* o predstavi opere »Carmenc, stavek, ki se glasi: »Prepričani smo, da M dober šef dosegel z istim aparatom in z istimi pripomočki veliko lepše uspehe«.
Torej za to gre: nekdo bi rad sedel na stolček, ki ga danes zavzema gospod
Rukavina. In da bi ta cilj dosegel, se obsoja vse operno gledališče? — Ali ne ve, kako ogromno škodo dela s tem stvari? So li kritiki ln časopisi, ki take kritike prinašajo, samo zato tu. da s svojim n organ jem uničijo to, kar so drugi 7. velikim trudom zgradili? Ali ni mnogo hvaležnejSa in domoljubnoj-ša naloga kritike, dobrohotno poučevati, vzpodbujati in le prav posebno hude zmote prizanesljivo grajati?
Opozoriti moram na neverjetno krivičen očitek (dasi je to storil na drugem mestu že g. Rukavina), namreč na izvajanje v februarski številki Ljubljanskega Zvona, kjer čitam med drugim:
» . . . takoj po uprizoritvi opere I/epa Vida fe nastopila dolga nepretrgana doba mrtvila in dolgočasja . , * operno gledališče je prineslo samo reprize del, dajanih že v zadnjih sezonah, namreč DaJibora, Tosko. Fausta, Vesele ženske, Qlumače, Hoffmannove pripovedke, Prodano nevesto, Rigoletta, Trabadurja in Fra Diavola ... da je ta repertoar kateregakoli teaterskega podjetja, četudi prav srednje ali celo slabe vrste« . . .
Ali, za Boga, kaj pa zahtevate? Navedeni repertoar Je prvorazreden in bogat, služil bi vsakemu odru v čast in ga Je tudi na vsakem   velikem   odru j
najti prav zmerom. Da bi bil ta reper* toar dolgočasen, je tako smela trditev, da jo je možno razlagat! le z okoLnost-jo, da zahaja mnogo ljudi v operno glo-dnliščo bolj gledat, nego v prvi vt> sti p o s 1 u fe a t.   Ako   gro   človek jc predstavam s tem namenom, Je seveda jasno, da mu po dvakratnem gledanju isto opere postane lahko tudi dolgčas Dogodke pač že pozna. Toda r opero noćimo vendar v prvi vrsti zato, da poslušamo njen glasbeni dol, in potem nI včasih prav nič preveč, 6e slišim isto opero tudi desetkrat   ali   Še večkrat Sele potem človek lahko reče, da pozna dotično opero. Pri vsakem ponovnem poslušanju postane človek pozoren no nove lepote v glasbi, na nove zanimive premene in posrečene zvočne barve, na nove nijanso v petju ln igri solistov itd., tako da muzikalno čutečemu človeku operno delo ne more postati nikdar dolgočasno. Naloga poštenega kritika je tudi prav ta: publiko na vse take okolnosti in podrobnosti opozarjati, ne pa publike z uničujočo,   često neutemeljeno    pretirano   ostro recenzijo gledališču odtujsvati in begati.
(Konec prihodnji«.)
prodal stroje firmi Fischer in Vajgler.
Imovina Schuberta, kakor tudi Fischer in Vajglerja se ceni na 150 milijonov kron, katero svoto so si prislužili z ukradenimi stroji. Vap je poskušal na vse načine priti zopet do svoje imovi-
ta, pa mu ni uspelo. Ko Je stopil v ve-avo sentžermenski mirovni dogovor, se je obrnit Vap na reparacijsko komisijo, ki je odločila, da se morajo stroji čati pod zaporo in da se delo v tvornici ostavi. Istočasno se je naš jugosloven-ski poslanik obrnil na kanclerja dr. Ma-ferja, kateremu je sporočil, da se ne morejo vršiti ni kak a pogajanja z avstrijsko vlado, dokler se ne uredi zadeva Vap a. Vrniti se mora stroje v Beograd ali pa plačati odkupnina v znesku 9 in pol milijona dinarjev (to je 160 milijonov avstrijskih kron). Kancler Majer je dal celo zadevo preiskati.
= »Novoje Vremja« o slovanski bodočnosti. Največji ruski dnevnik >Novoje Vremja«, ki izhaja v Beogradu, piše: >Novoje Vremja t je bil dolgo let organ ideje slovanske vzajemnosti. Danes, po štirih letih prisiljenega molka, je dobil list zopet svoj glas, daleč od Rusije, toda v deželi, ki jo ljubimo kakor drugo domovino. Po krvavih orgijah meščanske vojne bo zopet prišel naš čas. Prišel bo tako gotovo, kakor pride jutro za nočjo. To niso sanje, tudi ne upanje, to je postava svetovne zgodovine.
=Vprašan je zapadne Odrske. Z Dunaja poročajo, da je poslanišlca konferenca pozvala madžarsko vlado, da mora Se ta mesec predati zapadno Ogrsko Avstriji. Madžari nameravajo
to preprečiti s pučem pod vodstvom polkovnika Leharja, ki naj bi proglasil zapadno Ogrsko kot neodvisno državo.
= Pred padcem albanske vlade. Po vesteh iz Tirane se pričakuje skorajšnji padec albanske vlade. Kandidata za sestavo nove vlade sta episkop Fanoli in korčanski poslanec Pandcli-V angeli. Albanski parlament je sklenil, da se razveljavijo drinske volitve, kar je smatrati za zmago Ahmed bega Cmačkega, Ravnotako je bilo sklenjeno z večino glasov, da se v Albaniji odpravi naslov »beg«. Episkop Fanoli in Ahmed beg delata sedaj na to, da se sestavi iz naprednih elementov nova stranka pod imenom demokratska ali liberalna stranka.
= Nova sredstva madžarske propagande na Slovaškem. Iz Prase poročajo, da so Madžari našli novo sredstvo za svojo propagando na Slovaškem. Kakor znano, je bil sedež madžarske industrije na Slovaškem, ker pa je ta industrija izgubila za sedaj madžarski trg in ker se nahaa češkoslovaška industrija v začasni krizi, izrabljajo Madžari ta do ložaj ter širijo med podjetniki in delavci nezadovoljnost, češ, da je to posledica ujedinjenja češkoslovaškega naroda.
= Nemška duhovščina na Češkoslovaškem proti narodni cerkvi. Iz Prage poročajo, da je nemška duhovščina, v prvi vrsti Benediktinci, pričela akcijo proti narodni Češkoslovaški cerkvi. Benediktinci so pričeli izdniari list, v katerem napovedujejo ljut boj narodni cerkvi.
Tef&fpuskai in brzoiauna naročili?*
FAŠISTI VABIJO TRŽAŠKE 1 SLOVENCE.
— Trst, 11. maja. Kandidatje italijanskega narodnega bloka so imeli shod tudi pri Sv. Ivanu. B a * nelli je govoril Slovencem. Mi smo z vami in ne proti vam, ako ste pošteno in resno za bratsko združitev in družabno slogo. V Tr* stu pa, ki je bil odrešen s krvjo pet« storisoč mrtvih Italijanov, ni dovo* Ijeno častiti slike srbskega kralja Petra, ker to pomeni razžaljenje imena Italije. Prinašamo vam do* bro besedo pa tudi opomin, da.ako nočete biti naši prijatelji, boste pa naši sovražniki. Ako pošljete nas v rimski parlament, bomo tam mi govorili za Trst, katerega se mora posebno čuvati in negovati in pre* pričani bodite, da naših zahtev vla* da ne bo prezirala, S u vic h je iz* vaj al napram Slovencem; da dose* žene meje se ne izpremene. Kdor misli drugače, se vara, Italija je krepka in moti se? kdor misli, da ie slaba in revna. Mi ponujamo: ali iskreni sporazum v uspešnem delu in miru ali pa odprto vojno. Me« nesini je poudarjal: Slovencem nismo sovražni, ako priznajo izvr* sena dejstva. Ali pomnijo naj, da gospodarji tu smo mi! — Vršil se je velik italijanski shod v Politeami, Iger je dr. Mrak kričal, da nalos g& tržaških poslancev bo poleg var« stva deželnih interesov tudi vod« štvo meščanstva v ostrem boju pro« ti Slovencem in boljševikom. Tako je dr. Mrak dal pravo razlago govo* rom fašistov pri Sv. Ivanu.
NOV ZASTOJ V DALMATIN« SKIH VPRAŠANJIH.
— Rim, 11. maja. Predvčerajš* niem so se zopet prekinila pogaja« nja med jugoslovenskimi in itali* janskimi delegati glede dalmatin« skih vprašanj, ki se imajo urediti prod izpraznitvijo druge in tretje zone v Dalmaciji. Jugoslovenski de* legat je so se obrnili v Beograd radi opcijskega vprašanja Dalmatincev na ozemlju, ki se ima izprazniti, to največ zaradi slučaja italijanskih odvetnikov v Splitu, ki niso hoteli priseči na zahtevo jugoslov. oblasti. Tudi vprašanje manjšinskega var* stva je še »sub j udice«. V i t ali j an* skih merodajnih krogih se sodi, da ti zastoji z ene in druge strani ka* žejo točnost, s katero se hočejo re» siti vsa vprašanja. Izpraznitev se pričakuje v kratkem.
— Šibenik, 11. maja. Ladja s>Vittorio Emanuele« je odplula, prišla pa je »Napoli«. Glede izpraz* nitve še ni nikakega ukaza. Odšlo je iz mesta okoli 150 (!) italijanskih družinu
RAZMEJITEV REŠKE DRŽAVE.
—d Bakar, 11. maja. Komisija fea razmejitev reške države je kon* čala svoje delo. Naše čete bodo prejkone dne 15. t. m. zasedle Su* šak.
IZ DEŽELE ANARHIJE.
— Breacia, 11. maja. V Loveru so ustanovili fašistovsko p od ružni* co. Prišli so fašisti iz raznih krajev. Vedelo se je že naprej, da ne bo brez pobojev. Pri Provagljiu so se spri jeli fašisti in komunisti in unel se je krvav boj. En fašist je ubit, več ranjenih.
— Firenze, 11. maja. V Vina* ceianu se je vršil volilni shod. Tež* ko je bil ranjen neki brigadir. V Mpnasteru sta bila v volilnem boj«
ubita komunista Ramagnini In Forti.
— Taranto, 11. maia. Iz raznih krajev se poroča o krvavi volilni borbi. V Pugliii ie bilo v boiih med fašisti in komunisti 10 oseb mrtvih, ranjenih nad 50.
—d Rim, 10. maja. Po sponadu v Castel Vetrano so aretirali žtr* pana in nekatere socii«listine c*-* stremiste. Kakor poroča »Oiomale d" Italiaor, sta bili pri snonad" faSi* stov s socijalisti v AscoH Pičeno ubiti dve osebi, tri pa r*niene.
STAVKA V ŠTAJERSKIH RUD* NIKIH.
«— d Gradec, 11. maja. Glede novih mezdnih zahtev delavcev vseh štajerskih rudnikov so se zad* nje dni na Dunaju vršila pogajanja med zaupniki delavcev in zastop* niki podjetij. Ker se ponudbe pod* jetij zaupnikom delavstva ne zde zadostne, so se pogajanja ustavila. Po sklepu konference obratnih sve? tov, ki je bila v ponedeljek, so bile mezdne zahteve terminirane do danes opoldne. Ker so se mezdna pogajanja izjalovila, bodo delavci v vseh štajerskih premogovnikih začeli jutri zjutraj stavkati.
POLJSKA VSTAJA V ZGORNJI ŠLEZIJI.
Dunaj, 11. maja. Kakor po* ročaj o Usti iz Varšave, so do vedla pogajanja med medzavezniško ple* biscitno komisijo in Korfantvjcm do uspeha. Uporniške čete se bodo morale umakniti na določeno de* markacijsko črto, na kateri bodo ostale do končne rešitve gornje* Šlezkega vprašanja. V ozemlju, ki ostane začasno zasedeno, se nahaja tudi gornje šleško industrijsko ozemlje. Na podlagi tega dogovora so se ponoči od ponedeljka na to* rek ustavile vojaške operacije.
—d Berlin, 11. maja. »Achtuhr* abendblatt« javlja iz Bazla: Kakor doznava »Chicago Tribune« z vero* dostojne strani, je veleposlaniška konferenca načeloma sklenila, okrožja Pštino, Rvbnik, Velke Strel* ce in Tarnovice prisoditi Poljski, dočim dobi Nemčija severno in za? padno Gorenj o šlezijo.
—d Pariz, 11. maja. »Exccl= sior« objavlja interview s Korfan* tyjem, ki je izjavil: Mi smo močni in odločni. Osvojili smo malone vse ozemlje, ki ga zahtevamo. Ne na* meravamo prodirati dalje, toda umaknili se tudi ne bomo. Upamo, da bo vrhovni svet ugodil našim pravičnim zahtevam. Izdal sem strogo povelje, da se je ogibati vsa* kemu spopadu z zavezniškimi če* tami.
NEMČIJA SE POKORI!
—d Berlin, 11. maja. Nemški poslanik v Londonu je prošlo noč brzojavno sprejel nastopno noto, da jo izroči Lloyd Georgeu: Na podlagi sklepa državnega zbora sem pooblaščen z ozirom na za* ključke zavezniških sil od 5. maja 1921 v imenu nove nemške vlade izjaviti nastopno: Nemška vlada se je odločila: 1. Da izpolni brez pridržka ali pogojev dolžnosti, ka* tere je določila reparacljska komi* sija. 2. Da sprejme in udejstvi brez pridržka ali pogojev jamstvene od« redbe, katere je predpisala repara* cijska komisija glede nemških ob* veznosti. 3. Da izvede brez pridrž« ka ali odloga odredbe glede razoro« žitve na suhem, na vodi in v zraku, jih je ni™—«« nota zavez*
niških vlad z dne 29. januarja 1921, [
pri čemer je izvesti zaostale odred* j be takoj, druge pa ob predpisanem času. 4. Da brez pridržka ali odloga obsodi vojne krivce in izvede osta« le še nelzvedene v prvem delu note zavezniških vlad od 5. maja ome* njene   pogodbene določbe. — Pro* sim, da o tej izjavi nemudoma ob* vestite zavezniške sile. Podpis: Dr. \Virth. — Nota je bila odposlana tudi v Pariz, Rim, Bruselj in Tokio, i —d London, 11. maja. Nemški j poslanik je ministrskemu predsed* niku Lloyd Georgeu   ob enajstih izročil nem&ki odgovor na   ultima« j tum zaveznikov.
MADŽARSKA IN TRGOVINSKI
PROMET. I -—d Budimpešta, 11. maja. Na* rodna skunščina. V debati o država nem proračunu je imel trgovinski minister Hegves^almv svoj ekspo* ze. Govoreč o trgovinskem nromc* tu ^c izjavil minister, da stoji vlada na stališču prostega prometa. V in* teresu obrambe legitimne trgovine predloži vlada zakonski načrt o ile* gitimni konkurenci. Minister je na* povedal prireditev blagovnega in vzorčnega sejma v Budimpešti. Glede zunanje trgovine je minister zunanjih poslov včeraj izjavil, da namerava Madžarska v najkrajšem času stopiti v trgovinske stike z na* sledstvenimi, kakor tudi drugimi državami. Vlada polaga veliko važ* nost na to, da olajša tranzitno tr* govino.
Z VSEH KONCEV SVETA.
—d London, 10. maja. Po hod* nikih spodnje zbornice je bilo čuti naziranje. da je položaj glede tran* športnih težkoč nejasen. O raznih težkečah se javlja samo iz Glasgo* \va, kjer oskrbujejo razdeljevanje premoga prostovoljci. Naj pride karkoli, vlada je trdno odločena, da kljubuje. Za sedaj ne uvede na* daljnjih omejitev v prometu.
—d Moskva, 11. maja. Poljska vlada je razpustila vlado atamana Petljure. Člani te vlade so odpoto* vali na čehoslovaško mejo.
—d Washington, 11. maja. Ba* ron Satochitschi, dober prijatelj dr* žavnega tajnika Hughesa, je odpo* toval iz Tokia v Washington. Nje* govi izjavi, da potuje zaradi za* sebnih stvari, se malo verjame. Splošno se domneva, da je odpo* slan kot poseben poslanik iaponske vlade k predsedniku Hardingu.
Iz isaSc; kralleolne.
— Železniška konferenca v Rimu. Konec tega meseca bo v Rimu železniška konferenca, katere se bo udeležil tudi naš delegat. Na tej konferenci so bo določil vozni red brzovlaka Pariz-Trst - Carigrad.
— Pozdravi osvobojenih bra* tov. Ministrski predsednik in zuna* nji minister Nikola Pašič je prejel iz Bakra brzojavko nastopne vse* bine*: Bakar, 9. maja. Danes so na* še hrabre čete vkorakale v kraj Draga, V imenu prebivalstva, ki je željno pričakovalo vojske kralja osvoboditelja, Vas navdušeno po* zdravlj am in Vas rotim, da zastavi* te vse sile za povzdigo močne in ne* deljive domovine. — Podpis: Božo Baborič, predsednik občine.
— Italijanski generalni konzulat v Splitu, ki ie nastanjen v Bačvici, je pričel z uradnim poslovanjem.
— Nov socijalistični list. Po vesteh sarajevskih listov, prične te dni izhajati list »Glas Slobode«, organ socijalistiene delavske cen* trumaške stranke. List bo urejeval Sretan Jakšič.
emirgslena damo-
beseda, občutijo Jugasloveni v najobil-nejši meri! ... V Gorici se je vršil zopet velik volilni shod, na katerem je omenjal kandidat goriškega mesta prof. Camisi, kako se morajo za »sveto Gorico-, ki so jo osvojili italijanski vojaki, zdaj z nova boriti italijanski vo-lilci. da si jo prisvoje moralno in politično. Hudo je napadal senatorja Salato, ker ni združil goriškega volilnega okrožja z videmsko provincija Med drugim je povdarjl tudi potrebo, da se povzdigne Gorica zopet za trgovsko in prometno središče v deželi, zlasti s predelsko železnico. Gospod kandidat Camisi in njegovi volilci naj imajo pred očmi, da je mogoče dati Gorici znova trgovsko in prometno središče samo v dobrem sporazumu s Slovenci. Kajti naravno središče goriških Slovencev je in ostane Gorica. Kdor je proti Slovencem, je proti procvitu Gorice. To naj si zapomnijo Italijani in po tem naj se ravnajo, ako jih res prevzema skrb za dobro bodočnost goriškega mesta. Dr. Bonavia je med dru-
gim omenjal,   da se širijo vesti, da je
tako brezuspešno iti na vo'išče, ker ne bo izvoljen nikak Italijan-ki kandidat. Pravi, da je to samo manever nasprotnikov. V italijanskem parlamentu potrebujemo i n ka, ki bo s srcer:i in razumom zastopal Furlatdjo, zato morajo vsi Italijni na Tolišče. Tako je zaključil svoj govor. Z jugoslovensko strani se poroČa iz vseh krajev o navdušenju med ljudstvom. Volit pojda vso, pa naj se zgodi kar hoče.
— V svrho obnove je Italijan* ska vlada določila v koroški coni nastopne vsote: v TrMžu za župno cerkev 52.000 lir, za hišo cerkovni* k a 38.000 in za malo vojašnico 80 tisoč; v Naborjetu za občinski doni 240.000 in za cerkev 64.000; v Sv. Lušarjih za cerkev 225.000, za žup* nišče 123.000; v Ukvah za ubožnico 12.000; pri Sv. Leopoldu za gasilni dom 38.000; v Por.tebi za cerkev 15.000 lir. Vsote, zapisane v volilne namene!
Izid osOkssIIi valite® po dežel!.
— Prevoje, 10. maja. VoUIcev 110. Oddanih glasov 80. SKS 54 (11), SKS 26 (5)
— Moravče. 10. maja. VoUVev 441. Oddanih glasov 339. SLS 206 (10), SKS 133 (6) odbornikov.
— Koprivnica. 10. maja Hna sama lista SKS 10 odbornikov
— Anze, 10. maja. rTii3 ^ama 'ista SLS 10 odbornikov.
— Senovo, 10. maja. Saina lista SLS 9 odbornikov, SKS 7 odbornikov.
— Pieierje, 10 maja. Cna sama lista SLS 12 odbornkov, SKS 4 odbornike.
— Stolovmu, 10. maja. Ena »ama Usta SLS 10 odbornikov.
— Sv. Vid, 10. maja. Oddanih glasov 74. SLS 57 (12), SKS 17 (4).
— Mlhalovec, 10. maja. Oddanih glasov 72. SKS 31 (4), gospodarska delavska stranka (JSDS) 41 (6).
— Kot, 10. maja. Oddanih glasov 72 SLS 44 (11), Združena kmetska napredna stranka 28 (5).
— Svetina, JO. maja- OddarOi g'asov 83, SKZ 57 (11), SKS 26 (5).
— Velika Piresica, 10. maja. Oddanih glasov 309, SKZ 228 (13), SKS 81 (6).
— Šmartno v Rožni dolin], 10. mnja. Oddanih glasov 226. SKS 71 (5). SKZ 155 (l!) odbornikov.
— Celje (okolica), 10. maja Oddanih glasov 1003, SKZ 316 (10), JSDS 429 (14). NSS 85 (3), Gospodarska stranka 173 (5).
— Škofia vas, 10. mala. Oddanih glasov 504, SLS 135 (7), SKS 113 (5). JSDS 256 (12).
— Vojnik, 10. maja. Ena sama lista združenih slovenskih strank, 16 odbornikov.
— Višnja vas, 10. mala. Ena sama lista SKZ 16 odbornLkov.
— Dobrna, 10. maja. Oddanih glasov 259, SKZ 219 (14), SKS 40 (2).
— Fran kolo vo, 10. maja. Oddanih glasov 206, SKZ 95 (7), Domača kmetska stranka 111 (9)
— Petrovce, 10. maja. Oddanih glasov 370, SKZ 110 (7), SKS 8S (6), JSDS 172 (11) odbornikov.
— Žalec, 10. maja. Oddanih glasov 239, SKZ 72 (5), SKS 80 (5), JSDS 46 (3), Splos-na gospodarska skupina 41 (3).
— OoiovUe. 10, maja. Ena sama lista združene gospodarske strank© 16 odbornikov.
— št. Peter v Savinjski dolini, 10. maja. Oddanih glasov 231, SKZ 144 (10), Narodna kmetska delavska stranka 87 (6).
— St. Pavel pri Prebolda, 10. tnija, Oddanih glasov 324. SKZ 86 (6), SKS 77 (6), JSDS 109 (8). NSS 52 (4)
— Teharje. 10. main. Oddanih glasov 290. SLS 124 (10), JS^S U$ (10), 7druže-ne naoredne stranke NSS, SKS in JDS 48 (4) odbornike.
— Št. Jari .ib »uf. žel (trsi. 10. maja. Oddanih glasov 128, SKZ 64 (S). Napredna gospodarska lista 64 (S).
— Št. Juri ob juž. Žel. (okoilca). 10. mala. Oddanih glasov 508, SKZ 283 (13), Sa-
mostojna kmetska Ln delavska volilna :bta 225 (11).
— Sv. Lovrenc nad Prožinom, 10 maja. Oddanih glasov 174, SKZ 120 00. Kmetska delavska zveza 54 (5).
— Knlobje, 10. ma>a. Ena sama lisfa SKS 16 odbornikov.
— Dramlje, 10. maja. Ena sama Ostaj vse stranke v obrtni \f> odbornikov.
— Št. Jernej, 9. maja. Oddanih 65T glasov. Od teh so dobile SLS glasov (14 odbornikov), SKS 126 g!a ;ov (5 odbornikov), delavska kmetska republikanska skupina 152 glasov (5 odbornikov).
— Trebefjno, 9. maia. Oddanih ?97 glasov. Od teh je dobila SKS 126 (10 odbornikov), SLS 145 (\2 odbornikov) in neodvisna gospodarska stranka 26 (2 odbornika) (SKS in neodvisna gospodarska stranka sta Imeli skimno listo.)
— Bučka, 9. rrafe. Oddanih glasov 161. Od teh so dobile SLS 45 glasov (4 odbornike), SKS 57 glasov (6 odbornikov), JDS 59 g'asov (6 odbornikov), r
— Škocjan, 0 maja. Oddanih glasov 297. Od teh sta dobili SKS 233 glasov (19 odbornikov), Kmetska zveza 64 glas*** (5 odbornikov).
— Cerklje, 9. maja. Oddanih 606 glasov Od teh so dobile SKS ln JSDS 128 glasov (7 odbornikov), kmetska zveza 478 glasov (25 odbornikov).
— Dob, 10. maja. Pri ob& volitvah v Krtini Je volilo 79 vo:!lcev SKS Je dobila 9. SLS pa 7 mandatov.
— Šmarjeta. Dolenjsko, 10. maja, Kle-rlkiilna trdnjava padla! SKS 197 glasov <13). SLS 173 glasov (11 odbornikov).
— št Janž, 10. maja. Občina Tržllče: SKS 128 ln SLS s komunisti 91.
— Žužemberk, 10. maja. Oddanih glasov 858, SKS 158 (6). rtranka »Proč t mogotci« 29 (1). SLS v Hlnjah 238 (9). SLS v šmihelu 28 (l), SIS 203 (7).
— Stražlšče, 11. maja. Oddanih glasov 343. Od teh so dobili gospodarska stranka 74 glasov (5 odbornikov), kmetska delavska zveza 115 glasov (8 odbornikov), delavska zveza 65 glasov (5 odbornikov), kme/tsfca zveza 89 glasov   (6 odbornikov).
— Kranj, 11. maja. Za župana Je isvo-ljen g. Ciril Pire (JDS).
— Peče. 11. mala. Oddanih glasov 1M. SLS 86 (II odbornikov), gospodarska stranka 47 (5 odbornikov).
— Blagovica, 11 maja. Oddanih glasov 160. SKS 33 (3 odbornike, SJ.S 127 (13 odbornikov).
— Krasna, 11. m-aja. Oddanih glasov 144. SLS S6 (10 odbornikov), Združene napredne stranke 58 (6 odbornikov).
— Bukovica, 11. maja. Oddanih glasov 60. Kmetska zveza (SLS 20 (3 odbornike), gospodarska stranka 40 (7 odbornikov).
— Kostanjevico, 10. maja. SLS 270 glasov (16 odbornikov), SKS 98 glasov (5 odbornikov), socialni demokrati 47 glasov (3 odbornike).
Oneone uesti.
—   Iz volilne   borb« v Primorju.
Kandidate narodnega bloka v Trstu so imeii shod tudi v Starem mestu. Vabili so volilce, da morajo voliti vsi samo fašistovske kandidate, ker tako zahteva splošni interes velike italijanske domovine. Tudi laskali so se sta-rotneščanom in kandidat Suvicli je vzkliknil, da je Staro mesto zibelka italijanstva. Banelll je z vso govorniško silo rekel volilcem v Starem mestu: »Vi, meščani, ki ste skozi 20 stoletij (!) varovali svoi jezik ln svojo latinsko dušo, ali boste dovolili, da bi sedaj, ko je Trst združen z Italijo, vaše Saro mesto, katero opevado pesniki in občudujejo umetniki, zastopal kak Ju-gosloven?€ Sledili so klici: Na, nikdar! Potom je pa hrulil socijaliste i« komuniste, od katerih nimajo Tržadani ničesar pričakovati. Njihovo gibanje služi Ie jugoslovenski stvari kakor tudi okolnost, da republikancev ni na strani narodnega bloka. Končno se ie upal kandidat Giunta trditi, da ves Čas sedanjega volilnega boja ni bilo nobenega nasilstva napram nasprotnikom, ker se volimi boj s strani Italijanov vodi s plemenitostjo. Tudi Slovani vživajo ono vzvišeno svoboda ki pod višnjevim nebom Italije ni prazna beseda. Precej predrznosti je treba, da kdo tako govori vpričo tolikega nasilstva, ki se vrši te dni nad Jugoslovenil Da italijanska svoboda res ni »prazna«
V Ljubljani,
češki pevci v LJubljani. Čeških gostov je naznanjenih 158, ki pridejo v Ljubljano na binkoštno soboto. Spored je naslednji: Zbirališče društev z zastavam, narodnih noš in drugih korpo-racij ob 14.30 na Kongresnem trga pred univerzo. Odhod točno ob 15. uri z vojaško sodbo na Čehi po Šelenburgovl ulici, Dunajski cesti na slavni kolodvor. Goste pozdravijo na kolodvoru zastopniki deželne vlade, mestne občine, narodno ženstvo in zastopniki pevskih zborov. Po pozdravu odhod v sprevodu s Češkimi gosti po Dunajski cesti. Prešernovi ulici do Prešernovega spomenika, kjer je razhod. Ob 8. zvečer koncert v veliki dvorani hotela Union. Gostje odidejo v nedeljo ob 11. uri 57 minut. Vabimo naše občinstvo, da se udeleži v čim večjem številu tako sprejema v soboto, kakor tudi poslovitve v nedeljo na glavnem kolodvoru.
— Pred odločitvijo o koroškem vprašanju? Mednarodna razmejit; vena komisija za določitev meje med našo kraljevino in avstrijsko republiko je končala svoja dela v štajerskem odseku. Sedaj bi imela pričeti z razmejitvenimi operacija* mi v koroškem sektorju. Na ukaz iz Pariza pa so se razmejitvena dela v tem odseku odložila na ne« določen čas. Po informacijah iz krogov, ki stoje blizu razmejitveni komisiji, se je ta odgoditev izvršila zato, ker je vrhovni zavezniški svet X Parizu vzel  v  vednost jugoslo*
12. maja 1921.
venski protest proti izvedbi ljud* skega glasovanja v koroški coni A in bo šele razpravljat da*H se naj izid prebliscita proglasi za veljaven ali ne. O ročnosti te informacije 6e poučimo potom svojega dopisnika na merodajnem mestu v Parizu.
— Rekonstrukcija pokrajinske vlade za Slovenijo. Iz Beograda nam poročajo: Pogajanja za rekon* strukcijo pokrajinske vlade so kon* čana. Poleg že sporočenih zastop* nikov »Samostojne kmetijske stran* ke« postane po sporazumu strank in odobrenju   ministrskega sveta
Eoverjenik za socijalno skrbstvo v jubljani dr. Niko Župan i č, do* čim prevzame dosedanji poverjenik za socijalno skrbstvo Adolf Rib* nikar poverjeništvo za notranja dela,
— Ujadtotianje naših planinskih draštev. V nedeljo, dne 15. t. m. se vrši v Ljubljani sestanek odposlancev tu-ristovskili društev iz vse države v svrho, da se ustanovi centralno jugoslo-vensko turistevsko udruženje. Ta organizacija se izvede v sporazumu s če-hoslovaškimi turistovskimi društvi. Sestanek se vrši v nedeljo ob i*, dopoldne v mestni posvetovalnici na maeistratu. V kolikor smo informirani, prideta v petek v Ljubljano kot zastopnika češkoslovaških turistov gg. dr. Dvorskv in dr. Paul. »Hrvatsko planinarsko dru-
107. štev.
.oTOVPNSKl NAfvUU", dne lo maja
o. SO-rfTr
Ttvo« bosta na sestanku zastopala rav-r.atelj Josip Pasarič in dr. Krajač.
— Centrala »Trboveljske pre» nogokopne družbe« bo Ljubljana!
-Trboveljska premogokopna druž* •a« je pod pritiskom centralne vi a* i le načeloma sklenila, da premesti voj sedež z Dunaja v Ljubljano. V teku so pogajanja glede preme* 1 titve centrale same kakor tudi gle* de roka, kdaj se ima to izvršiti. Stavbinska družba v Ljubljani, ka* jeri je bila poverjena zgradba druž. Mne palače, je dobila nalogo, naj nadaljuje dela po prvotnem načrtu.
— Največji nasprotnik narodnega edinstva in vsakega uaprisdka. Pod !em naslovom piše >Ju£r< med drugim: Pokojni dr. Ante Starčevič je nekoč rekel, da so duhovniki poživinili nas 'larod. Mnogi duhovniki so vsled to izjave izstopili iz stranke, v kateri so ostali le napredni duhovniki, ker so bili prepričani, da je Starčevič povedal golo resnico. Tudi sedaj se še dobijo duhovniki, ki delajo tako, kakor je rekel Starčevič, To so vsi oni, ki izrabljajo cerkev in vero v svoje klerikalne in druge nazadnjaške namene, ki s prižnice oznanjajo sovraštvo proti onim, ki ne morejo dovoliti, da bi bila cerkev v Jugoslaviji v službi črne in-temacijonale mesto da bi bila hram, v katerem se propoveduje samo čisti krščanski nauk .in ljubezen. Klerikalca hočejo, da bi bila cerkev še nadalje orodje v rokah črne internaciionale, s pomočjo katerega bi mogli oni še naprej izkoriščati nevedno ljudstvo in ga držali v nevednosti. Dokler bo pri nas vladal klerikalizem, tako dolgo bo ogroženo narodno edinstvo. Ne pozabimo, da je klerikalizem največji nasprotnik narodnega edinstva in vsakega zdravega napredka.
— Nov zakon o odvetnikih se ima izdati, veljaven enotno za celo kraljevino. To delo je poverjeno posebni komisiji pri ministrstvu pravde, ki se sestane na prvo sejo dne 18. t m. v Beogradu. Iz Slovenije je poklical v to komisijo minister pravde od poverjenist-va za pravosodje dvor. svetnika dr. M. Skerlja in od odvetnikov zbornicu, predsednika dr. D. M a j a r o n a*
— Nova postojanska »Slovenskega planinskega društva« ob Bohinjskem jezeru. Državna uprava ie izročila hotel Sv. Janez ob Bohinjskem ježem v oskrbo »Slov. planinskega društva«. Ze te dni prevzame planinsko društvo ves inventar. Kakor čujemo, izroči planinsko društvo vodstvo hotela dosedanji dolgoletni oskrbnici Aljaževega doma v Vratih gdč. Marici Jerajevi.
— Italijanski trgovec, ki hoče žaliti Ljubljančane. Začetkom apri* la je prišel v Ljubljano italijanski trgovec iz Trsta Giovanni Facci. Ker je šel dež, je vzel v hotelu »Slona v roko neko knjigo pa zapis sal na prvo stran, da se nahaja v dežju v Ljubljani, »v tem najpro« vincialnejšem mestu, katerega ore= bivalci Še ne vedo, kaj so, ne kaj hočejo biti, ker niso bili doslej še nikdar nič na svetu«. Tako je za* pisal dne 28. aprila in se moško podpisal. Ako bi imel ta fašistov* sko naduti Italijan kaj trgovskega razuma v svoji glavi, bi ne pisal ta* kih žalitev na prebivalce mesta, ki je pod Avstrijo silno trpelo, dočim se je Trst mogel razvijati. Ako se mu zdi naša Ljubljana tako zaosta* lo in zanikano provincijalno me* sto, prebivalci Ljubljane pa gole ničle v svetu, zakaj pa čepi ta It a* lijan še vedno med nami in se mu mudi tržiti z jugoslovenskimi ničla* mi?! Zaradi takega^le ošabneža Slovenija seveda ne opusti svojih trgovskih zvez s Trstom, ali to pa rečemo, da naj taki*le izzivači in zaničevalci Jugoslovenov nikar ne hodijo med nas I Zato zahtevamo, da ta=le Facci takoj pospravi svoje reči in odide še danes v Trst ter se nikdar več ne vrne! Ako tega ne stori, naj posledice pripiše samemu sebi!
— Pri usposobljenostnem izpitu za meščanske ozir. ljudske Šole   v aprilskem terminu 1921. na državnem učiteljišču v Ljubljani so bili usposobljeni sledeči: A. Za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom: Kovač Mirko (II. skup.). Kune Ivan (II. skup.), Lenarčič Janko (I. skup.), z odliko. Medic Pavel III. skup) z odliko,   Poljšak Alojzij III. skup.).   Verbič  Ivan (II. skup.), Kamnar Mar. (s. Ludovika), II. skup.), Kern Marija (II. skup.), Krakar Angela (II. skup.), Lorber Olga (III. skup.), Novak Marija (III. skup.).   Pire   Ana s. Ksaverlja, III. skup.) z odliko, Potočnik Helena (I. skup.),   Štamcar Antonija (171. skup.), Vidic Marija (I. skup.). B. Za obče ljudske šole   a) s slovenskim učnim jezikom: Horvat Rudolf, Kresal Alojzij, Kobentar Anton, Kramar Fran, Križaj Ivan, Pirnat   Viktor, Rozman Ljudevit, Skubic Jakob. Stoviček Sva-topluk, ŠuštaršiČ Josip, Wittine Ivan, Ahčin Natalija, BenedičlČ Slava, Dular Marija, Falle Julija, Duh Fma. Flaiss Andrejana, Grudtn Štefanija, Kramar-šič Erna,   Lobe-Bernik Avgusta. Ma-gerl-Zink   Marija,   Markizeti Marija, Menard Ana, Morič Roza, Petrič Vera,   Podboj Berta,   Rak-Plevelj Zora, lvossmann Alma, Rupnik Jvana, Schit-nik Marna,  Selan Mariia, Traun Albina,   Vyzourek Zofija,   Zdolšek Marija, Žumer   Josipina;   b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom:   Gnle Josip, Bahovec   Antonija,    Kren Elizabeta, KugliČ   Marija,   Kune Terezija (s. Ar-baagela). Perico Pavlina.   Po&vavšek J
Marija (s. Heldegarda), Rasteiger Rudolf in, Sekuia Martina, Simončič Ru-dolfina, Turk Terezija. Med ustnim izpitom jih je odstopilo 7, k izpitu nista prišla 2. c) Specijalni izpit iz italijanščine je napravila Vidmar Marija.
— Češlka obee v Ljubljani vyziva\ svoje članstvo k učasti na uvitani češke ho peveckeho spol k u Hl ah o 1 z Pra-hy. Sraz v bo bo tu o % 3. odp. na kongresnim trgu pred universitou.
— Denarni zavodi v Celju so vsled binkoštnih praznikov zaprti od sobote zjutraj do torka.
— Konec avstro*ogrskih ban* kovcev. Minister za finance je s svojim odlokom K. br. 5729 od 7. maja 1921 odredil: 1. Odtegnitev iz prometa ter zamenjava pravilno žigosanih odnosno markiranih nov* čanic bivše Avstro-ogrske banke po 10, 2 in 1 krono se prične 16. maja t. 1. ter traja vključno do 4. junija t. L Po tem roku se nikomur in v nobenem slučaju ne bo izvršila zamenjava. 2. Kot zakonito plačil* no sredstvo veljajo pravilno marki* rane kronske novčanice po 10 K in pravilno žigosane novčanice po 2 in 1 krono zaključno do 31. maja t. L, do katerega dne jih bo spreje* mala država pri svojih blagajnah v vseh krajih, kjer so prej veljale kot zakonito plačilno sredstvo.
— Zabavljanje proti d-ržavi ie po najnovejši >obznani< kaznivo. Prav. Čudimo pa se. da se dannadan zabavlja nemoteno na vehementen način proti državi in to eelo v javnih lokalih v neposredni bližini policijske stražnice. Pri tem poslu se odlikujejo zlasti nekateri železničarji klerikalno - komunističnega kova. Snoči n. pr. je nek civilist v družbi starejšega železničarja nu nekvalificiran način odobraval znani nastop zagrebškega občinskega sveta. Najbolj pa se je zaganjal v >batine<, katere je baje na lastne oči videl deliti v Indžiji. Očitno je bil ondi na substituciji. Na živahne ugovore nekega gosta sta s pomenljivim nasmehom utihnila, ker je prav takrat vstopilo nekaj novih gostov. — Tukaj bi bila pae najlepša prilika za >vspehec, po katerih tako koprne in hrepene različni nadzorniki, čeprav je težko kar čez noč postati iz Savla — Pavel!
— Lani in letos. Spominjamo se na lanske binkošti. Naši vlaki so vozili tik do Celovca, na Vrb* sko jezero in v razne lepe kraje na Koroškem. Vse je hitelo na izlete. Letos ne moremo več na Koroško. Zapravili smo po lastni nerodnosti ta lepi del svoje zemlje. Oni koro* ški narod, ki se je lani veselil svo* bode — živi letos v strašnem pre* ganjanju. Mnogi iz naših ljudi so morali pobegniti, ker so se žrtvo* vali za slovensko stvar. Za te uboge ljudi, ki danes nimajo doma, ker so nam hoteli rešiti našo domo* vino, skrbi naš »Gosposvetski zvon«. Kdo danes še misli na Ko* roško in na Korošce. Mi smo narod, ki hitro pozabljamo. Le poglejmo, kako so šli Poljaki reševat svojo Šlezijo. Mi smo samo malo pode* monstrirali — nismo vedeli niti, proti komu bi se obrnili — in smo pustili vse skupaj. Edini »Gospo* svetski zvon« je vršil svojo dolž* nost. Za svoje delo pa potrebuje »Gosposvetski zvon« sredstev. Za« to priredi v nedeljo svoj cvetlični dan. Bilo bi žalostno, če bi bilo tre* ba še za to — delati reklamo. Vsak naj smatra za svojo dolžnost, da ta dan daruje par kron za naše Ko* rošce. Letos nam ne bo mogoče o binkoštih delati izletov na Koro* ško, pojdimo tja vsaj v duhu in po* kažimo s svojimi darovi, da Koro* ške nismo pozabili in da hočemo pomagati svojim nesrečnim bratom.
— Iz policijske službe. Fr. C a j n -ko, okoliški nadzornik policijskih detektivov pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, je imenovan za revlrnrga nadzornika policijskih detektivov v XI. čin. razredu pri policijskem kom i serija tu v Mariboru. — Hinko I. L o t r i č, nadporoanik v rezervi in poizkusui uradnik varnostne straže, je imenovan za revirnc^a nadzornika varnostno straže v XI. čin. razredu pri oddelku varnostne straže v Liubljani.
— Iz živinozdravni^ke službe. Uradni živinozdravnik dr. Ivan Za -v r n i k je razrešen službo uradnega ži-vinozdravnika pri civilnem komisari-jatu za Prekmurje v Murski Soboti ter imenovan za profesorja na kr. veterinarski visoki šoli v Zagrebu.
— Imenovanje pH ljnb"sran*kem Narodnem crledaliSeu. Ivan Rus. računski revident pri deželni vladi, je imenovan za knjigovodjo ljubljanskega Narodnega gledališča v VII. Čin. razredu.
— Razpisane zdravniške službe. V >Urndnem Listu«: št. 51 so razpisane službe okrožnih zdravnikov za zdravstvena okrožja Trbovlje, Gornji grad In L/jubno.
— Gospodične — Kerošiee, ki p rabi vajo v Ljubljani, se vabijo jutri v petek popoldne ob 4. na sestanek na magistrat, I. nadstropje. — »Gosposvetski Zvon«.
— Tihotapstvo avstrijskega de*
narja. V sredo je kazenski senat v Mariboru šele zaključil veliko dol* gotrajno afero vtihotapljenja av* strijske valute v Jugoslavijo. Dne 2. februarja p. 1. so obmejni kon* trolni organi v ekspres vlaku Du* naj'Zagreb opazili dva Žida s sum*
ljivim kovčegom. Po vizitaciji ce* lega vlaka v Mariboru ravno doti* čna dva potnika nista prišla po svoje vožnje liste, to sta bila Salo* mon Fingerhut in neki Hendl. Re* vizor Sedlar je v Celju med vožnjo zaplenil kovčeg; našlo se je v njego* vem dvojnem dnu za 66.000 K na Anglo banko in Jadransko banko krivo žigosanega avstr. denarja. Fingerhuta so šele pozneje zasačili v Zagrebu. Izgovoril se je, da mu je kovčeg izročil neki Blum iz Du* naj a, naj ga izroči v Grand hotelu v Zagrebu. Pri vsi svoji prefrigano* sti se je Fingerhut čim dalje bolj zapletal v protislovje, tako da je presedel skoro poldrugo leto v pre* iskovalnem zaporu v Mariboru. Ker bi bil zdaj moral priti pred poroto, se je toliko spametoval, da je deja* nje vsaj v glavnem priznal. Njegov zagovornik dr. Miiller ga je skušal s tem rešiti, da vtihotapljenje ban? kovcev samo na sebi ni Še poizkus zločina, nego le priprava za to. Se* nat pa je bil mnenja, da že zado* stuje, da je imel Fingerhut pri sebi vtihotapljene krivo žigosane ban* kovce in ga je obsodil na 5 mese* cev, katera kazen pa je že zdavno in preko zaslužena. Fingerhuta so izročili policiji, da ga požene iz na? še države.
— Promocija. 6. t. m- je promo* viral na dunajski univerzi dr.jem vsega zdravilstva Albin Gregorc iz Novega mesta. Čestitamo!
— Razmejitev proti Italiji. To* pografske sekcije naše delegacije v razmejitveni komisiji odpotujejo danes v ozemlje, kjer bo tekla bo* doča državna meja med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo* vencev. Vsega skupaj so odposlane tri sekcije, ki bodo vršile svojo na* logo skupno z odgovarjajočimi i ta* lijanskimi sekcijami, in sicer tako, da bosta po ena naša in po ena ita? lijanska sekcija skupno delovali. Delo teh sekcij bo začelo v okolišu v bližini Leskove doline (pri Snež* niku) — Laze (pri Cerkniškem je* zeru) in bo obstojalo v tem, da se bo določila mejna črta na terenu in da se postavijo mejni kamni.
— Turiste in izletnike opozarjamo, da bodo o Binkoštih odprte sledeče koče in Domovi Slov. plan. društva: Turist, hotel >Zlatorog« 523 m ob Bohinjskem jezeru, Bistriška koča 600 m v Kamniški Bistrici, Valvazorjeva koča 1180 m pod Stolom; vse te koče so bile že itak do sedaj odprte. Na novo pa se ovorijo: obedve koči na Golici i. s.: Jeseniška koča 1582 m od 13. t m. dalje oskrbovana!), Kadilnikova koča 1835 m vrh Golice (prve dni samo za silo). Pripominjamo, da je nad Jeseniško kočo po Golicah še mnogo snega in naj se turisti primerno opremijo. Ooj-zova koča 1799 m na Kokrskem sedlu pod Grintavcem bo odprta samo na Binkoštno nedel*o in ponedeljek; oskrbnik bo gori. Aljažev dom 1000 m v Vratih o Binkoštih še ne bo otvorjen vsled vremenskih neprilik in nenadnih iz-prememb v oskrbnišfvu, pač pa se otvori Čim preje. Kamniška koča 1800 m na Kamniškem sedlu ostane takisto vsled snežnih razmer še nekaj časa zaprta In se otvori, kakor hitro bodo dopiisčale razmere. Ob tej priliki javljamo tudi planincem in planinkam razveseljivo vest: da je prešel Hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru v oskrbo SPD ter se vrši ravno te dni prevzemanje inventarja.
— Zdravstveno 6tanje mestne občine ljubljanske. V času od I, do 7. maja se je rodilo 29 otrok, med njimi 3 mrtvorojenčki, umrlo pa je 23 oseb in sicer 10 moških in 13 žensk, od katerih je 16 domači* nov in 7 tujcev. Na i etiki je umrlo 7, vsled življenske slabosti 3, na raku 2, vsled srčne hibe 2 in na dru* gih naravnih vzrokih smrti 7 ljudi. Na nalezljivi bolezni ni umrl nihče.
— Razpis m o *t okrajnih babic. Do dne 5. junija t. 1. so razpisana nastopna mesta okrajnih babic in sicer: v krškem okrajnem glavarstvu v občinah KrSkem. Leskovcu, Veliki Dolini. Šmarjeti in 51 Juriiu pod Kumom ter v novomeškem okrajnem glavarstvu v občini 6topiški. Prosilke naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje pri pristoin>h okrajnih glavarstvih.
— V Št. Vidu nad Ljubljano priredi »Mizarska strokovna in občna obrtna šola« na binkoštne praznike razstavo risarskih in spis* nih izdelkov. Vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnega šolstva, se vljud* no vabijo na poset.
— Dražba zaplenjenih konj. Pri glavni carinami v Mariboru se bodo 14. t. m. ob 9. dopoldne prodali na lavni dražbi štirje zapleni eni konji.
— Denarni zavodi. Občinstvo ae opozarja, da so vsi denarni zavodi na Binkoštno soboto, 14. t. m. zaprti.
— Talna prostitutka Angela Gvar-dija je za pet let izgnana iz ljubljanskega policijskega okoliša.
— Sladkosneden tat. Miha Jager iz Hrušice pri Ljubljani je ukradel branjevcu Steletu zaboj rozin, vrednih 1045 K.
— Poneverba. Inženjer ju Fr. Senu šu je poneverb služkinja Uršula Janež iz Škofič pri Borovljah 530 K,
— Smrtna kosa. Včeraj popol* dne je umrl v tukajšnjem Leoni&ču (L dr. Jakob R a j h, odvetnik v
Slovenjemgradcu, brat odvetnika g. dr. Štefana Rajha v Kočevju. Pokojnik je bolehal že delj časa na težki zavratni bolezni in se je konč* no iskal Ieka v sanatoriju v Ljub* ljani. Toda tudi zdravniška umet* nost mu ni več mogla pomagati. Včeraj je izdihnil no dolgotrajnem trpljenju. Dr. Rajh je bil na glasu kot izboren jurist. Bil je odločen pristaš naše stranke in navdušen Jugosloven. V Slovenjemgradcu bodo marljivega delavca na narod* nem polju težko pogrešali. Pogreb bo v petek dne 13. t. m. ob 4. pop. iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, njegovi rodbini naše sožalje.
— Smrtna kosa. Na Lavi pri Celju ie umrl trgovec g. Franjo Kari oV-š e k, brat odvetnika g. dr. KarlovŠka v Cellu, v Ljubljan pa hčerka mag. uradnika g. Dražila gdč. Mici D r a-ž i 1. Bodi jima blag spomin!
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama: Četrtek, 12. maja:   Androklua in lev.
Po znižanih cenah. Izven. Petek,   13.   maja:   Navaden človek.
Red K
Op era:
Četrtek, 12. maja: Vignon. Gostovanje g. Julija Betetto in ge. Pavle Lovšetove. Red C. Petek, 13. maja: Zaprto.
— Umetniška razstava. V nedeljo dne 15. t m. se otvori XIX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, ki bo v vsakem oziru zanimiva. Razstavijo poleg znanih starejših mojstrov tudi mlajši ekstremnejši talenti. Zastopana bodo skoro vsa umetniška naziranja. Izložba bo zopet obsežnejša in sicer v vseh prostorih razstavnega paviljona. Razstavijo: Gaspari Maks in Gustin-čič Pavel, Klemenčič Fran, Kambič Mihael, Kos Gojmir, Kralj Fran, Kralj Anton, Napotnik Ivan, Musič Marijan, Šantel Saša, Santel Henrieta, Skalickv Zdenko, Simonič Vera, Tratnik Fran, Vavpotič Ivan, Zajec Ivan, Zupan Fran, Zupanec Anica in Zmitek Peter. Otvoritev razstave za povabljene goste
ZEMUORANIKI IN USTAVA. —d Beograd, 11. maja. Na seji zem-Ijoradniškega kluba, ki se je vršila včeraj in predvčerajšnjim, se je razpravljalo o postopanju stranke povodom glasovanja o načelni strani vladnega ustavnega načrta. Struja, ki prevladuje v klubu, predlaga, na^ so sklene, da se glasuje samo pogojno za sprejetje ustavnega načrta. Z ozirom na to bi zemljoradnik i zahtevali od vlade, da t »oda v skupščini izjavo, v kateri bi ob* ljubila^ da bo vpoštevala predloge zem-ljoradnikov, Id so jih predlagali v svrhe izpremembe posameznih členov ustave. V tem smislu bodo glasovali za ustavo, drugače pa proti. Odločitev v klubu je baje že danes padla.
URADNIŠKE IN DUHOVNIŠKE PLACE.
—d Beocrad,   IX majav   Uredbe* o
uradniških plačah, donesena pred kratkim časom, se ne bo nanašala na duhovniške plače, ker je to vprašanje postalo mnogo stransko, zlasti po ujedinjenju. Vprašanje duhovniških plač so je obravnavalo že pred vojno ter jo bila odposlana posebna anketa v Srbijo in Macedonifo, da bi se to vprašanje Čimbolj o rezilo. Po uedinjeniu je postala ta anketa premajhna, ker je v krajih bivše Avstro - Ogrske tudi katoliška In muslimanska duhovščina in so uredba o uradniških plačah ne more raztegniti tudi na to duhovščino, ki se nahaja v posebnih razmerah, katere jo treba obravnavati ali vzeti v pošte v pri uveljavi jen ju takega sklepa. Minister za vere je vstavil v propračiinski predlog odstavek, ki ima služiti kot materijel-ua podlaga, da se takoj prične z izpkv Čevanjem doklad na duhovniške plače, čim se to vprašanje uredi.
PRED OSVOBODITVIJO SUSAKA.
—d Beograd. 11. maja. Nne °. t m. smo izvršili okupacijo prvera pasa v sektorju Reka. Okupacija drujreca sektorja se izvrši 14. t m.
FASISTOVSKI TEROR NA REKI.
— d Bakar, 11. maja. Na Reki se je pričel ponovno velik teror fa* Šistov. Semkaj je došlo nad 80 be* guncev, ki pripovedujejo o grozo* tah na Reki. Preganjanje je naper* j eno proti pristašem Zanelle in Ju* goslovenom. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Karabin j erji se sadrže popolnoma pasivno. Banditi vdirajo v stanovanja in kradejo. Po pripo* vedovanju beguncev, je pričakovati, da bo prišlo jutri semkaj še večje Število reških meščanov. Ljudje be* že od doma brez vsakih sredstev,
POLOŽAJ V OORENJI ŠLEZIJ1.
Nenavaden korak italijanskega kralja. Zavezniška dentarša v Varšavi.
—d London, 11. maja. »Morning Pest« javlja Iz Rima: Italijanski uradni kroiji pripisujejo govoricam iz Gornje Šlezijo veliko važnost Po italijanski konstitacijonalni praksi se more smatrati nenavaden korak kralja, ki le poklical grofa Sforzo v kvlruial ia uxsa\l
ob 11 dopoldne. Za ostalo občinstvo o » 2 popoldne._______
_ Sokol v Dobrem polju vabi
člrme sokolskih društev ribniši-okrožja, kakor tudi vse one, ki jim je pri srcu obstoj in procvit tega najmlajšega društva, na svojo prireditev v nedeljo 15. t. m. popoldne. Vrt i so v društveni telovadnici na Vidmu s sodelovanjem dr.-imatskega odseka Sokola v Vel. Laščah. Vsporod: tri šaljivo eno-dejanke, trodba, potjo itd.
Turlsfika Isi spori.
— Nogomet. Ilirija : Sparta, 7n-greb. Na binkoštno nedeljo in pendc-ljek igra v Ljubljani Hrv. S. K. Sparta, prvorazreden zagrebški klub. Ki je ljubljanski športni publiki iz lanske sezone v najboljšem spominu. Pričetek tekem oba dni ob 17. uri. Vstopnina: sedeži I. vrste (numerirani) m K, H. vrste 16 K. stojišče 10 K. članske in dijaške vstopnice 6 K. Slednje se dobe le v predprodaji v nedeljo in ponedeljek od 10. do 12, ure pri blagajni na igrišču.
Druitosue ussfi.
— Prostovoljno gasilno društvo na Brezovici pri Ljubi'ani. bo pro^luvilo ustanovljenje novega društva in Ki:ro-slovljene brizgalne na binkošrni j fic-deLjek, dne 16, maja 1921. Popoldan istega dne se vrši velika vrtna veselica, na kateri sodeluje pevsko društvo »Slavijac iz Viča in polnoštevilna godba jug. železničarjev iz Ljubljane.
— »Vranska Vila< konecrtira na binkošrni pondeljek ob 3. popoldne v salonu gostilne pri ^Slaparju* v Lukovici. Spored: 1. P. Jereb: »Pevec«, 2. dr. A. Schwab: »Srcet, 3. Iv, Ocvirk: »Vilin zdenac«, 4. O. Dev: a) »Jes pa *no šišico 'mam«, b) »Ribce po murjici pvavajo«. c) »Spou ptice poio-. (K< ške narodne.) 5. dr. A. Schwab: -Zdaj sam Je sem zahajam«, 6. dr. A. Schnab: »Božji volekr, 7. dr. B. Ipavec: »Ej tedaj«, S. dr, A. Scwab: »Kmečka pesem«, 9. Iv. Ocvirk: »Teče bistra voda«. Cene prostorom: Od 1. do 3i vrste 4 din.; od 4. do 6. vrste 3 dinarje; od 7. do 10. vrste 2 din. StoiiŠče 1 din. Vse prijatelje petja vabim" k ob udeležbi. Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
želja d aga podrobno mformira o rezultatih londonske konference in o lišču zaveznikov napram zadnjim do-godkom, kot dokaz za resen vpliv, ki so ga napravile italijanske izgube v Gornji Sleziji na italijansko javno mnenje.
—d Pariz, 11 .maja- Agcnce Ha-vas javlja Iz Varšave, da so francoski poslanik ter angleški in i talijanski opravnik že napravili po poslaniškem svetu sklenjeni skupni korak pri poljski vladi. Vsi trije zastopniki so naprosili poljsko lvado, nai se odpove upor« ruškim elementom.
—d London, 11. maja. Kakor poroča »Daily MaiJ* je povzročil poljski upor v Gornji Sleziji v londonskih uradnih krogih veliko skrb. Korfantv jc izjavil v pogovoru s poročevalcem omenjenega lista: V enem tednu bodo naše čete zasedle vse ozemlje, ki ga nameravamo anektirati_
Gospodarske cesti.
BORZE.
— d Zagreb, 11. maja. Devize: Berlin 214—218, Italija izplačilo 695 do 700, Italija ček 690—692, London 540 do 545, Newyork kabel 135—0« New-york ček 0—135, Pariz 1124—1135, Praga 192.25—194. Švica 0—2460, Dunaj 24.20—24.25. Valute. Dolarji 132.25 do 132.50, avstrijske krone 23—23.50, cerski rublji 50—55, napoleondori 468 do 471, nemške marke 215—216. romunski leji 0—224, italijanske lire 675 do 680, češkoslovaške krone 196 19*.
— g Živinski sejem v Maribora, 10. maja. Prignalo se je: 3 bike. lil volov, 143 krav, II (drobnice) telet In 14 konj, Skupaj282 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 17 do 19 K. poldebeli voli od 15 do IS K, plemenski voli od 12 do 16 K, biki za klanje 12 K, klavne krave, debele od 16 do 19 K. plemenske krave od 16 do 18 K, molzne krave od 13 K do 14 K, breje krave od 12 do 15 K, mlada žrvma od 13 do 15 K. teleta od 16 do 17 K, krave za klobasarje 1 kg žive teže od 7 do 10 K. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 27 K, volovske meso (L vrste 1 kg 25 K. Meso od bikov, krav, telic 1 kg 24 K. Telečje meso I. \Tste 1 kg 25 K. telečje meso H. vrste 1 kg 23 K. Svinjsko meso sveže 1 kg 32 K. Značilno je, da nameravajo kljub zgorej izkazanim nizkim cenam mesarji nov naskok na pod raž en je in sicer kar na 37 K za prvovrstno volovsko meso.
Polzuedbe.
— Zgubila se je rujava moška pelerina od Dunajske - Bleiweisowc ta Karlovške ceste. Pošten najditelj naj jo odda na poučni.
Glavn) urednik: Rasto Pustoslernšek.
Odgovorni urednik: Božidar: joOfifc
nainooeisa poročila.
4. stran.
»SLOVENSKI NAROD-, ane 12. maja 1921.
s 3 velikimi izložbenimi okni   na Starem trgn
se zamenja
za velike pisarniške prostore v I. ali II. nadstropju v Ljubljani, če mogoče na prometnem kraju. Plača se eventualno tudi nagrada za posredovalca. — Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda
pod šifro: MNn|no 3312".
Na m
umni mmnnmnnniHniiftimniif imniiniNimniMiiiiu
orlandolil
zalepke za šaljivo pošto in srtčo- = lov priporoma cenj. društvom v trsa- = ki množini.
M. Titar, Ljubljana. 1
niiiiiiiiHjifnmiiMiM
iHriMinimiiiiiiniiiiiiiiir
Posebna obvestila se ne bodo razpošiljala.
naprodaj na Štajersku SHS. "Sr
stva 6, 8, 10, 15. 17, 27, 32, 50, 64, 100, 114. 130, 220, 300 oralov živi in mrtvi Inventar. Mlini na vodno in parno moč, industrije, trgovine, gostilne, kavarne, gozdi, hiše, vile in kmetijska posestva. Obrnite se na Karo! Breznika. Celje, Dolgo polje 3. 2949
mehaniki pozor!
1 Naprodaj je lepa hiša v Slovenjgradcu z vrtom na glavnem trga blizu cerkve, z lepim prodajalnišklm prostorom in delavnico. Ker tukaj nI nobenega narodnega strokovnjaka, se »atorej priporoča. Pojasnila daje Klun Janko, trgovec v Slovenjgradcu. 3217
Tužnim srcem naznanjamo bridko vest, da je naš ljubljeni soprog, brat, stric, svak in zet, gospod
Frani® Karlov!
trgovec ln hlial posesini k na Lavi st 21   pri Celju,
v starosti 52 let po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob pol 2. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 13. maja ob 4. url popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče, kjer se bodo položili zemeljski ostanki umrlega v rodbinsKo grobnico k večnemu ročitku.
Maša zadušnica se bo brala v soboto 14. majnika ob 8 uri v cerkvi Sv Daniela.
CELJE, dne 11. maja 1921.
Mlol Serloviek. soproga. — Janko Karlove"*, pos. in trg. dr. Jos£Brloy&ek, odvetnik, brata. — Nečaki in nečakinje.
+
Mesto fsakega posebnega obvestila.
Žalostnim srcem javljamo, da je danes ob pol 12. uri ponoči umrla naša draga hčerka oziroma sestra in teta, gospodična
Vabilo
na
Urini iei ni! z
Posojilnice v Celju,
r. z. z o. z. ki se bo vršil dne 23. maja 1921 u 17 1.2 uri (V*  6 ari) v Cetlu, Narodni dom, v sejni dvorani a
sledečim dnevnim redom:
1. ) Poročilo načelstva   o letnem ra-
čunu.
2. ) Poročilo nadzorstva.
3. ) Razdelitev čistega dobička za le-
to 1920.
4. ) Slučajnosti.
Naćelstvo.
Lojze K'.!m
mpgistratni računski oficijal
iti immti roj. km
12. maša 1921.
Ropi sfarejie Kompletne sorti,
eventualno z notami. Dopisi z navedbo cene pod .Prilika/3288" na uprav. Slovenskega Naroda. 3288
Proda se hrana
s teletom, dobra m le karte a, in ena breja krava. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 55. 3289
Finančni kompanjon (ka)
za dobro idoče podjetje se sprejme. Naslov pova uprav, uprav. Slovenskega Naroda. 3287
Dražba
dveh angleških polkrvnih, dobro spar-jenih žrebcev se vrSi dne 18. maja 1921 ob i/2 9, uri na jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Vodstvo državne irebcarne.
Zdrav močan žrebec
za težko vožnjo se kupi tako} v tovarni za hlej v Ljubljani. 3278
Lepa velika opremljena soba
s posebnim vhodom se takoj odda solidnemu gospodu kateri bi se sam poskrbel za postrežbo. Naslov pove* uprav. SI     Naroda. 3302
200 I. sadnega vina po 5 kron I., tri stelaže fa trgovino in 2 kosa prodajalne   mize.   Cesta   na  Rožnik  5. 1.
odajalk
spretna in trgovsko naobražena, se sprejme p
F. Čuden,
Tračnice
8000 metara
6600
2300
7   kg   profila i\
n rabljeno;!« ali posve nporabtooni stanju
90 kom. novih dvojnih kotača 850 v M X 790 n/m (Radsfitze) „      ležaja k tomo
dvojnih kotača 300 X 50 X 600 m m
(Hulsenradsatze) 300 V 500 m'm nrekretnih kolica (Klppvvagen) 3;« m8 X 600 mn lokomotive 30 P. S., 600 m'm rastočine
Otprema odmah sa skladišča
HLHT" d. 1 Zagreb, Gnievaslica 51
99
Pr@dasta se
takoj v zelo lepem kraju 2 fcišl z gostilno in trgovino brez konkurence, s precej posestvom z vso zalogo in Inventarjem. Samo resne ponudbe pod .Hiši/3290- 3290
UgBdtia prillKS.
Popolna dobro ohranjena spalnica, belo lakirana kuhinja in razno drutjo ro-hlštvo naprodaj po primerni ceni. Ogleda se lahko vsak dan od 11 ure predp. dalje v Prešernovi ulici 50. II. nadstr. levo. 3270
Večje tovarniško podj^t«« v Liob-Ifan! isće popolnoma veščega samostojnega
Knjigovodja
ibilancista) z daljšo prakso, zmožnega slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe naj se naslovijo pod .Tovarna po§tni predal 9' Ljubljana. Nastop v najkrajšem času. 3279
Veliko trgovsko podkve v LJubljani Išče za vodjo svojega železninskega  oddelka  samostojnega,  vsestransko naobraženega
Naznanilo.
Naznanjam si. občinstvu, da sem prevzela t dnem 8. maja 1921 staroznan*^
gostilno „Prl Levu".
Sosposveitka cesta it. 16.
Točila bom priznano dobra vina kot lju-tomerčana, gadov-pečana, bizeljsko rdeče In belo. Za gorka in mrzla jedila dobro poskrbljeno. — Lep senčnat vrt. — Prostoren hlev za konje na razpolago.
Za obilen poset se si. občinstvu priporoča ROZI LEGAT, gostilniška.
v mladostni dobi 23 let po daljši mučni bolezni.
Pogreb drage rajnice bo v petek, dne 13. maja ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 20, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 11. maja 1921.
Žalujoča rosihinti Ivan Dražiloua.
Brez posebnega obvestila.
■t
Viestoi pogrebni zarad t LJablJitrl.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, sin, brat in svak. gospod
Jakob
odvetnik v Slov, Gradcu
v sredo, dne 11. t m. v 47. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, v sanatoriju Leonišču v Ljubljani mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 13. t. m. ob 4. uri pop. iz LeoniŠča, Zaloška cesta št. li] na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Venci se po želji pokojnikovi hvaležno odklanjajo.
V LJUBLJANI, dne 12. maja 1921.
Globoko žalujoči ostali.
Vstop takoj. Plača po dogovoru. °onudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „ŽELEZNINA 3B05«.
Popravila
tvorniških, poljedelskih
(mlatilnice, plugi, stroji za rez, stroji za rezanje piče in druge). Vse vrste mlinskih strojev in naprav kakor tudi vsa stružna dela izvršuje strokovnjaško in točno. Sprejema najrazličnejše fasonske dele v množinsko izdelovanje za ključavničarske in mehanične delavnice: „Bistra", kovinska industrija v DemialaiL 3236
Austro - Fiat, 35 HP, električ. razsvetljava Bosch, pogon od znotraj, 6 sedežev, mo-| dernega tipa, popolnoma nov se proda. — Istotam Puch 24 HP, 5 sedežev. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3221
a birmance
vseh vrst obleke v zalogi.
Za gospode velika Izbira modnih in športnih oblek lastnega izdelka.
Angleško sukno — Lister.
Znižane cene!
Zahtevajte vzorce!
Schwab & Bizjak
I. kranjska razpoSilialnica
Ljubljana, Dvorski trg it 3.
Pozor!
Pozor!
(serm)
najboljše kakovosti, Jamčeno čiste žitne, razpošilja  po  K   46.— franko vsaka
EoStna postaja. M. lalokar ln sta jablana. 328 *
KRISTALUM d. d., Zagreb,
veleprodaja stakla I porculana tli- br. 26-
Tel- br. 6-70.
preporuča svoje bogato skladište staklene I porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane „KOiMBINlRANE VAGONE" sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike!
ka banka
3S
wm~U
■ sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge j vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoJL
Beograd,   Celje,   Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu. ^fl
Lastnina in tlak 'Narodne tiskarne«,
Za UiserainJ del odgovoren Valentin KodIUl
06517^