Raročnina lista: =
Cebo teto . . K 10*— leta	. . „ 5*—
£*«fcrt leta . . „	2*50
'M'tóseéno . . „ 1*—
^nnai Avstrije: =
Čelo leto . . K 15*—
l^aonezne Številke *	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanita
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust ra
„Straža*4 izhaja v pende lj ek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
• MlaUlvo tat npravniötvo: Maribor igralka nMea S. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen tisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriš vsak dan od 11.—13. ure dopeidL
Papež Benedikt XV.
Po celem katoliškem svetu gre vesela novicam da ima sveta Cerkev zopet svojega vidnega poglavarja. Kar se izve o osebnosti novega papeža, o njegovi pobožnosti, o njegovi učenosti, o njegovem poznavanju sedanjih socialnih razmer, ga vsakemu hipoma priljubi. Zatrjuje se, da se v njem združujejo dušnopastirske vrline Pij a X. z duhovitostjo in vladarskimi zmožnostmi Leona XIII. V težkih časih se nahajamo, toda sv, Duh vodi naišo sveto Cerkev. V njegovem imenu prihaja k nam novi papež Benedicts, qui venit in nomine Domini! Blagoslovljen,k ki prihaja v imenu Gospodovem.
• Iz življenja novega papeža.
Novoizvoljeni papež je rojen dne 21. novembra leta 1854 iz plemenite rodbine markizov della Chiesa v Pegli, majhnem, krasno ležečem primorskem mestu, na morski obali zahodno od Genove. Študiral je v Rimu, v duhovnika bdi posvečen leta, 1878. Potem je študiral še štiri leta na akademiji v Rimu, kjer se duhovniki vzgajajo za upravne in diplomatane službe. Tu si je pridobil obojni doktorat iz prava. Dne 28. majnika 1888 je postal tajni komornik sy. Očeta ter se seznanil z ženialnim Rampollo, kojega karijeri je sledil kortaje za korakom. ZI Rampollom je bil tajnik nuncijature v Madridu in z Rampollom se je leta 1887 vrnil iz Madrida v Rim;, kjer je bil takoj imenovan uradnikom državnega tajništva, v. kälterem se je leta 1900 povspelj i do presta namestnika papeškega državnega tajnika, kar pomenja načelnika službe pri kardinalu državnem tajniku..
Slabotnega telesa, a velikega uma, trdne volje, majobeseden, ni imel mladi genoviški prelat na sebi prav nič onega, po Čemur se takorekoč že od dar leč spozna rimske prelate in celo take, ki so vsaj ne-kbljko časa preživeli v Vatikanu. Nastopal je hladno in resno, in vendar si je znal pridobiti poslušalca, ter ga ob enem držati v primerni daljavi. Zdelo se je, da se je njegova osebnost pomnožila v novem njegovem poslu: posel namestnika državnega tajnika se je pa ob enem spremenil: monsignor della Chiesa ni bil — in to se je uvidelo takoj. — na svojejn mestu začasno nameščeni uradnik, temveč se je zdelo, da je namenjen postati naslednik državnega tajnika. — Kardinal Marijan Rampolla del Tindaro je bil našel v njem vrednega sotrudnika, kateremu je Leonova cerkvena politika veljala ne le kakor dolžnost, kakor vsakdanja naloga, temveč kakor lasten program, kakor lasten idejah Monsignor della Chiesa, današnji papež Benedikt XV., je bil kardinalu Rampolli inte-, ligenten, zaupen in točen sotrudnik ter zvest in pa vstrajen tolmač njegove politike,
Ko je bil izvoljen papežem Pij X-, je imenoval za naslednika Rampolli v državnem tajništvu kardinala Merry del Wala, Monsignor della Chiesa še je vendar ostal na svojem mestu do leta 1907, ko ga je Pij X. imenoval za nadškofa v, Bologni. Tu je deloval 7 let. Meseca maja letos ga je imenoval Pij X. za kardinala.
Osebnost novega papeža.
Sv. Oče Benedikt XV. je majhne postove, nekoliko sklonjen naprej, nosi očala, je suh, kakor je bil Leon XIII. Poteze v njegovem obrazu kažejo na železno voljo in veliko razumnost, vsa njegova osebnost je obdana z nekako veličastjo in. Veljavnostjo. V Bologoni je bil osebno zelo priljubljen, ker se ni zar piral in ogibal ljudi, ampak , s treznim očesom gljedal življenje ter z ljubeznijo in modrostjo; skušal ljudem celiti v- življeniskem boju pridobljene rane. Pravi se o njem, da je izredno delaven in neutrudljiv. Govori francoski in angleški. Katoliško dinastijo Habsburžanov izredno visoko spoštuje.
Že kot uradnik državnega tajništva mu je bila srčna potreba, da je sodeloval pri dušeskrbju. In ta dela je opravljal s posebnim veseljem in globoko pobožnostjo. Vsak dan je hodil majšlevat! jv nek samostan redovnic. Njegova zahvala in premišljevanje pp sv. maši je trajalo večkrat do poldruge ure» Vsak petek je imel križev pot pri Sv. Roku in vsako sobota je ravno tamkaj spovedoval po več ur.
Novi sv. Oče ima dva brata, eden je admiral, drugi podadmiral v italijanski mornarici. Oba živita v Rimu.
Po volitvi.
Rim, 3. sept. (Uradno) List „Giornale dTta-Ma“ poroča, da se je danes že pred skrutinijem — štetjem glasov — v Vatikainu vedelo, da se je večina kardinalov zedinila Za kardinala Chiesa. Ko so se prečitale prve glasovnice, so poslušali štetje glasov kardinali z globokim molkom. Takoj se je videlo, da bo dobil kardinal della Chiesa večino. Ko se je že kakih 30 listkov glasilo n'a> ime Chiesa, je postala pozornost med Vsemi kardinali vedno večja. Sledilo je Še kakih £—6 glasov za Chr|esij!aj. Nato pa so prišli na vrsto zopet drugi kandidatih Med tem je imel kardinal Chiesa že 38 glasov. MefcL kardinali je tedaj nastalo komaj slišno šepetanje. Po tvolilnih pred-pisih še 38 od 57 oddanih glasov ne zadostuje za izvolitev. Mogoče je še tudi bilo, da med dvema ali pa tremi kandidati kateri gla|suje sam za se. Tak glas pa se ne upošteva in bi lahko taka izvolitev bila zopet negotova. 'A ta napetost ni trajala dolgo. Prihodnja glasovnica se je zopet glasila na Chiesija iu tako je bilo nanj združenih že 39 glalsov, to je večina, ki je potrebna za veljavno izvolitev. Ostale glasovnice so se nato hitro prečitale. Vatikanski stavbenik Schneider je sedaj spustil pripravo, po kateri so se vsi baldahini nad glavami kardinalov nagnili k tlom, razun enega, ki je visel nad kardinalom della Chiesa. Vsi pogledi so se obračali na Chieso, kateri je bil v tem hipu zatopljen v globoke misK. Sedel je z povešenimi očmi nepremično na svojem sedežu; videlo se mu je, da se radi razburjenja težko premaguje.
V tem je stopil starosta kardinalskih škofov v, spremstvu staroste kardinalskih diijakoV1 in kardinalskih duhovnikov, pred sedjež kardinala della) Chiesa in ga vprašal, če sprejme papeževo čast. Ko della Chiesa potrdi, še ga vpraša, katero ime si pridene. Della Chiesa odgovori, da sprejme ime Benedikt XV.
Nato so zapustili vsi ! udeležniki konklava sikstinsko kapelo in odpeljali novega papeža v obla-čilnico, kjer ie oblekel bele nogajvice, rudeče čevlje, belo obleko, rudečo suknjo in rudeč plašč. Kardinal della Volpe, starosta kardinalskih dijalkonov, je por
tem ogrnil papeža z ruclečim, zlaAopretkanim baržu-nom.
Ko se je vrnil v sikstinsko kapelo, se je pa-i pež vsedel na prestol na najvišji stopnji oltarja, da sprejme češčenje kardinalov, ki so mu najprej poljubili nogo, potem pa roko. Konečno je papež vse kardinale poljubil in jim podelil blagoslov.
Kardinal della Volpe je izročil nato papežu ribičev prstan, ki ga je izročil papež potem kardinalu đ’Amicosu, fd!a se vdela njegovo ime.
Spremljan od kardinalov je papež zapustil sik* stinsko kapelo. Odšel je najpoprej v svoje novo stan novanje in odtod v; notranjost bazilike sv. Petra, dfe) podeli blagoslov.
Takoj po podelitvi blagoslova se je papež zopet vrnil v sikstinsko kapelo, kjer je sprejel drugo češčenje kardinalov.
Rim, 8. sept. (Uradno.) Ob 6. uri i zvečer so se kardinali odpravljali iz Vatikana. ! Med današnjimi aydijencami je sv. Oče sprejel tudi nekatere svoje sorodnike. Brat papežev, je italijanski konter-admiral v pokoju. Jutri zjutraj se bo v. sikstinski kapeli izvršila slovesna zahvalna služba božja, katere se u-deležijo tudi vsi v Rim- -ajoči kardinali.
Apež 'Benedikt XV. 'uje nadstropje y 'ž Pij ;X. star avdijencL *^a vsa-••• a i ano“
Rim, 8. sep. si je izbral za svoje ..» vatikanski	V' kat.
novah Zvečer je sprejel paj. z Sv. Oče je bil dobro razpoloz» kega prijazno besedo, i — List poroča, da je papež Benedikt XV. im Parolina, nečaka rajnega papeža Pija ri nika pri cerkvi sv. Petra.
Novi papež si je za svoj grb izvolil zna. križa maltežidh vitezov. Papež pripada kot duhovi» maltežkfemu vitežkemu redu. V mestu Genua), kjer je bil novi papež rojen, vlada veliko veselje. Papež ja poslal mestoma Bologna in Genua1 brzojaivno svoj blagoslov. — Imenovanje novega papeževega državnega tajnika se bo izvršilo še le po kronanju novega papeža.
Pešpolki št 87, 47 in 27 v
bojih pri Lvovu.
Bitka okoli Lvova še traja naprej. — Graški armadni kor izborno rešil svojo nalogo. — Naši stojijo trdno. — Naše desno krilo napreduje. — Avstrija se veseli Auffen-bergovih in Danklovih zmag.
Kako stojimo?
Maribor, %. septembra^
Pri Lublinu stoji zmagoslavna armada generala Dankla, priiZamoscu in Komarowem armada generala Auffenberga, pri Paroje-selu armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, pri Lvovu in Nikolajevo in južno od Nikolajeva se nahajajo na^e glavne čete v neprestanem vročem boju od 27. avgusta sem, desno krilo pa stoji in brani mejo med Kolomejo in Cerno-vicami severno od reke Prut.
Desno krilo je zadnje dni začelo napadati. Iz SedmograŠkega so mu prišle na pomoč sveže čete in severnovzhodno od Cernovic ob reki Prut so naši v 12urnem boju porazili Ruse. Mi gremo naprej!
V središču (pri Lvovu) je stališče naših čet najtežavnejše. Ruska premoč je velika. Kakor hitro
naši pokosijo ruske vrste, prikažejo se zopet nove, kakor bi jih zemlja rodila. Včasih se naši morajo u-makniti. Morali so nekoliko nazaj,) že blizu Lyjovai, sedaj pa so se zopet pririli naprej. Naravnost čudovito je, da se naši v,sled ruske premoči tako dolgo držijo. Celo vesti prihajajo, ki pravijo, da je položaj našega središča vedno boljši. In ako Še pride odjuga sem desno krilo, od severa sem pa Auffenbergo-v,a armada na pomoč, kar baje ni izključeno, potem je usoda ruske ‘armade zapečatena.
Nemci stojijo s prednjimi stražami že pred Par rizom. Baje se misli že na to, da se Pariz ne bode branil in da bodo dne 10. septembra Nemci že v -Parizu.
Borba za mesto Lvov.
Poročilo iz bojnega polja dne 3. septembra, ob 10.20 zvečer:
Udeleženci bitke pri Lvovui ranjenci in avtomobilisti, pripovedujejo, da se armada okrog levova že sedem dni bori pod velikimi izgubalmi z veliko bojno sovražno premočjo. Naša armada ne brani sa-i mo svojih postojank, temveč tudi pogosto napada sovražnika. Posrečilo se je našim četam vreči sovra-žnika že večkrat nazaj.
Naše čete preveva zmagovito, izborno razpoloženje Z veseljem so zavzele svoje nove postojanke.
Vojna uprava skrbi za 'dovolj velik dovoz streliva. Radi tega je zavest naše armade in zaupanje v lastno moč vedno na izredno vilsoki stopinji. Med našimi bojnimi vrstami vlada splošno mnenje, fda bo sovražnik moral svoj vpad v Galicijo plačati z velikimi žrtvami. Kljub veliki premoči, s katero nazpo-' laga sovražnik, se sovražno vplačlanje vedno zmanjšuje.
Velika borba traja naprej. ! Vsi znaki kažejo,
. da bo mogoče streti sovražno bojno silo in da čaka . našo armado končni zmagoviti uspeh.
Pešpolk št. 47 pri I/vovu.
»Grazer Volksblatt« objavlja:
Med polki, ki so se tako vrlo držali v bojih - okoli Lvova, se nahaja tudi pešpolk št. 47. Rama ob rami je stal z pešpolkom št. 27. in 87. v središču tretjega (graškega) armadnega kora ter se dne 26. avgusta bojeval od 3/46 ure zjutraj, ko je začel naskakovati, pa do večera.
Desetnik 47. pešpolka pripoveduje, da je prišel pešpolk na 300 korakov sovražniku blizu in prisilil rusko inianterijo, da se je umaknila iz zavarovanih mest. Nadalje pripovedujejo, da so Rusi posebno radi streljali na zdravniška postajališča. Od 8. lovskega ' bataljona je padlo veliko častnikov.
III. armadni zbor v ognju.
Gradec, 5. septembra.
List „Grazer Volksbilatt“- je dobil, od nekega . častnika, ki s/e je udeležil prvih bojev v Galiciji in je bil pozneje ranjen od ruske dum-dum-krogle, sledeče poročilo o III,. armadnem zboru.
Pohod našega kora proti ruskim postojankam se je izvršil gladko. Dne 18. avgusta je idošel naš polic v okolico mesta Stryj,, dva dni poprej pa smo imeli svoje taborišče v Starem selu. Ko smo zapustili okolico Stryja, smo šli proti severovzhodu ter smo
■	prišli v ubožno rusko vas Przegnajow. To je bila naša zadnja postaja pred bojno črto, i pri Krasnem, kjer so se že naslednje dni vršili krvavi boji.
-	Ko je napočilo jutro, smo že slišali gromenje
topov in streljanje s puškami, ki je postajno vedno živahneje. Kmalu nato so začeli blizu našega polka padati šrapneli. Vsi smo se pripravljali na naskok. Ne dolgo potem smo prišli v boj z eno brigado ruske r Rennenkampfove armade. Bila je to v okrožju med! krajema Krasne in Skwarezowa, Med strahovitim padanjem sovražnih krogel iz topov in pušk smo napredovali korak za korakom. Naš polk je drvel vedno naprej, akoravno smo, ' vsled šrapnelov nekega kiewskega artilerijskega polka, katere je v enomer sipal v naše vrste, silno trpeli. Cela dva dni smo vzdržali v skoro neprestanem morilnem ognju. Seveda smo tudi mi zelo krepko odgovarjali. Sovražnik je vedno pošiljal nove čete v močno i zredčene boji-ne vrste. Končno smo bili vsled silovitega sovražnega pritiska prisiljeni se umakniti v smeri proti zahodu. Umikanje se je vršilo v popolnem redu.
Naš bataljon je imel nalogo, da krije naše u-mikanje, kar se nam je z velikim naporom tudi posrečilo. Dve uri smo se neprestano borili proti (veliko močnejšemu sovražniku. Med bojem smo stali do
■	kolen v vodi. Naše čete so se kljub mučnemu položaju zadržale mirno; merili smo dobro in tako nam se je posrečilo, prizadjati Rusom izredno (velike izgube, Nenadoma smo zapazili, da se pomikajo proti nam in sicer od strani v smeri železnice Krasne — Lvov nove ruske čete. Že od daleč je naznanjaJL dimi in plamen gorečih vasi, Matere. so Rusi pri svojem prodiranju neusmeljeno zažigali, da se nam bližajo močne sovražne čete. Kakih 10 km pred Lvovom se je vrgel pešpolk šL > . . sovražniku neustrašeno nar
, sproti.1 Sovražnikovo prodiranje se je ustavilo in skozi daljnogled smo videli, kako so se ob železnišr . ki progi zakadile sovražne čete druga v drugo.
Naša artilerija je izborno streljala, sovražniki so padali kot muhe. Naša inlanterija je nato s silnim bajonetnim jurišem sovražnika pregnala z lvovske okolice. Ko sem opazoval potek te borbe, me je zadela sovražna krogla. Splazil sem se z vielikjb tet-žavo do bližnje sanitetne postaje. >
Kakor sem pozneje izvedel, je bilo naše umikanje že poprej v avstrijskem bojnem načrtu. Z u-mikanjem se je sovražnika zvabilo v močvirnato o-zemlje pred Lvovom, kjer so. dobili Rusi pozneje posebno krvave spomine od naših čet.
Od daleč sem s svojim daljnogledom opazoval, kako so Rusi obstreljevali neko našo sanitetno po-
Sl&loSnlk in Izdajatelj : Konzondj „Btrala,"
stajo, kjer je bilo mnogo ranjencev, ki še gotovo niti vsi obvezani niso bili, Rusi so hišo, v, kateri je bila nastanjena sanitetna postila, zažgali. Ker se je to zelo naglo izvršilo, dvomim, da bi bilo mogoče, vse ranjence rešiti pred morilnim ruskim ognjem.
Ruska artilerija je različne vrste. Ne vem, ali niso vsi topovi enako kakovosti, nji pa moštvo ni e-nako izobraženo, ker je uspeh ruskih topov silno — različen. Med tem, ko so nekatere baterije naravnost izborno streljale, drugi streli zopet popolnoma zgrešijo svoj cilj.! Infanteria se boja iz oči v oči ztilo boji in ne upošteva več starega ruskega inianterijs-kega pravila: „(Krogla je strahopetna, a junaški je bajonet!“ Ruska inlanterija se čuti (varno(le za mol» čnimi okopi.
Rusolili povzročajo tudi tukaj zahrbtno napadanje naših čet Proti takim izdajalcem se postopa popolnoma brezobzirno. Mnogo izdajallcev visi po drevesih. Vojhjlci jih obesijo kar z vrvicami,^ s katerimi se snažijo puške. Ko smo se pomikali mimo sela Poperka, smo izvedeli, da so rusolili naše i pohode — naznanili s signali Rusom. Posebno dobro pa se to izdajalsko početje Rusom ne posreči, ker imajo rusolili premalo časa in prilike za' izvrši(ev svojih načrtov.
Avstrijska zmaga pri mestu Komarow.
Z bojnega polja, dne 3. septembra, 10.20 zveč.
Armada generala Auffenberga ima svoje središče pri mestu Komarowo. Krog Komarowega se je vršila borba med Avstrijci in Rusi od 24. avgusta, do 2. septembra, Da je trajala bitka pri i Komarovtem tako dolgo, je razumljivo iz tega, ker so se sovražne ruske čete v svojih utrjenih postojankah naravnost ; obupno borile. Bojevanje je bilo zelo otežkočeno radi peščenega in močvirnorblatnega ozemlja. Kakor se poroča, so bili Rusi še le po osemdnevni ljuti borbi prijeti z obeh strani in premagani, Naši so dosegli s tem na levem krilu središča odločilno zmago nad Rusi.
Avstrijske čete se vojskujejo z velikim pogumom, žilavostjo in vstrajnostjo.: Kakor hitro se kaka ruska četa začne umikatli, stopijo zopet nove bojne čete v borbo. Mnogokrat je Videti, kot bi sovražnik iz tal rastel.
Pri Komarowem) so naši ujeli,več kot 15.000 Rusov.
Tuđi na desnem krilu prodiramo.
Dunaj, 4. septembra.
List „Reichspost“ poroča, (fa je po drznem prodiranju naših čet ob reki Prut proti levemu ruskemu krilu zelo ugodno izvršilo. Naše prodiranje v smeri od Karpatov (iz Sedmograškega) in Bukovine, je i-mel popolni uspeh.
Kakor poroča) list „Gazeta Wieczorna“, se je našim četam posrečilo, obkoliti Ruse . (rusko levo krilo) z železnim obročem, med tem, ko so bile ruske čete v dvanajsturni bit in pri Cernovicah popolnoma poražene.
Ce pogledamo na zemljevid, Vidimo, da je ta-le avstrijski uspeh na skrajnem desnem krilu za nada-Ijni potek bitke izredno velikega pomena. Naše čete torej ne obkoljujejo rusko armado samo na levem, — ampak tudi na desnem krilu.
Nemško=francosko bojišče
Nevzdržljivo prodiranje Nemcev proti Parizu.
Amsterdam, 3. septembra,
(Uradno,) Iz Londona se poroča z dne 2. septembra: Vsakdo sedaj uvidova, da se sedaj Nemci že bližajo Parizu. Vendar prevladuje prepričanje, da Še vojska z obleganjem Pariza ne bo končana, i—' Francozi mislijo, da bi bilo za nje ugodno, ako bi se vojska zavlekla, da bi se jim mogoče potem vendar posrečilo, doseči zmage (?).•
Pariz ločen od sveta.
Italijanski list „Corriere d’Italia,“ piše, da je zveza med Parizom in ostalo Francijo popolnoma že pretrgana. ,Od dne 2. septembra je tudi brtedjavna zveza Pariz—Milan pretrgana. Povsod vlada grozna obupanost, beda in splošno pomanjkanje dela. Le tipanje na prihod angleških čet Še 1 Utaje Francozom nekaj poguma.
Francozi ne bodo branili Pariza.
Berolin, 4 septembra.
(Uradno.) Iz Milana se poroča,1 da Francozi mesta Pariz ne bodo branili. Glavno obrambno sred-dišče se nahaja v okolišu Morvant med; Dijon in No-vers. Dolina reke Oise je sedaj odprta. Časopisje je mnenja, da se bo to utrjeno taborišče pred Parizom moglo dolgo časa upirati nemški armadi.
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Francoske trdnjave se udajajo brez boja.
Berolin, 3. septembra.
(Uradno.) Pri zavzetju francoske trdnjave G’* vet, ki se nahaja v visokem gorovju, so se rajvnota-ko, kakor pri zavzetju trdnjave Namur, izvrstno obnesle težke baterije na motorje, katere je ' poslala Avstrija Nemčiji. Te baterije so nemški armadi dobro služile, ker se lahko prevažajo iz kraja v kraji
Utrdbe Hirson, Conde, Ayvielles, La Fere in Laon so se udale brez boja. Izvzeinši trdnjavo Mau-beuge so vse francoske trdnjave v severni Franciji v nemških rokah.
Nemške čete prodirajo proti Reimsu.
Konjenica generala Klucka se že približuje — Parizu.
Zahodna armada je prekoračila črto Aisne in prodira proti reki Marne. Nekatere predstraže so že prišle do Marne.
Francozj se umikajo armadam 1 generalov Bii-lowa, Klucka, Ilausena. in vojvode virtemberškega — proti reki Marne. Pred trdnjavo Verdun so se postavili v bran, toda bili so vrženi nazaj.
Armadi bavarskega) prestolonaslednika in generala Heeringen se Še vedno borita z močnimi četami Francozov v iraneozki Alzaciji. V gornji Alzaciji se tudi vrše manjši boji med nemškimi in francoskimi četami
Najnovqse.
Naloga
Auffenb ergo ve armade.
Z bojišča, 4- sept. Čimbolj napredujejo naše operacije proti Rusom, tem jasneje postaja, da se vsi dogodki, ki so se nam ždeli dosedaj slučajni in brez vsake zveze, vršijo po strogem načrtu in da se naslanjajo drug ob drugega.
Zaupanje, ki ga imamo v sijajno vrhovno poveljstvo, nam vzbuja misel, da ima Auffenbergova armada posebno nalogo ter da bo krenila V tok ruskega središča in tako uplivala na dogodke v središču. To postaja vedno jasnejše.
Mogoče je torej, da doživimo pri Lvovu veselo presenečenje.	:
Novi papežev državni tajnik. ! ? ‘
Rim, 4. sept. Papež Benedikt XV. je imenoval kardinala Dominika Ferrat*) svojim državnim tajnikom. Prvi konzistorij bo imel papež due 8, sept.
Kardinal Ferrata se je pred volitvijo .mnogo imenoval kot kandidat za papeža. Rojen jo 4. marca leta 1847.
30.000	ruskih ujetnikov.
Dunaj, 4. sept. Število ujetnikov, ki jih je naša armada v vseh bojih z Rusi ujela, znaša že 30.000. Naše izgube so razmeroma majhne. Zmaga armade Auffenberg nad generalom Rennenkampf je bila še večja kot zmaga generala Dankia pri Krasniku. Naši so obkolili rusko armado, ki šteje 400.000 mož.
Pred Belgradoni.
Dunaj, 4. sept. Pred Belgradern vlada popolen mir. Topovi so popolnoma utihnili. Streljanje iz, pu-šek se le redko vrši,, Srbi so silno izmučeni.
Zbeganost v Srbiji.
Bukarešta, 4. sept. V Nišu, kjer jo glavno tat-borišče srbske armade, vlada soldateska s siluim terorizmom. Častniki so na ulici ustrelili; dva poslanca, ki sta obsojala postopanje vojaštva.. Mnogo, poslancev je zaprtih. Kralj Peter se skriva; Palšič je brez moči. Vso moč ima v rokah general Jankovič. Ljudstvo gladuje, uradniki ne dobijo nobene plače Primanjkuje že denarja za vojaštvo; ■ v,? ;(!.vi
Uspehi nemških zmag nad Rusi.
Berolin, 4. sept. V bojih pri Ortelsburgu in Neidenburgu, v katerih so. bili Rusi iako silno poraženi, je ujela nemška armada 90.000 ruskih vojakov in zaplenila 516 topov. Med ujetniki so tudi tri zapovedujoči ruski generali, katere so spravili na veliko nemško trdnjavo Kuštrin,
Pred revolucijo v Parizu.
Dunaj, 4. sept. Ruski listi poročajo iz Pariza, da se v mestu opaža revolucionarno gibanje.
Vhod nemških čet v Pariz dne 10- sept.
Dunaj, 4. sept. Ker hočejo baje Francozi proglasiti Pariz za odprto mesto, se pričakuje že vhod nemških čet v. mesto dne 10. sept.
Slak tiskamo uv, Dirlla v. Mkttbora,