93. številka. Ljubljana, v sredo 23. aprila XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s tri j'sk o-og« rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jt-deukrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ..Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Še jedenkrat pravosodni minister. V jedni zadnjih številk „Slov. Naroda" nahajamo dopis iz Metlike, iz katerega posnemamo, da je pravosodni minister v slučaji, ki flagrantno žali načela o jednakopravnosti slovenskega jezika pri uradih na Slovenskem, energičen korak storil, da pridobi veljavo svojim zaukazom o rabi slovenskega i •-/.i kit. Slučaj je vreden, da se obnovi v spominu čitateljev in krogov v prvej vrsti zadetih. V neki zapuščinski zadevi zaslišale so se priče oporoke — nemški. Izjave prič pa, kakor so bile posnete iz zapisnika, se neao popolnem ujemale z določilom zapustnikovim o nekem volilu za cerkev. Zadeti župnijski urad prosil je s slovensko prošnjo, da se priče vnovič zaslišijo in pri tem se je pokaralo, da ima župnik pravo. Povoljni resultat obnovljenega zaslišanja je pa okrajno sodiščo župniku razodelo — nemški. Župnik je o tem rešilu uložil pritožbo pri ministerstvu in od tam je pričel zaukaz strogo preiskati zadevo, a ne se pomuditi samo pri tem slučaji, ampak splošno si ogledati postopanje upitnega sodišča glede rabe slovenskega jezika pri ura-dovanji. Obžalujemo, da je to neprijetno preiskavanje zadelo ravno sodišče — Metliško, ki je izvzemši jednega ali dveh okrajnih sodišč na Kranjskem, najboljše v oziru slovenskega uradovanja; kakor je to možno razvideti iz oklicov v uradnem listu; obžalujemo, da ni ta nezgoda prišla nad katero si bodi drugo sodišče, kjer bi se razkrile razmere, ki bi kazale, kako zavestuo, kako konsekventno se gazijo vsi dobrohotni vladni zaukazi, da se izvede v temeljni postavi zajamčeno pravo slovenskega jezika; — obžalujemo, da je to zadelo r^vno sedanjega načelnika Metliškega sodišča, o katerem vemo, da goji željo, da se upelje slovensko urado-vanje; — a hvaležni smo gosp. ministru, da je z energično roko posegel v ta marazem, da je slovenskemu ljudstvu pokazal, da si lahko pri njem pomoči išče, če justičnih uradnikov ni volja, njegovih zaukazov upolnovati, — da je postavil eksempel nasprotnim in mlačnim elementom v j u- 8 ti (nI upravi, svarilen ic kazoč, kako jim je ravnati, če se hočejo izogniti nepovoljnostim, ka-keišna je zadela Metliško sodišče. Z ozirom na to zadevo se hočemo pri vprašanji o slovenskem uradovauji še nekoliko pomuditi. V prvej vrsti se nam sili vprašanje: Kaj je uzrok, da je slovensko uradovanje kljubu tolikolet-nim naporom vsega slovenskega ljudstva in kljubu temu, da je visoka vlada že nekaj let sem te napore dobrohotno podpira, — dozdaj tako malo, po nekaterih deželah pa celo nič napredovalo. Je mari temu uzrok nespretnost, pomanjkljivost slovenskega jezika ? Ne! in mi trdimo to iz prepričanja, utemeljenega v skušnji, ker poskusili smo se v slovenskem uradovanji v vseh strokah, nikjer nesmo imeli težav z jezikom. Tudi ni razvideti, kako bi mogla tičati v je-, ziku samem zavira, — da se ne rabi pri uradovauji. Saj se že toliko let izdajajo postave iz nemškega avtentičnega teksta uradno na slovenski jezik prestavljene. Le malo postav je tako starih, da bi ne bile izišle v državnem zakonsku, ki se izdaje tudi v slovenskem jeziku — in tudi te so avtentično prestavljene, — glej državljanski kazenski zakonik, kupčijsko, menjiško postavo. Kaj pa sodni red? se mi bo ugovarjalo. — No, ta je tudi izhajal, kakor priloga zamrlemu „Pravniku". Sodbe o tej prestavi nam ni mogoče izreči, ker je nesmo čitali. Pa vajen jurist bo težko kedaj siljen iz te postave zajemati, — saj ona kakor vsak postopnik, le navaja stranke in sodnika, kako jim je postopati, — jim je toraj le instrukcija. — In če se prav tudi določbe te postave sem ter tja uporabljajo v sodbah in odlokih in se i/.dajajo strankam z besedami postave same, bode gotovo vsak sodnik lahko tako dober ali pa še boljši slovenski izraz našel na pr. za „vvidrigens das Wiederspiel dessen", — ali „Kindbar sattsam bemittelt" itd., — pojme nemške postave, s katerimi vsak dan hantira. Ali drugače je s postavami o materijalnomu pravu, — tu je treba terminologije. Da, — ali za vsak nemški pravni terminus nahajamo v slovenski uradni prestavi dotični slovenski terminus, in ti termini neso slabi, vzeti so iz jezika prostega ljudstva in iskali in določali so jih korifeje kakor Miklošič, Cigale, dr. Dolenec, Navratil, sodelujoči s hrvatskimi in srbskimi odličnimi pravniki. Glej juridičtio politično terminologijo, nemško, srbo-brvatsko — slovensko 1853, — državljanski in kazenski zakonik. V dobi državnega zakonika se nam tudi ni pritoževati o kvaliteti pravnih terminov, ker za njihovo pravilnost skrbi Cigale, — ki je tudi spiBal po slovenski, „Matici" izdano „znanstveno terminologijo". Toraj pritožba, da nemarno pravne terminologije ni opravičena, in če se vender tolikrat sliši in če jeden in drugi svojo bistroumnost trati nad slovenskimi termini, to ni druzega, kakor ali nevednost, ali zloba ali pa komoditeta. — Toliko pa vender moramo priznati, da so se tudi nam pri začetku slovenskega uradovanja sem ter tja nekateri termini čudni zdeli. Tega uzrok je bila njih novost, po nekolike) rabi smo se jim pa popolnem privadili. — Iz vsega tega sledi, da jezik nikakor ni premalo razvit za slovensko uradovanje. — Jeli morda zavira slovenskemu uradovanju neznanje slovenskega jezika pri uradnikih? Tudi to ne — na Kranjskem, Primorskem in deloma na Štajerskem. Tu so uradniki z malimi izjemami jezika popolnem vešči in če jim je uradni jezik manj znan, u/.rok je temu le to, da še neso bili siljeni privaditi se mu. — Kar pa zadeva razmere deloma na Štajerskem in Koroškem je pa justična uprava suma kriva, da so tam zavire slovenskemu uradovanju. — Ona nastavlja uradnike, katerim je na razpolaganje le neka sodrga, kateri slovenski jezik le toliko znajo, da stranko krivo razumejo. — Visoka vlada se še dozdaj ni mogla vspeti do tega, da bi zahtevala od petentov za sodniška mesta legalne svedočbe o znanji je/.ika, in ko bi bila to že pred leti storila, imela bi danes uradnike, glede katerih bi ne bilo nikake ovire slovensko uredovanje imperativno uvesti. — Toraj tudi glede znanja jezika pri uradnikih LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XIX. Poglavje. Ruski Človek dobro pomni. f Pozno je že bilo, ko je zagledal Mihejič v strani črno in zakajeno kočo, bolj podobno segnitej gobi, kakor človeškemu stanovanju. Megleni pasovi ležali so nad visoko travo, po majhnej poljani. Bilo je sveže in vlažno. Ptiči so nehavali žvrgoleti, samo nekateri so še peli večerno pesen, in končavši jo pospali so po vejah. Kmalu so vsi utihnili, in sredi občne tišiue slišalo se je samo šumljanje ne-vidljivega potoka, in Bem ter tja brenčanje večernih hroščev. — Lej, kam sem prišel, — rekel je Mihejič, gledajoč okrog, — in res tukaj ni bilo žive duše! Počakati hočem, da kdo pride in mi da kak svet. Nu, Bog daj, da ne bi prišel kak tak, da bi . . . Jaz bi že dal zaušnico temu mlinarju, ko ne bi šlo za osvobojenje bojarjal Mihejič je zlezel z Galke, zvezal je konju prednji dve nogi na kratko, snel mu je uzdo in spustil ga je. Zdaj pa le ščiplji travo — rekel mu je: — jaz pa pojdem v kočo, če duri neso zaprte, pogledal bodem, Če ni kaj prigrizniti! Gospodarstvo morda ni dobro, pa lakota ni teta. Brcnil je z nogo v nizke, zvežene duri; strašno se je razleglo po tem praznem prostoru dolgo škripanje, ki je bilo skoraj podobno človeškemu plaka-dju. In ko so se nazadnje obrnile duri na tečajih, pripognil se je Mihejič in šel je v kočo. Obdala ga je tema in duh mrzlega dima. Stikal je okrog in otipal je na mizi krajec kruha ter začel ga je pridno mašiti v usta. Šel je k ognišču, pomešal je pepel in našel je goreče oglje, razpihal je je brez težave in prižgal je trsko, ki je ležala na polici. Mej pečjo in stenami bilo so pribite police, na njih je ležala razna obleka, mej drugimi jeden suknen kaftan, ki je bil podoben, kakor bi bil narejen za kakega bo-jarja. Na steni je visela kapa z drago zlato porto. Najbolj je obrnila Mihejičevo pozornost nase sveta podoba na po strani nagnenem stojalu, ki je že bila vsa okajena od dima. Ta podoba je nekako pomirila Mihejiča z neznanimi gospodarji. Mihejič se je nekolikokrat prekrižal, potem je pa pogasil luč, zlezel na polico, raztegnil se je, malo pokašljal in zaspal kakor baron. Spal je jako sladko, kar ga nepričakovani udar s pestjo zvali s police. — Kaj je to? — zakričal je Mihejič, prebu-divši se že na tleh. — Kdo se tu dere? le glej, vrag naj te . . . Pred njim stal je mladič z zmršeno brado, s širokim nožem za pasom in pripravljajoč se drugikrat suniti ga s pestjo. — Ne suvaj ga! — rekel je drug hrust, kateremu so ravnokar začele poganjati brke, — kaj ti je naredil? Kaj? — In z ramo je odmaknil prvega, ustopil je pred Mihejiča in uprl je vanj oči. — Ti tulen! Zakaj se poteguješ zanj V — zakričal je prvi: — ali je mari tvoj oče ali tast? — Zakaj se potegujem zanj, zato ker je starec. In ne dotakni se ga, če nečeš, da bi se jaz razjezil. Razlegel se je glasen smeh mej ljudmi, ki so se bili v tolpah našli v sobo. — Oj, Klopko! — rekel je jeden izmej njih, — varuj se, če se razjezi Mitk», ti bode slaba pela! — ž njim se ne skušaj, bratec! deloma ni zadržka slovenskemu uradovanju, — in kolikor ga je, je to zakrivila vlada sama, in mi jo le prosimo, da v tem o/.iru zamujeno kar najhitreje popravi. — Sedaj pridemo do pravega zadržka in ta je — prezidenti sodnih dvorov. ImauiO jih, ki so nam j h dale nasprotne vlade, v slovenskih pokrajiuah 6 ali 7. Smelo trdimo, ne boječ se, da b< se nam očitala neresnica, da mjeden teh šesterih, sedmerih ni še imel za slovensko uradovanje prjazue, priporočljive besede. Taka bi nasprotovala njihovemu prepričanju, in se ne izreče brez s! 1 e. Te pa dozdaj še ni bilo. — Vse kar je dozdaj dobrohotna vlada glede pre-zidentov dosegla je tu, da je jeden ali drugi pasiven in da pusti, da uraduiki njemu podložni uradu-jejo, kakor hočejo. Da bi pa tak gospod kedaj pomočil pero, da bi stvar že nad 30 let jednoglasno terjano od slovenskega ljudstva piiporočil, o tem ni govora. Nasledek tega je, da danes vsak slovensko uraduje, kolikor ga je volja. Akti so deloma slovenski, deloma nemški ali laški, pa tudi na Primorskem vse troje pravi riiiet. — Kmet dob: daj slovenski, zdaj nemški ali laški dopis, kakor se uradniku zljubi, Lako da nikakor ne more vedeti, Lako njegova stvar stoji. Mi bi pričakovali od uradnikov, naj so prijazni stvari ali ue, da bi vsaj pred nami imeli toliko spoštovanja, da bi tudi tu se držali doslednosti, — in očitno rečemo, da so nam ljubši akti telo nemški ali laiki, kakor pa ta zmes, ker jedno kakor drugo nam je jednako kvarno. Torej prezidenti so kamen, ob katerega se zadevam, — in zdi se nam umestno to stvar ravno zdaj poudarjati, ko se vlada oz ra po pravi osebi za in«.-t." piezidenU Ljuoijauskega deželuega sodišča. Naj bode oseba za to mesto še tako sposobna glede juridičrjegii znanja, glede vodstva opravil itd., če nema temeljitemu zuauja slovenskega jezika in volje, ga pri svojih sodiščih priporočati, manjka jej bistveni del sposobnosti za to mesto. Stranka „Tagesposte", lista, ki je največ blata navalil nu slovenski rud, si je svojega kandidata že izbrala, — on ulegne imeti znanie jezika, saj nahajamo njeguve spise — ali pa so bili oJ njega slovenski spisani, ne vemo, — v Razlagovem Pravni« u, spravil pa se je turi i na tolmačenje srbskega prava, — a če se pomisli, da je jedno delal za ministia Iloheuvvaita, drugo za Pražaka, se nam mora to kokt-tovanje s slovenskim pravom čudno zdeti. Naj se iiitiu dovoli še nekoliko besed giede jednakopravnost! v uradu. Slovenci »e terjuino iu ne bomo, da bi se proglasil sioveuski jezik za izključno uradui jezik, kakor yu liiiujo n. pr. Hrvatje, — terjamo pa, m le v tem vidimo jednakopravnost z uemškim sosedom, da se bode s Blovens&im ljudstvom po sloveuskih pokraj;u.ik brezpogojno slovenski uradovalo, da bo Slovenec v vsakem slučaji slovensko postrežem — Utegne pa kdo misliti, da bi to bila krivica za nemškega ali laškega soseda. To nikakor, Če se ta princip obdrži tudi za Nemca ali Laha v slovenskih deželah. Če bi, recimo, Nemec Slovenca tožil, zavezan je to slovenski storiti, — ravno tako pa tudi narobe bi moral Slovenec Nemca nemški, Liha laški tožiti. Nastane vprašanje, kdo bode določal, ali je nasprotnik Nemec, Lah ali Slovenec. — Se ve, da se to straukam prepuščati ue sme, sicer bi navstali v marsikaterem slučaji prepiri o tem vprašanji. Neki analogon se je /e rešil v jezikovnih na-redbah za D.ilmacijo in Češko, Dalmatinska naredim, ki je starša, določa, da imajo gosposke dopisovati strankam iu korpora-cijam, če jim je njih narodnost a!i jezik, katerega se poslužujejo, neznan, v uradnem (italijanskem) jeziku. — Očividno je, da so bile stranke uradnikom, če jim slovanšfiua ni k srcu šla, glede jezika znnn'iu neznane, in to jim je bil najlepši izgovor, da so jim dopisovali, kakor pred odredbo, italijanski. Napredek v tem vprašanji kuže češka naredba, ki je mlajša m pravi, da v takem slučaji se ima urad v dopisih tistega je/.:ka posluževati, ki je jedini ali prevladuje v kraji, kjer stranka ali korpo-racja biva. Ta določba se ne da tako lahko zlorabiti, ker to se ve, kateri jezik tu, kateri tam vlada. Po ravno tem načelu bi se dala uravuati raba jezika v uradih na Slovenskem. Vsakih 10 let se ponavljajoče ljudsko štetje daje temu dovolj podlage, — in po podatkih liud-skena štetja bi se določilo, tu je prebivalstvo slovensko, tam mešano, zopet tuni celo nemško ali laško. Stranke v čisto slo.enskih krajih bi se morala ne pr. slovensko tožiti, v mešanih naj bi bila tožba fakultativna v nemških ali laških krajih, nemško ali laško. Taka uredba b'ugajala pravici, bi uvedla jed-nakopravnost; nikakor pa ne taka, kakor se je dozdaj nasvetovala, namreč da se izrazi: na Slovenskem so ozirno na dežele v „deželi navadni jeziki" slovenski, nemški, laški. Po taki uredbi bi se še dalje Slovenec lahko nemško ali laško tožil, nasprotno bi se pa pri občutljivosti naših preponde-j rantnih sosedov težko da smelo goditi. Taka uredba bi nas celo malo dovedla do j jednakopravnosti, p-istbno po mešanih krojili v sre- ! diui iu ob mejah. j Povsod je i n bode dovolj advokatov in notarjev, zakletih naših nasprotuikov, — ti se bodo vselej posluževali nemškega ali laškega jezika in Slovenec mor:il bode njemu neumljive spise prejemati, — jednakopravnost ostala bo na papirji. Če bi pa Ni-mca ali Laha v mešanem kraji doletela slovenska uloga, ne bo to uikaka krivica, ker se bode Slovencu večkrat tudi z nemško ulogo j postreglo. Poglavitno je. pa to, da vkljub tej anomaliji j ne bode ne Nemce ali Lah, ne Slovenec škode trpel, kjer ima kraj mešano prebivalstvo iu lahko mu bo sosed raetolmačil umljivi spis. Jedino taka uredba bi se po naših nazorih j smela jednakopravna nazivati. Čeravno pa priznavamo, da jezikovno vprašanje ▼ navedenem smislu urediti bi za zdaj nekoliko težav delalo, .smemo pa vender od visoke vlade zahtevati da energično pred vsem odstranja zavire in pripravlja teren, da bo mogoče jednakopravnost v uradu izvesti, — če ji je na udanosti slovenskega ljudstva in na podpori slovenskih poslancev kaj ležeče. Deželna kmetijska enketa. (Dalje.) O drugem vprašanji: „Katere reči (Fundus instructUH) se imajo smatrati za gospodarstvu potrebne", poroča g. Svetec in pravi, da je na to vprašanje še težje odgovoriti. Nekako manjšino (minimum) je pač treba usta« noviti. Govornik je to vprašanje na vse strani preuderjal in našteva razne stvari, katere bi se morale smatrati za gospodarstvu neobhodno potrebne, za najmanjšo posestvo. Pri večjem posestvu bi se ti predmeti morali podvojiti. G. Oguhn naglasa potrebnost guoja in krme za živino, pri vinogradih pa kletno orodje. Dr. Vošnjali dvomi, da bi bilo mogoče izjaviti v številkah, kar je neobhodno potrebno. Grajščak g. Janko Urbaučič pa uaavetuje, naj bi 8« uštevalo 33%, namreč tretji del katastersk" vrednosti kot neobhodno potrebno za fundus iustructus, kajti s tem se že izhaja. G. Bavdeku zdi se par živine premalo, morala bi biti dva para iu dva pluga, ker je zemlja različna v hribih, na ravnini in na barji. G. Planineo želi, da naj se ne naštevajo vse potrebne stvari posebe, ampak izvedenci naj odsodijo, koliko bo po-| trebuje orodja in koliko živine. Dr. Poki u k ar i izreče se za to, naj bi se nekatere stvari naštele, i sploh pa dodal splošen ključ, katere stvari so po-i trebne za obdelovanje. Tajnik kmetijske družbe, g. j Pire, nagkša potrebo živine iu silno potrebo gnoja ; In stavi predlog: „Živine naj ima posestvo naj-: manje toliko, kolikor jo je za umno gospodarstvo v razmeri z velikostjo posestva treba. Orodje naj se ne imenuje, ampak določi naj se vrednostna svota orodja, katera se izrazi kot del vrednosti celega posestva. Število živine in vrednost orodja bo ima na podlagi skušeuj in gospodarske sisteme v dotičnih krajih določiti.1* G. Svetec poudarja še jedeukrat težavo, da bi se moglo posamič določiti, kaj je neobhodno potrebno. Po raznih predlogih, katere je bilo slišati, bi on uravnal svoj predlog tako, da bi se določilo, da je najmanjša zemljišna potrebščina: 2 vola ali 2 konja (1 konj in 1 vol), 1 krava, 1 telica, 1 svinjče, klaja do novine, po tro mu gnoj, žito za seme in za petero Ijunij do novine, drva hiša, hram, hlev (štala), pod, šupa, kozolec, klet, hišna oprava, 2 postelji, posteljina, prtanina, 2 voza, 1 plug, 1 brana, potrebna posoda, preša, sploh pa naj bi izvedenci določevali, kaj jo potrebno za gospodar&tvu. Poročevalec Svetec nasvetuje, naj se reši po glasovanji vprašanje, se n posebe ali splošno določi, kaj je potrebno. Enketa izjavi se večinom zato, da naj se vsprejmejo samo splošne določbe. (Da\je prib.) — L> i v i i mož naj se skuši ž njimi — odgovoril je Illopko, odstopiš si v stran — že dolgo živimo v gozdu, bili smo se že z medvedom, a takega če uesino videli. Drugi so obstopili Mihejiča iu gledah so ga, ne baš prevtč laskavo. Mihejič je prišel k sebi. „EbeM, — rnislii si je: — „to so oni roparji!* — Na zdravje, dobri ljudje! Kje pa imate onega, ki ga kličete Vanj uho Perstnja? Kaj atamana bi rad V Zakaj nesi tega prej povedal? Ko bi precej povedal, ne bil bi te uikdo suval ! — Tu je utaman, — pnatjivil je drugi, pokazavši na Perstnja, ki je baš s starim Koršunom stopil v sobo. — A taman ! — zaklicali »o razbojniki: — tukaj je ne*do, ki poprasuje po tebi. Persteuj je z bistnm očesom pogledal Mihejiča, iu ga je takoj spoznal. — Ali Bi ti tovariš! — rekel je: — dobro došel. No, kako se ima ujega kneževska milost s tega dne, ko omo vkupe pretepali Maljutine opričuike. 1'osti so jih dobili od nas pri Pagauskej Luži. Škoda samo, da se je izmuznil Maljuta Lukjanovič, in da je ta nerodnež, Mitka, spustil llomjaka. Ne bilo bi se jima dobro godilo v uaših rokah ! Kako se je pač razveselil car, ko je zagledal caijeviča! Gotovo ni vedel s čim, da bi nagradil Nikito liomanoviča! — Da! — odgovoril je vzdihujoč Mihejič, — nagrađuje car, a ne nagrađuje pesar! Milostljivi car, Ivan Vasiljevič, je tudi pomilostil mojega gospoda. Pa Nakita Romanovič ni bil po volji opričuikom. Saj tudi v istim opričniki nas nemajo ljubiti zakaj. Prvič smo jih v Medvedovki pretepli s šibami, v drugič smo pa v Paganskej Luži dali zaušnico Maljuti, iu včeraj je bojar v Moskvi zopet dobro udrihal po njih. Pj. ti prokleti vragi sj pretresa, kako bi se v okom prišlo zlorabi dinamita. Angleški konservativci hočejo volilno reformo, ki je že vsprejeta v dveh branjih, s tem pokopati, da v dotičuej komisiji predlagajo dostuvek, po katerem volilna reforma ne stopi poprej v veljavo, dokler se ne upelje uova razdelitev volilnih okrajev. Kmalu se snide konferenca velevlastij za uravnavo egiptovskega finančnega vprašanja, in to najbrž v Londonu. Po nekem poročilu iz Londona so se že neki razposlala povabila. Ta konferenca se bode bavila samo s finančnimi egiptovskimi zadevi, mi. ne pa z drugim položajem v Egiptu. Pred vsem bode nekaj spremenila likvidacijski zakon s 17. julija 1880. Dopisi. las Celja 20. aprila. [Izv. dop.J Kakor udarec v lice čutimo štajerski Slovenci povišanje sve- tovalca Schreva v svetovalca pri višjem sodišči ▼ Gradci. Čudno postopanje pravosodnega ministra je to, da veleva sodiščem na Slovenskem praktično spoštovati ravnopravnost slovenskega jezika z nemškim, potem pa daje najvažnejše sodnijske službe možem, kakor Schrey, ki je z vsemi močmi Pra-žakovim naredbam oponiral. Imenovati kakega Slovenca za uradnika nižje kategorije ali za notarja, to naj imajo situi Slovenci; odločilne službe pa dobivajo — Sfhrey-i! Ni potem čuditi se, da smejo politični in sodniški uradniki zasmehovati „miseriam contribueutem plebein" Slovence, kakor pri nas v Celji S tem se pride naprej, „ut figura docet. No, po novih volitvah bode morebiti mogoče, vlado prisiliti, da nas bode spoštovala, kakor nam gre po naših doneskih k državnim bremenom. Naši advokatje „Weitlofovega Schulvereina" se neprenehoma trudijo za to „nepolitično'' društvo. Ni se potem čuditi, da kateremu včasi ne ostane dosti časa za pornčunenje s klijenti. Za Celjske „Nemce" bilo bi reauično šolsko društvo potrebno, kajti pravilne nemščine ne znajo. Tako je pisal lani pred dohodom cesarja v Celje župan dr. Necker-iri.inn: „Ich bin Uberzeugt, dass sich unsere Stadt auf das Scbonste schmlicken wird, ura seinen Monarchen vvtirdig zu empfangen". O Bobisut! Toda tega ni pisalo dete siromaka, to je pisal Necker-manii Njega pa ne gre klasificirati kakor druzega šolarja. — Letos pišejo na tablo pri prezidavauji gledališča: „Der Eintritt ist nur Jenen beim Baue Beschiiftigten gestattet." Punctum. Katera vrsta ljudij pri zidanji delajočih sme čez ograjo? Pri vsem tem pa pišejo naši Glantschniggi v „Tagespost*, da slovenski jezik nema zaznamkov za kulturne predmete. Wir sind gevvohnt, dass die Menschen verhohnen, was sie nicht verstehen. Povej mi, dopisun „Tagespostin", samo nemško besedo za literaturo, za kulturo, za tiskarski stroj, za papir, za plug, za lampo, za tinto, za „navod" (ti praviš „komisijon"}, da celo za ulični tkk. —No, o takih rečeh se omikani ne prepirajo. Včerajšnja „Deutsche Wachta se je zopet spravilu nad naše gimnazijalce, menda bi rada vsem „verfluchten Windischen" pripravila, da bi jih izgnali iz šol, da bi od Magjara in Slovenke v svet spravljeni Celjski „Nemci" živeli jedenkrat brez kritike. Upamo, da grdo denunciranje mladini ue i bo škodovalo. Domače stvari, — (P. n. g g. volilcem Ljubljanskim!) k a ml. 11 ;i i j ■ ■ za I. volilni razred so g g.: «lr. Karo I Hleiwcls » iivr. 'VrsteuiskJ, deželni poslanec in hišni posestnik, Vran I or(ii::a, vtletržec iu hišni posestnik, Vran Pvterca. podjetnik iu hišni posestnik, \aMo l*otrieic, veletržec in meščan. Priporočamo prav toplo, da bi bila udeležba mnogobrojna, volitev pa soglasna, in to 11; m bolj, ker se zopet od znane strani namerava rušiti disciplino in uti-hotapiti usiljivega kandidata. — (Pekovske zadruge odbor) je prvi mej vsemi zadrugami v L j u b 1 j a n i, ki se je pod vodstvom svojega načelnika, pekovskega mojstra g. Alojzija Jenka, resno poprijel delu in zvršil vsa potrnbna pravila, namreč za pekovako zadrugo sploh, ustanovil zbor pomočnikov iu v zvezi z istimi izdelal pravila za bolnišno blagajnico in za razsodišče. Jutri ob 3. uri popoludne zbero se v magistratnej dvorani mojstri in pomočniki, o navzočnosti mestnega komisarja, g. Tom ca, da skupno odobre vsa pravila, katera se potem predlože de-želnej viadi v potrjeuje. — (Iz Ptuja) se uam piše: Danes uas j j iznenadila vest, da je poprejšnj" svetovalec pri Celjskem okrožnem sodišči Edmund Schrey pl. z Redhvertha, zdaj deželnega sodišča svetovalec v Gradci, imenovan svetovalcem pri uadsodišči v Gradci. Tega vladuega čiua ni treba bolje osvetiti, kakor če opominjamo, da je Schrey v Celji vedno hudo se protivil terjatvam našim po ravnopravnosti pri sodiščih, da je Schrey vodil discipliuarno preiskavo proti notarju dra.Geršaku v Ormoži zarad ujegovih „političnih agitaciju, katere so pa po razsodbi naj višjega sodišča notarjem ravno tako kakor vsem državljanom v zakonitih mejah dovoljene, da je Schrey bil spiritus rector onemoglemu prez'deutu Henricherju, katerega poznamo kot strastnega našega nasprotnika, iu da je tudi Schrey preiskoval Ptujsko sodišče leta 1881 zaraU tega, ker so baje uradniki pri njem bili prebudi Slovenci. Schrey je jeden tistih mož, ki mislijo, da ima samo stranka Ljubljanske kazine pravico do vlade in višjih uradniških mest, on je privrženec glasovitej Herbstovej državnoj stranki. „Da sedanja vlada imenuje take može, kakeršen je Schrey nasproti slovenskim kom-petentom in sploh celo nasproti tistim kompeten-tom, ki imajo razen drugih jednakih sposobnostij, po celih štirinajst službenih let več nego Schrey, to je pomenljvo znamenje, katero se ne sme prezirati, katero se mora temveč z debelim črnim svinčnikom zabeležiti. — (Visokorodna omika.) Pri neaem vojaškem naboru se je nedavno dogodilo, da je neki novinec, nekoliko vinjen, opotekel se iu uehotoina zaletel z glavo v zdravnika. Slednji se je k temu smejal. Predsednik naborne komisije pa ni bil toli ravnodušen, temveč je v svojej modrosti in vroče-krvnosti skočil kvišku ter začel nesrečnega, nerodnega novinca obkladati s tolikimi pristnimi zaušnicami, da so člaoi komisiie začudeni drug druzega pogledovali in si mislili: Ako že tak gospod ne more brzdati svoje strasti, pač ne moremo neol kanim kmetskim fantom v zlo šteti, ako so včasih nekoliko neredni in razposajeui. — (Grozna smrt.) Na železuičnej progi m^j Puljem in Divačo pripetila se je v 17. dan t. m. grozna nesreča. Ko je namreč osobni vlak, ki odhaia ob 4. uri 28. min. iz Pulja, odšel iz postaje Cerovlje in že četrt ure vozil z vso hitrostjo, zlezla je 40 letna kmetica čez ograjo in hotela še pred vlakom čez tir. A vlaka ni bilo več moči u .-ta v ti lokomotiva zgrabila je nesrečnico in je kacih 10' minut tirala dalje in v besede polnem pomeuu zdrobila. Ustavili so vlak in razmesarjeno truplo, ki je z nogama viselo na zadnjej osi izvlekli iu ga položili na stran, da ga čuva železuični stražnik. Potem odpeljal se je vlak dalje. — (Rokodelsko b r a I u o d r u š t v o v To 1-miuu) priredi v 27. dan t. m. prvo „ besedo" svojega obstanka v g. Devetakovi dvorani s tem sporedom: 1. Pozdrav. Nedved; 2. Govor predsednikov; 3. Deklica: Hajdrih; 4. Poglavje I. II. III.; vesela igra; 5. Svet: Foerster; 6. Mutec; vesela igra; 7. Pesem Koroških Slovencev. Začetek točno ob 8. uri. Vstopuina neudom 30., udom 10 novcev. — (O g. Hrabro s lava Volariča „Venci čveteroglasuih pesni"), katere smo zadujič v našem listu uatnauili, piše znani kritik g. Danilo Fajgelj v „Soči": „Radoatuo pozdravljam ta prvi umotvor g. skladatelja, ki sptičuje, dt* je v teoriji glasbe dokaj vešč. Glede melodije se približuje nekoliko (vsaj meni se tako dozdeva) pokojnemu Carli-ju, a v teoriji glasbe ga daleč prekosuje. Harmonizacija v teh uapevih je izvzeinši malo mest, ki imajo uepomenljive prečuosti (Querstaude) pa nekoliko ravuobežuih septim, povsem pravilna, ter kaže, da se g. skladatelj z glasbo resno bavi. Od možu, ki je star komaj 20 let iu ni bil v zavodu, kjer bi mu bila prilika dana glasbe se resno poprijeti, bi jaz tako sijajnega uspeha uikoli ne bil pričakoval, iu prav to prvo njegovo deio mi daje veselo Upanje, da mu bode sledila dolga vrsta odličnih skladeb. G. skladatelju resno svetujem, naj se drži izvoljeue si poti v kompoziciji in naj ga nikoli ue razburi krik ueveščakov, katerim slovanska glasba izmialjeuo obstoji iz dveh akordov, touike iu doini-naute pa nekoliko vratolomnih skokov. — Glasba se ima smatrati kot uuietuija, v katerej se prijetno druži barmouija z melodijo, ue da bi druga drugo prevladala. Tega principa se je gosp. skladatelj strogo dival iu čestitam mu k prvemu dem zlasti . ato, aer je kot učitelj v glasbi prava oela vraua med svojimi tovariši. Imeuovaue uapeve, katere razeu vrle giaabe zuači še zaporedma dobro zadeta intenciju pesnikova, prav iskreno piiporočujem." — (Predrzen cigan.) Zauerski „Narodni list" poroča, da je velik volk, kateremu &o bili goujci ia petami, skočil v reko Bosno, da bi jo preplaval. A oudusnji cigau, Osmau Bajr.o, to videč, vzame kamen v roko iu skoči odločuo v vodo, ter gre volku nasproti« Ko se srečata, potisne cigun volku, ki je imel odprte čeljusti, kamen v gobec, potem ga zagrabi z levo roko za lep, z dtsuo pa mu z nožem prereže vrat, ter izvleče zaklauega volka na ouuli Voiku so potem peijah v Serajevo, kjer so ljudje drzovitomu cigauu se boij divili, uego volku samemu. — (Promet z iuoko. ) V preteklem mestci poslalo se je madjarske iu hrvatske nuke 68*920 kv. ua Reko, v Tist pa 7 U58 kv. V piv.h t;ea uus q cih do^lo je na Reko 219 046 kv , tedaj za 44 525 kvintalov manj nego v istej dob? preteklega leta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sežana 23. aprila. Pošteno narodnim volilcem in Tavčarju doni naj slava, a poraz — — — in narodnej slogi škodljivim politikom, poraz dežmanovanju ! Strekelj in Komenski somišljeniki. Dunaj 23. aprila. Časopisi poročajo iz Krakovega: Sedemnajstletni bronarski delavec Boleslav Malankievvicz, rodom iz Varšave, hotel je včeraj mej glavnim raportom, pri katerem so bili vsi policijski uradniki prisotni, vreči petardo s smodnikom skozi okno policijskega ravnatelja. Ker ni v okno zadel, pala je bomba nazaj na tla, razpočila ter zlodejca samega težko, a ne smrtno poškodovala. V stanovanji policijskega ravnatelja so stekla 50 oken zrušena. Atentatovca, pri katerem so našli nabit revolver, odpeljali so v bolnico za inkvizite. Carigrad 23. aprila. Pri slovesu cesar-jeviča in cesarjevičinje od sultana, ko se je cesarjevič za izredno gostoljubnost toplo zahvalil, izrazil je sultan željo, da bi „Miramare" pri povratku iz Bruse, še kratko se ustavil v Bosporu, da bi mu bilo možno visokej dvojici pred odhodom poslati svoj prijazni pozdrav. Razne vesti. "(Statistika alkoholizma) dokazuje, da vNemči|i vsled alkoholizma pogine vsako leto 40.000, v Rusiji, ki je sicer tako ruzupita, pa le 10 000, v malej Belgiji 4000, v Francoskej pu 1500 ljudij. Prvo mesto pa zavzemajo Amerikanci, katerih je po pijanstvu v osmih letih poginila 300.000 * (Tekalei.) Najznamenitejši izgled o uspehih, ki Be dosežejo s strainiranjem ljudij, dado nam tako imenovani tekalci. Ko je navadni človek že ves rudeč, zasopen in spoten, ako hitro na kako vi-sočino dospe ali doteče kak omnibus. more vajen človek več ur zaporedoma teči tako, da se res moramo vprašati: „Ali je tekalčeva piiroda drugačna, kakor kaka druga." Znano je o slavnem vojaku Maratonskem, ki je prinesel poročilo o zmagi Grkov v neprestanem teku v Atene, in ko je je sporočil, se je mrtev zgrudil na tla. Rimski zgodovinarji pripove dajejo tudi o slavnih ekspedicijah slavnih tekalcev. Tako pripoveduje Plinij o nekem atletu, ki je v Jed-nem dnu v cirkusu pretekel 235 kilom., in na drugem mestu o nekem dečku, ki je 110 kilom, pretekel v pol dneva. V srednjem veku bili so zname niti tekalci velikega sultana. Angleški velikaži so mnogo držali na „runuing footman,'' in dokazano je, da so tekalci bili prej kakor dirjalci v navadi v Angliji. Dober tekalec mora po angleškem mnenji sedem iniglečkih milj preteči v jednej un. Brzo-hodci, katere Angleži in Amerikanci nazivi jejo npe-destrians" so podobni tekalcem. V začetku tega stoletja stavil je kapitan Bonclav, da v 1000 urah, to je v 41 dneh preide 1000 angleških milj in dobil je stavo. Omenimo skoro neverjetne marše Norvežca Mensena, kateri je pred štiridesetimi leti vzbujal začudenje sveta. Ernest Mensen je stavil, da pride iz Pariza v Moskvo v 15 diuh. 11. junija 1834. ob 4. uri zvečer odšel je iz Periza, 25 istega meseca, ob 10. zjutraj prišel je v Kremi, ko je 2500 kilometrov prešel v 14 dneh v 18 urab. Niegova hoja bila je tako imenovana trajni t^k. 1836 dobil je Mensen nalog nesti depeše iz Calkute v Carigrad. Prešel je 9000 kilometrov dolgi pot v 59 dneh. Naročeno mu je lilo 1843 leta iskati vire N love. Po desnem Nilovem bregu korakajoč, prišel je v zgornji Egipet. Tu blizu vasi Syang obstal je uajedenkrat, zaletel se v neko drevo, ter obra/; pokril z robcem. Počival je tako dolgo, da je prišlo nekaj oseb k njemu — bil je mrtev. •favne dražbe. 2 5. aprila. 3. eks. držb. pos. Jožef Vičič iz Soz, 1680 gld., Bistrica. — 1. eks. držb. pos. Jurij Pavlic iz Sele St 30, 1360 gld., Loku. 26. aprila. Relicitaeija poa. Jožef Pukclj iz Pod goro, I.a širi- — 3. eks. držb. Frančiška Zagor vmož. Mule iz Starega trga, 1520 gld., Lož. — 1. eka. držb. pos. Andrej Novak iz Famelj, 1277 gld. Senožeče. — 1. eks. držb. Matija Žnidaršič iz Paderkve, 2783 gld. Lož. — 1. eks. držb. pos. Jurij Štritof iz Kavne, 1320 gld. Lož. Meteopolovično poročilo. S ° (Jas opazovanja Stanju barometru v mm. Temperaturi Vetrovi Nebo Mo Urina . uuu. 22. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-22 mm. 72984 mm. 729 40 mm. -r- 4-8 '0 + 9-6H5 + 6-6° C si. s/.ll. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 20-1 mm. dežja. Srednja temperaturu -+- 7*0°, za 2 8° pod normaloin. Tržne eene v 1 Jiil>IJaiiS dne 23. aprila t. 1. 100 kilogramov kilogram . Pšenica, hektoliter Rež, Ječmen „ Oves, „ Ajda, „ Proso, m Koruza, „ Leča „ Grah „ Fižol Krompir, Maslo, Mast, $peh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jaica, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ Svinjsko Koštrunovo „ Kokoš....... Golob ........ Seno, Slama, Drva trda, 4 kv. metre • mehka, „ _ 100 kilogramov gld. 7 5 4 3 6 5 9 9 IC 9 kr. P6 53 ft7 25 H9 j 69 20 59 96 84 58 72 85 2 8 64 58 72 40 50 18 23 87 20 50 dne 23 aprila t. 1. (Izvirno telegrafi&no poročilo.) 79 gld. 90 kr. ^rebrna renta .... 81 9 20 100 9 85 6*/f marčna cetttA......... 95 55 Akcij-- narodno banko ..... «53 _ Kreditne akcije...... . . 321 40 London . . ..... . 121 45 —. n _ Napol. ......... . 9 » 63«/, C. kr. ceklui. ..... ;"> 73 Nema Ko marko ... ■S9 45 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 124 _ Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld. 171 n 25 4°/,, avBtr. zlata renta, davku prosta. . 100 75 122 30 ti n * - .. .... 91 60 r „ papirmi renta 5n/0..... 88 40 5°/0 štajerske zemljišč, od. ez. oblig. . . 104 50 Dunava reg. srečke 50/o ■ • 100 gld. 114 25 Zemlj. obo. avstr. 41/it0/o zbiti zast. listi . 121 25 Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 108 15 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 _ 176 75 Kudolfove srečke .... 10 , 19 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 120 _ Tramm\vay-društ. vel j. 170 gld. a. v. 212 w 20 n 0&°\<> špirit (225- -3) i z ali brez vinskega okusa po dnevnej ceni prodaja isa v prijazni vasi Ljubljanske okolice, tik ceste in železniške postaje, v jako dobrem stanu, z jednim nadstropjem, s prostornim vrtom, hlevom, magazinom in ledenico, pripravna za vsakovrstno podjetje, zlasti za krčmo, mesarijo in trgovino z lesom, protlu se iz proste roke pod dobrimi pogoji. Kje — pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda"'. (268-1) l It .1 a d. "b e zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v -slovanskem svetu nemalo senzacijo \ zbudile, dotiskana C je. Po zadržuji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: 1. ttMiiiotipeve, II. nio-k«- zbore, III. ineNune zbore in IV. Nkluilbe xh glHMOvir. Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat f ska) po 2 gld. 20 kr. (160—11) I^lSLT7"i2?, kratek in v dobrem stanji, — pripraven za začetnike — proda »«? po ceni. (257—3) Emouska cesta h. št 6 v pritličji. —Ar Solidna ponudba. i Zavoljo premalo znanja z ženskim spolom, Seli 80 po tej poti precej oženiti mož v bojših letih, solidnega zadržanja, trgovec v prijetnem kraji na Kranjskem, z dekletom (gospodičino) oziroma udovo brez otrok, od 20—32 let staro, nekoliko izobraženo, so-lidnega zadržanja; o/.ir se jemlje posebno na tiste, ki so v trgovini ali vsaj v gospodinjstvu nekoliko navajene, na premoženje se posebno ne gleda, a gleda ae na prijazno, pošteno in štedljivo gospodarico. Rekomandirana pisma s pridejano sliko (fotografijo) naj se pošiljajo pod naslo/om: ..Sol.....^, l">- nudba", pošta Kranj, Gorenjsko, poste ređtante. Sli ke se vračajo na zahtevanjc v osmih dneh no prejetji pisma. — Tajnost se zagotovlja s častno besedo. (26«—1) km Prostovoljna prodaja restavracijskega poslopja. Restavracijsko poslopje v LoRatcikeiu • r«u Aft. lo, na >otran)»kem, tikajoče se železniškega poslopja, se radi spremene domovališča proda iz proste roke. K temu, še le pred nekaterimi leti prostorno sezidanernu poslopju, v katerem se po dnevi in po noči toči, pripada še hlev, vrt in pašnik. V Logatci je sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davkarije, zlasti jo pa še opozoriti na veliko kupčijo z lesom in neposredno zvo/o z živosrebrnim rudnikom v Idriji. — Kateri žele kupiti to poslopje, naj je izvolijo na mestu ogledati in prepričati se o obsegu in uspehu te gostilnice in pošljejo svoje ponudbe lastniku Francu Virantu, ravnatelju užitninskega davčnega orada v Zagreba, v teku jednega meseca. Posredovalci so izključeni. (270—1) V Zagrebu, v 21. dan aprila 1884. TJmotno (32—30) ♦ T ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu x ustavlja po nainovejf brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja vse zobne 0|»eraul)e ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, $ poleg Hrudeckjjevega mostu. I. nadstropje. £ V „NARODNI TISKARNI" v I j j ii 1>1 j ji ni je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: IbTO"V. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8«, 32 pol. Cena 70 kr. /a znižano eeno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Iiajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Jieviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulayt, poslovenil Davorin Hotttnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zve/.ko naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. TUJCI: dne 22. aprila. Pr* Slona • Friedmanu z Dunnja. — Weidlich iz Lipskega. — Stein z Dunaja. — Pietschraann iz Čepla. — Scligmitnn z Dunaja. —Schlutz iz lieljaka. — "VVoiss iz Siska. Pn LtlKi: Mandler z Dunaja. — Globočnik iz Železnikov. — Werdinger z Dunaja. — Moritsch iz Beljaka. Pri južnem Kolodvoru Batalič iz Tržiča. Rissmaul iz Ljubljane. — Banaschek z Dunaja. — Javoršek iz Medic. Pri bavarNkem dvoru: Briiner iz Beljaka. VIZITNICE v elegantnej obliki priporoča po nizkej ceni „Narodna Tiskarna" v LJubljani. BUDIMSKA i jt(Ak6czy gre za cica.., katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. Bebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinsko kapacitete zaradi njegove bogate vsehine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznili prebavi lil i h organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva so po vseh lekarnah in prodajalnioah mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rak6ozy (210—4) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izduteli m odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Laainma m tisk „Narodne Tiskarne".