286. številka. Ljubljana, v sredo 11. decembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MOD. Uhaja 7aak dan srve#«r, icimii nedelje in pravnike, ter velja po polti prejeman ta a v st r o - o ge r sk o deiele aa vao leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., aa jedeo miho i gld 40 kr. — Za L j obijano Irec pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10£kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta — Za taja deiele toliko ve«, kolikor poštnina anaia. Za ocnanila plačuje te od Itiriatopne petit-vrate po 6 kr., če sc oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6a se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae ievole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je aa Kongresnem trgu fit. 12. Upravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. je bil tako srečen kakor jaz in nekateri mojih tovarišev, da je služil pod Taaffeom, in govori zdaj z mesta, na katerem je on skoro petnajst let stal, ta ima dolžnost, spomniti se zaslug, katere si je pridobil pokojnik, jeden najboljših mož Avstrije, in izjaviti, da ga ni, ki bi se mogel primerjati grofa Taaffeu glede brezmejne odanosti cesarju in državi. Govornik apelira na uradnike, naj se vedno ravnajo po tem vzvišenem vzgledu. Vlada nikomur ne odreka pravice, potegovati se za gospodarske interese tostranske državne po« lovice in njih odločno varovanje bode nje prva naloga pri obnovljenju pogodbe z Ogersko. Principijelno nasprotnega in sovražnega stališča pa glede te eminentne državne potrebe ne more zavzeti. Skrajna krila pri nas in na Ogerskem so jedina v nameri, omajati zakonito državno zvezo, in temu se mora vlada odločno upreti. Kar se dostaje pogajanj mej vlado in Mlado-Čehi je treba pripomniti, da se more govoriti o pogajanjih le, če je zato dana podlaga, takih pogajanj pa ni bilo. Če občujejo člani vlade s poslanci tistih strank, ki jej niso naravnost sovražne, storili so le svojo dolžnost in ravnali v zmislu vladne programatične izjave. Vlada želi ustvariti na češkem prijazne razmere in pričakuje, da jej bodo zastopniki češkega naroda šli na roko. Sicer pa so Mladočehi povedali, da bodo glasovali zoper proračun, kar je dokaz, da tista domnevana pogajanja še niso posebno daleč prišla Če pa hočejo Mladočehi nadaljevati principijelno opozicijo, morajo vender priznati, da njih opozicija ni posledica činov sedanje vlade. Vlada bo odkrito in legalno delala za približanje narodov, zlasti na Češkem. Č» ški poslanci so izrekli tudi gospodarske želje; naj bodo prepričani, da jih bo vlada z največjo dobrohotnostjo in objektivnostjo uvaževaln. Takoj še seveda ne morem obljubiti, da jih izpolnim, sicer bi gospode še spravil v zadrego, da bi morali glasovati za proračun. Govorilo se je tudi o razmerju mladočeške stranke k češkemu namestniku. Namestnik, ki ima velike zasluge za deželo, je vedno sodeloval soglasno z vlado in bo tudi v bodoče tako deloval. Vlada sama je odgovorna za politiko na Češkem. Vlada je tudi pripravljena ustreči gotovim željam južne Tirolske, v kolikor so utemeljene različnih razmerah mej severom in jugom, da bode dotičnim poslancem omogočen vstop v dež. zbor. To pa se more zgoditi le tako, da ostane jedinost dežele nedotaknjena. Kar se tiče zahtev jugoslovanskih narodov mogel bi ponavljati le to, kar sem že drugod označil kot principijelno stališče, namreč napram Malo-rusom v Gališki. Vlada ima dolžnost ustrezati narodnim in kulturnim potrebam narodov, ali nobene koncesije ne bo dala da bi drugi bili provocirani. Iz tega je razvidno, da zahteva vlada mnogo od svoje administracije. Ta vprašanja spadajo sicer v zbornico, a potrebno je, da je vlada od svojih organov dobro poučena. Zato bo vlada skušala delati na to, da bodo uradniki in oblastva rada in z veseljem delala, da bodo dobrohotni in inicijativni, na drugi strani pa se vzdrževali strankarskega gibanja. Vlada mora v prvi vrsti skrbeti za uradnike, uradniki morajo v prvi vrsti zastopati interese vlade. Tudi v interesu narodov je, da se ne kazi razmerje mej vlado in uradniki in se podrejeni uradniki ne hnjskajo zoper njih predpostavljence. Finančni minister je že naznanil, da se bo vlada bavila z uredbo pokojnin uradniških vdov in sirot in z uredbo uradniških plač. Vlada je že sklenila predložiti zbornici taka zakona. Glede verskega vprašanja je vlada že pojasnila svoje principe in je od njih je ne bo niti burna opozicija niti zlobno podtikanje odvrnilo. Načrt volilni reformi je že nekaj časa izgo-tovlj ii, tiskan in mogel bi ga koj predložiti, ker imam za to že najvišje dovoljenje, a ker vem, da bi se zbornica ledaj z volilno reformo ne mogla baviti, izjavljam, da ga predložim v prvi seji meseca februvarja. Vlada ne zahteva drugega, nego nepristransko priznanje, da je konstitucijoualna, dasi neparlamen- Državni zbor. Na Dunaji, 10. decembra. Zbornica je v današnji seji nadaljevala proračunsko razpravo. Najvažnejši moment je bil govor mininterskega predsednika grofa Badenija. Prvi je govoril inladočeški poslanec dr. Kramar. Bavil se je najprej z vprašanjem o regulaciji valute, se dotaknil pogodbe z Ogersko in potem označil Badenijev sistem kot nadaljevanje Taaffeovega, kot sistem odločilne administracije in neparlamen-tarnega vladanja. Ta sistem poostruje še okolnost, da je vlada absolutno neparlamentaran, dobro pa je, da se skuša grof Badeni seznaniti s potrebami narodov, česar Taaffe ni storil. Proti Taaffeu smo se borili iz prepričanja; ali se sme od nas zahtevati, naj premenimo svojo pozcijo, ker je na TaafTeovo mesto prišel Badeni? Badeni se je pri nas informiral o naših potrebah, pogajanja pa se uikaka niso vršila, pač pa je Badeni spoznal, da svojega principijelnega stališča ne zapustimo, dokler se ne ustvarijo podlage narodno in politično pravični rešitvi našega programa. Govornik se je potem bavil s češkim namestnikom Thunom in rekel, da država boleha za centralizmom, vlada je in hoče biti centralistična, češki narod pa tega neče in za to bodo njega poslanci glasovali zoper budget. Posl. baron Dipauli je povedal, da nepo-trditev dra. Luegerja ni bil pravi uzrok njih izstopa iz konservativnega kluba, to je bila le zadnja kaplje, zadnji nagib. Govornik je precizoval svoje krščansko socijalni stranki prijazno stališče in povedal, da vladi ne bo oponiral quand mčene. Ob velikem in splošnem zanimanju je na to vstal ministerski predsednik grof Rad en i. Rekel je, da sicer nima povoda poseči v debato, da pa to stori, ker hoče s tem pokazati, da priznava pomen parlamenta. Če more zbornica zdaj že se baviti 8 proračunom, gre zasluga za to proračunskemu odseku. Odkar je umrl grof Taaffe, imam prvič priliko, govoriti v zbornici o meritorni stvari. Kdor I^ia^teRa Kako sem se oženil. (Božična povest. Ruski spisal P, Plrang, preložil I. J. Štefan o v.) (Dalje in konec.) „Komaj si upam dihali. Srce mi skoraj neha biti. Pošasti pa so silno razvesele neke stvari iu se vedno bolj bližajo mojemu ležišču. Strah in nevarnost povrneta mi nekoliko mojih močij; hočem zgrabiti sabljo — a ni je; naposled hlastno zgrabim samokres. Ob drevesu se vspnem kvišku in naslonjen na deblo imam komaj toliko močij, da napnem petelina. Pošasti pa vedno bliže proti meni in zdi so mi, kakor da si brusijo zobe na-me ka^ajel „Stoj, sicer vstrelim! zakričim z zamolklim glasom. Pošasti počno bežati, le jedna prikazen, katera se mi je zdela najnevarnejša, ostala je na mestu. Jaz pritisnem na zmet. Zasliši se strel in zatem krik! Meni se zvrti v t lavi; n'česa ne vidim in v ušesih občutim čudno Šumenje. Samokres mi pade iz rok in sam ne v stanu vzdržati se po konci, padem kakor klada v sneg! — Kmalu potem čutim, ila se je nekaj vleklo čez mene; meni je težko, dihati ne morem. Silim se odpreti očij, zakriČati . . . vse zastonja. »Ko se zopet zavem, ležal sem v neki meni povsem neznani sobi. Obračam glavo na vse strani; na stolu zapazim sivega starčka, ki ves zamišljen Čita neko debelo knjigo. Njegov obraz je jako prijazen in vsa zunanjost jako prikupljiva. Iz očij mu je sijala dobrota in oni mir, koji je običajen le takim ljudem, kateri so vse svoje življenje posvetili le dobremu svojega bližnjega. Meni je dobro delo gledati to blagodušno postavo, a starček ni zapazil, da sem spregledal, ker je bil ves utopljen v zanimljivo čitanje. A kmalu se začujejo lehki koraki, vrata za-ikripljejo in na pragu se prikaže izredno krasna deklica z obezano roko. rNe more biti krasnejšega na svetu, draga moja! Govorim resnico; ti si bila krasna devica in si še sedaj za-me najljubša stvar" — pristavi Peter Grigorjevič, obrnivŠi se proti svrji ženi. _— Kaj dela bolnik? vprašala je vstopivša deklica starčka. „— Nič hudega ne bode, Ninica, danes proti večeru se vročina ni povekšala. Bode prešlo, ako Bog da, ozdravil bode. Mladost bode vse premagala, kmalu vstane tvoj junak" — pripomni starček lukavo nasmehnivši se. Ninica se je zamislila in mu zagrozila s prstom, da naj bo tiho. Jaz zakašljam in se obrnem na stran. Oba sta umolknola in prišla k postelji. Jaz nisem več zakrival očij. Ninica se je zavzela in meni se je zdelo, da je postal njen obraz veselejši. Tukaj sva se seznanila. Proti prepovedi Nikolaja Szepanoviča, očeta ljubeznjive Nine, govorila sva precej dolgo. Od tega časa se nisva več ločila. Povedali so mi, da sem ležal v nezavesti — blizo jeden teden. Kako so me dobili, kaj se je godilo z manoj, nič nisem pomnil. Slušajte torej, kaj mi je pravila o tem Nina: BNjih družina je sklenila na oni večer v maskah iti k sosedovim. Nina je bila .koza", strijc Vazo „medved", drugi zopet „hudič", nvragH itd. „Mene so našli tako-le: Na tem mestu, kjer je „KopČiku zbežal v goščavo, se mi je odtrgala sablja, na katero je stopila trojka vozeča Nino s Hpremst voni." „Sablja je zabrenčala; potniki se ustavijo in stopijo iz sanij. Ne daleč od sablje vidijo še nov konjski sled v goščavo. IdoČ dalje pridejo na ono poljanko, tam so zgubili sled, a kmalu ga zopet najdejo in se napravijo dalje v šumo, kličoč drug druzega in smejćč se. Daljo vam je znano! — Ono strašilo z repom in kozjimi rogovi je bila Nina. Ona se je ustavila od strahu, zapazivši tukaj v samotni goščavi človeka, kateri jej preti z samokresom v roki !* „Jaz sem kmalu okreval. Na glavi je bila še mala oteklina in pleča so me bolela; a to me ni zadrževalo, da bi ne bil plesal z Nino Nikolajevno. Nisem se odločil od nje ne za jeden korak in že pri tretji četvorki svm jo štel za svojo lastnino". tarna in da želi s pomočjo poslancev doseči kar je za državo najbolje. Posl. Začek je pojasnjeval razne češke zahteve in izjavil, da ne pričakuje češki narod dotlej ničesar od Badenija, dokler se bo ta pri vseh sklepih oziral le na Nemce. Posl. S t e i n e r je zagovarjal protisemitsko stranko. Razprava se je potem pretrgala. Prihodnja seja bo jutri. V EJ ubijani, 11. decembra. Klun in delavci. Včerajšnji .Slovenec" trdi, da je gosp. Klun omenjal prošnjo občin ljubljanske okolice, da bi se delavke s kmetov ne jemale v tobačno tovarno, le zaradi tega, ker je neki poljski grajščak tožil, da v Galiciji pomanjkuje poljskih delavcev, ker vse sili v tovarne. Hotel mu je le pojasniti, da je na Kranjskem ravno tako. Nam se to pojasnjevanje ne zdi prav verojetno, a vender ga priobčimo. Mnogo verojetneje je to, kar smo mi pisali, posebno če se pomisli, da je Klun zastopnik kmetskih občin ljubljanske okolice. Kako je pa prav za prav Klun v odseku postopal, še sedaj ne moremo vedeti, kajti noben dunajski list stvari tako ne poroča, kakor jo „Slovenec". Poročevalčevo poročilo pa nt merodajno, ker poročevalec mora sestaviti poročilo po mnenju večine odseka katero torej ne izraža njegovih nazorov. Iz poročila se ne more nič gotovega vedeti, kako je Klun prav za prav govoril. Sploh je pa smešno, da je »Slovenec" o Klunovi zadevi poročilo Klunovo navajal, torej navajal v Klunovi stvari Kluna samega za pričo. Če se včerajšnji ,Slovenec" nakrat sklicuje na podlagi nekega sta tističnega poročila,v da so plače v ljubljanski tovarni razmeruo ugodne, le rečemo, da je „Slovenec" sam drugače pisal še v soboto in da po našem prepričanji s takim zaslužkom ni mogoče pošteno preživljati rodbine. „Slavische Post" se bode imenoval baje nov list, ki začne po novem letu izhajati na Dunaju. Ta list bode baje oficijozen in bole zagovarjal slovanske koristi Pred vsem bode nekda dokazoval, da je za avstrijske Slovane najbolje, ako se izroče poljskemu vodstvu. Grof Badeni in češko državno pravo. Češki poslanec dr. Kramar priobčil je v časopisu „Die Zeitu obširno razpravo o češkem državnem pravu. Ta razprava je pa nekda dala povod grofu Bađenijtl, da je ukazal nekemu češkemu uradniku v ministerstvu notranjih stvarij. da naj preišče tajne zakonske akte min'aterstva, da potem sestavi poročilo, kako je 8 češkim državnim pravom, v koliko je utemeljeno. Protiseraitskim listom je to prav dobra snov za napade proti Čehom, vladi in zjedi-njeni levici, ki se takoj vladi ne upre, ko kaj tacega namerava. Seveda na to se ne ozirajo, da še ni tako dolgo, da je celo knez Liechtenstein sam se bil izrekel za češko državno pravo v nekem državno-zborskem govoru. Sicer je od tega preiskavanja aktov do uresničenja češkega državnega prava še „čez dva meseca je bila poroka. — Nina pokaži no ročico!" s tem je končal svojo pripovest stari ritmajster. — Istinito, „dobro si me vzprejel v prvič v življenji, dragi moj, liki neprijatelja!! smeje se odgovori Nina. — „Kaj pak je bilo s „Kopčikom", papa.?4 — vpraša nežui glas radovedne L;zike. — Da, provzročitelj vse nezgode, Kopčik, bil je ujet tri vrste daleč od kraja nesreče . . . Potem mi je služil še osem let verno in udano. A pri neki težki brigadni vaji, kjer je bilo toliko prahu da nisi videl za dva koraka pred saboj, padla sva obadva v nek globok jarek ; jaz sem se le malo opraskal, a moj konj si je izpahnil prednjo nogo. Sicer mu je noga ozdravela, a za vojaške vaje ni bil več sposoben. Svoje zadnje dni je preživel v mojem hlevu mirno in zadovoljno in bil ves čas največji ljubimec drage moje Nine. — To je cela dogodba, gospoda moja in ako tudi morebiti ne zanimljiva, a je povsem resnična, kajti svedoki so tu prisotni. — Večerja je nu mizi! — javi na vratih pokazavši se sluga. — Toraj, gospoda, izvolite v obednico, da povžijemo, kar je Bog poslal ter popijemo v spomin mojega starega tovariša Kopčika! — reče Peter Gri-gorjevič naposled vstavši izza mize ter gostoljubno spremi svoje goste v obednico. daleč in tudi mi ne verujemo, da bi grof Badeni zares kaj posebnega storil v tem ozira, če proti-semitski časopisi vse stvari niso izmislili, da imajo tak predmet za zabavljanje proti čehom in vladi. Proti Cehom bodo sedaj gotovo pridno zabavljali, ko so jim Mladočehi popolnoma prijateljstvo odpovedali. Da se Čehi ne sprijaznijo s centralizmom in jih še ničesa ne vleče na Dunaj, so prav mnogo krivi protisemitje, ki se upirajo tema, da bi češka narodnost imela kako pravico na Dunaju. Boj proti Cehom je sedaj na dnevnem reda pri badejeviških Nemcih, odkar so minole deželno-zborske volitve. Nemški gospodarji v veliki množini odpuščajo češke posle, učence, pomagače in delavce. Na ta način hočejo mestu dati bolj nemški značaj. To so bili že poskusili pred kacimi desetimi leti. Tedaj so celo bavarske delavce vabili v Budejevice. Ves trud je pa bil zastonj, kajti končni uspeh je bil vender le ta, da je poslednje ljudsko številjenje v Budejevicah jasno pokazalo, da Nemci nazadujejo, Čehi so se pa v desetih letih pomnožili za celih 5000 duš. Boljšega uspeha tudi sedaj ne bodo dosegli, naj 86 še tako upirajo, če bodo nemški trgovci in obrtniki preveč zabavljali proti Čehom, dosegli bodo k večjemu to, da češki kmetje iz okolice ne bodo pri njih kupovali. Dunajski ples, to je sedaj veliko politično vprašanje na Dunaju. Na Dunaju je navada, da je slednje leto predpustom v mestni hiši sijajen ples, h kateremu pridejo navadno tudi člani cesarske rodbine. Tudi letos se namerava prirediti ta običajni ples in okrajni glavar dr. Friebeis je že storil za to prve korake. To je silno razburilo protisemitsko vodje in časopise. Po njih mnenju se nikakor v mestni hiši ne sme plesati, ker dr. Lueger ni potrjen za župana. Sedaj se ne spodobi, da bi se plesalo v mestni hiši, ko je občinska avtenomija ustavljena. Protisemitski časopisi poživljajo krščanske dame, da naj se ne udeleže tega plesa. Če bode ples, naj bodo na njem le židovske dame. — Stvar je sama na sebi prav majhne važnosti, a protise-mitom pa jako ugaja, ker jo rabijo za agitacijo. Pokazali so zopet, da si znajo izkoristiti vsa sredstva. Če se bode protisemitom popolnoma posrečil njih namen, se pa ne ve, ker na Dunaju je pač mnogo bogatejših liberalnih meščanskih rodbin, ki se udeleže tega plesa, naj jim protisemitski Časopisi še tako odsvetujejo. Nekateri plemenitaši, pri katerih ima knez Liechtenstein kaj upliva, pa pač izostanejo. Gradiva bodo pa vsekako protisemitje imeli nekaj za zabavljanje, tudi nekaj shodov proti temu plesu utegnejo sklicati. Ogersko ministarstvo je te dni izdalo neko naredbo, s katero se uvede nov zakon o svobod nem bogoslužju tudi na Reki. Madjari Reko zma-trajo popolnoma za svojo, ondi uvajajo nove zakone, ne da bi Hrvate kaj za to vprašali. Hrvatska vlada pa na vse to molči, ko bi bila seveda njena dolžnost glede Reke braniti pravice Hrvatske. Prav dobro se vidi, da je ban le orodje madjarske vlade. V saboru pa imajo večino jedino vladni kimovci, ki se ne upajo ničesa reči, ko so voljeni z vladno pomočjo in dobro vedo, da jih pri novili volitvah vlada lahko zopet odstrani. Nemstvo na Ogerskem. Neki berolinski list hudo prijema zjedinjeno levico, da se nikdar ni potegnila za ogerake Nemce. /♦ pri sklepanju nagodbe z Ogersko bi bila lahko jim zagotovila ugodnejši položaj. Pa tudi pozneje je zjedinjena levica vedno podpirala M tdjare, da so Ogri podpirali jo proti TaafTeju. Ogerski Nemci so prosili nekoč Ple-nerja, da bi zanje kaj storil, a ta vodja zjedinjene levice, ki ima neko Madjarko za ženo, jih je odpravil s tem, da se neče nič mešati v madjarske stvari. Dogodki na Turškem. Celo vladni listi že priznavajo, da je v Armeniji pobitih že nad 60 000 ljudij, a velevlasti vendar ne store nobenega odločnega koraka proti Turčiji. Boje se namreč, da bi se ne razbila njih složnost, ako bi začele odločneje postopati. Dosedaj niti tega niso mogle iz pošlo vat i, da bi sultan dovolil poslati jim vsaki še po jedao ladijo pred Carigrad. Vidi se, da Turki nimajo nobenega strahu pred Evropo. Za velevlasti pač ni častno, da jih Turčija tako rekoč vodi za nos. Turki so vedno prevzetneji, ker vidijo, da se velevlasti boje pokazati svojo odločnost. Omahovanje velevlastij pa utegne imeti še slabe posledice. Pomladi utegnejo nastati nemiri po vsej Turčiji, ki bodo postali resna nevarnost za evropski mir. Dopisi. 1» Hlari'ga trga pri Ložu, 9. decembra. Veselica, katero je priredila tukajšnja ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, obnesla se je vrlo dobro. Vsa čast novo ustanovljenemu odbora. Priredil nam je res krasen večer, koji nam ostane dolgo v spomina. Neki priprosti kmet je rekel: .Dasiravno sem skoraj jedno aro daleč, a hotel bi priti vsako ne deljo kaj tako lepega gledat". Ženska zbora pela •ta se povsem dobro in precizno. Pa tudi moški zbor tukajšnje čitalnice ni saostal. Posebno je pa občinstva ugajala gledališka predstava, gluma „Oče so rekli, da le". Loterija, se je vršila v prostorih g. Benčine in to v lepem redu in z veliko živahnostjo. Veselica je bila zelo dobro obiskana. Poča-stdi so nas tudi sosedje iz Grahovega in zastopnik Hrvatov iz dolenjega čubra. Domača inteligenca bila je vsa zastopana mej njo tudi g. šumarski vodja pl Oberreigner in grofica Lichtenberg, ter mnogo priprostega ljudstva. Vstopnina in loterija dali sta 89 gld. 40 kr. Čistega prebitka ostaja okoli 60 gl, kateri se odpošlje družbinemu vodstvo. Obžalovati je le, da se faktorji, ki so v prvi vrsti poklicani to prekoristno družbo podpirati, veselice niti udeležili niso. Slišal sem, da radi tega niso hoteli priti, ker je bilo na adventno nedeljo. Tako I? Jim li ni znano, da se veselice podružnic sv. Cirila in Metoda vrše tudi lahko v adventu in postu, ker je po društvenih pravilih pri teh veselicah ples prepovedan. Veselice, pri katerih torej ni plesa, smejo se pač tudi v adventu prirejati. Je-1 i ne? Smo li bili mi prvi, ki smo to storili? Dobro vemo, da hočete s tem le sebe oprati in opravičiti. Boljše je seveda podpirati Vaše novoustanovljeno „ konsumno društvo" nego družbo sv. Cirila in Metoda. Bodi sil Vendar je ta veselica sijajno pokazala, da nas klerikalni zmaj ni še popolnoma ugonobil in potrl, ampak, da nas je še nekaj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. decembra. — (Občinski svet) bo imel jutri, v četrtek, 12. decembra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Magistralnega gremija poročilo glede vtelovljenja nove deželne bolnice in njene okolice v mestno občino ljubljansko. III. Finančnega odseka poročilo a) o računskih zaključkih mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice za 1894. leto; b) o računskih zaključkih mestne blagajnice za 1894. leto. IV. Vodovodnega ravnateljstva poročilo a) o mestnega vodovoda proračunu za leto 1896. ; b) o položitvi vodovodnih cevij po Opekarski cesti preko ceste v Mestni log do Konušnega trga; c) o prošnji Amalije Pfeiferjeve za položitev cevij do njene hiše na Poljanskem nasipu 26; č) o najetji posebnega organa za popravo pip in za nadzorovanje vodovodnih naprav po hišah. V. Šolskega odseka poročilo a) o dopisu c. kr. deželne vlade, zadevajočem ustanovno pismo o mestni ustanovi za obiskovanje višje obrtne šole; b) o dopisu deželnega odbora, zadevajočem račune ravnateljstva c. kr. velike realke o porabi dotacije za leto 1894.; c) o prošnji vodstva H. mestne deške šole za izredno dotacjo v svrho poprave in ubiranja šolskega harmonija. VI. Občinskega .svetova i cm Ivana Hribarja samostalni predlog gleie uravnave plač mestnim uradnim slugom. Tajna seja: Sprejem občanov in meščanov. Prizivi v stav-binskih stvareh. — (Regulacijski načrt.) Enkera za presojo Hraskv DufTajevega načrta za regulacijo našega mesta imela je včeraj popoludne pod predsedstvom župana Graseellija prvo posvetovanje. V enketi bili so zastopani in sicer: c. kr. deželna vlada po svetniku dr. pl. Riihlingu, deželni odbor po odborniku dr. Schaflerju in inženirju Kl i nar ju, kranjska hranilnica po svojem predsedniku Josipu Luck-in a n n u , nadalje bile so zastopane stavbinske tvrdke Fale8chini, Tonnies in Treo, ostale stavbinske trvdke pa eo svojo odsotnost opravičile; mestno občino zastopali so župan Grasselli in občinski svetniki Hraskv, Hribar, Petričič, Ilavnihar, dr. Staro in Šubic, mestni stavbinski urad pa višji inženir Duffe in stavbinski asistent Koch. Predsednik pozdravil je došle zastopnike ter ob kratkem razložil zgodovino raznih načrtov, ki so bili razgrnjeni po mizah, potem pa je višji inžener Duffe skiciral temeljne nazore, ki so vodili projektanta pri izdelovanju načrta. Po teh splošnjih informacijah sklenila je enketa, da bode v prihodnji seji, ki bode v ponedeljek dno 16. decembra, pričela generalno debato o načrtu in svoja dela pospešila tako, da bode prihodnji teden ves načrt pregledala in konečno presodila. — („Slov©neca) opira v sinočni Številki kanonika Klana. Tri dni ao si Slovenčevi uredniki belili glave in šele tretji dan jih je obšel sveti dah in jih razsvetlil, da so skrpali trideset vrstic v zagovor kanonika Klana. Tem vrsticam pa se pozna, da je sv. dah „Slovenceve* urednike le za trenotek razsvetlil, za prav kratek trenotek 1 Ves zagovor „Slovencev" je: vsako leto ne more noben slovenski zastopnik omenjati vseh stvari j. Pardon, farovški gospodje! Zdaj imamo novo vlado, katera ne pozna naših zahtev in ne ve, katere so najaktavelnejša. Te bi bil moral gosp. Kino navesti, in ker tega ni storil, smo pa po vsi pravici očitali malomarnost. — (Slovensko gledališče.) Humperdinckovo opero „Janko in Metka" je treba večkrat slišati, predno se zaslede vse glasbene krasote te skladbe, predno se spozna, kako je dramatična in v vseh malenkostih karakteristična, kako je bogata interesantnih modulacij in lepih melodij, kako mojstersko delo je v sceničnem in umetniškem oziru. SluSaje to prelepo glasbo in gledaje fantastične ali naivne prizore, pozabi človek na vso resnobo življenja, duh se mu razvedri in srce se mu razveseli, da postane mlad ... S sinočno predstavo te opere smo bili jako zadovoljni in poročamo o njej s tistim radostnim zadovoljstvom, katero nas vselej navdaja, kadar se je uprizorila dobra predstava. In tega zadovoljstva nam tudi ne morejo zagreniti tisti, kateri preže na vsako malenkost, da bi udarili po našem gledališči in občinstvo zvabili h konkurenčnim predstavam. Predstava je bila dobra, tako dobra, da je težko boljo prirediti, dasi je opera jedna najtežjih, kar jih je, dasi ima naše gledališče na razpolaganje samo vojaški orkester in dasi nimamo za vsako ulogico umetnice prve vrste. Gospč. Po lako v a je igrala Jankota s pravim humorjem, živahno in karakteristično; vse njeno kretanje je bilo naravno, Ijubeznjivo-razposajeno, pri tem pa vedno situvaciji primerno. To je bil fantič, da ga je bil vesel, kdor ga je videl. Vrh tega je gospodična Pola-kova kakor pri prvi predstavi tako tudi sinoči pela svojo partijo od prve do zadnje note povsem korektno in brez najmanjše napake. Metko je pela gospodična Ševčikova, pela jako lepo in pravdno, svojo ulogo pa igrala z neko preprosto naivnostjo, s katero se je omilila vsem gledalcem. Gdč. Jungmannova je igrala ulogo vešče hrustalke z živim temperamentom in dosegla z veliko in težko arijo jako lep uspeh. Kar smo rekli po premijeri o gdč. Bitenčevi, o gdč Nigrino vi ing. Nolliju velja tudi za sinočno predstavo. V prvem dejanju je bilo zapaziti nekaj hib in v zadnjem dejanju je zbor jedenkrat nekoliko zgrešil, a to so bile malenkostne hibe, kakor se primerijo tudi na dunajski dvorni operi. V celoti je bila predstava tako lepa, da smemo biti nanjo po nosni. Občinstvo naj se o tem samo preveri in naj ne sluša tistih, katere duši bleda zavist, da se ta opera pri nas tako lepo predstavlja, kakor še nikdar v Ljubljani. — („ Slovenske Matice") C V. odborova seja bo v četrtek dne 19. decembra 1805. 1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu štev. 7. Vspored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Odobrenje zapisnika o C1V. od borovi seji. 3.) Poročilo gospodarskega odseka ( hišnih popravah. 4 ) Poročilo književnega odseka o nagradah letošnjim društvenim knjigam. 5.) Tajni kovo poročilo. 6.) Posameznosti. — (Iz deželnega zdravstvenega sveta) V zadnji seji je bilo na dnevnem redu zdravstveno poročilo za 1. 1894. Zdravstveno stanje je bilo sploh ugodno. Na 10.000 prebivalcev je prišlo 851 novorojencev. Umrljivost se je zmanjšala. 145% vseh Umrlih so pobrale nalezljive bolezni. Za jetiko jih je umrlo 14 33°/0, za ostarelostjo 13.07»/0, za vratico 8-86<>/o »n za grižo 3 3o°/0. Za vratnico je umrlo 1257 oseb. Ta bolezen je hudo razsajala po vseh okrajih razun v okrajih Radovljica, Črnomelj in Kočevje. Najmanj mrličev povprečno je bilo v črnomaljskem (22 9°/o0) in v novomeškem okraju 23*6°/00. Nalezljivih bolezni pa je bilo najmanj v radovljiškem okraju 1.73°/g0 in v mestu ljubljanskem 33%0. Število zdravnikov se je v deželi pomnožilo za 3. — (Tatvina.) Z velikega oltarja sv. Florijana cerkve bila sta sinoči ukradena dva velika svetilnika, vredna 16 goldinarjev. Cerkev je bila odprta in je cerkovnik tatvino zapazil šele, ko je cerkev zaklepal. Neznani tat se zasleduje. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. decembra kaže, da je bilo novorojencev 18 (=29 64°/o0), umrlih 14 (= 22.88 °/0o)» mej njimi so umrli za ošpicami 4, za vratico (davico) 2, za jetiko 1, za vnetjem so-pilnih organov 1, vsled mrtvoada 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi je bil tujec 1 (=7 1%), iz zavodov 2 (= 14 2 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 39, za vratieo 8 oseb. — (Izgubljene reči) Nekdo je izgubil par rokavic, jedno kravato in dve veliki igli z okraski in to mej potom od čevljarskega mosta do Žabjeka. Kdor bi reči našel, blagovoli naj je oddati proti nagradi v trafiki na Zabjeku št. 1. — (Z Iga) se nam piše 10. t. m. v dopolnilo novice o požaru na barju : Gasilno društvo ižansko prišlo je prvo na pomoč s 24 možmi, ter so ostali gasilci z brizgalnico do ponedeljka zjutraj, delujoči celo noč. Ob 10. uri so se domu povrnili. V pone deljek ob 7. uri zvečer je na prošnjo gosp. župana L 'nčeta odišel zopet jeden oddelek ižanskega gasilnega društva, ter zopet gasil gorečo šoto celo noč in to boječ se, da bi nastali veter ognja ne raznesel. Oddelek se do 3 ure, ko to pišer' se ni povrnil in bo mogoče še nocojšno noč delal. — (Goldinarskih bankovcev) je finančna uprava vzela meseca novembra 56 353.511 komadov i i prometa. Zdaj jih je v prometu še 1.529,850 komadov. — (Zdravstveno stanje) V posnoj i nskem okraju je v vaseh Hrastje, Peteline, Ridohova vas in St. Peter prenehala škrlatica, vsled katere so bili oboleli trije moški, devet žensk in 99 otrok, ter je umrlo 15 otrok. Šola v St. Petru se je zopet odprla. — V Škofji Loki in okolici je obolelo za škr-latico 25 oseb. — (Ze spoznavajo!) Goriški rCorriere" daje lepo spričalo Slovencem v Gorici, namreč: da se z občudovanja vredno vstrajnostjo bore za slovensko šolo. Ta vstrajnost in odločnost — pravi — imela je zaželjeu uspeh. Ali zakaj? „Corriere" pove da slovenski voditelji s- opirajo na trdno podlago, na zavedno nižje ljudstvo — materia prima! — ki daje voditeljem pomožno roko. Tega ljudstva vzdihuje milo, mi Italijani nimamo za seboj ! Kje bi dobili mi niže ljudstvo, ki bi sklicevalo shode, na njih govorilo, protestovalo proti neljubim sklepom, podajalo pritožbe, šlo k oblastim zahtevat svoje pravice itd. — (Tržaški občinski svet) je v zadnji svoji seji postavil v proračun toliko novih izdatkov, da bode znašal primanjkljaj 331.330 gld. — (Shod delegatov) zaveze okrajnih bolniških blagajnic v okrožju tržaške zavarovslniro zoper nezgode, torej iz Kranjske, Primorske, Dalmacije in Istre bo dne 29. decembra ob 11. uri dopoludne. Dobro bi bilo, ko bi delegatje pri tej priliki voditeljem zavarovalnice zoper nezgode malo prste okrcali, kajti razmere pri tem zavodu so kaj čudne. * (Dreyfu8 pobegnil.) Bivši topničarski kapitan žid Drevfus je bil obsojen zaradi veleizdajstva na dosmrtno ječo. Za takrat se je govorilo, da se mu omogoči ubeg, ker zamore baje kompromitovati mnogo visoko stoječih gospodov in sedaj se poroča, da je res pobegnil. * (Zgorela gledališča) Tekom letošnjega leta je zgorelo sedem gledališč: mestno gledališče v Douai-u na Francoskem, nemško gledališče v Milvaukeeju, gledališče Politeama Adriano v Rimu mestno gledališče v Tubizeu kraj Rruaelja, gledališče v Dijonu na Francoskem in gledališče Maieau v Bukureštu. Skoro pri vsakem teh požarov je ponesrečilo nekaj oseh. I___ Slovenol ln Slovenke I ne zabite dražbe sv. Cirila in metoda I Darila i Uredništvu našega listajo poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Olga Gas peri n blagajničanca ženske podružnice v Starem trgu pri Ložu 114 kron, kot prebitek zadnje veselice, katero je priredila ženska podružnica. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Dunaj II. decembra. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala proračunsko razpravo. Posl. Nabergoj se je krepko in odločno potegoval za interese primorskih Slovanov sploh, zlasti pa tržaških Slovencev. Popisal je borbo tržaških Slovencev za ljudsko šolo in ob splošni veselosti in glasnem pritrjevanju rekel, da se bo orijentalno vprašanje prej rešilo nego vprašanje o slovenski ljudski šoli v Trstu. Obširno je tudi razpravljal o ustanovitvi okrajnega glavarstva za tržaško okolico in predlagal posebno resolucijo. Romančuk in Vahujanin sta govorila o maloruskih zadevah. Romančuk je navajal uprav nečuveno škandalozne dogodbe o volitvah na Gališkem. Stališče čeških Nemcev je precizoval posl. P o urni er, dr. Pacak pa je govoril o češkem namestniku Thunu. Dunaj 11. decembra. Danes ali jutri poseže v proračunsko razpravo finančni minister Bilinski. Govori se, da bode napovedal uredbo uradniških plač in da je za to potrebna svota preračunjena na 13 milijonov gld. Dunaj 11. decembra. Euketa glede revizije določb za medicinske rigoroze, se bo vršila od 19. do 21. t. m. na Dunaju. Dunaj 11. decembra. Dvorna straža je danes v cesarskem dvorcu aretovala krojača Ciganića ter ga izročila policiji. Ciganić je imel pri sebi leseno, bombi podobno kroglo. Mož je blazen. Budimpešta 11. decembra. Poslanska zbornica je zaključila zasedanje. Novo zasedanje se začne 9. januvarija. Carigrad 11. decembra. Sultanov fer-man glođe druge štacijske ladije se je uradoma razglasil. Berolin 11. decembra. Socijalisti so v današnji seji predlagali, naj se razveljavi ka-7a uskega zakona paragraf glede razžaljenja veličanstva. Narodno-gospodarsKe stvari. — Vpeljava letnih prognih in naročilnih listkov na e. kr. avstrijskih državnih železnicah V kratkem izide dodatek k osebnemu tarifu avstrijskih državnih železnic, ki bode obsezal določbe za izd »jo letnih, prognih in naročilnih listov, ki se vpeljejo z dnem 1. januvarja 1800. leta. Kakor je znano imajo sedaj po avstrijskih državnih železnicah poleg raznih listkov po normalnem tarifu in vožnjih olajšav za otroke, učence in delavce samo letne vožnje listke za vse omrežje in letne vožnje listke za delne proge od 50—500 km. Oe tudi se cene tem vožnjim listkom v primeri k podobnim vožnjim listkom drugih tu-in inozemskih železnic moraio imenovati nizke, vendar so se ti vožnji listki dosedaj jako malo speča val i, iz česar sledi, da dosedanje uredba samo omejenemu krogu pofovalcev URHJajo, in da ne povspešujejo veselja do potovanja. Uprava državnih žedeznic je torej po obširnem proučevanju sklenila v poskušnjo za vse leto 1896. upe-1 jat i nove časovne vozne listke in sicer letne vožnje listke za večje dele omrežja državnih železnic, oziroma za vse omrežje, letne in mesečne vožnje listke za delne progo do 40 km. in naročilu« vožnje listke. Novi letni vožnji listki dopuščajo kakcršno koli kombinacijo po okolišu posamičnih okrajev c. kr. želez-ničnih obratnih ravnateljstev z določilom, da letni vozni listki za III. razred veljajo najmanj 130 gld., za drugi razred najmanj 235 in za I. razred najmanj 390 gld. Cene za posamične okraje so: III. H. gld. 65 gld. 105 gld. •ID b 70 v 120 v Inotnost . . . 30 n 55 p 90 n Beljak . . . . 40 n 70 n 120 n Trst .... . 20 rt 35 n 60 n Plzenj . . . . 45 t) 80 b 13f> V Praga . . . . 50 » 90 n 150 n Olomuc . . . 20 n 35 .i 60 n Krakov . . . 50 n 00 n 150 ■ . 50 t» 90 n 150 Stanislav . . . 40 n 70 n 120 b Pri kombinacijah, ki obsezajo več kakor 4 okraje obratnih ravnateljstev, velja vzdržuje gori omenjene najnižje pristojbine ugodnost na ta način, da se na pet okrajev odpadajoči skupni znesek zniža za 5, na 6 okrajev odpadajoči znesek zniža za 10°/0 in tako dalje za vsako obratno ravnateljstvo več zopet za 5%, tako da se za posamična obratna ravnateljstvo navedene cene znižajo za 85*/*, ako se vzame vožnji listek za vse proge. Za del nu proge do 40 k ir. se izdajo p rogni vožnji listi z veljavo od. 1. do 6. mesecev in za 12 mesecev po nastopnih cenah : Za 10 km 3 1 20 km 1 30 km | 4o hm iii 11. i- iii l ii. i. iii 11. 1. iii. ii. t mcseco r. r. r-.J r. r. | r. r. r. r r. r- Ceno v ;•11| • 11 ll.t l-j i ti avstr. velj. 1 7 12 9u n 20 AA 15 27 4.r) 20 :if> 58 2 12 2» U8 20 86 uo 28 49 Bi X. G3 104 a 17 Al 69 27 4H 80 Al GG 10H 47 h3 187 4 21 AH •A J 57 91 \A 7G 196 54 9ft ir.H 5 4f> 74 87 GG 109 49 87 144 61 li H 17* G 2 h 61 8n 42 71 198 :»;. 97 1G1 68 120 199 12 45 58 ioa 171 71 186 20*1 84 149 247 •) Veljavne tudi za progo v jednom občinskem okolišu nad 10 km. (Konce prih.) Za prsblvalcs m«it uradnik* Ud. Proti tež-kcbm prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je nprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moil-ov Seidlitz-praftek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po pofitnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan leknr A. MOLIj, c in kr. dvorni zalagatelj, na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (4—17) Iz uradnega llsla. Izvršilne alt eksektatlvue dratbet fZemljiSCa vlož. St. 780 v Slanini vasi, knpljene za 2000 gld. od Marije Pezdirc dne 12. decembra (relicitacija) v Metliki. Maruše D o 1 i n a r zemljišče v Brebovnici, cenjeno 2053 gld., dnć 12. decembra 1895 in 9. jauuvarja 18996 v Skofji Loki. Janeza Ko goj m zemljišča v Lazah, cenjena 24,563 gld., dne 12. decembra 1895 in 11. januvarja 1896 v Logatca. Meteorologično poročilo. Decembra' 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. TBdlpB-ralura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 10. 11. » 9. zvečer 7 zjntraj 2. popol. 736 3 -f-2 6'C 735 1 +1'4M) 735-3 -f?*4m si. zahod Hr. sever si. szah. oblačno oblačno jasno o-o Srednja včerajšnja temperatura -f-l'0°, za 2-l° nad normaloin. ID-u-ri^slca- borza Skupni državni dolg v nutah.....100 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 100 „ 30 „ Avstrijska zlata renta.......121 , 70 „ Avstrijska kronska renla 4°/0 ..... 100 , 05 , Ogerska zla'a renta l" u.......121 n 60 . Ogerska kronska renta 4"/n.....98 „ 75 s Avstro-ogerske bančne delmce .... 1020 , — „ Kreditne delnice......... 373 „ 25 a London vista...........121 , 60 n Nemftki drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 47", „ 20 mark............11 , 79 , 20 frankov........... 9 „ 65 „ Italijarinki bankovci........45 „ — , C, kr. cekini........... R . 74 Zahvala. Za mnoge dokaze najprisrčnejSega sočutja povodom smrti naSega ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda Lovrenca Mihisch-a kakor tudi za mnoge lepe vence, nadalje za obilno udeležbo pri p«'grebu ne moremo se vsakemu posebej zabvabti. Prosimo torej vse drage nam prijatelje in znance, posebno pa katoliško rokodelsko druStvn, kateri so rajnkega s sočutjem počastili, nas pa tolažili, da vzprejraejo tem potom naSo najiskrenejso zahvalo. Ljubljana, duž ii. decembra 1895. rieifi) Žalujoči ostali. A ^sem onim p n. znancem in prija- s> * teljem, od katerih m pri svojem odhodu iz Gradca nisem mogel osobno & posloviti, kličem tem potom srčni £ V Ljubljani, 11. decembra 1805. I <16U> Dr. Dereani. Svarilo! Ker sem bil primoran odsloviti vajenca Ivami Kiajcn, Hvarim vsakogar, da mu ne zaupa niti dela, niti kaj vrednosti na moje ime, ker nisem zanj jaz odgovoren in tudi ne plačnik za provzročeno škodo. (1612) FVrm jo To mri ii podobar In pozlatar, Krlževniški trg it. I. »♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Na najnovejši in najboljši način * J ♦ umetne (1504—7) J : zvhe 1» zobovja : ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ J vmiiJm in \se lubne operacije, — odstranjuje J ♦ sobne bolečine t nsmrtenjem živca ♦ S zobozdravnik A. Paichel j ♦ poleg čevljarskega mostu, v KohUrjevi hiSi, I. nadstr. ♦ a Q -o 1 ee a M 41 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Ribje olje.) Priznano najbolje učinkujoče in pristue vrste, vedno sveže v talogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna st' klenica 1 gld.J 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (1559-2) Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. l"owilJa se b obratno pošlo. Lekarna Trnk6czy v Gradci. dColedarji t896. leta. Knelpp Kalendar ■ poštnino vred 39 kr. Wl««er Rutr.Hiilendnr % poštnino vred 45 kr. Koledar dražbe nv. Monor|» s poštnino vred 70 kr. Zvonimirov koledar (hrvatski) s poštnino vred 75 kr. EiigelaM Patent Untrrfnars-Kalender s pivnim papirjem 1 gld. in 1 gld. 50 kr. •iltsmobel Muaterbaeh fttr Tlschler n. Tapeslerer obseg* 480 podob, samo 2 gld. 50 kr. Nloven«ltl Jesftkeval sol na n« s poštnino vred 39 kr. Slovenski slovnr 51 kr. Mrak — Slov. pesanl s* glasovir« cena po polti 33 kr. Noltolska koračnica sa glasovir 33 kr., s« ellre 43 kr. Koželjski — Poduk v igruu|u na ti trt« b, I. del, po poŠti l gld. 55 kr. VVolfov slovar slovensko-neraSki, 2 zvezka, v polnsnji vezan 13 gld. 50 kr. Dr a 88 al — Tara- und Zollbereclinnngsaclalttsael fttr Coloulalnrareu, ClesUrie, Mudfriachte, Hair. Flacbe and IHsehlnen s poštnino vred 83 kr. (1597—2> T. G-iontini, kitjigar v Ljubljani. od 56 do 100 litrov nove, potem od 3 do 600 litrov stare ovinjene, kakor tudi večjo zalogo sodov ima na prodaj iT. BUGrGENIG sodarski mojster (i598-2> cesta na Rudolfovo železnico v Ljubljani. Istotam se jprccfLa. tudi dober, močan in hud čuvajski pes. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Doktorja pl. Trnkdczy-ja odvajalne krosljice cistl|o iel»dec in »o ne vselej sijiijno ob« nesle pri ihIihnuii (I človeškega tel«*nt», akateueui arloilcl, pomanjkanji slasti do ledij Itd. Ker to zdravilo izdeluje lekarna suma, velja fikntljica samo 41 Ur., jeden zavoj s 6 flkat-Ijicauri I gld. 5 kr. Dobiva se pri (1560-2) UlmUlii Trnkoi'zj-ju lekarnarju v Ljubljani. 1*0*11 f h h»* s obratno posto. Lekarna Trnk6czy v Gradci Dve meblovani sobici h posebnimi vbodi, ie oiMiimII prav po «-«*nl v llil«crjcvila »II- vali st. **, v prvem nadstropju, na desno po hodniku._(1609—1) i 1 1 1 1 ■ !!Plinova žarna luči! Uaojam se p. n. plinovim trošilcem naznanjati, da sem prevzel jedino prodajo plinove žarne luči BjMditerskega društva LSwinger in dr. v Trstu. Nadalje sem prevzel v sam opro daj o svetilnice, ki same proizvajajo plin za žarno luč. Z žurno lurjo, katero jaz prodajam, se znatno plina prihrani ir doseže «• skoro dvojna svetloba, kakor z Auer-jevimi svetilnicami, in je znatno cenej a, kar daje upanje, da bodo sledila mnogobrojna naročila. Z velcKpostovanjem Ljubljana, Glavni trg- št. 10. (1461 — 8) Samo za Božič! Jako zahvalno! < i 1 > "m p« m t itij«» I Prodno kttpnjet.n nekoristne stvari, oglejte si letošnje, za praznična darila pripravne Boiie&© 2&bej$ko po 3 komade briljantnega Doerlng-oveffa mila ■ SOVO. Opravljeni BO mnogo sijajneje, ne^n lanski, ki si> liiii povsod tako dobro vz|irejeti. Tu se druži lepo s koristnim Priložite torej svojim darilom takov sijajen Babojtek*, bolj praktiftno in koristno ne morete obdarit*. TI sijajni zabojftki se dobivajo povsod mej Božičnim časom brez povišanja cene. Generalno zastopstvo: A. Motsch & Go., Dunaj, L, Lugeck 3. V Ljubljani prod-njata na debelo: Anton Kriiper in Vaso Pctri6lć. fl«69) Domaća tvrdka! P*JH ^ IVAN Z, A. tesarski mojster in zapriseženi v Ljubljani, se priporoča v vsa tesarska stavbinska dela. — Domača tvrdka! KOTNIK izvedenec c. kr. deželne sodnije ulice št. 5 t,m-9) Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. Izdajatelj im odgovorni orednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".