106. Številk«._ Ljnbljana, v petek 8.taja 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan »veter, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a VBtro-ogeike deSele za VBe leto 15 gld., aa pol leti 8 gld. za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za detrt leta 3 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr lt na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje aa od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tisk po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiHka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Urednisro in npravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. D pravu i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaje, oznanila t. j. vse administrativne utvari. Deželnozborske volitve v Istri. Slovenskim in hrvatskim voli'cem dveh ister-ekili volilnih okrajev dati bodo v kratkem primeren odgovor na drzno provokacijo isterke labonske klike, zapovedujoče v deželnem zboru. Kakor znano, je ta klika, ne da bi imela kak razlog, razveljavila mandate treh poslancev Jenka, Mandida in Koznlića. Storila je to deloma zatega delj, da pokaže osrednji vladi svojo odločnost in neustrašenost ter žali hrvatske in slovenske volilce, deloma pa zato, da spravi ki kurije kmeNkih občin v deželni odber svojega moža in si tako zagotovi proste roke ter prepreči vsako resnično in v Istri bolj nego kjerkoli potrebno kontrolo. S tisto pravico, ki ni nikaka pravica, nego golo nasilstvo, s tisto pravico, s katero je razvelja vila volitev teh treh poslancev, bi bila lahko raz veljavila tudi vse druge mandate. Da tega ni storila, je bil uzrok strah pred novim razpustom, imenovane tri poslance pa si je izbrala najbrž iz ost-bne mržnje in ker ve, da tudi gospodu namestniku Ri-naldiuiju niso posebno simpatični, saj sta mu zlasti Jenko in Mandič prouzročila že mnogo preglavic in mu že marsikdaj »štreno zmešala". Za dopolnilno volitev se vrše v tem tednu in te bodo vršile še v bodočem tednu volitve volilnih mož. Okraja vološki in los njskl sta stcer Jako zavedna in zanesljiva, vender skoro ni dvoma, da bode laška stranka skušala delati zgago, in to s pomočjo narodnih odpadnikov in takih nezanesljivih oseb, katere se čutijo srečne, ako jih zadene mi losten pogled tržaškega gupiia namestnika. Takih elementov je tudi v vološkem in lo-šinjskem okraju nekaj, na roko jim pa gre tudi nradništvo, saj ve, kako vesel bi bil gospod vitez Rinaldini, ako bi Jenko in Mandič* v volilnem t> jo in Balkanski poluotok ^ok Uioreti in r«^f —J -J j p—L* |vt* jnf begali naše prednamce, ker so mej tem namišljenim lOOOletnim bivanjem sredi ariAkih narodov svoje nemongolske sosede na najkrntejši mu in podiarmljevali, ker daleko niso bili nikaka varstvena opora proti Turkom, pač pa se opetovano družili ž njimi proti krščansko ariški Evropi in so celo v boju za osvoboditev Ogrske stali na strani polnmeseca, ker celo koncem XI.\ stoletja v Ogrski bivajoče Nemce, Rumune, Srbe, Slovake, Malornse in Slovence na načuven način zatirajo, hoteč jim od vzeti njihov iezik, njihovo narodnost in vsekake državljanske pravice, ker se mora njihovi brezobrsznosti, nestrpnosti in surovosti, s kojo zaničujejo vse, kar ni madjarskega, vsak ariški narodnjak, ki ima količkaj čustva za pravico, upreti, ker k ljubu temu, da so zapadno kulturo in civ lizacijo zanesli mej nje nemški naseluiki, da Kmalu nato pridrvi jih cela vrsta, proti nam, ki so bežali proti vojašniri. Nato zopet iz družili ulic, vse je bilo zmešano. Culo se je z različnih strani tudi pokanje pušk. V vojašnico h it i v* takoj s prijateljem, kjer se je trobil alarm. Hitro so se poslale močne patrulje in celi vojaški oddelki v mesto. Mnogo je bilo vojakov ranjenih. Kar je bilo ubitih, pometali so jih na stranišča in druga skrivališča. Jaz sem vodil jedno patruljo. Prišli smo v neko stransko ulico; kar poči z druge strani iz veže neke vile strel in jeden mojih vojakov se zgrudi na tla. Kakor besen zaženem se s patruljo na vilo. Po stopnicah prikoraka mlad elegantno napravljen gospod, natikajoč si rokovice. Ta je sprožil, mislil sem za trdno in planem z golo sabljo nanj. Prokleta v ročekrvnost moja uničila mi je srečo na mah. Preklal sem mu glavo. Kri je cnrljala po kamenitih stopnicah. Zbodlo me je v srce takoj, sluteč, da sem učinil grozodejstvo. Zapustil sem vilo in odšel dalje po mestu. Ali v srcu me je vedno peklo, zdelo se mi je, da nisem ravnal prav, da si ravno se je dalo opravičevati moje delo po vojaških postavah. Do petih imajo oni ves svoj razvoj zahvaliti tujim, slovanskim, nemškim in rumnuskim uplivom, da niso Madjari ne na polju umetnosti in vede, ne na polju obrta in industrije nikdar kaj samostojnega vstvarili, ker se hočejo kljubu temu s tikoimeuovanimi milenij-skimi svečanostmi Madjari predstaviti svetu kot edini kulturni narod, kot izključno opravičenega nositelja ogerske državne misli, smatrajoč ariške, nemadjarske državljane dežel Štefanove krone podjarmljenim vazalom in helotom, ker se torej takoimenovana milenijska slavnost iz teh uzrokov tiče izključno madjarskega plemena, smatra dunajsko narodno dijaštvo za svojo sveto dolžnost po svojih zastopnikih svečano pro-testovati proti takoimenovanemu mileniju in sklepa tole: Ne udeležiti se takoimenovanih milenijskih svečanostij, kar bi bilo pod častjo dunajskega ari-Škega narodnega dijaštva, delati na to, da se teh izključno madjarskih slavnoBtij tudi kolege iz Avstrije, Nemčije, Švice, Rusije, Fruncoske, Italije, Belgije, Rumunije, Srbije in Bolgarije ne udeleže. Zajedno protestuje ariško narodno dija&tvo dunajsko s kolegam nemadjarskih narodnostij v Ogrski in Sedmograškem proti tej „državni Blavnosti", ki je izključno roadjarsks, ker nima za ariško narodno diiaštvo iz Ogerske in Sedmograskega pcmena „slavnost^, ampak žalovanja. Dalje poživlja ariško narodno dijaštvo dunajsko Nemce, bivajoče v Oirerski, nujno, da se skupno z drugimi nemadjarskimi narodi krepko upro ma-djarskemu nasilstvn in ne dopuste, da njihove narodne posebnosti povečujejo madjarsUo-židovske reklamne slavnosti. Dunaj, 2 maja 1896. Za nemško dijaštvo dunajsko: abs. med. Theod. Hakus; — za dijake iz Nemčije: stud phil. Kari Ernst Ost ha u s; — za romunsko akad. mladež: stud. med. Aleksander VajdaVoevod; — za slovaško akad. mladež: drd. m«-d. Paul BI ah o; — za srbsko akad. mladež: drd. jur. Milivoj Babic; — za sedmograške Nemce: stud. med \Vilhelm Deg-ner; — za rusko akad. mladež: Nikolaj P. tile-bowicky; — za čtško akad. mladež: stud. med. Bogo Bezdek; — za slovensko akad. mladež: stud. phil. Jožef Reisner. popoldne smo zopet umirili mesto. Naših vojakov je mnogo manjkalo, polovili Rmo pa tudi mnogo puntarjev. Bil sem zopet prost in sedaj še le žel sem v palačo bankirjevo. Krasno napravljen lakaj mi pride v bogato okrašeni palači nasproti. „Oglasite me pri gospici Elviri," mu rečem. Elvira me je vzprejela jako prijazna in mi rekla : „Moj brat je obljubil, da pride kmalu domov. Prijazen je in dober človek. Sprijaznili se boste takoj ž njim. Ali ne vem, kje se toliko časa mudi. Elvira je sedla h klavirju in igrala razne odlomke iz ^Trubadurja". Hkrati je planil v sobo služnik. „Ni tukaj, milostljive gospe?* „Neu je odgovorila Elvira Lakaj se ne gane. „Kaj želite še?4 vpraša Klvira. Vaš brat gospod Alberto je ubit. Prinesli so ga domov s preklano glavo." — — — .Alberto," zakriči Klvira in se zgrudi na tla. Črna slutnja poloti se mi duše. Trepetal sem, kakor Šiba na vodi. Državni zbor. Na Dunaj i, 7. maja. Poslanska zbornica j« v današnji seji resili volilno rt formo in ves novi eksekncijski red. Parlamentarni stroj je dobro funkcijoniral. Badeni je ž njim lahko zadovoljen. Začetkom seje so levičarji interpelovali vlado zaradi naredbe, b katero se je določila prememba § G. predpisov za skušnje usposobljenosti srednješolskih profesorjev, potem se je glasovalo o volilni reformi in sicer imenoma ter je bil zakonski načrt vzprejet z 234 proti 19 glasom. Zhornica je potem razpravljala o novem ekae-kucijskem redu. Govorili so razni poslanci, kateri so vsi na plavali veliki napredek, storjen s tem zakonom. Eksekncijski red in uvajalni zakon sta bila pri drugem in tretjem branju vzprejeta brez pre-membe. Koncem seje je Pe r n e r s to r f e r nujno predlagal, naj so sestavi enketa, da preišče razmere pomožnih uradnikov pri železnicah, kateri predlog je zbornica po dolgi debati odklonila, ker se mu je uprl železniški minister. Prihodnja seja bo jutri. V SJ«ii»IJunl, 8. maja. Odgovor ogerske kvotne deputacije Posebno je vznemirilo to Ogre, da avstrijska kvotna deputacija n*gla$a, da morajo O^ri tudi zaradi tega več donašati k skupnim državnim troškom, ker imajo v vsem jednake pravice s tostransko državno polovico. Odgovor ogerske kvotne deputacije naglasa, da državnopravne pravice obeh državnih polovic nimajo s kvoto nobene zveze. Jednakopravnost obeh državnih polovic je v pogodbi, a katero se je osnoval dualizem, zagotovljena popolnoma nezavisno od tega, koliko Ogri donašajo k skupnim državnim potrebščinam. Naposled pride ogerska deputacija do sklepa, da Ogri ne rucrejo nič v*č donašati kakor so do sedaj. Madjari torej z.htevajo popolnoma jednake pravice, prevzeti pa nočejo približno jednacih dolž-nostij. OgerBki Rumuni. Vodjo og-rskih Ruraunov Ratiu je sklical na d n 15« t. m. shod Kumunov, da bi se organizovab kot posebna stranka. Zato je pa potrebno, da itdalajo posebna pravila, katera mora potrditi og-rsko ministerutvo. Prav verojetno ni, da bi vlada pravila potrdila. Na Og-rskem je lahko odreči potrjenje, ker ni nobenega občno veljavnega droitvenega zakoni. Vladnim krogom ni nič prav, da se Romani organisojejo, Vladni listi že preti llat u u, da ga bodo zapeli, če bode dosti rogovilil, Sedaj se v idi, kuko je s pravicami drugih narod-nestij na Ogerskem. Ivo so se Ramuui s svojim i spomenicami pritoževali pr-'d svetom, kako jih Madjari zatirajo, se je reklo, naj Rumuni pridejo v parlament, da ondu povedo sveje težnje. Sedaj, ko se pripravljajo, da se organizujejo, da bi megli zmagati s kakim svojim kandidatom pri volitvah, pa jim prete z }u6o- Banllvjeva soproga se je prehladila in se ne udeležuje slavnosti ogerske tisočletnice. Povod tej bolezni jo pa najbrž to, da so nekatere ogerske aristokratične dame izjavile, da se slavnosti ne ud» leže, ako s^ jih od-dežuje ministerskega pred- sednika soproga, ki je bila nekdaj učiteljica. Seveda, ko bi Banffy imel kaj poguma, bi odločno se potegnil za avojo soprogo in dal ostavko, ako jo mislijo prezirati. Ko bi vedeli aristokratje, da Banffj ne misli odjenjati, pa bi se sami udali, vsaj so se udali še v gospodski zbornici, da so glasovali za cerkveno-politične zakone, katerim so se sprva ustavljali. Seveda Banffvjevo stališče je težavno, ker nima tako poslancev za seboj, kot jih je o svojem času imel ministerski predsednik VVekerle. Reforma v Makedoniji. Izšel je že neki sultanov ukaz, da se uvedejo nekatere reforme v Makedoniji. Reforme so pa tako neznatne, da o njih niti govoriti ni vredno. Daleč ne dosegajo tega, kar so turški krogi obetali, ko je bil bolgarski knea v Carigradu. Niti to se ni izpoln lo, da bi se nastavili krščanski mudirji, (okrajni glavarji) v čisto krščanskih krajih. Tudi osnova posebne krajinske policije se ni dovolila. Rizglašenje reform je zatorej le vzbudilo nevoljo v Makedoniji. Ko bi iinoli le od kake strani Makedonci pomo\ bi se gotovo 8puntali. Take pomoči pa sedaj ni pričakovati, ko sta Rusija in Bolgarija v dobrem prijateljstvu s Turki, Srbija pa nima denarja. Ko bi Srbi sedaj ee jeli za Makedonijo potegovati, pridobili bi na svojo stran mnogo Makedoncev, kateci so dosedaj hoteli veljati za Bolgare. Občinske volitve na Francoskem niso za radikalce ugodno izpale. Precej je na njih iaid uplivalo to, da, je ob volitvah že bilo zmerno rninisteratvo na krmilu. Tudi radikalni pr-efokti, katere je imenovalo radikalno ministerstvo, niso porabili svojega upliva za radikalce, dobro vedoč, da je sicer novo ministerstvo kar požene. Razmerje strank v občinskih zastopih je prejšnje ostalo. Sedanjim senatorjem so največ po novih volitvah zagotovljeni mandati. Radikale; sicer še nadaljujejo boj proti vladi, a ne s prejšnjo odločnostjo. H j ■ se že, če Meline pade, da pride potem kako ministerstvo, ki bi socijaliste kar pozaprlo. Če se kaj ne premeni, se utegne sedanja vlada dalje držati, nego se je sprva pričakovalo. Zi uekaj mesecev jej je vsaj obstanek zagotovljen. Volitev župana ljubljanskega. V Ljubljani, 8. maja. Občinski svet ljubljanski zbral se je sinoči poluuttcevitno, da izvoli novega župana •! izeln onu stolnemu mestu. Seje udeiežilo se »e 36 občinskih svetovalcev, odsotni bili so le gg. Mally, Petričič in Hrasky, in sicor prva dva zaradi bolesni, poslednji zaradi uradne komhije na deželi. Že pred SeHto uro, ki je bila določena z\ pri -četek seje, pričela se je polniti mestna dvorana; razven chčiuskih svetovalcev bilo je navzoče tudi lepo število narodnega obč nstva. Ob 1 47. uri ot.voril je podžupan dr. vitez BleiweisT rs teniški sejo. V imenu finančnega odseka poročal je obč. svet G o gol a o opravilni službarini županovi ter predlagal, naj ne določi shubar ni županova z '2400 gld., stanarina pa s 600 gld., torej kakor do sedaj v skupnem znesku 3000 gld. ua leto. Predlog obveljal je brez ugovora. Potem prestopilo se je k drugi točki dne.v nega reda, k volit vi župana. V znislu občinskega volilnega reda za Ljubljano prevzel je predsedstvo po letih najstarejši občinski svetovalec; Za buko-vec ter konstatoval naj preje, da so navzoči vsi občinski svetovalci razveu treh, kateri pa so svojo odsotnost veljavno opravičili, ter poten v kratkih a jedrnatih potezah narisal razvoj bele Ljubljane v poslednjem polstoletja. Več kot pol stoletja _. rekel je govornik--živim tukaj v Ljubljani ter videl in motril sem delovanje lepega števila, županov ljubljanskih. Kot svetli zvezdi v vrsti županov ljubljanskih bltsčita se imeni Hradecky in Ambrož, a za njima nastala je stagnacija v našem komunalnem življenju; šele ko je zavibrala zopet narodna zastava na mestni hiši ljubljanski, zdramili smo se zopet is letprgije ter odločno korakali potom napredka. Nenadoma pa nas je zadela grozna elementarna sila, potres, ki je vsekal globoke rane mestni občini. A obupali nismo. Pomnožili smo svoje delovanje, z dobro voljo in krepko močjo prestali bodemo tudi ta udarec (živahno pritrjevanje). Žalostni so spomini na preteklost; koso merodajne oblasti vprašale, je-li bi bito mogoče namestiti v Ljubljani vojno korno poveljništvo, odgovorilo se j& v mestni hiši ljubljanski: ni mogoče — in korno poveljništvo namestilo se je v Gradcn; ko se je vprašalo, jeli bi bilo mogoče naims iti v Ljubljani mehanično delavnico južne železnice, odgovorilo se je zopet: ni mogoče — in delavnica namestila se je v Mariboru. Tako se je skrbelo nekdaj za občinske koristi. Naš;*, skrb mora biti, da se zamujeno popravi in treba je torej na čelu mestne občine moža, delavnega in vztrajnega, moža bistrega uma, in zasvetila nam bode tretja zvezda v vrati ljubljanskih županov. Takemu možu izročimo našo zastavo, na kateri je zapisan napredek našega mesta 1 (Živahui dobro-klici.) Potem pričela se je volitev po imenih z glasovnicami. Skrutinatorja bila sta obč. svet. Pire in Šubic, ki sta konštatovala, de je bilo oddanih 2(> glasov; jedna glasovnica bila je prazna, jeden glas dobil je obč. svet. dr. Tavčar, 24 glasov pa obč. svet. Ivan Hribar. Ko je predsednik Zabuko-vec izjavil, da je izvoljen obč. svet. Hribar županom ljubljanskim, zadoneli so v dvorani burni Ž;vio kl ci in živahno ploskanje navzočega občinstva. Po predsedniku pozvan, da izjavi, je-li vzprsjme volitev ali ne, odgovoril je gospod Hribar nekako tako-le: Zahvaljujoč Vas na skoro soglasno izraze iu m mi zaupanji naglašam, da mi je dobro znano, koliko uapornega in požrtvovalnega dela čaka ouega, ki stopi v sedanjih važnih časih na čelo občine. Vem pa tudi, kako veliko je ravno mestui župhn v stanu v dnevih stisk in nadlog, iz katerih s.- bela Ljubljana, žal, ni še izkopala, storiti z; to, vsem nam tako milo in drago deželno stolno ra^sto. Gospod predsednik omenjal je lastoostij, katere mora imeti župan mesta ljubljanskega; jaz vseh teh lastnosti] pač nimam, imam pa dobro voljo, vestno in točno izpolnjevati sklepe tega zbora ter visoko držati naš prapor. Gospodje poznate moje ■življenje in veste, da sem vseloj neon krit ujeno dvi-gai narodno zastavo; tako hočem postopati tudi v prihodnje , a biti vselej pravičen tudi politični manjšini prebivalstva ljubl|ansk>*ga. In ker mi je srčna želja, izkazati se hvaležnega za vse oue dobrote, ki so se mi delile v tem mestu, za vse oue ljubke spomine mUdosti, ki me vedejo na nj% ker sem kouečno prepričan, da se smem zanašati na Vašo vsestransko podporo, izjavljam, da izvolitev, ako zadobi Najvišje potrjenje, vzprejmem. Ohčinski svet in zbrano občinstvo vzprejelo je to izjavo z burnim Živio klici. Ker je bil s to točko duevni red končan, zaključil je predsednik ob 7. uri sejo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. maja. — (Deputacija občinskega svota,) gg. župan Hribar in obč. svetnika Gogola in Ravnihar, voljena v predzadnji seji, da se pokloni cesarju in izprosi olajšav glede odkupa vojaškega oskrhova- DolgO se Elvira ni mogla vzdramtti iz ome* dlevice. Slednjič Oilpre oči. „Jh h Alberto res ubit? Reci, da ni res, oprosti me črnili misli, ki mi stiskajo srce." „ Potolaži se, Elvira! Nisem vedel, kaj naj rečem in kako naj jo tolažim. ,Moj Alberto je ubit. Gorje mu, kdor je stegnil roko nad njim." Oči so ji grozno zabliskajo, da mi strah spreleti vso ude. „Ti se tudi treseš, kaj Ti je, bled si, da nisi bil nikdar tako. Skuhal sem jo tolažiti, kakor sem vedel in znal, da bi jo saj nekoliko pomiril. „Od kod so ga prinesli mrtvega?" vprašam skrivaj lakaja. „lz vile „11 campo." Črno se mi naredi pred očmi. „Gorje mi. Prokleta usoda, ali se moraš igrati samo z nesrečnimi ljudmi? Ali moraš dati za kapljo sladkosti tisoč kup strupa? Kako jutro, — kak večer. Sreča je le prag, ki vodi v palačo britkosti". Kakor besen pograbim kapo in zbežim iz dvorane, ne meneč se za klice Klvirine. Hotel sem na prosto. Morilec sem, morilec sem brata njenega, šumelo mi je v duši, končal si si sam sreLO. — Stal št-m na bregu kanala in premišljal, bi li moglo morje pomiriti mi razdejano dušo. Bežal eem d mov, z doma zopet ven. Skočil sem v čolu in se peljal ven iz mesta, daleč po morji. Vozil sem se celo noč, še danes ne vem kje. Kaka razlika je bila mej nočjo prejšne^a dneva in naslednjega. Prišel sem domov zjutraj. Vrgel sem se na posteljo in trdno zaspal. Spanec mi je saj za nekaj časa zopet podelil zaželeni mir. Zbudil sem se stoprav zvečer. Na mizi je ležal list. Nisem se ga upal dotakniti. Šel sem zopet ven, ne meneč se za list. Vrnil sem se zopet stoprav proti jutru domov. Bil sem popolnoma razdejan. Na mizi ležal je že drugi list. Odprem ga. .Zgubila sem brata, in sedaj si me zapustil tudi Til Pridi vender, prosim Te! — Elvira. Stres«! sem se na vseh udih. Opreti sem se moral na mizo, da se nisem opotekel. Ona ne ve, da sem jaz ubil brata. Ne jaz ne morem k nji. Sedel sem in napisal list, v katerem sem vse pojasnil. Oddal sem list slugi, da ga nese £ I viti in legel spat Ko sem se vzbudil — — koga zagledam? --Elviro, ki je sedela z objokanimi očmi poleg mene. „Ne zameri. Prišla sem povedat ti, da ti odpuščam ! „Ti mi odpuščaš, Elvira?" Padem pred njo in solze so se mi vlile iz oči. Ona me poljubi načelo, rekoč: „Vstani! Kriv nisi Ti, da je tako prišlo. Kriva nisem jaz. Odpuščam Ti. Z Bogom. Molče ji podam roko, ona zbeži iz sobe, a jas se zgrudim na tla. — — — Končano je bilo." „ Ali ste jo še potem katerikrat videli, gospod stotnik, ne zamerite našo radovednost," vpraša ga Ceh. „Nikdar več. Zapustil sem Benetke takoj drugi dan in odpotoval domov, kjer eem ostal pel leta. V Benetkah nisem bil potem nikdar ved. Kmalu potem smo Italijo zgubili. Na potovanje pa nisem hotel iti doli na gomilo pokopane ljubezni. Stotnik umolkne. Prišli smo do vojašnico. Stotnik nas spremi notri. Potem pa vošči vse« trem Janko noč" in vsem trem smilil se jo stotnik. ltfča, ter da izposloje pri vladi pomoč mesta ljubljanskemu, se odpelje jutri zvečer. — (Živo podobe pri slovenskih dobrodelnih prodstavah) Omenili smo že, da so se uvrstile v program teh predstav dve krasni živi podobi. Prva podoba ima geslo „Umetnost se pokianja dobrodelnosti." Alegorične podobe različnih umetnostij se bodo predstavile v antiknih kostumih, ki so došli od narodnega gledališča v Zagrebu. Pri tej podobi sodelujejo sledeče dame: gospe: Lina Hudnikova (drama), Berta Žarnico v a (kiparstvo), Marjeta Zupančičeva (arhitektura), dalje gospodične: Anica Ferjančičeva (ingelj), Tea Hubadova (milosrčnost), Ana Ku-šarjeva (žalujoča vdova), Fina Mar ti na kova (holandska deklica), Gita in Vera Soiivanova (holandski deklici), Melita Šnmanova (slikarstvo), Rom Soiivanova (godba), Mira Zupan če v a (sirota), Vera Vencajzova (angelj). — Pri drugi podobi „Turjaška Cozamunda" sodelujejo: gospa Terezina dr. Jenkova in gospodične: Vida pl. Bleiwei80va, Ana Kolmanova, Mila Martinova, Ema Povšetova, Alma Soiiva-novanova (Rožam un da), Pipca Tavčarjeva, Marica Vencajzova in Pavla Vodu-škova. — Omenimo, da se ta podoba nas'anja na oni niomtnt Prešernove pesmi, ko sedi Turjaška družba na dvoru grada ter posluša pevca, ki hvali lepoto bosenskega paše sestre in ko dobi vitez Ostrovrhar, snubač Rozamunde, ukaz, da naj lepo Bosanko »apleni. Kostumi so došli v ta namen iz Zagreba, ter so najdražje in najlepše vrste, kar jih to gledišče premore. Generalna poskušnja je danes zvečer. K njej imajo vstop le povabljeni goBtje. Vstopnice se DS izda je j o. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je zopnt postala pokroviteljica moška njena podružnica v Starem trgu. 26. aprila t. 1. v ta namen zasnovana veselica je namreč vrgla nad 105 forintov, kojili 100 nam je poslal prvomestnik Jakob Zebre, ostalino pa prihrani v podružnični blagajni. Te slovesnosti so se udeleževali vsi stanovi brez raz-ločbe. Vsah navzočih pa je daroval po ningo£oat.i. Prišli so >ern v obilem številu tudi Cirkničanje, OrahovčanJK in Bločauje in posebno bratje Hrvatje. — Upapolno svojntvo družbe sv. Cirila in Metoda se je zopet tu pokazalo: 6 na združuje. Da bi bila uprav družba sv. Cirila in Metoda, ki nam Slovencem v novo ližge jedino rešilko: zvezdo jedinosti. — (Domača umetnost.) V predajal niči gosp. Obreze v Belenburgovih ulicah je razstavljena te dni slika: Sv dru lina, najnovejše delo akad. slikarja Frana Grobarja. Sv. družina čuje v temnem hlevčku, pastirci so že adšli in za mestom betlehemskim so blišči jutranja zarja. Marija sedi pri jaslicah in ?re na sv. dete. poleg nje pa stoji sveti Jožtf. OJ novorojenčka te razliva uiagičaa svitloba, ki obsevu po obleki in po obrazih svete zakonike dvojice. — Kompozicija je povsem samostojna, originalna, risarija v oboo pravilna. Posebno fino je risan in slikan obrazek M«nje. Razsvetljava se na-slania na Retnbrandtovo slikanje v „clairobn ure maneri" in tu moramo reči, da se je težavna na ■°ga g. Groharja vrlo posrečila. Svetlobni rtli-kfli, ki izvirajo od sv. deteta in padajo na pajčolan iu na obleko matere, oeobito pa na njen lepi obraz, so jako dubro preštudirani in izborno slikani. Sploh e tehnika podobe toli dobro pogojena, da smelo trdimo, da je slika gospoda Groharja najboljši slikarski proizvod, kar smo jih videli od naših moških [Umetnikov v Ljubljani od tedaj, ko je zatisnil oči jnas Jurij Subio. — Gosp. Ivan Grohar je doma lia Sorice na Gorenjskem, kjer se je porodil 1. 1867. [Ućil se je slikarstva v Zagrebu pri portretistu Mi-Maneziju. Od tu je moral k vojakom, potem je šlu- lri'l tri leta na graški risarski akademiji, zadnji M pa je bival v Mouakovem, kjer je proučeval Istare in novejše mojstre. Kakor čujemo, se misli |B- Grohar nastaniti v evoji domovini. — NaSe či-felje še j^denkrat prav toplo opozarjamo na nje->vo aveto družino. — (Umrla) je včeraj unukinja pesnika Miroslava Vilharja in jedina hčorka g. Evgena Vilharja. ika na Kalcu, Ljudmila Vilhar, v IG. letu f°je dobe. N. v m. p. t — (.Pevka" in izposojena „peča") Ko se .Glasbena Matica" odpravljala na Dunaj, in so ft*ke iskale in kupovale Bavbe" in „peče", tedaj Js todi v trnovski vojašnici stanujoča M. Hudea 'snimala sa stvar, a ne morda is rodoljubne navdušenosti nego iz prozajične ii vsakdanje sebičnosti. Mislila si je: to je ngtdna prilika, da dobim po ceni kako „avbo" ali „peč»". §|a je torej k neki ženi, se predstavila kot pevka „Glasbene Matice" in prosila ženo, naj jej posedi eventu valno proda „pečo". Žsna je ustregla tej ;elji in izročila pečo, a ni dobila ni peče nazaj niti denarji. Slučaj je nanesei, da je včeraj srečala fanozno Hpevko". M. Hudež je povabila ženo naj gn ž njo, da jej vrne pečo, ter jo je peljala v — nestni log. Ko sta bile na samem, je sedla na tla, rek u spremljajoči ji ženi: Če me ubiješ, ne grem naprej! In ni ee gani I,*, tako da je lastnica „p«čea, ko se je naježila in „pevko" z ne preveč ljul tznivimi priimki dovolj obsula, morala se Vrniti Vmerto brez „peče". Šla je naravnost na policijo in ta y hitro zasledila .pevko" in dobila pri njej „pečo". — („0, du himmelblauer See . .") V mestni „špolikamri" se mudita dva pevet zajedno prijatelja sladkega jeruSa, stari žganjepoec Josip Javan in njegov I7letni nadobudni sin Ladislav. Služita si vsakdanji kruh in potrebno žgaije s petjem, in sta kot pevca prepotovala že vso Nemčijo, Francijo in Laško Tudi v Ljubljani inata navado, da hodita od hiše do hiše in prepevata ne ravno ubrano, a vendei s čustvom in — kar se jima zdi poglavitno — tako glasno, da se sliši petje počeli h>čii. Pojeta tako dolgo, dokler se pebivalci dotično hiše ne odkupijo. Včeraj sta osrečili Tržaško ceslo. Ladislav Javan, držeč jedno roko v žepu drugo pa uprto v boV, je žvrgulel sentimentalno pesenco „0, du himiuelblawr See . .", stari Ju'an pa je, oprt ob palico, sekundiral. Bila sta zeb nejevoljna, ko ju je mot 1 redar in ju povabil, naj gresta na magistrat in užaljena sta protestovah., da bi bilo njiju prepevanje neke vrste beračenje. Policija pač nima pravega smisla za poezijo. — (Aretovani izseljenci) Na južnem kolo-dom ljubljanskem je včeraj radar Večeren ar-»to-val Josipa M beliča iz Sfar-ga trga, Ma'ijo Pluta, iz DrgSnjs vani, Josipa Šunca iz Kopice in Josipa Cimerman čiča iz Dolž, ki so si nameravali izs^iti v Aa.eriko, pred no so zad istih vojaški dolžnosti. Vsi Štirje, imeli h.t od novomeškega glavarstva isdaoe potne liste, a od oa-b, ki so se ?e izselile v Ameriko ter s'j s tujimi dokumenti hoteli prešle.v.ii Oblaitva. Motna policija izročila je aretovance tukajšnjemu deželnemu sodišču. — (Iz ljubljanske prisilne delavnice) je odšlo 50 prisiljencev v Tržič, kj *r ostaneji celo poletje. Prisiljenci bodo delali v B »rnovih gozdih. — (Nesreča.) Na St.rekljevci j* š!a 3. t m. đvslabsa hčerka gostilničarja Josipa Kam^uš^ka is hiše na cesto. V tem pndrdra neki voz p> c-sr.i. Ljudje, ki so ravno od naše šli, so jeli uJ delati kričati, naj vosn:k ustavi. Ta s • pa ni zmerni z\ ojiomine. Voz je otroka podrl na tla in ga tako nesročno zadel, da je bil v nekoliko minutah mrt.civ. Stari.Ši — pazite na svojo deool — tAkademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu) priredi v soboto ob šestih zvečer v čitalnici prvo izvanr« dno zhoro»anje. Na dnevnem redu je volitev odbornika namestnika in dopolnilna volitev častnega s-;da. * (Smrt na vožbališču ) Dne 2. maja je v Janberenju na Ogerske m ins-ilo v č-eto vojakov, ki so IS vail li na VoSbaltščU, 1> a vojaka sta bila na mestu ubita, več drugih ps r; njenih. * (Velik strah) vlado le laj v turških vladnih krogih v Maod- inji. V hiši nekega trgovca v Manastiru je našla policija tri velikanske z dinamitom nabasane bombe, ti tega oklepa, da se pripravlja nov ostanek in teg^a neveila », Eller, Go-vekar, Grunt tr, Lukan, Pesdič, Valenftak, Vidic. Dunaj 8. maja. Poslanska zbornica je v današnji seji rešila sakonski na rt o rul-niških nadsornikih. Dunaj 8. maja. Avstrijska kvotna de putacija )u soglasno odklonila predloge ogerske kvotne deputacije. Dunaj 8. maja. Govori se, da pride višji drž. pravduik v Trstu dr. Gertscher kot dvorni svetnik k najvišjemu lodisdu, na mesto dro, Grianio, ksteri je imenovan predsednikom višjega dež. sodišča v Zadru. Dun^.j 8. iiiija. Mlsdočeški p»sl Purg-hart je preklical vse, kar je bil očital umrlemu rudniškemu svetniku Bu8seJ0, vsled česar ne pride do dvoboja mej Purghartom iu Busseje-vim sinom. Rini H. maja. Kardinal Galimberti bivši nuncij na Dunaji, jf> A-*Kt.ri;Kka kronska renta .... 101 „ 30 Ogcrska zla'a renta 40/0....... 122 „ 40 Ogeraka kronska renta 4'/, ..... , 06 ATUro-ogerske bauči:« delnice .... 951 , — BkfodJtnt delnice .... ... !if>4 „ 75 L-oudou viBt* . , ..... 120 , 90 N.mski dri, bankovci za 100 murk . . 68 „ r*fi * i mark . ......... 1 t , 7»S 2r> rranhov ... ..... * • 64'/, Italijanski bankovci ....... «4 „ 2f> C. ki*. coKiui , tio Dne 7. ma a 1896. r državne srečke iz I. 1MM po 960 gld. 148 k'd — I Državna srečke iz i. ishi po foo gld.. . i^o n — Dunava r<-g. srečko „ po lUO gld. . . 127 , — Zorulj. obč hvstr. 4'/i% Blati zast. listi . — . — Kreditna brečke po 100 gld...... 199 t — Ljubljanske srečke......... 99 , 96 R .iolfovc srečke po |o gld...... 2f> Akcije anglo-avttr. bank« p-> 900 gld. . if>h „ no Trau.way-druRt.velj. 17'» gld. a. v. . 4«i , 60 Papirnati rabalj . . ) , 97*/« 5 Namesto laVcega posebnega naznanila. v I0gba> Tugepoln naznanjajo podpisani vest, da ,ie njih iskreno h hijeni boprog, oziroma o^e in tast, blagorodni gi let, po dolgi hud Iholezid, prejemSi st. zakramente za umirajoče, mrtio v Gospodu zaspal. Pogreb h*le dne 'j. uiaja ob f>. uri popoludne iz hise žalost,, na Mestnem trgu 6t S, na pokopal fiče pri s'{ Krištofu, kjer se dragi pokojnik položi v svoj grob. Sv. zaduSie maše se bodo brale v \ eč cerkvah. Dragi po;ojuik priporoča se pobožnemu spominu v.-. in torodnikotn, prijateljem iu znancem. V l.jubjani, dn6 7. maja 18%. Ana Benedikt roj. Mak, soprogu. — Etna Simone t ti im. Benedikt, hči. — Ferdinand f Simouettl, zet. i2877) Zahvala. Vsem cenjen m sorodnikom, prijateljem in znnncecn, k- so nam na tako srčni način skakali sočutje svoje mej boleznijo iu ub smrti nnSe pre-svčno ljublj- ne soproge, oziroma matere, tašče in btare matere, gospo ter tudi onim, ki so spremili drago pokojnico k poslednjemu počitku, in končno onim, ki so darova i lepe venec, izrekamo bvojo najiskronejso zahvalo. V Ljubljani, dn6 7. maju 1896. (987« mmi^m« sum Žalujoči ostali Za mnoge dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti naseda presrčno ljubljenega soproga, ozironm očeta in tasta, gospoda Jakoba Matjana pekovskega tnoJHtra iu hišnega posestnika zr lepe darovane vence in za spremstvo k poslednjemu počitku pokojnika izrekamo najsrčnejšo zahvalo vseiu sorodnikom, prijateljem in znancem. (2378) Žalujoči ustali. 1 I vii ii Bolid naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem talno veit, da je naša preljubljena mati, gospa Neza Belic bivša p o s e s t n i c a na Vič u dane« ob 1 . i11 uro dopolnilne, po dolgi in mučni bolezni, previđena s .svetimi zakramenti za umirajoče, v ,'i letu starosti, v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nijnce hod* v liedt-ljo, dal JO, t. in., ob 1 ari popoludne iz hi&e žalosti, v (iradiftči fit 10, na pokopali-če p i sv Krištofa, Svete niu&e zadušnice brule se bodo v ra.-.n b cerkvah. Nepozabna pokojnica priporoča se v blag I polnili in uiobtev. V Ljubljani, dne 8. maja lV.n;. (8880) Žalujoči ostali. G hit oko užaljenim srcem javljava vsem sorodnikom, znaic.em >n prijitel em prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, nafio iskreno ljubljeno jedino hleiko, oziroma sestričiuo in nečakinjo, giispodičiu> Ijudmilo Vilhar gojenko v urSulinskem samostanu v Ljubljani po kratki holetni. previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 10. letu svoje dobe, včeraj ob uri popojudne v boliSe življenje poklicati. Truplo prtilruge rajnee prepeljalo so bode v soboto, diić y. t. m, ob 1 ,11 uri dopoludne iz oriallnikcga siniostana v Knežak na Pivki in tam ob U. uri popoludne položilo na oudotuem pokopališču k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice brale re bodo v Knežaku iu Zagorju. Nepozabno pokojnico priporočava v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne ?3. maja 1896, Za mešano trgovino na deželi se išče trgovski pomočnik m slovenskega in nemškega jezika. Deležen bi bil polovice dobička, moral bi pa položiti 500 gld. kavcije. Pouudbe naj se pošljejo upravnistvu „SloVSOlkega Naroda" pod naslovom: »»Nreet***. (9867—2) veSČ Fvgon Vilhar gralčak oče. Marija Vilhar mati. (2379) (2.%8—2) je na prodaj na Sv. Petra cesti, nasproti, Avstr. cesarju '. y Spodnja krila za dame iz sifona, listra, klota in satina nočne korzete s švicarskim pletenjem ženske srajce z gumbi na rami predpasnike (9094-9) za dame in otroke ^ priporoča z velespoStovanjem Karol Recknagel. i 1 I. a ■a H k Otzročj© vozičfee košare za potovalce, košarice za dame, za cvetice, za priročno rabo in za dela. keglje krogle iz lignum sanktum, ariston-glas ostroje, tobakire z luu/iki) krušne krožnike z napisi, palice za Hpreha-jalce in za hribolazce. raz pela, spomenčice za tujce, mila. parfumako, gala< te rijsko blago in igrače priporočil (8864—8) po zares nizkih cenah Ljubljana, fD STAMPFEL Kongresni trg. Severnonemški L!oyd v Bremenu. Anatherinova ustna voda «li*. .T. (m. 1'opp-fu c. in kr. dvornega zobozdravnika, je že 60 let najizku-Senejie ln priznano najboljio sredstvo za o hranjenje sob In ust. Steklenica po f>U novč,., 1 gld. in 1 gld 40 novČ , kakor tudi zobni prašek pet (>.» novč. Anatln-rn < zobna pasta v pusicah po 7o novč. in v tavojih po 'AU novč., zobna plomba pO I zelisno milo po .'tO novč. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in finih proosjalnicah, kakor tudi v glavni zalogi: Dunaj, VIII., Langegasse 4». (9196 Št. 11.U44. Razglas. (9869 Koncesijoniran po viB. c. kr. ministarstva Brioparnlike vožnje v Nawyork Is Bremena ob torkih in sobot*b I/. Southamptona ob irsaali lil lh'ih'1 j;ih. I. Oenove osiroaaa Neapolja via Gibraltar i.....i 'čir' dvakrat liedbo /. din' 7. maja 1h!»4, fct. .r).'i7;i. Bremen-Sev. Amerika. V Nowyork. Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Melbourne, 9964—4 8ydncy Bremen-Iztočna Azija. V Kino. V Japan. Bremen - Juž. Ann r k.i. V Montevidoo. V Baenos Al rus. Baltlmore. Prekomorska vožnja v Ncwyork 7—8 duij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. iNatimčtieja pojasnila daje: Julij S< lii 11 in-«i . Ljubljana. Podpiaani magistrat javno oznanja, da s« l#odo naMtiali furl.nvl •»« #.«la| iia|»ri>| /opcf |»o strelu it. lo|»o%- nu I jiibij"""1- r,t grada signaHiiraM. in h«cer: |M»/.i»ri v mestu z; 2 stre-lci^nst, |K»#.i*ri v olrolicl pat z 1. strelcm. Signalizacija z udarti na zvon v atolpu ljubljanskega gradu omImit; neHpn innijena. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 3. dan maja lHDfi. I Zdravilišče Toplice | Dolenjske železnice postaja Straža. Akratoternia z 88 -811 It. jo poBobno za pitje in kopanje pripravna in uspeftno d, bijoča pri pi otlnu, trganju, lsohlas, nevralgijl, kožnih iu ženskih boleznih. Kopalni baslnl ln poroelanove banjo. Udobno opravljene sobe za tujoe, Igralne ln družblnske sobe. V najbližji okolici senčnata sprehajalliča iu lgrallftoa. ■ folira in €•«'■! v n u rr«t «%■ ■•»•«• IJ«» Sezona od dno 1. maia do dne 1. oktobra. maja Prospekte iu razjasnila daje zastonj kopališka nprava. izdajatelj in odgovorni urininik : Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",