Številka 344 TRST, v nedeljo 15. decembra 1907 Tečaj XXXII __IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 stotink) t mnogih tolakfircab v Trs»tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, M. Petru, Sežaui, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni. Dorn^ergu. Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, viaoke 2V, Bim); za trgovinube in obrtne oglase po 20 stotink; za osmrtnice, -zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu liBta do 5 vrst 20 K, vsaka na-•Jaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema ^Inseratni oddelek uprave Edin osti"1. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K —, na uaročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Naročnina na neleljsKo izdanje .Edinosti' stane: celoletno £-V20, pol leta 2-go Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati oa upravo lista. UREDNIŠTVO: ul Glor*io fiulatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij. lista „E-iinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 18. - Poštao-Iirautlničui račun št. S41'6-")2. ■ Telefon štev. 1157 ■ Današnja številka obsega 16. strani. .Narodna delavska organizacija* v Trstu vabi vljudno na društveni shod ki se bo vršil danes, 15. dec. ob 10. uri dopol. v veliki dvorani „Narod. doma". DNEVNI RED : 1. Sedanji štrajk in stališče „Nadine delavske organizacije". 2. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vljudno vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI Spopadi med poljskimi in maloru-3 ki mi dijaki povodom imatrikulacije. LVOV 14. Ne. vseučilišču je prišlo danes pri imatrikulacvji do spopadov med poljskimi in maloruskimi dijaki. Ko so bili popolnoma mirno imatrikulrrani slušatelji bogoslovja, je neki malorusk: pravnik prečital protest proti obliki, v kateri so storili obljube maloruski slušatelje. Ma lordski dijaki so zapeli nato narodne pesmi in dvignili svoje palice. Radi tega so jih poljski dijaki izrinili iz dvorane. V spopadu so bili ranjeni štirje poljski in trije maloruski dijaki. Maloruski dijaki so zapustili vseučilišče prepevaje narodue pesmi. Nato se je imatrikulacija mimo nadaljevala. LVOV 14 Ob 2. uri popoludne je bila dovršena imatrikulacija juridične. medicinske in filozofične fakultete. Avstrijska državna zbornica. DUNAJ 14. Zbornica je nadaljevala spe cijalno debato o nagodbenih predlogah. Dr Laginja je v dveurnem govoru utemeljeval, zakaj Hrvatje odklanjajo nagodbo. L&dija se potopila. PENZANCE 14. Ameriški skuner „Tho-mas W. -Tavrson" se je včeraj po noči pri Sciilj Isles razbil. 17 mož posadke je utonilo. Cesar Viljam na Nizozemskem AMSTERDAM 14. Po obedu se je cesar Viljem v spremstvu princa Henrika odpeljal na kolodvor, kjer se je poslovil z ministri in načelniki oblastij. Vlak se je odpeljal ob 9. uri 40 min. \VILDPARK STATION 14. Cesar Viljem je dospel semkaj ob 11. uri 20 min. dopoludne. Samostanska naselbina zažgana. CARIGRAD 14. Neka romunska brzojavka pravi, da so Grki zažgali ^samostansko naselbino v Potonji na otoku Tasos, ki pripada romunskemu samostanu na gori Atos. Podrobnosti manjkajo. Španski finančni minister odstopi. t MADRID 14. Finančni minister hoče radi bolezni odstopiti. Politični krogi menijo, : da prevzame listnico financ sedanji učni ' minister. Angleške manevre. LONDON 14. Početkom novega leta se bodo v Severnem morju pod vrhnim poveljstvom lorda Bcresforda vršile kombinirane manevre Čet. Teb manever se udeleži 8 admiralov in nad 100 ladij. Proti dvoboju. RIM 14. Kralj Viktor Emanuel je vsprejel protektorat italijanske lige proti ! dvoboju. Maroko. LALLAMARNIA 14. Semkaj poročajo, da je dne 10. t. m. prišlo do boja med četami Rogija in Šeriisko uaehalo iz Marhike. Tete magzena so bile poražene. Na obeh straneh je palo 200 bojevnikov. PARIZ 14. .»Agence H a vas*; poroča iz Pariza : Sultan je pooblastil Francijo in Španijo. naj v njegovem imenu zatreta utihotap-ljenje orožja v marokanskih vodah. Rusija. Roparski napad na vlak. TIFUS 14. (Petr. brz. ag.) Šestdeset mož močna banda je provzročila. da je poštni vlak na Karsovi železnici skočil s tira. Dve lokomotivi sta padli čez nasip, poštni voz, dva voza s prtljago in voz za stražo so se razbili. Roparji so streljali na vlak in vrgli osem bomb, od teh jih je pet eksplodiralo. Straža je roparje prepodila, pri tem so bili i štirje roparji ubiti. Od železniškega osebja je bilo pet mož ranjenih. Črna Gora. Včerajšnji „Tršč. Lloyd;< donasa v svojem politično-gospodarfckem delu -ledeči aktu-valni članek o Črni Gori : Že nekoliko tednov je, kar se v naši junaški Črni Gori dogajajo stvari, kakoršne ne bi se smele dogajati. Črna Gora je bila od nekdaj zemlja svobode in junaštva. Današnji bivolasi vladar Črne Gore, kateremu so delavni dnevi njegove starosti ogrenjeni, je pretrpel v ta zadnji čas in trpi tudi danes britke buli v svojem srcu radi svoje drage in PODI. ISTEK kršne Črne gore. Povsodi na svetu je črne nehvaležnosti. To je: nulla regula siue e.x-ceptione. Tak je svet! Ali tudi temu treba trdnih mej, hoče se gotovega konca. Oikar obstoji svet, dogajali so se in se dogajajo tudi danes državni prevrati, dogajali so se in se dogajajo tudi danes narodni upori, borila so se in se bore tudi danes veče ali manje politične stranke po vseh dr/avah in v v3eh narodih. Politične evolucije na sveta so potrebne in neizogibne, ko jih zahtevajo težki politično gospodarski vzroki in nujna socijalna potreba držav in narodov. Niso samo monarhije omajevane in pretresane od nezadovoljnosti, nemirov, uporov ali prevratov svoiih narodov, svojih podanikov. Tudi republike prehajajo često skozi isti obroč, skozi isti jarm istih neprilik. In. kaj bi ia kako bi bilo. ko bi morje mirovalo, ako ne bi ob trde in kamenite obali udarjali peneči se valovi ? Ali. ako ne bi v poletnih soparnih dneh za-gromel gromoviti grom, ne bi bliskale svetle strele, ne bi padal na razgreto in znojno zemljo blagodejen in svež dež ?!! Vse na svotu sa miče, ra2tvarjo. pretvarja in se sestavlja. To je večni zakon vekovečne naravi. Kajti vse je spremenljivo, samo materija je večna. Narod črnogorski je živel skozi veke, najprej pod puško na ramenu in z jataganom ob pasu, v večni borbi proti Turkom. Nazadnje. v najnoveje čase, je. zameuil puško z oralom, a na mesto Ijutega jatagana stopile so motika, lopata in sekira. Črnogorec se je začel bavili skrbneje z narodnim gospodarstvom. Poprijel se jo obrti. Trgovina je prebudila v njem večo pažnjo in topleji interes. Črna Gora, ako tudi najmanjša, ali svobodna slovanska država, stopila je na prosvetno, na politično, gospodarsko torišče plemenitega in samosvojega tekmovanja. Uredilo se je šolstvo. ustvarili so se državljanski in kazenski zakoni, preuredila se je vojska in utrdila obrambena sila, ustanovile so se banke, hranilnice in trgovsko-obrtne zadruge, oživel se je izvoz domačih poljedelskih, obitnih in ribiških proizvodov, pomnožilo se je pomorsko in jezersko brodovje, razširilo se jo novinstvo, otvorilo se je v najkrajšem razdobju vse, kar se je primerno lazmeram politično-gospodarske jakosti dežele in naroda moglo storiti. In došlaje državna ustava. Narodna skupščina je stopila na čelo naroda, na strani starine kneza, da urejuje in določuje politično in gospodarsko usodo Crne Gore, Iz stare patrijarhalne in primitivne Crne Gore se je rodila nova mlada in moderna Črna Gora. In pesnik pesmi, ki peva „Oro gnjezdo vrh Timora vije, jer slobode \ ravnici nije" . . . sanjal je, da tudi njegova Črna Gora postane dežela, v kateri bo blage in zadovolino živel črnogorski narod. In ne- pozabni vladar Peter II. Petrovič-Njeguš ) je pesnil v svojem „Gorskom viencu'* in želel, da bi tudi njegovi nasledniki preživeli n^rno stare svoje dneve in da v sveto črnogorsko zemljo polože zadovoljno trudne svoje kosti... Nu ! Nemili dogodki, ki so te poslednje dni postavili Črno Goro na besneči vulkan nemirov in stresljajev, prestrašili so in razočarali vse Slovane. Baluard južnega Slovan-utva je zadrhtel tam izpod Lovčena in se zazibal. Borba, zanešena in razširjena, v Ono Goro od nepremišljenih elementov, naperila je svoje pušice proti vladarju Črne Gore. Ali, ta borba je nejednaka, nepravična, neumestna in nepravočasna. Kajti, svoboda Črne Gore in sigurnost in stalnost njenega sivolasega gospodarja, niso samo patri-m o n i u m Črnogorcev, ampak so tudi nujna potreba in politično-gospodarski i m p e r a-t i v vseh nas južnih, a tudi severnih Slovanov. Gorie temu svobodnemu slovanskemu narodu, ki pripravlje bombe in sviučenke za svojega dobrega vladarja ! Tuja roka naj bo prokleta, ko gazi in ruši, kar je slovanskega ! Ali ne doseže naj ne sreče ne raja tudi v>aki naš človek, ki dviga svojo ubijalsko roko proti vladarju svoje krvi in svojega srca! Črna Gora ne sme propasti, kakor ne sme izginiti knez in oče njen Nikola I. Petrovič-Njeguš ! **) To želimo vsi mi južni Slovani. In to smemo in moramo zahtevati bistro, odkrito ia pošteno od Črnogorcev in od V3eh naših drugih srbskih bratov, ki jim je Bog podelil srečo in blagoslov, da so svobodni v svobodni državi in z vladarji iz lastne krvi svoje. Kajti : nam Slovan-* in v tej habsburžki državi sta mili in dragi obe jugoslovanski državi Črna Gora in Srbija. Dragi so nam in mili toliko črnogorski kolikor Srbi v Srbiji. Ljubimo in spoštujemo obe srbski vladnjočt dinastiji : črnogorske Petrovič-Nje-guše in srbske Karasjorgjeviče. Zato naj med Črnogoro in Srbijo zavlada bratski slovanski mir, a med Petrovič-Nje^uši in Kara-gjorgjeviči naj bo in naj vlada srbsko in rodbinsko iskreno soglasje. V to ime : Po-mozi Bog ! Adriatica \ *) Vladika ^etar II. Petrović-Njegus, n- ak Petra I. Petrovič Njegu^a, ki ga je Ornagora proglasila svetnikom, se je rodil 1. 1313 in je stopil na črnogorski prestol 1. 1830. Zložil je pesmi -Luča mikrokozma" 1. Ibl5, a „Gorski vijenac' 1 1S17, v katerem poslednjem opeva izgon Turkov iz Črnogore. Njegovo delo je tudi drama „Cižni car Stjepan Mali". V 1. 1*40 do 1341 je izdal zbirko prekrasnih srbskih narodnih pesmi pod naslovom : „Ogledalo srbsko". Cmrl je na Čuti nju 31. oktobra 1851. Sledil mu je njegov nečak Da nilo. Ruski književnik Lavrov je napisal in izdal v Moskvi leta 13S7 krasen životopis slavnega in nepozabnega vladike Petra IT. Petrovič-Njeguš a. A d r i a t i c u s.. **) Pesnik „Balkanske carice" Obravnava radi predaje Port-Rrturja. V Petrogradu je pričela v torek dne 10. t. m. pred vrhovnim vojnim sodiščem senzacionalna obravnava radi predaje Port-Ar-turja. Skoro celih enajst mesecev £0 oblegali •Taponci to silno trdnjavo, steber ruske oblasti nad Rumenim morjem, in dne 2. janu-varja 1905 je kapituliral Port-Artur pred japonskim generalom Nogijem. Obtoženci v tem procesu so branitelji portarturski, generallajtnanti Steselj, Fok m S m i r n o v ter generalmajor R a j s, ki so ve3 čas obleganja s svojimi za javnost namenjenimi poročili o položaju v trdnjavi napolnjevali ves svet z občudovanjem za junaški boj Rusov. Vsi obtoženi generali so veljali v ftusiji za izkušene in vrle bojevnike. General šteselj, ki je zdaj 59 let star, se je v rusko-turški vojni I. 1877 in kakor poveljnik ruskih čet za časa boksarske vstaje na Kitajskem posebno odlikoval; tudi generali Fok, Rajs m Smitnov so imeli za seboj več ali manje -lavno vojaško preteklost. Obsežna obtožnica proti imenovanim braniteljem portarturskim podaja zanimivo in poučno sliko pravih razmer v trdo javi, predno je kapitulirala pred sovražnikom. Po soglasnih izpovedbah prič je bil pravi | gospodar in poveljnik v Port-Arturju general Fok. General Steselj je skoro v vseh rečeh le poslušal in i/.vrševal nasvete svojega prijatelja Foka, Ko je vrhovni peveljnik Kuropat-kin poslal v Port-Artur generala Smirnova in ukazal Steseljnu, naj izroči poveljništvo trdnjave Smirnovu, sam pa naj se vrne k mandžurski armadi, so znali gospodje v Port-Arturju napraviti -tako, da Smirnovu, novemu trdnjavskemu poveljniku, ukazi od Kuropat-kina niso prišli nikoli v roke. To je bilo še davno, predno je bila odrezana od Japoncev zveza med Port-Arturjem in rusko glavno armado. General Steselj je ostal v Port-Arturju in je zrinil generala Smirnova, ki je nominalno bil odgovoren za dogodke v trdnjavi, popolnoma v ozadje. Tako je prišlo, da so direktni podložniki Smirnova slušali zgolj odredbe Šteseljnove. Za hrbtom Smirnova je imenoval Steselj generala Nikitina šefom poljskega topništva in generala Foka komandantom utrdb na kopnem, tako da se je trdnjav- ! ski poveljnik Smirnov čutil docela onemoglega. | Šteselj je oviral Smirnova tudi na započeti gradnji dveh novih vrst zunanjih utrdb s tem, da mu ni hotel nakazati denarja za plačevanje kitajskih delavcev, S pomočjo generala Kon-dratenka si je priskrbel sicer Smirnov sredstva za napravo novih utrdb, ki jih je hotel izročiti poveljstvu admirala Vire na, sedanjega šefa črnomorskega brodovja, — njih dogotovljenje je bilo preračunjeuo na začetek januvarja 1905, — toda dne 2. januarja je izročil Steselj trdnjavo Japoncem, predno še so bile dograjene imenovane utrdbe. Obtožnica se peča nadalje s postopanjem Štesljevim napram četam. Obtožuje ga, da ni storil nič, da bi bile čete preskrbljene s pro-vijantom. Tako je manjkalo zlasti sočivja, v sled česar je izbruhnil mel portarturskimi četami skorbut. Tudi mesna hrana je bila glasom obtožnice skrajnje nezadostna. Vojaki so dobivali samo dvakrat na teden po četrt ' funta mesa. Še-le 3. decembra se je sklenilo v vojnem svetu, dajati vojakom vsaki dan po četrt funta mesfl, a ostalo je zgolj pri tem | sklepu. — O možnosti kapitulacije Port-Arturja se je govorilo prvikrat v vojnem svetu dne 7. ; decembra. Na Štesljevo željo je sprožil gtnt- j ral Rajs to vprašanje, a ostri protest ger-e- i ralov Smirnova in Kondratenka je napravil takoj konec temu poizkus;*. Smirnov je dokazal na podlagi podatkov, da je še do.olj granat in patronov za nadaljevanje brambe. Ko pa je dne 15. decembra pal hrabri poveljnik utrdb na kopnem, general Kondratenko, je začela misel predaje Port Arturja zadobivati konkretne oblike. Že tri dni pozneje, in sicer 18. decembra, je odredil Fok. da so se umaknili Rusi iz treh važnih utrdb, kar je omogočilo Japoncem, da so prodirali vedno globlje v srce Port-Arturja, In Steselj je v istem času brzojavil na carja, da je general Fok med vrednimi v Port-Arturju najvrednejši, tako da mu je car podaril z dragulji odičeno častno sabljo. Zadnje vojno posvetovanje se je vršilo dne 29. decembra. Od 22 vdeležnikov trga vojnega sveta se jih je izreklo 19 za absolutno nadaljevanje hranitve, toda general Rajs je ^protestiral proti temu brezpomembnemu prelivanju krvi in se trudil dokazovati, da pomanjkanje vojakov, municije in provijanta izključuje sleherni uspeh nadaljne hranitve. Steselj je podpiral njegova izvajanja in dejal, da je nezmiselno braniti se Se nadalje. Dne 1. januarja je odposlal Steselj, r.e Stran II »EDINOSTc št 344 V Trsta, dne 15. decembra 1907 Štajerski Slovenci. Štajerski Slovenci imajo volitve ,v nekatere okrajne zastope pred vratmi. V razjasnilo bodi povedano, da imajo štajerska, češka, gališka in tirolska dežela — druge avihij ke dežele ne — med občinskimi odbori in deželnimi zbori za politične okraje posebne zastope, ki imajo oskrbovati stvari detičnih političnih okrajev, posebno okrajne ceste, nadzorovati v nekih obzirih občine, voliti svoje o d p o s 1 c e v okrajne Šolske svete, ki imajo ono večino, kakor okrajni zastopi in odločujejo pri imenovanju učiteljev, stavbah šol i. dr., pospeševati kulturo v okrajih v vseh strokah. Volil je že mariborski okraj svoj novi zastop tako. da niti kmečke občine niso volile Slovencev, kar je žalostno znamenje, da Slovenci v mariborskem okraju nimajo slovenskih občinskih odborov. Voliti se imajo na tnovo ptujski in celjski okrajni zastop, v tem pa je gornjerad-gonski prišel iz nemškatarskih v zavedne slovenske roke. Odločilne volitve za celjski okrajni zastop bodo še v tekočem mesecu decembru. Kmečke občine v celjskem okraju volijo namreč dosledno slovensko, tako tudi trga Žalec in St. Jurij. Boj pa je v velikem posestvu, ki voli 10 od 40 zastopnikov. Ako veliko posestvo pridobijo Slovenci, imajo potem v vsem zastopstvu 22 glasov, Nemci pa 18, t. j. 10 glasov velike trgovine in industrije, ~i glasov celjskega mesta in 1 glas Vojniškega trga. Kakor v Celju, tako bodo tudi v Ptuju in v Brežicah Slovenci morali.nastopiti popolnoma edini, ako hočejo rešiti čast svojo in vpliv na ljudske šole ter povzdigovanje kulture v okraju v svoje koristi. V Celju in po vsem slovenskem Štajerju so do zadnjih državnozborskih volitev Slovenci delovali složno za narodne namene. Ustanovili so si v Celju, Ptuju, Mariboru močne posojilnice, v Celju tudi hranilnico („Južnošta-jersko") imeli so nemško pisan političen časnik za brambo j svojih pravic, imeli so tudi neumorne bistroumne poslance, ki so porabili vsako priliko v varstvo slovenskih potreb. Nemško pisanega lista v veliko škodo Slovencem ni več ; moral je nehati, ker ,ni več zadostoval svoji nalogi. Posojilnice imamo zdaj v Celju tri slovenske ; stara ima tekmovalko ▼ „ljudski, katero vodijo duhovniki gg. prof. Cestnik, opat Ogradi, ;kanonik in dekan dr. Gregorec, župnik Zdolšek, potem prof. Fon, trgovec Kostic, poslanec dr. Benkovič, dr. Filipić in neki poseetniki. „Narodna stranka" prilagodila je svojo zadrugo „Lastni dom-* (gg. Jošt, dr. Kukovec, dr. Kurlovšek, dr. Božič, zet „ljudskega" dr. fcFilipiča, obrtniki Rebek, Pušnik, Trček) — v tekmovalko ^obema že omenjenima posojilnicama. Stara posojilnica je prejšnja leta kupila dve hiši v Celju na ugodnih mestih za trgovine in obrti z namenom, da postavi dve primerni hiši v okrepitev slovenskega življa v Calju. Gospodje ..ljudske*1 posojilnice in „Lastnega doma * vabijo vlagatelje od stare posojilnice in Južno-stajerake hranilnice proč in bodočnost bo kazala, kaj bo z novima trgovskoobrtniškima hišama stare posojilnice? Ako bi se hiši ne zidali ob namenjenem času imeli bodo tekmovalci stare posojilnice poleg drugih krivdo, da so z Nemci v družbi zavirali napredek Slovencev v Celju. Posebno bo lahko zadovoljen ..Slov. Gospodar", ki je sicer glasilo „ljud- da bi obsestil o tem vse druge poveljnike čet, svojega ordinančnega častnika Malčenka s pismom na generala Nogija, v katerem je ponudil kapitulacijo. Za to Bta vedela samo Rajs in Fok, drugi častniki so zvedeli o tem še-le nekaj ur po odhodu Malčenkovem v japonski tabor. Šteselj je izjavil častnikom, da je padec utrdbe „orlovo gnezdo" zapečatil usodo trdnjave. A tudi vedenje Štesljevo po kapitulaciji označa obtožba kakor zločin. Šteselj je pustil marširati čete iz trdnjave, ne da bi se bil poslovil od njih, poskrbel ni čisto nič za red med vojaštvom po kapitulaciji, in na dvajsetih vozovih je dal odvesti svojo imovino iz trdnjave, dočim se za imovino drugih častnikov ni prav nič zanimal. Po izpovedbah prič je bilo v Port-Ar-turju na dan kapitulacije Še skoro 14.000 bojevLikov, 2000 konj in provijanta za 40 dni, dočim je bilo municije najmanj še za en mesec zedosti. Zločin veleizdaje, katerega so obtoženi branitelji portarturski, kaznujejo ruski vojni zakoni s smrtjo. Ves svet čaka z napetostjo, kako se izteče ta pravda. [(Konec). skih" pa jim je vendar 20. septembra t. 1. v nezavestnem razsvetljenju očital, „da ni£ ne ; storijo za mesto" (Celje). V Celju se torej cepijo slovenske moči na kvar Slovenstvu, pa to ne bo godilo privolitvi v okrajni zastop. Tudi v Ptuju in v Brežicah bo treba Btroge pokorščine zahtevam splošnega narodnega bla-gra. Gospodje „Slovenske kmeške zveze", kakor tudi oni ,,Narodne stranke" morajo 1 vendar čutiti, da imajo vsaj pri okrajnih za- j stopih iste težnje, kakor jih imajo starejše rodoljubi, ki jih nekateri tako radi zasmehujejo s „prvaki ', katerih delo da ni vredno j piškavega oreha. — same „trhle zgradbe" da so postavili. Taka zasmehovanja in očitanja so mo£na samo nezrelim ljudem in privrženci „Narodne stranke", ki jih mečejo med svet, ne mislijo, j da ž njimi zadevajo tudi svoje ljudi n. pr. poslanca Kobleka in Ježovnika, ki sta tudi pomagala delati „trhle zgradbe", „piškavega oreha ne vredne". Ta dopis naj bo v opomin štajerskim Slovencem, da se zopet zavedo sovražnika Nemca in starega, vedno pravega reka: salus rei publicae suprema lex esto — blagor naroda bodi v prvi zakon! Ako si „kmečka zveza", „narodna stranka" in „prvaki" držijo zrcala pred licem in gledajo mirnega duha, videli bodo pač vsi, da nima nihče čisto zdravih obra- J zov. Preveč osobnosti, premalo stvari ! Glede mariborskega učiteljišča so slovenski poslanci zamudili posredovanje pri vladi, katera se zdaj pogaja z Velikonemciza odgojevališče slovenskoštajerskih učiteljev in ' sploh za spodnještajersko šolstvo, ki za Slovence obstoja. Šolnika Robiča so strmoglavili na zad-1 njih volitvah, dr. Korošcu pa, ki mora mariborske razmere poznati, na eni strani manjka olike in sposobnosti za razgovarjanje z ministri, na drugi strani pa so mu kakor duhovniku zvezane roke in jezik, ker njegov škof poseza v dogodke. — Da je šola v Leiters-bergu postala nemška, tožijo v „Slovencu". Ali pa res ni bilo možno nič storiti na volitvah za občinski odbor in krajni šolski svet?! Hud boj imamo Slovenci na Štajerskem za svoj obstanek. Zato pa je treba povsodi, tudi v najmanjših stvareh imeti korist naroda pred očmi. ne pa izbijati rodnemu bratu o-rožje iz rok, ki se je ima pripravljeno za skupnega sovražnika ! Konferenca nemških škofov. Nemški škofje so imeli 11. t. m. konferenco v Kolinu. Predsednik je bil vratislavski knezoškof, kardinal Kopp. Navzoči so bili razun dveh vsi nemški škofje (bavarski škofje se konference niso vdeležili). Kakor poroča „Koln. Zeitung" so škofje razpravljali tudi o zadnji papeževi encikliki proti modernizmu, Večina njih, na čelu jim kardinal Kopp, je bila mnenja, naj se obvesti Sv. Stolico, da je priporočati, naj se sv. Stolica prej pouči o Nemčiji, preden izda zopet papežke odloke, ki imajo pomen tudi za Nemčijo. Manjšina shoda je obstojala iz nadškofa, kardinala Fischerja iz Kolina, škofov Kepplerja (Rottenburg) in Koncaa (Trier). Dogodki na Hrvatskem. Baron Pavel Rauch v Budimpešti. Budimpeštanski list „A Nap" javlja, da je dospel v petek tjakaj baron Pavel Rauch in da je dlje časa konferiral z dr. AVekerlom. Sodi se, da Rauch zamenja dr. Rakodczaja na banski stolici. Pred 59 leti. V četrtek, ko se je sestal hrvatski sabor in bil razpuščen, je niinolo ravno 59 leti ko se je tudi v saboru prečitalo kraljevo ročno pismo, v katerem se je izražavala Hrvatom ■ zahvala in zaupanje na vstraj-inosti v borbi z Madjari!! V četrtek, po 59 letih, na isti dan, je bil priob-j čen kraljev reskript, ki ga je prečital We-kerlov zaupnik Rakodczav, s katerim se sabor razpušča, ker je prišel v navskrižje z Madjari. Tempora mutantur ! Dogodki na Ogrskem. Važna KoŠutova izjava. Iz Budimpešte poročajo : V tukajšnjem okraju, ki ga še danes tvorijo skoraj sami pristaši bivie liberalne stranke, se je 12. t.m. konstituiral klub stranke neodvisnosti. V seji je bil tudi predsednik stranke, trgovski minister Košut. V svojem govoru je rekel Košut mej drugim : Izskusili smo, kdo so pravi na-spiotniki dežele. Tako se je n. pr. mislilo, da so nam Hrvatje iskreni prijatelji, ali dogodilo se je ravno narobe. Hrvatje ne branijo svojega jezika, marveč preganjajo madjarski jezik, kakor delajo v madjarskih šolah v Hrvatski. Res žalostno je, — je menil Košut — da je moralo do tega priti. Mi ne mislimo, niti moremo misliti na to, da umaknemo zakonski načrt o službeni pragmatiki železničarjev. Ne moremo je niti spremeniti, ker ne smemo omajati — je zaključil Košut — jedinstva železnic. Gospod Fran Košut je dokazal s tem govorom, da ni le inal sin velikega očeta, ampak tudi velik — farizej, Izgon Židov in Helsingsforsa. Iz Petrograda poročajo, da je bilo iz Helsingforsa izgnano 25 židovskih rodbin. Izgnanih bo baje v kratkem še več židovskih rodbin. Dogodki na Ruskem. Tretja duma. V kolonah tega lista smo večkrat pov-darjali, da bo sklicanih in razpuščenih več gosudarstvenih dum, predno pride na vrsto taka, ki si bo svesta svoje naloge in narodnih potreb. In nismo se motili. — Ako-ravno se more z ozirom na Bestavo dume naravnost izključiti, da se i6ta napoti v istej smeri, ki sta si jo bili vzeli prejšnji dumi, vendar morajo dosedanji dogodki v dumi izzvati dvom o delavni sposobnosti iste. Od prve dumske seje potekla sta malo ne dva meseca in časopisi so zabeležili razun volitev predsednikov in podpredsednikov (ako ne štejemo za dogodek znano apostrofo poslanca Rodičeva proti 8tolypinu) le en edini dogodek : nagovor krone ! In tudi ta dogodek se težko da pripisati delavnosti dum skih zastopnikov. — Rezultat je torej precej majhen, ali druzega se ni moglo niti pričakovati. — Ves čas zasedanja uporabili so zastopnik: le v to, da v svojih govorih povdarjajo svoj ali svoje stranke program. Po številu teh govorov in po okolnosti,, da je bilo potrebno skleniti, da noben govor ne sme trajati več nego 10 minut, se sme smatrati, da so si dumski zastopniki prisvojili le zunanje forme, potrebne v takem zastopstvu in da niso še mogli priti do spoznanja svrhe istega. V tem se razlikuj a tretja duma od prvih, V prvi in drugi dumi bili so v modi zakonski predlogi in predlagalo se je o vsem, o čemeri se sploh kaj da predlagati.— Poslanci tretje 'dume so videli, da se nobena od predlaganih zakonskih osnov ni vsprejela in so opustili ta sistem ter — govorijo. — Vendar je tudi to korak naprej. Del prejšnjih poslancev je prišel v dumo z edinim namenom, da pokaže svoje opozicijonalno stališče, da obstruira ter so nekateri a priori naglašali v novinah, da narodno zastopanje, ki se bazira na manifestu 17. oktobra, daj a premalo jamstva za uresni-čevanje njihovih političkih teženj ter da se morajo protiviti taki inštituciji, da pridejo do nove z večimi garancijami. — Drugi za- ; stopniki so prišli v dumo s polnua zaupanjem, da se njihovim nedostatkom pomore. In ko so videli, da jim duma ne more dati tega, kar so želeli, postali so tudi oni opozi-cijonalni z namenom, da si izsilijo ono, česar niso mogli doseči mirnim potom. — Na ta način je n. pr. druga duma bila pred svojim razpustom skozi in skozi sovražna vladi, katera je mogla računati le na nezaatno število monarhističnih poslancev. Poslanci tretje dume nimajo vladi sovražnih namenov : središče dume zavzema umerjena stranka oktja-bristov (kon3titucijonalnih monarhistov), ki jej je namen pospeševati reforme, obljubljene z oktoberskim manifestom ; in ker je navadno pri sklepanju odločilna ona stranka, ki veže ekstremne, bi se mislilo, da tako sastavljena duma mora delovati v soglasju z vlado. —1 To bi tuđi bilo, Če ne bi poslanci interesov in ambicije svoje stranke predpostavljali splošnim potrebam. — To Be je videlo mino-lih dnij. — Duma se je bila odločila za odgovor na prestolni govor. Ves teden so govorili in debatirali in na koncu je bilo predloženo od raznih strank .šest načrtov odgovora, — Pri sklepanju je bil odbit prvi predlog Poljakov ; kakor drugi je prišel na ! vrsto predlog oktobristov, kateri je bil po slučaju odbit z večino 3 glasov. Menda so se vsled tega oktobristi čutili žaljenimi in so glasovali proti vsem drugim načrtom, četudi je n. pr. načrt stranke mirnega obnovljenja naglašal, da se le z sistematičnim izvajanjem principov manifesta od 17. oktobra more umiriti in urediti državno življenje. — Vsaki krat, ko se je glasovalo o teh predlogih, balansirali so razžaljeni oktobristi ali na eno ali na drugo stran, tako, da se ni moglo priti do sklepčne večine. — Vsled tega so po dovršenem glasovanju prešli na dnevni red in duma je ostala brez odgovora na prestolni govor, akoravno je bila sklenila odgovoriti prestolnemu govoru. Stvar je seveda žalostna in ruski časopisi se tolažijo, da je bolje imeti nesposobno dumo, nego revolucijonarno kakor je bila druga. In v tem imajo prav: revolucionaren parlament je bil le na Ruskem, nesposobnih pa je v vsaki državi. Drobne politične vesti. Delegacije. Madjarski list „Politikai Ertesitou poroča iz oticijoznega vira, da bodo imele delegacije svojo prvo sejo na Dunaju dne 20. t. m. Brazilijanski parlament v Rio de Janeiro je vsprejel zakonski načrt o obvezni vojaški službi za Brazilijo, Novi škot v Budjejevicah. Cesar je imenoval kanonika stolnega kapitelja v Budjejevicah Josipa Hulka škofom budjeje-viškim. Dnevne vesti. Današnji shod „Narodne delavske organizacije, ki se bo vršil ob 10. uri v gleda -liščni dvor. Nar. doma bo odločna manifestacija 1 slovenskega delavstva proti nesramnim napadom 86 strani soc. demokracije. Slovensko ' delavstvo bo zopet dokazalo, da je v mirni i in jasni sodbi ne zbega ni terorizem ni obrekovanje se strani onih, ki so brezvestno prignali v štrajk tisočero delavstva in sedai i ko se štrajk približuje katastrofalnemu koncu. ' hočejo s krivičnimi napadi in hujskanjem pri-| kri vati svoj poraz. Županovo posredovanje ponesre-| čilo ? Kakor se nam je poročalo sinoči od j različnih strani so delodajalci odločno odklo-i nili ponujeno posredovanje gospoda župana. : Delodajalci stoje baje nepremično na stališču, ; da morajo štrajkovci brezpogojno odnehati od i štrajka. Če se to vresniči, je poraz „generala" I Pagninija in njegovih „oficirjev 4 neizogiben j in naravnost katastrofalen. Izid posredovanja županovega pa bodi lekcija tudi vladajoči italijansko liberalni stranki, da ima tudi narodna mržnja svoje meje, ki začenjajo tann, kjer prevladuje privatni interes. Omenil smo narodno mržnjo, kajti mi smo prepričani, da je mestna delegacija, ki je dala županu nehvaležno nalogo, da posreduje, to storila le iz mržnje do Slovencev in ne iz ljubezni do štrajkujočih socijalistov, od katerih deli italijansko" liberalno stranko od volilnega poraza z dne 14. maja smrtno sovraštvo. Gospoda župana pač obžalujemo, da se je moral dati tako zlorabiti ter da se je moral izpostaviti osebnemu neuspehu, kija le v kvar ugledu njegovega dostojanstva. Pagnini plazi po trebuhu prsd iti panom. Posredovanje gospoda župana med ! delodajalci in štrajkovci, o- katerem govorimo j na drugem mestu, je kar zmešal pamet soci-| jalistom in posebno „generalu" štrajka so-drugu Pagnini-ju. Po znanih dogodkih z dne 14.°maja t. 1. si pač ni mogel nikdo misliti, da se bo Pagnini tako klanjal županu radi njegove intervencije v štrajku. Na predvčerajšnjem shodu socijalistov ni mogel Pagnini najti zadosti in primernih fraz, da bi se dostojno oddolžil gospodu županu, ki se je udo-stojil priti v lastni osebi v Delavski dom. Po županovem posredovanju pravi Pagnini enkrat, da je simpatično, drugikrat, da je isto napravilo najboljši vtis, a nazadnje je predlagal, kakor se to pristoja revolucionarnemu socijalistu,, da shod izreče svo.io zalivalo gospodu županu. Aj, aj, kako so postali pohlevni in klečeplazni ti gospodje socijalisti, ki so malo prej tako zmagonosno govorili in pisali o gotovi zmagi! Ako bi bila solidarnost socijalističkih Štrajkovcev tako popolna in brezpogojna, kakor piše še včerajšnji „Lavoratore". bi bili morali gospodje socijalisti sicer uljudno, a vendar odločno odkloniti tako posredovanje, ki bi znalo le pokvariti efekt „gotove amage*. | Da so pa tako hlastno zagrabili za podano ' jim rešilno vrv, dokazuje jasno, da se že vtap ! ljajo. Kako že pravi nemški peinik : Gestern jnoch aui' stolzen Rossen, heute durch die ! Brust geschossen (Včeraj je jahal konja vi-i soko. danes v prsih rano globoko.) Kdo se umika ? Včerajšnji „LavOra-1 tore" se bavi z italijanskim letakom, ki ga je ! izdala N. D. O., da pobija vse socijalistične ! laži in nesramna sumničenja proti isti. Da je i ta letak zadel v živo. izlaja jasno iz načina, i kako se zvija „Lavoratore", da bi bil duhovit v izpodbijanju nepobitnih argumentov omenje-' nega letaka, v katerem N, D. O. dokazuje 1 tudi italijanskemu delavstvu opravičenost naj 'stopanja njenih organizirancev. „Lavoratore ' i govori na koncu svoje ponesrečene polemike, da pomenja italijanski proglas N. D. O. kai* naravnost — pogubno retirado. To je res slaba samotolažba ! „Lavora-tore", ki mora biti že danes v srcu prepričan, da je nepremišljeno inscenirani štrajk težakov naj občutne ;ši poraz, ki so ga mogii v pri zori ti tržaški socialistični voditel i, si upa 1 trditi, da so slovenski delavci s svojim =kle-i pom doživeli grozen poraz! ,.Lavoratore" sku- ša varati svoje verne čitatelje še teh par dni, a tem hujši bo potem razočaranje njegovih pristašev. „Lavoratore*4 se tudi norčuje iz omenjenega proglasa N. D. O., ker je izdan v italijanskem jeziku. Kaj pa socijalisti? Niso li blatili N. D. O. v italijanskih in slovenskih letakih in lepakih. Zakaj naj se ne bi N. D. O. posluževala enakega orodja ? Ta poteza N. D. O. menda še najbolj boli socijaliste, ker je italijanski proglas N. D. O. razkrinkal socijalistične laži tudi pred italijanskimi delavci. In mi smo imeli priliko na lastna ušesa slišati, kako so pristni italijanski delavci odobravali ta proglas in posebno oni odstavek, ki pravi, da je štrajk v sedan;em času, ko phiie iz Amerike okolo pol milijona delavcev naravnost zločin nad ttžaškim delavstvom. Tega odstavka seveda ..Lavoratore" ne omenja, ker se ga ne upa pobijati. Altroche ritirata disastrosa! Fenomenalna ignoranca. V svojem poročilu o seji poslanske zbornice od dne t. m. je navel rPiccolo" med govorniki tudi dalmatinskega poslanca Ivaniševića. Izvadku iz Ivanise\ičevega govora pa je dal naslov „Un Serbo" in ga postavil na „srbsko desnico" (partito di Destra), i da-si je notoričen hrvatski politik in da-si kaka stranka srbske desnice*4 niti ne obstoji ! rPiccolo" je menda čital v kakem nemškem listu o ,.rechts-parteiu, kar znači „stranko prava". pa je v svoji ignoranci pre-vel besedo „reclits" z „desno" ! ! In taki ljudje, ki nimajo niti najprimi-tivnejih pojmov o političnem in strankarskem življenju v naših deželah, so politični vzgoje-vatelji italijanskega občinstva. Zato se pa tudi to občinstvo odlikuje v političnih stvareh s pravo — „Piccolovo" ignoranco ! ! Izza zadnje pasivne rezistence že lezničarjev. Iz železničarskih krogov nam pišejo : V karakteristiko postopanja socijalne demokracije ob sedanjem štrajku težakov utegne biti zelo primerna nastopna remini-scenca izza zadnje niše pasivne rezistence. Kake 3 tedne pred zadnjo pasivno rezi-stenco državnih železničarjev je došla okrožnica ministerstva za železnice, s katero so nam bili dovoljeni neki poboljški, ki jih uživamo še sedaj v isti nespremenjeni meri. Te-dnj pa so nas socijalnodemokra ični voditelji pozivali, naj se ne vdamo, češ, da bi bila prava sramota za nas, ako bi vsprejeli tako ^beračijo* — ponudba ministerstva da je prava pljuska v naš obraz. Sklicevali so potem shode železničarjev in s«» nas res pripravili do toga, da smo nastopili pasivno rezi-stenco. Zagotovljali so nas, da nam v slučaju notrebe priskočijo ua pomoč vse strokovne organizacije — do 30.000 organiziranih — in da se nam v prilog uprizori tudi generalni štrajk. V tem smo poslali na Dunaj deputacijo 4 zaupnikov, ki jo je -vodil jcden tržaških socialističnih voditeljev. Prišlo je za nas grozno razočaranje. Dobili smo, kar nam jej minister3tvo že p o p r e j samo ponudilo!! So cij ali stični voditelji so se zvijali in izgovarjali: „Izprešali* smo, kolikor je bilo možno, več ne dajo ! ! In kakor v za-smeh so nam še govorili, češ, da ni doslej nobena [.stroka toliko pridobila. In da bo; mera krvave ironije in cinizma polna, so i nam govorili naravnost, da naj ne pričakujemo nikake pomoči ne od vodstva v ulici j Boschetto, ne cd organizacij, ako bi hoteli; nadaljevati z rezistenco !! Med nami državnimi želejničarji je zavladalo silno ogorčenje! In kako ne: kar se nam je poprej označilo kakor pljusko v obraz, to isto se nam je sedaj priporo čalo in se nam je velevalo naj prejšnjo beračijo" hvaležno vsprejmemo!! To reminiscercD oživljamo težakom v j svarilo. Morda nismo slabi proroki, ako pravimo, da 6e bo bržkone tudi težakom isto- i tako godilo, da bodo morali namreč slednjič I vsprejeti eventuvelui poboljšek, ki bi ga bili bržkone dosegli tudi potom mirnih pogajanj !! Klasičen in originalen prizor. Mino- lega četrtka ob 4. uri popoludne dobil je naš slovanski knjig*r g. J. Gorenjec v Trstu r, železnico 28 zabojev knjig in papirja. Ko je dotični voz z robo dospel pred knjigarno v ulici Save rio Mercadonte št. 1, je kočijaž stopil z voza, zapustil voz in konje, ter se; oddaljil skupno s težaki, ki so imeli razlo- j žiti zaboje, r. izjavo, da, ker je delavski) it raj k, oni ne morejo in nočejo zložiti robe1 z voza. G. Gorenjec je umel takoj z bistrim umom ves položaj, zasukal rokave, skočil na voz in začel sam razkladati velike in težke | zaboje, ki so pojedini tehtali 80—150 kil., Mejtem es je nabralo pred knjigarno mnogo-1 številno občinstvo vseh socijalnih razredov in je z največo radovednostjo motrilo g. Go- ; renjca, emejaje se in zbijaje razne šale in dovtipe. Občinstvo je mislilo, da se g. Gorenje«- samo šali. Nu, g. Gorenjec je razlagal nadalje en zaboj za drugim in vlačil v knjigarno. In, ko je bil že zadnji zaboj položen z voza, tedaj ee je občinstvo tako začudilo, da je z največo simpatijo pozdravilo odločno in energično postopanje g. Gorenjca. Ta dogodek je res klasičen incident v veliki in odločni borbi naše slovenske delavske organizacije v Trstu proti nekorektnemu in nepremišljenemu terorizmu in macchiavc-1-zrnu socijalistične politike tržaške socijalne demokracije. Sedanji momenti, v katerih gospodarski mehanizem šepa v obče, v katerih vlada vseobča depresija denarja, v katerih trgovinski, obrtni in delavski interesi skupno trpe, v katerih, — a Božič in novo leto sta pred vratmi ! — vsaki delavec v Trstu brez razlike narodnosti ima potrebo za intenzivno delo in za zaslužek : označajo naj karakteri -stičneje borbo, pravično in ob enem humanitarno, s katero je naša „N. D. O." v Trstu storila energičen in možat front proti neopravičenim političnim aspiracijam in agitacijam trž. socij. demokracije, — ta borba mora — coute que coute — zvršiti s sijajno zmago našega delavstva v Trstu! Tergestinus. Izkaz posredovalnice slovenskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejmejo: J poslovodje mešane stroke, 3 knjigovodje in korespondent, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecarijske stroke, — pomočnik železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 3 prodajalke, 6 učencev, 1 kontoristinja, 3 blagajničarke. Službe išče jo: 3 kontoristi, 4 knjigovodje, 3 potniki, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov specerijske stroke, 4 pomočniki manifakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke. 3 pomočniki modne in galant. stroke, IG kon-toristinj, 8 blagajničark. 5 prodajalk, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Knjižnica pri sv. Ivanu se ne otvori danes, kakor je bilo objavljeno. Toliko na znanje onim ki so priliki imeli sodelovati na zabavnem večeru. Nevročljive poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca novembra 1907 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve odprte in so njih odpošilja- j telji neznani. Seznam bo v polnem obsegu priobčen v tukajšnjem uradnem listu. Ali je to — demokratično ? ! ! Vče- ■ raj so mimo „Narodnega domau korakale 5 vrste socialističnih štrajkovcev. Ob glavnih vratih je stal vratar „Narodnega doma" —; torej gotovo proletarec in vse prej nego „kapitalist" in „izsesevaleč". In nad tem siromakom in proletarcem so sipali štrajkovci svojojezo, psovaje ga s „ki-nezurjem" in „psom" ! ! Tudi ta incident je veleznačilen za vzgojo, ki dobivajo ti nevedni reveži. Tudi siroti, ki ni in ne-more ničesar »zagrešiti"' proti njim in ki je delavec kakor oni ne prizanašajo. Je-li tudi demokratično ? Odgovarja-li tudi to večnim deklamacijam, da so si vsi delavci bratje ? ! ! Nemško slovenski in slov.-nemški slovar od Fr. Kramariča je pred kratkim izšel iz Hartlebenovega naklada na Dunaju. Delo obstaja iz dveh zvezkov in obsega vkljub omejenemu prostoru 18.000 besed. Oblika je jako priročna in vkusna. Slovar je namenjen potrebam vsakdanjega praktičnega življenja. Dobiti ga je v vseh knjigarnah in stane vsak zvezek 2 K 20 st. Tržaška mala kronika. X Smrt na delu. 41-letni Fran Zor-man. stanujoči v ulici del Cisternone št. 13 (na Gretij je bil v službi na južni železnici kakor premikač. Včeraj popoludne je pa ne-srežnež vršivši svoje delo našel smrt. Ko je imel priključiti skupaj dva vagona, 6ta ga pu-hovnika vagonov stisnila preko hrbta in prsi ter mu zdrobila hrbtenico. Obenem je bilo nesrečnežu strtih več reber. Pozvan je bil k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal takoj prenesti v mestno bolnišnico. A komaj so ga bil prinesli v bolnišnico, je nesrečnež izdihnil, ne da bi se bil zavedel. X Po«kus samomora 38-letni Alberto Tomini je prišel pred 20 dnevi v Trst ter je vkupil trgovino jestvin v ulici del Solitario št. 12. Stanoval je pa v ulici Giuseppe Gat-teri št. 44. Včeraj popoludne je bil šel obiskat nekega prijatelja, ki stanuje v III. nadstropju hiše št. 22 na Corsu. Okolu 3. ure popoludne je Tomini skočil z okna stanovanja tega prijatelja. Stri si je desno ramo in par reber. Prenešen je bil v mestno bolnišnico. — Tomini je že pred štirimi leti, ko je bil v Benetkah, izvršil poskus samomora. Zdi se. da revež ni popolnoma normalne pameti. Loterijske številke izžrebane dne 14. decembra 1907. Dunaj 45 17 86 15 85. Gradec 84 49 17 29 25. Koledar in vreme. — Danes: III. ad-ventna nedelja. — Jutri: Evzebij škof Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 11° Cels. | — Vreme včeraj : oblačno, dež. Vremenska * napoved za Primorsko : Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. ]*AZriA1*IIiO I NAZNA^IIiO I Hova prodajalnica Masa za moSke obleke GIUSEPPE SPECHAR ulica S. Catterina št. 9 (prej piazza Gadola) naznanja cenjenim klijentom, da ima krasno izbero blaga za jesenske - in zimske obleke po najzmernejših cenah. Velika izbera Pohištva Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne posieije, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Studeče table) VITTORIO DOPLICHER Najnižje cene. Struchd S 3eritsch Trat, Piazza Nuova vogal ulica S. Caterina Izbera perila, volnenega blaga, trliža preprog, zaves, pletenin in modercev. KoMoma — Zida — rustani Čipke, vezlla, obaivl. -- Drobni predmeti urar in zlatar Cesare Levi TRST -- KORZO št. 41 naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajalnico (blizo staie) Danes ima v zalogi veliko izbero no^ift zlatih, srebrnih, nikeiastih, jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta prstani iz novega zlata, moderno izdelani in po zmernih cenah Fratelli Rauber SiSfV^ g kladi Mf« ustrojenih kož. kože za čevljarje in sedlaTj e Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje). — BS- IrvTluje narofbe t» vae kiaje v pokrajini, ^gs j Tovarna pobišfua jH « TRSTU jI oHca ieiia Tsa 3 it,v. 46X ™ ' 1 vHALOGA ; i •" *•"«*» i j ^^S^C* /KATALOGI. NACRTI iN j ' S PRORAČUNI NA ZAHTEVO. - /___ ^ m m. ii n 0*IVA SE V TSEH IdBKABKAH. Tgal f ■»<*■■!> ■illtfl «f«d BOMV4 V j, .. f revmatizmu in prounul h TEKOČINA GODINfl |ii jI tafMb HkH. Mn.IhlUHiMiSM' 070 na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 »več svetlobe. V 15 urah porabi Hiter petroleja Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke.^ lieiMHHHHHHHf je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Sobi st plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI PoftUJttve po poitnam povzetju- C00000006000000C Mlekarna Trst, ulica Boschetto št. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. Maslo iz mleka in Čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. ser Postrežba brezplačna na dom. lil Skladišče izptovljenil oM in izdelanih tosov za žeiisfce oblete A. Fonda, Trst 31 — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI nezamudite obiskati skladišče, kjernajdete blago P° jako nizkih cenah. "■MB ■ Raznašolcn - ali raznašalko — sprejme — UPRAVA,EDINOSTI'. BOGOMIL PINO bivši urar v Sežan ima svojo novo proDajalnico ur m 4 Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin T II S T Ulica Boachetfo štev. 1. Za Božič in Novo leto! — Za Božič in Novo leto ! 0V Sladčice napolnjene H s 30 raznovrstnimi likerji. — KARAMELE z vanilijo, mlekom, moko, čokolado, creme itd. izvrstnega okusa Pristne ruske marmelade KARAMELE napolnjene za kašelj itd. — Specijaliteta petrograjskih sladkarij mr VmTVTl Vft A Trst. sv. Ivan ■mhhhbh JU M HI JiiJLV w A Telefon 17-56 Dobijo se v vseli sladčičarnali, žganjarnali, prodajalnicah delikates in mirodilnicah. ®l= B0NIVENT1 & Comp. ▼ah Samo pristen M A C Kov Za vsakdanjo^uporabojv umivalni vodi. Pristni HACEov KAISER BOBAZ je že mnogo let temu najmileiše in najzdraveje lepo-tilno sredstvo za kožo. Isti dela vodo mehko in kožo čisto, nežno in belo, in je priljubljeno antiseptično sredstvo za negovanje nst iu zob v medic, uporabi. Pazite pri nakupovanju. Pristno samo v rudečem kartonu z gornjo varst. znamko po 15. 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom. Nikdar goli. — Edini izdelovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTLIEB VOITH, DnnaJ m Artistično - kromolito-grafični zavod I. reda TRST. ulica Tiziauo Vecellio št. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. Poseduje stroj povsem nov in najnovejega zistema. m = v TRSTU = nlica Vincenzo Delilni štev. 13 nasproti cerkve st. Antona novega proflaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Pekarna iovanni jjraviit Trst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Vedno sveže sladčice in liftoti laS Postrežba na dom. NOVA Pebarna in sladčicarna se je odprla dne 1. oktobra v ulici Montorsiiio štev. Rojan. Dobi se vsake vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih bi-škotiuov. Postrežba na dom. Sprejema se domače peČilo. — Priporoča se za obilni obisk SVOJI K SVOJIM: JOSIP MREULE. ouKte vsi Qaffe Buffet Sportivo Trst — ulica Aquedotto štev. 19 prostori popolnoma na novo opremljeni, Jfajfineji likerji, izborna vina in kava. Mrzle jedi. — Cene zmerne. Odprto do 1. ure popolnoči. Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da je moja prodajainica jestvin in kolonijalnega. blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili iu redni) svežim blagom : ulica Belvedere št. 2 Toplo se priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. Kislo zelje == repa s Kranj v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič TRST, uiica Sorgente 7 — Tel. 1465 PEKARNA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom : slaDčicami in sladkarijami vsake vrste: Postrežba tudi na dom. Amiaiido Ceuskv • • Krznar. Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvainica in izgelovalnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Zaloga kožuhov u ueliKl izberi Kakor tudi kap za ciuiing in uojake. Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju. Najbuljša reklama za trgovce Dbrtnike, rokodelce in zasebnike spioh so „MALI OSLASI" v „Edinosti,, J. GALPERTI se= RST == ulica Barriera vecchia 13 SKLADIŠČE tu- in inozemskega blaga za moške obleke, Podvlake, flanele, satin in vsakovrstne potrebščine za krojače možkih oblek. e rilo, Lan, Fuštanl, Pletenine lanene in uolnene Srajce, ovratniki, ovratnice, imte Sprejme se naročila za obleke po jako ugodnih cenah. Oblastveno varovano! Vsako ponarejanje kaznivo ! Edino_prist_enje Thierryjev balzam IET3 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- tentmm zakiopom Jhierryjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 360. Pošilja /ich oien! se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot A!ieinechter8airc» najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na i*««***« , lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. LmlS222Ed- Prodaja na debolo pri: FRANCESCO MELL - TRST - Zaloga, po ako.-o vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto SLOVENCI ! Hazarlj Kocijančič, Trst ulica Donato Bramante 6 Priporoča Tam svojo čevljarsko delavnico. Vdobi se v skladišču vsake vrste čevljev po * zmenil ceni. Sprejema naročila po meri. BlikG-IO PADOVAN - TBMT Fotoirafibfli emporij ulica S. Sebastiano 6. SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. F olosrafični atelje ulica Madonnina št. 31. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodukcije itd. itd. konkuremcne cene. Podpirajmo „Nor. del. organizacijo". iVkarna G. Majeršič, katera se je nahajala do sedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare Št. 10. — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu ieta 1906 O I ED J I p A I | o IVI Vpisan t italijanski rtaini formatope W I It vJ 1 g /A VJ JL-^ i Cl IN fj za čiščenje in krepčanje krvi. PROFESORJA ERNESTA PAGLIA>0 ===== Naše pravo je nepreklicno priznano od visoke oblasti Tekočina^prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro Ogrsko M. L AN G — TRST ; Vj ^ ^ Pazite na ponarejanja — Zahtevajte našo tovarniško znamko [modro, rudeče, zlato] Nimamo podružnic] AT "i * iNCdPCAJ Našlovljati Prof. EE^ESTO PAGLIANO — 4 Calata San Marco lNCcipciJ Spomini na vsesokolski zlet. IV. I)va doi pred zle to ni leta 1891 je prejel dr. Prdlipnv od g. Sanboeufa brzojavko, da francoski gimnasti odhajajo iz Pariza in la bodo med potjo prenočevali v Monako-vem. Sedaj se je šlo za to, kako izvedeti, ol> kateri uri prispejo v Prago, da bi se jih tu moglo že na kolodvoru pozdraviti ? Francozi -:o bili že Da potu, brzojaviti jim, je bilo ne-možno. Moraš jim iti naproti do Monakova ! je odločil Podi pnv. Ali najbližji vlak, brzo-vJak, je prihajal iz Prage v Monakovo šele zvečer in to pol ure po prihodu pariškega j brzovlaka v to mesto'. To že ne bodo večna kolodvoru ; kje in kako naj neznana Francoze še ta večer najdem v velikem mestu, kakor je Monakovo ? Pri tem je bilo treba j postopati kar možno previdno, ker smo se bali, da bi nam nemški uradi mogli delati zapreke in v prvi vrsti sem moral gledat na to, da gosp. Sanboeufu, kakor rojenemu E!-zaČanu, ne pripravim v Monako vera kakšne neprijetnosti od strani nemške vlade. Ali ni bilo časa za premišljevanje; hitro sem oble- j kel sokolski kroj in se odpeljal na Bavarsko, j seveda sem si med potjo sestavil svoj načrt. : Xa mcnakovskem kolodvoru sem si sokolsko i obleko popolnoma zakril s havelokom in na ; glavi drugo sokolsko čepico brez peresa, sem si našel nosača ; zdel se mi je dovolj preka- ! njen ; vtisnil sem mu v roko srebrno peti-marko in rekel sem mu: „To je stava in jaz jo hočem dobiti. Tu imate pet mark in ako to dobro izvršite, dobite še drugih pet. Pred pol ure, s pariškim brzovlakom, je dospela -em družba kaeih 20 gospodov, Francozov ali Angležev (to eem rekel, da bi pionakov--je čete opozoril ) na gimnaste na teh oknih in tako je defiloval ves sprevod okolo Francozov, olj tako navdušnih ovaeijali in Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od I. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovinj— Pula (Dunaj) .').35 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7.20 0 Herpelje—Divača—Dunaj 8.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj . 7.40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. ___tKanfanar—Rovinj : 6.50 9.20 4, 8 15) Ob nedeljib iu praznikih: 2.15 BorSt— Draga Herpelje—Divača. Tr$ooInn s pohištvom DotDf lOfffi Trsoolna s pohištvom ulica Uincenzo Bellini 13 fer vogal ulica 5v. Kaferine Pohištvo od navadne do najfineje vrste ————1s—in po jako nizkih cenah. —— Trst -Buje--Poreč. 6.10 0 Koper—Buje—Poreč in me 'posta je. 3.10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 U Koper in medpostaje (le do Buj). Trst —Gorica—Jesenice—Celovec — Beljak— Monakovo 5.45 0 do Gorice in medpostaje (Prvaćina—Ajdovščina: 8.47). 7.25 B Gorica (Prvačina--Ajdo vučina 8.47) Jesenice— Beljak — t elovec — Dunaj Westbhf. — Dunaj j. ž.— Praga—Berolin—Draždane. S.45 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice — Beljak—Monakovo— i >uuaj \Vestbhf.— Dunaj j. ž. 12.50 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (PrvaČina— Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec. 4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga 5.0"» 0 Opčine—Goiica —Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž Dunaj—Westbhf.—Praga. 7.80 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.21) 10.30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 2.*2b 0 do Gorice. ODHOD iz Gorice 7 Ajdo7ščitio7lj.0q~2".05^^8.3:. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dun^j). 7.45 0 z Dunaja—Divače--Herpelj ia medpostaj. u Iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja! Herpelj in medpostaj. J 7.25 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače — Dunaja^) Hei pelj. 1 ~Ob ned eljah In-praznikihT 9.28 iz Herpelj ia iz Divače. ___ Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in se lahko vsak Čas kupi in dvigne vaaKa množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteant, Erst — Via delie ^cque št. 10 TELEFON it. 20. Mnenje gospoda dra. R. Rosenthai-a Ravnatelja Zdravilišča HACKING na Dunaju Gospod J. SERRAVALLO TRST Poreč—Bujs—Trst. 8.08 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12.40 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj Monafc ovo—Praga- -fcelovea — Jesenice — Gorica —Trst. 5.30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbh. | Celovca, Jesenic, fiorice, Opčin itd. 7.55 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Drai lan. 2 05 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin, 6.-0 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 8 10 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice, 11.10 0 iz Prage. Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža , Gorice, Opčin _________ _ i Ob nedeljah in praznikih: 9.24 0 i t Gorice (zveza z Ajdovščino in mejpostajami). j Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione). V Italijo preko Červinjana In Benetk. 5 47 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo, Ćedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 11.53 0 preko Červinjapa v Benetke—Milan (se zvezo j na Videm in Oedad). 5-30 B preko Cervinjana v Bese tke, Milan. Rim (se : zvezo na Videm). i V Italijo preko Kormina in Vidma 8.25 B preko Nabrež. v Konsin,rVidem, Milan . Rim 5*00 0 v Kormin (se zvezo na Cervinjac in Ajdov ščlno), Videm, Benetke. 4.18 0 v Kormin (*e zvezo v Ajdovščito) Videm, t Milan itd. 8.00 B v Kormin iu Italije-905 0 v Kormin (se zvezo v Ćervinjan]. Do Gorice—Kormisa—Cervinjana. 5 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Keko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto. I?.a0 0 v Ljubljano. Dunfj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 355 0 0 iz Kormina in B iz Cervinjana.__ Iz Dansja ^Ostende in Londona) Ljubljane. .Zagreba, Budimpešte in Reke. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte f.,30 R z Dunaja, Ljubljane, Oaten ie in J>andona H.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.02 0 z Dunaja, Ljubljane. Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih : 10.35 iz Nabrežine ; 11.47 iz Kormina !== V čevljarski delavnici r~ Josipa Skubič Trs! - Uia Giulia št. 22 - Trst Filijalka: Via Molin Gramie štev. 34 nahaja s« bogata izbera čevijev za ppe, pspodi in za otroke po zmernih, cenah. Popravlja čevlje in prevzame, tudi naročbe po meri. MLEKO. Tržaška tvrdka prvega reda želi stopiti v zvezo a kako mlekarno, katera hi zalagala to tvrdko z mlekom proti rakojšnjemu plečilu. Ponudbe v slovenskem jeziku na „Ins. oddel. Edin.'4 p?d „MLEKO Št. J726". 1723 TAPECIRARSKA DELAVNICA M. CANARUTTO Trst, Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema r«akovratne poprave in izdeluje Najfinejša dela po cenali brez konkurenco Tosoratti TRST, ulica Malcanton štev. 4 Prodaja p cenah, fla se ni bati Mmm žimnato volno, trliž, perje na kilogram. Emporij volnenih in prešitih pogrinjal. Sprejema tudi naročila za \\olja, dvore«; kdo« m 11 pobojih, vknjižbe itd. (.rodati ali kopiti 11 m lenli-.u mi »ploh rabljeno predmete itd. Ht., nI m;, posluži SALIH O&LAEOV * K d i n o s tl% ki naj cenej i, aajrtč frtani — najbolj pripravni v do&epo namena. ^BS Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov rk, Baltimore, Galveston, Buenos Aires. tudi po pristaniščih južne Azije, -- -■ . . Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda . 178 velikanskih brzih parnikov. z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od kati.rili 30 s 15-000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje bla^a ; 2 velika parnika, za ve ž -banje; 37 velikih parnikov za vožnje evropskih morjih ; 11 velikih n^jmodernejih parnikov v delu; 201 uianj.ših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov. od katerih 17 j brzih, opremljeni z modernim komfortoin. ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. gg* 479 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na Giauni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina I TELEFON štev. 20-68. - F. STUMPE Dalje na 14. strani. Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanitft št. 8 vogal ul. Porporella nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim nepre-kosljivim solidnim in eleg. pohištvom CENE ZMERNE. Alesfi. Giordani Specijalist za zdravljenje kurjih očes. diplomi-ranocelnik. Zavod za komisije in zastopstva ADRIA se je preselil iz ulice S. Caterina št. 1 v ponte della fabbra št. 2, II. n. h« i i MU.i rt-JTrrn Svoji k svojim! Naznanjam I'. N. slavnemu občinstvu da sem odprl gostilno u ulici Rossetti 3 ter bom točil --- izvrstna vipavska in druga vina Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Škerbic. i ijTi iji'ij m ).t i cci u 11I LI ij-Lijf ijmj3 u i i itto n ran Ambulatorij Corso 23,1, n. Ozdravi takoj navadna in zaatarana kurja očeea ter jih izdere na najnavadnejši način brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Reže nohte Na zahtevo pride tudi na dom Trst, ulica Evan- mizarmci, gelistaTorricelli 2 e izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu, klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajalnice slanin, jestvin, mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zistemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve. V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice. vse po ceni, da se ni bati konkurence. Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUCHER (u drug Drag. OeRJetn) TRST — Corso štev. 36 — TRST Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET ===== Bogati Izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in Žepne ure — Bff Cene zmerne, m Krojačnica Trsi, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne ceno. Največa hitrost. V prodajalnici jestvin in kolonijalnoga blaga Lnigi Boik Trst, ulica 6iulia štev. 17 dobi se kara sladkor, olje, milo, svece. moka. lieapeljka zmes najboljše vrste, slanin v veliki Izberi. Čajno maslo vsaki dan sreže. Vse blago izbrano in po zmernih cenah. Ambulatorij za izdiranje zobov Dr. A. Mittak succ. Trst, ulica Zonta štev. 7 TELEFON štev. 10-85. Pietro Cucit mizar Trst, ulica Fontana št. 7 in 0. Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. Nova zaloga mm Rođolfo Fransin i (Mina Sanflrini Trst, ui del Boschetto št. 6. Pohištvo solidno in elegantno. — i HOTEL Pri zlatem jelenu ^ v GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. I Za preč. duhovščino separatni soba na razpolago. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani DEKLEVA. I Cene zmerne. Prodajalnica izgotovljenih oblek ul._ Arcata I, ob strani gost. „Antico Ussaro"B »■—■■i ob strani gost. ■»i ii .Antico Ussaro" rjCS 4S Prodajalnica izgotovljenih oblek Ulica Arcata 1, ob strani gostilne „Antico Ussaro". OOOOOOOOOOGOOOOO o o g Josip waldner © veliki tu in je po Častim se opozoriti si. klijentelo in P. n. občinstvo da sem naročil v množini izgotovljene obleke, površnike, jopiče toliko za moške kakor dečke inozemsko blago. Ker sem kupil vse to blago EN BLOC zamoren prodajati izključno nizkih cenah, da se ni bati konkurence. Opozarja tedaj si. klijente in P. n. občinstvo, da si, predno kupi navedeno blago, ogleda mojo prodajalnico. kjer najde blago po najnižjih ceuah. Udani VITTORIO PISCU R ^ fM^ ! r .1 ■ ! . I .1 ■! I I I I g i rm • ■ 1 ■ ■ I "I JfiJ Prodajalnica izgotovljenih oblek ul. Arcata 1, ob strani gost. „Antico Ussaro" ^fl^j i -- -- -- - ■■ ■....... 11 " 11 1 t°—J skladišče lesa o o o o o O TRST o o ulica Ittadonnina štev. 17. o o o Gostilna C. Naja v Trstu Via dei Gelsi štev. 12 Večkratno odlikovana prva ia edina MOTOM Prodaja NOVO VINO dalmatinsko in istrska CEHE : Dalmatinsko črno novo in staro in Opolo po 80 stot. Dalmatinsko za dom 72 stot. Vugarabelo sladko pO 96 stot-, za dom po 80 stot. — Istrsko Črno novo in staro po 80 s t. Istrsko črno za dom 72 »t., Kraški teran po K 1*2 8, za dom K 1*20, Briska ribola po 88 »t. Briska ribola za dom 80 stot — DREHERJEVO PIVO I vrsto. ------— Domača kuhinja, mrzle jedi. — Velika zaloga za krčmarje. — Cene po dogroxoru. O. NAJA. lastnik v TRSTU artistična vlivanja Borneo £apagna Trg della Valle ia sv. Ivan (Vrdela) TELEFON Številka 1678 >OaOOOOO»QOKXXXXXX mm LJUDSKA POSOJILICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom v lastni hiši, Gosposka ulica št. 7, I. nadstr. — Telefon št. 79. — Račun poštne hranilnice Štev. 837.315 -- Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907: Hranilne vloge se obrestujejo po 4'///o-Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo se zadružnikom na vknjižbe po 5V«7o, na varščino ali zastave in na menjice po 6°/o- Glavni deleži obrestujejo se koncem leta po 57*kostanje 3T. decembra 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 1) 104.790 — kron. — Hranilne vloge: 2) 1,675.18882.— Posojila : 3) 1,617.190-37. — Reservni zaklad 8238263. — Vrednost hiš: 112.26523. A. SEMUUC Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedero štev. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. Sladko seno iz umetno gnojenih travnikov proda Ivan Kranj c veleposestnik v Št. 31jn, p. Velenje, Štajersko Prilika !! Okoristite se !! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delalnico .-■i-LLL__________ za povečanje fotografij jtZs." po najniž ih cenah. 000000080 300 GUEBINO MARCON :: ulica Civarnella štev« 3. :: Priporoča svojo zalogo oglja in drv kije vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefen št. 1664 „Tržaška posojilnica in hranilnica u registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. u. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4 n 01 2 o Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6°/0) na zastave po 5V«0/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, Uma najmodemeje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd Poštno -hranilnični račun 816 004 J" v.i^pftTrtse do8ei®' ^I i iGWInffls,-fiJsu w kSLi \cf* se rabi vijolično 1BS MANOL MILO brez sode vfikatlj. K1-— in K2 — IS MANOL CREME v lončkih po K 1T>0 in K 3 — 6 3 MANOL PUDER v Škatljuh.....50 St. I H MANOL NEVRA8TELINA v steklenicah K I - K 1 Doli se po Tsai litimi, lirriiliicai is parlneriian. Kjer ni zalog, obrniti se naravnost na FE^VITEK a C°. Praga (Vasscrgasse) ^^ GOVOR državnega poslanca dr. O t O karJ 51 Kjbara v seji poslanske zbornice dne 4. decembra 1907 v debati o nujnem predlogu poslanca Masaivka glede garancij za svobodo vede in vseučilišč. Visoki zbor ! Z vseh strani razlega se klic po spoštovanju prepričanja, po svobodi vesti in naziranja in ne zamerite mi zato, ako porabljam v tem trenotku priliko, da zahtevam tudi s svoje strani spo&tovanje do našega prepričanja in da predno se spravim na nujni predlog, o katerem se sedaj razpravlja, reagiram proti napadom na naše prepričanje, ki so bili se strani vlade vprizorjeni proti nam potom njenih časnikarskih glasil. V prejšnjem tednu izšel je v oficijoznem „Fremdenblattu", v večerni izdaji, članek, v katerem so bili nekateri zastopniki „Zveze južnih Slovanov1* napadani na najostreji način, in sicer zato, ker je bil te dni vložen nujon predlog, na katerem so se nahajali tudi podpisi teh členov naše Zveze. Gospoda moja ! Ta članek, ki je bil očevidno inspiriran od vlade, je jako značilen za postopanje avstrijske vlade, kakoršno je bilo od zdavnaj nasproti nam Jugoslovanom. Jugoslovane smatra se za nekaj, kar se lahko zanemarja. Zida se na našo izkušeno zvestobo. /Jugoslovani so bili — morem to tukaj reči, ne da bi se ravno s tem kaj posebno balial — od zdavnaj ena najzvestejših in najtrdnejših opor avstrijske vlade, da, oni so bili naravnost nemi in brezvoljni hlapci avstrijske državne ideje (Klici: Zalibog). Rekel sem, da se s tem ravno ne baham. Od stoletij sem so bili Jugoslovani, izlasti pa Hrvatje in Srbi na Hrvatskem in Slavonskem boj proti navalom Osmanov. Bili so oni, ki so tvorili zi-dovje, za katerim so se drugi avstrijski narodi utegnili mirno razvijati. In celo v časili največje sile, ko so podlegli celo vitežki Madjari, niso jugoslovanske dežele naše monarhije prišle nikoli pod turški jarem. Taka je bila njihova odporna sala, take so bile njihove zasluge za zapadno kulturo, da so Hrvatje zadobili jastni naslov „antemurale Christianitatis", in potem, ko je pojemal sijaj in moč polume--eca, tedaj je porabila zopet avstrijska vlada ravno Jugoslovane, Hrvate, kakor najostrejše, najhujše sredstvo proti težnjam Italijanov po svobodi. Na laških boriščih padali in krvaveli so ravno hrvatski graničarji in tako velika je bile n ihova udanost za avstrijsko državno idejo, tako velik, bi r duševno sorodna namreč proti italijansko napredni ali italijansko 1 i b e-■ ralni, ki je istotako liberalna ali svobodomiselna kakor nemško svobodomiselna. Ker sem resnično liberalen, ker spoštujem prepričanje vsakogar in pri/oščam tudi Italiianom višo naobrazbo, kakor jo zahtevam, za-se, omenjam tudi teh dogodkov. Omenjam na kratko, da so leta 1901 povodom predavanja . profesorja Menestrina v Inomostu, ki je imel predavati na italijanskem jeziku, nemško svo-; bodomiselni in nemškonacijonalni dijaki uprizorili najhujše demonstracije. Dog dki v letu 1904, ko so italijansko fakulteto porušili do tal, so še preživo v spominu, da bi bilo potrebno opozarjati nanje. JTi italijanski dijaki so morda po 99 odstotkih liberalni, to torej niso klerikalni dijaki, ampak so tudi liberalni dijaki, ali tudi proti njim se je tako postopalo le zato, ker bo zahtevali pouk v svojem jeziku. Reči bi se moglo : Ali to velja glede dijaštva, ki — kakor je priznal tudi profesor Mahler — pogosto nastopa in se daj a zavajati do činov, ki jih ni možno spraviti v soglasje s svobodonostuimi idejami, I ali profesorji stoje na drugem stališču. Ali, gospoda moja, jaz sem omenil žo poprej, da v političnem življenju ti profesorji. , nemški profesorji kakor politiki in ministri niso stali na nič drugačnem stališču, ampak so - ker imajo več moči - napravili tudi večo škodo. (Odobravanje.) Toda še več. Saj nočem trditi, i da vsi protesorji tako delajo ; proti temu se 1 zavarujem, ali večina njih dela tako. večina je prešinjena istim duhom nestrpnosti kakor dijaki, in če tudi ni, pa nima poguma, da bi nastopila proti dijakom (odobravanje), in s ; tem še vspodbuja dijaštvo, da nadaljuje v demonstracijah. v tlačenju vseh nenemških na-j rodnosti. Ali tudi drugače uveljavljajo ti gospodje svoje mišljenje. G. profesor Ma)r je omenil ; slučajev, ko se je profesorjem, ki pripadajo njegovi politični smeri, onemogočalo ali vsaj otežavalo, da bi se habilitirali, Kaj pa naj porečemo še le mi Slovenci ? ! Kaj se dogaja še le z našimi učenjaki, ako se hočejo na vseučiliščih habilitirati? Slučaja d.ra Dvoraka sem že omenjal, ali dovoljujem si navesti še drugih slučajev. Pred kakimi petimi leti st» hotela dva slovenska dijaka, ki sta se že literarno uveljavila in ki sta bila pohvaljena od profesorjev glede njiju znanostne kvalifikacije, dobiti stipendije za nadaljevanje svojih študij v inozemstvu, sosebno v Nemčiji, torej gotovo ne v panslavistične namene. Nasprotno : hotela sta ravno v Nemcih spopolniti svoje znanje. Ko je bil tudi rektor dotične univerze povprašan za mnenje, je izjavil, da teh dveh dijakov ne pozna, in vendar je bila to dvojica najpridnejših dijakov, ki nista zamujala niti enega predavanja, ki sta bila pohvaljena tudi od profesorjev glede njiju sposobnosti in pridnosti, in če bi bilo tudi res, ia ju rsktor ne pozna — Baj rektor res ne more poznati vseh dijakov — pa bi bila njegova dolžnost poizvedovati pri dotičnih strokovnih profesorjih; ali ker je šlo le za Slovenca, jednostavno ni hotel, da bi dobila stipendijo, je hotel preprečiti, da bi nadaljevala svoje študije. -Teden njiju je vzlic temu nadaljeval svoje študije v Nemčiji in je dobil od profesorja Lista najlaskaveja priznalna pisma in najlepša spričevala, torej je bil to, kakor se vid!, mož, ki bi bil res zaslužil to podporo. Neki drugi Slovenec se je hotel habilitirati na graški univerzi: njegovo prošnjo pa je držal profesorski kolegij jedno leto v niznii i in našli so sto in sto izgovorov, dokler ni po enem letu, naveličan čakanja, prišel na dunajsko univerzo. Mogel bi navesti še druge slučaje, ampak aglo bi se eventuvelno vedeti, za katere •sebe gre in to bi jim moglo škoditi. Zato pravim odkritosrčno : r.e up^in si navajati še nadaljne slučaje! (Čujte! Čujte 1) Taka je voboda uka, ki se jo hoče danes braniti, ki e pa noben drugi tako ne krši in stišče. kakor jo ravno od one s rani. (Odobravanje.) Ali dovoljujem si navesti še eno okolnost, ki je tudi značilna za mišljenje in na-iranje teh nemških profesorjev. Od nekega asa sem daje se profesorskim kandidatom, :i nimajo sreče biti nemške narodnosti, izlasti pa Slovencem na skušnjah sč* strani ne • m ali enega ali dveb profesorjev ob kl&si-saciji skdečo klavzulo glede sposobnosti. »Tre namreč za protesorske kandidate, ki iLJiajo potem delovati kakor profesorji na srednjih šolah. V teh spričevalih je rečeno : ..Sposoben za poučevanje nemščine izvzemši nemško jezikovno ozemlje" ali izvzemši nemške zavod eu. Pred • sem je to protizakonito, ker profesorji imajo enostavno klasificirati : ali sposoben z od-iiko*1 ali rsposoben" ali pa „nesposoben". »mejitve na nenemške zavode ni. Drugič je to nasproti nam Slovencem naj veča krivica, pravcato zasmehovanje re :posobnosti, ki «e jo s tem podeljuje. Kajti mi nimamo nobenih srednjih šol, mi nimamo nobene popolne slovenske gimnazije. Mi imamo le eno edino občinsko nižjo realko, na kateri se pa poučuje tudi nemški. Kje torej naj najdejo zavetje ti kandidatje, ako jim osta-ajo zaprti nemški zavodi in niso vsposob-lieni za poučevanje na nemških zavodih? (Poslanec Neumann: Ia o tem ne ve nič naučni minister?) Ve prav dobro. Ta klavzula je pa tudi skrajno nepra vična. Ker nimamo še nikakih srednjih šol, potem je pač jasno, da smo vsi mi in tudi ti kandidatje študirali na nemških srednjih šolah ia uživali svojo strokovno izobrazbo na nemških vseučiliščih. To je torej največi testi-■ncn'um paupertatis za te šole, ako niso nemške srednjo šole in nemške univerze tekom 12 let v stanu vcepiti slovenskim dijakom toliko znanja nemščine, da bi mogel poučevati na nemškem zavodu. (Poslanec Marckl : Saj poučujejo nemščino na utrakvističnih gimna-zik večinoma Slovenci! Zakaj ne poučujejo ti boljše nemščino ?!) Ti znajo boljše nemški, aego marsikateri Nemec. lito se je pripetilo tudi nekemu kandi-i-tu. ki je absolviral gimnazijo v Iuomostu. torej v popolnoma nemški deželi, kjer ni imel prilike, da bi morda s slovensko govorico kvaril srojo nemščino, ki si jo je naučil v šoli, v Inomostu, torej v pranemŠkem mestu, kakor se to irdi, in na pranemŠkem zavodu. Profesor mu ie hotel staviti v spričevalo re-Ceno omejevalno klavzulo. Se le, ko ga je *and;dat opozoril na to in mu rekel: „Gospod profesor, jaz sem ss vendar učil v Inomostu !*', še le tedaj je profesor odnehal in mu ni pisal te klavzule v spričevalo. Tudi v manje važnih stvareh se kaže ta nestrpnost nasproti slovenskim dijakom, na rimer glede prilepljanja njihovih naznanil, ki e dovoljeno Nemcem, ni pa dovoljeno Slovanom. Tako se na pr. v Gradcu takega na znanila niti ne vidira. ako ni nemško nazna-n: ) na p: vem mestu itd. (Mej klici). To so s:jer vprašanja podrejene važnosti in se jih djtikam le mimogrede. Se strani gospoda profesorja dr. Mah-ler-ja je bilo včeraj povdarjeno, da se ta od rnene opisovaia nestrpnost vrši enako proti Zidom, da 60 tudi Z:dje zatirani. No, gospoda. jaz sicer nisem antisemit, to sem že večkrat povdarjal; ali vendar bo morda umestno preiskovati, da li je ta pritožba popolnoma opravičena? Gospoda moja ! Kdo so bili oni, ki so kakor državniki, kakor poslanci, kakor ministri. kakor žurnalisti propovedoval plemensko ( nnžnjo proti nam Siovanom ? ! Od profesorjev in ministrov, ki sem jib omenil, so nekateri židovskega pokoljenja. Žurnalisti, izlasti nemški žurnalisti, so skoraj vsi židovskega pokoljenja in ravno „Neue Freie Presse", ki se jo je tolikokrat imenovalo tekom današnje lebate, ki se sedaj predstavlja kakor borite-Ijica svobode, je psovala in napadala na najbolj infamen način vse slovanske narodnosti, teptala v blato njih najsvetejše ideale in ekozi dolga leta propovedovala plemensko mržnjo. Ako smešijo — to je morda banalno, ali moram vendar omeniti — celo slovanske nosove, potem, gospoda moja, se ni temu "uditš, da tudi Nemci začenjajo ogledovati si židovske nosove in zavedati se, da, če smo mi drugega pomena, so ob enem drugega plemena tudi Z'dje. Kolikor paradoksno tudi zveni to : antisemitizem je dete židovskega liberalizma, je le posledica nadaljnega Naslov za brzojavke : Sporobanka Akcijska glavnica K 10,000.000 — po m do 4 1 | razvoja te plemenske mržnje, ki so jo ravno Židje propovedovali proti nam (Živahna pohvala). Profesor Mahler naj se zato obrne na drug naslov, in sicer do svojih verskih in plemenskih sodrugov ! Njim naj očita, da so ravno oni do današnjega dne in še dandanes pozivali neprestano na boj proti Slovanom, in to le zato, ker govorijo drug jezik, ker nismo z Nemci istega rodu, iste krvi. Hoteli so se vriniti med Nemce, ali opazili, prijeli ! so jih in, kar so oni prej metali proti nam, meče se sedaj proti njim samim. Morajo le : reči : mea culpa. mea maxima culpa ! (Djbro ! j Dobro !). Gospoda moja ! Po onem, kar sem rekel, je pač umljivo, da je očitanje nestrpnosti žalibog le preveč utemeljeno ; in da slovanski dijaki na nemških univerzah žive, toliko, kar se tiče njih društvenega življenja, kolikor na skušnjah, rečem lahko, pravo mučeniško življenje, da so naravnost postavljeni izven zakona. Niti tega se ne more reči, da se jih le trpi ; ne, ravno trpi se jih ne ; a potem, ako si žele proč z univerz, namreč od teh nem-ških miverz, ako zahtevajo, da se jim usta- j novi vseučilišče v njih jeziku, potem se ravno nemški svobodami sleci obračajo proti tej zahtevi. Nas torej ne trpijo na svojih vseučiliščih, ob enem pa tudi nočejo, da dobimo svoje! univerze! (Živahna pohvala). Oni hočejo, gospoda moja, da ostanemo narod kmetov in pastirjev, kakoršen smo bili do konstitucijonalne dobe, hočejo, naj le na- | prej služimo, kakor je hotela od nas tudi avstrijska vlada, nočejo, da se tudi nam podeli svoboda uka in pouka. In zakaj vse to ? Iz tega samega razloga, ker mi, oziroma naši dijaki nimajo sreče, da bi se bili porodili kakor Nemci. Isti ljudje, ki se baje borijo za svobodo mišljenja, ki zahtevajo za-se svobodo in spoštovanje prepričanja, ti isti ljudje zatajujejo takoj vsa svoja liberalna načela, ako gre za drugoj e žične. To ]e ista svoboda, isti liberalizem, ki je vladal tudi pri Rimljanih, namreč svoboda, liberalizem, ki ni mogel obstojati brez suženjstva. Rimljani so bili liberalnega mišljenja, dokler je šlo za lastno osebo; brez sužnjev pa niso mogli obstajati, in tak svobodomiseln režim bi hoteli nemški svobodo-miselci tudi danes še ustanoviti na Avstrijskem. Zaklicalo bi se tu tem gospodom z vso pravico, kar je dr. Pekar v odgovor na prej omenjeni Mommsenov oklic povedal temu nemškemu učenjaku. Pisal je tedaj (čita) : „Sedaj ne gre se-: veda za vero, ampak za narodnost, ali tudi v tem ste se dali prevariti po nesramni, frivolni laži onih, ki naznanjajo Širom sveta, da se Nemce na Avstrijskem zatira; tudi tu ne veste Vi gotovo nič o tem, da si češki narod na Češkem še do danes ni priboril popolne enakopravnosti z nemško manjšino, da na Moravskem njegova pretežaa večina še živi pod gospodstvom Nemcev, da je v Sleziji njegov položaj še slabši in da so na Ogrskem 2 l/i milijona njegovih pripadaikov — kakor se to godi tudi glede več nego dveh milijonov Nemcev — strti kulturelno in politično do pravcate grobne tišine. Vi" — namreč Mommsen — „ste svoje veliko evropejsko ime, ne da bi poznali našo zgodovino in naše razmere, vrgli proti nam na tehtnico s svojim krutim oklicem proti »apostolom barbarizo- : vanja«. Vi ste pa isto ime ob enem tudi oskrunili, spojivši je s stvarjo, ki je nepravična ia nemoralna, s programom narodnega zatiranja, z apostolatom barbarizovanja v pravem smislu besede! Sevedi, ne kakor učenjak. gotovo pa kakor človek izgubljate s tem na svoji veličini v očeh vseh onih, ki so si ohranili smisel za pravico, za humaniteto in civilizacijo sploh !" In sediy, gospoda moja, prihajam do zaključka. Tako izgleda svoboda, ki jo nam svobodomiselni Nemci hočejo priboriti. ; Če pa s tem primerjamo in pretresujemo postopanje onih strank, proti katerim je naperjena današnja protestna akcija, potem moram, dasi nisem klerikalec — ponavljam to r — izjaviti, da so bile te stranke, starokon- ( servativci in današnji krščansko socijalci proti nam vedno mnogo bolj tolerantni in vstrpljivi nego oni, ki so se vedno bahali s svojim svobodomiselnim naziranjem. Gospod profesor dr. Masarvk se je skliceval na dr. Gregra in Tilšera. Prav; oba poslanca sta tedaj, ko sta bila še tukaj osamljena mislim, da je vsa stranka obstajala iz troje ali četero ljudij — branila ta načela, podpirala sta nemške svobodomiselne stranke, ki so proti nam tako nastopale. Pozneje pa, ko so prišli Mladočehi do večega števila mandatov, ko eo morali prevzeti odgovornost, za češko politiko, morali so tudi oni pustiti j na stran marsikaj in preiskovati, katera j stranka da je pripravljena iti ž njimi, oziroma• jih ne napadati; in prišlo je do tega, da so i morali Mladočehi iti skupno s takozvanimi; klerikalci in krščanskimi socijalci, istotako, j kakor so delali prej Staročehi. In tudi danes vidimo mladočeške ministre poleg ministrov iz krščanskosocijalne strank«. (Mejklici v češkem jeziku sč strani poslanca dr. Masarvka). Agrarci delajo ravno tako in če bo gospod profesor Masaryk imel i kedaj večo stranko, prepričan sem, da ne bo | ravnal drugače. Tako so storili celo socijalni j demokratje na Bavarskem, ki so se ob vo j i litvali združili celo s pristaši centruma, s: hujšimi klerikalci, nego-li avstrijski, v svrho, i da zlomijo nestrpnost liberalcev. Konstatiram jednostavno le dejstvo: Se svobodomiselnega stališča bo marsikdo to smatral obžalovanja vrednim, ali svoboda, ki je le svoboda v zatiranju drugih narodnosti, taka svoboda za me ni svoboda. (Pohvala. — Posl. Edvard pl. Stranskv: Kaj je pa v Ljubljani! — Mejklici). Ali dovolite, kaj je v Ljubljani? Se-li Vam tam kaj zgodi? Vi ste tam gospodarji situacije. Ponavljam torej : Marsikdo bo to obžaloval se svobodomiselnega stališča. Dokler pa dozdevni svobodomisleci niso zares svobodomiselni, dokler ne postanejo zares liberalni, tako dolgo ne moramo iti z njimi in tem manje jih podpirati. S tem sem prišel do konca svojega govora. Mi Slovenci zahtevamo pred vsem drugim, da se nas pusti Živeti. Mi se borimo za svoj obstanek in onim, ki se borijo proti nam, ki nam odjemljejo to eksistenco Ji nam jo hočejo ogreniti, ne moremo podati roke. (Živahna pohvala in ploskanje). m m tmr ZaSčItna mita: „SIDRO" 1 Lin'ment Capsici nadomestek za Anker - Pain - Ex pellen je splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri preblajenju itd — Cena 80 stot., K 140 in K 2 ; dobiva se v vaeh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemlje le originalne steklenice v sbatljah z na*o zaščitno znamko : „SIDRO", potem je kupo-Tale^ o prejel originalni izdelek. — — Dr Richter a lekarna pri Zlatem levu m m v PRAGI ELIZABETINA ULICA iter 5 (nova) n Dnevno razpošiljanje. ■ i ii ii Telefon štev. 19-95, •••••• :: VI03 okoli K 66,000.000 — :: UsMi banko českych sporitelen (Osrednja banka čeških hranilnic). :: PODRUŽNICA v TRSTU :: Piazza del Ponterosso 3. se peča z vsakovrstnim bančnim in menjalniškim trgovanjem in izdaja Vložite knjižice li i z o Dohodninski davek iz vložnih knjižic plačuje banka sama. URADNE URE OD 8. DO 3 [=1 :::::: Pekarna in sla»dčiča>raa. :::::: VINKO SKERK, Trst Ulica flcquedotto 15 Ima 3-krat na Jan svež kruli. Veliko izbero biSkotov in bombonov za čaj. — Moke iz uajboljSih mlinov. Bombone \/ čokolade in naimlnjt-ne z najfinejšimi likeri. Sprejema naroČila /.i vsakovrstne torte in krokante, ter dovaia tsc na dom in franeo. DezertLa vina v butiljkah in raznovrstne likere. Veliko izhero predmetov za božično drevo po nizki ceni. Podružniča ulica Miramar št. 9 Svoji k svojim! Vsled propada tvrdke L. CORSI ===== (prodajalnica oblek) ■ Trst, ulica Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente) časti so podpisani naznaniti P. T. občinstvu, da se bo vse blago te prodajalnice prodalo Z velikimi popUStki Od 30%» 40% i" 50% pod prednjo ceno, in sicer, ker se mora prodajalnica v najkrajšem času izprazniti. K a prodaj so Volnene obleke za moške od gld. 6*— naprej * dečke „ 4— „ Volneni j piči s podvlako 3-— Volnene hlače „ 2m— „ Hlače iz bomboževine za del. „ I'— — Jope, Paletots, Ulster, Površniki —- Fuštanjasie srajce za moške po kr n 95 Klobuki za moške pristni (Monza) I 30 Čevlji in postoli (kožni) za moške in ženske s== po gld. 2*— par ===== Volnene jope za gospe po gld. 3'—, Volnene bluze za gospe kr. 60. Volneno blago — dvojna širokost — za gospe po 23 krajcarjev meter UGf Volneno in bombaževo blago za moške. Pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki ovratnice, dežniki, kape, robci itd. itd. Modre, tkakene jope za kovače in mehanike gold. 2*— Ravnoiste, pristne angleške gold. 2*50. NB. Proiaja je začela včeraj v soboto) dne 14. decembra in sicer je prodajalna odprta od 8. ure pred-poludne do 1. ure pop. in od 3. do 7. in pol ure zvečer. Govori se slovensko. Udani V. DOBAUSCHEK Trst, ul. Giosuš Carducci II. Vsojam si naznaniti temu P. N. občinstvu, da sem zopet in sicer na svoj račun odprl znano gostilno Alla mm AloMara ulica G. Carducci (prej Torrente) 20 Točil bom, kakor vedno izvrstna vina in postregel z dobro domačo kuhinjo. V svesti, da me počasti slavno občinstvo z mnogobrojnim obiskom bilježi se udani PETER MUSCHIK. Q-ir=ir-CS3-ir==ii-Q ARISTIDE GUALCO Trst, ulica S. Servolo 2 X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. X Ne boji se konkurence. grani) hotel „Union" v Ljubljani. J[omfort prve vrste. Had 100 sob FILIP IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu ▼ ullol Valdlrivo št. 17 (Telofon 140 5) kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstva svoje gostilne ,AH* A.dria ulica Nuotjv , Krakovo st. l:U Kdor naroči dva paketa, dobi brezplačni • 1 nož z dvem^ rezilaam. Ako se vzame več neg > 2 zavoja, dam k vaakemu po 1 nož. — Za kar ne ugaja, vrnem denar takoj. prideljeno zalogo in prodajo SUGČ na drobno in debelo Sprejema po zmernih cenah vsako naročilo za pogreb. Udano Ravnateljstvo. Telefon 14-73 £judska posojil, in hranilnica za tržaško občino V SV. Ivanu pri Trstu peg'st. zadruga z neomejenim poroštvom. SLrlKAP? - DEKORATER Ginu Mml iS ti javlja, da se je preselila v „DOM" „Obrtnega in konsumnega društva.. ===== štev. 8IO (pri cerkvi) sv. Ivan ===== Uradne are; fs?;g dan cd 11,-12. Hod. in 5.-7. popol., ot) nedeljah 11—12 OD prazaM se ne nrsdnje. Hmnilne vloge obrestuje po 4Ytc/o i Na 60 dnevno odpoved po 43u°/0 Pri višjih vlogah se po dogovoru tudi zvišajo obresti. — Rentni davek plačuje zavod. Priporoča se domače hranilnice (Nabiralnike) Zavod daje posojila na osebni kredit in vknjižbo. tJiiCEIjSTVO S w t v -v ar rPTt. -' j -. y v. -s ir ^r -) Hermanoild Troeca Larricra recchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetom za otroke in odrašČene. HMSKSte T T 9 aCSiati. Venci ^Hžg cd norcelana in biserov vezanih z nsf-«ier:p žiro. o i umetnih cvetlic s trkovi in napisi. Sliie na porcelanasti!! jlottak za gosA Najnižjo konkurenčna ceno. »OOOOOOOOttOCKK** Trst, ui. Cigo Foscolo štev. 9 izvršuje vsakojako slikanja sob v različnem modernem sklad i Tapeciranje s papirjem. ^ DELOnOVBŠNO. CENE ZMER JE fr BARVARNICAiJ^Sa CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boszan Odprla se je na novo Prodajnlnlcs manifaKturneM Maja in Misaring Antonlo Cositeiito Trst, ulica Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) Pekarna in slaričičarna Glfleomo VIOLifl TUST, ulica del Rivo stv. I«) — dobi se — svež kruh trikrat na dan. Testenine lastnega izdelka, biškotini Prodaja moke, sladkarij itef. Po zmernih cenah. Postrežba na dom Vsi bi morali obiskati G-ovori se slovensko. gostilno Al Telegrafe prej Grego Jakob Previd mehanik, elektrotehnik, avtorizovani inštalator za vodo, plin in električno razsvetljavo sprejema popravljanja kemičnih aparatov, motorjev, dinamo galvanoplastična nikelovanja itd. Vela izbera svetilk in razsiii potrebščin. Prodajalnica: Trst, Barriera veccbla 24 Oelalnica : Trst. ulica del Arsenale 2 Trgovina z immufakturmm blagom ANTON SAPJZIN pok- Frana - Trst Barriera vecchia št. !! VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. kjer se dobi izvrstno vino belo in črno. kakor tudi gorke in mrzle jedi v izberi ter po jakc =— ZMERNIH CENAH. Priporoča se lastnik Edvard Timeus. + .OLLA prizuan kakor najbolja iu neprenosljiva vrata vseh gumijevih hi^ijenieuih predmetov in rilijih mrturjt'v mmm DVELETNA GARANCIJA —> M. Ga! — trst, Corse 4. PoSiljatve fo gld. 2, 3, 4, o. Oelatnica pasov, kilnih pasov, elastičnih nogovic. ob^ez. ravnodrzajev, ber-gelj in bidet. Irigatorji od gl. 120 naprej. Toplomeri ia vročico K 2. nav. K — Mednarodna Klet Miz Radić Uvaža dalmatinska wina iz lastnih kleti, kakor tudi istrska in furlanska. Prodaja in kupuje vina na drobno in debelo. TRST, ul. Molimo a vapore št. 13, TRST 50O0 K plačam on-mu, ki mi >ja ćudezna zbirk i 6GO komadov za gld. 2 50 nakup, ki mu ni paia, in fcicer : 1 pristna ^vii-arska pat. ž p n a ura (Zist. K'-skopi iai . ido^a, b 3-lctno pismt-no garancijo, 1 verižica UDer. •i^uMf, * prstan. atu<-r. double (za gi>sp<»2<- in gospet, 1 arial . .1 . garniLura (gumbi /a ^ap<-stnik<-, ovrataik iu napr^nikj 1 imer. noži Ček s 0 rezili. 1 elegantna h ril ena ovratnica nov- „ 1 i^i n 1 kniuua igla a pnnar briJaatom, 1 kra-. dam. broehe, 1 !»'ti toaletna garnitura, 1 eleg. pri-t. u>njat moSnjiček, 1 .ur an. gumbov, 1 pat- tlak'.mer, 1 -alonski album ? 30 ra/gl^tii lkr.i«ni o vratni ali la-ni C o ! 1 i e r, 5 indijskih čaro>- hu'luVr In ie ?50 raznih komadov, ki Bo v v«iki hiii potr'-;-[ — V«.* 7. žepno uro pošilja :: po gld. 2 50 :: po poštnem povzetju ali predplačilu (tudi v poStnih /"amki S. URBACH, eksportna tvrdka KRAKOVO štev. 53 NB. Ako se naroči 2 zaboja dodata brezplačno 1 angl. rii--v S lan<-nih robcev. ZA kir ne ugaja se vrni- dt-nar- OOOOOOOOOOOOOOOO BRUttO BILIC Komisijski urad TRST ul. Chlozza 4, I. Častim se naznaniti, da som odprl skladišče izključno dalmat uskih izdelkov, i. e Vlahov, Gorjupi Krka, Vino, žganje, Mara-skin, 0 je, Sardine itd. Sprejemam vsako naročilo za dovoz in odvoz gorimenovanih izdelkov, pod najugodneje mi pogoji. V nadi, da me si. občinstvo po časti znhvaljujem se v naprej ter bilježim Udani BRUNO BILIC GIUSEPPE GEABIEH — TBST ulica Madcnna del Mare št. IO. — Telefon 1949. =_ Kovač - mehanifc, avtorizovani inštalator za vodo, plin, ilosete in loplji. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) in Šivalne_stroje CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. ■irja>i!i ;u;sud irauij.fHM OS-2 op 08-T P° ^fuo^i 'OS-Z 08 P° mnH «01111 eujefueB 2 V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stoppai% Trst ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v uMci Giuseppe Caprin št. 9 (ex ulica Erta) S najde se veliko izbero sladeie in vsak dan svežih gj i hisilenlčnlh bišKotov. W prepečene! (bišKoti) zb lodije, g ® kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. ^ Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerje. — raerc, »64. ^ S®®®®®®®®®®®®®®'® Prej, nego kupite otrobe, drobne s^ otrobe, oves, Koruzne In pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko de JHarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ognjegascev) kjer najdete blago najboljše vrpte i T) najceneje vseh trgov. Hočete imeti svež * kruh cel dan ? -i /iie se v pekarni :::::::::!::; Anton Kralj Trst, ulica Comnierciale štev. 7 r dobite vedno sveZ kruh. Specijaliteta biškotini in sladčice z rahlega zmeša. Ulica Industria 653 (vogal ul. Vespuci) TRST j Prodajalna jestvin Sveže blago. — Poštena cena. j® lusnKn Dorefihlni 1 TR: T -- ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur, slik, zrcal in tapetari j. M , Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izhero. UGODNE CENE. P rodaja proti takojšnje mu pla-čilu in tudi na obroke. tovarna zrcal fiTTILIO P1ZZ0RN0 TRST. ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vasari. ' ■ e :;la uavadna in oglajena. — PosrebreDje starih - -al. — gkUdi-Vs kristalov, navadnega in delanega . rkla. — Zaloga navadnih in oglajenih Sip za kočije. :ieni kristali, vezani z medjo — Zrcala z ureji. - ; o / \Bukovrstnimi risbami. — Apaniranje šip. ooooboooooo^oooo Mija pred iviriđeseiioii leti ustanovljena in brtu razH.avi v Tretu odlikovana tovarna sodov \:-uie narot'be vsakovrstnih sodov, bodisi za vino irit. likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd 'limcim zri dobro delo in po n;zkih cenah, da se ne .m ko .kurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Jran flbram Trst, ulica S. Francesco 44. Novi dohodi! ............................mv* Blago za ženske obleke v veiiki izberi Fuštanji, tkanine in veleur :: z najnovejimi risbami. vsake vrste in cene v bogati izberi pri M. PIKRO TA1LAT0, Trst Corso 19. MERKUR ::: Tovarna rokovic ::: O. Valerlo Trg Gavana 3 vi-a-vis lekarni Serravallo Rokovice po meri po go urt\ Rokorice dolge za ples. Solata izbera. mm Tovarniške cene. IM v streže udobnosti I\ N. občinstva, - ■Iprla je z dnem i. novembra 1907 ; M Tržažka mMM Dralnlca TfiST. ulica Belvedere 35 nov prostor J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavefli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - ]nformacije. Zaloga raznovrstnega koloiiijaluesa in druzega blaga. _ ZAHTEVAJTE CENIK - Podpirajmo družbo sv. Cirila in Metoda!! y ulici S. Sefiastinno 7, II. nad. jer se bode sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo. VELIKA ZALOGA apnenegfa karbida v čeki od lOO kg k« on 30; 50 kg kron 3 : zrra i kron 33 za iOO kg. — Či*te tc-že, embalaža zastonj. I-tr-Goriško franko na ladjo ali postajo na-rornika najmanj za 10*0 kg. PfiOLO PATRIZI - Trst ulica S'.n Lazzaro štev. 9. Dni ii n Mi ni E. BUDAN " . Trst ulica Ponterosso 10 Trst jI Laneno blago, fuštanj, robci, la-nene in svilene rute, kožuhovine svila, lanene in platnene pletenine, pogrinjala lanena in prešita, zavese, postelj ni k i, pregrinjala Velika izbera perila in tiroMne. >Doooaoeoocxxxxxxx asr Cene, fla se ni Dati Ronknreiice, Prodaja se perje ni kilogram VmS*T2LA. IZBEBA vsakovrstnega monlfahturnega blasn in izdelanega blaga za ženske proti plačilu na mesečne obroke Kntz, Trst uilca Hadonnlna št«. 11, OOCiOOCK O Zahtevajte brezplačno pošiljates- mo-i jega ilustrovanega cenika z nad 1003 podobami. Jamstvo za več let. Vsako nepokvarjeno blago vzame se nazaj v popolnem znesku. Risbe pol naravne velikosti. Št. Srebrna drinska ur* -Ž3E Rensontoir 3.50 Št. 322 Srebrna z:i m» i ta Remontoir št. ttai Srebrna A • ISSJ kameno', *ld. 5- -dvojni pokrov 6 50_ Št. 341 ryi» Srebrna Aukt-r. 2 pokrovu, lr> k im;i <-r posebno močna tri 7 do. gld. 9.50 j ASTON KIFFMANX ! Ivo z v vse dežele. — MARIBOR T. 2 (Štajersko i eoooooooocoooooo ' o® Sredstvo za barvanje las S<> „EFFISKTOR" od E. LINE, zakonito zavarovano (brez strupa) odlikovano zlato kolajno, častnim križcem in častno diplomo DUNAJ, PARIZ. LONDON, je za zdravje zajamčeno neškodljivo, barva trajno osivele in ru-dečkaste lase in brado, obrvi —ne da bi izgubile barvo pri umivanju oziroma v topli kopeli — črno temno-kostanje-vo, svetlo-plavkasto in temno-plavka, sto. Veliki karton 2 gl., za poskušajo I gl. poštni omot 15 kr. frizer, kosmetik in specijalist za barvanje las. DUNAJ, I., Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Dorotej m) Barvanje las v posebnem kabineta za gospode iu gospe. Električni t parat najnov. zistema £. £ink Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane št. 834, Trst. s prodajo sladčic. — Vsak čas svež i rok. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečenci. Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA FILIJALKA se bavi vsemi bančnimi operacijami, z račnni ni bančen žiro in s tekočimi račnni. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE s 3Vlo obrestmi in rentni davek na breme aavoda Pohrana in uprava vrednot. ZavaroTanje vrednostnih papirjev proti Izgubam na irtbaeje. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo na pogled JSflenjične vrednote itali aeske banke (Banca d' Italia) in aioili-janake banke (Banoo di Sicilia) FaMCternitovŠkrilillSCllBkAsMOTCeHtiliSiriti je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLiAtfHlH MESTIH-================ Vprašajte vzorce in kataloge v ■ Portlandcementnih tvornio Dovje (Lengenfeld) Trst, Stala JelvtSere št. 1, Mt/on 1037 lOTEL BALKAI TfiSSSJ-TaaSB HOTKL. BALKAA Stran XII > EDINOST' siv. 344 Trstu, dne 15. decembra 1907 f.pertot™ Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne are najboljših tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po ze:o nizkih cenah, Caric Zottich TR5T, ulica Molino a uento 3 ProdajalnlcD vsakovrstnih Kož usnja ter vseh potrebščin za čevljarje Cene zmerne. Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. Apostols. Veličanstva JQQ(VIIL c. in kr. Državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. T— Jedina postavno dovoljena v Avstriji, ima 18.389 I a aenarna IOienjd; dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512 980 K. Glavni dobitek znaša 200.000 Kron v gotovini. •• •• •• t« i M slovenska um in tovarna pohištva ANDREJ JUG, Trst ulica sv, Lucije št. ?8 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Svoji k svojim ZOBOZDRAVNIK UM?. Meli. Dr. Mso Brilleil V TRSTU u*tca Vinc. Bellini štev. II J/.rfe'tije zudelanje z emajlem, porcelanom -srebrom in zlatam. fr.d-eluje pitiamcrne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. OfiDINIRA od 9.—12. predp,, 3.-5. popol Žrebanje nepreklicno 19. decembra 1907. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vordere Zollamtstrasse 7. v loterijskih kolekturah. tobakaraah. pri davčnih, poštnih, telegra-dčnili in železničnih uradih, v menjalnicah itd. — Prodajalci srečk dobe načrte brezplačno. — Srečke se dopošljejo poštnine proste. C. kr. Ravnateljstvo loterijskih dohodkov (oddelek za državng loterije). Pojdete vsi v trgovino z obuvalom GrACOMO GIACOZ Piazza Rosario St. 5 (nasproti cerkve s?- Petra- Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici. za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe 00 meri po takih cenah, da sb ne boj» tekmnovaija V pekarni Valentin Cuccagna ulica Molino a vcnto et. 3 se dobi sveži kruh trikrat na Dan. ZALOGA MOKE in prodaja I vseh najboljših vrst blškotinov Postrežba na dom. f Jrgovsktr- obrtna zaclruga v irstu Via S« Francesco d9 Assisi šl. 2, I. n. kjer je bila prej ^Tržaška posojilnica in hranilnica'*.— Telefon štev. 16-04 Poštno hr&nfIuiČni račun 74679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje po s° o Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300,— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, ia je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje pocojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K i 00, tako, da se posojilo odplača v petili letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Nadaljna pojasnila se dajejo ? nriđa lei unitarni urami, ki so; 00 deiavnuili od 9. Ho 12. topol, m od 3. do 5. popol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu regis trovanu zadruga z neomejenim jamstvom. OOOOO o 000000 £ri goldinarje stase mali poStni zabojček dv,t>ro zbranega mila : vijolica, vrtnioa lilija i. dr. — I'uSiljatev po postnem povzetju BOHEHIA PARFUMERIE Bodonhaoli a E Weichor 240 Izdelovalnica pohištva Floriano jffulich 91 TRST Lorenzo Lasorte TUST, ulica Pondares št. 7 i Prodajaliiiea kovčegov iu torb. Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja. CENE ZMi AVL. -afi Cuciano grattoni -—— mehanik ——=== TKST — ulica Ti/Jano Vecellio 4 sprejema napeljave in popravljanja obrtniških strojev in motorjev na plin ali benzin, kakor tudi vsako drugo natančno delo. m ■ ii ■■!! um——— Predajalnica jestrin in kolonijalnep blaga Ivan Škerjanc, Trst u!:ca Massimo d'Azeglio it. 5 VELIKA IZBERA: k ve. sladkorja, olja, riža, sapeljsko zmesi. ?več, mila. plznskega piva v buteljkah, b!Škotov iti. itd. Ako ee nakupi za 100 kron (v več kratili) dobi - vrednosten dar ■ ■■ - f!iro4š čokolade v Lovosicah Podružnica v Trstu ulica Commerciale priporoča svojim P. N. kupovalcem ser zbirko za božične praznike založeno v lepih kartonih Cena: 2, 4, 6, 8, 10 in 20 kron. Velika zafoga finih in cenih čokolad, kakao praška, roksdropsa, F0URREES in ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna de!a bodisi navadne ali fine vrste po cena!, da se ni bati lonkorence U in jamči zts največjo natančnost in preciznost. finih čokoladnih sladeie po vsakovrstnih CEnah. Posebne cenike o marmeladah in figovi kavi na željo zastonj. O-usiav ScLwan, MERCIALE 2 ___ ^ Hkk imi w •o* Civilna in vojaška krojacnica Bogata zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred- r - metov »padajočih v krojaško obrt. : \ Odlikovan dne 5. aprila 1906 sa XXVII. meinaiodni rr.*atav. t Parizu » častno diplomo. Čmatnim križcem ia tlato kolajno f n na I i. mednarodni razstavi t Bru«!le» u t največo odliko r.GRAND PRIXU diplomo Naročbe se izvršujejo *QŠno in se dostavljajo na dom £ « Z odličnim ^poštovanjem v fi^SUŠT STOLfii Xrst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica so nahaja v isti ulici 6, I. nadst. ulica 3. (Hovanni št. 6 in \Z Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana tfeiainica majoličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera piošč za kopelji in kuhinje. Zajuterk od vseh cenjen ! u sostiini Boieaeno Trst ulica Barriera 40. Preino tnplte zlatarnne in drapcenosti, odlsćite I delavnico zlatanin in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) bodete dragocenosti po takih cenah da se ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu. se ; kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče dtlo ...., . --takoj ivrši. — Večerni krojaški tečaj za si,opolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. tv za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst i iica San Lazzaro štev. 16, III. nadstr. One gospe. katerim lasje izpadajo, ali pa nimajo istih zadostno razvida, naj pridej o v ... jJ COIFFEUE des ĐA1SES " FERD0 ANKELE Prei asistent c. kr_ dvornega ..C01FFEUR des DAMES" na Dunr ju. Zn\t ulica San Jficolo 34, vogal ulice San ^ntonio, mezzanin. Spei-iialiteta : valovljanje lasi, barvanje iu au'-eoje intih s pomočjo električnih »piratov in negovanje rok.--Sprejme vaabovr3tna dela, ki spadajo v to stroko, od navalnoga čopa do naitinejegu bandeus in spremembe. Sprejme se naročila za česanje gospa na nahaja se dunajska slaninama z bogat«, izbero slanine, katero se dobiva iz najboljših tovarn. — Dnevni dohodi svežega hla-T dani lastnik Benedetto Presotto. fsmegm Šivalni stroji za vse možne potrebe. Podpisani naznanja, da se je preseli! iz ulice Sette Fontane 2 v ulico Molino a vento 7 s prodajo usnja, podplatov in potrebščin za čevljarje. Prodajalnico vodi vedno gospod ANTON BOSE, ki je bil mnogo let pri gospodu Pockaj-u. V nadi, a me bo si. občinstvo počažcalo ilježim udari AGOSTINO DI LIBERTl. ne samo za obrtno uporabo, ampak tudi za vsako domače šivanje, dobijo se izključno v naši zalogi. Paziti je, da se jih : kupi samo v naših —— prodajalnicah = A se naše prodajal niče se takoj spozna po tem le napisu SIN6ER & Co., Deln. družba za izdelovanje šiv. strojev. OPOMBA. V»i šivalui stroji, katere prodajajo drugi trgovci pod ioieno n „S I N G E RJ so posuete nekega na5ega stareg^i zistema, ki je mnogo slabši od eh5 b najnovej^.h ziste-mov za domačo uporabo bodisi glede dela ali trpežnesti. ——————————— Prodaja vencev Iu umetnih cvetlic, za mrtvaške vozove, kakor tudi trakov z napis!. mzsr Velka iikn. - Cene nizle. f. r^nOf trsi Piazza Nuova(ex Gado!a)št. IJI.n. i Pekama, sMčičarna ia tovarna bisfcotiv s prodajo moke na debelo in drobno GIUSEPPE ZAZINOViCH Trst, ulica Media št. 31. Podružnici: u!, dali* industri i 3 in Skedenj 5i \ Zaloga buteljk , vsakovrstnih namiznih in dezertnih vin. Sprejme se pečenje kruha. _- Svež kf^li trikrtt na dan.-- r Prodajalnica rokovic in kravat fi. fCubmatm Trst — CORSO št. 19 — Trst Ustanovljena 1865. Roko*, ica gla<;e I. vrste, 2 gumba od gld. 1 naprej Ronovice glflfe visoke od gld. 2 naprej. Rakovice Dtiite. ki se dajo prati, 3 gumbi, gl. 1-30 Rokovice z imna-kože, 3 in več gumbov. Hckcvlce z dvojnim šivom za dame iu dečke Rokovice gla?e z dvojnim £ivom za gonpode in dečke Rckovlce od volne na izbero Rokovico za kočij8že, bolgar z dvojnim Sivom gld. 2. Veiila iztera kravat zadnje novosti. Izdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah. ''ra.li /a gospe tvrdke KIELHAUSER v Gradcu, _-r;fca (^iprija po 10 nvč- zavitek ; milo COCOS. iT" Siulio Mtem TRST. ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: ;: Kirurgrieno orodje, ortopedi? ni aparuti, Moderef. umetne roke iu noge, berglje, kiini pasi, elastični pasi in noguvic-e, elektroterapevtienc priprave, aparati /a inhalacijo. SKLADIŠČE potrebičln za kirorgična zdravljenja. Potrebščino lz gum^a in neprodlrnega :::::::: bi» g-a. :::::::: Albert Faber F Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz đrvenega oglja, se priporoča v zalaganje hrastovih in bukovih drv p irejenih za peč ljirležkfga in inozemsk fga svetlega premoga — rezplinovih briketov iz drvnega oglja: ,.B0ULES" v -liki jajčji obliki) za vsako kurjavo. — Žareči (ko-mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanje. >"*ročbe. ki se izvrfie točno, je nasloviti na tovarniško pistrno : Trst — Via della Tesa št. 22 ali na uaročilno pisarno v Tretu pri tvrdki G10V. ANGELI, ul. Vinc. Bellini št. II »uapproti cerkvi novega Sv. Antona). NojKorlstnele božično ali novoletno darilo za odraslega mladeniča in mladenko .*. je dobra knjiga .*. Priporočamo v ta namen p. n. starišem krasni ROMAN iz amerikanskega življenja VOHUN Spisal E. F. COOPER CEMfl finobroširane. 420 strani obsegajoče knjige je samo 1 K 60 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" in v vseh knjigarnah po Slovenskem. O VOHUNU so se pohvalno izrekli vsi ugledni slovenski listi : Dom in Svet, Nova doba, Slovenec. Slovenski Narod, Ljubljanski Zvon itd. V ZRLOŽBI TISKARNE „EDINOST" so izšle nadalje v slovenskem prevodu : TSI POVESTI arofa LE7A TOLSTE tA CENA knjige samo 80 vin. Te povesti se prištevajo najlepšim delom slavnega ruskega pisatelja. c/5' f iT 3 C1' ^ 01 =J i cu I m I 2 I o C/5 -H .j pohištvo m fajttiariji i u j i.i u.i .mitii jimrafTOLi rm n r nTmcui j * i v i r SEDEŽI v TRSTU, GORICI, PULI Cea. in kr. priv. fivsl kreditnega zavoda (Glavnica in reserve 183 milijonov kroni se bavijo z vsemi bančnimi operacijami. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE Pohrana in uprava vrednosti. Kupo-prodaju tu- in inozemskih vivduot diviz in denarja. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti izgubam na žrebanju. Računi na bančen žiro in tekoči računi. Inkaso-efektov, dokumentov, nakaznic in izžrebanih srečk. jL Millo vate mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna S ovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. L&srairljenje kuri Čaj ,.Tisočerni cvetu (Millefiori ' t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim siuća tm, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljHiiju in heraeroidam. Jeden omot za z iravljeoje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni P3AXMARER „yfi flue JKori" trsi, veliki trg Giacomo Pellegrina:: Zsvod za nikelovanje Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predre "-tov, svečnikov, poprave umetniških predmetov in potrebščin za dela iz žolte medi. Tapecirarska delavnica illberto Sencich crst, via čizians Vecellio l\. 4 ^sprejema vsako ijpecirarsko delo i 12 tudi popravljanja. - CENE NIZKE. ===== ■ ) mmmI ■ ■ . !■■■!■ M^M ■ I II I II I II ------- slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir t Trst — ulica Paduina št. 9 < ropal ulica Cblozza). prejema vsakovrstno dekoracijsko, umetno delo. kakor sobe izveske in lakiranja. Kreditna pisma Cheques. nakaznice, poštne spremnice. v bogati izberi, neprekosijive gicde solidnosti in eieganclje | Predujmi in posojila na vrednostne ---se vdobi pri--— papirje, delnice, srečke, blago, (naslednik C-. M!a Tem Osorne JBacerata ulica deli' Acpdotto 3 I i^aZieir^lii. ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. i »SI15JOv3SI|SKC KaVCl]6* za vojake in menjava že obstoječih kaveij. Važno za inženirje, stavb, podjetnike in zid. mojstre prve vrste po cenah brez konkurence Riva Grumula št 14. Telefon 1182. ■ • • « Knjiga za tržaške in primorske Slovence ===== A. AŠKERC ===== Jadranski biseri Balade in romance slovenskih morskih ribičev. Avktor „JADRANSKIH BISEliOV" je spletel vse pravljice in pripovedke. ki jih je slišal od naših ribičev v portičih v Barkovljah, v Kontovelju. potem v sv. Križu, Nabrežini, na Prosekn in v Devinu, v izviren in svež. 53 balad in romanc (pripovednih pesmij) broječ venec. Pesnitve so torej zajete iz nirodnega blaga primorskih rojakov. zato upamo, da si omisli „JADRANSKE BISERE" vsak slovenski Primorec in vsaka zavedna Primorka. < 'ENA : Broš. K 3, eleg. vez. K 4 50, pošti 20 h več. Knjiga se dobiva pri založniku L- SCHVVENTNERJU v Ljubljani, pa tudi r .Slovanski knjigarni J0S. GORENJEC v Trstu (uliea Valdirivo št. 40) 0600000000000009 Skladišče istrskega in dalm. vina 1. vrste Istrsko brezplačno na dom od 5 I. naprej po 32 krajcarjev. Opolo po 36, 3strsko belo 36 kraje. Postrežba na dom. Trst, ulica Molino Grande 34 fl. Priporoča se udani lastnik Luigi Glotti 0000009@000000®0 FILUflLKfl BANKE „ONiON" u TRSTO se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2 "/4 % obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime po 3n/0 pnui 30 duevni odpove Ii » 3 V/,, na šest mesecev etaluo „ 33/4°/0 na eno leto stalno; na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska 23/40'„ letnih obrestij, izvzemši slučaje posebnega dogovora piizna7ajoč vsa vplačila z dnem zvrsivšega se vplačila. Izvršuje za svoje korentiste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunai, Budapept in za druga glavno mesta monarhije, jim iz laja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaščuje da domiciiir^jo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov. Izdaja in kupuje po duevntm kurzu. prosto vsakovršnib troškov. menjieiie vrednote italijonske banke (Banca d' Italia), neaucljske B:inke (liauea di Napoli) in na sicilijansko (Ranca di Siei ia>. Prevzema pod najzmernejšiini pogoji nakup in prodajo javnih kreditnih listin državne rente, delnice, obveznice, srečke, naj f.e iste kvotirajo na irž.-išii borr.i uli na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vreduo?'«,. Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zasta " ljenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru Od p ira kredite proti l-stinam o nakrcanju za tržišča v l.ondouu, Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po posebnih pobojih. Izdaja in prejema menjice in nakaznice na katero-koli evropsko ali izveneneu-ropsko tržište ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemako ali inozemsko tržišče.- Depozitni oddelek. Prejema iu hra^i depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prtvzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verjficuanje dvignjenih srečk in izplačevaaje raznovrstnih d\ignjenih srečk, vse to po naj zmernejši mi pogoji. Filiiaika Banke Union — oddelek za blago — preskrbljuje uakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, police o nakrcanju, \varrante itd. iu jamči za plačilo carine. po 3 ' t'/0 proti 4 dnevni odpovedi 3o; 01 OA 3 3/4°/„ na še?t mesecev stalno PRODAJA NA DROBNO Pristno belo briško uino lastnega pridelka po 88 stotink i liter - - - i U večji meri po 80 sf. Iif. TRST, ul. Barriera vecchia 12, dvorišče od 9. do 12. In od 3. do 7. OOOOOOOOOOOOOODOO $ : : Mehanična delalnica : : ? V avtorlzovana za napeljavo vode in plina V § GUIDO SAMBO 2 Zastopnik odlilcovaae rovarce gramofdnoT Teodor pjciier. A GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom ~ Q in specijelne plošče na Izbero. Q O Skladišče gramofonov, svetilk, aparatov za Auorjavo luč, mrežlo ln cevi. Q Popravljanje koles, grainofoaur, motoror na plin ali ben- Q J zin, elektriC-nih zvonce* in vsako mehanično delo. Z g Trs!, piazza San francesco D' fissisi 8. g ■oooooooooooooo r>o Prva trgovinska tvrdka ALBERTO CGEN Trst - ulica Parini št. 4 - Trst VELIKO SKLADIŠČE JESTV1L Alpsko maslo po K 2 30. kg. Kav*, S adkor. Riž,; Napoljika zmas, Kakao, Ćtkolada, Olje Iz oljk ali bsmbaža itd. itd. Pošiljatve s poštnimi zavoji, po vsej dežel poštnine prosto. — Pisma naslovljati na AI«SERTO ĆOEN — TRST. Cene najzmernejše. 5L0UENCI! KUPUJTE Narodni kolek! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Du"aiska C9Sta 19 (1>teaiatovahiša) zavaruje 1) proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2.) proii prelomu zvonove, in 3.) za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. — EDINA DOMAČA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA! — Svoji k svojim! j 6immo poverjenišivo za trst, Goriško in 3stro pri gosp. Drag. Starec na prošeku pri crstu. Stran IV »EDINOST« štev. 343 V Trstu, 14. decembra 1907 aklamacijah, da so bili vsi ginjeni, k solzam ginjeni. In ko je sprevod odkorakal, zbralo se je na tisoče občinstva pred okni in je tam nadaljevalo v ovacijah in pozdravljanju. Naši vozovi so stali v Taborski ulici, da nas hitro popeljejo na slavnostno tribuno na Staromest-nem nainestju; in g. Sansboeuf je zaklical skoro obupno : „Sedaj smo uklenjeni ! Skozi to morje ljudi ne pridemo ven!" Seveda sem ga pomiril ; vzel sem ga za roko, vsi Francozi so se prijeli za roke, stopil sem na stopnice ob vratih kavarne, spregovoril sem samo nekoliko besed — in množica se je razstopila v široko ulioo, kakor nekoč valovi fitidečega morja pred Mojzesovo palico ! Ta prizor, ta neverjetna discipliniranost neorgani-zovanih ljudskih mas. o kakršni v Franciji, Nemčiji in drugih deželah nimajo niti pojma, je naredila na Francoze najglobeji utis in v svojih pogovorih so se često vračali k tej točki. Drugo leto (1h92» je bil prirejen češki zlet v Nancv, ali tudi tu se ti šlo vse gladko, ker je bil v sokolstvu tok proti temu zletu, ki je vse prej podpiral sokolski zlet v Lvov. Ah po nepozabnih prizorih v Nancy iu pa v Parizu, pod vodstvom dr.a Podlipnega. bilo je vse dobljeno. Po mojem prvem poskusu, ko sem leta 1889 vodil izletnike društva čeških turistov po številu 360 oseh s poslancem Breznovskvm na pariški magistrat in ko s m o bili tam prvič od pariškega župana i hautemps slavnostno v sprejeti, navezani so bili stiki med praškim in pariškim mestnim svetom ; na to so sledili vzajemni obiski v Parizu in v Pragi, ki so konečno letos tako krasno in veličastno bili dovršeni."' Tako je pripovedoval gosp. Sclimidt-Beauchez o začetkih irancosko - čeških stikov. /usedanje porotnega sodišča. Tatinska družba Zaffopulo & C i pred porotniki. Koncem včersišniega poročila o tej razpravi smo povediili. da je priči Autonu Robe; mulo manjkalo, da ni šel spet v zapor. Priču je namreč na razpravi povedal, da je nekega večera bil v žganjarni po 8. uri zvečer, ko je bila žgan/>arna že zaprta. Bili so v žganjarni Zaffopulo, Crevatto, Spechar in pa neki izvošček. Da je bil ta poslednji izvoščsk. je sklepal iz tega, ker je ta posledmj rekel „. . . drugače razbiiem tudi kočio!" Tistega večera da je Zaffopulo imel ■ rokah kakih 500—-600 kron denarja v bankovcih in ga štel. Ker je bil pa pred preiskovalnim sodnikom rekel, da je videl, ko je Z-iffopulo denar delil, dočim je na razpravi trdil, da ga je štel. je zastopnik državnega pravdništva predlagal, da se takoj sestavi zapisnik o izjavi te priče in se ta zapisnik preda državnemu pravdi ištvu. — S diii dvor je na to šel v posvetovalnico, da s*icne glede tega predloga. V slučaju, da bi bii ta predlog sprejet, bi bil priča Kober takoj aretovan in odveden v zapor. A k »reči je bil v dvorani preiskovalni sodnik in ta je zastopniku drž. pravdništva v pogovoru pcjasr.il, da je Keber istotako nejasno govoril pred njim, kakor na razpravi. Rabil da je namreč besedo rdeliti" v smislu, da je Zaf-topulo denar štel in ga delil na kupčeke. Vsled tega pojasnila je zastopnik drž. pravdništva umaknil svoj predlog. V včerajšnjem nadaljevanju razprave je b i najprej zasUšan kakor priča 05 letni Ivan Giamacopulo, ki je leta 1902 prodal žga njaroo Zaffopulu,. ki mu za to še dolguje 4232 kron. Marija Maurenčič mu je bila nekoč povedala, da je dal blagajno odnesti sam Zatfopulo. On da ji je bil rekel, naj to — če se ji zdi — prijavi oblasti. Ko je potem imel priliko govoriti s Zaffopulom, mu je c,u povedal, kai oa mu je bila rekla Marija Maurenčič. A Zallopulo mu je dejal, da naj M trija Maurenčič stori kar hoče. On — Zafiu uiu — da t>e ne boji ničesar, ker da ima i"i?to vest. iiil je za tem zaslišan kakor priča Ribar.] Maionica, Giannacopulov upravitelj, ki pa i i posedal nič posebnega. PanajotiGramaticopulo, je bil zaslišan kakor prič. . ker je bil v službi v Zaffopulo u zganjam Čul je od Marije Maurenčič. «la „Bog ne daj, da bi se zvtdtio o blagajni, ker bi bil Z ffopulo ruiniran". — Tudi njemu se stvar glede blagajne ni zdela čista. Povedal je, da je Zaffopulo kupoval od raznih težakov Lavo, ne da bi jih prej vprašal, kako so prišli do nje. Zaffop^o da je posojal denar, a le proti kaki zastavi. Mesec Drej, nego je bila blagajna odnešena, je bil Zaffopulo dobil od odvetnika dr. Costellosa 1400 kron. Ivan Kos je bil tudi v službi v Zafto-pulovi žganjarni. in si«er letos od srede meseca julija do zadnjih dni meseca avgusta. Dne 10. avgusta — ravno iste dni je bila izvršena tatvina v Skorklji na škodo grofice Bartoli Muratti, kjer so tatovi vkradli maogo dragocenosti velike vrednosti — g* je bil Zaffopulo poslal k bankiiju Josipu Bolafiio po 2400 kron. Tedaj sta se nekaj pogajala z Zaff pult m neki Viktor Subsn in pa Rudolf Spechar. In ta dva je še našel v žganjarni, ko se je vrail z denarjtin. A ko je on prinesel denar, je Zaffopulo vskliknil: „Skoda! Je že prepozno !" Tu je odvetnik dr. Giaccbin, ki brani toženca Specharja in Crevatto, protestiral, da se je pričo izpraševalo glede onih 2400 kron ia pa glede besed: „Skoda! Je že prepozno \u ker da to aludira na tatvino pri grofici Bartoli-Murotti in da se to stavi v zvezo s tožencem Spechar jem, dočim ni Spe- char tožen radi te tatvine. Dejal je, da se hoče provzročiti vtis na porotnike, kakor se ga je provzročilo predainočnjim, ko je predsednik pričo Ortensijo Lanzetta — ki je bila povedala, da je bila šla k pogrebu enega v meseca juliju 1.1. umorjenih kočijažev — vprašal, če je videla mrtvo truplo tega ko-čijaža. — Predsednik je pa na to pojasnil, da je stavil to vprašanje zato, ker se v tej razpravi toliko govori o nekem izvoščeku, katerega ni nihče nikdar več videl. Za tem je bil zaslišan kakor priča zastopnik zavarovalne družbe ..La Foncičre44, John Pollak. De^al je, da je takoj, ko mu je bila tatvina prijavljena, dvomil, da bi to bi'a v resnici tatvina. A ker ni državno pravdni stv o nadaljevalo kazenskega postopanja proti Zaffopulu, marveč je tedaj uvedeno preiskavo ustavilo, je morala družba likvidirati Zaffopulu zavarovalno svoto. Priznal je, da je on svetoval Zaffopulu, kakor ta trdi, naj sprejme, kar mu družba ponuja, kajti če bi hotel dobiti vseh 8000 kron, za katero *voto je bil zavarovan, bi moral iti na Dunaj ter imeti sitnosti in troška. Bil je na to zaslišan kakor priča nadzornik policijskih agentov Karol Titz. Rekel je, da je prepričan, da je Zaffopulo pustil one dve pismi, ki jih je policija našla in v katerih obvešča dve trgovski tvrdki, da je Uiizio nevaren tat, — da je ti dve pismi pustil v svoji miznici le zato, da bi mogel reči : „Glejte : jaz sem jemal blago od Josipa Uri-zio le, dokler niaem zvedel, da je tat. A ko sem zvedel to. sem takoj sklenil, da ga ovadim onim tvrdkani, pri katerih je delal !K Zaslišani so bili kakor priče še neki Kra=an, neki Cossiii iu pa neki Bernetich, na kar je predsednik — ob 1. uri iu pol pofo'udne prekinil razpravo do 5. ure zvečer. V večernem nadaljevanju razprave je bil mej drugimi zaslišan kakor priča oni Rangani ki je bil g. Mangoldu vkradel bicikelj in je bii zato obsojen na 3 mesece trde ječe. Povedal je, da je sicer to tatvino zamislil on sam. A ko je to svojo namisel povedal Zalfopulu, ga je ta vspodbudil na to tatvino. Dalje je sodni dvor ra zahtevo porotnikov sklenil, da gredo na lice mesta sodniki, porotniki, tožitelj in branitelji izvršit poskus, da li se more po noči, ob luči plirsovih svetilk iz III. nadstropja hiše št. 3 — kjer je stanoval Zaffopulo z Marijo Mavrenčič za Časa dogodka z blagajno — spoznati osebe, ki stoje na ulici. To pa zato, k Chancerv Une' UULn iO I i 1 U I L- London 271 (Anglija) pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 stot. Točne ure prodaja Smilio pller i najuglednejša in najstarejša prodaj alnica ur v TRSTU via Pontsro8so, ogel Nuova 20 VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tucii stenskih ur vsake vrste Ustanorio leto prodajane 135. 9T TOVARNA -»J i v "i Dr. Abss. lirtimlli I Zobozdravnik dunajske poliklinike UzDiranje bm bolečin i PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. i CENE ZMERNE. Via barriera vecchia štev 3 4 TELEFON štev. 1708 francesco Zanetta TRST, PIszzetta S. Giacoma 1 •• Corso lzyršuje se vsaka poprava. Cene. da se ni bati konkurence. LORENZG BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon St. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje oglje iz drvi i a COKE Hidravlični cement angležke opeke, fcaterik ne pokvari ogenj in druge vrt»ts matariial* za zgradbe, kakor tanke opeke, gaAeno apno itd. ŽELEZNAT0 VINO iekarnarj a asHHn Gabrijela :: Piccoli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagate!] izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam bledečnlm in slabotnim etiokom Prodaja se v Tr.stu v lekarnah : t,CREVAT0 4 ulica Poste 9 in .,LEITENBURG'* Trg San Giovanni. gj.MMfiBM zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lja-__ ilOPriVU bijani je zapisoval okrevajočim iu malo-krvnim vedno z najboljšim vspehom železnato vino !'-k: i-nurja Piccoli-ja v Ljubljani. H* f ffnnAftK c- kr' okraJni zdravnik v Ljublj ani. j. ili. J. MKliCl v slučajih bledice in pri okrevajoč otrocih z najboljšim vapehom uporabljal železnato vir o lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani n* 1 Erivhnv Štabni zdravnik v Gorici zapisoval je Ul. L. runjur osebam, ki so že delj časa bile nervo/ ne železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani in sicer vedno z najboljšim vspehom. P h n« E rniAn* praktični zdravnik v l.jubljani, dos»>-<- Ur. I. UUISmI ^ z železnatlm vinom lekarni* v Ficcoll-ja y Ljubljani izvrstne vspehe. Hm liMCMMM*A«i0ki primarij v bolnišnici usmiljenih Ur. UBllUnCBSCni bratov V Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom železnatega vina lekarnarj.i Piocoli-ja v Ljubljani zelo zadovoljen. naročila se točno izurše proti pouzetju N U: :n CREMA MOSCATO SpecUfllitetn tvrtke dl UBERTI i TRVSIAHI L i ker-vi no, ki je vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijeničnih in krepilnih snovi neprekosljivo Na prodaj povsodi! Zahtevajte v vseli kavarnah! Glavna zaloga ulica G alat t i št. 6. Druge priporočljive specijalite goriimenovane tvrdke : _ Cordial „Carducci" — Cordial „Bellini" — Cordial iflh „CavalKotti" - Amaro „Nazionaie" - Amaro „Siciliano l[_5jDEEEE]»C I mE > Nar. domu 7elo odlikoval. Prepričani smo. 500 otrok je bolnih v Gradcu na ospica ho nocojšnji večer v našem gledališču zo cah. Sedem šol je zaprtih. pet izrednega užitka. Predstava začne točno -- ob osmit. --Vesti iz Koroške. Darovi. Mesto vstopnine na Gregorčičev večer je podarila družina Celan 2 K, Ruski kružok priredi svojim členom v t kočera društvenem letu tri tečaje za ruski, in hrvatski jeiik. Za ruski tečaj pride v kratkem poseben oglas. Danes javljamo vsern. ki so željni se učiti češčine ali brva-^ ine, da pričneta češki in hrvatski tečaj prihodnjo sredo dne t. m. in da bosta trajala štiri mesece, z dtema učnima urama na teden za vsaki tečaj. Red učnih ur se loloči na prvem sestanku v 6redo, dne 18. t. ji.. < b ♦». uri zvečer sporazumno med uči-elji in obiskovalci obeh tečajev in se vredi tako. da bo vsakdo lahko obiskoval ob jed-nem oba tečaja. — Pouk se vrši v prostorih v u). (ialatti št. 12, II. nadst. Priglasitve i >vih členov se spreicmajo istotam pred uč-: i mi urami in vsaki dan od 10—11 ure pred-poludne. — Odbor._ Vesti iz Goriške. Deželne kmetijske šole goriške so prenovile s 15. novembrom po novem šta-; t »tu. kaU rega je sprejel deželni zbor v seji 16., .iitrcija t. 1. Novi načrt predpisuje redne zim-i sprotnikih, a kdor ga dobro pozna, mora pri trditi, d i je bil marljiv in vesten župan in da se je zavedal svojih dolžnosti. Vsem pa ne m.;re ni kdo vstreči. Storil je mnogo za zbolj-ian e občinskih cest in potij ter napravo vodil ^kov i i drugih za občinarje koristnih stvari;. 1 > segel je s svojim resnim nastopanjem tudi raznih podpor od dežele in vlade. Naj bi t r novoizvoljeni župan njegov vre ini naslednik ! — Na občinskih volitvah v Solkanu je v i-ttii razredih zmagala narodno - napredna st:anka. Slovenski trgovski naatavljenci v Gorici priredijo dne 1. svečana 190* v dvoran; .,Trg. doma'* prvi trgovski ples. Vesti iz Istre. Istrsko italijansko politično društvo in .. danes v Poreču svoj glavni občni zbor. Na sh'.»d u !»o ;udi post. Bartoli poročal o pe-ložaju v deželnem in državnem zboru. V Vrvarih. selu blizu Poreča z 230 dušami, ki nima ni cerkve ni šole, so te dni ustanovili hrvatsko hranilnico in posojilnico. Vesti iz Kranjske. Eskadron 5. dragonskega polka pri V začetkom maja [iz Dunajskega |Novega m >*:t v Ljubljano. Ker v vojašnicah ni nikjer nob< negi prostora, bodo vojaki jnastanjem v privatnih i išah. Vprašanje o novih železniških z v e z ah ;e v i budilo veliko zanimanje povsem Notranjskem. kajti pi ojektirana železnica bi direktno ■ e/a.a Notranjsko z Dolenjsko. £ Vesti iz Štajerske. ^ V Vuzenici so dne 12. t. m. na občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagali slovenski narodni kandidatje in je s tem ta lepa občana prešla v narodne roke. V Trbovljah so se dne 1<». t. m. vršile občinske volitve mirnim potom v znamenju ko^ipromila. Izvoljeni so vsi kompromisni kan lidatin-: 8 Nemcev, zastopnikov industrije in 16 Slovencev (10 narodne stranke, 5 klerikalcev in l S' cijalen demokrat). V kratkem! bo volitev župana in občinskih svetovalcev. Z gnojnimi vilami ie ubil v Gradcu častniški sluga 27. polka Ekelmeier svojega tovariša St. Urbana. Celovški tramvaj je na prodaj, ker ga noče mesto kupiti, kupi ga bržkone neka dnnajska delniška družba, ki ponuja zanj 140.000 kron. Zahteva se pa 170.000 kron. Književnost in umetnost Tržaški kažipot (Guida popolare trie-stina) knjigarne Peterlin za 1. 1908 se že nahaja na razprodaj. Delo obsega koledar, kratek kažipot po Trstu s tlorisom in imenikom. vozne rede in druga praktična navodila. — Kažipot stane 1 K. Gospodarstvo. Kmetijska družba &a Dunaju ie praznovala 12. t. ni. stoletnico svojega obstanka. Zadnje brzojavne vesti. Bolgarski knez na Dunaju, DUNAJ 14. Bolgarski knez Feidinand je obiskal danes ministra za unanje stvari barona Aehrenthala, pri katerem se je mudil dlje časa. Avstrijska posl. zbornica. Debata o nagodbi. (Nadaljevanje.) Posl. Pacher je predložil resolucijo v prid krošnjarjem, naj dode dovoljenje za svobodno izvrševanje svoje obrti na Ogrsken). Posl. Guggenberg je zahteval povspest-vanje tirolske živinoreje. Po*l. Hanuš se je pritoževal radi zanemarjenja delavskega vprašanja v nagodbi. Prihodnja seja v ponedeljek. Iz Perzije. TEHERAN 14. (Nemška kab. družba). Kurdi so si osvojili mesto Sandi Bulag. Perzijski vladi se je baje sporočilo, da so se prebivalci mesta izjavili za Trke. Občinske volitve v Brnu. BRNO 14. Danes so končale letošnje občinske volitve. Srbska skupščina. BELIGRAD 14. Zbornica je nadaljevala debato o umorstvu na obeh bratih Novakovih. — Poslano.*) Slavna The Salue Company Trst Podpisana se najsrčneje zahvaljujem za uspeh z Vašo izvrstno Chfnfna Salu s katera mi je po kratki uporabi zadostno povspešila raščo lasi. Spoštovanjem CELLA, ulica Arcata 14, III. nadstr. hiša Artelli-Gidoni. TRST, 7. decembra 1907. *) Za članke pod tem naslovom ure Unistvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. MALI OGLASI. oblast ralnir.jn k po S stot. besedo; mastnotiakane be?«ie nuunajo enkrat Najmanj 5s pristojbina 40 stotink. : Plača po takoj. ===== Sadjerejci! — Sadno drevje »adite v jeseni, ne spomladi. Mnogo tisoč cepljenih jablan, hm§k in češenj po nizki ceni proda sadjarsko drnštvo v Rihembergu. 136' Prilika Jfov' velibi dohodi blaga za obleke, I I IlIKd. paletot za mo£ke in dečke po najnižjih cenah pri I v a n u Š i m i c, Tret ulica Barriera 32 (v hiši lekarne Picciola) 1349 Proda se fevUarsltn delavnico in nVflrifffffllllfff Dobro »Peli*"* čevljarska delav-prUUUJUlMUU. niča in prodajalnica v bližini ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima preveč dela z dmja čevljarnloo. Pogoji ugodni. Natančna pojaanila daje g. JOSIP SKUBIČ v Trstu, ul. Giulia it. 34 1717 Mairon Milne Tret» uIica 5tev- 2- primajući! milUO poroča svojo mizarsko de- lavnico. 837 Fran Birsa naznanja vsem svojim cenjenim gostom, da je odprl GOSTILNO G1RALDI, Piazsa deli' Ospidale, vogal Pie a štev 1. 1522 llpitoliira za dtre' ae priporoča. -- Pouk v) UM ICIJIlsCl nemščini. Via Boccaccio št. 2, prvo ' Incin Čtnlfa mizarski mojster. Trst. ulica JUdip OIUII d Belvedere 3tev 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38H nadst., levo. 2000 Kobal Anton IČPPm Blnži5° pi^a'ja, sluge, čuvarja ali slično lObClIl govorim slovenski, nemški in italijanski. Naslov po*e rIcfieratni oddelek rEdinosti". 1583 cene zmerne. TRST, ulica Giuliani St 27, Trgovina jestvin, sveže blagu 157 Mrt 7 Stiriintridesetletni, vešč pisalnemu stroju mU2 Adier. išče v Trstu mesto pisarja pri odvetniku. v trgovini ali slirno. — A. TROBEC, Sv. van-Trst. 1554 XXXVIII. državna loterija. Edina v Avstriji postavno dovoljena denarna loterija je državna loterija za dobrodelne namene tostranske državne polovice. Žrebanje se vrši nepreklicni 19. decembra t. 1. Od 18.389 dobitkov v skupnem znesku 512.980 kron. zabeležijo naj se glavni dobitki 200.000, 40.000. 20.000 in 10.000 kron. poleg precejšn ega števila velikih dobitkov. Srečke, po 4 krone, so na prodaj v loterijskih kc-lekturah, toba karnab, menjalnicah, davčnih in poštnih uradih itd. in pri c. kr. ravnateljstvu dohodnije (oddelek za državne loterije) Dunaj III. Vor-dere Zoliaratstrasse 7. Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate prt nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati Ime »Kathreiner« ? Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vsehvriiTT, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Knefppova slad na kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj (n okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko,milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zpolj v za-prtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kara« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Kuhinjske osiauke za prešiče prodaja Restavracija Balkan. 1592 Meblirana soba vrata št. 6. se odda takoj. ul. dei Fabbri št. 1, I. nadstr. 1721 Aleksander pann ulica Chiozza št. 65 Sprejema vsakovrstno tapetarsko delo. Delo fino in trpežno. Cene zmerne Ilb7 Mlad Edinosti' trgovski pomočnik star 18 let, išče službe v mestu. Nt slov nove „Inseratni oddelek 1596 Pcn7linnict 8rednie starosti, zmožen popol-rcll£IJUIIIdl non a sloverskega in nemškega ter deloma hrvatskega in italijanskega jezika išče primerne službo. Naslov pove Inseratni oddelek iidinosti. 1600 Marouni m O H iz umnega čeheljnjaka A. 11(11 fX¥ III IIIOU Stemberger v Dragi, prodaja rMlekarna HruŠica", ulica Geppa 19, tik „Narodnega doma-, v Trstu. 152q VQonn70P9h odda se ^^ v naiem iePa OCIIUfcCuall kovačija z lepim stanovanjem v isti hiši, eventuelno je to na prodaj. Hiša je ob glavni cesti na jfako primernem kraju ; kovača v Senožečah ni dosedaj nobenega. Pogoji se izvejo pri udovi Č e h o v i n v Senožečah. 155 Ferdinando Ferlettig grbe, vsakovrstna lakiranja in tanecirerska dela s papirjem. TRST, ulica Chiozza 4. No nrnrlai Je ,ePa v Dornbergu pod lad |ll U U d J ugodnimi pogoji. Udobna je za vFako olrt in trgovino. Ponudbe na ..Inseratni oddelek Edinosti. 158C HHHo C O 8 tremi stanovanji m velikim UUUcI OD vrtom, 7C0 K letnih, vprašati via Cunicolo 9, I. nadst 1*>02 Najden denar brežino in Prošekom. Oglasiti se Barriera 12, Celan. _ 3609 HH H o aa Htanovanje, 2 sobi, kuhinjo. — Via UllUa SO Conicoii 9, I. n. 1601 XKKXKKK*KXKXKKXK Edvard Bercsak Trat ulica Giorgio Vasiari št. 14 (prej Androna deli' Olmo) Noua uelika tovarna slanin in klobas po jako zmernih cenah Prodaja na debelo in drobno sledeče specijalitet«' Pressvvurst...........po kraje. 68 Jetrne klobase.......... „ tO kos Crodeghini........... „ 72 kg Kranjske kloba.se.......... „ 72 „ Kuhani salami (brunšveski) . . . „ „ 76 .. Pošiljatve po vsej deželi po pošt. povzetju. xxg XXXX»X»Xžž^XXX Giuseppe Ciaravino Trst, ulica del Toro štev. 10 Velika zaloga vina iz posestev gospoda G. PICCOU v Momnjanu. Pravo pristno vino brez ponarejanj. UST Uzorci brezplačno na dom Poakusi brezplačni. i_ Zaloga in edina razprodaja tvrdke KUGLER HENRIK nasled. GERBEAND. Nandorlat ■ „Senfohst", „Honvrč", „Jourdan". Zbirka božičniii darov in obeskov za božična drevesa. - SLADCiCARNA - FRANCESCA VODUSEK TRST, ulica S. Spirifllone št 6 Žveplenke družbe sv. Cirila in Metodija. Ilirske testenine tovarne Znideršič & \ alenčič ^^ v Praške iai furlanske gnjati, Čokolada, pristni med. in drugih predmetov se dobiva v zalogi pri Vekosluv Plesniear Trst, ulica Donizzelfi in vogal 5. Francesco d' flssisi Komisijsko in agen^tursko podjetje i^* EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI 3 ženskih in moških oblek giorgio Jcss TRST ulica Barriera vechia št. 15. km krila . . 2,2-50,3 80,5-50 ŽeLSfci jopiči . . .. 4-50, 6-50, 8-50 Zeusii paletot. . „ 7-50,9-50,12-50 Hantllie, površniki, nepremočniKi, muze, tudi za deklice in otroke. kupiti za 6 vinar j 4v mali paket, naj zahteva izključno cipretni papir ali oiojle b iii 1 ■"■■'11 " * "aj se De zamudi popra Sati cenike, katere se daje za»tunj. IVAN KRŽE TRST Pi&sza 3. Giovanni ščev. i ' Pfi/ ilS I Podpisani bi usoja naznanit1 i . slavnemu občinstvi v mestu t sn na deželi, da je odprl novo fi!i]aiko j«8tvin v ulici Ginlia štev. 7 opremljeno vse novo, s svežim blagom; sladkor, kava. tesienine, sveče, olje in drugo. Postrežba tečna. Govori po slovensko, italijansko in »emško. — Na dej m* oČ se obilnega obiska ii^ži gs ud a ni JOSIP GREGORlC Zaloga olja, kisa in mila, TKir ulica Barriera vecrhia 4 Frodajalnica jestrin ia tolomjalaega lilra TRST - ulica Madonnina 33 i rodnja jestvin vsake vrste, kave, riža, sladkorja čokolade kakao, napoijske zmesi Itd. Sveže vipavsko in tirolsko maslo. ZALOGA slanine, sira, furlanske gnjatl in praške; kuhane gnjati, katere «e kuha v:mk dan. f sko, ameriško in dalmaiinsKo olje. Vino in pivo v lute'jk&h. Velika iJbera ta- ia inozemskih likerjev Comingio Mnese BuXarn: :dr:a; Velika izbera koralov. !'t>pr.ivlja vsrski predmet po najzmernej Ih cenah. I Kupuje staro zlato i.i srebro. T T - ulica Gavana 10 — TRST j&mp Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko po-■ 'i RStI Hodo vsake vrs;e bodi od porceiana, zc-mlj*1, emajla 1 i kositarja. ali cinka, nadalje pasani:«nte je, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogije, zemljeno ia stekleno posodo za vino. ---- Razpošilja na deželo. ■ ■ Zaloga kuhinjskih in kletarskili potrebščin od lesa in pletenin, škafov, brent. čebrov in kad, sodeekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov iu metel ter maogo drugih v to stroko spadajočih pre imetov Postrežba na dom. Cene zmerne. O0UriQ se is nova ust piiišM Ludo Fonda Trsi, ulica deli' Istria šfev. 18 s prodafo navadnega in finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno. f : ilj&rska delavnica Jrasteesco Ciscagna vi a dci Eacchi št. 17, mezranin. J deluje obuvala točno po meri in tudi xa bolne noge. _____ PEKARNA =_____ jftdchioreOhersnuj ulica P. L, da Palestrina štev. 4 prodaja BvežI krnit trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdelka, > I I ruii U lil U i M I I.I UiU L! U m r I i i i .......... FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik T38T, bJ1c» deli' Acqae**tto It. 9& iiteriimn tffflntefoifoi feltlsia i grititiui mehanično delalnSco S3r».':ia» Tp«!jafi» »lektriane raMTetlJir«, »toecst, telfcftm'jT, itMloTCKJ^T, kakor ts4! naekaoldn* M m ▼ »retl * »lektroUbniko, kakor noprs*« đlatJt:;-! * ~lk n«v>rj«r Sn pr»0«n0T» STetl"r}k kfck»rla®c» ft kodi ■4 «l*tc«ia, j Cte« Jaks zajsrns Ia tz\-rS!tev pcpaiaa. 1 ^ yivlorizovaiia mehanična Delalnica ^ koncesijonirana od c. k. namest. v Trstu za instalacije plina, vodovod u torama aparatov za acetileasii plin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESCH TRST, ul. Oiorgio Vassari 4 -- Tel. 1448 Izvršila je nad 150 inštalacij. 1 1 t 1 1 1 : 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 • 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i • 1 1 1 - ZALOGA IN IZPOSOJE VAN JE G^SO^lBJEir Rasiov Harmonijev L UIGI ZNNONI TRST, Piaasa S. Giacomo št 2 (Corao) THST _____ .... .; . 01 R LVIJA. (bivša „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella štev 5 (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina : istrsko, iJalnat 11 sko, istrski refošk in pristno vipavska Kuhinja vedno dobro preskrbljen i. Postrežba točna. — — — Cene zmerne /// ss SS S jTS S S SS X '/V Valentin Ceroo!, Trsi g j Telegrami: VALENTIN CERGOL se ^ lisica Soorzerla št. 16 ^ Zastopstvo Bason^orfer in drugih S iasovititi tovarn tu- in inozemskih ' c r G C C 0 O OO OOOOO O OO C? S ^ o 1 rgovina z urami q ^sffaele Chlarelli p Trst, ulica Barriera vecchia 19. ^ m t' Fk Velika izbera zlatih in arbrmh Q žepnih ur za moške in ženske. A; _ tfebce zidne ure [pendole], bu- £ > dilnice u gld. 1*50 in več z y JL' F ^ jair.Btvom za dve leti. Q 'f Izvršuje poprave z največo na- Q tančnostjo. Cene po TvorniČar odlikovanih kranjskih kislih zel:, fižola, svežega sadja, kraškega krompirja W prve vrste, suhih -gob itd.-- lllllllillllllllllllllllllllllllllllllll.iil 1., dogovoru g Z O< O OOOOO OC O OP £iu Jf Josip ZlgGfl jicjsrafi F laika na Prošeku štev. 146 Is bor dres, b»rr, boplimv, polz—Z isav, fia. i^-ll c. — Zaloff« BlamlM v »d t-, • ^ ii p&rk*t4, na mnl« jpriprft-rlj^a^^a » rt -s Itd. tttL ii /////y«////iri Tvrdka vstanovljena Ista 1877. (Inženir G Franc & j. Kranz) Urad: ulica Hleold Machiavelli št- 32 Skladišča : ulica Gioachino Rossini Telefona : j urad: št. 14 09 — Skladišče št. 61. Predajajo gsas zmernih cenah: Sesaljks za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsako vrste za napeliavo vode, plina in pare. Pipe, gu&rnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. - Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje in osRrisiienie usaKourstnlli stroieu za oM. Naslov za brzojavke: .Universum" — Trst. CMulio Zanoila krojačnica TRST — ulica Tor rente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna iivrSitev. — Cene zmerne. Dr. A, Barkanović ^ specijalist za notranje in živčne i bolezni ima SVOJ AMBULATGRiJ v Trsiu v ulici šaaita štev. 2 O RDI NUJE: vsak dan od 10.1/, do 12 / ure zjutraj in 1.—5. po pol. f j j * r CENIKI ZASTONJ. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 1». do 1. In oOL 5. Id pol do B. iu pol pop ZbI ogs tu- in !noz6i5El3 spir!!? . v in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via deli' Acque 5tv. 6. (BaSCietl £a2n CčItralB). Ve!'k izbor francoskega Šampanjca, p< nečih dezertnib | 'lalilenskih in avutro-ogrBkih "vin Bordeaus. Bu? tunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum konjak, razna žganja ter ponebui pristni tropii ovec, slivovee in brinjevec. — Izdelki 1. v«te, do?"i it dotičnih krajev. Vsaka naroćba -e takoj izvrši. pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ir franko. — Razprodaja od pol li'ra naprej JADRANSKA BANKA v TRSTU Via della Cassa di Risparmio ši 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE — (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIdORITETE, DEL.NICE, SREČKE i. t. d. i. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE---- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEĆE V .JAVNIH SKLADIŠČIH. ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA SAFE — DEPOSITS <=><> PROMESE K VSEM ŽREBANJEM---- _____ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. -?W VLOGE NA KNJIŽICE. — - TEKUĆI IX ŽIRO RAČUN - — n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ___DOKUMENTOM VKRCANJA. — - 1/0/ Uradne ure: 9.— i 2„ 2-30-5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" Trst. — Telefon: 1463 in \193