NOVI TEDNIK , q AVGUSTA 19n — ŠTEVILKA 30 — LETO XXVII — CENA 1 DIN SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE * KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KAJ S SAVINJO? Kaj Je s Savinjo? Na tx> likšna vprašanja občanov, rja pisanje javnih občil, na In- tervencije sosednje občine (Laško), do danes še ni nih- če povedal, zakaj je Savinja tako nečista, zakaj ima po- leg običajne mlečnorumene barve občasno vijoličasto in včasih strupeno zeleno bar- vo? Če bi ne bilo nič hudega, tati v Celju na .mostu ne bile op>ozoriilne table, da je za- radi onesnažene vode prepo- vedano kopanje v njej, vse do Tremarskega mostu. Kaj pa naprej? Je nenadoma či- sta? Je kdo dal sugestijo ob- čini Laško, naj stori isto? No, sicer je pa vsak, ki bi od izliva Voglajne dalje še šel v Savinjo je bodisi no- rec ali pa samomorilec. Bo sploh kdo povedal, kaj je s Savinjo? Poleg tega j>a Nova tednik pričakuje z javnim vpraša- njem zahtevani odgovor ob- činske skupščine in celjske industrije, ki onesnažuje vo- de. mOVANJE KONČANO, KAKO NAPREJ? \givadi je že da po vsakem tekmovanju ali kakšni [ večji prireditvi pripravimo neke zaključke, ki naj ^^ovorili na vrsto vprašanj. Tako naj bo tudi tokrat ppešno končanem tekmovanju za »Atletski pokal Ev- ; iBruno Zaulli« — polfinale«. ki ga je odlično pri- ^štab ljudi združen v Atletskem društvu Kladivar. 'i^ričani smo, da takšne prireditve, kot je bila zadnja Ljj, ne bi mogli speljati, če ne bi imeli izvežbanih [pri Kladivar ju in sploh velike pomoči in predvsem Levanja celotnega Celja (od delovnih organizacij, ferie občine Celje. PTT, gostincev, turističnih agencij ^ ostalih). ) vseh razgovorih z ljudmi, ki so strokovnjaki za ^Bje 2 atletskih tekmovanj, smo videli, da je Celje gično prestalo in da se je pojavilo kot resen kan- I za izvedbo balkanskih atletskih iger. Takoj pa ifflo omeniti, da se pri organizaciji naslednjih tako jli tekmovanj v glavnem pojavlja samo en problem: jiio to ni v takšni men denar (tudi za tega se je ptrebno boriti, vendar se je ob globokem razume- i vseh dobil!), kot naše preljube turistično-hotelske Me. Tu pa smo Celjani, kot tudi vsa celjska regija, pvedano. na psu ali pod njim. Sredi sezone so že mloštevilni hoteli polno zasedeni in težko je najti Wza takšno maso ljudi, kot jih je bila tokrat v Celju ietov do turistov; samo slednjih je bilo nekaj več Ml). Gostinci so pokazali veliko razumevanje za Kanje in so po svojih najboljših močeh ponudili kar imajo. Samo to ni dovolj. Organizator je imel 'probleme z nastanitvijo novinarjev, saj je vsak želel iMjno sobo s tušem in sariitarijami, V Celju pa im enoposteljnih sob, novinarjev pa je bilo 120! 'm moramo upoštevati še to, da morajo biti novi- i' glavnem v istem prostoru, kajti s tem je vse ii ga opravljajo, olajšano. No, ob velikem razume- ise je vse dobro končalo, vendar je problem nočit- \kapacitet (predvsem višje kategorije — enoposteljne iuši. telefoni, televizorji itd., kar se danes zahteva!) lilo odprt. V Celju so tri velike prireditve: mladinski ^lestival (zbori iz domala vse Evrope), sejem obrti B bolj se širi preko lokalnih meja) in vsako leto ^. Samo reprezentanca Jugoslavije vsako leto preživi ''vpavah v Celju več kot dva meseca. Ob vsem tem ^ omenjamo, da se pripravljajo tudi druge velike ^t-e, da se vedno bolj razvija turistični center na * 2a spanje in ostalo pa ni dovolj poskrbljeno oz. •^o'; možnosti. pitani smo, da je potrebno v Celju zgraditi v naj- času nov hotel. Od tega ne bodo' imeli koristi ^ Pnreditelji večjih tekmovanj, ampak celotno Celje. * k najvažnejše. I* ^oncu našega razmišljanja povejmo samo še to: ?'edaZo Celje preko televizije 150 milijonov gledalcev, '" Celju in okolici pisali veliki listi po vsej Evropi, toliko in toliko ljudi govori po Evropi o Celju atletike, potem bi morali nekaj narediti, da to izrabimo. Izrabili pa jo bomo lahko z ugodnimi ^'zavedati se je treba, da vljudnost in dobra volja ^ed^o dovolj, prišel bo (ali pa je že?) čas, ko bo ^^nuditi več. In če ponudiš več, lahko tudi več ^ [n več pričakuješ. Samo toliko na rob APE 73. ^^išljanje za naprej. TONE VRABL Tudi tokrat so bili celjski atleti številčno zastopani v reprezentanci, saj so nastopili kar štirje. Miro Kocuvan je tekel na 200 m in v obeh štafetah, Roman Lešek je skakal s palico, Peter Svet se je od- lično držal v teku na 3000 m ovire in Zdravko Pečar, ki je nastopil v metu diska (od leve proti desni). Posneli smo jih zvečer po tekmovanju v Domu JLA. Vsi so obljubili, da bodo tudi na Balkan- skih igrah, ki bodo koncem meseca v Atenah, poskušali doseči kar največ točk za reprezentanco. Peter Svet pa je kot najboljši iz velike četverice dobil pokal redakcije »NT — Radio Celje«. Vsem naše iskrene čestitke. Foto: DRAGO MEDVED VODOVOD ZA ŠENTJUR Dolgo časa se je vleklo vprašanje kako rešiti problem pitne vode v Šentjurju. Saj jo ob sušnem vremenu pri- manjkuje kar 10 do 15 litrov v sekundi na prebivalca. Letos so ta problem rešili tako, da se bodo povezali z vodovod- nim omrežjem Celja. Vodo- vod od škofje vasi pa do Šentjurja bodo začeli graditi 20. t-ega meseca. V teku so vsa "pripravljalna dela, taka, da upajo, da bo vodovod v prvi fazi zgrajen do Šentjurja. To naj bi bilo nekako do 29. novembra letos. Začasno ga bodo priključili na staro om- režje in tako rešili problem primanjkljaja vsaj za nekaj časa. Investicije znašajo ok- rog 530 starih milijonov. Financirajo pa republiški vo- dovodni sklad, kot poseben prispevek nerazviti občini, skupščina občine Šentjur pri Celju, sklad za negospodarske investicije,. skupščina občine Celje, splošna vodovodna sku- pnost »Savinja« Celje, banč- na sredstva in samoprispevki šentjurskih občanov. Celotno izgradnjo vodovoda vodi in izvaja splošna vodna skupnost »Nivo« Celje. M. s. ŠMARJE NOVI KREDITI Poleg kreditov, ki jih je šmarska občina že dobila in katerih rezultate že poznamo — kaj vse se je z nji- mi že naredilo, ne bi naštevali, omenimo naj le Ste- klarno Kozje, Metko in Atomske toplice, bodo v ob- dobju do leta 1975 dobili še 12 milijard, ki bodo za- gotovile še nadaljnjih 1500 delovnih mest; Denar bo PK) vsej verjetnosti odobren še letos, porazdeljen pa bo med kraje Rogatec, Šmarje, Bistrica ob Sotli in Atomske toplice pri Podčetrtku. Za vse te kraje sicer še ni jasno, isto pa velja tudi za vse ostale kraje. Projekti se pripravljajo, vendar bi bila vsaka izijava ali ugotovitev preunanjena. —mst— Z urednikote mize Julij in avgust, vam pravim, sta grozna meseca. V uredništvu se kar naprej poslavljamo in ob vrnitvi spet pozdravljamo. Erii na dopust, drugi z dopustov, pa nič čudnega, če tisti, ki prihaja posluša očitke, zakaj ni napisal tistega, za kar je zadolžen oni drugi, ki pa je že odšel. In tako zapisa potem sploh ni. Moje dvotedenske vladavine v uredništvu je, hvalabogu, konec. Upam, da naš odgovorni nosi iz širne Rusije polno bisago vtisov, ki vam jih bo nasul; in stahanovske vneme za delo, ki ga čaka. Tudi danes je časnik v znamenju atletskega polfinala. Takšni do- godki, so na vsakih ducat let, kot rodijo češplje. Letos bodo baje zelo dobro rodile. Za prihodnji teden vas popeljemo med graditelje hitre ceste, v Savinjsko dolino pa pojdem povprašat, kakšna bo hmeljska bera. vaš nadomestni 2. stran ~ NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 - Spremembe v strukturi proizvodnje Vzporedno z naglo rast- jo industrijske proizvod- nje so v povojnem obdob. ju nastale tudi velike spremembe v strukturi jugoslovanske industrije. Te spremembe so ena glavnih značilnosti zadnjih dveh desetletij in za go. spodarski razvoj prav ta- ko pomembne kot stop- nje rasti. Nove industrij- ske veje in nove smeri razvoja namreč ustvarja- jo pogoje za trajno indu- strijsko ekspanzijo. če pogledamo razvoj v tej luči, pa spremembo struk. ture naše proizvodnje, še ne moremo biti zadovolj- ni. Podatki za obdobje 1952 do 1972. leta so za- nesljiva osnova za oceno omenjenih strukturnih sprememb. Predvsem moramo ugo- toviti, da so panoge v gornjem delu lestvice, to je kemična, kovinska in elektroindustrija, industri- ja nafte, papirja in elek- troenergija ter še nekate- re manj pomembne, ki jih statistiki uvrščajo pod os- talo industrijo, leta 1952 predstavljale četrtino ju- goslovanske industrijske proizvodnje, lani pa že skoraj polovico. Tako se je na primer proizvodnja kemične industrije v zad- njih dveh desetletjih 32 krat povečala, elektroindu^ strija pa 25-krat. Podatki povedo, da so vodilno vlogo dejansko prevzele panoge, ki so nosilci in- dustrijskega napredka v razvitem svetu. Na dru- gi strani pa so manj ugodne ugotovitve, da so preskromno napredovale nekatere pomembne bazič- ne panoge, kot na pri- mer železarstvo, barvna metalurgija, proizvodnja premoga in gradbenega materiala. Tako so zara- di skromne proizvodnje premoga v minulih 20 le- tih energetske panoge po- večale proizvodnjo le šest- inpolkrat, približno z isto dinamiko pa je napredo- vala tudi proizvodnja su- rovin in reprodukcijskih materialov. Zaostajanje proizvodnje v metalurgiji in nekovinski industriji ima strateški razvojni po- men, saj otežuje napre- dovanje najbolj ekspanziv- nih proizvodnih vej tn predstavlja zaradi močne navezanosti na uvoz veli- ko breme za našo plačil- no bilanco. Zato lahko re- čemo, da je potrebno še preroi navorov za uvelja- '■^dustrij- ake strukture, kar je po- uaarjeau a vseh planskih in političnih dokumentih, še posebej pa v gradivih za 10. kongres ZKJ. Gre za eno izmed naj- pomembnejših nalog naše- ga gospodarskega razvoja. Gotovo ni lahka niti krat- kotrajna in uresničevati jo bomo morali v drugač- nih razmerah financiranja, ki jih vpeljuje nova usta- va. Odločanje o razširjeni reprodukciji je neodtujlji- va pravica temeljnih or- ganizacij združenega dela, ki bodo morale sredstva za najpomembnejše nalo- ge združevati na osnovi dogovorov in sporazumov. Prav lastna sredstva go- spodarstva bodo glavni investicijski vir, preko bank združeni denar in tuji krediti pa le njego- vo dopolnilo. Prav uspe- šen in učinkovit prehod na novi sistem financira- nja je zato odločilnega po- mena. Tone Krašovec Delavska kontrola Ustanovitev organov samo- iipravne delavske kontrole je bila ena izmed osnovnih na- log sindikalnih in partijskih organizacij v celjski občini. O tem sta na sfkupnd seji sprejela več stailišč predsed- sifcvo občinskega sindikalnega sveta in komite občinske kon- ference ZKS Celje. Posebna de- lovna slcujpina je celo izdelala osnutek pravilnika samoup- ravne delavske kontrole, tako dia bi si v delovnih kolektivih laMoo pomagali pri puripravi internih pravilnikov, čeprav bi moraM v delovnih skupno- stih sprejeti pravilnike in iz- voliti člane delavske kontrole do 30. junija, sedanje stanje nI razveseljivo. To ugotavlja tudi medobčansiki odbor sdn- diikata delavcev družbenih de- javnoeti. Od 93 osnovndh sin- dikalnih organizacij so usta- novili organ samoupravne de- lavske kontrole le v 16 orga- nizacijah združenega dela ozi- roma sikupnosti. 27 jih je od- govorilo, da zaradi dtopustov pred jesenjo te naloge ne bo- do opravila. Kar 50 osnovnih sindikalnih organizacij pa sploh ni sporočilo, k^jub ur- genci, pravi medobčinski od- bor, kaj so storili za organi- zacijo samoupravne delavske kontrole. Naijisljibše je v upra- vah, v zdiravistvu in v šolstvu. Nekatere delovne skupnosti so sporočile medobčinskemu odboru, da ni^o organizacije združenega dela in da jim pK)- temiakem ne nalaga obvez- nosti glede ustanovitve delav- ske kontrole. To vprašanje po- stavljajo posamezne občinske uprave, SDK, uprava javne varnosti, celjski zapori In vzgojnopobol j sevalni dom v Radečah. Na druga strani pa je značilno, da so delavsko kontrolo ustanovili na občin- skem sodišču v Celju In ena- ko bodo storili na šmarskem sodišču. Sindikati menijo, da morajo vse delovne skupnosti organizirati delavsko kontro- lo. Saj imajo samoupravne oi^aniizme, razpolagajo z do- hodkom, sprejemajo različne samoupravne odločitve in sklepe in podobno. Drugo vprašanje je, kaj sto- riti tam, kjer sestavlja kolek- tiv le skromno število delav- cev. Do 10 na primer. Takih skupnosti je zlasti na področ- ju družbenih dejavnosti mno- go. Verjetno bo treba v teh primerih upoštevati ustavno določilo, da lahko delovna skupnost opravi funkcijo or- gana delavske kontrole. 2e teh nekaj ugotovitev o dosedanjih prizadevanjih pri organizaciji organov delavske kontrole pove, da ne more- mo biti zadovoljni. Res da so znani le rezultati za družbene dejavnosti. Vendar bo, kot kaže, potrebno ponovno opo- 2soriti, da delavske kontrole ne bomo ustanavljali le vgo spodarsldh organdzaoiijah združenega diela. Ti organi so še pofcrebnejši tam, kjer, kot praviijo delavci, delijo sa- moupravno dogovorjena zdru- žena sredstva za družbene po- trebe. Prav zato je malce čud- no, da v delovnih skupnostih v družbenih dejavnostih tako kasnijo. Najbrž bo že v jese- ni drugače. Sicer bo še kdo pomislil, da gre za omalova- ževanje celotnih naj>orov za organizacijo delavske kontro- le ali pa celo za zavestne od- pore. Drugačne razmejitve v okviru priprav na javno razpravo o riovi zni in republiški u'itavi tečejo, podobno kot d^J'' tudi v Celju intenzivne priprave na razpravo vem občinskem statutu. Pri občinski konferenci ^} se vsak teden sestane jo na razširjeni seji poUn^^ aktiva ter razpravljajo o posameznih vprašanjj^ zvezi z novim statutom občine Celje. Pred dne^j so se na posebnem sestanku dobili tudi predstav ' svetov mestnih krajevnih skupnosti ter krajevni}^ ganizacij SZDL. Med drugim so na sestanku * tudi o tem, da bo potrebno do začetka javne ra^p^ pripraviti tudi ustrezne statutarne spremembe i, tutih krajevnih skupnosti. Kljub mnogim speci/jt stim, ki jih imajo krajevne skupnosti, pa seve^i^ stoje tudi mnoge skupne stvari, ki jih kaže v boi'- enotno urejevati. Zato so se odločili, da bodo f mirali posebno skupino, ki naj pripravi predlogi" spremembo in dopolnitev st(;itutov krajevnih sicuj' sti. Zanimivo pa j&, da se je ob tem odprlo 1 vprašanje. Gre namreč za to, da se postavlja vpru nje ali ne bi kazalo ustrezno spremeniti tudi tera^ alne razmejitve med posameznimi krajevnimi skuv^ mi z območja mesta. Ponekod se je namreč prebivalcev podvojilo, nastali so novi zaselki, fcj' zaradi tega znotraj sedanjih krajevnih skupnosti rajajo številni problemi, ki pa niso enotni prohif celotne krajevne skupnosti, temveč samo nekatf. njenih delov. Problemi Huiinje na primer so v ^ gočem popolnoma drugačni, kot so problemi Gabf čeprav sta kraja znotraj ene in iste kra\jevne skv^ sti. še bolj zanimivo je morda to, da v Storah i mišljajo morda o ustanovitni kar treh, namesto ( sedanje krajevne skupnosti. Ob vsem tem pa se sem porajajo dileme in vprašanja. Pomembno pa je da samoupravna organiziranost življenja v krajeo skupnostih terja tudi določenih sprememb ustaljt navad in če je to v prilog boljše samouprave, pa je treba te spremembe tudi opraviti. B. Strmi Žalec ^^^^ ^^^^ ^ Pri Zavodu Socialistične re- publike Slovenije za produk- tivnost dela, v Ljubljani, so pred tedni dokončali obsežno študijo o dolgoročnem razvo- ju občine 2alec. Obseg študi- je je prilagojen razdelitvi raz- vojnega programa v tri časov- na obdobja: za razdobje pe- tih, desetih in tridesetih let. Medtem, ko je v uvodnem delu študije podan makroeko- nomski aspekt razvoja občine (dinamika razvoja, struktura dejavnosti), pa je v glavnem delu študije podrobno obdela- na sleherna gospodarska de- javnost in sicer tako, da je najprej ixxiana analiza tre- nutnega stanja v tej ali oni gospodarski panogi, potem pa še koncept bodočega razvoja. Analiza zajema zelo široko, tudi področje kmetijstva in gospodarstva, obravnava pa, seve, tudi persi>ektivni raz- voj takoimenovainih negospo- darskih dejavnosti- Program, financirala ga je skupščina občine Žalec, je to- rej končan. In kaj lahko pri- čakujemo od njegovega ures- ničevanja v praksi? Ob upo- števanju dejstva, da je Zavod SR Slovenije za produktiv- nost dela prevzel v načrtova- nje tudi razvojne, preusme- ritvene ter druge programe delovnih organizacij s področ- ja žalske občine, potem je ob upoštevanku skladnega razvo- ja in doslednega uresničeva- nja razvojnega programa, pri- čakovati dobre rezultate. In- dustrija na primer, je že do- slej močno stx>pila v ospred- je, razvojne možnosti, ^ ima v bodoče, pa jo pj Ijajo na prvo mesto pri varjanju narodnega dol« občine. Seveda pa to ne meni, da naj bi se v b« razvijala le industrija - sprotno, pomemben a bodo dosegle tudi vse a dejavnosti. Razumljivo pi da program sam po sel ne predstavlja ničesar, di ne najde svoje uresničit« di v praksi. Kljub temt je pomembno delo že (5 Ijeno, pa številne in oi$ ne naloge še stoje predi nimi ljudmi žalske obtt" hočejo, da bo njihovo? darstvo še močneje stopi poti prosperitete. To p« sto, kar oni hočejo io tudi dosegli. B. Slm U$taviw kraniljanjii Hočem biti obveščen Republiški ustavni osnu. tek pravi celo drugače — zajamčena je pravica ob- čana, da je obveščen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in de. lo, Jcakor tudi o vpraša- njih, pomembnih za skup- nost. Nato je še rečeno, da opravlja tisk, radio, televizija in druga sred- stva javnega obveščanja družbeno funkcijo poseb- nega interesa in so dolž- ni odgovorno, resnično in objektivno obveščati jav- nost. Ustavno besedilo se- ga še dalje — zahteva javnost dela organov dru- žbenopolitičnih skupno- sti, samoupravnih interes- nih skupnosti, organizacij združenega dela, družbe- nopolitičnih organizacij in drugih. To določilo moramo po- vzeti že zato, ker neka- teri še vedno mislijo, da je javnost dela samo kap- rica občana in delavca, ki želita biti obveščena. Prepočasi preraščamo ustaljena in starokčpitna prepričanja o naravi do- gajanj, ki sodijo le »za zidove naše sredine«. Dru- ge nič ne briga. Novinar- je raje ne bomo obvestili. Tako menijo ponekod. Pa je velikokrat vseeno, ali gre za uspehe ali proble- me delovne skupnosti. Kot da je igra šepetov boljša kot Jcakovostna in objektivna informacija. Da se bomo pravilno ra- zumeli — javnost dela in pravica do obveščenosti ni zahteva po javnem pra- nju umazanega perila. To se ve. Nova obzorja v javno- sti dela in na področju obveščanja širi vse večja povezanost in prepleteno- sti združenega dela. Po- glejmo na primer prob- lem osebnih dohodkov. Se nedavno je veljalo, da naj plače ostanejo v kolek- tivu skrivnost in celo če je prišlo anomalij, naj javnost o tem ne bi nič zvedela, V sprejemanju ustavnega besedila vse več govorimo o vzrokih, za- kaj nekateri delovni ko- lektivi dobivajo večji kos »družbene potice«. Višji osebni dohodki so odraz modernizacije, nove tehno. nologije, višje storilnosti ipd. Vse to pa so omogo- čila družbena sredstva, ki jih je kolektiv vložil v razširjeno reprodukcijo. Dohodek tega kolektiva je torej družbena last in je kolektiv odgovoren tudi drugim delavcem, kako bo delil ta sredstva. S sa- moupravnimi sporazumi dobiva ta problem dru- gačne razsežnosti, vendar pa je misel o »družbeno- sti« dohodka izredno po- membna. Zato je naravna zahteva, da so osebni do- hodki javni in da delavci v vseh dejavnostih vedo, koliko si kdo deli. Drug primer — prora- čuni in delitev sredstev v raznih skladih samou- pravnih interesnih in dru- gih skupnosti. Tam, kjer se deli delavcem odtujen dohodek. Kaj smo storili za javnost dela v teh »od- tujenih centrih«, za • iz- črpno obveščanje o po. rabi delavčevih sredstev? Tretji primer — še ved- no imamo delovne kolek- tive, ki nimajo internih gladil niti ne omogočajo delavcem virov drugih delih informacije. O sa- moupravnih dogajanjih znotraj kolektiva in v ob- čini ter regiji. Za samo- upravno nastopanje obča- na in delavca je neobhod- na, tako vsaj govorimo, informacija v okolju, kjer ustvarja. Dela. Živi. hajajoč iz vizije nove vl^ ge skupščine, krajevr^^ skupnosti in temeljii'^ organizacij združenega d(- la, se mora oplemenit^^ vloga lokalnih inforniai^^ nih medijev in interni glasil v delovnih orgC^ zacijah. V gospodars0 organizacijah bi moTO*' namesto mesečnih i^^j časopisov izdajati aktuo*' ne, kratke in hitre int^^' macije, čeprav tehnii^ in oblikovno morda nJ^"^ bogate. Lokalni medij f bi lahko dnevno (radi"' ali tedensko (časopis) jal kakovostno infornUi'^'' jo o občinskem, ^^^^^ nem življenju in dog(^r njih v delovnih kole^^^ vih. Vendar pa o preto^^ informacij ne misU^ mnogo in nas tudi doj ne skrbi, če je del nos'^ ljudi odtrgan od teme^^ nih izvirov informad'!- 9. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 ustavnih spremembah ^POSLEJ DRUGAČE do hitrejšega ra- '''^rajevnih skupnosti ^ v zvezi tudi kra- ' samouprave je v ra- t občinah našega ob- fdok-aj različen. Ena- Jličen pa je tudi od- "^Iglovnih organizacij -£>l3lemov krajevnih ^ti. Medtem, ko r^na eni strani de- J^rganizacije, ki so v letih oddvojile sredstev za potre- ^jevnih skupnosti, pa na drugi strani italcšna podjetja, ki ijila najbolj odprtih 'jj^at, kadar je bilo,, ' tej ali oni krajevni j *)Osti odšteti kakšenj r^esek. I ^flloma, so delovne pizacije »svojim kra- jji skupnostim«, to je JI v sklopu katere de- še dajale dokaj po- zneske, povsem »če pa je bilo, ko se druga krajevna post pojavila s svojo lijo. In to je seveda io ustvarjati določeno renciacijo med krajev- I skupnostmi. Medtem so nekatere obračale o tudi po več kot 100 jonov starih dinarjev, inige dobile tudi sto- manj, torej le mi li- pa še tega za strogo aisko uporabo, ustavnimi dopolnili pa afi na tem področju sikaj bistveno spremi- n3. ustavnem dopol- so jasno opredeljene |e organizacij združe- dela ter njihove ob- 8ti v skrbi za ureje- tolje, v katerem nji- delavci živijo. To pa ikaj povsem drugega, delavci praviloma ivijo le v eni krajevni nosti, temveč se na tudi vozijo od dru- šbolj oddaljenih kra- 5i skupnosti, še več, današnjih prometnih imamo vse več pri- 1^, ko se delavci vozi- li delo tudi v sosed- ')l)čine. S tem trenut- ' pa dobiva celoten že drugačne raz- sežnosti. Pa kljub temu bo treba te stvari urediti. Naj se poslužimo le enega pri- mera (čeprav seveda ni edini!!). Andraž nad Pol- zelo je ena najmanj razvi- tih krajevnih skupnosti žalske občine. Večina de- lavcev je zaposlena v so- sednji — velenjski — ob- čini, kamor se vsakodnev- no prevažajo na delo. Sto deset delavcev iz te kra- jevne skupnosti dela v ve- lenjski občini in le 40 v delovnih organizacijah žal- ske občine. Pa so pri kra- jevni organizaciji SZDL na- menili predstavnike podje- tij malce podrobneje se- znaniti s problematiko svojega kraja. Iz Gorenja in Rudnika lignita, kjer so zaposleni delavci iz An- draža, se niti konference SZDL nihče ni udeležil, niti nihče svoje odsotnosti ni opravičil. Tako so An- dražani ostali več ali manj sami s svojimi problemi, ki pa jih ni ravno malo. V bodoče bo seveda stvar nekoliko drugačna. Kajti organizacije združe- nega dela se ne bodo mo- gle izogniti problematiki tudi oddaljenejših krajev- nih skupnosti in jim bo- do morale proporcionalno po številu zaposlenih de- lavcev priskočiti tudi na pomoč. Gre torej tudi za izenačevanje pogojev, v ka- terih delavci živijo ne gle- de na to, v kateri krajevni skupnosti in kateri občini živijo... Berni Strmčnik ŽALEC NUJNI POSEGI Poleg problemov s ka- dri tarejo žalsko zdrav- stvo tudi problemi, ki iz- hajajo iz slabih delovnih pogojev v nekaterih zdrav- stvesnih ustanovah. Naj- slabše je menda stanje v Preboldu. Zgradba in pro- stori so ix)trebni temeJjl- te obnove, zato so se pri zdravstvenem domu odlo- čili, da bodo v okviru žal- ske občine dali prioriteto obnovitvi te ambulante. Zdravstveni dom pa se ukvarja z velikimi težava- mi spričo prešibke mate- rialne osnove za pokritje vseh tistih potreb, ki jih sicer imajo. Gre za nakup nove rentgenske af>aratu- re ter druge naprave, kar vse pa je vezano na viso- ke stroške. Vodstvo celj- skega zdravstvenega doma se je zaradi tega obrnilo po pomoč tudi do delovnih organizacij ,da bi le-te p>o- magale pri nabavi apara- tur, ki so nujno potrebne za odkrivanje oziroma zdravljenje posameznih bolezni. V žalski občini bo torej najprej na vrsti obnova ambulante v Preboldu, za- tem pa bodo postopoma uredili ambulante tudi še povsod tam, kjer je to potrebno. B. S. KONUS PRED SPORAZUMOM Po enoletnem intenzivnem delu in pripravi gra- diva je prešla tovarna Konus v zaključno fazo re- alizacije ustvanih amandmajev. Pripravljen je že osnutek samoupravnega sporazuma. Strokovne gru- pe so preudarile ekonomsko-finančne odnose, ki bodo veljali med posameznimi TOZD in vlogo in- terne banke, preko katere bo tekla poslovno-finaiMi- na politika organizacije združenega dela. Temeljna organizacija združenega dela bo po- stal vsak obrat, ki je zaključena proizvodno tehno- loška enota. Taiko bo v okviru podjetja nastalo 16 te- meljnih organizacij, skupne službe pa bodo nasto- pale kot delovna skupnost. Temeljne organizacije združenega dela se bodo najpjej združevale po pro- izvodno teritorialnem načelu v skupnosti. Tako bo nastala skupnost TOZD usnjarske proizvodnje, sku-" pnost TOZD kemijsike proizvodnje, skupnost TOZD oblačilne konfekcije in sikupnost TOZD tehnične konfeiDcije._______________ KOLIKO GRADIMO Skupščina občme Celje je v mesecu decembru 1972 sprejela odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjske- ga sklada. Ustanovno ^up- ščino sklada je sklical pred- sednik skupščine občine tov. Bumik ing. Dušan 28. 2. 1973. Na ustanovni skuipščini so bili izvoljeni organi upravljanja in sprejet siklep, da se takoj razfpiše natečaj za gradnjo 150 stanovanj za potrebe skl^ da in Stanovanjskega pod- jetja Celje. Upravni odbor je v tem časovnem obdobju imel že 4 seje, na katerih je razprav- ljal in sklepal v okviru pri- stojnosti o sledečih zadevah: — organiziranosti strokov- ne službe in sistematizaciji delovnih mest — o statutu — o pravilniku o pogojiih in odplačilu posojila investi- torju za gradnjo najemnih stanovanj — o natečaju in izibiri izva- jailcev ter višini cene za neto m^ stanovanjske površine — o standardu stanovanj — o finančnem načrtu skla- da — o izhodiščih za organiai- ranje samoupravne stanova- njske skupnosti v občini Ce- lje — o posojilni pogodbi — o sprejemu kadrov itd. Tudi skupščina sklada je na svoji 1. redni seji 24. maja razpravljala in sklepala o vsrfi zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost. Tako smo ustvarili poleg organizacijsko upravljalskih tudi formalno pravne pogoje za normalno Ix)slovanje sklada. Uspeh ni izostal, saj smo dosegli vid- ne rezultate. Nanizajmo ne- katere: V mesecu marcu 1973 je bil razpisan natečaj za iz- gradnjo 150 stanovanj, kaiS- neje pa je bilo to število povečano na 212 stanovanj. Glede na dejstvo, da smo v tem časovnem obdobju s kon- centracijo sredstev dosegli le delnd uspeh, je vzroik v tem, da smo združevali sredstva sklada in Stanovanjiskega podjetja, pa tudi sredstev na osnovi družbenega dogo- vora, M bi ga naj podpisale. Skupščina občine. Občinski sindikalni svet, vsi TOZD-i. Zara.di manjšega števila zgra- jenih stanovanj nismo uspeli pri gradbeni operativi doseči tistega rezultata, ki bi ga lahko, če bi s koncentracijo vseh sredstev dosegU združe- vanje cca 60 milijonov din. Finančni načrt sklada za leto 1973 predvideva 20 mi- lijonov 937.000 dohodkov in izdatkov. Porabo teh sredstev pa smo pripravili tako, da v tem letu dajemo absolutno prednost usmeritvi sredstev za gradnjo družbenih stano- vanj, za katero je namenje- nih 15 milijonov 325.000 din. Program poralbe sredstev, ki se zbirajo v solidarno- stnem skladu, je s tem sko- raj izčrpan, ker bodo ostala sredstva občanov pri nado- mestitvi stanarin itd. V gradnji je 106 stanovanj, in sicer na Lavi 1-B in po pogodbi bi morala biti dogra- jena do konca marca 1974. Struiktuira stanovanj je po površini zelo primerna za na- še potrebe, manj pa smo za- dovoljni s projektnioni rešit- všmi. Kvaliteta zgrajenih sta- novanj je v skladu z določili odtoka o določitvi stanovanj- sk^a standarda. Ponujena cena Ingrada je bila 3.114 din za neto m^ stanovanjiske površine. Toda da smo do- segli določeno kvaliteto, ki jo standardno stanovanje tudi mora Imeti, in da smo zado- voljili zahtevam sanitarne in- špekcije, stanovalcem in bo- dočem upravijalcu stanovanj, je bilo potrebno zahtevati še dodatno opremljenost oz. iz- vedbo v stanovanjih, kot so: sanitarije in kopalnice se bodo obložile s keramičnimi ploščicami, v kopalnicah se obzidajo kopalne kadi in ofo- ložijo s keramičnimi plošči- cami, namestijo se tudi čis- tilna vratca, platnene zavese se nadomestijo z medckeniski- mi pdastičntmd žaluzajaani itd. Na osnovi teh zsahtev smo prišli do končne cene 3215,60 din za m^ neto stanovanjske površine. Vseh 106 stanovanj ima 4.765,93 stanovanjskah površin in znaša povprečax> stanovanje 45,0 m^ Iz tega se da zaključiti, da gre za manj- ša stanovanja. Skupna inves- ticija bo znašala 15,325.356,66 din. Seveda moramo pri tem dodati, da ugodni aranžma glede sredstev, ki jih jjrejme izvajalec od investitorja oz. sklada pogojuje, da smo v pogodbi črtali določilo 50. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objek- tov. Tako smo si zagotovili, da ne bo eventualnega povi- šanja cen za 2^rajena stano- vanja. , 4. seja upravnega odbora sklada je bila namenjena sprejemu kadrov, ki bodo morali v relativno kratkem času iadelati še detajhiejši fi- nančni program sklada in predvideti najbolj racionalen in enostaven način računo- vodske dejavnosti, prav tako pa bo treba pripraviti pravil- niJk o pogojih za oddajanje stanovanj v družbeni lastnini tn posojili občanov, M v so- delovanju lastnih sredstev kupujejo ali gradijo etažna stanovanja aU družinsko sta- novanjsko hišo itd. Alojz Pavlic WI obrata šentjurskega Alposa: sodobna lakirnica. Proizvodnja v novem obratu bo stekla koncem tega meseca, ^ pa bo enkrat večjo proizvodnjo kot doslej. Toto: D. MEDVED TBC IN SLADKORNA Skupščina občine Celje je že spomladi letos sprejala od- lok o obveznem fluorografi- ranju prebivalcev. Po sklepu sveta za zdravstvo in poseb- nega štaba, ki bo akcijo vo- dil, pa bo rentgensko slika- nje pljuč opravljeno v času od 27. avgusta do 18. septem- bra letos. Obveznemu slikanju pljuč se bodo morali odzvati vsi prebivalci rojeni do vključno 1949. leta, se praivi v starosti od 24. leta navzgor, oziroma starejši. Letošnja akcija bo razširje- na. Zajela bo namreč tudi ugotavljanje sladkorne bo- lezni- V to akcijo bodo vklju- čeni ljudje, rojeni leta 1933 in prej. Vsi bodo z vabilom lia fluorografski pregled dobili tudi posebno navodilo za pre- gled urina — seča, ki ga bo- do prinesli v priloženi stek- lenički. Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- je, št. 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. cmm DELAVSKA KONTROLA Kljub počitniškemu raz- položenju je kolektiv celj- skih Javnih naprav spre- jel ob koncu julija dva pomembna sklepa. Odlo- čili so se, da se podjetje konstituira v organizacijo združenega dela in nada- lje izvolili so člane delav- ske samoupravne kontrole. Glede bodoče organiza- cije podjetja nd bilo di- lem. Gre za manjši kolek- tiv, v katerem bi temelj- ne organizacije združene- ga dela samo podražile po- slovanje in v ničemer ne prispevale k poglobitvi sa- moupravljanja. Seveda pa bodo notranjo organizaci- jo navzlic temu prilagodi- li ustavnim spremembam in poiskaU vsa pota, da bodo delavci tudi v prak- si odločali o rezultatih svo- jega dela. Vrh tega so izvolili pet svojih članov v prvi od- bor delavske samouprav- ne kontrole. V njem so: inž. Bojan Kolesa, Anton Homšek, Leopold Cemo- ša, Mirko Špingler in Stan- ko Heršek. M. B. 4. stran — NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 IVAN STARE V ponedeljek je nena- doma preminul Ivan Sta- re, nosilec partizanske spomenice in številnih voj- nih ter delovnih odliko- vanj, v Celju ugleden in spoštovan občan ter druž- benopolitični delavec. Ob- činski odbor Zveze bor- cev je ravno pripravljal skromno svečanost, na ka- teri bi pokojnemu česti- tali k njegovi 60-letnici. ki bi jo v kratkem prazno- val. Ivan Stare se je pred nepolnimi šestdesetimi le- ti rodil v Zalogu pri Ljub- ljani. Kot sin malega kme- ta, bil je brez očeta od svojega petega leta, se je moral že kot deček za- posliti, delal je kot pro- govni delavec na železni- ci. In tako prišel v stik z naprednimi ljudmi in idejami. Ko je okupator zasedel našo deželo, je bil Ivan Stare med prvimi sodelavci OF v svojem kraju, v partizane pa je stopil 6. avgusta 1941. Za- čel se je bojevati kot mi- tr al jezeč v II. Štajerskem bataljonu, kjer je bil tu- di politdelegat. Bil je tu- di borec Gubčeve brigade, kjer je bil spočetka ko- misar čete, kasneje pa ba- taljona. Ko je bil preme- ščen v XV. brigado, je bil v bitki z belogardisti januarja 1944 hudo ranjen. Konec vojne je Ivan Sta- re dočakal v Belokranj- skem odredu, nakar pa je bil precej časa komi- sar vojnega taborišča v Škofji Loki. V Celje je prišel za pomočnika po- veljnika okrajnega povelj- stva ljudske milice, kate- remu je nekaj časa tudi načeloval kot poveljnik. Pred upokojitvijo je bil vrsto let zaposlen pri celj- skem podjetju Veležitar. Upokojil se je aprila, pred desetimi leti, vendar je ves čas aktivno delal, zla- sti pa v borčevskih orga- nizacijah. Nazadnje je bil član nadzornega odbora pri občinski organizaciji Zveze borcev NOV. Bil je spoštovan in ugleden ob- čan, zato ga bo Celje po- grešalo in ga ohranilo v trajnem spominu. . IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV — VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE je v lotu 1972 ustanoviila 1.354 tisoč din celotnega dohod- ka. To je precejšen us- 'peh, sad 'snaša. povečanje 31,6 o/o. Na veterinarski postaji je 12 zaposlenih. Ti So prejemali poprečni mesečni osebni dohodek v višini 2.951 din. • — ZELO USPEŠNO PA JE V ŠMARSKI OBČINI POSLOVALO TRGOVSKO PODJETJE JELŠA. Celot- neiga dohodka so dosegli Bkioraj deset starih mili- jaird. Sklade so obogatili za nad 70 starih milijo- nov. Težave imajo z ob- raibniimi sredstvi. Na kon- cu leta so morali nekaj sredstev odpisati. Zanimi- vo je, da so v Jelši moč- no popravili plače — leta 1971 je bil poprečni oseb- ni dohodek 1.531 dan, lani pa že 2.354 drin. Povečali pa sta se tudi srtio^rilnost in aikumuilatii^inosl; goapo- DOBRNA - KORAK NAPRE Kljub počitniškemu času in razpoloženju torkova redna seja članov sveta zdravilišča na Dobrni ni bila v dopust- niškem vzdušju. Tudi dnevni red ni bil tak, da bi navajal udeležence k drugim razmiš- ljanjem. Kolektiv zdravilišča na Do- brni je prvo p>olletje zaključil z ugodnimi poslovnimi rezult- tati. Celotni dohodek je dose- gel v višini skoraj pet mili- jonov dinarjev ali za 26 Vo več kot v lanskem prvem pol- letju. Rase pa je, da so se po- večali tudi izdatki (za 19%), navzlic temu pa je ostalo do- hodka za 526.000 dinarjev. Na uspešno delo in poslova- nje je vplival kar dober obisk gostov. Imeli so skoraj 36.000 nočiteT ali za 14 "o več kot v istem času lani. Pri tujcih so zabeležili nekaj nad 5.600 no- čitev, ostalo pri domačih go- stih. številke potrjujejo dobro delo, ne govorijo pa o teža- vah, ki so jih v zdravilišču imeli tn jih še imajo zaradi nenehnega spreminjanja cen pri nabavi prehrambenih ar- tiklov in drugega. Ni odveč tudi ugotovitev, da se Dobrna ponaša z nizkimi cenami. Ko so ocenjevali poslova- nje, so se strinjali, da nekaj nad 108.000 dinarjev iz skla- da, ki pa ga nJ moč uveljaviti kot osebni dohodek, nameni- jo za graditev stanovanj. Tu- di sicer nameravajo stano- vanjski problematiki posveti- ti vso pozornost. Razvoj zdravilišča bo zahteval nove strokovne kadre, ti pa bodo prišli le v primeru, če bodo dobih tudi primerna stanova- nja. Zato bodo že v kratkem začeli graditi deset družbenih stanovanj: odobrili pa so tu di posojila za graditev indi- vidualnih hišic. Na seji so opravili primo- predajo med dosedanjim in novim direktorjem zdravili- šča. Kot je znano je doseda- nji direktor dr. Jože Križnic prevzel dolžnosti zdravnika šefa, medtem ko je direktor- ske posle sprejel Ivan Ura- njek, doslej direktor poslovne- ga združenja »Formator« v Celju. Izredno delovna je bila zla- sti razprava o bodočem raz- voju zdravilišča. Ugotovitev, da s sedanjimi kapacitetami ne morejo več zadovoljiti tudi manj zahtevnega gosta je opo- zorila, da morajo slej ko prej misliti na nove naložbe. V prvi fazi je v načrtu graditev 120-posteljnega hotela B ka tegorije s pokritim kopalnim bazenom in z vsemi drugimi ustreznimi prostori za zdrav- stveno službo. V tem pravza- prav zamujajo, saj, če bi že imeli načrte, bi lahko že zdaj dobili potrebna posojila. Tako pa jih čaka še izdelava načr- tov pa tudi enotnega razvoj- nega programa ne samo zdra- vilišča, marveč tudi kraja. Investicija v prvi fazi ne bo majhna. Zahtevala bo okoli 4,5 milijarde starih Toda, drugega iz}^^ Brez nove naložbe stali in zaostali. Kaj pomeni, je na dlani. Kolektiv pa posega ti« druga področja: da bi!^ kar največjo napolnite^ citet sko2si vse leto. Vtij so ugodne tudi napovJ asfaltiranje ceste od 5? do Dobrne. Tako se bo o, boljša cestna ix)vezavaj len jem in njegovim zai^^. Skratka, na Dobrni j, močno premaknilo in ^ v kratkem času. Načrti ^ redni, sicer pa si tudi, ker v letih po vojni tu; lo večjih vlaganj, vso podporo. M. 11 Šmarje pri Jelšah KDO KOMU V ZELJE? Nedolgo tega je ekonomska komisija pri skupščini obči- ne Šmarje pri Jelšah razprav- ljala skupaj z obtoženci in toženci o zelo zanimivem sporu, ki je zadnje čase raz- burkal občino. Spor je bil razrešen v korist kmetijske- ga kombinata Žalec, poslov- na enota Šmarje pri Jelšah. Trgovsko podjetje Jelša se je poleg svojih rednih poslov, za katere je seveda kvalifici- rano in za katere ima tudi dovoljenje, to je za opravlja- nje trgovine in vsega, kar je v zvezi z njo, začelo ukvarja- ti še s kupovanjem in pro- dajanjem živine. To je, po besedah predstavnikov kme- tijskega kombinata Žalec, na- meščenih v Šmarju pri Jel- šah, edinstven primer v Slo- veniji. Za takšna prekupče- vanja — uporabljen je na- tanko ta izraz — so uspo- sobljena druga podjetja, ki imajo do tega tudi vso pra- vico, ne pa trgovsko podjet- je. Druga »vroča« plat te me- dalje pa je kupovanje kmetij- skih pridelkov, od katerih pride v poštev predvsem sad- je, ki ga trgovsko podjetje Jelša prodaja v svojih trgo- vinah. Konkurenca med ome- njenim podjetjem in kombi- natom nastopa tudi na po- dročju prodajanja kmetij- skih strojev, za katere ima kombinat svoje, specializirane trgovine. Takšno postopanje šo na Kmetijskem kombina- tu v Šmarju označili kot ne- lojalno konkurenco, ki dela več škode kot koristi. Na kombinatu pravijo, da so le oni pooblaščeni za od- kup živine, za odkup kmetij- skih pridelkov in da to ne spada in ne more spadati ix>d resor kogar koli. Zlasti jih bode v oči, da trgovsko pod- jetje Jelša iz Šmarja, odkup- ljeno živino prodaja podjetju »Meso iz škofje Loke po ce- nah, ki jih določijo sami, do- čim morajo oni prodajati go- vedo po cenah, ki so določe- ne za vso Slovenijo. Jelša ne vlaga v kmetijstvo, pravijo na kombinatu in zaradi tega tu- di nima pravice prekupčevati z artikli, ki so izrazito kme- tijski. Slej ko prej bo treba uskladiti poslovanje na tem področju, z prekupčevanjem I>a mora Jelša takoj preneha- ti. Takšne so bile zahteve kmetijskega kombinata, ki jim je ekonomska komisija pri skupščini občine Šmarje pri Jelšah tudi ugodila. Kako se bodo stvari razrvijale v bo- doče, je vprašanje, drži pa, da ima kombinat najbra v mnogočem prav. Kombinat tudi meni, da bi se Jelša tega dogovora mo- rala držati, v kolikor pa se ne bo, pravijo na kombinatu, bodo zahtevali svojo pravico dosledno še naprej. Glede nato, da se danda- nes pri nas nekatera podjet- ja ukvarjajo s posli, za ka- tere sploh niso pooblaščena, še manj pa kvalificirana, omenjeni spor ni nič novegd. Bolj nerodno je to, da se to dogaja v občini, ki še vedno nosi status nerazvite in kjer bi morali vsi složno stopiti v borbo prav proti takšnim in podobnim pojavom- Zdrava konkurenca sicer še nikoli ni bila slaba, v kalne vode za- šla pK>litika odkupa in pro- daje pa najbrž ne bo ne vem kako dobro vplivala ne samo na odnose med obema pod- jetjema, pač pa tudi na po- slovanje in rezultate obeh podjetij. MI LENKO STRAŠEK Celje KOLIKO IN KAKSM TOZD V EMO? Poročali smo že o tem, da so na zborih delovnih ljudi izvoljeni predstavniki enaj- stih temeljnih organizacij združenega dela, podpisali sa- moupravni sporazum o zdru- žitvi v podjetje EMO Celje. Po več kot enoletnih teme- ljitih pripravah, so letos for- mirali temeljne organizacije združenega dela, ki so se združile v podjetje EMO. če smo rekli, da imajo v EMO enajst temeljnih organizacij združenega dela, potem je prav, da jih tudi naštejemo: tovarna frit, tovrana posode, tovarna kotlov, tovarna radia- torjev, tovarna odpreskov in tvornica kupačih kada, tovar- na kontejnerjev, orodjarna, elektronsko računski center in organizacija združenega de- la ter skupne službe. »Gornje temeljne organiza- cije združenega, dela, so izra- žajoč svojo samoupravno vo- ljo, spoznale svoj interes v dejstvu, da so si s skupnim in prepletajočim se delom v preteklosti na skupnih sred- stvih v družbeni lastnini, s katerimi so razpolagale, ust- varile današnjo materialno bazo, da se združijo v pod- jetje, v celoti se zavedajoč, da pravice in dolžnosti samou- pravljanja pripadajo njim iz- virno, da pa bodo te pravice in dolžnosti v podjetju lahko uspešneje izvrševale ...« Tako je zapisano v uvodnem delu isamoupravnega sporazuma, ki so ga podpisali predstavni- ki TOZD v EMO. Nadalje je v samouprav- nem sporazumu določeno, da temeljne organizacije združe- nega dela niso pravne osebe, razen temeljne organizacije združenega dela EMO Celje — tovarna kontejnerjev, ki pa ima status pravne osebe. Vsaka TOZD ima svoj žig, vendar ta vsebuje enoten za- ščitni znak, to je znak pod- jetja EMO Celje. Na"daljejev samoupravnem sporazumu podrobno opisana dejavnost sleherne TOZD, podrobno pa je obrazložen tudi predmet poslovanja celotnega pod- jetja. I Nadalje vsebuje ■ pravni sporazum dole« področja pridobivanja ii litve dohodka ter pre urejuje medsebojna raa tudi na tem pomembne: dročju. Dobršen del samouprav sporazuma je posvečen i: Ijanju v podjetju. Tod ;i drobno opisano vse, kai volijo delegati za deli svet — le-ta bo v bodo« 61 članov —. ter vse os kar je pač vezano za i| Ijanje v podjetju. Omeniti velja posebf to, da je v samoupr«! sporazumu določeno tud de uporabe sklada skupfl robe, ter solidarnostne?!! da, še posebej natdnčai so razmejene pristojnos". de delavske kontrole - tranje arbitraže. Marijagradec IZŽREBANI DOBITNIKI Krajevna skupnost Ma- rija Gradec je ob nabi- ralni akciji za asfaltira- nje ceste Laško—Lahom- no izdajala oštevilčene potrdil ne Ustke. Ob otvo- ritvi je bilo izvršeno žrebanje. Precej dobitkov je bilo že dvignjenih, vendar pa jih je nekaj še ostalo. Objavljamo številke, ki so ob žrebanju zadele. Poglejte svoje potrdilne lističe, če ste srečni do- bitnik: 4284 , 4923 , 2540. 575, 2653, 1331, 4333, 126, 1843, 4m, 4138, 1437, 4141, 2259, 4765, 2626, 748, 2141, 2869, 4176, 4360, 1537, 809, 4842, 1365, 137 , 4795, 2236, 2265, 4985. 2038, 2694, 2060, 3278, 791, 3519, 4385. Dobitniki se izkažejo z lističem, ki ima ustrezno zaporedno številko. Do- bitki so na voljo pri Francu Zabukovcu, La- homno. Laško, in sicer do 25. avgusta. Pozneje bodo neoddani dobitki prodani, izkupiček i>a bo izročen skladu za grad- njo ceste. Toper I POTREBUJEM! KADRE Ob zadnjem obisku v Topru v Ceiju smo od ^ lija Skrta izvedeli, da potrebuje večje število slt^ kovnjakov za posamezna delovna področja. »Nujno potrebujemo vodjo uvozno-izvoznega delka, za kar je potrebna visokošolska izcbra« s pridobljeno registracijo opravljanja zunanjihj govinskih poslov. Razpisujemo tudi prosto del. socialnega delavca, za kar je tudi potrebna vis<^ šolska izobrazba. Za to delovno mesto je zai«l^ ženska oseba, saj je znano, da se znajo žen*^ bolj vživeti v razne probleme, ki jih na tem r ročju rešujejo. Prosto je tudi delovno mesto vodje vključe^a^ in usposabljanja. Oseba, ki bi prevzela to de^''^^ mesto, naj bi imela visokošolsko izobrazbo leta prakse na podobnem delovnem mestu. ^^J. delo v Topru bo organizacija in vodenje vanj a v podjetju. . Potrebujemo tudi finančnega analitika /. vis^ šolsko izobrazbo in petimi leti delovnih izl^^* na tem področju. , No, in še eno prosto delovno mesto jmatn"'^ je planer analitik, ki naj bi imel visokošolsko, j brazbo in tri let-a delovnih izkušenj. Vsak, se želel zaposliti pri nas in ki izpolnjuje ^ j navedene pogoje za prosta delovna mesta, ^^^^ javi naši kadrovski službi.« ^ 9. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 'l^OV NAMEN poteiO' ko je leu>s spo- ^ iiidustrijski kombi- P^^onus Slovenske Ko- kupil staro stavbo av-stvenega doma v tem 1^ so jo gradbeni in delavci v zadnjih te- ii^ 26 začeli preurejati, ^vljati in tunkcionalno ''^sabljati za nove na- ^'jle. Kot je predvideno, ^ v njej dobile svoje nekatere strokovne "^[^ v Konusu, ki je ra- ^tega odkupil tudi pra- V) upravljanja zgradbe lidanje stare šole. Ker fgeiotno območje na le- jL bregu Dravinje, bodo ^ morali zgraditi še ^rgzesn most čez to re- ' V VITANJU ZAČELI ■jjed prvimi v občini Slo-, i^e Konjice, ki želi pri- biti in izvesti javno Firavo o predlogih no- zvezne ter republiške Ljjve, je krajevna orga- ^ja Socialistične zve- Ldelovnih ljudi v Vita- Lju. Občinskemu vodstvu C organizacije so že spo- Lfiii ;iaj jim čimprej ja- jj^daj bi lahko poslala svojih članov poli- C^a in predavateljske- U^^tiva, ki bi občanom L tem območju lahko po- frobneje razložil vsebino beh ustavnih sprememb Hov gasilski dom Gasilski doni v .Slovenskih Konjicah postopoma že dobiva svojo novo zunanjo In deloma tudi notranjo obliko. Delavci ifradbenega podjetja Kongrad so že dozidali manjši prizidek, zdaj pa bo po- trel)no urediti še ostrešje in predelati notranjost. Pri nekaterih de- lih pomagajo tudi člani društva, ki tako pomagajo pri zniževanju gradl)enih in drugih stroškov. Do dneva otvoritve, to je do 9. sep- tembra, je namreč le še mesec dni in do takrat pač mora biti vse nared. Graditelji pa obljubljajo, da bodo dano besedo tudi držali. Delo v pasjih dneh čeprav je znano, da poletni meseci niso najbolj primerni za izobraževalno dejavnost, pa se prav v teh dneh vsak dan dopoldne In popoldne v učilnici delavske univerje Slovenske Konjice zbere blizu 40 mladih deklet in žena v začetnem tečaju krojenja in šiva- nja. Razdeljene so v dve skupini in je tako omogočeno, da lahko prihajajo k praktičnim vajam tudi tiste, ki so zaposlene v raznih delovnih organizacijah v dveh izmenah. Razen precejšnjega deja do- mačink, je tudi več takih, ki prihajajo v tečaj iz Vitanja, pa iz Skomarij in Resnika ter iz Oplotnice. V 70 urah se bodo naučile osnovnih stvari pri krojenju in šivanju, kar bodo morale ob koncu tudi dokazati z izdelkom. To pa ne bo težko, saj jim tovarišica Cakšova iz celjske poslovalnice tovarne šivalnih strojev Bagat pri- zadevno razlag« in pojasnjuje vse tiste skrivnosti krojenja in šiva- nja, ki jih morajo spoznati v začetnem tečaju. Cp bo dovolj sUiša- teljic, bodo proti koncu avgusta pripravili obe orga- nizaciji, to je delavska univerza in poslovalnica Bagat, še nadalje- valni tečaj, ki bo. trajal nekako do sredine septembra. Peskolomi v Stranicah Krajevna skupnost in politične organizacije na Stranicah so t minulih mesecih že večkrat razpravljale o vprašanju, da bi v tem kraju odprli večji peskolom. Ob cesti, ki vodi iz tega kraja proti Vitanju, je na desni strani že sedaj več, sicer manjših peskolomov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki zemljišč. Izračuni in razmer me- ritev so pokazali, da gre tu za velike količine dobrega peska, ki znašajo med 19 in 20 milijoni kubičnih metrov. Gre praktično za celotno pobočje med središčem vasi Stranice do zaselkov Lipa, Po- ljana in Zaburg, ki je večinoma pora.ščeno z drevjem, ki pa slabo uspeva. Pobuda v tej smeri je prišla predvsem zaradi tega, ker bo po- trebno prej ali slej ukiniti peskolom ob meji med Stranicami In Frankolovim. Bližnje nahajališče pa je zato vsekakor zelo primemo za izkoriščanje, saj bi izračunane zaloge zadoščale za precejšnje število let in bi se torej vložena investicija bogato vračala. Sicer pa stranlškl politični in drugi dejavniki pričakujejo, da jim bo inve- stitor in bodoči uporabnik tega naravnega bogastva odstopil tudi določen del sredstev od prodanih količin. Dobljeni denar bi s pri- dom uporabili za razne komunalne in druge akcije, med katerimi zlasti omenjajo nujno potrebo po gradnji nove šolske stavbe. Zato so na tem področju že začeli tudi ustrezne razgovore s pristojnimi dejavniki skupščine občine Slovenske Konjice. V KOKARJIH ŠE VEDNO ŽIVAHNO Rekreacijski center ta- bornikov II. grupe odre- dov v Kokarjah je od ne- delje spet zaseden. Po kon- čanem taboru »Bratstva in prijateljstva« je bil pro- stor na razpolago tudi drugim tabornikom. V nedeljo, 5. avgusta, so prišli na enotedensko ta- borjenje taborniki Parti' zanski odred »Severni ku- rir« iz Slovenj Gradca. Se- stavljen je iz Muretove čete iz SI. Gradca in Am- broževe čete iz šmartnega. V Kokarje so se prise- lili zaradi že dolgoletnega tovariškega sodelovanja s taborniki 11. grupe odre- dov. Tabor je sestavljen iz 36 »medvedkov in čebelic« (od 7 do 12 let), ki jih vodijo mladi vodniki, ki so uspešno končali gozdno šolo v Koprivnem nad Čr- no. To je tudi njihova pr- va preizkušnja. Taborniško starešinstvo sestavljajo prosvetni delav- ci Esta Mrmolja kot sta- rešina, Majda Stumberger kot načelnik in Stanko Pe- trič kot tehnični vodja. Mladim tabornikom želi- mo prijetno počutje vKo- karjih. PEPI MIKLAVC turizeni Ljubitelji narave, planinci Celja rn širše okolice, ima- jo bogato izbiro planinskih postojank za svoje izlete in dopuste tudi v členovitem svetu savinjskega in za- savskega pogorja. Naš posnetek kaže Gašperjevo kočo pod Velikim Kozjem. — Pot nas vodi do Zidanega mo- sta, od tu pa smo v dobri uri hoje že v vznožju Velike- ga Kozja v Gašpenjevi koči, ki ima 513 metrov nad- morske višine. V kreber do vrha Velikega Kozja je še dve uri. Od tu se nam odpre čudovit svet in razgled po vrhovih zasavske trans verza le do Kuma. — Gašper- jeva koča je oskrbovana samo ob nedeljah, med ted- nom pa le po prejšnjih naročilih pri planinskem dru- štvu Zidarvi most. V prehrami so na voljo le čaj in hladna jedila, topli obroki pa le ob napovedi tn naro- čilu večjih skupin. Prenočišč tu ni. F. V. 'M SLOVO NAJSTARDSEGA edavno tega so se pre- liti Slovenskih Konjic (»koliških krajev poslo- 1 od enega najstarejših ibivalcev ter po sta- najstarejšega gasilca, a;a Jermana. Pokojnik insko leto v novembru ^'Jiil 91 let starosti in iil nekaj tednov nazaj in krepak, fs* o njegovi smrti je žalostno odjeknila - gasilci, saj je bil po "iitkih občinske gasilske Slovenske Konjice ^ najstarejši član. V '^ske vrste je vstopil že ^ več kot 70 leti, še pre- \ .ored začetkom prve ',';Ovne vojne Iz matične jT-je gasilskega društva ^jicah je razviosebnostmi bodo tokrat še zlasti iskane domače slaščice. Sicer pa F>ogojev za razvedrilo in dobro voljo ne bo manjkalo. VRANSKO — IVO DERNAC, DIREKTOR SLOVANA. Z odhodom Zalike Trstenjak v pokoj, ki je bila 16 let na čelu kolektiva hotela Slovan na Vranskem, je mesto di- rektorja prevzel Ivo Demač, znani gostinski in turistični delavec. CELJE — ADAPTACIJA HOTELA CELEIA bo zaklju- čena zadnje dni avgusta. Gre za novi bistro, dodatne go- stinske prostore itd. 6. stran — NOVI TEDNIK 9.avgust 1973 VSE STEZICE VODIJO V SVATNE Od Dobrle vasi naprej so lepaki, ki vabijo na uprizori- tev Miklove Zale, vse pogo- stejši. Pri Borovljah prvi na- pisi ob cesti. Puščica z napi- som Miklova Zala- Dovolj niz- ko, da bi kdo ne mislil, da gre za krajevni napis, sloven- ski seveda. Na cestah, ki peljejo z ju- ga proti svetemu Jakobu, so to soboto bili p>opotniki zve- čine Slovenci. Koroški Slo- venci od Podjune do Ziie, pa njihovi gostje iz matične da.- movine. Videli sino registrske številke vseh slovenskih sre- dišč, od Kopra do Murske So- bote. In vmes dva Turka. Kakšno naldjučje? Kje sta se vzela na C- ■ -^oi severnim pobočjem Karavank? Očitno sta se zgu- b... -.1 zašla na stranpot, po naključju pa na sled svojih pradedov, ki so iz Roža od- vlekli na Turško lepo in po- gumno Korošico. Miklova Zala na zgodovin- skih tleh. Lepaki bodejo v oči. Zato ker so redkejši. Poplavljeni so z onimi, ki vabijo na »zeltfest« v Borovljah. Toda zaman. Kdor hoče, najde tu- di iglo v senu. Kar je ta dan moglo z doma, je iz sloven- skih hiš šlo v Svatne. Svatne so bile kot romar- ski kraj. Od Jakoba je bilo treba peš. Lepo spoštljivo peš. K važnim in svečanim do- godkom hodi človek i>eš. Le k prvemu in zadnjemu ga ne- sejo. Pa so gledali mladi avstrij- ski policisti, kje se vse to ljudstvo jemlje. Bili so ustrežljivi in celo prijazni so skušali biti. BITI ZRAVEN, TO JE BIL DOGODEK Nad pettisoč gledalcev je privabila Miklova Zala v Svdtne- Po osemanjstih letih se je znova vrnila v kraj, kjer je bila, po ljudskem izročilu resnična Zala doma. Ravno tako dolgo, ravno ta- ko 18 let, so se KoroškivSlo- venci tolažili z lažnim upa- njem, da bodo dosegli svoje pravice. Po lanskih dogodkih .je menda slehernemu jasno, kako brez boja, brez enotno- sti vseh Slovencev na Koro- škem, brez podpore matične domovine, brez mednarodne javnosti, germanizatorski pri- tisk ne bo odnehal. In zato je ponovna uprizoritev Mildove Za.le simbolič-en dogodek. Ju- nakinja koroške ljudske pri- povedke je utelešenje zvesto- be koroški očetnjavi, mate- rinščini. Tako približno je v svojem uvodnem pozdravu povedal predsednik slovenske T Fr?.T^ci Zwit- ter. Bil je vesel obiska am- basadorja Mitje Vošnjaka, kun^iua Bojana Lubeja, vseh številnih gostov iz Slovenije, predvsem pa rojalcov iz Ko- roške. Biti zraven, to je bdi dogo- dek. Odprta scena, razsežen pro- stor gotovo nista pogoj za sprejemanje, kot je možno v dvorani. Mikrofoni in zvočni- ki so goltali in maličili be- sede- Toda vsi so vedeli kaj govori Zala, kaj napletata Almira in njen izdajalski oče, kaj modrujejo očetje pod M- po in kaj buri mladence. Zgodba, o Miklovi Zah je Ko- rošcem položena v zibal, zna- jo jo na izust kot očenaš. Biti zraven, to je tisto kar vle- če, se poistovetiti z Zalo, z Markom, spoznati v trgovcu vindišarskega zgagarja, v osebnosti Skender bega haj- matdinstovskega veljaka. Za nas, ki smo prišli čez mejo je pomenilo še več. Vi- deli smo. d.a Mikolove Zale rmo poetovili »na oder« odao- SVATNE NAD SV. JAKOBOM V ROŽU Miklova Zala Toliko ljudi in še pet tisoč ... Slovenci že dolgo nismo več zaplotniki in zapečkarji. V svet nas nr>ika zganjati zvedavost, samo- všečfiost in zavist. Poplavljeni od tujcev smo tudi sami radi kdaj tujci. Le na Koroškem ne. Tam ne. Tam smo nostalgični. Tja hodimo kot na romanje; z bridko svečanostjo in prikritimi očitki v srcih. Zakaj smo nekoč dopustili... Ne. V Podjuno, Rož in k Žili ne hodimo na tuje. Tja se vračamo. Vedno znova, pa spet in spet. Vleče železni konjič in oči se ne morejo napasti lepot ob cesti. Pri Poljani, ki je še in ostane Poljana,, se čez klanec svet prevali v Podjuno. Nemarno vleče dreto pod Peco kralj Matjaž. Mar mu je, Ogru, da morava z Dragom kazati potni list. Vraga, mar res ves svet misli, da smo v teh krajih na tujem? Koder je vodila Miklovo Zalo pot iz turške sužnosti bi moral biti Pliberk, pa je samo Bleiberg. Zaradi tuje zvenečih limen se nam cesta zameša v Eberndorfu, ki je nekoč bil Doberla ves. Nočeva po veliki cesti. Videti hočeva Borovlje, čeprav so Ferlah, poškiliti na Klopinjsko jezero, ki je Klopajnersko, samo da rfi slovensko. Še sveti Jakob je raje sankt Jakob in Rož se je podaljšal v Rosenbach. Le Svatne, čisto pod vznožjem Golice, ki je z dravske strani Kahikogel, majhno naselje nad Rožem so ostale Svatne. Premajhen kraj, da bi imel napisno tablo. To je bil cilj. Svatne. Kraj, kamor se je spet vrnila Miklova Zala, junakinja Serajnikovega rodu, simbol in prispodoba koroške neupogljivosti, zvestobe. V gneči Pred~^^ tvenim prostorom maj našel koroške^^ snika ANDREJA ^1 TA. Bil je med organizatorji in d /] stani stiski s časoml za trenutek je ' čas, da sva maio ^ petala pred za^J predstave pa še vrn^ kulisami. ^ V »Miklovi ZalU( pa okoli sto ig^ Zbrali so se iz ra^l krajev (železna Bilčovs, Bistrica, ^ Ije) in vadili so dtd seca. Delo je režirai di MARJAN ZRIN]Eq liko pa mu je s str^ nimi nasveti pomagal] jan Belina iz Ljubij Da je bilo delo nopom treba posebej poudar^ saj je treba veliko zna da režiser obvlada i številen ansambel. Bij tudi tehnični prahki^. ozvočenjem. Vse je ml, lo biti popolno, nič ^ šnosti. V igri naslo],^ tudi konji, morali smo navaditi na luči, da s? so splašili, pa še f drugih stvari . .. ij^ so z izrednim zanimn^ spremljali naše priprt cela dva meseca. Nafj, ši dokaz za to je bilo vih petsto gledalcev h generalki. Sicer pa nis imeli drugih probla pri uprizoritvi »Afaj Zale«, vse je bilo mi' in delali smo neoviru' cA in osivele mamice. I bila mladina, ki jim z ni mogla, prikriti rosnii, zvenečih iz mladostnefi su. Pa tudi fantje, ki sc bek za red, so bili a Razpostavili so se po i in obkrožili prizorišče avditorij v širokem loki vsak primer. Pa ni bilo ba- So odnehali, so sep( nili? Jim, sodobnim Tuil ni bilo do- tega, da bi n Zalo v Svatnah. Mori mislili, češ, vse je zgod« preteklost. Pa ni. Miklova Zala ne mon nehati. Vedno se bo vn bodrila in opogumljala, li ni tako zelo hudo, i ne bilo mogoče va vstrajati. Z Zdlo se vračajo v i ljudje iz Ziljske dolin Podjune, z Gosposvet polja, sem od Krke, od sod kjer še zveni sto govorica. Vračajo se, se prešteli, ne da bi jili Ko pridejo se vračajo ti ši. Mila, jokajoča pesem 6iz jizero« more biti himna, če je treba t«i na koračnica. Pojdimo po Zalini sta krat tudi mi. Pojdimo šteje kot doslej. Fotrel to, da jih gremo pogled zdravit in se poveselit,' še tam in mislijo še dol ti. Tam med Žilo ^ no. Tekst: JURE KRA^ Slike: DRAGO ,n ^ 9. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran T Prejšnji teden je bila v pivnici Zdravilišča v Rogaški Slatini otvoritev razstave likovnih del rojaka akademskega slikarja Avgusta Lavrenčiča. S svojimi sodobnimi likovnimi izrazi je navdušil številne obiskovalce zdravilišča. Tudi to razstavo sta pripravili šmarska Kulturna skupnost in Delavska univerza. Foto: D. MEDVED ^fiez Ročnik Kmet—zborovodja Ijadnjem času imamo ne- čudovitih primerov raz- pega kulturnega življenja v krajih, za katere jarsikdo mislil, da v njih Bjo kmečki ljudje le te- odelo in kratek počitek, je sicer resnica, toda k te- počitku moramo prista- le to, da kmečki ljudje ij v vsakem kraju tudi počitkom ne lenarijo, ii si najdejo čas za ka- okoli duševno sprostitev- za petje. Skoraj ni več- kraja, ki ne bi imel svo- jralske družine ali svoj C zbor. to tudi v Bočni. Bočna, lirje, Rečica in na sploh lia Savinjska dolina se I ponašajo z dolgoletno ko tradicijo, ki pa žal v ijem času nekoliko zami- Izjema so med drugimi Trli pevci in pevke iz le. Nobena tajnost pa ni, |f temu »kriv« predvsem J^ROCNIK — kmet, Iju- [^^tja ter seveda zboro- •Jtoškega in ženskega J.^iub težkemu delu na , je še vedno našel čas ,^ prepevanje, za igra- H^^^ftiburaškem ansamb- L; je celo dirigent tam- )^ ^ Radmirju - seve- [ ^ojno) ali za sodelo- s.?*^ ostalih odrskih Ni denarja, s ka- mu lahko kdorkoli li,,^ |nid^ ki ga je Janez v to, da se je o iC^aio daleč naokrog tijj^j^ z veliko kulturno \- P času, ki ga je za ^5 *^uitumo delo pora- o^^^ori kot o izgublje- saj je v njem na- ' ^^omeniško varstvo iz Celja. Kot prvi objekt v' šmarski občini, predviden za obnovo, bo na vrsti cerkev. Devica Marija na Pesku, v kraju Sla- ke pri Podčetrtku. Cerkev je predelana v baroku, po izvo- ru je gotska in hrani p>o- membne baročne freske, ka- terih avtor zaenkrat še ni znan. Obnovitev cerkve bo zadnja faza procesa, ki je tra- jal že nekaj let- Naslednji objekt bo olim- ska cerkev, odnosno samo- stan, na katerem bodo po- pravili ostrešje. Že dalj časa kliče po po- pravilo kompleks kapelic, ki se vzpenjajo proti cerkvi Svetega Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Predvidevajo, da bodo še letos popravili vsaj eno, če že ne več. Največja spomeniško varst- vena investicija v letošnjem letu bo vsekakor popravilo ostrešja podsreškega gradu, ki je tik pred razsulom. V p>opravilo tega pomembnega objekta bodo vložili 13 mili- jonov in 800.000 starih dinar- jev. Grad ima romarske za- snove in je kot tak zelo p>o- memben ne samo za Kozjan- sko, pač pa tudi za celotno zgodovino. Škoda je le, da je skoraj popolnoma izropan. Se enkrat bo letos prišel na vrsto Sveti Rok. Tik ob cer- kvi stoji stara domačija, ime- novana Predenca- Objekt je pomembna etnografska p>o- sebnost in jo nameravajo oh- raniti takšno, kakršna je bi- la stoletja nazaj. Na cerkvi- ci Miklavža na Boču bodo obnovili celotno streho, s tem pa se zaključuje program za- voda za spomeniško varstvo za šmarsko občino v letoš- njem letu. Miklavž je pozno gotska cerkev in je že dalj časa, tako kot ostale zname- nitosti v šmarski občini, ča- kala na obnovitev. MILENKO STRAŠEK 8. stran — NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 VELENJE V,.Gorenju'' spet delajo Več tisoč delavcev »Gorenja« iz Velenja se je v ponedrfjek, 6. 8. 1973 vrnilo z enajstdnevnega kolelrtivnega dopusta. Medtem ko je bila velika večina vseh delavcev iz enote Velenje oa dopustu, so v tovarni vse vzdrževalne službe delale s polno paro. Preuredili so veliko delovnih prostorov, obnovili dotrajane ali iz- rabljene delovne naprave, izpraznili so skladišča gotovih izdelkov ter opravili še mnogo drugih i>otrebnih vzdrževalnih del. Po prepotrebnem oddihu je ta veliki delovni kolektiv začel spet delati z večjim elanom. Do konca leta bo potrebno napraviti še na ■totisoče gpspodinjgjtih aparatov. JOŽE MIKLAVC CELJE Perspektiva razvoja Razvojna služba se je v tovarni Aero formirala kot samostojna organizacijska enota leta 1972. Njena naloga je predvsem nadome- stiti tuje surovine z domačimi in razvijati dolgoročne načrte v tem smislu, da bo proizvodnja podjetja bazirala na naravnih virih. Prav zaradi takšnih načrtov je Aero namenil veliko investicijo v tovarno celuloze v Medvodah, ki je tudi ena od TOZD organizacije združe- nega dela Aero. Tako je v podjetju samem zaključen celoten proiz- vodni ciklus — od predelave lesa v surovino do končnega izdelka. V letu 1972 je razvojna služba v Aeru zabeležila dva vidna uspe- ha: izdelala je samolepilni papir, ki služi za izdelavo etiket in brez- sajni fotokopirni papir. Nedvomno je velikega pomena tudi razvoj papirne baze v Medvodah in pogodba z japonsko družbo o izdelavi brezsajnega papirja. Ena od nalog razvojne službe je tudi prit^niti k sodelovanju novatorje, to je ljudi, ki z amaterskim delom in koristnimi predlogi pripomorejo k razvoju podjetja. Do sedaj je bila razvojna služba zelo slabo povezana s temi ljudmi, vendar pa upajo na bolje sedaj, ko so v podjetju sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju novatorjev. Razvojni oddel^ v Aeru je opremljen zelo dobro. Poleg vse druge opreme imajo na voljo tudi univerzalen poizkusni stroj, na katerem lahko vzpostavljajo delovne pogoje, ki so isti kot na dru- gih strojih v podjetju. Tako lahko veliko pridobijo pri času dela in kvaliteti izdelkov. Nedvomno pa ima precej zaslug razvojna služba tudi pri tem, da se je od leta 1971 povečala proizvodnja v Aeru za 100 odstotkov. SLOVENSKE KONJICE Obnova bazena Po enoletnem premoru so v Slovenskih Konjicah spet odprli bazen. Prejšnja leta so izkoriščali vodo reke Dravinje in njenega potoka, letos pa ie črpajo vodo Iz novega konjiškega vodovoda. Konjiški bazen je bil zgrajen takoj po vojni in je eden prvih bazenov na tem področju. Zgradilo ga je podjetje Konus in sicer 8 pomočjo delavcev, ki so prostovoljno pomagali pri delu. Podjetje je nato prepustilo oskrbo bazena telovadnemu društvu Partizan, se- daj pa Jje bazen last stanovanjsko-komunalnega podjetja. Bazen, ki je dolg 50 metrov in širok 17 metrov, bodo letos ob- novili. S pomočjo sredstev, ki jih zagotavlja samoprispevek, bo sta. novanjsko-komnnalno podjetje uredilo okolico bazena In zabetoni- r»lo travnato površino ob robu bazena. Prav tako je potrebna ob- nova garderob, ki so sedaj brez strehe. Poleg tega bodo i>ostavill tndi filtre, ki bodo sproti čistili vodo. Predvidevajo, da bodo vsa obnovitvena dela končana spomladi prihodnjega leta. Z obnovo bazena in ureditvijo nasadov okoli njega bodo konji- 6ani nedvomno dobili nov relireacijski objekt, ki bo pritegnil veliko starejših, predvsem pa mladih obiskovalcev. DAMJANA ŠMARTNO OB PAKI Nov o hira In i k Zgodaj spomladi so kmetje v Rečici ob Paki astano\-ili zadrugo. Ijetošnje žito so poželi že s kombajnom, ki so ga kupili pri velenj- ski ERI. Največji dogodek pa je bil, ko je zadruga kupila stroj za obiranje hmelja. Sedaj je še v montaži, do takrat lio pa bo dozorel hmelj, bo končan tudi stroj in pripravljen za obiranje. Pridna mladina Ker se približuje jesensko nogometno kolo, nogometaši v Šmart- nem skrbno pripravljajo igrišče. Naši nogometaši bodo v jeseni zaigrali v slovenski conski ligi, zato mora biti tudi igrišče temu primemo. Denar, ki je za delo potreben, je delno že zbran, drugo pa bodo klubu podarila podjetja in skupščina. Upajmo, da bo »bi- Mlna akcija dobro uspela, saj h naši nogometaši to zaslužijo. ZORKO KOLNIK roMAGA^A^OČAll Novo Celje. Kraj med Petrovčami in Žalcem. Neopazen kraj. Ob cesti, kjer je velik križ in se vedno ustavlja avtobus (pa ne zaradi križa, temveč zaradi tega, ker je tam avtobusna postaja). In iz avtobusa izstopajo ljudje, ki hitijo preko prometne ceste proti lepo urejenemu gaju. Še prej je železnica, čez katero vsak dan zapelje po nekaj vlakov. Tovornih in potniških. Tovorni so ponavadi polni, potniški prazni. Zato pa je cesta polna. In za tistim velikim gajem je poslopje pa nekaj asfaltiranih poti pa ljudje s svojj. mi majhnimi in velikimi problemi in težavami. Tam so ljudje, za katere ni prostora v raznih luksuznih upokojenskih domovih (iz različnih vzrokov). Tam so. In tam ponavadi ostanejo. Pa naj bodo sorodniki ministrov ali profesorjev ali ljudje, katerih otroci so se razkropili po svetu kot jata novorojenih ptic. Na 335 zasedenih postelj trenutno čaka 28 ljudi. Čakajo. Čakajo. Čakajo. Ko koga odnesejo v belo platno zavitega ali slučajno pride kdo od sorodnikov in še živega vzame domov, potem ostane postelja prazna. Takoj na njej leži drug. Vse se vrti kot v krogu. Med belimi štirimi stenami, zunaj pa je zeleno drevje in zdaj poleti — kadar ni dežja — sonce. In spomini. Predstavimo sogovornika, ki nas je delno popeljal v ta nenavadni, vendar res- nični svet: Mirko dr. Vengušt, šef zdravstvene službe socialnega zavoda Doma oskrbovan- cev Novo Celje in to od njegove ustanovitve leta 1970 dalje. Klepetala sva v sobi, kjer so vse stene, razen tistega prostora, kjer sta okno in vrata, prepolne knjig. Pravzaprav ne ste- ne, ampak police postav- ljene ob te stene. Pred vhodom v sobo, ki daje videz, da v njej dela in ustvarja razgledan člo- vek, visi ob vratih nekaj pušk in fotoaparatov. Dr. Mirko Vengušt je poleg drugega tudi lovec. No, bolje rečeno, ljubitelj na- rave. Spila sva kozarec neke rumene pdjače, da je po- govor lažje stekel. »Pri nas je zavod kom- biniranega tipa, v kate- rem se srečujemo tako s socialno, kot tudi zdrav- stveno problematiko, ki je tako po starosti, kot po bolezenskih primerih zelo pestra. V našem zavodu imamo varovance — bol- nike od 16. leta dalje in to obeh spolov tja v viso- ko starostno .obdobje. V večini primerov gre pri sestavi naših varovancev za kronične bolnike s te- lesnimi okvarami in kro- nične duševne bolnike, ki so potrebni trajne azilaci- je, trajnega in kcmtinuira- nega zdravljenja in zdrav- stvenega nadzorstva. To so ljudje, za katere si ne moremo zamisliti, da bi lahko uživali takšno var- stvo v domačem okolju, niti ni mogoče, da bi se dolgotrajno zdravili v bol- nišnicah. Bolnišnica je funkcionalna ustanova, kjer se bolniki hitro me- njajo (prihajajo in odha- jajo), naš zavod v Novean Celju pa je takšna oblika zavoda, kjer lahko v da- nih možnostih nudimo ti- sto varstvo, ki ga ta vr- sta bolnikov nujno potre- buje. Na primer da je du- ševni bolnik vedno p>od primerno terapijo v psihi- atrični bolnici. Njegovo zdravstveno stanje pa bi se lahko poslabšalo, če bi se vrnil v svoje prvobitno domače okolje. Prav zaradi tega so naši zavodi še ka- ko potrebni. Po drugi stra- ni pa je socialna indika- cija za oskrbo v našem zavodu v tem, ker recimo kronični starejši bolnik, ki patrebuje trajno zdrav- stveno varstvo, le tega do- ma ne moire doseči, ne toliko iz finančnih razlo- gov, kot zaradi tega, ker so ljudje, ki naj bi za njih skrbeli, prezaposleni. Vse to jim nudimo pri nas.« Kdo prevladuje v vašem zavodu? »Čistih občinskih p>odpi- rancev je vedno manj. Ve- liko je že danes samoplač- nikov in delnih plačnikov, medtem ko število f>opol- nih občinskih podpiran- cev, kot sem že omenil, počasi upada.« Kakšna Je kapaciteta va- šega doma? »Imamo 335 postelj, ki so stalno zasedene, imamo pa tudi vehko tistih, ki čakajo na prosto posteljo.« Ali naraščajo i>ootrebe po moč- negših posteljnih kapacite- tah v takšnih domovih, kot je naš. Veliko je lju- di, ki potrebujejo tako so- cialno, predvsem pa zdrav- stveno varstvo. Pri nas je trenutno 28 čakajočih, ki bi želeli priti v naš dom. Postelja se sprosti samo ob smrti ali če kdo koga vzame domov.« Pravite, da je vaše delo naporno ... »Je tn to predvsem za- radi različnih bolezni, ki jih imajo naši pacienti. Etelavci v takšnem zavodu morajo biti zelo požrtvo- valni, vztrajni, potrpežlji- vi in bi morali biti za tak- šno delo tudi pravilno na- grajeni. Zaradi težavnih delovnih pogojev imamo vedno probleme s pomanj- kanjem ustreznih kadrov, saj si vsak mnogokrat pre- misli, preden pride k nam v službo. Vsak si pač želi lažji delovni ambient in boljše življenjske pogoje.« Kako navezujete stike z bolniki? »Predvsem se poslužuje- mo individualnih kontak- tov, saj ti velikokrat bolj pomagajo, kot zdravila. Človeka je treba spoznati, mu biti blizu, mora te sprejeti tn se ti zaupati. Ce so ti odnosi dobri po- tem je vse dobro.« Kaj je potrebno za tak- šne stike? »To ti mora biti priro- jeno, to se ne da naučiti na fakulteti. Enostavno je treba imeti posluh za sti- ke z ljudmi. Poglejte, ka- ko se ljudje navadijo na zdravnika. Zadnjič sem se p>eljal s kolesom pa me je starejša ženica iz našega doma opozorila: doktor, pazite, da ne boste padh, kaj bomo pa potem imeli! Pri lajšanju njihovega tr- pljenja je tudi zelo po- membno, da si čimveč med njimi tn z njimi. Bolj si- gurne se tako ix)čutijo. Vedo, da se nekdo 2& njih zanima in za njih skrbi.« Kakšen odnos pa imajo svojci do svojih, ki so v domu? »Cestokrat je tako, da se svojci za svoje ne za- nimajo preveč, istočasno pa postavljajo takšne po- goje, ki jih niti doma ne morejo zagotoviti. Za nas je to težko, če naletimo na takšno nerazumevanje. Je pa tvKii nekaj takšnih, ki svoje stalno obiskuje- jo in skrbijo za njih, se zanimajo za njihovo zdra- vje ali jim na kakšen dru- gačen način pomagajo. Osebno me moti, da smo včasih popustljivi tam, kjer popustljivost že ni več na mestu in že tudi sam oskr- bovanec prihaja z zahte- vami, katerih ob najbolj- ši volji ne moremo izpol- niti. Včasih to že meji na pravo asocialnost, ki jo nekje nehote podpiramo. To pa je zaradi tega, ker a razpolagamo z nistrumes ti, ki bi lahko takšne» gativne ix)jave uspešno is efektno preprečevali. Pred vsem bi lahko tukaj m nili primere nepopravlj- vega kroničnega alkcM zma z vsemi depravad) mi in deviacijami osete: sti, ki škodljivo vpliva 3 ostalo okolje. Dalje bi n» rali omeniti klateštvo ji tudi razne druge poja« ki imajo pri posameJ kih izrazito asocialni I rakter pa naj gre 2sdajl za prilagajanje hišnJ redu, za vprašanje pHW ne, za vzdrževanje oeeW higiene itd. Takih prii* rov ni ravno malo, v« dar bi bilo pirav, če bi' takšnih slučajih lahko IK realno in energično i* paii. Prav tako je tudil membno vprašanje d«" ne okupacije v zavodu, na pridobitna, ampak i kje samo zato, da bi človek zamotil, nekaj ' lal in hitreje bi mu TtA val čas. Korist bi od ' ga imel predvsem člo* Posamezniki pogosto neprimeren način odi njajo sodelovanje pri * nih delih tn vam v oW povedo, saj nam ni^ morete, mi smo soci« problem. To pa ni pr* Se sva nameravala • petati, vendar delo je * nejše. Dr. Mirko Veng" se je moral vrniti ^ oskrbovance zavoda v' vem Celju. Veliko srnO vedeli. Veliko koristn«! Obstajajo problemi, 1 katerreševanju boJ* ral priskočiti na pomo^ nekdo drug izven za.vO^ Za ljudi gre in prav zaJJ tega je treba po"^ Tega se v zavodu kr^ zavedajo, samo sanu ^ ga ne zmorejo, l^^, Vengušt je lepo po^^ »Ce oko ne vidi, ' magajo očala in svetl^^" Veliko resnice je v T. »A ^9. avgust 1973 MOVI TEDNIK — »trMi 9 l^jihovo življenje je materinstvo STAROST JE ŽALOST jCrepka in odločaia po- java matere MATILDE jnVRENCIC, ki je rodila jLif^nioi nad Ločami 11 ^]c, šest fantov in pet ^gklet in smo jo ob na- obisku zmotUi pri na njivi, izdaja tr- den 2aiačaj. Vsaj tako tr- den, njihova doma- čija, ki j« že nekaj let y rokah domačega sina Poldeta. S 84-letntm oče- jojn, ki še vedno kaj po- stori pri hiši, mati pa še preobrača plevelne braz- de, poprimejo za delo, za- to je njihovo posestvo, ki meri 23 hektarov, več kot vjorno urejeno. H Draže vasi, pri Mar- truču je bila doma, kjer ^ tu ^o.t učenec znanega • strokovnjaka Jan- \ Jferja iz Celja bo Mar- \s^'^ te dni sodil svojo k rt? srečanje. To je re- V ^^dek. Marjan Goleš b ^^®^Jo na Flosarskem t;5^, Ljubnem sodil sre- ''^io K ~ Mercator tn J ooga(-o kartoteko vpi- ky 499 srečanje. Sod- N,,^ celjskih sodnikov ^jJe odredil za petsto- \^ srečanje med no- Kladivar j a in Ru- darja iz Trbovelj, ki bo te dmi v Celju. Športnega delavca in sodni- ka Marjana Goleša poznajo športniki Celja. Tudi ljubi- telji nogometa! Že prva leta po vojni ga namreč srečamo kot nogometaša v pionirskih vrstah Olimpa in pozneje Kladivarja. Nekaj let je sicer v senci takratnih odličnih vratarjev v Celju branil celo vrata celjskega ligaša. Toda njegov cilj ni bil nikoli veliki športni dosežek v nogometu. Iz številne skupine mla- dih sodnikov je opravil prvi sodniški izpit 1959 leta. Naziv podzveznega sodnika dobi L 7. 1960. Tu ga že srečamo kot sodnika v prvi in dmgi podzvezni ligi. Ker je izred- no nadarjen in prodoren v svojem sojenju postane re- publiški sodnik 9. oktobra 1962 leta. Mladih sodnikov Je v vrstah takratnega re- publiškega zbora primanj- kovalo. Vse večje derbyje re- publiške lige zaupajo mla- demu Marjanu Golešu. In od- lične ocene so ga privedle na listo zveznih sodnikov. Septembra meseca 1965 po- stane kandidat za sojenje zveznih tekem. Svoj cilj je dosegel. Danes je tretji na Jakostni listi sodnikov druge zvezne lige. To pa pomeni, da mu bodo zaupali kmalu sojenje I. zvezne nogometne iiige. Do sedaj je sodil 65 zveznih tekem kot glavni sod- nik in 42 tekem kot mejni sodnik. , , V zelo zanimivem razgovo- ru smo izvedeli, da se Mar- jan Goleš nerad spominja le srečanja v Kidričevem, ko so mu pristranski gledalci po porazu domače ekipe raz- rezali vse gume na avtomo- bilu. Drugače pa ni imel no- benih problemov v vseh svo- jih 499 tekmah. Sam pravi, da vsako srečanje, najsi bo to podzvezna, republiška zjvezna, vzame resno in za nJega ni domačega moštva. Se največ »treme« je imel v začetku, ko je sodil do- mačemu moštvu v Celju. Marjan Goleš je sprejel tu- di posebno priznanje kot sod- nik. Kot edini celjski nogo- metni sodnik je vodil final- no tekmo republiškega po- kalnega prvenstva med Ma- riborom in Olimpijo v Mari- boru. Mimo tega Je dobil od- lične ocene na turnirju mla- dih reprezentanc v Italiji, ko so sodelovali nogometaši Slovenije, Koroške, Purlanije In Južne Nemčije. Bil je nam- reč od vseh svojih kolegov labran za sodnika finalne tek- me med Furlanijo in Južno Nemčijo. Ob zaključku naše- ga razgovora nam je Mar- jan Goleš zaupal, da imamo v Celju dober sodniški ka- der, katerega resno in stro- kovno pripravlja Janko Vag- ner. Sam pa si želi nastopati In soditi v prvi zvezni ligi. Pozneje pa se bo popolnoma posvetil vzgoji mladih, no- vah sodnikov. J. Kuzma mali intervju Nemalokrat se sprašujemo, zakaj toliko slovenskih in jug^oslovanskih rojakov odhaja v tujino ix> 7,aslužek, kd je velikokrat bolj plod garanja kot dela. Sama odločitev, za- posliti se v tujini, pa gotovo ni lahka za nikogar, saj je toliko stvari, ki te ljudi vežejo na domapi kraj, prijatelje, morda na mladost. .. Morda je prav domotožje tisto, ki kot nevidna sila privlači zdomce vedno znova med nas. Tudi iz konjiške občine je mnogo delavcev zaposlenih v tujini. Organizatorji loških podetnih prireditev nanje niso p>ozabili. Na predvečer dneva vstaje slovenskega naroda so na gradu Pc^led pripraivili srečanje zdomcev. Na vprašanja, zakaj so se zaposlili v tujini in kdaj se bodo vrnili so nam odgovorili: "Vprašuje: Tone Tavčar Odgovarja: Anton Stožir Ta človek je združil svoje življenje z rastjo in življenjem nečesa druge- ga. S hmeljem. Dal mu je svoje življenje in svojo ljubezen. Videl sem, kako mu z obraza odseva lju- bezen do hmelja. Hmelj je izžareval iz njegovih kretenj, pogleda. »Kdaj ste se pričeli uk- varjati s pridelovanjem hmelja?« »Bilo mi je štirinajst let. Takrat je bil hmedj še na hmeljevkah. Nihče na slutil današnjih žičnic. Takrat sem spoznal, da bo s to, laliko bi rekel sebično rastlino, povezano vse moje življenje, vsa moja ljubezen.« »Ali je med položajem takratnega in današnjega hmeljarja kakšna razli- ka?« »O, pač. Jaz sem imed svoj čas do 7.000 sadik. To je bilo za takratne raz- mere veliko. Hmelj smo ves čas skrbno gojili. To- da, nikoli nismo vedeli, kaiko bo s prodajo. Vse je bilo zelo tvegano. Zgodilo se je tudi, da si nasedel špekulantom. Tako je bil lahko končni izkupiček prav skromen. Danes tega nd. Vsak kooperant ima v naprej zagotovljeno ceno in prodajo. V tem je veli- ka prednost in seveda raz- lika od nekdanjih let.« »Ali ste zadovoljni s prodajno ceno?« »Nisem, toda zradi sta- nja na svetovnem tržišču bo v kratkem težko dose- či višjo. Vsekakor bo mo- rala prodajna služba po- sredovati pri inozemskih kupcih, kajti tistemu, ki mora sam plačati vse stroške z delovno silo, ostane bore malo izkupič- ka.« »Kaj boste storili in ukrenili kot novi hmeljski starešina?« »Sam pravzaprav ne morem ničesar, skušal pa bom na vsak način vpliva- ti v dobro hmeljarjev. Najbolj občutljiva za vse je cena hmelja. Toda, tu lahko najmanj napravim.« »Kaj hi kot starešina svetovali hmeljarjem? »Rekel bi jim, naj se držijo dogovorov s kme- tijskim kombinatom in naj ne nasedajo prekupče- valcem. Pa tudi to bi jim rekel, naj ostanejo z\'esbi zeleni roži.« Naš sogovornik je bil imenovan za hmelj skega starešino tudi v priznanje za njegovo 54 letno delo med hmelj skimi nasadi. Več kot pol stoletja je hmeljar! Sicer jih ima 68 let. VITKA EBRL: »Doma sem iz gradu Pogled pri Lo- čah. Pred tremi leti sem se zaposlila v Švici, kjer še do danes delam kot šivilja V tujino nisem šla zato, ker bi tam bolje zaslužila. Tisto, kar me je vleklo v tujino ja bila ljubezen do fanta On se je namreč že prej zaposilil v Švici, jaz pa sem čez nekaj časa odšla za njim. V bujind sva se odločila, da se poro- čiva. Prišla sva domov, se tu poročila in odšla nazaj v Švico. Ne vem, kdaj se bova končno vrnila.« __, JOŽE PLAVCAK: »Rodil sem se na gradu Pogled. Za- služek doma je bil zelo maj- hen, zato sem se odločil, da se zaposlim tudi jaz v tujini. Sel sem v Nemčijo, kmalu za menoj je prišla tudi mo- ja družina — žena in trije otroci. Sedaj sem zadovo- ljen. Zaslvižim precej in rad bi nekaj denarja priliranil, preden se vrnem. Kdaj bom prišel končno spet domov ne vem, kajti težko se je odločifti za povratf-k sedaj, ko Je zaslužek dober in dru- žina zadovoljna.« JOŽE BUKOVŠEK: Tudi Jaz sem doma iz okolice Loč, v vasi Kravjek. V Celovcu sem se zaposlil leta 1971. De- lam v tovarni kot delavec, čepirav sem izučen parketar. V tujino me nd Vlekla samo želja po večjem zaslužku. Se kot ot.rok sem si veliko- krat želel, da bi videl nekaj sveta in ta misel me privla- či še sedaj. V Avstriji bom ostal še morda tri leta, po- tem pa se bova kupaj z ženo vrnila v domovino in si tu ustvarila dom.« OLGA BUKOVŠEK: »V tu- jino sem odšla zaradi bolj- šega zaslužka. Tudi jaz sem zaposlena v Celovcu kot de- lavka. Tam se spoznala mo- ža in se poročila. Sedaj ima- va skupne načrte za prihod- nost. Rada bd si prihranila nekaj denarja, saj si tudi midva, kot toliko drugih za- koncev, želiva urejen in pri- jeten dom. Nisva se še toč- no odločila, kje se bova na- stanila po vrnitvi v domovi- no. Zelo verjetno pa Je, da si bova ustvarila dom ne- daleč od rojstnega kraja.« SONJA CREŠNAR: »Doma sem iz Draže vasi pri Sloven- skih Konjicah. Že več let de- lam v Nemčiji, vendar se na mislim še tako kmaJu vrniti domov. Zaslužek je dober, tudi z delom sem zadovolj- na. Delam namreč kot nata- karica v privatnem lokalu, prej pa sem delala kot delav- ka v tekstilni tovamd. Zelja vsakega mladega človeka je, da bi si lahko marsikaj pri- voščil in takšna je tudi moja želja. Zato bom še nekaj ča- sa ostala v Nemčiji, da bo moj prihranek čim večji.« Tako so nam odgovorili na naša vprašanja zdomci na Pogledu, čeprav so se skoraj vsi odločali za odhod v tujino predvsem zaradi boljšega zaslužka, se bo večina njih kmalu vrnila spet domov. Vsem njim želimo čimprejšnji povratek v domovino, saj jih tu čakajo vsi tisti, ki jih imajo radi in ki jih pc^rešaja DAMJANA STAMEJOIG 10. stran — NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 ODMEV NA »ZNAK« Ne vem, kdo je ukazal prenizko i>ostaviti pro- metni znak (kažipot) na Otoku v Celju in kdo ga je postavil, tudi ne vem. Vem pa le to, da smo cestarji na splošno zelo »majhni«. Malokdaj nas kdo »opazi«, razen takrat, kadar ga kaj »polomimo«. Smo res neke vrste »nuj- ni grešniki«? Vsi bi se ra- di vozili po lepih cestah. Za dobro stanje cest naj bi bili odgovorni »cestar- ji«. Kadar popravljamo ceste, pa skoraj ne bi imeli prostora . . . ^. ju- nija imamo »dan cestar- jev«. Pa se ni nihče na nas SF>omnil. Mi pa kljub temu živimo. Pa še res je. Leopold Maček, cestar Odgovor: Imate prav in obljubljamo, da se bomo cestarjev v tedniku kmalu spomnili. HIŠNI SVET SPRAŠUJE Iz katerih virov (dav- ščin) se steka denar za plačilo uslug Vrtnarstvu za košnjo, na primer, na Otoku? Vemo, da občina to plača Ali Vrtnarstvo v redu opravi svoje delo na Otoku? Kdo se za to za- nima, kontrolira? Ali se morda samo plačuje in nič ne gleda, kako je de- lo opravljeno, kje in kdaj? Zakaj Vrtnarstvo izpušča nekatere predele pri men- da dvakratni košnji na leto? Katere predele izpu- šča, po kakšnem ključu in zakaj? Ali morda neka- teri občani ne plačujejo kakega davka? In katere- ga? Ali bi mogli organizi- rani občani — na primer v svetu stanovalcev, ki za- stopa določeno stanovanj- sko skupnost — zadržati denar (svoj!) za te name- ne in zadevo bolje opravi- ti, kot so to sposobni na- rediti drugi v njihovem imenu? Denar občanov se pretaka, pretaka in pre- mika, koliko se ga pri tem izgubi? More kdo re- či, da nič? Ali se najdejo zadeve, stvari, ki so po dvakrat, trikrat plačane, pa še neurejene? Bi se dalo takim zadevam na- praviti »sistemski« konec? Zakaj to vprašujemo? Oglejte si okolico stolp- nic v Trubarjevi 53 a in b. Za skupnost stanovalcev svet Trubarjeve 53 a in b ŠE O »ŠENTJURSKIH HULIGANIH« Pričakovan je bil odgo- vor Branka Oseta iz Šent- jurja, katerega je objavil Novi tednik dne 5. julija v imenu tistih nekaj raz- vnetih, ki jim je kri vzki- pela. Ti so svoje jeze poln lonec, skuhanega morda pri eventuelnem porazu — skušali 2?vrniti na nekoga, tretjega, ki pa ni bil prav nič kriv. Ta odgovor je bil dobro- došel. Kajti tisti, ki mol- či, desetim odgovori. Ta- ko pa je B. Oset odgovoril »enemu«. Zavedati se je namreč treba občutnih ran, ki so posledice izbruha jeze. Ne vedno dolgolascev, kot j^h dolži avtor B. Oset, kajti tudi med njimi so inte- ligenti iz različnih pokli- cev — ampak vročekrv- nežev. In da se te rane nekega kraja ne bi širile, je dolžnost vseh, ki imajo pravico rojevati otroke, vzgajati mladino, katera je up, ponos in bodoč- nost našega naroda in dru- žbe. Tudi Amerikance narodi sveta ne hvalijo radi nji- hove napadalnosti proti vietnamskemu miroljubne- mu ljudstvu, čeprav se. kot temu rečemo — trkajo na svoje prsi, češ da za- stopajo, kot prvi ali celo drugi, ne vem kakšne bar- ve na tej zemeljski obli. V vsakem primeru pa prevladuje upjmje, da imajo vsi naši občani pra- vico, da se z vlakom ne- moteno vozijo. In to ved- no z dvignjeno glavo ne- moteno stopati po asfalti- ranih cestah, pločnikih, le- po urejenem centru obči- ne Šentjur, ki je plod ne le nekaterih, temveč rok vseh občanov. Jože Dobnik, Dolga gora 67, Ponikva KRAVA TEKLA ZA AVTOM Čuden naslov, boste re- kli, toda dogodek je ta- ko nenavaden in krut, da ga moram napisati. Pred nekaj dnevi sem videla na cesti Presečno— Dobje tekati kravo, pri- vezano za avto, v katerem so sedeli smehljajoči se možje s policije. Pomisli- la sem: taki gospodje, ali so sploh kdaj culi osnov- nošolske vrstice »surovež, kaj ti tako grdo ravnaš z živinčetom«. Kaj kmalu pa sem lahko zvedela, za kaj gre. Ti gospodje so se pripeljali iz Šentjurja. Kravo so vzeli iz zakle- njenega hleva pri kmetu P. M. iz Slatine pri Dobju zaradi neplačane obvezno- sti za starostno pokojni- no. Nemogoče. Kaj takega se lahko zgodi v današ- njem socializmu. Torej če revež ne more plačati, mu pa vzamejo s pomočjo po- licije. Za nekaj manj kot 1(X) starih tisočakov so vzeli sedemmesečno bre- jo kravo, jo privezali za avto in se. odpeljali, še večje ogorčenje je, da se to dogaja prav na Kozjan- skem, kjer jKJteka akcija za pomoč. Prosim, da to pismo objavite, ker je re- snično. Pridite povprašat, do kam je morala krava tgči. Izvedeli boste še več z;ani- mivosti. Med drugim tu- di, kako so pri nekem kmetu vzeli prašiča, ga kar odnesli, vendar jim je na srečo ušel. Pismo ob- javite, prosim tudi za to, da bodo tudi bralci zve- deli, kako se »pomaga« revnim in ostarelim Koz- jancem. Marija L., Dobje Odgovor: Pisma nisem v celoti objavil, ker se ni- ste podpisali s polnim imenom in priimkom. Gle- de »rubeža« pa je najbrž tako — res postopki niso vedno preveč prijazni. A če kdo ne poravna zako- nitih obveznosti, potem ob- last ukrepa, kjerkoli se pač to zgodi. V celoti pa z vami soglašam, da ne bi smeli privezati krave na avto. GLAS S PRIMORSKE Kot zvesta bralka vaše- ga časopisa vas pohvalim, saj je vedno bolj zanimiv. Posebno mi je všeč rubri- ka Bralci pišejo. Tako sem se tudi jaz odločila, da vam napišem nekaj, kar me teži, ozi- roma se mi zdi, kot da imam črva na polju, ki me priganja k temu pisa- nju. Upam, da boste ustre- gli tej moji prošnji, v ka- teri vas prosim v imenu vseh bralcev, še posebno pa tistih, ki so v bližini tega kraja, o katerem sem se odločila, da vam pišem. Kot veste, je sedaj čas dopustov in počitnic. Ta- ko sem se odločila tudi jaz za dopust z otroki v svoj domači kraj. Vse je lepo m prav, dokler je glavna cesta. Ko pa je tre- ba zaviti v Slovenskih Ko- njicah na makadamsko ce- sto, takrat je pa joj. Ok- na je treba vsa zapreti, drugače bo preveč vsilji- vega prahu, ki za zdravje m prav nič prijeten. To Je cesta, ki pelje skozi prijetne vasi Draža vas. Ži- ce, Loče, Zbelovo, Luseč- ka vas pa do Poljčan. Še enkrat, ta cesta je zastala 30 let za napredkom. Ču- dim se, kot otrok sem hodila v 1. razred osnovne šole po tej cesti, da je bila pred 30. leti ravno takšna, kot je danes. Po- žirali smo prah kot ci, sedaj ta prah »v^- dujejo« naši otroci, lo pa bo ta prah ^^^^^ že tretja generacija ni to žalostno? Zraven u pa požirajo še ubogj^ lavci, ki se vozijo aij v dijo vsak dan v služb^^ tej cesti. Kakšna so * njihova stanovanja, i^j !• prah polni v oblakih I dite, zato sem vam ri- sala tole pismo, ki n^^-' ži. Zakaj ta cesta, ig / dolga od Poljčan do j venskih Konjic nitnj falta? Domačini pj.^^ da jo obljubljajo bodo naredili asfalt, i mo kdaj? Zato se s prošnjo ob čam na vas, novinarje! tn bodite prosim tako bri in stopite do teh činskih mož, pa jih vj šajte, kaj sploh mislijo tej cesti, ki mori prj valce tega kraja in f kega, ki se sploh aia na njej. Pa mi dajte p sim odgovor, ki bo ver| no zanimal večji ig bralcev. Za vašo alc{ se vam vnaprej lepo hvalim in vam želim mnogo uspehov. Vaša zvesta bri s Primon Odgovor: S cestami hud križ. Denarja zj ni, želja pa je mnj Kdaj se morda tej »vi cesti svetlika asfalt, vemo. Pa bomo povprai na občini in o tem zapisali. AVTOBUS NI USTAVIL v petek, dne 6. 7. H sem z dvema otroka p>otovala iz Rimskih plic v Celje. Izstopiti j nameravala na Polu kjer je redna avtobu postaja. Ko sem plai vozovnico, je šofer d< da na Polulah ne si Začudeno sem ga po dala s pripombo, da tam vendar postaja. Ni mi šofer celjskega I) nika ni odgovori, ten odpeljal mimo postaj« menoj je potovala še odrasla oseba z otrok ki je prav tako nam vala na Polulah izsto Za naše prošnje se s sploh zmenil ni. Takoi morali v opoldanski čini pešačiti po nepot nem. Jezna sem bil8 Prahu na cesti skozi Podčetrtek so šteti zadnji dnevi. Stroj, ki ga vidimo na sliki, pripravlja cestišče skozi trg za asfaltno oblogo. —mst— FIJAVŽ FRANJO (4) DELOVANJE POLITIČNIH AKTIVISTOV V LETIH 1941—45 NA CELJSKEM IN SAVINJSKEM OBMOČJU Sekretarji in člani PK so se kasneje me- njavali, kakor so pač omogočale razmere in kot so po potrebi prihajali ali odhajali funkcionarji na druge dolžnoi^ti. Spomnimo se le nekaj imen: Aleš Bebler, Vipotnik Albin, Mica Šlander, Jože Jurančič, Bole Dušan, Ignac Voljč. Na štajersko so prihajali po svojih dolžnostih kasneje tudi drugi in med njimi Le- skošek Franc, Polič Zoran, Tomšič Mira-Vlasta, Darko Cerne. Kot že omenjeno, je okupatorjeva brezobzirna borba — zapiranje, streljanje in interniranje aktivistov, prav tako pa somišljenikov in sodelavcev, požiganje hiš in celih zaselko?. — hudo razredčilo partijsko in frontovsko organizacijo v prvi in drugi polovici 1942. leta. Odpor iv. dejavnost posameznikov in nekaterih skupin pa ni nikoli prenehala delovati. Jasen dokaz za to so številne žrtve, zapori v Starem piskru niso bili nikoli prazni. SireVjanje talcev in odpošiljanje v kon- centracijska taborišča ni nikoli prenehalo. Ko je v borbi na Dobrovljah junija 1943 padel se- kretar PK Kraigher Dušan-Jug in ob tej priliki tudi Vera Šlander, ki je delovala že od začetka 1942. leta po liniji SKOJ, je prevzel sekretarsko dolžnost Peter Stante-Skala in jo opravljal do februarja 1944 s Člani: Sergej Kraigher, Pavle Žaucer, Tone Dvojmoč, Albin Vipotnik a inštruktor CK KPS je bil Viktor Stopar. Tudi skojevska organizacija, ki je z navdušenjem m predanostjo delovala povsod v celjskem in savinjskem okrožju in utrpela zelo visoke izgube, se je pričela po- leti 1943. leta ponovno formirati. Isto velja za ZSM. Prav tako se povsod zlasti na podeželju ustanavljajo odbori SPŽZ, a v Celju in Zasavskih revirjih odbori Delavske enotnosti. — Za Petrom Stantetom je febru arja 1944 prevzel dolžnost sekretarja PK Voljč Nace, ki pa je kmalu padel in je nekaj časa izvrševal posle sekretarja Nemec Ivan-Vojko, ki je bil takrat sekretar Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za štajersko V juniju 1944 prevzame sekretarsko dolžnost Bebler Aleš, a v avg-ustu postane sekretar PK KP Jurančič Jože, a člani komiteja so Bole Tone, šlander Mica, Vi- potnik Albin in Dvojmoč Tone. Sekretar SKOJ je bila Ilupena Katja, a ji^ed njo Rajšter Marjan. Dvig ilegale je ha Štajerskem viden od pomla- di in še bolj od poletja 1943 dalje Prihod XIV. divizije Po velikem preobratu na ruski fronti, ko so po ve- liki stalingrajski bitki pričeli Nemci iz meseca v mesec doživljati večje poraze in ko so zavezniške sile v se- verni Afriki premagale nemško in italijansko armado, je tudi velika večina naših ljudi, ki so bili prej pre- plašeni zaradi nemi^kega terorja, pričeli močneje pod- pirati osvobodilno gibanje. Zelo pa je k poživitvi ile- galnega delovanja in oboroženega boja z okupatorjem prispeval prihod XIV. divizije na štajersko. Njeni nad- človeški napori in velike žrtve v boju z nemško sol- datesko v februarskih dneh 1944. leta v zasneženih go- rah in po dolinah polnih vojaštva, niso bili zaman. Takrat se je lažje pričelo s postavljanjem vaških od- borov OF, snovanjem partijskih celic in izvajanjem mobilizacije. Naše. tedaj na tem področju oslabljene vojaške pozicije ?;o izgubah Kozjanske čete 1942. ^ in padcu junaškega Pohorskega bataljona v ja''^'^'' 1943. leta, so se bistveno popravile. Na našem teri^ ju so se vojaške encte že v poletju 1943. leta ^. polniti z borci v Kozjanski odred, šlandrovo br¥^ a kasneje Zidanškovo, Bračičevo in Tomšičevo brif" Snovanje organov ljudske oblasti Mnogi politični aktivisti, preizkušeni v dvol^^^'' ilegalnem delovanju proti italijanskemu in nem0 političnemu in. vojaškemu aparatu, so bili posluh jeseni 1943. leta na področje Štajerske, a tudi i^' rativnih vojaških enot je bilo pritegnjenih doloj število mladih borcev, ki so pomnožili vrste Hef posebno še za delo z mladino in za obveščan]^' ^ celjsko-mvinjskem področju so takrat neumorni' brovec-Molek Lenko, Leon Cibic-Tomaž, Gričar ' Metod, Ogrizek RHlošSamo, Mašo Apih, Kastrin ^ Francka, Tone Bole, Rakar Ivo in drugi. Težko ?^ kratkem opisati, kdo vse je tedaj prišel in P^r« vrUe političnih aktivistov na našem področju. žitev z novimi sodelavci je tedanjemu kadru, ki i^^^ za seboj skoraj triletno borbo, vlil novih moči- ma jim ni inanjkalo, le naloge so postale čeda^l^^ htevnejše. Okupator si je bil v svesti, da si ne bO' gel tudi z največjim terorjem docela podrediti * ^ koriti naših ljudi, zate je nenehno izvajal kontrO'^ njimi. Znaki na vzhodni in zahodni fronti so '^^^ da bo slej ko prej prišlo do razpada rajhovske ,_____ Nadaljevanje P^f[^ .Q —- 9. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 bolj, ker.je imela '^jja ožuljene noge in "^ko hodila. Ob priho- f avtobusno postajo '".jg sem se takoj pri jetniku poz;mimala o in zvedela, da bi \ier Polulah moral us- fr;ti- saj je to redna av- "^Misna postaja, želim, da ^ pismo objavite. ^ Angelca Tratnik, Zagrad 62, Celje p.S. IiTie šoferja je Vr- ^ovjek Maks. RAZOČARANI STAR NAROČNIK NT Čeprav nerad, vendar se jjoram zop>et pritožiti za- izpada NT, ki je iz- jgl v četrtek, dne 19. t. m. pže, da ljubljanska ti- sama še vedno izpušča jjslove na NT pri črki ^ Opažam, da novega na- jj„jiiika nikoli ne zgrešite. Nja pa — ko sem .že če- jft stoletja neprekinjeno [jjročnik, pa je to že dru- !p!2pad letos. Imam vtis, ^ se to namenoma doga- jj češ: to je star naroč- ^, Id itak ne bo dolgo. Glejmo bolj na nove. Vprašam vas? Kaj ko bi jaz pozabil eno leto npr. plačati naročnino? Prav |Otovo bi jo izterjan s sodnim postokom ali pa bi mi list ustavili, če se 1» to še ponavljalo, bom prjnoran list odpovedati, dasiravno zelo težko. NT mi ni treba naknadno po- Sjati, ker sem ga kot strasten bralec že kupil, čeprav je moja pokojnina, skromna. Pripominjam, da se ne razburjam, če pride list I zamudo. En dan se da počakati. Ce pa popolno- ma izpade, plačan pa je, »presega vse meje potrp- iienja. Zahtevam, da od- jovomi stvar uredite. Anton Arh, Šentjur 125 Odgovor: Tovariš Tone, lesnično mi je žal. da se je to ponovno zgodilo. A nikar, bognedaj, ne misli- te, da kdo nalašč ne pošlje NT na vaš naslov. Tudi v Klreml le niso tako naga- H — pač pa je kriv za Wce izpade stroj in naj- kra malomarnost. Bomo o ^em primeru sporočili ' Ljubljano. In nikar se «e Jezite. V Atomske toplice pri Podčetrtku kmetje ne prodajajo samo vina, kar velja zlasti še za virštajnske vinograde, pač pa čedalje bolj vanje zahajajo kmetice okoliških vasi z mogočnimi košarami, kjer se bohoti včasih lepo, včasih pa tudi slabo sadje. Kakor pač je. Onkraj reke Sotle si je prodajo sadja omislil kar privatnik in tako konkurira kmeticam. Ko smo pred kratkim obiskali toplice, se nam je vsilil vtis, da je sadja c^o premalo in zato je takšna samoiniciativa okoliških kmetov kar vzpodbudna. —mst— Šentjurska občina si prizadeva, da bi imela čim več urejenega asfaltiranega cesti- šča. Korak naprej v tem prizadevanju pomeni prejšnji teden dano v promet cesti- šče od SEL proti DRAIVILJAM, do TRNOVCA. MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Prvič sem ga videla na prijateljičinem domu. Ziel se mi je zanimiv^ tako da sem prijateljico vpraša^M, kaiko mu je ime. Miro. Torej Miro Potem sem ze skoraj pozabila nanj Lep sončen dan v maju je bil, ko sem se počasi pelja^la s kolesom po cesti, z užitkom sem lizala sla-doled, kar od daieč za- gledam, da se pelje nasproti on. Skozi srce mi je ši- nil nepoznan občutek Sladoled mi je naenkrat postal odveč in skoraj celega sem vrgla stran. Le za bežen hip se je ozrl vame^ se mi nasmehnil in odbrzel mimo. Obstala sem in strmela za njim. Sama na. se sem bila jezna, žal mi je bilo sladoleda. Sedaj bi ga spet rada lizaUi. Tretjič sva se srečala rta neki zabavi. Prišel je rav- no z mojim sošolcem, jaz pa sem bila s prijateljico. Tega sošolca nisem nikoli posebno marala, toda takrat mi je kar prav prišel. »Zdravo Peter, nič ne plešeš.* »Zdaj še ne, če pa ti greš, bom,« mi je odgovoril. Sla sem plesat s Petrom, mislila pa na Mira, ki je naju opazoval. Po plesu je Peter naju s prija>teljico pcvabil k mizi. Tedaj sem ga lahko pustila prijateljici in se pogo. varjala z Mirom. »Grerho k jezeru,« naju je prekinil Peter. SH smo, onadva naprej, midva pa zadaj. Tedaj mi je položil ro- ku okrog vratu. »Všeč si mi Jana. Hočeš biti moje de- Me?« Takrat sem bila srečna, presrečna. Moja dlan se je znašla v njegovi in na ustnicah sem začutila njegov poljub. Bil je topel, zdi se mi, da ga čutim še sedaj. Bil je prvi in najlepši poljub. Odslej sva bila velikokrat skupaj. Sprehajala sva se Ob Savinji med belimi brezami, pekla kostanj in ko- ruzo na rečnem proiu. Hodila v planine, kjer sm le- žala drug ob drugem, strmela v dolino in sanjala. Lju. bila sva se in nisva vedela, da je v življenju tudi brid- kost. In prišla je. On je bil premeščen z delovnega me- sta. »Saj še bom prihajal k tebi, le bolj poredko,« mi je šepetal, ko sem ihtela na njegovih prsih. Jaz pa sem ga ljubila, želela sem ga videti vsak dan. Vedela sem, da bo daljava sčasoma ubila najino ljubezen. »če bi že odslužil vojaSki rok, bi se takoj poročila, tako pa je bolje, da počakava.« Odšel je. Res mi je pisal, toda. vsak dan sem ga bolj pogrešala. In takole nanj čakam že več let. Sem v stal- nem hrepenenju in solzah? Kaj, če bi z njim prekinila vse stike? Zaenkrat bi me boleio, zelo bolelo, potem pa bi mogoče čas zacelil rano. Pisala sem mu pismo ~ zadnje. Odslej pa je bil boj še težji. Njegovih pisem si nisem upala odpreti, ker sem vedela, da bom klonila in se mu spet vrgla okrog vra- tu. Trpela sem mnogo noči, prejokala, toda vztrajaila. Cas je delal svoje. Otopil je rano, dokončno zacelila, pa se nikoli ne bo. Sedaj mi je zelo žal, da sem napra- vila tako. Zdaj boli še občutek krivde. Njega pa ne mo- rem pozabiti, peče me spomin nanj, še vedno ga lju- bim, sedaj, ko je prepozno. V. K. kiLENKO STRAŠEK (3) ZVONAR MARKO Počasi je stopal po stolpu in vsaka stopnica mu ^ bila draga. Prijel je vrv. Vsa gladka in črna, sled I*, štirih, morda desetih zvonarjev. Kdo ve! In zdaj kako dolgo boš, kaj bo, ko boš star? Ah bo tudi še ta vrv tu? In boš ti še zvonil? Ni sd ^61 odgovoriti. Vrv je bila vprašanje ne, tudi čas je ^- in ob njej bo pletel svojo usodo, dokler se ne * zrušil. Vrv pa bo še počakala, morda še dva, tri '**arje. '^el je do zvonov. »Kako čisto drugi so. Neum- ^> kaj govorim. Taki so kot takrat, ko smo poma- ^ Jemejcu zvoniti aivemarijo. Samo, samo malo lep- jj^^' Zato, ker jih bom jaiz miel, ker bodo sedaj ^[ Stari Jerneje ni vedel, kaj je zvon. Trikrat je ^ po zvonu, potem pa ga spustil, da je vrv zape- }^ zraku in stopil v gostilno. Zvonovi niso drva, nacepiš, da te enkrat grejejo, zvonovi te grejejo [ij^^il se je. Doli na trgu so se prerivali otroci pretepali s torbami. »Poldne,« je vzkliknil in pri- vrv, »zamudil sem.« Otožni zvoki so planili v med krošnjo stare lipe. Zvonil je dolgo, z užit- ^ ohJ ^"^'^^tjo, da ga v dolini, ix>d njim poslušajo ji^^stanejo z delom. Nad zvonik so se v trumi za- 1^^ • sedli na stolp in kakor da bi slutili novo pe- m ^^isluhnili zvonenju. Marko je bil srečen, zdaj >)2^®^.J^česar več. Imel je dovolj. Ko se je spuščal ^1'tih stopnicah, je spoznal, da je našal srečo. ^ fjal- ^^'^^^'^"^ so krožili golobi. Beli in črni, sivi Nato so se vrnili in se skozi line zagnali v ^ posedli po zvonovih. III. 2e dolgo je Marko čutii, da nekaj ni prav. Bilo je vse preveč tiho, da bi bilo tako, kot ponavadi. Tudi otroci so otrpnili v svoji igri in nič več ni p>omagalo, da bi se zopet zbrali. Ko je zvonil, mu pogled ni več božal samo po zvonovih, temveč je begal tudi v one velike boste, polne vetra tn skrivnosti. In tudi Marko- va duša ni bila več tako mirna, in polna pokoja kot nekdaj, ko je s srečnim strahom zrl v te velike, brona- ste zvonove. Odslej so mu bili zvonovi le veUko me- rilo za čas, nekaj, kar ni mogoče pozabiti in kar se ne da odriniti iz srca. Lepe občutke pa mu je vzel novi čas; kot potok pod skalami so odtekaU dnevi miru in dobrohotnega veselja, brezskrbnega poseda- nja po tramovih in ure trajajočega sanjarjenja. Da, zvonar Marko je sanjač. In Markovo mesto je bilo zdaj bolj kot kdaj koli prej pri zvonovih. Nič zato, če niso živi, če ne znajo govoriti in klepetati kot Sitara Urša pred pragom, saj govorijo v svojem jeziku, lepo, ubrano in vunirjajoče. Tedaj so prišU. Bil je poldan in Marko je ves zavzet ustavljal kot sopeče konje trzajoča zvonova. Še zadnji zvok tn zvon je umolknU. Potem je Marko stopil do line in pozorno gledal na trg, ki je, kot po navadi čemel v tistem varljivem miru, ki je zmačilen za majhna naselja. Le pod klancem je živelo. Konji, vozovi in mnogo ljudi je bilo tam. To je Marka begalo. Nikoli še ni doživel, da bi toliko ljudi naenkrat prišlo sem, kjer so se shajaU ljudje le ob nedeljah, praznikih in podobnih slovesnostih. Ta dan pa je bil delavnik. In vsa ta množica p>od klancem se je pehala, prerivala ter vzbujala vtjs zmede. Vendar so se pomikali dalje in ko so prišli bliže, je Markx) z grozo opazil, da jdra prek ramen vise puške. »Vojska,« je pomislil. S trudnimi koraka je sklonjen stopU pod zvoncwi na stopnice, ki so škripate in ječale pod negotx>vimS, tipaj očimi koraki. In čimbolj je škripal črvivi les, tembolj je Marko premišljeval o čudnih prišlecih. Njegova sključena postava se je lomila pod temnimi oboki, skozi nu-ačne prehode do pustih svetilnikov. Tudi ob teh lesenjakih ni bilo Marku bolje pri srcu. In, čeprav si je prizadeval, da bi bdi miren, saj še mu ni bik) lahko ob misK na to, kar bi se naj zgodilo, S premagovanjem je počasi stopal mimo hiš. Ni sd upal stopati hitro, čeprav se mu je mudilo, da čimprej pride domov. In tako je prišel do vznožja klanca. Siva in nemima gmota ljudi ga je mrko opazovala. Tiho je šel mimo teh ljudi, ni pozdravljal, a tudi oni ga niso ogovarjali. Ni gledal predse, gledal je v tla in se zdel sam sebi zločinec. Vseskozi jih je srečeval, tudi pod klancem so še bih in njih dolga vrsta se je raztegnila prav za ovinek. Tako se je Marko Brera prvič seznanil z okupator jem... Pod zvonikom je obstala množica ljudi. Gori med linami zvonika so se pomikale posta've, več jih je bilo in golobi so v strahu letali t Širokih krogih naokoh, čakajoč, da se vrnejo nazaj. (Nadaljevanje prihodnjič) APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — Ap^ Ropot iz press centra Med najbolj obiskovana- mi prostori na stadionu Borisa Kidriča je bil vse- kakor Press center pod tribuno. Tu so imeli oir- ganijzatorji novinarske slu- žbe pMDilne roke dela že nekaj dni pred tekmova- njem. Že v četrtek so bili novinarski boksi polni raz- nega reklamnega materia- la, obvestil za novinarje, ličnih rokovnikov pa tudi že nekako obvesne stekle- ničke stare slivovke ni manjkalo. Ne bo odveč. Če zapišemo, da so se ne- kateri novinanjd tega naj- bolj razveselili. Sicer pa je bil Press center razde- ljen na tri dele: delovni piTOstor, pošto in seveda obvezni bife. V ta bife je pomotoma zašel tudi zmagovalec v metu krogle Reichenbaeh. Človek dolgih las, očal z močno dioptrijo in skoraj otroškega obraza. Tehta pa okrog 120 kg. Sploh ni hotel slišati, da je bife namenjen samo novinar- jem. Je rekel, da to ve, vendar je preveč lačen, da bi šel stran. No rezultat pregovarjanj z brhko na- takarico je bil tak, da je močni Nemec že čez deset minut dobil na pladnju dve celi klobasi, temu pri- merno kruha in tri oran- žade. Cez pet minut je bilo vse to v njegovem trebuhu. • Kljub vsemu pa je bil Se najbolj zaseden delov- ni prostor z dvajsetimi pi- salnimi stroji, ki so ropo- tali skoraj od jutra do no- či. Izjema je bala le ne- delja dopoldne, ko so bUi novinarji na pikniku. Prvi gost centra je bil novinar beograjskega športa P. Je- remič, ki je »klofal« na pi- salni stroj že v četrtek. Zadnji pa je končal nek finski novinar, ki zaradi napačne številke telexa (dali so mu jo doma) ni in ni mogel dobiti zveze. Ko jo je končno le dobil, je bila ura že skoraj pK)l- noči in — Finec je bil ti- sti trenutek najsrečnejši človek na svetu. Sdcer pa je bilo takih ('ne)srečnežev še nekaj, do- sti dela pa so imeli seve- da tudi voditelji Press centra. Zlasti sta bili »oku- pirani« dekleti, ki sta mo- rali odgovarjati na števil- na vprašanja zlasti mlaj- šega novinarskega kadra. Prikupnost in prijaznost pa je vedno naletela na simpatije še tako razvaje- nih novinarskih peres. In ko je poljski novinar vpra- šal, če ga razLunejo go- voriti poljsko, mu je šef centra takoj odgovoril, da se razumejo, saj imajo Po- ljaki in Jugoslovani itak isto himno. » Najbolj zaposlen novi- nar pa je bil gotovo nem- ški poročevalec Gustav Schwenk, ki je delal kar za šest nemških časopi- sov. Njegov telex je brnel vsak dan skoraj devet ur. V Nemčiji pa je njegova sporočila sprejemala kar žena, s katero imata sa- mostojno novinarsko agen- cijo. Preberite, kako se je zaključil njegov zadnji del poročila v nedeljo ob 22.00 uri zvečer: » .. . ju- goslovanska dekleta fin- ske, poljske, španske ali nemške rokopise razpoši- ljajo naokrog v rekord- nem času. ... poteka v Celju vse na višku. Pro- vinca ni vedno provinca. Celje je dosti več, kot pred tremi tedni Miinchen ob srečanju Nemčije, Švice in ZDA na olimpijskem stadionu.« Komentar men- da ni potreben. Na celotnem tekmovanju, sprejemih in pikniku so bile navzoče tuc ki so pripravili naslednjo slikovno reportažo. Predsednik AZJ Miloš i pokrovitelju APE 73 predsedniku IS SRS Andrej ing. Marincu (1). R Dušan ing. Burnik sprejema goste. Ob njem šef proto^kola Karel Jug I polnoma zaseden (3). Peter Svet v teku na 3000 m ovire s štartno št čič tokrat drugače. Cigareta in zaslužen odmor (5). Podpisovanje ud Borisa Terglava med igranjem v čolnu na pikniku (7). Milka Babovii tovič je ulc^ul dve miniaturni ribici in si zaslužil tehtnico Libele (9 za svoje delo zaslužil največja priznanja (10). Fotografirali so: Berni Taivčar, zapiske pa so pripravili Tone Vrabl, Edi Gpršič in JoaeLK^ .pE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE 73 — APE .1973 ■ ■'■ Ob robu stadiona Državni prvak Jugosla- vije v metu krogle, Ivan Ivančič ni bil zadovoljen s svojim uspehom Takoj po tekmovanju nam je de- jal, da mu organizatorji niso šli na roke in ni me- tal krogle, s katero vse- skozi trenira v Celju in s katero je lansko leto osvojil tudi naslov rekor- derja v tej športni disci- plini. Pri metalcih krogle Je namreč zelo pomembno tudi kakšen obseg ima krogla. Mičo Mljač, odlični celj- ski metalec diska, je to- krat stal v senci Pečarja. Ker je slednji zmagal na državnem prvenstvu, Mi- jač ni nastopil na polfi- nalu. Toda kljub temu je bil vesel uspeha svojega klubskega kolega. Sam pa meni, da bo šele nastop na balkanskih igrah poka- zal pravo vrednost obeh najboljših jugoslovanskih metalcev diska, ki sta oba člana Kladivarja. Svo,je delo je namreč .sedaj us- meril na Atene in pričaku- je, da bo takrat v najbolj- ši formi, Peter Svet je zadovo- ljen. Po tekmovanju je dejal: »Dosegel sem nor- mo za evropsko atletsko tekmovanje. Morda bo le dobro, da se posvetim tej disciplini. Treba bo popra- viti prehfKi preko ovire. Vodna mi sicer ne dela preglavic, toda preko osta- lih ovir izgubim mnogo časa. Tu so moje rezer- ve.« * Miro Kocuvan Je kmalu zapustil zaključno priredi- tev v domu JLA. »Ne po- čutim se dobro, že več dni me boli hrbtenica in noga. Takoj moram na strokoven zdravniški pre- gled. Potem bom vsaj ve- del, kaj je z menoj.«« Roman Lešek Je ostal stari Roman. Tudi tokrat je nekoliko hazardiral in svoje početje zagovarjal takole: »V najboljšem pri- meru bi lahko bil peti. Premagal bi lahko Švicar- ja Wittmera. Toda pred tekmovanjem sem se poču- til tako dobro razpolože- nega, da sem pričakoval skok okrog 480. Toda po namerno izpuščeni višini 460, nisem več prišel na »pravi« korak za preskok višine 470 ali 480.« Rparterjev, B priznanje fee Celje ^ dneva po- Aiolf Urban- Ansambel %an Niki- k ki S! je ^ m Tone 14. stran — NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 ~~ ---^3(1 LETOVANJE CELJSKIH, KOROŠKIH IN VELENJSKIH OTROK SMEH NA SIPINAH v prijetnem hladu, streljaj od morja, stoji Celjski dom. Za majhen de- nar so pred trinajstimi leti kupili zemljišče v Baski, na otoku Krku in kmalu je zrasla stavba — letna rezidenca celjskih pionirjev. Sem vsako leto roma na Stotine otrok, zadnja leta nudijo gostoljubje celo italijanskim malčkom. Letos pa so v svoje vrste povabili 15 otrok iz Pliberka na Koroškem. Pridru- žili SO se jim tudi velenjski pionirji, med njimi je sedem sindikalnih nagra- jencev. ■ Naš obisk v domu celjskih otrok je povezan z lepimi do- živetji, ki so se nizala iz dneva v dan. Najprej je pri- tegnila izredna disciplina, potem pa nasmejanost otrok. Malokdaj se zgodi, da žele otroci sami j>ovedati svoja mnenja, če niso i2Evani. To se je med Celjana, Korošci in Velenjčand dogajalo več- krat. Zlasti pa je njihova spontanost prišla do izraza v oddaji Pokaži kaj znaš, ki so jo napraivili po zajtrku, za naše slovo, obenem pa je bila to generalka za odhodni dan. »Prišel bo prekmalu,« so izjav- ljali otroci in vodstvo, ker so komaj drug drugega spozna- li in navezaM prijateljstva. STOTNIJA OTROK Letos je v Celjskem domu letovalo že preko petsto otrok, zvrstilo pa se jih bo osemsto. V izmeni, ki smo jo obiskali, pa je bilo skupaj z vodstvom 180 ljudi, med nji- mi 15G otrok. Kuštrave glavi- ce in ogorela ramena smo najprej videli pri zajtrku in jutranji telovadbi. Kosi kru- ha so izginevali iz košare kot bi mignil in že so pri- čeli repetirati. Eden za dru- gim, lepo v vrsti. Zajtrk je minil molče, brez nepotreb- nega govorjenja. Dežurni so pospravili, ostali pa so odšli na kopanje. Plaža je za otro- ke izredna, zlasti pa je nekaj novega za otroke iz Koroške, ki so večinoma videli - morje prvič. Veliko se jih je nauči- lo plavati, pa tudi slovensko že govore veliko bolj ko raj- žno. Njihovo zadovolj.stvo se izraža v smehu, pritajenem sicer, pa toliko bolj pristnem. In v j^>^^•jem pozdravlja- nju, ki so ga naši otroci že zaitaiili. Koroška deca . se je pomešala med Celjane in Ve-' len j čane tn oboji so jih spre- jeli tako, kot bi skupaj ra- sli od začetka. Otroški smeh in sproščenost ne pozna meja, ne stanovskih razlik, ne dr- ža^Tiih poslanic. Ihiajo enake probleme, iste Ijijibezzu, poh^, Jutranji obisk dabne želje po doživetjih. Di- hali so isti zrak, sprejemal so naše navade, prilagaja: Se naši iagovorjavi. V sporni nu njihovega otroštva bo le tovanje v Baski imelo dosto,' no mesto. To so povedali vsi koroški otroci in njihov vod- ja JANKO URANK. »sebi že leU podobnih zamenjav, ker taka srečanja bogatijo naše otroke.« Skraja so bili začu- deni, ker so povsod slišal: slovensko govorico. Tega namreč niso navajeni. Med vsemi otroci je bila najbolj zgovorna Katica, hčerka ko- roškega učitelja. Tudi najbo- lje je govorila slovensko, ostali otroci pa so bilii bolj ali manj zadržani. Zato pa sta smeh in razposajenost Celjanov in Velenjčanov toli- ko bolj privrela na dan. otroci so se sprostili, a če je bilo treba tudi takoj utih- nili. Neverjetna disciplina je vladala v domu in za njo gre vsa zahvala pedagoškemu vodstvu DRAGICE MARČI- ČEVE in njenim 14 vzgoji- teljem, ki so s prekaljeno roko strumno vodili 14 sku- pin, ki so si nadele, raalična imena, med njimi so bili me- tul.jčki, pirati, gusarji, kosezi, le kdo bi našteval njihova strašanska imena! Pa pozorni so metuljčki in gusarji tudi bili! Svojim vrstnikom, ki so dežurni so se z listki na mizi zahvalje- vali za dobro postrežbo in jim voščili dober tek. Kopanje dopoldan, vmes obvezen počitek, (ko bi ga le ne bilo, so tarnali nekateri, pa vseeno zaspali prevzeti od vročine), pa priprave za na- stop in dan je bil naokoli kot bi mignil. Zvečer so še malo potelovadili, se najedli, da so bili treibuščki okrogli in že je Celjski dom objela tišina do be^sede je prišel čuk. Po besedah upravnika doma BRUNA PIŽMOHTA, ki že osmo leto gospodari v Celj- skem domu tn pozna vsako ped zemlje, se oglaša že osem let. Vsak dan ob istem času. Kot bi meril naš čas in nas opozarjal na konec. OBISK IZ EMA Prijetno presenečenje je bi- lo za vse otroke, ko so jih obiskali člani komisije za so- cialna vprašanja iz tovarne Emo iz Celja. Vse otroke so tudi otdarili z darili in jim za nameček poslali še ž/jge. Niso se mogli načuditi temu, da nimajo otroci nobenih igralnih rekvizitov. In res, tega jim zelo primanjkuje. Zdaj imajo žoge, prosili pa bodo še za druge stvari. Morda bodo priskočili na po- moč še drugI aeiovnl kolekti- vi? Morda bo v naslednjih le- ■h plačano tudi delo vzgo- iteljev, kar do zdaj ni bila navada? Ne plačo, le skrom- no nagrado zaslužijo za svoj ;rud. Nobene ure nimajo pro- ste, le na večer, ko otroci ospe, pride njihov čas. Ta- krat pa utrujene oči lezejo skupaj, ker je tudi naslednji da naporen, če ga želiš izpol- niti in obogatiti. V brezskrb- nost dni, ki so si več ali manj podobni so vključili predavanja o rabskem tabo- rišču, pa o kragujevškem po- kolu. Da ne zamre spomin na hude dni ali takrat, ko se imajo lepo. Resnosti večera je sledil večer s plesom in tu je mladost do poslednjega vlaikna izdajala svojo moč. Kje so jo vzeM, kam jo bo- do dali. Se sprašuje človek, ko jih je videl zjutraj .vse sveže in take, da bi lahko preobračali svet. Nastopili so takoj z 'oddajo Pokaži kaj znaš in presenetili bi vsakega poslušalca. Oddaja je bila spontana, prisrčna in kvali- tetna. Kot da bi opravili ne- kaj nepomembnega so se od- pravili na plažo, da izkoristi- jo še nekaj dni, ko bodo tu. na sonce in smejoče vrish nje ob premagovanju valov, V zadovoljstivo zdra-roSi Milana Bafcčiča, ki je v aj izmeni skrbel za zdravje, i bilo hudih bolnikov. Le vi» činica tn nekaj srčnih zad« vic. Nekaj je bilo tudi teh,! kje je brez njih, a so svoj j raz dobile le v metanju co pat alii jemanju kopalk, n metanju v vodo in cukaaj za lase. Nedolžna prisrčnos pa se je zresnila, ko sni jih povprašali za hrano. Vi so enoglasno izjavljali, daj dobra in veliko boljša to prejšnja leta. O tem smo s prepričali sami, pa tudi i deli, da kuharska ekipa nim rjave barve, ker dela oi zgodnjih jutranjih ut d trdne noči. V zadovoljsW vseh, ki se pražijo na sooa a hitro vstanejo, ko zagleia;: kos kruha. Prtneso jim ? celo na plažo, je zasoJj« od okoli ust nabrane soli i slajši in veliko bolj tekne. 2e so p>eli škržati, ko sO se poslovili od 150 otroi Vsem nismo stisnili roke' pozdrav, pa je bil zato ^ hov smeh toliko bolj I* siTčen in sproščen. ZDENKA STOPil Prijeten glas male Nuške je v oddaji Pokaži kaj znas dušil vse poslušalce. Pedagoški vod,ia ADI M.IRČIČ razgrinja pred množico Ot- rok strahote, ki so se dogajale na JEUbu. jt 30 — 9- avgust 1973 NOVI TEDNIK ~ stran 15 finski vrh l VODO POGASENA ŽEJA čeprav je vroče, da z ljudi lije kar v potokih, to ni ovira, da v šmarski pbčini ne bi bili pridni. Pokrajina je skupaj z Obsoteljem in Šmarskim eno ganio delovišče. O tem ne bi razpravljali na dolgo in široko — nas zanima trenutno samo vodovod na Vinski vrh, kamor smo se napotili v soboto, da jjiste velike akcije prinesli nazaj vsaj nekaj vtisov. Res je, da je trenutno vgradnji še eden vodovod, ki je tudi večji in ki bo zajemal še večje število l^fTietij kot ta. To je vodovod Fužine—Sotla, ki ga trenutno grade brigadirji [fljadinske delovne brigade Kozje 73 in s katerimi so prebivalci zelo zado- voljni. Med tema dvema vodovodoma ne bi primerjali. Vsak ima po svoje precejšnje zasluge za to pokrajino, ki je potrebovala vodo kot Sahara dežja. V današnjem zapisu bomo torej odšli med Kozjance na Vinski vrh. Sobotna gkcija nam je navrgla najprej nekaj suhoparnih podatkov. Podatkov, ki po svoje povedo dovolj, po svoje pa malo. Ui- malo vasi, ki čakajo na ^ovod, katerega je v soboto •radilo 630 ljudi. Zibika, Ore- l^rec, Tinsko, Cerovec, Gro- l^lno, Šentvid, Šmarje, Me- jtinje. Spodnje Stranje in Vinski vrh, vmes zaselki, ki jim niti ne vemo imena- V teh krajih žive ljudje, ki so si želeli vodo skoraj tako, kot, si drugje žele cesto, želeli so si vodo natanko tako, kot si v mestih žele najmodemej.ši jvto, da dolcažejo sosedu, da niso kar tako. Oni si niso že- leli več. Samo vodovod. Osta- lo morda še pride kdaj. Za vodovod, ki je le eden v dolgi vrsti šmarskih vodovo- dov, je občina dobila kredit. 120 milijonov pravzaprav ni ffiliko, če upoštevamo, da je samo prva faza tega vodovo- da vredna 380 milijonov in da 1)0 zajela 2700 gospodinjstev. Vrednost celotnega vodovo- da, ki bo napajal omenjene ,vasi in zaselke, bo presegla !0O milijonov dinarjev. Takš- na bo vrednost vodovoda po končani drugi fazi. Akcija, ki so jo v soboto iz- vedli na Vinskem vrhu, je bi- la ocenjena na 12 milijonov dinarjev. Občina je prispeva- la 4 milijone. Koliko so pri- hranili, je jasno iz računa. Cspsh akcije je bil sto od- stoten. Ohrabrujoč. Spodbu- den. Prišle so izkušnje. Hva- ležnost vaščanov je težko po- pisati, še manj veselja. Pogo- varjali smo se z občinskimi JBožmi, ki so kot vsi drugi %eli krampe in motike. Po- govarjali smo se z brigadirji ■mladinske delovne brigade ■^ozje 73, ki je prav tako pri- v celoti na gradbišče vin- %orškega vodovoda- Usta- ^'li smo se pri mladincih jjubljanske Emone, ki so pn- ^'i pomagat Kozjancem. Ob- fJdovali smo prepotene pri- ^dnike partizanskih enot. ■povedali so nam, da je v ne- ^ončni vrsti mladih in sta- skupaj z ramo ob rami, pala računovodkinja veli- .^a šmarskega podjetja. De- ^' je ves prepoten in ožu- tudi partijski sekretar v ^ini. In predsednik občine ^ zgrabil za lopato. To je tu- ^ fijegov vodovod. Za nJega je boril za konferenčnimi ^^mi, svoj pot mu je doka- ' samem prizorišču. Med ^°žico so se pomešali direk- ^J^' poslovodje, predsedniki ^'^Je\Tiih skupnosti. Skratka, ^^foboto so bili na Vinskem ."^ prav tja do Šentjanža, t^i-stih treh kilometrih in ' kolikor je bil dolg novi j^ovod, prav vsi iz občine izza njenih meja. * d^^^skovrški vodovod je ^ gi v vrsti kozjanskih vo- flov^^*^^' -^"^^ i" največji, vo- djjj^ Fužine—Sotla, je že ^ftO v gradnji. Skoraj vsem Vo^^^truje projektant vodo- ij^e skupnosti NIVO Ce- Leban. Ob našem na Vinskem vrhu v nam je dejal, da je lej^^ečen nad tolikšno ude- '^ija ■ ^^i, ^ j® takšna ak- W l^iJTiogrede rečeno, to je največja akcija v šmar- ski občini, zdrav i>ojav in da ima predvsem izredno važen ekonomski vidik. V pogovo- ru je povedal, da je zanj važ- no predvsem to, da se na tej zemlji obdrži človek, čemu ne bi ostal na zemlji, ki so jo stoletja obdelovali njegovi starši, pradedje in njih očetje. Podobno misli tudi pred- sednik krajevne skupnosti Franc Drofenik, ki je hkrati z drugimi krepko zgrabil kramp. Ko smo ga ix>vpraša- li o mnenju o akciji, je de- jal, da ga je krepko presene- tila tn da je mislil, da se ne bo odzvalo toliko ljudi. Še manj, da bodo tohko naredi- li. Vinski vrh nima denarja- Ga nima od kje vzeti. Razje- zilo ga je, da dandanašnji ta- ko slabo mislijo o mladini. Tisti, ki so delali v soboto pri našem vodovodu, so dobri in najbrž so takšni tudi vsi osta- h, je dejal. Vtis ne bi bil popoln, če ne bi povprašali za mnenje tudi pripadnike partizanske enote in preden karkoli povemo, je treba na glas povedati, da ob- soteljska enota ni in ni mog- la oditi z delovišča. Tako so bili zagnani, da jih je z de- lovišča pregnal dež, ki je na koncu pokvaril vsesplošno ve- selje ob uspehu. Vsi poveljniki so bili zado- voljni. Akcijo za vodovod so hkrati izkoristili tudi za svo- je vaje in tako so prvič v ob- čini združili prijetno s korist- nim. Čemu bi zapravljali tež- ke denarce samo za vajo, če pa lahko nekaj tudi naredi- mo, so rekli. Uniforme so bi- le prepotene, da nikoli tako - . . Drofenikova mama, nedaleč od Vinskega vrha, menda je tam že Šentjanž, je rekla, da je bilo skoraj ta.ko kot njega dni, med vojno. Fantje so se posedli po travi, utrujeni kot p>o borbi in povsod, kamor si pogledal, je bila uniforma. Brigadirska ali partizanska. Tudi veselje in petje. Vse. Kot nekdaj. Tako je bilo tu- di ob trasi novega vodovoda. Bojišče novega, svetlejšega časa. Bojišče napredka in nove- 1 ga upanja. čez tri hribe .se je vlekla sveža rana v zemlji, ki so jo gri- zli neumorno mladi brigadirji mladinske delovne brigade Kozje 73, ki so prišli na pomoč ljudem na Vinskem vrhu. »Nekako tako ,je bilo med vojno,« je dejala Drofenikova mama, ko so se fantje iz parti- zanskih enot utrujeni ppsediipred njihovo hišo. Planina pri Sevnici je PRAZNOVALA v soboto tn nedeljo je bilo na Planini mladih kot že dol- go ne. Res je, da je na Pla- nini že četrta izmena mladih brigadirjev, ki kozjancem po- magajo graditi okno v svet — novo cesto. Vendar v soboto se je na Planini ustavilo in prenočilo še stopetindvajset mladih udeležencev spomin- skega pohoda Po poteh, ki jih je prehodila slovenska dele- gacija na drugo zasedanje AVNOJ-a- Ampak to še ni vse, 7 nedeljo je Planina go- stila tudi šentjurske občane. Občinski možje so namreč sklenili, da bodo proslavili štiristo letnico kmečkih upo- rov skupaj z osemdeseto ob- letnico gasilskega društva na Planini. V nedeljo popoldne je pro- slavo pričel sekretar občin- skega komiteja FRANC OG- RIZEK, pozdravil je vse goste med drugimi so bili p>odpred- sednik skupščine republike Slovenije dr. Jože Brilej, predsednik republiške konfe- rence ZMS Ljubo Jasnič, zvezni poslanec ing. J. Jože Bučar, predsednik občinske skupščine Sevnica, Marjan Gabrič, in mladi brigadirji ter AVNOJ-evci, pa še pred- stavniki gasilskih društev ob- čine. Slavnostni govor je imel dr. Jože Brilej. Nekaj besed o pomembno- sti delovne solidarnostne ak- cije Kozjansko 73, je povedal Ljubo Jasnič, pozdravil je tu- di kolege AVNOJ-evce in jim želel srečno pot domov. Po obeh govorih so mladi Planinčani, brigadirji, AVNOJ-evci in pionirji gasil- skega društva pripravili kul- turni program- Recital pun- tarskih pesmi so izvajali štirje mladinci z mladinskega aktiva Planina, kraško poezi- jo so predstavili brigadirji I. istrskega odreda s Primor- ske, AVNOJ-evci pa so zape- li pesmi Komandant Stane, Kosec koso brusi, prebrali pa so tudi pismo, ki so ga posla- li tovarišu Titu. Za zabavo po proslavi pa so poskrbeli nadebudni gasil- ci, ki so svojim dolgoletnim prizadevnim članom podelili tudi priznanja. 16. stran NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 Letošnjega »Flosarskega bala« v Ljubnem se je udeležilo doslej največ ljudi. Posebno zanimiv je bil krst mladih flosarjev in po- tem ko so udrli splav v Savinjo. Letos jih je bilo več kot leta poprej. Po uradnem de- lu programa se je lahko tudi seveda tisti, ki je imel toliko poguma, peljal s flosom. Flos so na letošnjem balu udrli malo dru- gače kot leta poprej. Na avtomobilski pri- kolici so napravili nekakšne sani, tako, da je bilo delo flosarjev lažje. Foto: T. Tavčar Hmelj — ta čudovita rast- lina, ki se v borih štirih me- secih, ko se razvije iz ze- mlje, povzpne visoko, višje od vseh ostalih rasthn, ki je nežna, ki ji ni dovolj le nega pač pa potrebuje tudi Ijuibezen, praznuje te dni skupaj s svojima gojitelji svoj praznik — dan hmeljar- jev. Letošrjje praznovanje, ki je že enajsto po vrsti se je pričelo mtnuilo soboto v dvo- rana kmetijskega kombinata 2alec v 2alcu. Tu je bil nam- reč družabni večer, ki so se ga poleg številnih hmeljarjev udeležili tudd predstavniki družbenopolitiičnih organiza- cij. Pozdravni govor je imel tov. Vinko ing. Koleno, pred- sednik upravnega odbora p>o- slovnega združenja STYRIA, ki ima tudi pokroviteljstvo nad prireditvijo. Potem je goste pozdravil še dosedanji starešina Maks Hropot, obe- nem pa je v kratkem orisal tudi položaj knieta-hmeljarja ter dosežke in želje hmeljar- jev. Potem je predal stare- šinske dolžnosti novemu sta- rešini Antonu Stožirju iz Tr- novelj pri Celju. Ta se je za izkazano zaupanje zahvalil in zagotovil, da ga bo pK) vseh svojih močeh poskušal tudi opravičiti. Naslednje točke prireditve so vsi najbolje nestrpno pri- čakovali. Predstavilo se nam je namreč trinajst brhkih slovenskih deklet, ki so se potegovale za naslov hmelj- ske princese. Za predlansko princeso so se zvrstile Hor- jak Hedvika iz Šentjanža nad Štorami, Savinek Marta iz Zgornje vasi, Topovšek Lenka iz Zgornje vasi, Brglez Anica iz Ljubnega, Kroftič Zdenka iz Malih dol, Cokan Jelka iz Podkraja, Kodre Angela iz Malih Braslovč, Si- monič Irena iz Sevnice, Leve Apolonija iz Šentruperta, Kerš Daniica, Smiklavž p. škof j a vas, Drev Bernarda iz Prelske, Jerman Jožica iz Zahomce in Zabukovnik Štef- ka iz Polzele. Medtem, ko se je komisija ubadala s težko nalogo katera je najlepša sta starešina Anton Stožir in Vinko ing. Kolenc podelila priznanja triintridesetim za- služnim hmeljarjem in hme- Ijarkam. Če smo imenovali dekleta, predstavimo še te zaslužne' može in žene, ki so svoje življenje darovali hme- lju tn njegovi vzgoji in iz- boljšavi. Ti so: Antloga Hugo, Bistrovič Ana, Bizjak Martin, Brinovec Marija, Četina Ma- rija, Dolar Miha, Ernestl Av- gust, Glavnik Alojz, Grive Franc, Holobar JuUjana, Ku- mar Izidor, Karažija Jože, Križanec Dragica, Kos Franc, Kač Peter, Novak Franc, Okom Franc, Orehovec Lov- renc, Pogačar Anton, Povše Jože, Podgoršek Franc, Pešec Stanko, Rojšek Jože, Stepiš- nik Franc, Skok Franc, Sitar Marija, Strenčan Jurij, Šer- bdnjek Ivan, Šmit Ivan, šuper Ivan, Tominšek Angela, Vrbek Jela in Zaveršnik Franc. Ko so drug za drugim prišli in odšli nekateri še zdravi in močni ter obetavni, drugi že zgarand in s šestim, sedmim križem, pa vendar polni« Ije in vztrajnosti je preds« ruk komisije proglasil nc' hmeljarsko princeso. Anica Brglez, deklica det« najstih let, je torej doM »škafec« za naslednje 1* Starešina si seveda ni mo? kaj, da je ne bi prijel !» roko in zaplesala sta valček v svojem »vladanj« Sledilo je veselje, manj!t3l ni poskočnic, tako da se] večer zavlekel tja v jutranje ure. Sicer pa je j bil šele začetek. Praznovafl se bo nadaljevalo piiho*! soboto in nedeljo v BrasW čah. TONE TAV<:^ Za letošnjo hmeljsko princeso je kandidiralo 13 deklet, in sicer z leve proti desni: predlanska hmeljska princesa, k! je kandidatke za letošnjo vodila, sledile pa so J Hedvika Horjak iz Šentjanža nad Štorami, Marta Savinek iz Gornje vasi, Lenka Topolšek iz Miklavža, Anica Brglez iz Ljubnega, ki je bila kasneje izvoljena, Zdenka Kroflic > Malih Dol, Jelka Cokan iz Podkraja, Angela Kodre iz Braslovč, Irena Simončič, iz Sevnice, Apolonija Leve iz Šentruperta, Danica Kerš 12 Šmiklavža, Bernarda Drev iz Prelsker Jožica Jerman iz Zahomc in Štefka Zabukovnik iz Andraža nad Polzelo. Foto: T. Tavčar 30 — 9- avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 Sicer slikovito Obsotelje, nekdaj revna pokraji- na, kjer bi se še cer- kvena miš težko preži- vela, je s časom posta- la nekaj popolnoma drugega, to pa seveda velja tudi za ljudi, ki žive v njej. Najprej se je razvoj dotaknil sosednjega hr- vatskega Zagorja. Sko- zi Obsotelje je stekla železnica in odprla lju- dem ob Sotli okno v svet. Potem je svet pri- sluhnil novicam o ne- kakšnih »atoraiskih to- plicah«. Obsotelje je čez noč dobilo goste z vseh vetrov sveta. Pr- vič so Obsotelčani vide- li avto z amerikansko tablico, prvič nekje da- leč v sebi zaslutili, da se poraja nekaj nove- ga, dobrega za njih. Tc^ce so rastle, o njih so pisali časopisi. Stoletja je skromna vasica OUmje skrivala v svojih nedrih drugo najstarejšo apoteko v Evropi. Freske Antoni- usa Lerchingerja so bi- le prikrite lepote želj- nim očem. Nikogar ni bilo v zakotje pod Rud- nico. Z rojstvom atom- skih toplic, ki so jih menda poznali že Rim- ljani, njen učinek pa prav gotovo že dolgo domačini, so začeli pri- hajati v Olimje pri Podčetrtku čudni ro- marji, občudovalci vse- ga starega in lepega. Cesta, nekdaj blagodet nepomembnega kraja. IVAN AMON: »Človek se mora zanesti sam nase, potem bodo pomagali tudi drugi. Le cene bi morali nekako uskladiti, da ne bi skakale, kakor komu pa- še.« je začela postajati ve- liko breme: njene veU- ke luknje niso za ta čas, ki je čas asfalta in betona. »Mnogo jih pride k nam, toliko, da resno razmišljamo, da bi sd kar sami »potegnili« as- falt,« misli stari Pev- čev oče iz Olimja, ki rad pove obiskovalcu nekaj besed o lekarni, s katero je tako vzra- sel, da je že kar del nje. Olimje nima gostišča pa ne bi bilo slabo, če bi ga imelo, najprej pa seveda cesto. Tako tudi razmišljajo Olimčani in zbirajo denar. Menda je že kar precej cven- ka pricingljalo v mal- ho krajevne skupnosti. Optimist je tudi Amo- n©v Ivan, napreden go- spodar tik nad Olim- jem. »Kaj pa mislite, ce- sta, cesta, ta nam bo pomagala. Ne čakamo, da bi nas čas prehitel. Zato zbiramo denar. 35 milijonov ga je že, ne- kaj pa bo, tako misli- hio, prispevala tudi ob- čina. Lekarno, vas, kme- te naokoli, vse kar imamo, bomo odprli Svetu. Potem bo že ne- kako.« Kozarjevemu Tonč- ku, slabo uro od Olim- ja, partizanu, ki se mu je nad glavo rušila baj- ta, so zgradih novo hi- šo. Nekaj tistega vetra, ki že dalj časa piha po Obsotelju, je prišlo tu- di do njega in prevetri- lo njegovo življenje. Amonov Ivan pa misU še naprej. »2e letos sem name- raval imeti jagode. Ja- kopin in Mraz jih že imata. Bil sem prepo- zen. Pa drugič. Živino- reja tudi nese. Počasi bom opustil njive, jih spremenil v travnike. Sam sem si naredil ce- sto, brez te v teh bre- govih ne gre. Zgradil sem si nov hlev, deset glav muka v njem.« Amon si je hlev zgra- dil popolnoma z lastni- mi sredstvi, pri čemer je ogromno garal tudi sam. Vino skoraj v ce- loti proda. Želi sd ku- piti traktor, a je že ta- ko: »Vse naenkrat ne gre!« Počasi rine v boljše čase, če jih ne bo uži- val on, jih bo sin. Sko- raj sleherno jutro, ob treh, štirih, petih, ka- kor pač je, kakor ga kUče delo, mu splava pogled proti Olimju in takrat si Ivan misli: »Vi, ki prihajate ogle- dovat tisto apoteko ali kar že je, vi že veste, boste nekoč prišli tudi k meni.« Tale »prišli tudi k meni« pomeni Ivanu kmečki turizem. Tudi nova cesta, ki si jo je zgradil, pomeni kmečki turizem .Ivan se je že pozanimal in sedaj ve, da si prihajajo apote- ko ogledovat tudi turi- sti, bolniki iz Atomskih toplic tn račun t nje- govi glavi je nadvse preprost. Tudi za mar- sikoga drugega s teh hribov se je nekaj stva- ri razrešilo na čisto enostaven način, čeprav morda leto, dve prej še niso vedeli, kam bi sami s seboj. Danes je precej ljudi zaposlenih v Atomskih toplicah ... Tudi Koritnikov Andrej računa nanje. Olimski hribi niso tako daleč. Tam preko, olimskih logov je Virštanj, je Kozjansko. Nič druga- če ni tam in tudi tam je še del Obsotelja. Do- bršen del vina že gre v toplice. Tu in tam je že našel kdo zaix)slitev v toplicah. Prenekateri že razmišlja o kmeč- kem turizmu, o njem pa razmišlja čedalje bolj vneto šmarska ob- čina. Nove hiše rastejo kot gobe po dežju in nerazvitost se hiitro umika močnemu vetru, ki je premaknil tudi Kozarjevega Tončka in ga prestavil v novi čas. Ceste med vinogradi in travniki se raztegu- jejo kar čez noč. Zida- nice nič več ne života- rijo. Plantaže jagod zamenjujejo koruzo, krompir, žito in oves. Voliči stoje pitani v hlevu, na njih mesto stopajo traktorji, kosil- nice brne po Kozian- skem, po olimskih hri- bih, po Imenski gorci in obsoteljskih ravni- nah. Takšno je to življenje v Obsotelju Sotla, mir- na, kalna reka, tu in tam še zadrhti, v pi- sarnah pa že priprav- ljajo načrte za aktimu- lacijsko jezero Vonar- je. Pripravljeni so že milijoni za nove topli- ce, pri kraju so razmiš- ljanja o ureditvi vir- štanj skega kompleksa. Ljudje ostajajo doma. MILENKO STRAŠEK OLIMJE: na desni strani stolp v katerem je druga najstarejša apoteka v Evropi. Freske Antoniusa Lerchinger- ja vlečejo... Stoletja so se prepirali s Sotlo, stoletja so bežali pred njenimi kalnimi vodami in se spet vračali nazaj, ko so se vode umirile. Skoraj popolnoma enako je še danes: Sotla vsaj enkrat na leto plane iz svoje struge, se zapodi po travnikih, kjer raste kar nekam prekisla trava, da bi jo živina z užitkom pomulila. Mirni tolmuni so po svoje hinavski kot je hinavska reka sama — kopalce posrka vase, da ne vedo, ne kod ne kam. Sotla se ne spreminja, spreminjajo pa se ljudje, ki žive ob njej, spreminja se pokrajina, bolje se živi tod zadnje čase. A tudi reki, ki ločuje Slovence in Hrvate le po zakonu, so šteti dnevi njenega samopašnega vladanja. Da jo bodo zajezili, ji preprečili nadle- govanje obsoteljskega kmetica, ukrotili njen tok, so se zmenili in kmalu bodo besede postale resnica. Ne samo ljudje, tudi Sotla, kalna, mirna reka. se bo morala pokoriti času. V Amonovem hlevu je dovolj prostora za dvajset glav živine. 18. stran — NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 —- §^ Sosed v nesreči Pravzaprav bi bil bolj primeren naslov, ki bi vključeval besedo — od- govornost. Odgovornost je tisto, kar bo ostalo, tudi če se vse drugo poravna in zgladi. Zakaj gre? Gre za plaz. Za plaz, ki je nekoč moral že biti, ki je potegnil pr^d nedavnim, zasul krajevno cesto in ogrozil gradbišče ter staro hišo, v kateri je živela družina ^Silvestra Stopinška. Živela je tam do predpretekle nedelje, ko je v hribu začelo treskati in pokati, kot bi odmevali streli pušk, ko se je začela zemlja ponovno premikati in ko so s pomočjo gasilcev in miličnikov ter enega samega soseda rešili iz stare hišice vsaj prenosno imetje. Ko so hiteli odnašati iz hiše stvari, so se nekateri iz soseščine zbrali — pa ne v pomoč. Jeza nad človekom, ki naj bi bil kriv za cesto, je bila daleč močnejša od čuta, da je človeku v sili spodobno pomagati. Zmerjali so, se norčevali, celo ploskali. Ljudje ... KAJ HIŠA, CESTA, CESTA! Tu bi bilo treba res deset- krat premisliti in le enkrat reci. Toda pri obsodbah smo kar se da nagli. Zlasti, če smo prizadeti. Občani iz Strmce kažejo s prstom na Stopinška. S ko- panjem je razdražil plaz! Da ni poslušal njihovih svaril! Da je bil trmast in da zdaj ima, kar je iskal, da pa je njim odžrl cesto, ki so jo s prispevki in prostovoljnim delom sami zgradiU. Stopinšek pa kaže doku- mentacijo geološkega zavoda SRS, ki zatrjuje, da je par- cela zazidljiva, da nevarnosti plazu ni. Zaradi tega, ker je verjel strokovnjakom, ker je želel biti enkrat na svojem, ker bi rad ženi ohranil rodni dom, zaradi tega je zdaj črna ovca v grapi, kjer trma ni tako redek pojav. Ni redek pojav zato, ker je krajevna skupnost Laško že pred leti imela hude stroške zaradi plazu ob gradnji ceste, ko So občani hoteli p>o svo- je. To je iz časov, ko je bU napisan tisti znameniti napis »smrt izdajalcu«, kar tudi ni znamenje velike človekoljub- nosti. Ce trezno pomislimo, koli- ko je stopinšek kriv? Ker je verjel prodajalcu, da teren ni plazovit, ker je verjel geolo- gom tn njihovemu uradnemu mnenju. Verjel jim je bolj kot sosedom. Je pač v tej grapi prišlek. Prišlek pa je vedno nezaupljiv do okolja, kot je to okolje bolj sovražno do prišlekov, kot bi bilo do svojih- Vsa laška okolica je plazo- vita. Celo v mestu, kjer gradi- jo vrtec, bijejo bitko s pla- zom. A so strokovnjaki od samega začetka zraven. Kdo ne tvega, ko zasadi lopato v zemljo? Vsi, ki so zadnjih 20 let zidali na laškem ob- močju, tvegajo. Zakaj? Že za- to, ker je znano, da je to ob- močje v deveti potresni stop- nji. Obsoditi nekoga, ki je že v stiski, je lahko. Kriviti nek zavod, ki je vrh vsega še daleč v Ljubljani, je jalova zadeva. Oni se bodo že izmazali, meni ljudska misel. »Kaj to, če je zdaj Stopm- šek pobral šila in kopita? Sam si je kriv. Kdo bo nam vrnil cesto?« Točno- Tudi to je res. Kdo? Res je, da bo cesta mora- la biti usposobljena, jasno pa je tudi, da bo treba najprej umiriti plaz. Občina je že na- menila iz cestnega sklada do- ločeno vsoto, kot na občini zdaj iščejo možnost, kako spraviti Stopinškovo družino pod streho, ker čez zimo na odprtem podstrešju starša z otroki ne bosta mogla ostati. KDO JE KRIV? Janko Zdovc, predstavnik krajevne skupnosti Laško me- ni, da bi Stopinšek sicer upravičeno moral prisliihniti tudi svarilom. Njegov pred- nik pri stari hiši ni brez vzroka posadil vrbo žalujko, ki posrka veliko moče tn ve- že s koreninami plazovito zemljo. Vendar pa je Stoptn- Silvo Stopinšek, šek z enako pravico verjel strokovnjakom. Navsezadnje je tehnik, vzgojen tako, da mu strokovno mnenje pome- ni največ. Uštel se je, ker so se ušteli strokovnjaki. Stro- kovnjaki pa so prišli, pogle- dali, nikogar nič vprašali, šli, izdali pozitivno mnenje tn ko- nec. Tam v tisti dolini pa je že vleklo, vleče tn še bo. Sto. pinšek je kriv le toliko, če se morebiti ni držal vseh na- vodil, ki so mu jih dali. Neža l\Iejačeva, predstavni- ca oddelka za gospodarstvo pravi, da je Stopinšek dobil gradbeno dovoljenje le zato, ker so geologi dali pritrdihio mnenje. V tem je Stopinšek v celoti krit. Drugo je, ka- ko je izpolnil navodila. V glavnem jih je in tudi veliko denarja ga je stalo. Le enega ni storil. Ni skopal drenažnih jarkov za odvod vode. Če bi storil tudi to, bi mu nihče ne imel ničesar očitati. Vpraša- nje je, če bi potem ne poteg- nil plaz? Vprašanje je navse- zadnje, kdaj bi vseeno plaz vlekel, četudi Stopinšek ne bi zasadil lopate v zemljo. Vsa Strmca je plazovita. Od tam in od drugod pa prihajajo ljudje, od katerih zahtevamo mnenje geologov, češ, tam kjer mislijo zidati so tla čvr- sta, bolj kot kjerkoli na sve- tu- Pa se vsakemu lahko zgo- di, kot se je Stopinšku. PORAŽEN — A UPA Eno ob vprašanju, kdo je kriv, drži kot pribito. Silvo Stopinšek zagotovo ni vrgel proč dvanajst starih milijo- nov, da bi nagajal sosedom. Toliko je namreč doslej vlo- žil od svoje tn ženine plače, od kreditov, ki jih je dala že- lezarna, kjer dela on in »Vol- na«, kjer dela ona. Za vodo- vod, za elektriko, za tisto ne- srečno škarpo, ki jo je zdro- bilo kot hišo iz kart,, za sa- nacijo plazu. Vse kar mu je ostalo, so cementni zidaki, ne- kaj lesa in strešna kritina. Zemlja, kolikor jo ima, je en sam plaz. škoda misli, da bi se kdaj vrnil. Izdala ga je zemlja, ki se ji je tako po- svetil in se je oklepal, kot vsi v tisti grapi. In slovo ono ne- deljo mu je tudi odprlo srč- nih ran, če so pa ploskali, ko so pokale stene in strop, ko je ujma grozila pokopati vse pod seboj. Kaj bi rad? Najprej se je želel zahvaliti milici, gasil- cem, kolektivu »Volne« in štorske železarne za pomoč pri reševanju. Želi, da bi kje našel košček trdnih tal, kjer bi začel znova. Pa raje na sa- mem. Ljudi se je začel bati. Je bilo treba? Besedilo: J. KRAŠOVEC Shke: D. MEDVED Tako rine plaz proti hiši. Koliko strahu, jeze, stroškov. KOZJANSKO OBSOTELJSKI mm Dolgo pričakovani upi Podčetrtčanov se bodo končno le uresničili. Te dni bodo v Podčetrtku začeli asfaltirati ceste skozi trg. Cestišče, ki je dolgo komaj slab kilome- ter, bo končano do šmar- skega občinskega prazni- ka, 9. septembra, ki ga bodo šmarski občani to- krat praznovali v Podče- trtku. Tako bo enkrat za vselej konec zoprnemu prašenju, ki ga je pov- zročalo vsako vozilo, vo- zeče skozi sicer prijeten trg. Nova asfaltna prevle- ka bo tako še ena prido- bitev za trg, ki ga turi- stični razvoj, zahvaljujoč atomskim toplicam, vid- no prehiteva. V Šmarju pri Jelšah že nekaj časa obratuje kme- tijski strojni servis, ki se je razvil iz prejšnje me- hanične delavnice. Strojni servis izdeluje hlevsko opremo: privezovalne na- prave tn rešetke za hle- ve. Pred dnevi pa je kmetijski kombinat Ža- lec, poslovna enota Šmar- je pri Jelšah, spustil v obratovanje prvo beto- narno, ki se bo ukvarjala izključno le z izdelova- njem zidakov za kmečke proizvajalce. V betonar- ni, ki stoji v Pristavi, bo- do izdelovali kvadre za hleve ter betonske zida-, ke za silose, hkrati z nji- mi pa se bo dalo dobiti tudi vse potrebne želez- ne dele za silose. V je- senskem času bodo za- čeli delati še betonske stebre za vinograde. šmarska Delavska uni- verza si je pred časom zamislila izredno zanimi- vo akcijo, ki jo je že za- čela izvajati. Njen namen je, da bi v najkrajšem času zbrali vse umetnike- amaterje na svojem ob- močju in jih evidentirali, v poštev pa bi prišli vsi, ki se kakorkoli ukvarja- jo z ustvarjanjem na ka- terem koli področju. Vsi, ki si žele, da bi za njih ne vedeli le sosedje ter da bi svoja snovanja predstavili širšemu kro- gu ljudi, morajo poslati na šmarsko Delavsko univerzo tri svoja dela in pa življenjepis. Doslej imajo na Delavski uni- verzi že deset kandida- tov, umetnikov-amaterjev. Naslednja razstava v pivnici v Rogaški Slatini bo znova posvečena sU- karjem. Tokrat, 28. avgu- sta, bosta v pivnici raz- stavljala slikarja Gorazd Šefran in France Perštn. Oba sta že razstavljala v večjih slovenskih in ju- goslovanskih mestih pa tudi v inozemstvu in za svoje delo prejela po- membne nagrade tn pri- znanja. Šmarska Delavska tmi- verza predvideva, da bo- do otvoritev razstave lah- ko združili s Cankarje- vim recitalom. Dela naše- ga velikega literata bo bral član Slovenskega ljudskega gledaUšča iz Celja, kdo pa bo zaen- krat še ni jasno. Ker smo že večkrat f>o- ročali o akciji na kmetiji Zorkovih fantov, ki jo je organiziralo uredništvo Večera skupaj z uredniš- tvom Kmečkega glasu, naj povemo še to, da so se predstavniki krajevne skupnosti Vinski vrh, ka- mor spada Loka pri Žu- smu, domači kraj fantov, pred dnevi v posebnem pismu javno zahvalili vsem, ki' so sodelovali pri tej akciji. Krajevna skup- nost Vinski vrh se zahva- ljuje za pomoč Splošne- mu gradbenemu podjetju Rogaška Slatina, Cestne- mu podjetju Celje, Vodo- vodni skupnosti NIVO Celje in Kmetijskemu kombinatu Šentjur. Prav tako se zahvaljuje vsem mladincem tn mladinkam ter ostalim, ki so prisko- čiU na pomoč, hkrati pa tudi vsem novinarjem, ki so bili prisotni ali so ka- korkoU pomagali s svo- jim delom. Zahvala velja tudi za tovariše obeh na- ših medijev: Tednika in Radia. Krajevno skupnost Vin- ski vrh pa moti dejstvo, da se nikjer v časopisju ni pojavila vest, da je ogromen delež pri delov- ni akciji, ki je prebival- cem prinesla cesto, pri- spevala prav krajevna skupnost Vinski vrh. Sa- ma je pripravila skoraj ves material, na akcijo so poslali dva kamiona in dva traktorja, vse prevo- ze pa so plačali sami- Iz tega sledi, da so v sa- mi akciji sodelovali pre- bivalci vseh osmih vasi, kolikor jih je v krajevni skupnosti Vinski vrh, ne sicer neposredno, a ven- darle. Tudi te vasi si že- le cesto in zato krajevna skupnost upa, da bodo ob podobnih prilikah zno- va složno nastopili kot pri Zorkovih fantih. MILENKO STRAŠEK J, 30 — 9. avgust 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 Velika prireditev — APE 73 — je končana. Mirno lahko zapišemo, da je tekmovanje, kjer so nastopili najboljši atleti ZRN, Finske, Poljske, 5yice, Španije in Jugoslavije, popolnoma uspelo. Vsi so bili izredno zadovoljni: tako atleti, kot gle- u|cj in ne nazadnje organizatorji, ki se jim je v nedeljo zvečer po končanem tekmovanju odvalil kamen srca. Prestali so veliko preizkušnjo in za uspešno izvedbo dobivajo z vseh strani samo priznanja. Nemci so opravičili vlogo glavnega favorita in suvereno zmagali. Finci so navdušili s celo ^^gto odličnih posameznikov osvojili drugo mesto in tako z Nemci iz Celja potujejo na evropski (l^ale v Edinburh na Škotsko, Poljska atletika je v krizi, kar smo lahko videli tudi v Celju. Bili so j^gtji. Jugoslovani so se odlično držali in osvojili želeno četrto mesto, kar pomeni, da bodo pri- liodnje leto rešeni kvalifikacij. Na repu sta se znašli reprezentanci Švice in Španije. r } k Bila je resnično velika prireditev: tako po udeležbi, kot po rezultatih in organizaciji. Oba dneva je bilo na pro- 20 disciplin in v šti- ^ajstih so tekmovalci ZRN, finske, Poljske, Švice, špani- j in Jugoslavije izboljšali :^orde stadiona: ' irogla: Reichenbaeh Ralf 0i) 20,18 m 400 m: Honz Kari (ZRN) ti,52 daljava: Baumgartner Hans (10) 783 cm 10 km: Uhlemann Detlef ,2BN) 28:30,0 Badivo: Rihm Karl-Hanz (ZRN) 71,40 m 1x100 m: ZRN 39,36 400 m ovire: Hewelt Jerzy ipoljska) 50,35 topje: Sittonen Hannu Finska) 89,02 30OO m ovire: Kaiitanen Ta- 19 (Finska) 8:30,4 •joskok Joaehimovvski Mi- toel (Poljska) 16,36 m disk: Kehma Pentti (Fin- ib) &4,92 m ) km: Norpoth Harald ZRN) 13:47,8, Paivarinta Pek- B (Finska) 13:47,8 4 X 400 m: ZRN 3:03,04 palica: Kalliomaki Antti Fjiska) 543 cm Kot zanimivost naj omeni- «0, da je Stanko Lorger še ostal skupaj z Italija- 3m Ottozom rekorder v te- a na 110 m ovire in to že il&ta. 1958! Letos je že pet- ^■st let, rekord pa še vedno i-ti — 13,8. Na APE 73 je •"Siord stadiona najbolj iz- ^Jjšal Finec Kalliomaki pri ioku ob palici, in sicer kax 8 S3 cm (prejšnja rekorder- ? sta bila Celjan Lešek in '^jan Dionisi s 480 cm, '^i pa. je rekord kar 543 sni)! ^ Celju so nastopili trije •''"ipijski zmagovalci, vsi tri- ^ pa so doživeli težke pora- ^- Wolferman je moral '^■aiati premoč Sittonena v ^'li kopja, Poljak Komar je ^ komaj tretji v metu kro- najslabše pa se je odre- dvakratni olimpi,^ski ^'^ovalec Firenc Viren, ki * ''il komaj četrti v teku na 10 km in je moral prizna- ti celo premoč našega Draga Žuntarja. Dokaj žalostna bi- lanca olimpijskih zvezd, ven- dar takšen je pač šport! Veliko smolo so imeli Špan- ci, ki so v Celje pripotovali brez kovčkov in ostale prt- ljage. Medtem, ko so po ka- snejših posredovanjih vse do- bili, pa je brez vsega ostal samo maser ekipe. Ker je potreboval pripomočke za masiranje tekmovalcev, so odšli v celjke lekarne, kjer pa niso dobili ničesar takš- nega, kar je Španec potrebo- val. Kljub temu se je tudi za njih vse dobro končalo, saj niso imeli resnejših po- škodb, razen pri olimpijskem finalistu Haru, ki je zaradi stare poškodbe gležnja mo- ral v teku na 10 km celo odstopiti. Harov trener je povedal, da skoraj vsak četr- ti tek njegov varovanec prav zaradi te poškodbe odstopi. Španci so bih sploh naj- bolj veseli in zaradi prešer- ne razigranosti so jih imeli vsi radi. Z vsem so bili v hotelu Evropa zelo zadovolj- ni (rekli so samo, da je pre- malo tušev!), Slovenija pa jih je spreminjala na severne predele Španije. Ob koncu so si vsi nakupili otroške pi- štole, s katerimi so že pri kosilu na veliko streljali. Svo.- jevrsten užitek! Naša redakcija je v nede- ljo dopoldne pripravila pik- nik ob novem Šmartinskem jezeru, katerega so se udele- žili skoraj vsi domači in tuji novinarji, ki so poročali s prireditve. Ko smo izstopili iz Izletnikovega avtobusa (to- krat je na veliko preseneče- nje in veselje vseh pripeljal pravočasno), je znani komen- tator ljubljanske televizije Tugo Klasinc obstal, si ne- kaj časa ogledoval jezero, nato pa rekel: »Takoj se upokojim pa tu- kaj postavim hotel in bom lepo živel!« Ob Šmartinskem jezeru na- mreč še danes ni niti prov:- zoričnega gostinskega objek- ta, kljub temu da je tam vedno izredno veliko turistov, pa ne samo iz Celja, temveč iz vse Slovenije in drugih republik. Etobiti pa ne mo- rejo niti navadne vode. To je naš turizem! Trije poljski novinarji so bili nad vsem tako navduše- ni, da so rekli, da bi ostali kar tam, medtem ko sta dva novinarja iz ZR Nemčije na- povedala že za prihodnji me- sec, da prideta ob šmartin- sko jezero taborit. Za odlično razpoloženje v prijetnem borovem gozdiču so poskrbeli fantje narodno- zabavnega ansambla Borisa Terglava, ki so s svojimi vi- žami tako navdušili vse pri- sotne, da so ob koncu celo združno zaplesali kolo. An- sambel je odšel celo v čoln in med vožnjo okoli obale igral. Vrli možje Kari Šmauc (specialist za pečenje rib), Damjan Bervar in Berni Strmčnik (specialista za p>e- čenje odojka) in Jože Za- gode (specialist za ražnjiče in čevapčiče) so ob prosto- voljni asistenci poznane te- levizijske komentatorke Mil- ke Babovič poskrbeli, da ni bil nihče lačen. Predvsem tuji novinarji pa so bliskali s fotoaparati, da bi si za spomin ohranili lep in pri- jeten dogodek ob šmartin- skem jezeru. Predvsem pa smo se odlo- čili za sistem samopostrežbe: vsak je lahko pekel (če je znal!) in si natakal iz sodč- kov vino (bilo je zelo dobro, dobili pa smo ga pri Milošu Planinšku, direktorju hotela Evropa!) ali pivo (podarila ga je Pivovarna Laško). Za vse prisotne smo pri- pravili ob odlični organizaciji celjske ribiške družine ribo- lov, katerega so se novinarji z veseljem udeležili. Za naj- boljšega ribiča se je izkaza-' la novinarka RTV Zagreb štefica Szili, najmanjšo ribo pa je ujel novinar RTV Beo- grad Dragan Nikitovič. Sled- nji je bil tako besen, da je trdil, da v vodi .sploh ni rib, kar pa ga je njegova kole- gica štefica krepko demanti- rala. Oba sta dobila kot na- grado tehtnici tovarne Libela. Pripravili smo tudi velik pano, kamor so se vsi udele- ženci piknika podpisali. Za vsak podpis smo delili naša spominska darila in to nož- ke za odpiranje pisem. No- vinarji pač veliko pišemo, do- bivamo veliko pošte in bo to najbolj prišlo prav. Piknika je bilo vse prekma- lu konec, vrniti se je bilo treba, kajti popoldne je bi- lo še tekmovanje. Največje priznanje pa nam je, da so bili vsi zadovoljni, ljubljan- ska kolega Marko Rozman in Henrik tJbeleis pa sta pove- dala nekako takole: »Bila sva na številnih naj- večjih tekmovanjih po svetu, vendar kaj takšnega nisva doživela. Povsod je bilo vse strogo zadržano, samo delali smo, tu pa smo se nekaj ur tudi prijetno razvedrili.« Še nekaj smo podelili: po- kal najboljšemu celjskemu reprezentantu. Veseli smo, da ga je letos (podelili smo ga že petič) dobil Peter Svet, ki se vse bolj razvija v od- ličnega atleta na srednjih in dolgih progah, v zadnjem času pa tudi v teku na 3000 m ovire, kjer je prav v Celju izboljšal dvet let stari re- kord Slavka Špana — 8:34,4. Čestitamo! Občinska zveza za telesno kulturo Celje je podelila po- kal za najmlajšega Cleljana na tekmovanju — to pa je bil novopečeni Celjan Zdrav- ko Pečar. Odlično se je c drezal tudi Miro Kocuvan, ki je bil peti na 200 m, nastopil pa je tudi v obeh reprezentančnih štafe- tah. Kapetan reprezentance je bil celjski veteran Roman Le- šek (šesti pri skoku ob pa- lici — 450 cm), ki se je s tem nastopom izenačil po nasto- pih v državni reprezentanci s Stankom Lorgerjem — oba sta namreč nastopila v dre- su z državnim grbom po 38 krat. Prav zato Romanu še posebne čestitke. Kaj lahko rečemo o tekmo- vanju? Popolnoma je uspelo. Vse ocene so odlične, orga- nizatorjem pa gre vsa po- hvala za resnično mojstrsko izpeljano prireditev APE 73. 150 milijonov ljudi je preko televizije spremljalo tekmo- vanje ali bralo o njem v ča- snikih in prepričani smo, da je to najboljša reklama za naše mesto in našo atletiko. Tega bi se morali predvsem odgovorni bolj zavedati. Vilko Luncer, Sportske no- vosti (Zagreb) je v svojem poročilu med drugim zapi- sal: »Celjani so lahko pono- sni, saj so organizirali in do konca izpeljali športno te- kmovanje na najvišji svetov- ni ravni.« Ne bi bilo prav, če bi po- zabili na pošto, ki je vr- hunsko izpeljala svoje izred- no težavno delo. Vsak, s ka- terim smo se pogovarjali, je rekel: »Če koga hvalite, po- tem morate pošto.« In res jih moramo. Največ poročil preko te- leksa je odpotovalo na Fin- sko, in sicer 73 (skupaj 895 minut!), sledijo ZR Nemčija 18 zvez (298), Jugoslavija 12 (110), Švica 13 (246), Španija 11 (203) in Francija 2 (24), medtem ko ni niti eno po- ročilo bilo oddano preko te- leksa za Poljsko. Telefonskih pogovorov je bilo z Jugosla- vijo 40, ZR Nemčijo 25, Švico 33, Finsko 25, Španijo 5 in Italijo 6, v Poljsko pa po- novno nobeden. Finci se niso mogli načuditi, da so dobili zvezo z domovino že v petih minutah, kar se jim ni do- godilo niti na olimpiadi v Miinchnu. Nekaj težav je bi- lo pri vezah s Španijo, kar pa ne zmanjšuje velikega de- la, ki ga je opravila celjska PTT. Poročilo o doslej največji atletski prireditvi v Celju zaklučimo z izjavo zmago- valca v teku na 110 m ovire Poljaka Miroslaiva Wodz>'n- skega (polfinalist OI v Miinch- nu, državni rekorder s 13,4!): »Veliko sem prepotoval, vedar tako lepo urejenega stadiona, ki je samo za atle- tiko, in tako navdušenega ob- činstva ter sploh zanimanje majhnega mesta za atletiko nisem videl še nikjer. Vedno bom rad prišel v Celje.« TONE VRABL Peter Svet prejema iz rok našega novinarja Jureta Kra- šovca pokal za dosežek na APE 73. Dosegel .je nov državni rekord v teku na 3000 metrov ovire — 8,34,4. Foto: Drago Medved 1^ novan,jc je otvoril predsednik IS SRS Andrej ing. Marine, ki je bil tudi pokrovitelj JjL^^anja. t)b njem: predsednik AD Kladivar Mitja Pipan in Todor Todorov (Bolgarija), ^t lAAF, mednarodne »tletsdse aveae (od desne proti levi). Foto: Tone Tavčar Tudi tokrat se je tekmovanja udeležila Skokova mama (v sredini), kateri je zmagovalec v teku na 100 m Nemec Hirscht izročil cvetje. Letošnje tekmovanje je bilo namreč po- vezano tudi s tradicionalno prireditvijo »Skokov metnorial« kot spomin na odličnega at- leta Ferda Skoka, ki je padel v partizanih. Foto: Berni StnnčiA 20. stran — NOVI TEDNIK 9. avgust 1973 — §^ Od 15.6. do 31.8. vozila CIMOS model GS, D in D$ BELE m?LPIKE Roman poklanja bralcem Slovenija 44 roda prišlo je drugače. Mah se ni ganila s postelje. Tretjega dne je rišel k meni oče. Bil je spremenjen in za nekaj let starejši. Gube v licih, so mu bile ostro vrezane in oči motne, kakor da ne bt prespal noči. Ni vzkipel in ni mi rekel žal besede. Sedel je za mizo in pokazal na stol nasproti sebi. • »No. Heli, sedi!« Sedla sem. Nisem mu mogla pogledati v oči. Rekel je tiste strašne besede o zdravniku m operaciji. Tri dni ne. znosnega vzdušja, ki je vladalo v naši hiši, me je zmedlo, da nisem vedela, kaj '^em odgovorila. Če bi mi takrat oče rekel, naj skočim v vodo, bt storila brez premisleka. Potem so naredili z menoj, z mojo privolitvijo — da, to je res — tisto, kar mu je napravilo invalida. Iztrgali so iz mene otroka in z otrokom Tebe, žal mi je Arpad, za moj neodpustljivi korak, čeprav vem, da je prepozno. V našo hišo se je z dnevi začel vračati mit. Vedno bolj spoznavam, kaj sem storila. Veljna sem prenašati takšno usodo vse življenje. Vem, čutim, da ne bom srečna. Zdaj mi je laže, ko sem Ti povedala, čeprav se zdi, da so vezi med nama pretrgane, sled zabrisana in upanje, da si se srečala, izgubljeno. Kako bomo to preživljali, ne vem, vem pa, da Te bom nosila v sebi, dokler bom živela. Tvoja Rahela.« Obtožba se je umaknila sočutju, toda le za hip. Jaz bi žrtvoval za njo vse, kar imam. A ona? Ni se mogla za- radi matere zganiti iz začaranega kroga. Kolikokrat sem jaz žrtvoval svojo mater temu judovskemu bitju! Vendar mi je pismo prineslo mnogo olajšanja. Mno- gokrat sem ga pozneje prebiral, a odložil sem ga vedno z enakim čustvom: sočutje se je umaknilo obtožbi. Rahela me ni ljubila, kakor sem ljubil jaz njo. Ni me več vleklo nikakor iz farofa. Maševal sem in se zapiral v svojo sobo. Rad sem bil sam. Preboleti bo treba Lendabo. Ena dragocena izkušnja v življenju več. Zal mi je bilo. da sem tako hitro odklonil tumiško faro. Zdelo se mi je, da bi lahko tu dočakal starost. Ce bi pre. klical svojo odločitev in pisal Vendelu v grad? Ne. Za zdaj ne bom ničesar ukrepal. Zdelo se mi je, da se je svet spremenil. Dolge zimske dneve sem zdel med štirimi stenami. Marica je prihajala, da je zakurila in mi prinesla jedi. Grafič je prišel le, ka- dar se je hotel preobleči v staro obleko in iti na lov. Nje- gove novice so bile kratke. »Obstrelil sem fazana, in vendar mi je ušel« Ali: »Hla- pec se je odpeljal k mlinu, pa mrhe še ni domov.« V tistih dolgočasnih zimskih mesecih me je večkrat obiskal Janči. Nisem se ga razveselil kakor v prejšnjih časih. To je čutil, kajti vedno je odhajal potrt. Nekoč je prišel zelo vznemirjen. Domneval sem, da se je z Rahelo kaj zgodilo Kljub temu, da sem jo dolžil krivde, sem bil ob novicah o njej vedno prijetno vznemir- jen. Janči je sedel pri meni. Begal je z očmi po sobi. Zga- nil se je in me vprašal: »Vprašaj me kaj. Te nič ne zanima, kaj se godi v svetu?« »Zima bo,« sem menil za sebe. Komaj sem stopil v sobo, je že zunaj pozvonila t> hela. Z Jančijem se nista pozdravila. Onemel sem. Rahela je odprla vrata. Oči st je ^ kriva'xi z robcem. Nisem mogel slutiti^ kaj se je 3?o* BU sem takoj pri njej, prijel sem jo okrog ramen. O lečena je bila v dolg, temen zimski plašč. Trudna se." naslonila name in g'M,sno zajokala. Jokala je tako kf* vito, da sem čutil, kako se ji trese telo in kako W sapo. Držai sem jo objeto in sem sklenil, da je ne* pristim nikdar več- Daleč pojdeva, kjer naju ljudje * bodo poznali čakam, da se izjoče. Nestrpen sem, rad. bi ji gal. Pripravlja se, da mi pove. Oči so ji krvave in f njimi ima temne lise. »Vzeli so nama dete!« je rekla in zopet krčevito' jokala- Zdelo se mi je, da ne slišim doibro, da so to It* nje, iz katerih se moram vsak čas zbuditi. Dete? je skrila glavo na moje prsi. Podiral se je svet. Hi^^* se rušile, zemlja je pokala, nebo je žarelo, vode so f plavljala doline. Zdelo se mi je, da je prišel sodni * Tla so se majala pod nogami, spomin mi je otopel Luč je medlo svetila, ko sem se prebudil. To^ poznam. Svetila je že tolikokrat na nas, ko smo ^ zbrani okrog mize. Midva z Rahelo sva kramljala^ " tulpike pred nami so nas spominjale lepih časov. ^ Stene so poslikane. Gledam okrog sebe. Nič se zgane Spoznavam predmete drugega za drugim. ^ pri Krampačevih. i Oprem sc na laket in gledam proti oknu. ZuH^t noč. Ne bi smela biti noč. Zjutraj imam mašo. G'-^ v temo. Tudi Rahe'xi bi morala biti pri meni. Sp^ se mi vrača . »Ne vem, kaj bi te vprašal. Kar mi boš povedo^ zame novost.« Malo je pomislil, potem se je nagnil k meni. »Jerebiču gre slabo. Naša pritožba je v Beogradu M*^ Ministrstvo zahteva od škofa, da Jerebica premesti- ™ je šlo, zmagali pa smo le.« Vstal je in hodil po sobi. I »Arpad,« se je ustavil pri meni in me gledal. »-^"^ dekan prestavljen, zaprosi spet za Lendavo. Zaprosi ^ sto plebanuša. Tam bo fara prazna. Drugače bo, boš ^ Ti boš samostojen, mir boš imel...« u Gledal sem v mizo in moj pogled je drsel po tako ^ poznanih vijugastih razpokah. Janči je čakal na od^l^ plačana Z devizami po ZNATNO ZNlZAI«i CENI! jt 30 ^' 3^9"St 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 ženin vsakdan ZA PRIJETNE POLETNE VEČERE še vedno je tu po- letje in topli poletni večeri. Takšni večeri, sprehodi, ples in osta- le zabave pa zahteva- jo nekoliko drugačno obleko. Model na skici je jrimeren prav za takš- ne priložnosti, poleg tega pa upošteva vsa modna pravila letoš- njega poletja. Spredaj ima V izrez, naramni- ce pa se zavežejo za- daj na vratu. Zadaj ima obleka na hrbtu velik izrez, kar je le- tos zelo moderno. Pas se zadaj zaveže v pentljo. V krilu je obleka valovita in mehko pada. Dolžina pa je povsem odvisna od vas samih, prav lahko je obleka tudi dolga. Staša Gorenšek POROKE CKLJE Poročilo se je 16 parov, od teh: STANISLAV RAMSAK, Smarjeta in ANA JAGER. Ce- lje; FRANC JAN2IC in MEL- SNIJA ULx;nIK, oba iz Celja; CIRIL SPES, Aiclin in IVAN- KA SPRINGER, Toronto; AN- TON PLEVCAK in MOJCA MOTALN, oba iz Celja; BORIS LAH, Celje in BREDA KOLA- RIC, Maribor; JOŽE PEsAk in LIDIJA KRI2MAN, oba iz Celja; JOŽEF KOVAČ, Celje in ANA GAJŠEK, Dobovec; V.MjENTIN 2I2EK In MARIJA KASTELAN, oba iz Celja ter VIUEM JAUŠOVEC in SIL- VA MI.AKAR, oba iz Celja. L.\.>^KO IVAN GREŠAK, rudar, Pur- Je in MAGDALENA VETER NIK, gospodinja, Belovo; ITIANC OSTANEK, tehnični risar, Ljubljana in MARIJA POLANC, delavka, Tevče; KON- RAD VRBNJAK, mesar, La- Sko in BRIGITA PASCINSKI, tkalka, Marijina vas. ROJSTVA^ CEIJE 31 dečkov In 38 deklic LAŠKO 1 deček ŠMARJE PRI JEI^AH 1 deček KINO KINO LNION: do 12. 8. amer. barv. film MOST NA REMAGENU, do 13. do 15. 8. nem. barv. film BALZAKOVE GRESNI- CE. KINO METROPOL: 9. 8. še japonska barv. film DO—DES—KA—DEN, od 10. do 12. 8. amer. barv. film LETALIŠČE, od 13. do 14. 8. amer. barv. film DIVJI MOŽ, od 15. 8. dalje ital. barv. film MOJ REVOLVER, MO- JA PR.\VICA. OOM IN IJi:TNI KINO: dO 10. 8. ital. barv. film ZA DOLAR VEČ, od U. do 12. 8. 'franc. barv. film USODNI PLEN, od 13. do 14. 8. angl. barv. film KAPITAN NEMO IN PODVODNO MESTO, od 15. 8. dalje ob 16. uri Šved. barv. film PIKA NO- GAVieK.\ PREKO SEDEM MORIJ, ob 18. in 20.30 pa nemški barv. film PO SO- KOLOVI SLEDI. prometnje^ nesreče i 150.000 DIN ŠKODE JANKO PETKOVNIK, 21. iz Pesjega je prehi- teval tovorni avtomobil MB-425-61, ki je vozil iz Gomilskega proti Celju. Ker je zmanjšal hitrost. Je voznik tovornjaka za- vil v levo. da ne bi trčU v Petkovnikov avto. To pa je povzročilo, da je čelno trčil s tovornim av- tomobilom koprske regi- stracije, s katerim se je iz nasprotne smeri pri- peljal J02E GRABNER. Pri trčenju sta se težje poškodovala voznik GRA- BNER in sopotnik v ma- riborskem tovornjaku DRAGO BOBNARIC, ško- de pa je za 150.(X)0 dinar- jev. MOPEDIST PRED TOVORNJAK ALiOJZ MAČEK, 25, iz Lopace je vozil z tovor- nim avt/omobilom iz Ro- gaške Slatine proti Celju. V Šentjurju je pripeljal nasproti mopedist AN- TON ZANJKO, 34, iz Ce- lja, ki je tik pred sreča- njem nenadoma zavil v levo pred tovornjak in se pri tem težje poškodoval. VINJEN VOZNIK LUDVIK MAČEK, 40, iz Celja se je vozil iz La- homnega proti Laškemu. Na preglednem in ostrem ovinku v Marija Gradcu je zaradi prehitre vožnje zapeljal v levo v mostno ograjo in poškodoval av- tomobil za 31.000 dinar- jev ter ograjo za 500 di- narjev. Alkotest, v kate- rega je pihal, je v celoti požel enel. BREZ IZPITA FRANC BODNIK, 46, iz Dobrovelj, je zapeljal z mopedom s stranske na glavno cesto v Ljubiji v trenutku, ko je po njej pripeljal BOGOMIR TRA- UNER, iz Šmartnega ob Paki. Dobnik, ki je vozil brez izpita in z neregi- striranim in tehnično ne- pregledanim mopedom, se je pri trčenju z osebnim avtomobilom težje po- škodoval. UTRUJEN VOZNIK JANEZ PREŠICEK, 34, iz Radeč je pripeljal v pregledni desni ovinek v Debro in zaradi utrujeno- sti zapeljal v levo, kjer je zadel v obcestni kamen in se nato z avtom pre- vračal še 21 metrov. Pri tem sta se lažje poškodo- vali sopK>tnici MILICA in POLONCA PREŠICEK, na avtomobilu pa je škode za 16.000 dinarjev. NESREČA NA POSTAJI RUDI ŽUPEVC, 30, iz Pečja pri Sevnici, premi- kač na železniški postaji v Sevnici je med premi- kanjem skočil z vagona, da bi dal signal stroje- vodji. Takrat pa je pri- peljal brzi električni vlak, ki je zadel Zupevca in ga zbil 6 metrov po tirih. Zupevc je hudo poškodo- van obležal, nato pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG Anka Berglez Anica Brglez iz Ljub- nega je bila izbrana za hmeljsko princeso 1973/74. Komisijo je 19-letno dekle, ki je po poklicu prodajal- ka, zaposlena pa je v kmetijski zadrugi v Ljubnem, prevzela s svojo mladostnostjo, sproščenostjo in se- veda tudi svojo zu- nanjostjo. Verjetno je bila tako brez treme prav zato, ker, kot je sama dejala, niti po- mislila ni, da bi bila lahko izvoljena. Foto: T. Tavčar »Kaj pa gledate?! Mercedes, pa še z odprto streho! Kaj pa je to tako nenavadnega.« Foto: d. medved NADLEŽNO DEVIŠTVO Drugi kraji — drugi običaji .. . Bolj redko, toda še vedno se zgodi, da pri nas pristane kakšna ne- vesta nedolžna v zakon- ski pristan. Nekoč je bi- lo to pravilo. Pa ne vse- lej in povsod. V Zahodni Afriki v dr- žavi Dahomey je devi- štvo za dekleta huda na- dlega. Ko dozorijo, se v ribiških čolnih napotijo po reki in ponujajo svo- je devištvo tujcem. Nji- hovi vrli sovaščani tega nočejo opraviti, ker ver- jamejo, da je prvič hu- do nevarno, da so devi- ške kapljice krvi strupe- ne. Zato morajo dekle- ta iskati razdevičevalce med tujci, ki ne mislijo tako hudo o teh rečeh. Toda dekleta navadno spremlja oče. Zakaj? Za- to, da je pri roki, če bi tujec, ki naredi uslugo hčerki, hotel postati tu- di oče ... V vsakem pri- meru spolno zbližanje ne sme trajati dlje, kot je potrebno za razdevi- čenje. Če hoče tujec več, ga dekletov oče spodi. Na sliki akilsko dekle iz Abomeya, ribiške va- sice na dahomejski oba- li. Tujci o Celju KRATKONOGA LAŽ Ni dolgo tega, kar je nek avstrijski časopis ob- javil zapis, ki nič kaj lepo ne prikazuje celjske hote- le. Povedano je bilo sle- deče: »v nekem celjskem hotelu, je na neko nede- ljo popoldne zmanjkalo kruha, cena nekaterih prehrambenih artiklov pa je močno poskočila. Pisec teksta navaja, da je bila cena za sendvič odmerje- na v dopoldanskih urah na 22.— dinarjev, da pa je že popoldan poskočila na 33.—. Ker nas je za- nimalo, ali je to uteme- ljeno ali gre samo za kle- vetanje razposajenega tu- rista, smo zavrteli tele- fon . . . ZDRAVKO TURNŠEK — hotel Celeja: »Pri nas se niti v bližnji niti v poz- nejši preteklosti ni zgo- dilo, da bi ostali brez kru- ha. 22 oz 33 din za send- vič, o tem sploh ne bi go- voril. Cena našemu send- viču je 5 din. Za 22 din pa si lahko gost naroči svinjsko zarebmico, če pa pristavi še enajst dinar- jev, mu postrežejo z me- šanim mesom na žaru.« MILOŠ PLANINŠEK — hotel Evropa: »To se pri nas še ni zgodilo, kajti pre- skrbo z živili imamo, ure- jeno. Za 22 din pa vara postrežemo s špageti na razne načine, tu je tudi veliki golaž, vampi itd. Za 33 din pa se dobijo zrez- ki.« SILVO KRELJ — hotel Merx: »Tak dogodek je bil pri nas pred pol leta. Gre za domačina, ki je ob enajstih in dvajset prišel na večerjo in je dobil še samo kos kruha. Drugače pa se za 25 din lahko do- bi kompletno kosilo. BORIS MLINAR MISS POLETNIH PRIREDITEV: Jelka Ciglarič, devetnajstletna frizerka iz Maribora^ z očarljivim nasmeškom in prikupno zunanjostjo že drugič osvojila srca sodn' Najprej v soboto v Ormožu, nato pa še v nedeljo na gradu Pogled pri Ločah. ^^'^ tekmovanje je bilo vključeno v prireditev »Zabavali vas bodo«, ki jo je vodil simpatičen med simpatičnimi Marjan Kralj. Miss prireditve je seveda ob koncu P lepo poljubil, kar pa žal na naši fotografiji ne vidimo. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske ^'^"•'L Šentjur Šmarje pri Jelšah ui Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma m oglasi: . V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik Drago Medved — Redakcija: Milan Bo^ Edi Goršič. Jure Krašovec, Dommika Poš. Zdenka Stopar Milenko Strašek Berm Strmčmk Tone Vrabl — Izhaja četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne Vilke 1 din - Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - '^^ uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi m naročnine 228-00. .