LeloLXV_Poštnin« pisgan. t gotortni v Ljubljani, v sredo, dne 28. aprila 1937_štev. 96 a_Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^^^^^ !' ^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub- ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^ ^ Ijana ^^ ^^m W^^m ^1 __m w 10.349 ^Hf ^^m ^■f ^ ^^m w a ^^M ^^m inozemstvo 120 Din ^ ^^ M ^HV l^H Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^ JtLm^ JtLm^fr W JKLamt^ ^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni aredniStva in opravet 29-92, 29-93. 29-94, 29-95. 29-94 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga ..Teden v slikah" Belgijski zgled Leta 1810 jc bilo ustanovljeno kraljestvo Belgijcev kot samostojna država. Naslednjega leta 1831 so takratne velesile, to je Anglija, Francija, Prusija, Avstro - Ogrska in Rusija uradno vzele na znanje izjavo mlade države, da hoče ostati večno nevtralna, Anglija, Francija in Prusija pa so se še posebej zavezale, .vda bodo ne samo nevtralnost belgijske države '»spoštovale, ampak jo kot sosedne velesile tudi z vso svojo oboroženo silo branile. Večna nevtralnost Belgije je bila za to v pravem pomenu besede malo državo vir gospodarskega in kulturnega napredka. Njena zemljepisna lega, ki jo je posadila med stoletni nasprotnici Francijo in Nemčijo, in sicer na tistem prostoru, kjer so vdori iz enega ozemlja v drugega in obratno najlažji, in ki zapira tudi ono obalo, s katere bi Nemčija najlažje napadla angleško otočje in obratno Anglija najlažje izkrcala svojo armado proti Nemčiji, njena zemljepisna lega, torej, je Belgiji tako rekoč naložila zgodovinsko nalogo, da nevtralizira to tromejno križišče treh velesil, ki imajo vse enak interes, da zvesto pazijo, da to ozemlje ostane nevtralno ozemlje in enako nepristopno za vplive vsake izmed treh velikih sosed. Belgija je blagoslov svoje nevtralnosti uživala v obilni meri. Ker ji ni bilo treba skrbeti za državno obrambo, je svoj denar lahko uporabila za občekoristno nalaganje. Ustvarila si je eno najmočnejših industrij v Evropi ter jc za gotove rude in kovine postala sploh središče evropske industrijske predelave. Na primer za cink, kjer še dandanes njena industrijska družba »Vieille Montagnec diktira cene domala vsej svetovni proizvodnji. Uredila si je svoje kmetijstvo tako. da je postalo vzor vsej Evropi, kar ji ni bilo težko, ko je imela nenasitljiva tržišča za svoje poljske pridelke tako rekoč pred nosom. Zavojevala si je ogromne kolonije v Afriki, kolonije, ki za njo niso bile vojaške postaje in opirališča za nekak kolonijalni imperij, marveč ncizčrpljivi viri za surovine, ki jih je potrebovala domača vsak dan bolj pro-cvitajoča industrija. Belgija je postala bogata država in njenih šest milijonov prebivalcev, stisnjenih na majhnem prostoru, revščine ni poznalo. Belgijski kapital je iskal plodonosnih naložitev po vseh kontinentih, od koder so se vsako leto vračale bogate obresti v obliki obilnih zlatih curkov, ki so prinašale udobje vsem slojem. Leto 1914 je to edinstveno idilo na surov način prekinilo. Nemčiji se je zaželelo po daljnih obzorjih. Zahrepenela je predvsem po francoskih premogovnih in železnih rudnikih, po francoskih kolonijah, po nadoblasti nad vso Evropo, po čaru in veljavi svetovnega imperija. Francijo je bilo treba vreči ob tla in jo razčleniti. Toda pred vratmi je ležala mala, nevtralna Belgija. In Nemčija je leta 1831 dala svojo sveto besedo, da bo belgijsko nevtralnost nc samo spoštovala, marveč jo tudi proti drugim branila. Toda pred to moralno oviro se nemški imperijalizem ni ustavil. Nemška vlada je najprej pismeno zahtevala od belgijske, naj ji dovoli, da svojo armado pošlje skozi belgijsko ozemlje na francosko mejo in ko je kralj Albert na to nizkotno ponudbo odgovoril, kakor pač mora odgovoriti vsak poštenjak, da tega ne more dovoliti, ker je njegova država prisegla na nevtralnost, je nemška vojska brez nadaljnega navalila na nepripravljeno Belgijo, da jo s silo pohodi, ter se pred Evropo opravičila, da ne gre, da bi ji »cunja papirja« — meneč pri tem pogodbo o nevtralnosti Belgije — ovirala pri izvedbi njenih načrtov. Navzlic veliki hrabrosti v zadnjem hipu zbrane belgijsko vojske, ki so ji manjkala vsa obrambna sredstva, je bil naval prehud in nemška vojska je Belgijo poteptala ter pustošila križem po njenem ozemlju. Šele zmaga združenih velesil nad Nemčijo je Belgiji prinesla zadoščenje, osvobodila njeno ozemlje neusmiljenega nasprotnika ter narodu vrnila nazaj svobodno državo. Po teh bridkih preizkušnjah in v strahu, da sc kaj podobnega ne ponovi, je mala Belgija takoj po vojni dne 7. septembra 1920 s Francijo podpisala vojaško zvezno pogodbo, v kateri sta se ooe državi zavezali, da se bosta s skupnimi sredstvi borili proti nemškemu nasprotniku, ako bi se mu kdaj zljubilo ponoviti pohod iz leta 1914. Belgiji je po grozotah svetovne vojne povsem pošla želja po nevtralnosti. In ko so zapadne velesile dne 16. oktobra 1925 v Locarnu v Švici podpisale tako imenovano lo-karnsko pogodbo, v kateri se Anglija, Francija, Belgija in Nemčija obvezujejo, da bodo svoje obstoječe meje spoštovale, a jih tudi skupno branile proti vsaki napadalki, se je Belgija z veseljem pridružila tej pogodbi, v kateri je videla najboljše jamstvo za svoj neoviran obstoj. Svojo armado je kar najboljše opremila in jo postavila v služ.bo obrambe porenske meje. Sodelovanje generalnih štabov je potem trajalo dalje in postalo še bolj tesno, ko je nemška vlada v marcu 1936, sledeč svoji stari navadi, tla dane besede ni treba držati, odpovedala lokarnsko pogodbo ter tako vsej po-renski meji vzela občutek varnosti. Francoski, angleški in belgijski generalni štab so se potem zbrali k posvetovanjem in so že dne 19. inarea 1936 v Londonu podpisali pogocibo, v kateri se vse tri armade obvežejo, da bodo skupno nastopile proti Nemčiji, če bi se lotila francoske ali belgijske meje. Belgija je bila vsa srečna, da so je našla v tej druž.bi in dobila novih jamstev za svoje življenje. Toda notranjepolitični položaj v državi, k jer so fronte meti flamci in valonci precej ostro začrtane in kjer je treba posvetiti 5c posebno pozornost demagogiji reksističnih fašistov, na eni strani, na drugi strani pa vedno hujša napetost na porenski meji. napetost, ki napoveduje možnost spopadov, ki bi sc zopet odigravali na telesu belgijske države, so odgovorne voditelje Belgije pripravili do spoznanja, da država potrebuje miru, da za njo ni dobro, če je povezana s komurkoli, ki bi jo mogel potegniti v kakšno bojno trenje in da je za njo najlioljše. če se vrne nazaj k svoji stoletni politiki nevtralnosti ter si jo zavaruje z jamstvi V Angliji napovedujejo s Vojna zveza Italije z Nemčijo Nemški maršal Btomberg bo v Rimu 9. majnika London, 27. aprila, b. Rimski dopisnik »Daily Expressa« je zvedel na merodajnih mestih, da je šei italijanske vlade g. Mussolini obljubil vso politično in gospodarsko pomoč Nemčiji, da ji tako olajša, da pride do svojih kolonij in s tem tudi do potrebnih surovin. Italija je pripravljena skleniti z Nemčijo vojaško zvezo, da na ta način olajša položaj Nemčiji pri njeni gospodarski ekspanziji. Glede Avstrije pa je Mussolini izjavil nemškim državnikom, da je treba vzeti v obzir vse želje avstrijskega ljudstva. Italija je pripravljena podpreti tudi vse diplomatske korake Nemčije v zahtevi njenih kolonij. Italija se hoče tako oddolžiti za podporo, ki ji jo je nudila Nemčija za časa italijansko-abesinske vojne. »New York Herald« poroča iz Rima, da je pričakovati sklenitev vojne zveze med Italijo in Nemčijo. Dne 9. maja t. m. slavi Italija obletnico ustanovitve imperija. Za ta dan je predviden obisk maršala von Blomberga v Rimu, ter bo torej pri tej priliki prišlo do prvega sestanka med nemškim in italijanskim generalnim štabom. Obe državi sta pripravljeni, da najožje sodelujeta na vojaškem polju. Goringovi razgovori Avstrija in španski prostovoljci Rim, 27. aprila, b. Predno so se pričela pogajanja med pruskim ministrskim predsednikom generalom Goringom ter šefom italijanske vlade Musso-linijem, je izročil general Goring Mussoliniju častni znak nemškega letalstva. Poudarjajo, da so pogajanja zelo važna in da so od njih odvisni nadaljnji italijansko-nemški odnosi, ki jih diktira stališče Velike Britanije tako Italiji, kakor tudi Nemčiji. Zaradi tega je treba držati v tajnosti izid sedanjih pogajanj v Rimu, katerih posledice se bodo videle itak v najkrajšem času. Iz diplomatskih krogov se čuje, da so na dnevnem redu sedanjih pogajanj dve glavni vprašanji: Avstrija in Španija. Glede Avstrije potrjujejo vesti francoskega tiska, da gre za pritisk na avstrijsko vlado zaradi vzpostavitve notranjega političnega miru v Avstriji. To se pravi, potrebno jc najti sporazum, da pride do pomiritve z avstrijskimi hitlerjevci, od katerih mora vsaj eden izmed voditfeljev v vlado. Pogajanja se vodijo po konkretnih načelih in na temelju rezultatov, ki so bili doseženi v Benetkah, kjer je Mussolini vzel v proučitev to vprašanje. Kar se tiče Španije, potrjujejo, da sta Nemčija in Italija izdelali poseben načrt za umik prostovoljcev, ki bo na sedanjem sestanku končno sprejet in čez nekaj dni izročen londonskemu nevtralnemu odboru. Načrt predvideva vse podrobnosti glede umika prostovoljevc, kdaj, kako se bodo umaknili in pa postopanje s temi prostovoljci pri prehodu skozi druge države. Ta načrt naj bi predstavljal drugo dobo po kontroli za konec španske meščanske vojne. Sestanek med g. Mussolinijem in g. Goringom, ki je bil v poslopju beneške palače, je trajal cele tri ure. Pri posvetovanjih je bil navzoč tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Uradno poročilo, ki ga je objavila agencija Štefani, trdi, da so bili sedanji razgovori med Mussolinijem in Goringom samo poučnega značaja, ker Goring ni imel nobenega uradnega poslanstva. General Goring se bo preko Firenze in Milana bržkone že nocoj vrnil v Nemčijo, ker so pogajanja v Rimu že končana. V nemških diplomatskih krogih zatrjujejo, da so bila sedanja pogajanja med Goringom in Musolinijem odlično pripravljena. Italijanski listi z zadovoljstvom poudarjajo, da bo sedaj okrepljena neposredna zveza med vodilnimi osebnostmi fašistične Italije in Nemčije! Na sestanku Mussolini-Goring se proučuje politični položaj, pri čemer se je posebna pozornost posvetila dogodkom v Španiji in izidu Mussolini-Schuschnig-govega sestanka v Benetkah, o čemer je šel italijanske vlade točno poročal pruskemu ministrskemu predsedniku. Za nadaljnjo izmenjavo misli o vprašanjih, ki se tičejo Avstrije, se bo dala prilika nemškemu zunanjemu ministru, da obišče Italijo. Bilo je že sporočeno, da bo von Neurath prispel v Rim 3. maja, vendar pa to še ni potrjeno. Sedaj pa se poroča, da bo maršal B 1 o m b e r g obiskal že tekom prihodnjega meseca Italijo in se bo morda celo udeležil velike vojne parade, ki bo na dan proslave prve obletnice ustanovitve fašističnega imperija 8. in 9. maja v Rimu. Mnenje v Parizu: »f Priprava na vojno Rim, 27. aprila, c. Zanimivo je, da danes po pogovorih generala Goringa ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo. Kakor poroča dopisnik »Tempsa«, je najverjetneje, da je general Goring razčistil naslednja vprašanja: 1. Italija in Nemčija bosta vse svoje gospodarstvo urediti tako, da se lahko vsak čas vzpo- redita na gospodarskem polju za primer kake vojne. Obe državi bosta vzporedno izdelovali surovine v sistematičnem postopku; 2. Sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem bo najbrž v jeseni, in sicer meseca septembra. Čsl, minister Zaiček na Dunaju Dunaj, 27. aprila, c. Popoldne je prišel na Dunaj češkoslovaški minister Zaiček, ki je predsednik nemške krščanskosoclalne stranke v ČSR. Dopisniku lista »Echo- je izjavil, da veruje, da se bo zgradil most med državami rimskega protokola in državami Male zveze. Začetek na lej poti jc pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Zaičck bo nocoj predaval na Dunaju v klubu za zunanjepolitične probleme. Predavanja se udeleže vodilni člani avstrijske vlade in je ta obisk vsekakor zelo ix>inemben, ker tako naglo sledi razgovorom v Benetkah. Ploha paktov na Balkanu Romuni in Grki z Bolgari, Grki z Albanci... London, 27. aprila. C. Razgovor med Mussolinijem in generalom Goringom je seveda vzbudil v angleških diplomatičnih krogih veliko pozornost, listi pa so v svojih komentarjih o tem dogodku zaenkrat še zelo rezervirani in se omejujejo na ugotovitev, da razgovor dokazuje, kako se začenja os Rim—Berlin vedno bolj okrepljuti iu zbirati okoli sebe podonavske države. Mogočo še večjo pozornost pa obrača angleška javnost na obisk, ki ga bo grof Ciano napravil pri Kemal Ataturku v Ankari septembra 1937. Ta dogodek zanima angleško politiko v prvi vrsti zaradi tega, ker ni izključeno, da bi mogel imeti posledico, da bi se os Rim—Berlin okrepila z osjo Rim—Belgrad—Bukarešta—Ankara. Ravnovesje proti osi Parts - Praga - Moskva V francoskem časopisju prevladuje slikanje aktualnega mednarodnega položaja v smislu, da politika Rima, ki je v sporazumu z Nemčijo prive-zavala nase Avstrijo, da se ne bi naslonila na Češkoslovaško, zasleduje cilj, da so pomočjo centralnih in balkanskih držav ustvari zvezo, ki naj ustvari ravnovesje proti osi Pariz — P r a g a — M o s k v a. Iz tega izvaja francoski tisk nujnost, da bi sc ustvarila prava francosko-britska zveza, ker da Italija ogroža tudi interese britskega imperija. Samo znani senator Lemery, ki jc svojčas z vsemi silami podpiral Lavalovo akcijo za sporazum med Italijo in Francijo, je mnenja, da Italija danes ne dela ničesar drugega nego to, kar je svojčas zasledovala s pomočjo Male zveze Francija, sama, ne da bi bila uspela. Francija sama je svojčas pritiskala za pakt med Jugoslavijo in Italijo in se mi zdi sedaj smešno — pravi Lemery —, če je B 1 u m o v a vlada ob italijansko-jugoslovanskemu paktu napravila kisel obraz. Islo velja za pakt med Hali jo in Romunijo pa za sporazum, ki sc priprav ja med Romunijo in Jugoslavijo na eni ter Madžarsko na drugi strani. Ta politika je sama na sebi popolnoma zdrava in pametna, tragično je samo to, da sedaj Italija žanjc sadove načrtov, ki jih je delala Francija. Upamo, končuje senator Lemery svoja izvajanja, da bomo kmalu odrešeni Blumove vla- „Habsburžani — pustolovščina Schuschnigg o pravici do obnove v bodočnosti it London, 27. aprila. TO. Tukajšnji »Daily Mail« objavlja izjavo, ki jo jc avstrijski kancler Schuschnigg dal njegovemu dopisniku Wardu Priceu v Benetkah glede stališča avstrijske vlade o obnovi Habsburžanov na avstrijskem prestolu. Kancler Schuschnigg jc dejal sledeče: »Avstrija v tem trenutku noče klicati nazaj Habsburžanov, niti se noče odpovedati pravici, da to kedaj stori. Trenutno ne kličemo nazaj Habsburžanov, ker naša politika ni politika pustolovščin. Predno bi kaj podobnega storili, bi bilo potrebno, da točno vemo. kakšne posledice bi to moglo izzvati v naši notranji politiki kakor tudi v zunanjem svetu. V današnjih okoliščinah pa jc nemogoče te poslcdire pravilno prcccniti. Toda odpovemo pa se ne pravici, da bi kedaj obnovili monarhijo v Avstriji, to pa zaradi tega ne. ker hi se s tem odpovedali pravici, ki nam pripada kot neodvisni, svobodni državi. Rcsnici na ljubo dodajam, da dejansko od nikogar nismo bili pozvani, da takšno odpoved izrečemo.« vseh sosodnih velesil, ki jo obdajajo. In to je tudi storila. Glasnik nove politike je bil sam kralj Leopold. Vlada je vladarjevo pobudo z vso močjo podprla. Belgija mora kot mala država ven iz nevarne cone. To je bilo geslo, ki ga je belgijski narod z navdušenjem povzel, spomin jajoč se na stoletje blagostanja, a ki je našlo tudi razumevanje pri vesesilah, najprej v Londonu, potem pa po krajših oklevanjih tudi v Parizu. Angleška in francoska vlada sta v soboto v posebni noti pojasnili Belgiji, da sprejmeta njeno izjavo o večni nevtralnosti, da jamčita za nedotakljivost njenih meja in za njeno neodvisnost. Sedaj pričakuje Belgija podobne izjave še od hitlcrjevske Nemčije. Belgijski zgled, ki je na las podoben jugoslovanski mirovni politiki, ki najprej tudi ni povsod zadela na razumevanje, bo blagodejno vplival na položaj v Evropi. Zopet se je pojavila mirna cona sredi od vojnih groženj zastrupljene Evrope. Tokrat se je jasa miru pojavila na — zapadli. Ali naj bo znamenje, da je želja po miru, ki jc tako mogočno razgnaln temne oblake na evropskem jugovzhodu, začela čistiti tudi podnebje na zapadli in dn se bo po naravnost junaški odločitvi Bcleije tudi tain začelo graditi ogrodje miru, ki bo razorožilo bojevite talvore v Evropi s tem. da jih bo drug od d rn 1 n," i 1 r seboj spoprijaznilo? 1 j e nn če tnoiroče. t ti rl ■ mod de, ker se bo le na ta način mogel zopet vposlaviti mednarodni prestiž Francije. Podobno sodi »Action Francaise«, ki sedanji položaj obžaluje, meni pa, da mora ugotoviti, da ga jc zakrivila francoska vlada samit. Edino »Hepublif]ue< se tolaži s tem, da italo-germanski blok ni nevaren, ker mu manjka denarja in gospodarskih rezerv. Neki drugi list pa meni, da Italija s svojo [>oliliko nima nobenega sovražnega namena ne proli Franciji ne proti Angliji, ampak hoče samo okrepili svoj lastni položaj, da lin z zapadnima velesilama lažje paktirala kot enako močan činitelj. Rim, 27. aprila. C. Tukaj so mnenja, da jo okrepitev italijansko-nemškega prijateljstva bila v balkanskih državah sprejeta z zadovoljstvom. Strahova »A n s c h I u s s a< in habsburške obnove se razblinjata. Istotako so vse balkanske države z zadovoljstvom beležile uspeh razgovorov med Beckoni in romunsko vlado v Bukarešti. Po i tal i jansko-Jugoslovan skem paktu in po utrditvi romunsko-poljskega političnega in vojaškega pakta je mirni razvoj balkanskih držav zasigiiran na za-padni in na vzhodni meji. Pakt m c d Italijo in R o m u n i j o je io gotov, dela sc pa tudi na sporazumu med R o m u -n i j o i n Bolgarijo pa na sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko, katerega predvsem zelo želi Poijska. Na ta način se bo ustvarilo sodelovanje med vsemi balkanskimi državami in med državami centralne Evrope ler kolektivna sigurnost za ohranitev miru v tem sektorju sveta. Poroča se pa tudi, da se mislita zbližati Bolgarija in Grčija, med katerima so se že začela pogajanja z namenom, da se sklene pakt I«) analogiji ostalih paktov. Carinska vojna med Grčijo in Iiolgarijo je že zaključena, sedaj pa je upati, da so bodo poravnali tudi vsi politični spori. Obenem skuša Grčija doseči pakt z Albanijo in so se med Grčijo in Albanijo poravnale že mnoge zapletene zadeve verskega značaja, ostale pa se bodo. In Albanija ... Kar se tiče obiska Ciana v Tirani, pravijo v Rimu dobesedno: »Popolnoma v soglasju z novim ozračjem političnega sodelovanja podonavskih, balkanskih in jadranskih držav sc jc podal grof Ciano v Tira.no. To pot, ki bi bila še nedavno povzročila največje vznemirjenje v političnih in vojaških krogih, spremlja Jugoslavija sedaj s prijateljsko simpatijo, zakaj Albanija ni več puščica v boku Jugoslavije. Po paktu od 25. marca je Albanija skoro avtomatično prešla v prijateljski in ncnapadalni pakt med Rimom in Belgradom in razgovori italijanskega zunanjega ministra s kraljem Zogujcm Itodo popolnoma enaki razgovorom med Cianom in Stojadinovičcm. Oni predstavljajo prvo važno in blagodejno posledico novega položaja, ki jc bil ustvarjen po belgrajskem paktu.c Švica proti komunizmu Ziirirh. 27. aprila. Včeraj je stopila v veljavo prepoved komunistične stranke v kantonu Neuen-inirg. Z ljudskim glasovanjem je bil zakon, ki ga je že preje sklenil parlament, |>otrjen z 17.401 glasom proti 8.409 glasovi. Zanimivo je, da je ta prepoved izšla v središču švicarske industrije, kjer je socialistična stranka vedno bila zelo močna. Toda tudi socialistična stranka je pri volitvah v knntonski parlament doživela hud poraz, ker je število njenih mandatov od 40 padlo na 33. desnica pa je porasla od (!1 na 64 sedežev. Pričakuje se, da bodo slično prepoved izdali tudi drugi kantoni. Dunajska vremenska napoved. Še hladno, zelo oblačno. Manj padavin in na vzhodnem robu Alp nekoliko topleje. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo in oblačno. Zeinunska vremenska napoved. Spremenljivo vreme. Prevladovalo bo oblačno tu pa tam 7. dežjem. Temperatura l>o padla. • V • ge umcu pozav General Molla 20 km pred Belbaom Pariz, '27. aprila. 1). Agencija Radio poroča iz Si. Sebastiana, da uradno potrjujejo vesli o padcu I) u r a n g a iu M u r q u o i n a. Republikanci so prisilili ljudstvo, da izprazni svoje domove fn da beži proti Bilbau. Ponoči so prispele vesli, da so nacionalisti zavzeli tudi Eibar, mesto pa so pred tem zažgali. Na jugu so nacionalistične čete prešle v ofenzivo na Siera de Luja in zavzeli važne strategične postojanke, ki so jih republikanci dolgo časa ogorčeno branili. Na baskovskem bojišču nadaljujejo čete generala Molle energično ofenzivo in so že zasedli položaje severno od Duranga in se približal 11 i 1 -bau. ki je oddaljen le še 20 km od prvih nacionalističnih položajev. .Mesto Ji i b a r je postalo žrtev plamena, ker so ga vladne čete zažgale pred umikom. V mestu so nacionalisti našli 30 napol znorelih ženu in otrok, ki so se tresli od strahu in groze. Nekatere ženske l rti i jo, da so miličniki z orožjem v roki pregnali ljudstvo iz mesta, nato pa so pričeli požigati hišo za hišo. Rdeče čete so pred umikom napravile številna zverstva. Gasilci, ki so prispeli iz Vitoric in St. Sebastiana, imajo lo malo upanja, tla zadušijo požar Mesto gori na vseh. straneh in se ni mogoče približati mu. Zaradi tega bo bržkone spremenjen v veliko pogorišče. Nacionalistične čete napredujejo dalje in po vrsti zavzemajo vladne položaje, čeprav se Baski ogorčeno branijo. Pri napredovanju so nacionalisti naleteli na stotine in stotine trupel. Nacionalistični daljnoinetni lopovi so v teku včerajšnjega popoldneva in ponoči zopet bombardirati središče Madrida in periferijo, kjer se nahajajo važna vojna poslopja. Granate težkega kalibra s<> prizadejale mestu ogromno škodo, bilo pa je tudi mnogo človeških žrtev, ker sc prebivalstvo ii i umaknilo pravočasno v kleti. London, 27. aprila, c. lteuter je prejel z baskovske fronte poročilo, da je odpor Baskov popolnoma nnifen. General Molla je prebil vso fronto i u baskovski oddelki heže v neredu. Zlom Baskov je popoln. Kaj je jr „Jattne I" London, 27. aprila. Vojna ladja rdečih čel : Jaime Primeroi jc v nedeljo bombardirala Mala-go in Motril. Napadla so jo nacionalistična letala, nakar se je spustila v beg. Z veliko naglico je pričela pluti v smeri proti Cartageni. Na ponočnem begu pa je ladja zadela ob skalne čeri blizu obale in nasedla. Dva rušilca vladnih čet sta prihitela, da jo Tešita. Po nekih vesteh so jima jc to ludi posrečilo in spravili poškodovano ladjo v Almerijo. l'o drugih vesteh jo ]>a ladja ostala na čereh in jo skušajo nacionalisti spraviti v kako pristanišče. Mlada Belgijha poveinicu rdečih miličnikov Vittoria, 27. marca. Poročevalec agencije »Ilaa-vas« poroča, da je imel priliko ogledati si zavzete položaje rdečih miličnikov pri Enhorti. Med padlimi miličniki, ki jih še niso utegnili pokopati, je bila tudi neka mlada žena. Iz papirjev, ki jih je imela pri sebi, je bilo razvidno, da je bila to 26 letna Belgijka, ki je poveljevala četi baskiških miličnikov. Domači odmevi Ljudska šola u tf Večji del sedaj živečih in delujočih Slovencev je obiskoval »ljudsko šolo«. Po osvobojenju pa ta naslov ni bil več dovolj visok, ali pa nismo imeli toliko poguma, da bi si upali prevajati službene razglase, ki jih dobivamo iz Belgrada, in ljudske šole so se izpreinenile v »narodne šole«. Nekateri so mislili, da je s tem storjen velik korak naprej k (poenotenju, centralizaciji in bogve kakšnim domišljavim čednostim še. Pa so bili otrcci v teh »narodnih« šolah prav taki kakor so bili prej v ljudskih, !e ob eno slovensko ime smo bili, namesto tega pa smo dobili drugo, ki nam Slovencem ne pove prav nič, kakšnega značaja je ta šola, ker narodna je menda tudi univerza, gimnazije, trgovske. obrtne in vse druge šole. Bau dr. Natlačen je ugodil splošni želji ljudstva in odredil, da naj se šole, ki so vsemu ljudstvu na razpolago in za vse ljuds'vo predpisane, ki so torej najnižje, pa najbolj potrebne v državni prosvetni organizaciji, imenujejo zopet ljudske šole. Vsak pameten človek bi mislil, da nihče na Vsem Slovenskem ne bo temu ugovarjal, toda pri nas to ne gre tako. Nedeljsko »jutro« nas je vse skupaj skoraj zatožilo, da smo pokvarili neko enotnost in da bi se morali držati naslova »narodna šola«, da bo po vsej državi enako in ker Srbi pravijo tem najnižjim šolam »narodna šola«, naj bi jih lako imenovali tudi mi. Pa se je v mržnji do vsega slovenskega zopet enkrat temeljito opeklo. Ne samo. da je pozabilo na zagotovila, ki so bila že večkrat dana z najvišjih mest, tla ima vsak narod pravico gojiti svojo kulturo, svoj jezik in svojega duha, kar Jugoslaviji ravno daje kulturno bogastvo — vsaka > Gleichschaltung« peha kulturo na neko nižjo raven —. ampak tudi v vseli letih Jugoslavije ni našlo toliko časa, da bi spoznalo posebnosti srbskega jezika. seveda, kdo bo pa gonil klerikalce in zasledoval slovenstvo, ako se bo »Jutro« poglabljalo v erbstvo. Zato mu moramo mi povedati, da se srbski narodni šoli« po naše v vernem prevodu pravi ljudska šola« in nič drugače, ker Srbi ljudstvu pravijo narod, narodu pa nacija. V Belgradu je vse polno nekakih majhnih gostiln z napisi »narodna kujna«, ki po vsej opremi in po jedeh, ki jih tam dobiš, ne morejo biti nič drugega kot naše »ljudske kuhinje« Belgrajsko gledališče ima pod naznanilom marsikatere predstave opombo: »popularna pret-stava za djake i narod«, kar se po naše nič drugače ne pravi kakor: ljudska predstava. V naznanilu letošnjega »duhovnega koncerta« (2J. marca) je stala tudi opomba, da je čisti dobiček namenjen za štampanje religiozno moralne lektire za naš pravoslavni narod«, česar Slovenec ne more prevesti nič drugače kakor: »za naše pravoslavno ljudstvo«, lil komunistično politično iznajdbo »fronte popu-laire« so Srbi takoj v duhu svojega jezika imenovali s narodni front«: Slovenski pa zopet v duhu svojega jezika »ljudska fronta«. Ce torei Srbi pravijo »narodna šola«, bomo mi rekli ljudska šola in nič drugače. Morda pa »Jutro« hoče. da Slovenci po osvobojenju sploh ne bi več prevajali, kakor smo v avstrijski sužnosii (kar je bil spričo policije že kaj nevaren posel), ampak da bi sedaj vse sprejeli v taki obliki, kakor se nam daje. Toda zakaj bi bili potem polovičarji, zakaj ne bi sprejeli še drugih imen in naslovov? Morda se bo »Jutro« lepega dne naveličalo slovenskega obraza in bo svoje bralce posililo s poročilom, da je »ininislarstvo spoljnih poslova održalo sednico«. Ali zakaj ne bi namesto izraza »župa« sprejeli izraz »čorba« in bi »Jutro« pisalo, da je n. pr. »odbornik kišotske čorbe slavil obletnico in mu je graja ro^ka inuzika svirala podprozor-nieo«? — Še »najboljši dnevnik dravske banovine« zaide -v škripce, kadar hoče biti bolj papežki kakor papež. Veliki boben Umor v Javorju pod Ljubljano je žc vsej naši javnosti znan, tudi mi smo pisali o njem, in sedaj že poklicani in nepoklicani — bolj kot pri drugih zločinih — ob tem žalostnem dogodku poizkušajo svoje detektivske zmožnosti. »Jutro« pa si je iz tega skovalo tolsto kost, ki jo bo glodalo od vseh strani in koncev in z vsemi zobmi. Kako tudi ne, vse okoliščine so na površen pogled kakor nalašč zanj: .kraj dejanja je farovški hlev, osebe, ki nastopajo, star župnik, ki je sprt z vsemi liberalci po fari, kuharica, ki so io našli mrtvo v hlevu, župljani, ki so nepismeni in ne morejo pisati grobnih pisem itd. — pa se tu »Jutro« ne bi razpisalo! V včerajšnji številki je temu dogodku posvetilo skoro poldrugo stran s slikami hleva, vasi in župnika. Nastal je prvi osnutek kriminalnega romana, ki ga bo »Jutro« razvleklo in » površnimi namigavanji in Sugestijami pitalo javno mnenje, da bo vsem presedalo. V tej diletar.tsko detektivski razpravi je povedano vse ves dogodek ie ohnovlien kakor na odru, le tega si »Jutro« ne upa povedati, kdo je zločinec Ve natančno, da je bil »očitno zelo v skrbeh, da se njegova žrtev nikdar več ne zdrami k zavesti«, celo to ve, »da je bil prvikrat na tako krvavem delu«, da torej po poklicu ni bil zločinec, ampak spada k nekemu drugemu stanu, s katerim je »Jutro« trajno v nekih posebnih odnosih. Vemo, da je »Jutro« zelo spretno v zasledovanju zastopnikov tega stanu, saj se pred našimi očmi sleherni dan uri v tem poslu, dvomimo pa, da so ga pri tem vodili pošteni nameni. Čemu je prav v tem dovolj groznem primeru hotelo prehiteti sodišče ? Ali ni tudi še potem, ko sodišče odkrije zločinca, dovolj časa, da se tudi skrahirani liberalec razpiše o njem? Čemu je »Jutro« prav v tem primeru, ko je prva stranka, ki pri poizvedbah pride v poštev, župnik, hotelo preiskovalnim organom ubiti samostojnost in jim svetovati, skoro s prstom pokazati na zločinca, ki je bil — po njegovem mnenju — »prvikrat na tako krvavem delu?« Čemu »Jutro« s tolikim veseljem peha kri stare služkinje v neko določeno smer, proti nekemu določenemu človeku in pri tem dela pobožnjaški obraz, kakor da služi pravici? la vprašanja se nam vsiljujejo ob »Jutroveto« detektivskem članku. Čeprav se na vsem dolgem članku pozna; da »Jutro« ni prvikrat na tako prenagljenem in pristranskem delu, si vendar dovoljujemo diletantom v delektivstvu in senzacij željnim raznašalcem govoric poklicati v spomin nekatere zločine, ob katerih je bilo dobro ime marsikaterih poštenih ljudi v veliki nevarnosti in so ga nekateri tudi za vedno izgubili. Nekako pred desetimi leti je bil pošten poštni uradnik osumljen mnogih ropov na poštne vozove z denarnimi pošiljkami. Vse okoliščine so ga kazale kot zločinca; pozneje pa se je izkazalo, da je bil pravi krivec hotelir iz Kočevja in steber ondotnega »naprednega« življenja Klemenčič. Pred vojno sta pred mariborJ skim sodiščem zakonca Brunčko pod pritiskom zamotanih okoliščin priznala, da sta umorila svojo rejenko, jo v peči spekla in pojedla. Ves nemški in nemčurski tisk je že z vsem ognjem proglašal Slovence za ljudožrski narod. Ko sta bila omenjena dva že obsojena na smrt na vešalih, je prišlo na dan, da je rejenka ušla od hiše in jo je neki župnik na Dolenjskem sprejel pod streho. Umora župnika Kušarja v Mengšu je bil najprej osumljen neki Š., ki je tiste dni prekopaval njegov vrt. Vse je kazalo na to, da je on pravi zločinec. Pozneje pa je prišlo iz Kake na Dolenjskem poročilo ,da je neki krojač na podlagi »Slovenčevegac poročila pregledal neko obleko, ki jo je sprejel v likanje. Po tej obleki in velikem denarju, ki je bil v njej, je oblast šele spoznala pravega morilca Laknerja. Umora neke Zoch-bauer v Mostah je »Jutro« v svojem diletantizmu najprej obdolžilo mesarja Bitenca, za katerim je bila že izdana tiralica, ker je neznano kam izginil — torej dovolj indicijev. Dvanajst ur pozneje, ko je bila prva izdaja »Jutra« že na cesti, pa so v gnoju, po katerem so hodile vse mogoče komisije, našli obdolženega Bitenca — umorjenega. Pred vojno je bil v Novem mestu radi roparskega umora na smrt obsojen neki cigan. V violino v roki je šel pod vešala, tam še enkrat izjavil, da je nedolžen in nato z dovoljenjem državnega pravdnika za-sviral svojo »Iabudjo pesem«, nato jc bil obešen. Nekaj let pozneje šele je njegov brat, ki je bil pravi zločinec — isto ime, morda tudi podobnost v obrazu — izvedel, kako se je njegov sorodnik pokoril za njegov greh. Kolikim je umor trgovca Pehanija vzel dobro ime, morilec še danes ni znan. Bolj pojasnjen je umor lesnega trgovca Egidija Perica iz Trnovega, vendar pa kaznovan še ni bil nihče. Prav tako nasilna smrt skladatelja in dirigenta Štritofa je danes že precej osvetljena, čeprav ni bil nihče ovaden in aretiran. Radi umora Zastavnikoviča pod Rožnikom je bilo aretiranih vse polno oseb, morilec pa še danes ni znan. Raznašalec »Jutra« in tudi »Slovenca« Rozman je bil po govoricah in tudi po indicijah obdolžen umora starega Serše v Rebri, sodišče ga je po nepristranski preiskavi spoznalo za nedolžnega. Radi umora zakoncev Kožar v Dobrovi pri Metliki je bilo aretiranih veliko ljudi, vsi osumljeni, pa sodišče nikogar izmed njih ni moglo obsoditi kot morilca. Vsak zločin je rana v našem narodnem telesu in vsak ima neko okolico, na katero najprej vrže svojo nevarno luč. Zato jc vsako površno opazovanje takih dogodkov, kakor si ga je privoščilo včerajšnje »Jutro«, ki niti svojega posebnega namena ni moglo prikriti, vse obsodbe vredno. Seja glav. odbora JRZ Belgrad, 27, aprila, m. V prostorih JRZ v De- čanski ulici se je danes dopoldne sestal ožji glavni odbor JRZ. Seja tega odbora je pričeta ob pol 11 dopoldne. Vodil jo je predsednik JRZ dr. Stojadinovič, ki je prišel na sejo skupno z notranjim ministrom dr. Korošcem. Oba voditelja JRZ je pred vhodom v strankine prostore čakala večja skupina kine.ov iz belgrajske okolicp Seji je prisostvovalo vseh pet članov ožjega glavnega odbora il Slovenije, in to oba ininisira gg. dr. Korošec in dr. Krek, 6enator Sme dej, bivši minister dr. Kulovec in poslanec dr. Klar. Na predpoldanski seji je odbor v glavnem pretresal predvsem vprašanja organiziranja mladinskih iu delavskih strankinih organizacij. O mladinskih strankinih organizacijah je imel na sestanku obširno poročilo g. dr. Krek. Opoldne je bila seja prekinjena ter so se vsi člani odpeljali na Avalo, kjer je bilo skupno kosilo. Popoldne ob pol 0 je ožji glavni odbor JRZ nadaljeval svojo sejo. V času, ko to poročamo seja še traia. Popoldanska seja ožjega glavnega odbora JRZ je trajala od pol 6 do pol 9. Po seji je bil izdan komunike, v katerem ožji glavni odbor sporoča poleg navedbe udeležencev tega zborovanja, da je ožji glavni odbor Jug. rad. zajednice poleg splošnih političnih vprašanj na seji posebej razpravljal vprašanje o organizacijah mladine JRZ in o organizacijah delavskih, sekcij JRZ. Sprejeta so bila navodila za delovanje mladine ter pravila za mladinske organizacije. Tako navodila kakor sama pravila le organizacije bodo objavljena v »Samoupravi c. Tajništvo je poročalo, da stranka- še dalje napreduje po vsej državi. Ima od 343 političnih j okrajev v naši državi, popolne organizacije v 209 okrajih. Železniška proga ■ pri Litiji zasuta Litija, 27. aprila. Danes dopoldne okrog 10., ko so delavci pri kamnolomu nad železniško progo v Gradcu pri Litiji podminirali sltalo, je nenadoma plaz nad 100 kiib. metrov kamenja zasul oba železniška tira. Promet med Litijo in Kresnicami je bil za rt v o nri popolnoma ustavljen. Delavci so šele ob 8. zvečer popolnoma očistili obe progi. Med tem časom pa je bil promet samo po eni progi. Z motiko ga je ubil 3 leta robVe Celje, 27. aprila. Pred tročlanski .senat je prišel danes na zatožno klop Šlrigl Jože, 22 letni posestnikov sin iz Sv. Florijana pri Topolščici, kateremu očita obtožnica, da je dne 30. marca letos v Topolščici udaril Ivana Laha z železnim delom motike po desni strani glave, tako da mu je lobanja počila, zaradi česar jc Lah umrl dne 3. aprila zaradi za-dobljenih ran. Obtoženec je dejanje priznal, vendar pa je dejal, da ga je izvršil v silobranu. Lah ga je hotel udariti z nekim predmetom, on pa je takoj pograbil motiko, ki je bila ravno pri roki, ter ga udaril. Za«radi tega dejanja ga je okrožno sodišče obsodilo na tri leta robije, tri leta izgube častnih pravic in 500 din povprečnine. -.i.- •:• . ■ -■■ "' • -'■'i • Stanie Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke kaže te-le postavke (v milij. din, v oklepajih primerjava s stanjem dne 15. februarja): Aktiva: zlato v blagajnah 1631.0 (-(-3.075), zlalo v inozemstvu 31.7 (—0.2), skupna podlaga 1662.7 (+2.85), devize izven podlage 714.76 (+26.47), kovani denar 432.56 (+16.3), posojila: menična 1438.5 (+27.85), lombardna 249.55 (-0.02). razna aktiva 1020.1 (+12.04). Pasiva: bankovci v obtoku 5300.6 (—64.5), drž. terjatve 97.3 (+21.3), žiro 1089.9 (+105.92), razni računi 993.15 (+5.45), skupne obveznosti po vidu 2180.37 (+132.66), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 315.5 ( + 17.36). Bankovci v obtoku in obveznosti po vidu 7.480.95 (+ 6.82), skupna podlaga s primoin 2.126.57 (+ 3.66), zlato v blagajnah s primoin 2.095.8 (+ 3.95), skupno kritje 28.56 (28.77)%, od tega samo kritje z zlatom 28.01 (28.21)%. V dobi od 15. do 22. aprila se jc naš zla I i in devizni sklad ponovno povečal ter dosega valoriziran (zlato in devize) 2.850 milij. dinarjev. Značilno je, da se tudi posojila banke v eskontu znatno narasla. Med pasivi se pozna razbremenitev trga, zlasti pa je pomembno naraščanje ži-rovnih računov, ki so zopet presegli 1 milijardo din. To se je zgodilo vkljub veliki absorbciji denarnih sredstev s trga za vpis državnih blagajniških zapiskov in sezijskih potreb gospodarstva spomladi. „Parcelacl'a" Zveze Narodov Edenovi načrti v Brus1'a Pariz, 27. aprila, c. Večerni listi pišejo obširno o pogajanjih v Bruslju in verujejo, da se je Edcnu popolnoma posrečilo vrniti Belgijo v okvir politiko, ki stremi ojačiti organizacijo kolektivne varnosti v Evropi. Ta ideja je zadnje čase skoraj popolnoma snlahnela in se sedaj samo še počasi dviga v nekih drugih oblikah in po stranski poti v ospredje. Večerni komentarji vedo povedati, da se ta misel vrača |H> stranski poti v ospredje. Anglija in Francija se v tej smeri poslužujela ideje o trajni zvestobi paktu Zveze narodov in kakor je že to običajno se govori seveda o tem, da morajo biti zveste tej ideji najprej in najbolj manjše države. Pri tem sc pa rado pozablja, da so bile velesile tiste, ki so zadnjič v abesinski zadevi nagnale male države v sankcije, ko so pa sankcije poostrile mednarodni položaj, iste velesile niso zmogle zaščititi malih držav v okviru lastnih obvez v paktu ZN. Odtod izhaja vsa žaloigra Z^ zc narodov. V Bruslju sc je baje spočela misel, da se naj malo države vržejo v borbo za pakt Zveze narodov na podlagi neko nove fraze, ki se imenuje »hierarhična vrsta« v obvezah držav napram Zvezi narodov. Ta »hierarhija obvez« bi se naj nanašala na zemljepisni, politični in gospodarski pomen te ali one članice Zveze narodov. Nc vedo še, kam v tej smeri tajne silo svojo taco mole, lahko pa se reče. da se hoče izvesti neka »parcelacija« Zveze narodov. Najbrž bi v tej debati radi dosegli to, da bi bile obveze belgijske vlade napram Nemčiji večje kot pa na primer obveze angleške vlade, ki hi svojo »hierarhično prednost« v obvezah podčrtala na drugi strani rajo najbrž v Sredozemskem morju. To bi naj bil baje listi novi realizem zapadnih demokracij, ki bi naj omogočil tem državam tisto gibčnost, s ka-teTo se danes ponašajo na diplomatskem polju avtokratične države. V bistvu so to šele obrisi. Bog ve, če bo časa dovolj, da se 'iz teb vijug doseže nekaj resnega in pozitivnega za mir v Evropi. Francija pod „lfudsko" fronto Pariz, 27. aprila, b. Vse kaže, da so se pogajanja med predsednikom Vlade Blumom in radikalno socialistično strankp ugodno končala. Gre za to, da se nadaljuje politika premirja vse dotlej, dokler traja svetovna razstava, torej do konca meseca novembra. Socialisti izjavljajo, da so nemogoče in neizvedljive nadaljne finančne žrtve za izvedbo del in pomoč brezposelnim ter za socialne reforme kot jih želi in predlaga zveza strokovnih organizacij. Socialisti pristanejo na strogo politiko varčevanja in odklanjajo vsako nadaljno zvišanje mezd in dnevnic, sploh vse, kar bi zahtevalo od vlade novih finančnih žrtev. Zaradi tega je komunistično vodstvo v zelo neugodnem položaju, ker dobivajo ekstremisti vedno večji vpliv med masami, ki se radikalizirajo kljub poraznemu dejstvu, da so stavkujoči delavci pričeli včeraj z delom v tovarni letal »Setoire« na lasten račun. Radikalni socialisti zahtevajo od Bluma, da energično nastopi proti vsaki revolucionarni propagandi, ker niso samo socialisti, temvoči tudi komunisti izgubili vsako oblast na množico,' V fem smislu je včeraj ostro nastopil na seji vlade minister Chautemps. Minister za državno hrambo Daladier je zahteval, da notranji minister odločno stopi na prste komunistični, prav za prav anarhistični propagandi med vojsko, ker je taka propaganda najbolj nevarna za red in mir v državi. Finančni minister A u r i o 1 je napovedal, da odklanja vse notranje posojilne osnove in če bo potrebno, se bodo državne potrebe krile s kratkoročnimi zadolžnicami. V četrtek je sklicana seja zborničnega odbora za zunanje zadeve, na kateri bo Delbos podal obširen ekspoze o zunanji politiki vlade, posebno z ozirom na dogodke v srednji Evropi. Pariz, 27. aprila. AA (DNB) Iz Dieppa poročajo, da je stopilo v stavko osebje tamkajšnje bolnišnice. V Toulonu so začeli stavkati uradniki in nameščenci mestnega županstva. Govore, da stavkajo v Toulonu tudi delavci tovarne za izdelovanje letal in da so že 12. i. m. zasedli tovarno, pa so jrh iz nje pregnali. Bivši princ Nikolaj na Duna*u Dunaj, 27. aprila. »United Press:; poroča: Bivši princ Nikolaj je s privatnim letalom priplul iz Bukarešte in pristal na letališču v Aspernu. Odšel je v hotel »Imperial«. V Bukarešti so se od njega poslovili številni zastopniki Železne garde. Izročili so mu žaro z romunsko prstjo, ki jo ja t odpeljal s seboj. ft Rdeči mesar. Bivši miličnik o „delovanju" bivšega francoskega poslanca Martya v Albaceti Belgrad, 27. aprila. AA. Finančni minister je izdal pravilnik o fondu nepremičnin finančnega ministrstva. Ta fond bo služil za nabavljanje nepremičnin, za gradnjo in popravilo državnih poslopij. Denarna sredstva »klada so naložena pri Državni hipotekami banki v Belgradu. Po pravilniku se v ta sklad nalagajo pofenši s 1. aprilom I. 1. dohodki od prodaje ali od uporabe državih nepremičnin. Lillc, 27. aprila. TG. Tukaj izhajajoča »Dc-peche de Lille« objavlja spomine nekega bivšega francoskega miličnika, ki je služil v mednarodni brigadi pri rdeči vojski v Španiji, ki je bil od političnega generalštaba rdečih, ki mu predseduje bivši francoski komunistični poslanec Andrc Mar-ty obsojen na smrt in ki se mu je na še nepojasnjen način posrečilo, da je pobegni! zopet nazaj v Francijo. Bivši miličnik uvodoma pripoveduje o razočaranjih, ki čakajo »prostovoljce«, ki prihajajo v Španijo v Albecete (kjer je njihovo zbirališče) ter nadaljuje dobesedno: »Komaj so ,rekruti' prišli, že prosijo, naj jih spravijo pred zdravstveno komisijo, da bi jih spravila nazaj v domovino. Če so zares bolni, potem zdravstvena komisija zapiše na listek ,naj sc pošlje domov'. Toda gorje onim, pri katerih bi zdravniki ne ugotovili kakšne bolezni. Tudi oni dobijo listek, na katerem je zapisano ,naj se pošlje domov — brez razloga' (toda na političnem oddelku štaba pripišejo: »Takoj u s t r c 1 i t i 1« Izdajalec Marly, ki eo mu v Albacete dali priimek »Albacetni mesar« se s terorjem uveljavlja nad prostovoljci. Nalaga redne vojaške vežbe,Vzdržuje disciplino. Brez dovoljenja od njega — ni izhoda. Strog je proti pijancem. Če jih njegove patrulje poberejo kje po ulicah, jih da takoj postreliti Oblečen je v rumeni velur, z ba-sklškim boreiom na tflavi. r revolverji za pasom. Tako sedi v svoji pisarni. K njemu se ne pride lahko. Treba je skozi štiri pisarne. Pri vhodu v pisarno stojita dva stražnika, ki imata nalogo na-bosti na bajonet vsakega osumljenca. Kadar se pokaže »njegova ekscelenca šef političnega štaba (naslov za Martya), stopa pred njim telesna straža in zunaj ga pozdravi vojaška četa na način, ki bi vzbudil zavist pri kakšnem francoskem maršalu. Z Marlyem 'je dovoljeno govorili samo v razdalji 4 korakov, oči v oči in z rokami ob hlačnem robu.Vsako zbiranje v krogu 30 metrov je prepovedano. Če se kakšnemu šoferju pripeti, da po naklučju Zabrede v ta začarani krog, je tako v »beli hiši«, ali v »modri hiši« ali v »hiši...«, kot imenujejo tri albacetske ječe, kjer se mora zagovarjati, zakaj je dajal Francovim letalom znamenja za bombardiranje »štaha njegove eks-celence .rdečega mesarja*. Ubijanje opravlja Marty na dvojen način. Kadar hoče s streljanjem prestrašiti priče in dati »poduk« drugim jetnikom, potem postavi ie žrtve ob zid in jih da postreliti. Drugi način pa je še strašnejši. Jetniku nekega dne povedo, da je dobil dovoljenje, da sme na zrak, da ai stegne otrpcle noge«. Delal bo »zunaj v gozdu«, mu povedo. Nakar ga dva miličnika odpe-lieta na prosto, nekaj kilometrov daleč ven iz mesta, kjer jetniku ukažeta, naj izstopi, komaj ie stopil na tla, ga eden miličnikov ustreli v tilnik, drugi pa skozi hrbet v srce. Pri mednarodni brigadi danes ne pravijo več »ti t,; dober za podgane«, kadar "hočejo orisati brezupen položaj kakšnega »prostovoljca«, marveč sc je udomačil izraz: »Ti si dober za v gozd«. Številke govore — Resen opomini Slovenci nazadujemo! Naš naravni prirastek je najmanjši v državi Dobili smo v roke publikacijo Higijenskega zavoda v Ljubljani »Življenjska bilanca Slovenije v letih 1921—1935«. Ta publikacija je prvi del serije izdaj Higijenskega zavoda pod naslovom »Zdravje v Sloveniji« Knjiga prinaša toliko gradiva, ki je že deloma strokovno obdelano, da se moramo omejiti samo na najvažnejše ugotovitve, kakor so razvidne iz nje. Že gole številke same govore dovolj zgovorno o položaju našega naroda in izsledki to tudi potrjujejo. Naj navedemo samo nekaj ugotovitev in statističnih dejstev, ki so velikega pomena za ves naš narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Padec rojstev Število rojstev v Sloveniji pada. Tudi od Slovenci gremo za zapadnimi narodi hitreje kakor glede kulturnega napredka. Tako smo imeli še leta 1921 na 1000 prebivalcev 30.2 živorojenih otrok, leta 1935 pa še samo 23.2. S tem se je plodnost našega naroda zmanjšala na višino kakor jo izkazujejo drugi zapadnoevropskj narodi. Naj navedemo po zadnjih statistikah za 1935 odstotek (oziroma točneje povedano promile) rojstev: Nemčija 18.9, Belgija 15.4, Bolgarija 26.2, Danska 17.8, Angleia 15.2 Francija 15.2, Italija 23.3, Holandija 20.2, Avstrija 13.2, Poljska 26.1, Romunija 32.4, Švedska 13.7, Švica 16.0, Češkoslovaška 17.7, Madjarska 20.9. Te številke kažejo, da je odstotek rojstev pri nas sicer še znaten, da se pa vedno bolj približujemo drugim evropskim državam. V naši državi je znašal indeks rojstev (zadnji razpoložljivi podatki so za 1934) 31.5, torej daleč nad našim številom, kar pomeni, da so drugi predeli države bolj rodovitni kot mi. V nekaterih banovinah znaša številka rojstev celo 44 in več! To pomeni, da imamo Slovenci najmanjši naravni prirastek in da se drugi narodi v državi množe hitreje kakor mi. Z drugimi besedami povedano je stalež Slovenije na prebivalstvu vse države vedno manjši. Po okrajih je ugotoviti, da je zadnje čase najbolj padla rodnost v tehle okrajih: Laško, Litija, Ljubljana-okolica, Logatec, Maribor-desni breg, Ce-lje-okolica, Gornjigrad, Črnomelj in Radovljica, med katerimi so včasih nekateri veljali za zelo rodne. Avtorja knjižice trdita: Najmanj rojstev imajo oni kraji, ki imajo tesnejše stike z mestom in njegovim načinom življenja. Nezakonski otroci Število nezakonskih otrok presega vse druge kraje v naši državi, sklada pa se s številom, ki ga drugače vidimo v alpskih deželah. Odstotek je le malo padel, tako da znatnega izboljšanja ni čutiti. Sorazmerno se je najbolj zmanjšal odstotek nezakonskih rojstev v okrajih; Kamnik, Litija in Radovljica, Fantovski tabor Šmarni gori V nedeljo 2. maja v začetku najlepšega letnega meseca, v času, ko se bo verno slovensko ljudstvo zc|Jat približalo Mirijinim oltarjem, se bodo katoliški fantje in možje zbrali na tabor na Šmarni gori. Ob 9 dopoldne bo v cerkvici imel sv. mašo s pridigo šentviški g. dekan Valentin Zabret. Po sv. maši bo na prostem pri cerkvi javno zborovanje. Govornika gg. Erjavec Franc in Križman Andrej bosta pojasnila odnos fantov in moža do katoliške vere in slovenstva. Poudarila bosta tudi vse utemeljene želje in zahteve slovenske katoliške mladine. Katoliški fantje in možje — vsi, ki ste organizirani po prosvetnih društvih ljubljanskega okrožja, vsi, ki še neorganizirani odobravate pravična hotenja — pridite na tabor na Šmarni gori! Jubilej Angleškega društva v Ljubljani Predavanje g. Teelinga o kronanja angleškega kralja Ljubljana, 27. aprila. Angleško društvo v Ljubljani je te dni slavilo 15 letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1922 pod težkimi okolnostmi. Požrtvovalnemu delu ustanoviteljev pa se je končpo posrečilo zbrati v svoj krog precej članstva, ki se je zanimalo za angleški jezik, ku'turo in literaturo ter so s svojimi zvezami v Angliji in Ameriki pridobili društvu dragocene knjige in revije. Začelo se je intenzivno delo, prirejali so se tečaji za učenje angleškega jezika ter družabni večeri, na katerih so imeli člani možnost spoznavanja angleškega jezika in literature. Prvi predsednik je bil senator dr. Gustav Gre-gorin in so mu na njegovem mestu sledili g. poslanik dr. Leonid Pitamic, univ. prof. dr. Jakob Kelemina, senator dr. Drago Marušič in sedanji društveni predsednik odvetnik dr. Ferdinand D. Majaron. Umrljivost Posledice nazadovanja števila rojstev bi bile še katastrofalnejše, če se ne bi zmanjšala tudi umrljivost. Še leta 1931 je znašala umrljivost na 100 oseb 22.0, do 1. 1934 se je pa zmanjšala na 4.2, leta 1935 pa je zopet narasla na 14.8. Toda pri vsem tem je treba upoštevati, da se je ostalih krajih države umrljivost še bolj zmanjšala in da je bil tako naravni prirastek znatno večji kot pri nas. Največja umrljivost v okrajih Dolnja Lendava, Ptuj-okolica in Maribor levi breg: vzrok slabe socialne razmere, revščina med viničarji. Ker število rojstev pada in ker bo še padalo, postaja življenje vsakega novorojenčka dragocenejše. Zato bo potrebno obsežno delo na tem polju, ker je dosedaj umrljivost dojenčkov le počasi padala. Jetika in druge bolezni Nadalje ugotavlja publikacija, da se je zadnja leta umrljivost z ajetiko zmanjšala in da jetika ni več največja morilka našega naroda. Na njeno mesto so stopile druge bolezni, med katerimi našteva statistika v prvi vrsti kap in srčne bolezni. Te bolezni so sedaj na prvem mestu med vzroki smrti. Kakor v drugih kulturnih državah raste pri nas tudi umrljivost za rakom. Ta je narasla od 4.7 na 7.2 (pri 10.000 prebivalcih). Kje je največ ubojev Vsi okraji, kjer je največ umorov tn ubojev, so vinorodni kraji. Brežice in Ptuj (tudi mesto Ptuj) izkazujeta največ umorov in ubojev, najmanj pa Kočevje, Logatec in Radovljica. Samomori Povprečno si v Sloveniji vzame vsako leto 225 ljudi življenje, v mestih dvakrat več kot na deželi. Med mesti je najslabše Celje, najboljše pa Ljubljana Zaključek Avtorja zaključujeta, da našega razmnoževanja v zadnjih letih v Sloveniji ni priipsovati toliko velikemu številu rojstev, ampak zmanjšanju umrljivosti. To so najvažnejši posnetki iz izdaje Higijenskega zavoda, ki sta jo sestavila dr. Bojan Pire in dr. Ivo Pire. Številke, ki jih prinaša, so nam resno oznanilo, kaj nas čaka, če se bo to nazadovanje našega naroda nadaljevala, pa nam tudi povedo, kje se da pomagati. Zato je prav, da te številke resno preštudirajo vsi, ki jim je bodočnost našega naroda pri srcu in ki morajo skrbeti zanj, da si ne bodo nakopali odgovornosti pred zgodovino in svojimi potomci. Društvo je do današnjega dne v celoti opravičilo svoj obstoj, saj ima sedaj 150 članov, v svojem društvenem lokalu ima krasno urejeno knjižnico s 1500 knjigami te rprireja tečaje za angleški jezik katerih se udeležuje 60 učencev. Poleg tega pa so tedenski konverzacijski večeri vedno številno obi skani. Društvo je proslavilo svojo 15 letnico s preda vanjem znanega publicista Williama Teelinga, ki je bilo včeraj ob 18 v mali Filharmonični dvorani številno občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano je pozdravil društveni predsednik dr. Majaron in v svojem govoru poudaril, da je Angleško društvo v Ljubljani najstarejše društvo te vrste v Jugoslaviji Dr. Majaron je predstavil g. Teelinga, ki je takoj pričel s svojim predavanjem o kronanju in britan skem imperiju. V začetku je orisal pomen london skih svečanosti in poudaril, da te svečanosti niso samo zunanji blesk, temveč da imajo svoj pomen v tem, da se pet sto milijonski narod po svojih za stopnikih sestane in manifestira svojo enotnost, G. Teeling se je nadalje bavil z podrobnostmi sve čanosti kronanja same in končno podal za posa mezne faze svečanosti zgodovinski nastanek in po men. Ob koncu predavanja je g. Teeling poudaril da bodo v Londonu ob priliki svečanosti najbolj manifestirali prijateljstvo in mir med posameznimi narodi. Predsednik dr. Majaron se je g. Teelingu iskre t>o zahvalil za zanimivo predavanje. Ob 20 je bil v društveni sobi občni zbor, ki je vodi! predsednik dr. Majaron. Tajniško poročilo je podal g. sodnik Kermauner, blagajniško g. dr Zdenko Švigelj, knjižničarsko ga. Olga Grahorjeva in gospodarjevo ga. Ada Kenkova. Društveni revizor g. prokurist Miklavčič pa je predlagal, da se celotnemu odboru da absolutorij pohvalo, kar je občni zbor sprejel na znanje. Občni zbor se je nadalje zahvalil vsem dobrotnikom, po sebno pa omenjenemu britanskemu svetu za vso njegovo gmotno pomoč in pošiljatve knjig ter revij Pri dopolnilnih volitvah je bil izvoljen stari odbor . s predsednikom dr. Majaronom na čelu in novima | odbornikoma gg. Petričičem in Vogričem. f Alojzij Knaleljc V jronedeljek zjutraj je zadet od kapi nenadoma umrl g. Alojzij Knafeljc, uj>okojeni inšpektor državnih železnic in odličen planinski delavec. Vsi turisti in ljubitelji prirode, ki usmerjajo svoje nedeljske izlete [K) našem sredogorju in naših visokih planinah, so pogosto uživali sadove dela, ki ga je izvršil ta tihi in skromni mož. Alojzij Knafeljc je bil rojen leta 1859. Služboval je pri direkciji državnih železnic v Beljaku, leta 1906. ie bil premeščen v Trst in ko je stopil v pokoj, je bival stalno v Ljubljani v Orlovi ulici, kjer je imel svoj lastni dom. Član Slovenskega planinskega društva je bil že od leta 1896., bil je pa tudi soustanovitelj Ziljske iKidružnice S.P.D. v Beljaku in tržaške podružnice. Njegove največje zasluge so številne marl acije, s katerimi je prepregel vso Slovenijo in marsikateremu turistu v megli, v nepreglednih gozdovih in kraških terenih naše domovine pomogel iz zadrege in zablode. Bil je dolga leta načelnik markacijgkega odseka Slovenskega planinskega društva ter je kot tak skrbel zvesto za nameščanje orijentacijskih tablic, znamenj itd. Posebna ljubezen ga je vezala na Triglav, na katerega se je j>ovzpal nad stokrat. Bil je dolga leta goppodar koče pri Triglavskih jezerih in je čuval in skrbel to planinsko jjostojanko, kot bi bila njegova last. Znana so tudi njegova kartografska dela priročni zemljevidi Julijskih Alp, Karavank in Zasavja, ki so vsled svoje praktičnosti in preglednosti uživali izredno priljubljenost med turisti in izšli že v številnih izdajah. Velika je bila tudi njegova briga za Peričnik, ki je kot slap pričel pred leti pojemati in ki ga je Knafeljc obrnil v višjo strugo in na ta način zvišal za 7 m. Marsikateri turist, ki pride na poti na Triglav ves žejen pod Be gunjski vrh in se tam navžije hladne studenčnice v betoniranem studencu, se ne zaveda, da se ima za to ugodnost in ta užitek zahvaliti ranjkemu Knafelj cu, ki je tam zajel vse kapljice, da žejni turisti dobe vode. Pokojnik je bil tudi odbornik Tuj6ko-promet-nega društva Medno-Tacen, ki je z njegovim sodelovanjem postavilo pred leti viseči ni06t čez Savo pri Vikrčah. Šmarna gora je sploh vsa preprežena z dokazi njegove neumorne delavnosti, vsa pota in markacije je izvršil lam in jih neprestano izpopolnjeval. Za njegove zasluge ga je mestna občina pred par leti imenovala meščanom. Rajnki Knafeljc je bil eden od onih starih, ideal nih planinskih delavcev iz železne garde dr. Tomin ška, ki so nesebično in marljivo kot mravlje delal za procvit in lepoto naših planin. V zgodovini Slovenskega planinskega društva bo s svetlimi črkami zabeleženo ime in zasluge tega odličnega delavca bodo ostale nepozabljeue. Naj jKičiva v miru! — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadle guje zapeka, vsled česar imajo vrenje v že lodcu in črevih, pospešuje se temeljito či čenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zaužite zju traj na tešče Z uporabo »Franz-Joselove« grenke vode se naglo odstranja belina ; jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obe nem se pa doseza tudi boljši tek. Og! rng S. hr. «1474/». VIM čisti Brez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljito tudi velike površine! w w Kako so včasih gospodarili Nekaj cvetk iz nekdanjega gospodarstva pri Mestnem pogrebnem zavoda v Ljubljani Že nekajkrat smo poročali, kako so gospodarile na ljubljanski mestni občini bivše mestne uprave. Današnje poročilo naj prikaže eno poglavje več iz tega umnega gospodarstva preteklih časov, ki bo razliko med bivšim in sedanjim gospodarstvom še bolj osvetlilo. Poročilo se nanaša na gospodarstvo bivše uprave pri Mestnem pogrebnem zavodu, ob priliki pa bomo priobčili še poročila iz nekaterih drugih mestnih podjetij. Ko je novi upravni odbor Mestnega pogrebnega zavoda prevzel upravo tega zavoda, je našel poleg drugih nerodnosti in nedostatkov okrog 3.000.000 dinarjev dolga. Velik del tega dolga gre na račun nakupa »mojiumentalne« stavbe na Ambroževem tegu, ki bi jo bilo treba iz prometnih ozirov že davno podreti. Za to stavbo, za kup vlažnega z;i-dovja s širokim ostrešjem, ki vsled preperelooti že razpada in kliče po novih investicijah, so plačali tedanji gospodarji celih 2,100.1X10 din! Denar, za katerega bi bilo mogče postaviti novo, lepo, rentabilno in vsem zahtevani ustrezajočo stavbo, če že ne palačo! Pa to je samo ena poteza iz umnega gosjio-darstva bivše uprave. Druga, nič manj modra poteza je odkup raznih koncesij! Gre za razne koncesije v vrednosti nad -1 milijone dinarjev, katere so gospodje pri Mestnem pogrebnem zavodu odkupili, pač zato, da so lahko legli na medvedjo kožo in da jim ni bilo treba bojevati težkega, toda pravičnega konkurenčnega boja! In kliub temu je bilo tedaj »potrebnih« tam šest uradnikov, zahtevali pa so še sedmega, kljub temu, da so bili brez samostojne blagajne, brez kontrolnih kartotek in brez kakršnihkoli kalkula-cijskih tabel — danes pa zadostujejo trije uradniki in opravljajo vse poslovanje v redu! Nova uprava pod vodstvom mestnega svetnika Sušnika Stanka pa ni našla v zaostanku samo dela, temveč tudi zaostanek na plačanih računih, ki so znašali skupno nad 400.000 din. Danes, po 16mese-čnem delu nove uprave, ni nobenega dvomljivega dolžnika več. Kako je moglo priti poprej do takega nereda? Ali je res treba zvračati vso krivdo na urad-ništvo? Pri pregledovanju zapisnikov odborovili sej se je ugotovilo, da je ime! upravni odbor MPZ zadnja leta le po tri seje na leto; sedanja uprava pa jih ima vsak mesec, včasih celo po dve! Potem res ni 80letnica zaslužnega gospodarja ............. . ... Dne 29. aprila ob- haja v Pušencih pri Ormožu kmet Filip Trstenjak v ožjem krogu svojcev svojo osemdesetletnico. Izhajajoč iz narodno zavedne slovenske in strogo krščanske družine, v kateri so že v 70. in 80. letih minulega stoletja čitali Mohorjeve knjige, celovški Kres, Ljubljanski zvon in Slovenskega gospodarja, se ie v mlajših letih udejstvoval v občinskem zastopstvu domače občine. V širše javno življenje ni posegal, zato pa je tem bol| skrbel za svojo kmetijo in svoie otroke. Poročen z Aloizijo roj. Rizman od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki ie v daljnjem sorodstvu z našim prevzvišemm knezo-škofom g. dr. Ivanom Tomažičem, je s skrbnim in neumornim delom utrdil domačijo, da je lahko iz-študiral svojega sina Lojzeta, ki je sedaj predstojnik mestne policije v Mariboru, med tem ko je poslal drugega na kmetijsko šolo v Sv Jur;u ob j. ž., da ga je tako praktično usposobil za bodočega gospodarja lastne kmetije. Žal, mu ta ni izpolnil pričakovanih nad, ker se je vrnil iz svetovne vojne kot težki invalid s pohabljeno roko. Pri svojih osemdeset;h lelih je naš jubilant še vedno trdnega zdravja, da lahko opravlja vse go-»podarske posle, zraven pa se še živo zanima za vse dnevne dogodke. Je r.aš vrl in zvest somišljenik že od nekdaj ter z vesel em prebira še danes knjige in dnevno časopisje, med katerim sta mu najljubša »Slovenski gospodar« in »Slovenec«. Živi v krogu svojcev na domu, ki ga ljubi s pristno kmetsko ljubeznijo do rodne grude, spoštovan in ljubljen od svojih ter od vseh. ki poznajo njegov kremenit slovenski značaj in dobro krščansko srce. Ko čestitamo našemu Filipu k njegovi osemdesetletnici, mu želimo tudi mi, da bi v miru in zadovoljstvu užival večer svojega ž.ivljenja do najskrajnejših mej človeškega življenja. čudno, če je šlo gospodarstvo rakovo pot! Tako jc tudi razumljivo, da se nabava hlaga ni nikoli javno razpisovala, saj za to niti ni bilo časa. Ljubljanski obrtniki pa eo imeli to čast, da so plačevali davke in gledali, kako se dajejo naroČila le nekaterim izvoljencem. Danes se vse nabave razpisujejo javno, da ima vsakdo možnost staviti fionudbe. A gosjiodarstvo v Mestnem pogrebnem zavodu prejšnjih let se odlikuje še z lepšimi deli, kot smo jih zgoraj našteli. Med taka dela sjiada n. pr. komisijsko potovanje na Dunaj za nabavo in nakup čipk za krste in podobno, ker čipk najbrž ni mogoče jx>-slati na vpogled, pošiljka kot vzorec brez vrednosti pa bi bila za inozemsko tvrdko najbrž predraga. Domače tvrdke naj to blago seveda rajši prodajajo v inozemstvo. Krste prvega razreda so nabavljali v Subotici in 6e vozili osebno tja plačevati račune. Za taka in slična potovanja je bilo izdanih nad 100.000 dinarjev, izplačane pa so bile celo tantijeme za takšno res vzorno gospodarstvo! Danes pa izdelujejo prav takšne, oziroma še mnogo lepše krste naši domači obrtniki, pa še za 40 % ceneje. Čudno, da je ta obrt v enem letu tako napredovala! Takih krst jk>-prej pri nas bržkone še niso znali izdelovati? Uradniške plače pri Mestnem pogrebnem zavodu so znašale tedaj 240 000 din letno, pa so kljub še enkrat večjemu uradniškemu aparatu izdali za nadurno dežurno delo letno 48.000 din. Danes pa znašajo uradniške plače tam 55.000 din letno, za nadurno dežurno delo pa se izda komaj 15.000 din in vendar je jioslovanje V6e vzornejše, kakor je bilo poprej. Vse te stvari naj pojasnijo zanimivo okolnost, da mestni zaklad ni prejel zadnja leta skoraj nobene priznavalnice od Mestnega pogrebnega zavoda. V letih 1933., 1934., 1935. in 1936. bi bil moral odšteti MPZ mestnemu zakladu skupno 550.00 din, pa mu 5e danes dolguje 380.000 din. Od plačane vsote je 80.C00 din plačanih že pod novo upravo. Samo te številke že dovolj jasno govore o bivšem gosjiodar-stvu. Danes ima Mestni pogrebni zavod 250.000 dinarjev prihrankov za plačilo kupljenega zemljišča za vrt umrlih. Po vseh leh naštetih dejstvih je tudi jasno, zakaj se je 12 let pripravljala graditev mrliške veže, pa niso prišli dalje kot do raznih potovanj v inozemstvo. Po takih receptih bi jo pač mogli graditi še 12 in morda še naslednjih 12 let! Takšno je bilo to gospodarstvo pri ljubljanski mestni občini v tistih zlatih časih, za katerimi se tako toži našemu »naprednemu« časopisju. Pa to jo le eno poglavje iz tega »umnega« gospodarstva, druga bodo še 6ledila. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj na otaien želodec kozarec naravne »Frani-Josei grcnčice«. . Smola dveh mariborskih „bibelloršarjev" Že svoječasno smo poročali v »Slovencu« da je Maribor nekako središče vseh slovenskih »bibel-foršarjev« — znane sekle »raziskovalcev svetega pisma«, ki so se pojavili po vojni pri nas. Ker razpolaga sekta z izredno bogatimi sredstvi iz inozemskih virov, je tiskala ogromno propagandno literaturo ter jo skoraj zastonj prodajala j>o svojih agentih po vsej Sloveniji Šele lansko leto je bilo delovanje te sekte prepovedano. Kljub prepovedi pa agitira še naprej, kar dokazuje najnovejši primer v Št. llju v Slov. goricah, ki se je pripetil v nedeljo ter izzval pri tamošnjih ljudeh precej pozornosti. V nedeljo zjutraj sta se pojavila v St. Ilju kar naenkrat dva vneta apostola »bibelforšarjev« iz Maribora, 48-letni frizer Rihard Tautz in 51-letni železničar Valentin Ivejnšek. Oba sla prinesla s seboj celo zalogo knjig bibelforšarskega sv. pisma in gramafon s 7 ploščami Na ploščah so bile bibelforšarske pridige, 5 v nemškem in 2 v slovenskem jeziku. Ustavila sta se s svojo kramo v bližini cerkve in ko so začeli ljudje prihajati iz cerkve, je naenkrat zailonela iz gramofona pridiga. Ljudje so seveda gledali to čudo, da pridiga gramofon namesto človeka ter so se začeli zbirati okrog obeh aj>ostolov, ki sta nato pridno delila svoje propagandne knjige. Nenavadni gramofonski pridigi in misijonski vnetosti obeh Mariborčanov pa so napravili konec orožniki, ki so ju zagrabili ter jima zaplenili pridigarski gramofon in vsn zalrnro kniii'. Drobne Koledar Četrtek, '>8. aprila: Pavel od križa, spoznavalec; Lukerij. Novi grobovi P. Konstantin Vidmar. V Gavveinstalu na Nižje Avstrijskem je umrl g. dr. p. Konštantiu Vidmar O. S. B. po dolgi in htt-cii bolezni Rajnik je bil rojen 1. 1851 v Logu pri Poljanah nad Škofjo Loko in je vstopil I. 1869 v benediktinski red na Dunaju (Schottenstift) in je bil 1. 1874 posvečen v mašnika. Bil je jiotem kaplan v Eggendorfu im Tale in pri Sv. Ulriku na Dunaju; 1. 1886 je postal doktor bogoslovja ,1. 1880 pa veroučitelj na učiteljišču v Kremsu. Od 1 1901 do 1909 je bil župni vikar v Martinsdorfu in poslej 25 let v Gawein6talu. Bil je izredno marljiv pisatelj in je v nemškem in latinskem jeziku izdal mnogo vzgojnih in zgodovinskih spisov in knjig. V mlajših letih je rad prihajal na počitnice v Poljane. -f" Jera Medvešček. V Zgornjem Brezovem pri Sevnici jc umrla po daljši bolezni gospa Jera Med-vešček, bivša posastnica, mati g. župnika Matije Medveščka v Dolu pri Hrastniku in sorodnica g. dekana Medveščka v Vidmu. Bila je dobra krščanska mati, za katero žaluje vsakdo, kdor jo je poznal. Pred leti je obhajala v krogu svojega dragega moža zlato poroko, sedaj pa je odšla za svojim možem, ki je umrl pred dvema letoma, k Bogu po plačilo. Za blago materjo žaluje poleg g. Matije ga. Ana, poročena z g. Avgustom Pav-liničem, višjim kontrolorjem državnih železnic; g. Franc, posestnik pri Sevnici in g. Jože, pri katerem je živela v izredni slogi in ljubezni kot pre-vžitkarica. Bog ji daj večni mir! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- Na Pragerskem je umrl jx> dolgi mučni bolezni g. Marijan Ž i ga rt, absolvent trgovske akademije, zajjuščajoč žalujočo mater in vdovo Amalijo. Bil je vesten, mlad še sicer — 29. pomlad njegovega življenja ga je vzela - a cel mož, delaven, vnet in jjožrtvovalen boritelj in širitelj idej Slomškovih: vera očetov in materni jezik sta mu bila najdražji zaklad, za katerega je živel. Mnogo obetajoče časno življenje je zdaj zamenjal z večnim. -f- V Ljubfjani je umrl včeraj zadet od kapi vpokojeni polkovnik g Ivan R o j n i k. Pokojnik je služboval svoječasno pri slovenskem domobranskem, pozneje planinskem jiolku, v naši državi pa v različnih garnizijah in je bil vzoren častnik. Za moštvo je bil zelo dober in skrben ter strogo pravičen. Bil je vedno zaveden Slovenec in dober krščanski mož. Zaradi bolj šibkega zdravja je bil pred nekaj leti na lastno prošnjo upokojen. •f V Dol. Logatcu je umrla gospa Fani Kune roj. Baje. Pokopali jo bodo v četrtek ob 4 jiopoldne. + V Radovljici je neizprosna smrt iztrgala ugledni družini Lerhovi še ne štiriletno hčerko J a n o. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ospbne vesti Začasno je premeščen iz Ptuja kapucin o. Viktorin Sivavec v Krško, iz Krškega v Ptuj pa za stalno o. Erhard Pečar. — Poročila sta se Franc Orešnik, posestnik v Sp. Radvanju, in Marija Petrovič, posestnikova hči iz vrle kmečke Petrovičeve hiše v Podvincih pri Ptuju. Iskreno čestitamo! — Iz vojaške službe. Preveden je rezervni peh. poročnik Ivo Polič v sanitetno stroko — lekarniška skupina; postavljen je za pogodbenega uradnika v zarkoplovstvu strojni inženjer Boris Cijan in do-delien na službo oddelku za civilno zrakoplovstvo v štabu zrakoplovstva vojske in imenovan je za uradniškega pripravnika v IX. pol. skup. diplomirani tehnik Ivan Kveder ter dodeljen na službo 3. zrakoplovnemu polku. — Izpit so napravili za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplar dijak Emerik Poc; za čin rezervnega sanitetnega podporočnika kaplar dijak dr. Vladimir Volf; za čin rez. topniškega podporočnika rezervni narednik Stojan Cirk in za čin akt. peh. podporočnika narednik Peter Trklja. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. — Pogreb župnika J. Mevžlja. Veličasno in ganljivo je bilo slovo od f župnika Janka Mevžlja. Domača krška fara se je dobesedno zgrnila na tej zadnji poti okrog groba prerano umrlega dušnega pastirja. Pogrebne obrede je izvršil žužemberški dekan g. Karel Gnidovec v navzočnosti 28 duhovnih sobratov; v cerkvi se je poslovil od pokojnika v pomenljivih besedah njegov prijatelj, župnik Al. Košmerlj. Ob grobu sta naslovila pokojniku tople besede v imenu domače župnije in občine gg. Lampret in Zupane. Šentlenarlska župnija je istotako poslala močno zastopstvo k pogrebu: g. Rant je v prav iskrenem govoru želel umrlemu župniku večnega pokoja. Šentruperčani so poslali k pogrebu domače pevce, ki so poleg domačega zbora zapeli pokojniku nagrobnico v slovo; v imenu fare se je poslovil g. župnik Peter Plojnik. — Vsi številni znanci in prijatelji smo v iskreni molitvi prosili Stvarnika, nai nakloni dragemu pokojniku sveti mir, ki ga je na svetu zastonj iskal. — Smrt Ivana Peštaja. V Zagrebu je v ponedeljek popoldne umrl zagrebški narodni poslanec g. Ivan PeStaj. Bil jo operiran na slepem črevesu, vendar pa operacijo ni prenesel. G. Ivan Peštaj je t > i i eden najvidnejših in najbolj odličnih sodelavcev dr. V. Mačka. Prvič je bil izvoljen z.a narodnega poslanca v Našicah leta 1927, leta 1935 |ia je bil izvoljen z.a narodnega poslanca za mesto Zagreb. Njegovo življenjsko oslaništvo, v jx>no-deljek zjutraj pa jo nadaljeval z letalom pot v Pariz. — Poziv slovenskim likovnim umetnikom. V prvi polovici meseca maja se otvori v Belgrudu liod naslovom Ljubljana—Zagreb -Belgrad* velika jugoslovanska umetnostna razstava, ki jo orgn-nizirujo po medsebojnem sporazumu umetniki naših treh kulturnih središč, kol manifestacijo svobodnih umetnostnih stremljenj vseh onih likovnih umetnikov, ki ee ne strinjajo z načinom uprizoritve dosedanjih jugoslovanskih razstav v In- novice [ in inozemstvu. Dela, pripadajoča enemu izmed kulturnih središč, bo ocenjevala žirija tega središča, ter bodo razstavljena ločeno od drugih, s čimer je tudi zadoščeno dolgoletni želji slovenskih umetnikov. Pozivamo vse umetnike, ki se čutijo solidarne z ogromno večino tovarišev v vsej državi, da nemudoma prijavijo na dopisnici svoja dela (največ jjo tri) Društvu slov. lik. umetnikov (adresa Narodna galerija) ter da postavijo dela na lastne stroške najj>ozneje do konca tega tedna v Narodno galerijo. Prenos umetnin do Belgrada in nazaj gre na račun prireditelja, t. j. Udruženja likovnih umetnika v Belgradu. — Dr. Ivan Pregelj: Osnovne Črtice iz književne teorije. 112 strani cena nevez. knjigi 24 dinarjev, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Knjižico, katero so vsi izobraženci in učeča mladina željno [iričakovali. je sedaj izšla. Saj do sedaj Slovenci še nismo imeli zares priročne in enotne knjige o tem vprašanju, ki se zlasti v šoli pri pouku slovenščine neobhodno potrebuje. Saj pride vsak od Časa do časa v položaj, da želi v teh vprašanjih pojasnila. Posebno pa bo z izdajo »Osnovnih črtici ustreženo našim profesorjem in dijakom, ki bodo dobili iz drobne knjižice vsa jx>jasnila iz književne teorije, katero so sedaj moraji iskati po raznih knjigah. Pojmi so jasno razloženi in podani v kleni predelavi. Knjiga obravnava najprej epično pesništvo, nato liriko, dramatiko, prozo. Zanimiva in za vsakogar praktična in porabila pa so na koncu knjige: Osnovno pregledna vprašanja in odgovori: iz epike, lirike, dramatike in proze. V drobnejšem tisku pa so jiodani jjotrebni orisi in pregledi vsake književne vrste jio posameznih književnostih, s posebnim oziroin na slovensko, hrvatsko in srbsko. Delo zato toj>lo priporočamo. — Važno za trafikante. Kr. banska uprava dravske banovine sjjoroča, da banovinskih kolkov po 30. aprilu tudi na prošnjo ne bo mogoče zamenjati, ker so že s 1. aprilom v teh serijah izgubili veljavo v smislu odločbe S. 1. št 89/1936. Na jiodlagi odloka kr. banske uprave VI1/20577 se samo upravičenim prodajalcem teh kolkov zamenjajo do potka, t. j. 30. aprila 1937, in sicer do 12. Po tem roku pa ti kolki izgubijo vrednost. — Iz pisarne združenja trafikantov. — Župnija Hoče obhaja v nedeljo, 2. maja, muterinski dan. Proslava zunaj cerkve bo ob 3 po-poldne in ob 7 zvečer v Slomškovem domu. Na sporedu so slavnostni govor, deklamacije in krasna igra. Posobnost bodo naši najmanjši 4 letni in 5 letni otroci. Pridite, da vidite, kako lepo znajo naši mali. Napravimo jim veselje. Zlasti matere iskreno vabljene. — Vremenska napoved: Evropa: Depresija s središčem nad Nemčijo povzroča dež v zahodni Nemčiji in v območju Alp. Druga depresija 6e vzdržuje nad Genovskim zalivom in povzroča oblačno vreme z dežjem tu in tam v severni Italiji in na Balkanskem polotoku. Visok pritisk vlada nad zahodno Evropo in nad britanskimi otoki. — Jugoslavija: Prevladuje oblačno vreme po vsej kraljevini z dežjem v dravski in savski banovini. Toplota se je malo zvišala. Minimalna: Mrzla gorica — 2, maksimalna Skoplje plue 19 stopinj Napoved za danes: Spremenljivo vreme Prevladovalo bo oblačno z dežjem ponekod. Toplota se bo znižala. . j — Coudenhove-Kalergi v Zagrebu. Jutri pride v Zagreb predsednik Panevro|>ske unije, gosjiod Codenhouve-Kalergi, znani borec za idejo Pan-evrope. Imel bo predavanje o zunanji politiki v Evropi in obenem sestanek z zastopniki Pan-evroj)ske unije v Jugoslaviji. Ljubljansko organizacijo bo na tem sestanku zastopal odvetnik dr. Ferdinand Majaron. — Naraščanje Save v Slavoniji. Pri Slavonskem Brodu je Sava zelo naglo narastla ter je dosegla že višino skoraj 8 metrov nad normalo. Preplavila je mnoge ceste ter razdrla več nasipov. Sava je narasla tudi [tri Sremski Mitrovici. Na pomoč je prišla tudi vojska, ki rešuje ogroženo prebivalstvo in v naglici jiopravlja nasipe. — Obravnava zaradi umora župana. Pred okrožnim sodiščem v Osjeku se je začela glavna obravnava proti Velimiru Angeliču iz Belišča, ki je obtožen, da je 15. februarja ubil župana Franja Vančino. V Belišču so imeli dolgo časa večino socialistični delavci. Zadnja leta pa so se delavci jjričeli organizirati v hrvatskih organizacijah, vendar pa je bil socialist Vančina z večino glasov le izvoljen. Prišlo je do sporov, med katerimi je bil Vančina ubit. — Lepa nova cerkev v Splitu. V nedeljo je bila v prisotnosti velikega števila duhovščine in redovnikov ter ljudstva posvečena nova monumen-talna cerkev Gospe zdravja v Splitu. Na lo svečanost je prišlo ogromno prebivalstva iz okolice in z. otokov. Cerkev je posvetil splitski škof dr. Mileta ob navzočnosti škofa Pošiča in škofa Mišiča. Po jiosvečevanju je bila velika procesija s čudodelno sliko Gospe zdravja, ki so jo prinesli iz slare kapele v novo cerkev in jo jx>stavili na novi oltar. — Bivši policijski agent na obtožni klopi. Na ok rožnem sodišču v Bihaču se v kratkoni prične ponovna obravnava proti Dušanu čujiču, bivšemu policijskemu agentu pri policiji v Banja Luki, ki se mora zagovarjati zaradi mnogih tatvin in dejanj, zlasti pa zaradi tega, ker je organiziral umor Miloša Novakoviča, trgovca iz Bosanskega Petrov-ca. Na prvi obravnavi je bil čujlč obsojen na 17 let ječe. Vrhovno sodišče v Sarajevu pa jc to sodbo razveljavilo in zahtevalo psihiatrični pregled Cujiča. čujič je bil v duševni bolnišnici v Belgradu lelo dni, nato pa ga je bolnišnica ponovno izročila sodišču v Bihaču. Za obravnavo vlada veliko zanimanje v vsej vrbaski banovini, ker je čujič služboval v mnogih krajih, povsod pa je pustil za seboj zelo mučne spomine. — Kopališko zdravljenje vojnih invalidov bo tudi letos v Toplicah pri Novem mestu. Tozadevna navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri okrajnih načelstvih, mestnih županstvih in pri VI. oddelku banske uprave. — Črkoslikar, samostojen in zanesljiv, se takoj sprejme pri slikarskem podjetju Pahernik Anton, Maribor. — Po tovarniških conah prodamo nianufak-turne ostanke: kamgarne, fresco in špioiliie štofe, žensko volneno, svila etc. Prilika za birnmnce! »Textilos«, Ljubljana, Miklošičeva 17. — Zaupajte se pri nakupu kozmetičnih preparatov drogistu — le on ima strokovno izobrazbo in pozna učinek poedinih preparatov. — Ali so jo trolni gospodinji mučiti? Koliko olajšav imajo danes gospodinje na deželi in v mestu: šivalne stroje v hiši, štedilnike v kuhinji, samo v pralnici jo ostalo vse pri starem: mencala za drgnenjo |ieriia. Ali je za lo delo in trud opravičilo? Ne! Gospodinjam ni treba danes več tožiti. dn jih lH>li križ ter dn imajo razpok a ne in nabrekle roke. Odkar obstoji »Schichtov Rudion«, gospodinja nima več mučnega dela, perilo ji ostane lejio in pri tem ga varuje. Ljubljana V sredo, dne 28. aprila Gledališče Drama. Sreda, 28. aprila: zaprto. — Četrtek, 29. aprila: Rivala. Premierski abonma. Ojiera. Sreda, 28. aprila: Nathan der Weise. Izven. Gostovanje Alberta in Else Bassermann in njihove skupine. — Četrtek, 29. aprila: Plamen. Red Četrtek. — Petek, 30. aprila: zaprto. — Sobota, 1. maja: Lojzka. Opereta. Premiera. Proslava 25 letnice gledališkega udejstvovanja gosp. Lojzeta Drenovca. Predavanja Profesorsko društvo, ljubljanski odsek, bo priredilo dne 28. aprila v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti zadnje letošuje predavanje iz cikla »šola in kultura«. Govoril bo prof. Jakob Šolar o snovi »Srednja šola in slovenska knjiga«. Začetek kot redno ob 8 zvečer, vstop prost. Vabljeni so poleg članov JPD ludi ostali šolniki in prijatelji srednje šole. Prihodnjo predavanje vodje Folklornega instituta Glasbene Matice ljubljanske g. Franceta Marolta bo v soboto, dne 1. majnika, ob 20 uri v mali filharmonični dvorani. Prireditve in zabave Slavni francoski violinist Robert Soetens, ki bo koncertiral v Ljubljani z Orkestralnim društvom Glasbene Matice ljubljanske v torek, dne 4. majnika, v veliki filharmonični dvorani, ima na sporedu dela skladateljev Bacha, Vivaldija, Francka, Rimski-Korsakova itd. Predvsem opozarjamo na to, da bo slavni virtuoz. ki je v Ljubljani ljub in dober znanec koncertnega občinstva, nastopil tokrat prvič s spremijevanjem godalnega orkestra ter bo zaigral Bachov violinski koncert v e-duru in Vivaldijev koncert. Ostale točke sijo-reda igra ob spremljevanju klavirja ter ga spremlja njegova stalna koncertna pianistka Suzana Roche. Predprodaja vstopnic od 20 din navzdol v knjigarni Glasbene Malice. Javna produkcija glasbene šole »Sloge«. V če-trtek, 29. aprila, bo v glasbeni dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru v Pražakovi ulici ob pol 18 javna produkcija »Slogine« glasbene šole. Nasto-jiijo gojenci klavirja, solo petja, gosli čela. mladinski pevski zbor in šolski orkester. Vstop je prost. Sestanki Dekliški krožek prosvete sv. Jakob ima drevi ob %8 sestanek v društvenih prostorih. Predava vseuč. prof. g. dr. Andrej Snoj. Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici. Drevi ob 8 pevska vaja Prosvetnega društva Ljubi jana-mesto. Pevovodja. Društvo prijateljev poljskega naroda ima danes, v sredo, ob 18 občni zbor v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7. Naše dijaštvo Potrebe socialnih in gospodarskih reform v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovence je naslov četrtega predavanja iz cikla predavanj Danice«, 5 Savice« in »Zarje«. Predavanje bo v četrtek, 29. aprila, ob 20 v beli dvorani hotela iUniona«. Predaval bo g. ban dr. Natlačen. Za člane udeležba dolžnost, gg. starešine vabljeni. Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi ob 20 svoj redni versko [irosvetni sestanek s predavanjem. Vabim vse člane k številni udeležbi. — Prefekt. Akademska kongrcgacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob 20.15 redni sestanek. Akademiki vabljeni! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste. * 1 Uprava cestne železnice sporoča, da stopi s 1. majem t. 1. v veljavo nova tarifa. Po novi tarifi znašajo vozne cene od 1 Din do 2.50 Din, dočim so znašale dosedaj od 1.50 do 3.50 Din. Znižane so cene za daljše vožnje. Po novi tarifi stane vožnja do 3 delnih prog 1.50 Din, do 5 delnih prog 2 Din in nad 5 delnih plog 2.50 Din za vožnjo. Od Mestnega trga do Št. Vida ali obratno pa se plača izjemna cena 2 Din. Vozni listki za kratke proge po IDin (do 4 postajališč) se izdajajo odslej ves dan, tudi ob nedeljah in praznikih in veljajo tudi za prestop. Jutranji vozni listki po 1 Din se izdajajo ob delavnikih v mestu do 7. ure 45 min., na progi od remize do St. Vida pa do 7.30. Na novo so uvedeni jutranji povratni listki po 2 Din za obe smeri. Izdajajo se samo. zjutraj, in to v mestu do 7.45, na progi od remize do Št. Vida pa do 7.30. S povratnim voznim listkom se lahko vrača potnik ves dotični dan, ko je bil vozni listek kupljen. Povratni vozni listki se izdajajo tudi ob nedeljah in praznikih. Na novo se uvede tudi predprodaja voznih listkov v blokih po 25 kom z 10 odst. popustom. Bloke bodo prodajali vsi sprevodniki in obe blagajni. Cena do 4 delnih prog za 2 vožnji dnevno 6 Din in za 4 vožnje dnevno 10 Din, za nad 4 delnih prog pa za 2 vožnji 8 Din, za 4 vožnje 12 Din. Vse ostalo je razvidno iz cenikov, ki 60 izobešeni v vseh tramVajskih vozovih in na pro-metnejših točkah v mestu. 1 Postopanje delavstva in podjetnikov pred stavko ali izprtjem. Mestno poglavarstvo opozarja delavstvo in podjetnike na uredbo o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju Ln razsodišču (Službeni list z dne 20. februarja 1937, št. 103-15), ki je stopila v veljavo dne 15. aprila t. 1. III. poglavje te uredbe pozna pravico do stavke za delavce in pravico do izprt-ja za podjetnike, razen za državna, banovinska in občinska podjetja, pri katerih je stavka ali izprtje sploh prepovedano. Da pa se preprečijo škodljive in nepremišljene stavke in samovoljna izprtja, predpisuje uredba obvezno poravnanje spora s posredovanjem obče-upravne oblasti I. stopnje ali s poravnalnim postopkom Inšpektorata za delo, če pa ta ne uspe, se smejo stranke zateči na razsod-niški odbor, sestoječ iz enega državnega uradnika in iz najmanj po dveh zastopnikov spornih strank. Delodajalci, med njimi tudi odgovorni voditelji državnih in samoupravnih podjetij, ter vse organizacije, ki bi se ne obrnili do pristojnega poravnalnega oblastva za poravnavo spora ali ki bi objavili izprtje med poravnalnim postopanjem, se kaznujejo z globo v denarju od 100 do 10.000 Din, a delavci, ki bi se ne obrnili do oblasti za poravnavo spora ali ki bi stopili v stavko med poravnavanjem spora, pa z globo v denarju od 100 do 500 dinarjev. 1 »Lojzka«, v kateri proslavi g. Drenovec svoj jubilej 1. maja, ja dobila nov naslov »Kjer studen-ček izvira«. Sodelujejo gge. Lubejeva, Gnusova, Japljeva ter poleg jubilanta gg. Zupan. Peček, Gorski, Daneš. Režira g. prof. O. šest. Dirigent g Zebre. I Železniškim upokojencem, članom podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. — V prihodnjih dneh se bodo pričeli deliti glasovnice za volitve delegatov podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. Opozarjamo upokojene člane, da nai si glasovnice z a drže, dokler ne prejmejo kandidatnih list, ki jih bo izdal akcijski odbor. Kdor ne bo prejel glasovnice, naj jo brezpogojno reklamira. — Akcijski odbor. 1 Javna ura v Kurji vasi. V eni izmed zadnjih številk »Slovenca« so se šentpeterčani in prebivalci poljanskega okraja pritoževali, da nimajo nobene mestne javne ure, čeprav bi jo zaslužili, saj jo ima celo Kurja vas. Mi, prebivalci dolenjskega in karlovškega okraja bi prav privoščili prebivalcem prvih dveh okrajev, da dobe taki javni uri, toda svoje ure seveda ne damo. Šentpetirski okraj ima že dobro javno uro na šentpetrski cerkvi, ki te daleč vidna, Poljančani pa naj se potrudijo in naj si preskrbe uro na zvoniku cerkve sv. Jožefa, za katero so lepa kazala že pripravljena. Dolenjski okraj'pa nujno potrebuje turo, zakaj od šentpetrske fare pa tja do mestne meje ni v tem okraju prav nobene javne ure in to je velik del mesta. Dolenjska cesta je tudi važna prometna žila za Ljubljano, saj po njej gre ves promet med mestom in Dolenjsko. V Ljubljani je le malo tako važnih točk, kakor je karlovsdu most in nanj vsekakor spada lavna ura, za katero smo se poprej leta m leta borili, dokler ie niod pokroviteljstvom mariborskega župana dr. Juvana. Spored večera je bil zelo pester in zelo posrečeno podan. Odlikoval se je zlasti pevski zbor trgovskih akademikov pod vodstvom skladatelja profesorja Mirka. Po končani prireditvi je bil družabni večer v 6podnji kazinski dvorani. m Ženske tihotapijo saharin. Včeraj sino poročali, da je orožništvo zasačilo v vlaku Maribor—Zagreb mlado elegantno Zagrebčanko Valentino Isti-ničevo, ki je vtihotapila 6 kg saharina. Njo je spremljala Zlata Krajačič iz Zagreba, ki pa se, je pred orožniki pravočasno umaknila in izstopila v Poljča-nali. Tam ie vzbudila pozornost orožnikov ter so jo pregledali in ludi pri njej našli 6 kg saharjna. Privedli so jo v Maribor in izročili carinarekim oblastem. m Svaka ubil in bo 5 let sedel. Prod malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 301etni posestnik Janez Vrhnjak iz Moravcev, ker je ubil svojega 6vaka Frana Trstenjaka. Vrhnjak se je večkrat opijanil ter je pretepa l6vojo ženo iii ostale domače. V takih slučajih so vedno poklicali Frana Trstenjaka iz soseščine, da je napravil v hiši red in svaka pomiri!. Tako je bilo tudi 19. mar-njak se je večkrat opijanil ter je |>retepal svojo ženo potem svakinjo in laščo. Vrhnjakova žena je nato odšla po svojega brata Franca Trstenjaka, ki je prispel in začel svaka miriti. Ko ga je hotel spraviti iz iz hiše. da bi 6e lahko preplašeni domačini vrnili v sobo, je Vrhnjak naenkrat pograbil nož ter sunil z njim svaka v trebuh. Vrhnjak je bil obsojen na pet tel ječe. m Smrtonosna, poškodba. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je padla v novo izkopano greznico hišna posestnica Roza Anrosič ter se je nevarno poškodovala. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli pomagati ter je podlegla poškodbam. Mncibccskc gcdnjišis Sreda, 28. aprila: Zapito. -Colrtck. a. ai>r. ob 20: DOLARSKA PRINCII.SA. Red A Petek, 30. aprila: Zaprto. Celie cFantovski odsek ima drevi ob 8 sestanek v Orlovskem domu. c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 4. maja od 8—12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova 8, pritličje, levo. c Slomškova družba v Celju. Pred dnevi se je ustanovila v Celju podružnica Slomškove družbe za celjski in šmarski okraj s sedežem v Celju. Na ustanovnem občnem zboru se je konstituiral sledeči odbor: predsednik g. Kramar Janko, šol. uprav, v Celju, podpred. g. Sprajc Albin, okrajni šolski nadzornik v Šmarju, tajnica gdč. Kokolj Jagoda, učiteljica v Šmarju, blagajnik g. Vrtačnik Vid, šol. upravitelj v Vojniku, knjižničarka gdč. Jagodič Vida. učiteljica v Št. Petru v Savinjski dolini, odbornica gdč. Jurjevčič Marija, učiteljica v Celju. c Kolo je ukradel, 22 aprila je zmanjkalo kolo v vrednosti 1700 din z dvorišča v Gosposki ulici mesarskemu mojstru Francu Sovincu. Policija je ugotovila drugi dan, da je imel to kolo pred neko gostilno v Podčetrtku neki Dragotin Mikac iz Sel Zagorskih. Tukajšnja policija je obvestila o tem orožniško postajo v Podčetrtku. Orožniki so Mikca aretirali in ga privedli v Celje, kjer je priznal, da je ukradel kolo in ga prodal neznanemu moškemu v okjlici Zagreba \ c Mestno poglavarstvo razglaša, da se je prenehal pasji kontumac za mesto Celje s 26. aprilom. c V cerkvi je kradla. Na veliki petek okrog 20 je ukradla 61 letna Ivana O. iz Maribora, ki je bila radi tatvin že večkrat kaznovana, v opatijski cerkvi v Celju med cerkvenim obredom zasebnici Frideriki B. iz Gosposke ulice iz žepa denarnico, v kateri je bilo 150 din. Friderika B. je tatvino takoj opazila in skočila za tatico in ji vzela denarnico z denarjem, tatica je za tem v gneči izginila. V ponedeliek 26. aprila je policija tatico aretirala. Ženska je priznala tatvino in se zagovarjala, da je bila v veliki denarni stiski. c Kinn Metropol, Danes ob 16.15. 20.30 »Dragocen poljub«, ob 18.15 »Vražja lutka«. Izvoz \e potreben V članku »Opazovanja na lipskem velesejmu« v »Slovencu« od dne 16 t. m. mi je ostal v spominu posebno stavek: Za vse neuspehe moramo iskati vzrok v nas samih! — Ta stavek drži kot pribito kar se tiče izvoza. Naj začnemo vprašanje izvoza od katerekoli strani. Četudi je ta ali oni izpolnil 80 ali 90% dolžnosti, je 10% neizpolnjenih dolžnosti še vedno dovolj za neuspeh, ki se konča z refrenom: »Sem pač rojen pod nesrečno zvezdo!« Zapomnimo si. da velja za izvoz 100% obojestranska dolžnost na podlagi odkritosrčnega za- 1' 8 Prva naloga vsakega izvoznika mora biti, da je strokovnjak — ali vsaj njegovo osebje. Samo citati ali slišati, koliko se zasluži s tem ali onim izvoznim predmetom in se spustiti brez strokovne sposobnosti v tako kupčijo, je že danes naša največja nesreča. Temu pohlepu sledi prinašanje vseh mogočih statistik o velikanskem prometu in še večjem zaslužku s tem ali onim blagom. Največji sovražniki izvoza so: strokovna neizo-braženost, nejjoštenost, lenoba in zamuda. Kdor hoče biti izvoznik, se mora popolnoma posvetiti tej stroki, in to na podlagi praktičnega udejstvovania, ki mu prinese vsa potrebna izkustva. Najprej naj jjogleda samega sebe od vseh strani, česa vsega mu je še potrebno, kaj zna in česa ne zna za dober nastop v tujem svetu. Poznati mora ne samo svoje za izvoz pripravlieno blago, temveč tudi potrebe tujih trgov, tuje običaje, predpise, zakone znani mu morajo biti vsi prevozni in carinski predpisi, takse itd. za tu- in inozemstvo, izvozna in uvozna dovoljenja, Veliko vlogo igra tuja_ valuta z modernimi prebrisanimi predpisi pri izplačevanju za izvoženo blago. . .. Predvsem mora poznati tuiega uvoznika aH izvoznika katerega najde z dobro nostrežbo in primernim zanimanjem po trgovskih prijateljih, te-klanii. razstavah in velesejmih. Dolžnost obeh-ie, da se eden drugemu odkritosrčno legitimirala. Ta običaj je postal pri Japoncih nodlaga vsemu nadaliniemu poslovanju. Znano mi ie sledeče. To japonsko legitimiranje ne obsloji le v ucotovljenju pristnosti iuteresentovega imena in naslova temveč hoče poznati japonski trgovec od-nosno izvoznik ali njegov zastopnik vse potankos i in položaj interesenta, predvsem pa niegovo plačilno zmožnost in strokovno snosobnost. Zato se ne čudimo, če preplavlja japonski izvoz ze.ves svet in se o-a otresamo že mi sami. Oni polagajo posebno važnost na opremo izvoženih predmetov in v prodajni tehniki sposobne odjemalce. Nuni ni do ene same kupčije, temveč do stalnega izvoza s pomočjo spos"bnih odiemalcev. . - Kako najdemo dobre inozemske odjemalce? V vsaki večji kavarni vidite nazorno v nešteto časopisih revijah, strokovnih listih, ilustracnah itd. naiprinrosteiSo in najbolj rafinirano reklamo, priporočila vabila, ponudbe. Vse te vrste inserati eo naipriprostejši način ponudbe svoicga blaga posameznih izvoznikov odnosno trgovcev. Važnejši so cirkularji, opisi, ponudbe in ceniki poslani naravnost na znane in neznane odjemalce, ki iih gotovo dobe v roke. Najboliši je seveda obisk tuiezemskega odie-malca na niegovem domu, kjer dobi izvoznik pravo Slik«'o svojem odjemalcu. Pri tem mu služijo s pojasnili razne zbornice, združenja, društva, inlorma-ciiski biroii. banke ild dotičnega kraia. ki mu po-da:o objektivno poročilo o njegovem stanju in spo- siflBiid^tl?' , . . i :'Ob tej priliki opozanani, da nai gredo na take pohode z vso elasticiteto psihološke prisotnosti cbdariene osebe, zlasti pri iskanju novih stikov na tujem trgu. Vsa naročila, dogovore itd. nai podmse samo tedai, če ve, da bo vse napisane obveze mogel tudi točno izvršiti in nikakor ne ogrožajo njegove koristi. «..... Pri sestanku z resnitn odiemakem lgraio vzorci ponudenega blaira zelo važno vlogo Vzorci moraio biti odjemalcu na ogled v taki obliki, da dobi on popolnoma jisno sliko, kaj se mu nudi. _ Največjo napako napravijo nekateri izvozniki s tem da predlože odienialcu v vzorcu vse nekai drugega, kakor je vsebina jiošilike naročenega b a ga S takim dejanjem nastane nepopravljiva škoda za dotičnega izvoznika in velikokrat trpi ugled vseh izvoznikov iz iste države zarade ene garjeve ovce. Skoraj istega pomena so sledeče napake: nenadno zvišanie cen, prepozna dobava, slaba oprema, neizpolnitev danih obliub itd. . . Zato podpisujte le tedai obveze s tuiezemskimi odjemalci, če obvezo v resnici lahko izpolnite! Posebno |3ažnio moramo imeti pri javnih razstavah in veleseimih na ogled poslane vzorce, kier io-ra njihova oprema glavno vlogo. Vsega inaterijala mora biti toliko, da se lahko tudi preizkusi po resnih reflektantih. Zato je zelo važno, da je raz-stavlialec osebno pričuioč ali vsaj po strokovnjaku zastonan, ki more dati vsa poiasnila. Kakn slab vtis in neprecenl:iva škoda nastane, ie samo ob sebi razumljivo, če nihče ne zna ali sj^loh ne daje »po- jasnil o razstavljenem predmetu. Žalibog se to zgodi pri vseh mednarodnih razstavah v našem jugoslovanskem paviljonu. Zaradi tega je nujno potrebno, da izvozniki iz Slovenije sestavijo cenik, ki naj posebno ugotavlja vse dobre iu slabe strani mednarodnih velesejmov in razstav, ki so v današnjih ča6ih glavna žila za čim krepkejši promet med državami. Eno moram posebno podčrtati; kdor ne zmore ali se boji stroškov za predprijiravo izvoza, naj izvoz pusti pri miru, ker postane sicer tat na iz-vozniški umetnosti, ki 60 si jo drugi pridobili s svojo podvzetnostjo, brihtnostjo in sposobnostjo, pri tem pa žrtvovali vsesvoje duševne in materijalne moči. Kako je v tem pogledu ravno pri nas v Sloveniji, naj navedeni sledeči resnični dogodek: Ko sem pred leti ugotovil, da so naši najboljši kupci za les prav za prav le navadni posredovalci, ki skoraj ves njim jioslani les zopet reekspedirajo naprej v tuje države in nimajo doma drugega kot pisalno mizo, pač pa po vrsti naše ljudi na beraško palico spravljajo, sem predlagal neki skupini lesnih trgovcev, da naj vendar sami pošiljajo svoj les direktno v tuje države brez dragih posredovalcev, ki zaslužijo več kot naš izvoznik in dobe j>ri tem še zdravo valuto, a njim odštejejo svojo nezdravo. Potrebno je samo, da žrtvuje vsak od njih za delegacijo strokovnjakov, ki obišče vse v poštev prihajajoče trge za izvoz našega lesa, po eden do dva tisoč dinarjev. In veste, kakšen odgovor sem dobil? »Saj nismo neumni, da bi se drugi za naš denar okrog vozili!« Preluiba »nevoščljivost« je tudi velikanski minus v našem izvozu, ki se izraža z besedami: »če jaz ne. pa tudi ti ne.« Vsak izvoznik mora pomisliti, da ima samo eno glavo in dve roki, pri vsakem izvozu pa ie nujno potrebno veliko glav in rok. ki jih zna sposoben izvoznik pravilno disciplinirati in prilagoditi v svojo trajno korist. _ . Ta teden razstavljamo v Milanu. Cez 14 dni ie otvoritev svetovne razstave v Parizu. Vprašam, kdo iz Slovenije ie ali bo razstavil na teh razstavah? Kaj je bilo v Pragi, Linskem. na Dunaju, izvemo iz skromnih člankov dnevnega časopisja. — Malo več pobude in smisla za čim širši izvoz iz Sloveniie kot njen glavni vir dohodkov, smejo že zahtevati z raznimi javnimi dajatvami preobremenjeni prebivalci dravske banovine. Upam. da mi nihče ne bo zameril, če priporočam. da v bodoče posnemaimo Bolgare in Japonce. Vem, huda ie za denar, ali če se hoče kdo imenovati izvoznik, bo mora! tistih par sto dinarjev le žrtvovati V glavnem pride v iioštev oficiielna izdaia imenika v žepni obliki vseh se zanimajočih izvoznikov s svojim naslovom. Eventualno ie opisan niihov izvozni predmet, jsogoji in čas dobave itd. Imenik naj bo razdelien po strokovnih skuoinah z naslovom njihovega sedeža. Vsak izvoznik lahko tudi jiristavi. na katerih mednarodnih razstavah običajno razstavlja, ali prosi za nasvet, kie bi njegov predmet našel ugodno pozornost. Kniižica mora biti tiskana v raznih svetovnih jezikih (slovensko, nemško. italiiansko. angleško, francosko). Opremljena z raznimi inserati v reklamne namene našega-tmsko-turističnega prometa, bi pestrost in pomen knjižice še posebno povzdignil. To naj bi bil začelek skupnega in složnega programa za uresničitev želie celokupnega prebivalstva: izvoz, nromet. zaslužek, zadovolinost. Na nodlagi izkušeni zadovoljnega izvoznika, kakor tudi iz izkušeni prevaranega izvoznika in če je še tako mala drobtinica ali če so cela predavauia ali debele kniige. vse prefehtaimo. kaj ie in kaj bi bilo korifno Vsi ne moremo biti ministri, a vsi i7Vozn;ki bodo lahko zadovolini. če iih vse instance oblasti in ustanove primerno podnr^io in izdajo ukrepe, ki služijo za okrepitev našega izvoza. J. L. Zveza trg. združenj Maribor, 27. aprila. Danes dopoldne in popoldne ie bila v Mariboru pod vodstvom prvega podpredsednika Ferda Pinterja seja Zveze trgovskih združenj. Podpredsednik je poročal o splošnem gospodarskem položaju ter o seji centralnega trgovskega predstavništva v Zagrebu. Sprejeti so bili potem na seji sledeči sklepi: Letošnja glavna skupščina Zveze bo v dneh 22. in 23. maja v Slovenigradcu. Trgovska združenja v mestih nad 20.000 prebivalcev morajo v bodoče nastavljati tajnike s fakultetno izobrazbo, ostala združenja pa tajnike s srednješolsko izobrazbo, predvsem trgovsko akademijo. Sklenjena je bila protestna resolucija proti favoriziranju invazije tujega kapitala v veleblagovnice in podčrtano zahteva po mobilizaciji kapitala v naših denarnih zavodih. Glede krošnjaestva bo napravila Zveza vlogo na bansko upravo in Zbornico TOI s konstantacijo, da vsi poostreni ukrepi o kontroli krošnjarstva niso pokazali pozitivnih rezultatov ter se zahteva radikalna remedura. Centralno predstavništvo v Belgradu bo poslalo ministrstvu za trgovino posebno deputacijo z zahtevo, da se predlogi banskih uprav dravske ba- novine in savske banovine o prepovedi krošmar- Aet<»n]r} Ifidll HI6d ZObllli stva z manufak turnim blagom, ki leži že 6 me.se- v a ^ ... cev v ministrstvu, takoj pozitivno rešijo. Zveza povzročajo pogosto neprijeten duh IZ USt; trgovskih združenj protestira proti uvajanju novih mnogo huje pa je> če ZaČnO Ostanki jedil skupnih banovinskih trošarin ter proti nesoraz- ... j?. , tunri mlpfna kislina ki merni razdelitvi dohodkov teh trošarin z zahtevo gni l. Pri tem setvori niecna >otrebno, včasih nekoliko nazaj ali pa prešel tudi 14. leto in nam pokazal naprej v srednjo šolo precej na široko. Za lo prer>otrebno kniigo ni črpal izkušenj samo iz 6voje zdravniške prakse in iz zavoda, ki ga vodi .ampak je žrtvoval mnogo m mnogo dni zato, da se je sam mudil po raznih šolah, opazoval vzgojne sisteme v njih, vse delovanje in nehanje otrok, njihove križe in težave, pa iudi njihove sončne sfr.1ni. Zato je knjiga pisana dovolj živo da jo bodo čitali radi ne samo učitelji, učiteljice, duhovniki, ampak tudi vsak oče. vsaka mati, sploh vsak vzgojitelj. Zlasti starši bodo spo- znali mnoge napake, ki so jih zagrešili nehole in nevede nad, svojimi otroki, napake, ki utegnejo jio-vzročiti tudi težke posledice njihovim ljubljencem. V prvem poglavju je opisal ustroj in delovanje otroškega telesa v šolski dobi. V drugem se na široko bavi a prehrano. V leni poglavju bodo slarši spoznali razne pretiranosti, ki so jih zakrivili. V njeni se pisatelj dotakne dovolj tudi socialne bede, lglavju jc obdelal poleg raznih telesnih napak tudi duševno bolezensko plat: slaboumnost, božjast, histerijo, nevraste-nijo, nočni 6trah itd. Zlasti lo poglavje bo koristilo vzgojiteljem, da se bodo znali izogibati svojih vzgoinih napak. V 7. in 8. poglavju pa je obdelal otroške nalezljive bolezni iu prvo pomoč. Jc vse polno stvari v knjigi, na katere v vsakdanjem življenju ne mislimo, ker se nam ne zde važtic, pa so ravno za otroka v tej dobi lahko usodne. Tu in tam | bodo nove trditve s|irožile med vzgojitelji živahno I debato zaradi svoje kategoričnosti, n. pr. poglavje, kakšna nai bo mladinska literatura, ker se avlorjev vidik pomakne precej daleč od prakse v naših mladinskih listih. Knjiga, ki obsejja 230 strani, je ilustrirana z nazornimi risbami in originalnimi fotografijami. Izdal jo je zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani. Stane 30 Din. M. * Za petletnico Trboveljskega slavčkn je iz.51a |iosebna spominska brošura, ki io je uredil Drago S u pa nčič. Brošura očrlava pomen, položaj iu delo tega odličnega otroškega zbora in njegovega I vodje Avgusta Sviligoin. Japonci se bodo selili v Mandžurijo Lani je v Londonu pogorela znamenita kristalna palača. Sedaj so večji del pogorišča ie pospravili in so tam sedaj vrše avtomobilsko dirke. V ozadju pa še vedno stoje ostanki nekdanjo mogočne palačo. Japonski tržni težaki so se opravili v stoletja staro starinsko nošo ter tako odšli pred cesarsko grobnico Ise, kjer so izkazovali čast rajnim prednikom japonskih cesarjev. Japonska ima sedaj kakih 70 milijonov prebivalcev, a vsako leto ji število z novimi rojstvi zraste za en milijon. Povprečno je na Japonskem naseljenih 200 ljudi na enem štirjaškem kilometru. Toda, ker so nekateri deli Japonske le slabi za obdelovanje, se lahko reče, da pride na rodovitno površino zemlje vsaj 1200 ljudi na en štirjaški kilometer. Kam naj sedaj Japonska spravlja to svoje odvisno prebivalstvo, katero doma ne more več dobiti ne dela ne jela, to je veliko vprašanje, katero mora reševati tudi japonska politika. Japonci se sicer skušajo izseljevati v Ameriko, severno in južno, toda tamkajšnje vlade so naseljevanju tujcev, zlasti pa rumenokožcev, zelo nenakio-n|ene ter ga zakonito ovirajo in tudi kar prepovedujejo. Vendar pa zunaj japonske domovine sedaj živi kakih l.OGO.OOO Japoncev, ki so raztreseni po teh-le deželah: na Havajskih otokih jih živi 156.000, v Združenih državah severne Amerike 146.000, v južni Afriki 202.000, v Braziliji 173.000 in v Mandžuriji 243.000. Dasi je razmeroma največ Japoncev sedaj v Mandžuriji, vendar se Japonci doslej v Mandžurijo niso radi naseljevali. Prvič Japoncem prav nič ne godi trdo mandžursko podnebje, ker so pač vajeni mehkejšega domačega podnebja. Drugič pa je treba vedeti, da Japonec kljub temu, da živi nepopisno skromno, vendar le ne zmore tekmovati z domačim mandžurskim dninarjem, ki ne pozna sploh nobenih potreb. Zato se Japonci doslej niso radi naseljevali v Mandžuriji. Dasi pa je zanje življenje tam tako trdo, vendar jim ne kaže drugega, kakor da se v večji množini začno seliti tja, kjer jo zanje še dovolj prostora. Zato je japonska vlada izdelahi 201etko, to se pravi načrt, ki naj se uresniči v 20. letih. Po tem načrtu naj bi se od leta 1937. do leta 1957. izselilo v Mandžurijo in tamkaj stalno naselilo en milijon japonskih družin, to se pravi 5 milijonov Japoncev. Da bodo ves ta načrt uresničili, so preračunali, da jih bo to veljalo 1,800.000 jenov. Mandžurija, ki je dvakrat večja kakor vsa Francija, a šteje le 30 milijonov ljudi, bi mogla v teku daljše vrste let prav lahko sprejeti vase nekaj milijonov Japoncev. Japonci so izračunali, da bo cez 20 let Mandžurija imela pri sedanjem naraščanju prebivalstva najmanj 50 milijonov ljudi. Če k temu pride 5 milijonov japonskih naseljencev čez 20 let, bi to pomenilo eno desetino prebivalstva, kar bi ne bilo preveč, če hočejo Japonci doseči, da bi se oboji počasi sporazumevali. Sicer pa so Japonci tudi izračunali, da je zanje ceneje, ako naseljujejo večje število svojih ljudi v Mandžurijo, kakor pa da bi jih le po malem pošiljali tja. Kakor piše japonsko časopisje, je stvar v Mandžuriji taka: Poljedelsko prebivalstvo Mandžurije ima tri vrste ljudstev: eni so kuliji, ki prihajajo v Mandžurijo iz severnih kitajskih provinc, zlasti z Šantunga. Drugi so korejski najemniki, tretji pa japonski naseljenci. Večina poljedelskega delavstva v Mandžuriji šo kitajski kuliji, ki pa na koncu sezone zapuste deželo ter se vračajo domov, da se drugo leto vnovič vrnejo v Mandžurijo. Toda man-džurska vlada je začela to kitajsko naseljevanje ovirati, ker je kitajsko naseljevanje velika ovira korejskemu in japonskemu naseljevanju. Važno za Japonce pa je tudi to, da se večkrat ti kitajski poljedelci pridružijo roparskim tolpam, če ne najdejo takoj dela na polju. Pobijanje roparjev pa je važna naloga mandžurske vlade. _ V Mandžuriji je že ustanovljena posebna družba, ki si je nadela nalogo, da kitajske sezonske delavce omeji ter poskrbi, da se izmed njih izbero 90.000 spominskih kolajn za kraljevo kronanje so dali kovati na Angleškem. Te kolajno, ki se bodo nosile na rdeče-belo-modrem traku, bodo dobili za spomin razni zaslužni ljudje v sjioinin na kronanje. Dne 23. februarja leta 1914. je bil na katoliškega škofa v Debrecinu na tedanjem Ogrskem izvršen dinamitni napad. Nekdo je takrat na škofov naslov poslal po pošti zavoj v katerem pa je bil skrit peklenski stroj z 18 kilogrami dinamita. Škofa pa takrat ni bilo doma. Pač pa je zavoj odpiral nekdo njegovih uslužbencev. Pri tej priliki je zavoj eksplodiral in ubil tri ljudi, ki so bili tam blzu. Tudi škofova hiša je bila precej poškodovana. Dolga leta so minila, ne da bi kdo vedel, kdo je zasnoval in izvršil tisti peklenski napad. Sedaj pa poroča ru-munski list »Universuk v Bukarešti, da je v San Franciscu v Ameriki umrl pred kratkim neki Ilija Catara, ki je na smrtni postelji javno povedal, da je on povzročil tisti dinamitni atentat, zaradi česar so trije ljudje bili ubiti, 9 pa jh je bilo hudo ranjenih. najboljši in najbolj zanesljivi, v kolikor jih bi še potrebovali. Korejskih poljedelskih delavcev v Mandžuriji je nekako 800.000. To so sicer pridni ljudje, toda zaradi nasprotslev med njimi ni Kitajci šo včasih neprijetni in pretepaški. Zato so Japonci tega mišljenja, da je že zato treba Japonce naseliti v deželo, da bodo nekako izravnali nasprotstva med Kitajci, Korejci in Mongoli, ker bo nazadnje le v korist državni organizaciji. Toda Jajjonci bodo svoje izseljence skrbno izbirali! Kam se bodo naselili, to se mora določiti sporazumno z mandžursko vlado. Japonski naseljenci pa bodo razdeljeni v dva razreda. Izseljence razreda A bo izbrala sama japonska vlada ter jim bo brezplačno vse oskrbela. Izseljenci razreda B pa so svobodni izseljenci in bo za nje vlada manj plačevala kakor za prve. Dva razreda pa so morali narediti zaradi tega, ker niso vedeli, ali bi se takoj sjx)četka oglasilo dovolj prostovoljnih izseljencev. Šele čez nekaj let pa 6e bo videlo, ali je bilo pametno, da je vlada sama izbirala koloniste. Zato je ostala pri dveh razredih, da se bo videlo, kaj je bolj pametno. Doba 20 let bo razdeljena v 4 odelke po 5 let. V prvem podobju bi naselili 100.000, potem 200.000, potem 3CO.OOO, nato 400.000 japonskih družin. Takoj spočetka pa bi šlo v Mandžurijo 10.000 japonskih družin. Italijani so v Adis Abebi postavili velikanske zvočnike, kateri sedaj v abesinskem jeziku razglašajo ljud eni svetovne novice ter tako namestu časopisov delajo propagando za italijansko oblast v Abesiniji. v Cez 23 let pojasnjen zločin Križanka Nove povodnji v Ameriki Letos je Amerika strašno udarjena zaradi velikih naravnih nesreč. Pred nekaj meseci je strašna povodenj opustošila velike in lepe kraje severne Amerike, lani so drugod uničevali polja peščeni viharji ter silna 6iiša. Sedaj pa ee znova glasi iz Amerike nesrečna novica, da je voda začela zalivati kraje, odkoder so se komaj odtekle vode po zadnji povodnji, in pa še druge kraje, ki jim je zadnja povodenj prizanesla. Dne 26. aprila prihajajo huda poročila iz Balti-mora, Pittsburga in Jobn6towna ter drugih mest. V Baltimoru je neprestano lilo tri dni in tri noči. Po takem silnem nalivu so vode tako narastle, da so 26. t. m. morali prebivalci v nižje ležečih hišah že zapustiti svoja bivališča in bežati. Več sto ljudi je samo en dan moralo iskati strehe pri tujih ljudeh. Predmestje Baltimora, ki se imenuje Lovver East-side, je pod vodo in voda še vedno narašča. V tem delu mesta so že vse kleti polne vode. V Pittsburgu ter v drugih naselbinah Vzhodne Pennsylvanije je dva dni lilo, ker so se drug za drugim trgali oblaki ter lili vodo na zemljo. Takih nalivov v ieh krajih že 36 let ne pomnijo. Vse reke so že prestopile bregove, vsled česar se je povsod začela zemlja usedati. Najbolj nevaren je položaj v mestu Jobnstownu, kjer je župan ukazal prebivalstvu, naj v najbolj ogroženih krajih zajrasti svoje domove ter se reši. To mesto šteje 70.000 ljudi. Naselbina Ilooversville v Zahodni Pennsylva-niji je vsa pod vodo. Reka Ohio, ki je komaj toliko upadla po zadnji povodnji, da je bilo njeno stanje zopet normalno, je začela vnovič nevarno naraščati. Ta reka narašča tako naglo, da vsako uro naraste za 18 cm. Doslej so povodnji zahtevale dve človeški žrtvi. Po južnih državah so divjali tako silni pomladanski viharji, kakršnih tamkaj že dolgo ne pomnijo. Neurje je jiovso dvse pokončalo. 60 ljudi je bilo ranjenih in poškodovanih. V naselbini Benton je neurje podrlo in razdejalo mnogo hiš, več sto pa jih je poškodovalo. Mala mestna bolnišnica je vsa polna ranjencev. Ceste so zaradi velikanskega naliva, ki je nastal med viharjem, V6e pod vodo, da po njih ni mogoč noben promet. „ Človeški tič" se je ubit V Vinoennesu na Francoskem so te dni obhajali letalsko slavnoet. Pri tej slavnosti je nastopal tudi Američan Clem Son kot »umetni tič«. Svoje zmožnosti je kazal že jjovsod po Ameriki in tudi po Angliji, zaradi česar so mu vzdeli priimek »Človeški tič«. Ta Človeški tič pa je 25. t. m. na francoskem letališču žalostno končal. V letalu se je dvignil 3000 metrov visoko. V tej višini je navadno skakal iz letala ter se nato s krili držal v zraku in fiočasi padal. Ko je navadno padel že blizu zemlje, je odprl padalo, nakar je mirno pristal. Tudi sedaj je hotel tako narediti. Ko je skočil iz letala, je s svojimi krili lepo veslaril jx> zraku kakor tič. Vendar njegova krila niso mogla preprečiti, da ne bi padal. To je bilo vse v redu, ker je letalec s tem računal. Toda že blizu zemlje je hotel odpreti padalo. Tokrat pa se padalo ni hotelo pravočasno odpreti in »človeški tič« je telebnil na zemljo ter se ubil vpričo več tisoč ljudi, ki so gledali njegove drzne poskuse. Uropana strojepiska Londonska policija ima sedaj težavno nalogo, da mora razvozljati rop, ki je bil zagrešen te dni v Londonu, ko so neznani roparji uropali in odvedli 22 tet staro strojepisko Ireno Filmore, katera je brez sledu izginila. V soboto so ljudje, kjer je dekle stanovalo, dobili nepodpisano pismo, v katerem »Roparji« zahtevajo 500 funtov šterlingov odkupnine za gospodično, sicer je ne izpuste. Doslej so bile take roparske metode domače samo v Ameriki. To je na Angleškem prvi tak primer. Od povsod Komunistično zaroto so odkrili na Poljskem. Namen te zarote je bil ta, da bi 1. majnika komunisti nastopili z vso silo. Oblasti 60 aretirale mnogo voditeljev ter zaplenile več materijala. Med drugim so zaplenili tudi 20.000 zlotov in 1000 dolarjev. Pariško svetovno razstavo bodo slovesno odprli dne 24. majnika, za občinstvo pa bo odprta 25. majnika. Tako 6edaj uradno sporoča francosko trgovinsko ministrstvo. Japonsko letalo v Vatikanu. Japonska lelalca sta s svojim letalom »Božanski veter« priletela v Rim ter sta 26. t. ni. obiskala Vatikan, kjer ju je sprejel kardinal Pacelli. Velikanski snežni zameti so nastopili na Saškem, zlasti v zahodnih Krkonoših je v zametih obtičalo vse polno avtomobilov. Temperatura je padla na ničlo. Nemško vojaško letalo se jc razbilo. Na nemškem letališču pri VVerderju je 25. aprila ob štirih jx>poldne vojaško letalo padlo na tla ter se razbilo. Posadka je mrtva. 1016 parov jc bilo poročenih dne 21. aprila v bolognski stolnici. To množinsko poroko je organizirala fašistična stranka ter se je poroke udeležil sam generalni tajnik stranke Starace. Vsak poročni par je dobil poročno darilo po 20 lir. Zelezničarskn, stavka grozi Ameriki, kjer so se jx>gajanja med delavci in osmimi železniškimi družbami za 20 % povišanja plač razbila. Ako pride do stavke, bo stopilo vanjo 25.000 delavcev. Vodoravno: 1. naravno pokrivalo glave, 4. veliko evropsko glavno mesto, 7. pogosto ženske krstno ime iz Cankarjevih spisov, 8. tuja beseda za dvornega strežnika, 9. silovit ameriški vihar, 11. gorenjska letoviška vas, važno izhodišče ze ture v Karavanke, 12. madžarski kraj, znan jx> dobrem vinu, 15. Slovenec, ki je bil kranjski deželni predsednik, tudi sodobni slovenski pisatelj, 18. šolska skupna prireditev, 19. ime, znano iz po-četkov ruske zgodovine, ruska vladarska rodovina, 20. druga beseda za krinko, 21. del narodnega predstavništva. Navpično: 1. znani operetni skladatelj, 2. oseba iz »Letečega Ilolandca«, tudi jugoslovansko mesto, 3. ena od deveterih muz, 4. del cveta, 5. globoko korito ob poti na Škrlatico, tudi del obleke, 6. jutranji obed, 10. kemična snov, 13. tuja beseda za velikanski kip, 14. notranji telesni organ, 15. iz nemške zgodovine znano mesto ob Renu, 16. rimski cesar, znan po svojem okrutnem preganjanju kristjanov, 17. del roke. Rešitev križanke „ Vpraša i" Vodoravno: 2. Man, 4. Kuret, 6. Litavec, 8. Jera, 9. Ahil, 11. Ana, 12. Epir, 13. Ra, 14. Srem, 15. Ikar, 16. Klis, 17. Kurt, 18. Bibi, 20. Rama, 21. Ig, 22. Peko, 23. Ero, 24. Sava, 26. Aden, 27. Repinec, 29. Cigan, 30. Hom, 31. Bug, 34. Ida, 35. Kal. Navpično: 1. Fara, 2. Muta, 3. Neva, 4. Kina, 5. Teheran, 6. Lena, 7. Ciper, 8. Jaro, 10. Lim, 14. Skit, 15. INRI, 16. Kuba, 17. Kimovec, 18. Ba-kar, 19. Egon, 20. Res, 21. Irec, 23. Eden, 25. Apih, 26. Anam, 28. Igor, 31. Bik, 32. Uda, 33. Oal. Rešitev je nekoliko otežil škrat, ki je vodoravno 26 spremenil v 25 in požrl navpično 21. številko, njeno besedilo pa prisodil 20. številki. Za bolnike s sladkorno boleznijo. Tečna juha z jajcem. V četrt litra prekuhanega mleka razžvrkljaš 3 jajca, ©soliš in precediš 6kozi tančico. Potem izliješ vse v posodo, namazano s presnim maslom in naj 25 minut s posodo vred stoji v posodi z vročo vodo, ki pa ne 6ine vreti. Potem fiostaviš posodo na hladno, streseš kremo ven, jo razrežeš na majhnne kocke in jih vržeš v skuhano meso ali zelenjadno juho. (Tudi za oslabele, jetične in srčno bolne.) Dijaški koncert v zavodu sv. Stanislava Škofijska klasična gimnazija v Št. Vidu jc priredil' dne 25. aprila običani dijaški koncert, ki naj bi pokazal predvsem glasbeno delo tekočega šolskega leta. Taki nastopi so gotovo velikega vzgojnega pomena, saj zahtevajo skozi vse leto veliko resnega, smotrenega dela, dajejo dijakom pobudo za glasbo, obenem pa se dijaki že v mladosti uče nastopati v javnosti. To so tudi vidiki, po katerih moramo presojati umetniško stran takih nastopov. Obširen spored, ki je obsegal petnajst točk, so naštudirali zavodski dijaki sami, dočim je v Ljubl;ani navada, da se za podoben nastop združijo vse srednje šole. Tako dpade v Ljubljani na en učni zavod le majhen del bremena, dočim so v zavodu vso težo koncerta nosili dijaki ene gimnazije. Vrstili so se v prijetni pestrosti orkester, deški, moški in mešani zbor in celo instrumentalisti solisti so bili zastopani (klavir in rog s harmonijem). Orkester, katerega je vodil v dolgih letih izkušeni g. prof. Hyba-šek, je pokazal, da se po več letih mrtvila preraja v novo življenje. Težave tega orkestra so predvsem v tem, da se njegovi člani neprestano menjavajo. Komaj se nekaj nauče, pa zapustijo zavod bodisi kot abiturienti ali pa še prej iz kakih drugih razlogov. Tako je treba težko delo vedno iznova pričenjati. Sedanji člani orkestra, od katerega so najmanjši že drugošolci, najstarejši pa šestošolci, so pokazali mnogo zdravega glasbenega čuta in tudi dovolj spretnosti na svojih glasbilih. Priporočil bi jim še edino malo več fantovske samozavesti, da bo na ta način tudi zvočnost, ki smo je nekoliko pogrešali, prišla bolj do izraza. Godalni kvartet je v lepi ubranosti zaigral dokaj težki Dvorakov Alle-gro. — Šestošolec Filipič je na rogu, ki je priznano zelo težak in delikaten instrument, jako srečno odigral Fučikovo »Uspavanko«. — Na klavirju štiri-ročno izvajane Tair.čeve variacije na pesem -»Od kneza Marka« so pokazale, da se tudi pianistična umetnost v zavodu s pridom goji. Vokalni del koncerta, ki je imel bolj hvaležno nalogo, dasi je zahteval manj truda, je vodil g. prof. Tome. Neko posebnost zavodskemu mešanemu zboru, ki jo drugje le redko srečamo, dajejo sveži deški soprani in alti Posebno alt je tako lepo zveneč, da takega človek ne sliši zlepa pri drugih zborih. Mešani zbor je zapel šest deloma narodnih deloma umetnih pesmi. Posebno je ugajala Tomčeva »-Balada o čičku«, k: je bila podana jako dramatično, le škoda, da ie zaradi hitrega tempa artikulacija precej trpela. Moškemu zboru se pozna, da fantje še nimajo dozorelih glasov; vendar ■eo s posebnim navdušenjem zapeli zlasti Tomčevo »Himno Jegličev-cev«, ki naj bi res postala himna vseh zavodarjev. Menjavali so se še deški zbori prvo- in drugošolcev, ki so z lepo zvenečimi glasovi in naravnim nastopom želi veliko odobravnje. Veliko slavnostno dvorano so napolnili številni prijatelji zavoda in pa zlasti mnogo skrbnih mater in očetov, ki so s prisrčnim veseljem in z velikimi nadami gledali svoje sinove, za katere zavod tudi v glasbenem oziru toliko skrbi. S. S. Redni letni občni zbor Bolniške b-aga-ne Ifubljanskik mestnih nameščencev J« bil v ponedeljek, dne 19. marca v zbornici niest-ilfcgtt 1/fA-gistrata ob veliki udeležbi zastopnikov mestnega sveta in članstva, pod vodstvom načelnika mestnega višjega svetnika dr. Fuxa, ki V'oliii člani, podpore in zdravljenja res l>otrobni. Vsa zahvala gre mestni občini in Mestni hranilnici ljubljanski za njiju podporo blagajni; vendar je bila ob tej priliki izražena želja, da bi obe podpornici z ozirom na zmanjševanje službenih prejemkov članstva v polni meri zadostili predpisom pravil s tem, da hi prevzeli res dve tretjini prispevkov, s čimer bi bile krite vse potrebo blagajne in rezervni skladi, kakor to zahteva zakon. V svojem podrobnem poročilu je prosil tajnik člane, naj bi vsaj del svojega dopusta preživeli v pensionu »Je-lovek, ki je last in ponos blagajne in ki leži v lepi Rudolf Timinertnans: Kamni gorici, v tem idiličnem količku Gorenjske. »Jelovca« ne nudi gostom pri zmernih cenah samo odpočitka in razvedrila, ampak je tudi idealna točka za izlete na Bled, v Radovljico itd., torej v kraje s kopališči. S seboj naj povabijo tudi svoje prijatelje in znance. Za vse skupaj pa je izrazil svoje prepričanje, da gotovo ne bo lo hodili na oddih več drugam, ko se bodo enkrat prepričali o lepoti, udobnosti in cenenosti »Jelovce«. Tajnikovemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika Šuštarja, ki je na koncu predlagal proračun za leto 1937., kateremu naj služijo za podlago dohodki leta 1936. Poročilo in predlog sta bila sprejeta, nakar je nadzorni odbor izrekel pohvalo blagajniku in razrešnico načelslvu. Zborovalci so soglasno sprejeli predlagano spremembo blagajničnih pravil in nekaj tehtnih razlogov načelstva, vse v namenu, da se sanira blagajna, ki bo pozneje, ko bo njeno finančno stanje uravnovešeno, zmožna nuditi članstvu še več ugodnosti. Na koncu zbora so bile volitve, pri katerih so bili izvoljeni v načelstvo: dr. Fux Riko, načelnik, Sterlekar Milan, podnačelnik, Mohorč Drago, tajnik, Šuštar Lovro, blagajnik, Rode Ciril, knjigovodja, Košak Mila, namestnica knjigovodje, Vovk Ferdo, Kodelja Franc, Vrhove Josip, Furman Janko, Ko-kovšek Makso, namestnik tajnika, Langus Josip, namestnik blagajnika, ing. Perko Nace, Zupan Ivan, Ogrin Josip, ipavec Ivan, Alican Slanko; v nadzorni odbor: Zore Janez, Lapajne Viktor, Magister -41bln in Kačar Karel; v razsodišče: dr. Brilej Arnošt, Ju-van Rudolf in Iglič Totnislav. Ves zbor je potekel mirno, s čimer je prisotno članstvo pokazalo, da se v polni meri zaveda emi-nentne važnosti svoje socialne ustanove, pa tudi težav, v katerih je blagajna. Samozavest članstva in novo izvoljeni odbori pa dajejo polno poroštvo, da je denarna neuravnovešenost blagajne samo začasna, le nujna posledica težkih časov. Ž uinevanjem položaja in z žrtvami se bo odpravila v doslednem času. f Janku Mevžlju Naj krški zvonovi otožno pojo, tvoj grob izkopan je, zasut je s prstjo. Naj Krka Ti zadnje pozdrave šumi 1 Ti spavaš, njen Suni Te nikdar no vzbudi. Pred leti, — spomin me zanaša nuzaj: Pripravljala se jc priroda na maj. V življenje si stopal krepak in cvetoč, jjozdravljal življenje veselo pojoč. Kipela je pesem iz dna Ti srca: Tako se škrjauček dviguje s polja. Prepeval v svoj lepi dolenjski si svet, od žarkov pomladnih vzbujen in ogret. Na maj se pripravlja dolenjski kraj Tvoj, Ti z angeli v raju pozdrave mu poj! Spoti Difaški lahkoatletski miting V nedeljo, dne 25. aprila, se je vršil v Mariboru lepo uspel miting za prvenstvo tukajšnje drž. real. gimnazije v lahki atletiki. Tekmovalo je okoli 30 najboljših atletov dijakov in so bili doseženi sledeči rezultati: 100 m: 1. Gracianski (J. a) 12.5, 2. Wele (4. b) 12.7, 3. Schmiderer (7. b) 12.8; inet krogle: 1. Faninger (8. b) 14 m, 2. Zei (6. c) 13.49, 3. Linz-ner (5. b) 12.47; skok v višino: 1. Schmiderer (7. b) 1.60 m, 2. Erjavec (5. b) 1.60. 3. Podlesnik (5. b) 1.55 m; met diska: 1. Mlakar (5. e) 30 in), 2. Stra-nič (4. b), 3. Erjavec (5. b); 1000 m: 1. Schmiderer (7. b) 3:01.0, 2. Pukl (4. b) 3:02.5, 3. Katol (5. b); skok v daljavo: 1. Stranič (4. b) 5.87 in, 2. Erjavec (5. b) 5.74, 3. Linzner (5. b) 5.67; met kopja: 1. Linzner (5. b) 38.43 m. 2. Zei (6. c) 37.71, 3. Erjavec (5. b); štafeta IX 100 in: 1. 6. c (Šušter-šič, Miliorko, Kopič, Zei (52.0, 2.5. b. Prvenstvo si je priboril 5. b razred z 61 točkami, drugi 6. c z 29 točkami, 3. 4. b z 22 točkami. Med posamezniki je dosegel največ točk Erjavec (5. b), drugi Schmiderer (7. b). Rezultati so z ozirom na zgodnjo sezono prav dobri. Opaziti je znaten napredek od lani ter se od naših dijakov še mnogo pričakuje. Organizacija je bila odlična, kar je v prvi vrsti zasluga gg. prof. PetkovSka, Cestnika, Starešine in Ve-nutija. Obisk s strani dijaštva jc bil zadovoljiv, dočim med ostalim občinstvom ni bilo posebnega zanimanja. Table tenis ŽSK Hermes priredi 1. in 2. maja v dvorani kolodvorske restavracije V. vel. propagandni turnir. (grajo se naslednje discipline: a) single gospodov, b) single dam, c) single juniorjev, d) dou-ble gospodov, e) mixed duble, f) moštva. Vse discipline se igrajo po čistem eup sistemu, moštvo tvorita dva igrača za single in en duble par (Daviš eup). Prijavnimi za discipline pod a) in b) je 15 Din, za c) 10 Din, za d) in e) 25 Din ter za f) 35 Din. Prijave s prijavnino se pošiljajo na naslov Dušan Kosmina, Ljubljana VII, Sv. Jerneja cesta 21, najkasneje do vštetega 30. aprila. Žrebanje bo 30 aprila v gostilni Scagnetti na Metelkovi ulici v Ljubljani. Nagrade so: prvoplasirani v disciplinah a), b) in fj prejmejo prenadne pokale, ostali plasirani pa razna darila. Turnir se igra po pravilih JTTZ. Damsko akademsko prvenstvo v alpski kombinaciji Ker je bilo damsko akademsko prvenstvo 16. in 17. aprila onemogočeno zaradi slabega vremena, je prireditelj Jug, akd. smuč. organizacija preložila to tekmovanje na 1. in 2. maj. Razpis ostane isti. Tekmovalo se bo ita Krvavcu. Obenem priredi Jaso tudi tekmovanje v smuku in slalomu za moške, ki se ga lahko udeleže tudi neverificirani. Odhod na Krvavec bo v petek 30. aprila ob 12. uri z avtobusom izpred protestanlovske cerkve, povra-lek v nedeljo zvečer preko Kamnika. Vabljeni. — Smuk. cSlalom klub 3lc. — Tekmovalci! Danes ob 19 1"» zadnji sestanek tekmovalcev v tekoči sezoni. Važno minuli poletnih trentngovt Aktulemeki Športni klub. Soja upravnega odbora se vrši v sredo. iS. 1. 111. Ker so na dnevnem redu vnžne odločitve, prosim, da so jo vsi odborniki zanesljivo udeleže. Delovanje SK Slov. Konjice. SK Slov Konjiee jo že začel živahno delovati. Dobil je potrebno nogometno Igrišče ter se članstvo pridno vežbti. Prvič Jo SK Slovanske Konjiee nastopil v nSdoljo, dne 11. aprilu 1S37, na svojem novem Igrišču proti SK Store. Ker pa J«1 ves čus deževalo, igra ui Itilu uu višini. Domači so bili po nepotrebuem poražen) s 0 ■ :S Kriva« pu leil samo liu vritlarju, ki zaradi dežja nI hotel nastopiti ter je v golu igrala rezerva ki pu ni bilu k.težki nalogi. V nedeljo. 25. unircii 1937 pu je SK Slov. Koujiee uapravil z avtobusom Izlet \ SloveuJgrudtc ter tamkaj igtnl nogometno tekmo proti SK Mislinjc. l'j oboje-stranski falr igri je zmagal SK Slov. Konjiee preprlfe-vulno h II : 0. Sodnik v prvem poleusu slab, v drugem polčasu dober Vodstvo kluba SK Slov Konjice bi pri tej priliki opozorili, du v primeru, če s<> napravi ie kak»«u izlet z avtobusom, točno določi, koliko je itmt*I v njem nn razpolago, du se ne ponovi slučaj, kakršen jc bil tedaj, ko smo se med vožnjo si iskali: to ni bil izlet v lope kraju, uinpak neke vrste mučilnice v avtobusu Končno bi pa Su prosili vodstvo klubu SK Slov. Koujiee, tla se v Inkih •lučajih, posebno šc, če Igra SK Slov. Konjiee v drugih, posebno pu v obmeltiili mestih, med srboj izraža v lepem slovenskem jeziku Radio Programi Radio Ljubljana i Sreda. aprila: 12 Ilaletua glasba (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas. spored, obvestila — 13.15 Vso mogoče, kar kdo lioee (ploščo po željah) — 11 Vreme, borza — IS Mladinska tiru: Spoznajmo glasbila: rog trobenta (ff dr. A. Dolinur) — 18.20 Mladinska ura: Navodila za gatoujc ptie (g Miroslav Zor) —-Is.tu NcruzrnSl.livost zakonu (g. dr Odtir Alojzij) — 1') Cas, vreme, poročilu; spored, obvestila — 19.30 Mae. nrn: I Slovenski vokalni kvintet - 22 Cas. vreme. poročila, spored — 22.15 Za dobro voljo ln kratek čas (.ložek ln .ležek). Drugi programi t Sreda 2S. aprila: Hrta rad: 20 Operni Janko in Metka- - Zagreli 2(1 Plošče — 20.30 Igra - 21 Ljubljana — Dunaj: 19.KI Dunn'jske pesmi — 20 21) Zabavni koncert — 22.20 Kvartet - Budimpeila: 19.30 Verdijevo opera «Aida. — Trst-Milav. 17.15 Plesna glasba — 21 Simfonični koncert — llim-liarl: 21 Melodrama »Ljubezenski napoj« — Praga: 19.30 Gledališki večer H • MAJNIŠKE KIPE vseh velikosti, umetniške in navadne izpeljave, bele in barvane kupite po najnižjih cenah v trgovini H. Ničman, Ljubljana Kopitarjeva ulica štev. 2. Dober želodec mora imeti Srb Dragoljub 1 lic. ki je nedavno v Belgradu za stavo použil SO hrenovk (klobasic) ter iste žalil s štirimi steklenicami vina. Fraurija je leta 1934 izvozila za 395,000.000 dolarjev manj vrednosti kakor prejšnje leto. V britanski Guiani se nahajajo orjaški metulji, ki merijo čez peruti do 11 palcev. Vlada Združenih držav ameriških je zaradi velike lanske suše od kmetov pokupila 8,158.962 glav goveje živine in izdala zato 108,335.322 dolarjev. internacionaini velesejem v Budimpešti 30. aprila — 10. maja. Pregled madžarske industrije. 50°/„-na potovalna uqodnost na madžarskih in jugoslovanskih železnicah, kakor tudi s parniki D. G. T. Velia za odhod do 10. maja, a za povratek od 30. aprila do 20. maja. Prehod meje dovoljen brez vizuma! Izčrpne informacije nudi: Generalno zastopstvo internacionalnega vele-sejma v Budimpešti Dr. Geza Szilagyt, kr. madžarski trgovski pooblaščenec, Beograd, Vuka Karadiiča ul. 11, nadalje kr. madžarski konzulat. Se;emske izkaznice po Din 50'— se dobijo pri »Putniku« in Wagons Lits'Cook nadalie pri vseh podzastopstvih internacionalnega velesejma v Bud mpešti (pri posoiitnicah, bankah, udruženjih) in vseh potniških uradih 33 IZ »Prav, Rafael, bom povedala.« - Zdaj sestra vendarle malo zdvaja o svoji trditvi. Rafael tako trmoglavo zahteva in dosti vročice nima; dasi mu žila naglo bije, a mogoče radi razburjenja. Gre in sporoči to nekemu častniku. Če le ni vročična domišljija?« : Je že mogoče, a lake vročice spet nima in predvsem — ne pomiri se! Pojdite in prisluhnite še vi! Bo vsaj poleni bolj miren.« Oba vstopita v prostor, kjer ležijo ranjenci. Rafael jima že oddaleč nalahno namigne. Ves je razburjen. . Gospod stotnik, dobro, da.ste prišli. Prisluhnite, tn, na steni!« . ' ■ Bomo videli,« pravi pomirljivo stotnik, ne da bi se mu stvar dozdevala, resna. Skloni se niže in se z ušesom prisloni k steni. Kaj je to? CasLuik mahoma prebledi. Ali se je nalezel od Rafaelove razburjenosti ali ga slepi kri, ki mu šine v glavo, ko je sklonjen? Še enkrat! Zares, prav od daleč je slišati nekaj, ko podzemsko bučanje in ... vrtanje, lioče dokončali a ne upa si do konca mislili svoje misli. Rafael se ne moli. Ali naj mu potrdi — ali naj mu izbije iz glave? A poleni se ranjenec sploh ne bo umiril. Zakaj, vrta-nje je res tukaj in ga je dobro slišati. "nfnrl znšepeta stotnik. kpr so nekateri ranjenci poslali pozorni in dvigajo glave. »Res je, nekaj je slišati. Bom takoj sporočil in potem bomo stvar natančneje raziskovali. A nikomur ne smeš kaj povedati, Veš!« »Na — na povelje gospod stotnik,« zašepeče Rafael, ki od razburjenja in napora lovi sapo. Polkovnik Moscardo je zbral krog sebe več višjih častnikov. Gospodje, nekaj resnega vam moram povedali. Dozdeva se, ko da hoče sovražnik lo skalo, ki na njej stoji Alcazar, od jugovzhoda sem podminirati in nas pognati v zrak. Neki ranjenec je prvi zaslišal vrtanje. Naš častnik-inženir in nekdo od gnardie civil, prejšnji rudar, sta stvar preiskala in dognala lo, kar sem vam povedal. Doslej še ni neposredne nevarnosti, vsaj rov še ni daleč izvrtan. Delo je bržkone še v povojih. Trda skala se pa tudi zadosti upira. Na vsak način pa moramo biti pripravljeni na vse. Ko bo čas, bomo vse potrebno odredili. Mislim, da mi ni. treba dodati, da ostane to tajnost, dokler bo le šlo. — Hvala vam, gospodje! Bitka za gobicrno niililar. Manuel, kaj počenjajo rdeči tam zudaj?- Nič ne vem. Nekakšno luknjo vrtajo v vrala. Mogoče za prostor za kako strojno puško. No, radi mene — magari za dve! Zraven Hospitala Sanla Cruz, trideset metrov nazaj od sprednje fronle, je samostan de la Coticep-cion. Spodaj ob velikih lesenih vzhodnih vratih samostana razpadajo in se cefrajo podboji pod udarci težkih sekir, ki od znotraj sekajo z njimi vrata. Pola-tjoma zazijn odprtina v velikosli pol kvadratna« metra, ki jo koj zamašijo z vrečami peska in deskami. »Ali so rdeči znoreli? Ne strojna puška — top!' : Moj Bog! Na sedemdeset metrov! Ta nas ho vse na kosce raztrgal. — Kje je poročnik Espigas? . »Kaj je, fantje?« : Na povelje, gospod poročnik. Oni rdeči lam so postavili top in ...« S-i-i-i-i-bnm! — zahrešči prvi strel v zidovje go-bierna militar. Takoj skoči Espigas k oknu in pregleda položaj. Ondi gleda skozi luknjo v vratih cev topa; 7,5 cenli-meterski je. S-i-i-i-i-i-buni! — že drugi slrel. ~Fuego!~ zarjove Espigas. a izstrelek in zadetek je na to razdaljo en sam hip. Takoj zaukaže poročnik, naj se vsi odstranijo z oken, ki so blizu zadetkov. Doslej ni še nihče ranjen. Zares srečno naključje! Zdaj si more lego topa bolj natančno ogledati. Vrata so koj zraven tiste stene hospitala de Santa Cruz, ki moji za trideset melrov bolj na pol. Radi tega je zahodni del varen spričo topovskih strelov, ker ni več v območju lopa. Tudi južnega dola vojaškega poveljstva ne bodo streli dosegali, ker bi za kratko razdaljo sedemdeset melrov bilo treba pol preveč obrniti, česar pa velikost luknjo v vratih ne dopušča. Takoj ima načrt. Vselej, kadar se luknja odpre in se prikaže topovska cev, se razmaknejo straže ogroženega oddelka na desno in levo. In sovražnik naj potem strelja, kolikor le hoče! Nalo naperi silno streljanje z mrtvaško ragljo na topovsko cev. Poizkus! A dozdevi se. ko da so vse kroglo obtieale in ničesar ne prevrtajo. Urez dvoma so rdeči sebe in lup dobro zadelali. NCNJt- ® er cr « S ti' -V5 STS C) o i oŠ 3 S. H o B) » M S£5 o .»g 3 .g B O. M S ST S- 3 o — < « < 7T S o Q* U. »M O K" 3 = ° 9 - 3 i: S JJJ 4» CJ "S O" « « « n n n ^ N N N « • B O >H 3 D « ® cr (/> a. s. |F ' B 3 g 2 s* s- g ~ o o ° r. dd9 ^ 5 5° X .»N 2 > I I i MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; tenl-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se ra cuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica pu Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ES:^ BTTi 1 * JIH \m Danes ob ie. In ZO. uri svetovno znani variete TRIJE FRATEILIIMI s pestrimi dodatnimi točkami. Najboljši šivalni stroji ,ADLER" •f raznovrstna kolesa in posamezni deli najugodneje pr, Peteline, Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. imaaBEEB Vruuneo fl make umetnosti IRENA v glnvnl vlogi žeia.dlna Katnikovs ril ua.over, Saoinu feters, Kari ScuoaDbck TE IV 21-24 MATIC L« Na sploSno žello samo Se danes) Nesmrtne melodije v glavni vlogi Marija Pnudter, Uzzi Lolzsctrah, Leo siezak 3>Kzdhtamz. 06 .16., 19." in 21.15W li Službe iscejo 25 letno dekle z dežele išče službo kot pomoč gospodinji ali kuharici. Nastop s 1. majem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6691. Dva krojaška pomočnika clijbra, za veliko delo, ta-kt\i sprejme Ivan Zvezda, Jonerlce-Fužine. (b) Služkinjo iščem k trem osebam. Nastop takoj. Društvena ulica 16, Moste. (b) Krojaški pomočnik se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6699. (b) Razpis organistove sljžbe Samski prednost. Nastop takoj. Letni dohodki v denarju 5000 Din. Pozneje več. 2upni urad Sava pri Litiji. (b) Posojila dajemo državnim In privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermes. Informacije Tavčarjeva 2. (d) Pozor, frizerji! Razprodajam več aparatov za trajno ondulacljo po zelo nizki ceni. Viktor štraus, Kranj, Blejska cesta 17. (1) Starinsko avbo ali kompletno narodno nošo, tudi posamezne dele, poceni prodam. Delam in popravljam avbe. Der novšek, Mestni trg 12-111 Trenchcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (I) Gospodična z dežele, zmožna vseh I pisarniških del, z vsaj enoletno prakso, ki ima tudi razumevanje za eo spodinjstvo. se sprejme na deželo. Na ponudbe iz mesta se ne ozira. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pisarniška moč« št. 6488. (b) \mmi\ Učenec za pekovsko obrt se takoj sprejme. Ponudbe na naslov Rudolf Ko-šak, Jesenice, Gosposvet-ska cesta 43. (v) Dva slikarska pomočnika takoj sprejme Viktor Urbar, Jesenice, (b) Potnika za Gorenjsko sprejme Ivan Bernik, tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova ulica S. (b) Samostojne kuharice, dekleta za hišna, vrtna in poljska dela, dobe službe v posredovalnici — VVolfova 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Za odgovor znamka 3 Din Dva mizarska pomočnika dobra, za takojšen nastop in stalno delo vzamem. Hrana in stanovanje v hiši. Istotam se sprejme mizarskega vajenca z vso oskrbo v hiši. Pavel Okorn, splošno mizarstvo, Škofja Loka. (b) Vno¥Čujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10. AL Planinšek Ljubljana. Beethovnova 14/1, teleion 35-10 vnovči vloge vseh denarnih zavodov najkulantrieje takoj v go lovini in daje informacije brezplačno ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Zastonj ne, ampak po najnižjih brezkonkurenčnih cenah dobite kvalitetno pohištvo le Iz najboljše opremljenega mizarstva Malenšek, Dravlje. tik pri tramvajski postaji »Slepi Janez«. Najnovejši In najlepši modeli na ogled v lastni razstavi. Uradnikom na obroke I Kolesa raznih nemških znamk v največji Izbiri po neverjetno nizkih cenah naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36. (U Podpeški kamen strokovno ocenjcn kot prvovrsten, ki se lomi in obdeluje v vseh oblikah in vseh dimenzijah, dobavlja v vsaki množini iz lastnega kamnoloma stavbenik Mavrlč, Tyr-ševa 55, telefon 33-82. (i Sveže najlinejie norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v L|ublfani se priporoča bledim ia slabotnim osebam. VINA iz Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I TELEFON ŠTEV. 25-73 CSffiB Tristanovanjsko hišo z lSpim vrtom, periferija Kranja, ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« P 6527. V Brežicah in okolici bo naprodaj hiše, krasna stavblšč«. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele posestva . Pojasnila pri nž Mlklau Otmar, Brežice. (p) Hiša z gostilno velikim gospodarskim poslopjem in lepim zemljiščem, na najboljši točki periferije Maribora, naprodaj. Vprašati v delikatesni trgovini Fabjt^n, Aleksandrova cesta, Maribor. (j>) Kupujte pri naših inserentih raziskav v raznih državah 0 PUDRU Ik LICE Poročilo komisije znamenitih zdravnikov Štirje slavni zdravniki so baš končali svoja znanstvena raziska-vanja v pogledu učinka pudra na kožo. Poizkusi so bili izvršeni pri 467 ženah raznih let starosti. Ugotovljeno je, da vsebujejo nekatere vrste pudra trda zrnca, ki dražijo in razširjajo kožne znojnice ter povzročajo izpuščaje in zajedalce. Izkazalo pa se je tudi, da puder Tokalon nima takih trdih zrnc. On je čudovito fin in prijeten, ker je »z zrakom prevetren«, razprostire se gladko in enakomerno, pokrivajoč kožo s tankim nevidnim ogrinjalom lepote. Puder Tokalon je po patentiranem načinu kombiniran s smetanovo peno. Zaradi tega se obdrži na licu osem ur. Niti veter, niti potenje ne morejo pokvariti prekrasne mat polti, ki jo daje ta puder. Zate- čite se še danes k pudru Tokalon, znanstveno preizkušenemu in sigurnemu pudru za lice. Trgovska in stanov, hiša v centru mesta Celja se zaradi preselitve ugodno proda. Sprejmejo se tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov. — Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Trgovska hiša« št. 6617. (p) Trgovski lokali na zelo prometnem kraju, večji in manjši, pripravni .tudi za manufakturno trgovino in trgovino s čevlji, v novi hiši, se oddajo s 1. junijem. Informacije daje stavbenik Mavrič, Tyrševa 55. (n) ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kabinetom tn kopalnico se odda za 1. junij. Bežigrad št. 1. Cč) Oddam enosob. stanovanje točnemu plačniku. Mesečno 120 Din. Glince, cesta IX,—VI. št. 11. (č) Tri stanovanja se takoj oddajo na Opekarski cesti 38. Poizve se: Kopališka ulica 8 (Kole-zija). (č) Parketne deSžice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran in razna zolačna sredstva proti vlagi dobite naiceneje pri tvrdki JOS. PUH. Ljubljana GradaSka ulica 22 Telefon Ste v. 25-13 STEYR, DAIMLER, PUCH zastopstvo ADOLF ŠOSTER Maribor, Frančiškanska 11 Centralno skladišče vseh PUCH motornih delov. Promptna dobava, nizke cene. Specijalna delavnica za PUCH motorje in za brušenje vseh vrst cilindrov, kakor tudi vsa ostala popravila V globoki žalosti naznanjamo, da je naša dobra mama, stara mama, teta, tašča, gospa Je ra Medvešek v ponedeljek, dne 26. aprila ob štirih, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 29. aprila ob devetih v Sevnici ob Savi. Blago pokojnico priporočamo v molitev. Celje, Dol pri Hrastniku, Sevnica ob Savi, 27. aprila 1937. Žalujoče sorodstvo. Vsemogočni je poklical v večno življenje našo ljubljeno soprogo, hčerko, sestrico, gospo Kune Fani roj. Baje dne 27. aprila 1937 po dolgi, mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere, v 30. letu starosti. Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 29. aprila 1937 ob štirih na farno pokopališče v Dol. Logatcu. Dol. Logatec, dne 27. aprila 1937. Globoko žalujoči: Kune Peter, soprog, starši, sestri in ostali soroduiki. IŠČEJO: Zasebnica išče enosobno stanovanje ali večjo prazno sobo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 6696. (č) Za prvi maj se išče soba s kuhinjo v bližini sv. Jožefa ali sv. Jakoba. Naslov poslati upravi »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 6693. Prazno sončno sobo oddam za 1. maj ev. tudi s hrano. Na razpolago vrt. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6095. Staro zlafo, Halo mMv je in srebrne krone kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Gumbe, plise, entel, ažur p red tisk In monograme hitro Izvrši Matek & Ulit eS, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Priporočam se za izdelavo oblek in površnikov Izdelujejo se tudi damski plašči in kostumi po nizki ceni. Modni salon Slapar Ljubljana, šmartinska 8. nmmi Gramofonske ploSCe Slovensko petle. harmonika, plesni m fllnifkl šlagerji samo oo »in 30--Vzamemo v računi tudi stare pioSčel Umrla nam je naša ljuba JANA Božja voija je bila jo poklicati k sebi še preden je dopolnila štiri leta. Pogreb bo 28. t. m. ob štirih izpred cerkve na farno pokopališče v Radovljici. Radovljica, dne 26. aprila 1937. Potrta družiua L c r h. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenih sočutij, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše srčnoljubljene soproge oziroma mamice, babice, tašče, sestre in tele, gospe Helene Vaupot se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, posebno g. mestnemu župniku za tople poslovilne besede, g. primariju dr. Fr. Radšelu za požrtvovalno pomoč v težki bolezni, zastopnikom občine, okrajne hranilnice in narodne šole, pevskemu društvu za ginljive žalo-stinke, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, sploh vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo drago pokojnico na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat — prisrčna zahvala. Slovenjgradec, dne 26. aprila 1937. Žalujoči ostali. f HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA javlja, da je gospod Fritsch Viktor višji uradnik hranilnice v pokoju dne 26. aprila 1937 umrl. fogreb bo v sredo, dne 28. aprila 1937 ob štirih iz mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnik si je pridobil pri nas s svojim vestnim in marljivim službovanjem trajen spomin. V Ljubljani, dne 27. aprila 1937. Za Jugoslovansiu tiskamo v Liubiiani: Karel Ceč izdajatelj: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčiž Številke govore — Resen opomini Slovenci nazadujemo! Naš naravni prirastek je najmanjši v državi Dobili smo v roke publikacijo Higijenskega zavoda v Ljubljani »Življenjska bilanca Slovenije v letih 1921—1935«. Ta publikacija je prvi del serije izdaj Higijenskega zavoda pod naslovom »Zdravje v Sloveniji« Knjiga prinaša toliko gradiva, ki je že deloma strokovno obdelano, da se moramo omejiti samo na najvažnejše ugotovitve, kakor so razvidne iz nje, Že gole številke same govore dovolj zgovorno o položaju našega naroda in izsledki to tudi potrjujejo. Naj navedemo samo nekaj ugotovitev in statističnih dejstev, ki so velikega pomena za ves naš narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Padec rojstev Število rojstev v Sloveniji pada. Tudi od Slovenci gremo za zapadnimi narodi hitreje kakor glede kulturnega napredka. Tako smo imeli še leta 1921 na 1000 prebivalcev 30.2 živorojenih otrok, leta 1935 pa še samo 23.2. S tem se je plodnost našega naroda zmanjšala na višino kakor jo izkazujejo drugi zapadnoevropskj narodi. Naj navedemo po zadnjih statistikah za 1935 odstotek (oziroma točneje povedano promile) rojstev: Nemčija 18.9, Belgija 15.4, Bolgarija 26.2, Danska 17.8, Angleja 15.2 Francija 15.2, Italija 23.3, Holandija 20.2, Avstrija 13.2, Poljska 26.1, Romunija 32.4, Švedska 13.7, Švica 16.0, Češkoslovaška 17.7, Madjarska 20.9. Te številke kažejo, da je odstotek rojstev pri nas sicer še znaten, da se pa vedno bolj približujemo drugim evropskim državam. V naši državi ie znašal indeks rojstev (zadnji razpoložljivi podatki so za 1934) 31.5, torej daleč nad našim številom, kar pomeni, da so drugi predeli države bolj rodovitni kot mi. V nekaterih banovinah znaša številka rojstev celo 44 in več! To pomeni, da imamo Slovenci najmanjši naravni prirastek in da se drugi narodi v državi množe hitreje kakor mi. Z drugimi besedami povedano je stalež Slovenije na prebivalstvu vse države vedno manjši. Po okrajih je ugotoviti, da je zadnje čase najbolj padla rodnost v tehle okrajih: Laško, Litija, Ljubljana-okolica, Logatec, Maribor-desni breg, Ce-lje-okolica, Gornjigrad, Črnomelj in Radovljica, med katerimi so včasih nekateri veljali za zelo rodne. Avtorja knjižice trdita: Najmanj rojstev imajo oni kraji, ki imajo tesnejše stike z mestom in njegovim načinom življenja. Nezakonski otroci Število nezakonskih otrok presega vse druge kraje v naši državi, sklada pa se s številom, ki ga drugače vidimo v alpskih deželah. Odstotek je le malo padel, tako da znatnega izboljšanja ni čutiti. Sorazmerno se je najbolj zmanjšal odstotek nezakonskih rojstev v okrajih; Kamnik, Litija in Radovljica. Umrljivost Posledice nazadovanja števila rojstev bi bile še katastrofalnejše, če se ne bi zmanjšala tudi umrljivost. Še leta 1931 je znašala umrljivost na 100 oseb 22.0, do 1. 1934 se je pa zmanjšala na 4.2, leta 1935 pa )e zopet narasla na 14.8. Toda pri vsem tem je treba upoštevati, da se je ostalih krajih države umrljivost še bolj zmanjšala in da je bil tako naravni prirastek znatno večji kot pri nas. Največja umrljivost v okrajih Dolnja Lendava, Ptuj-okolica in Maribor levi breg: vzrok slabe socialne razmere, revščina med viničarji. Ker število rojstev pada in ker bo še padalo, postaja življenje vsakega novorojenčka dragocenejše. Zato bo potrebno obsežno delo na tem polju, ker je dosedaj umrljivost dojenčkov le počasi padala. Jetika in druge bolezni Nadalje ugotavlja publikacija, da se je zadnja leta umrljivost z ajetiko zmanjšala in da jetika ni več največja morilka našega naroda. Na njeno mesto so stopile druge bolezni, med katerimi našteva statistika v prvi vrsti kap in srčne bolezni Te bolezni so sedaj na prvem mestu med vzroki smrti. Kakor v drugih kulturnih državah raste pri nas tudi umrljivost za rakom. Ta je narasla od 4.7 na 7.2 (pri 10.000 prebivalcih). Kje je največ ubojev Vsi okraji, kjer je največ umorov in ubojev, so vinorodni kraji. Brežice in Ptuj (tudi mesto Ptuj) izkazujeta največ umorov in ubojev, najmanj pa Kočevje, Logatec in Radovljica. Samomori Povprečno si v Sloveniji vzame vsako leto 225 ljudi življenje, v mestih dvakrat več kot na deželi. Med mesti je najslabše'Celje, najboljše pa Ljubljana. Zaključek Avtorja zaključujeta, da našega razmnoževanja v zadnjih letih v Sloveniji ni priipsovati toliko velikemu številu rojstev, ampak zmanjšanju umrljivosti. To so najvažnejši posnetki iz izdaje Higijenskega zavoda, ki sta jo sestavila dr. Bojan Pire in dr. Ivo Pire. Številke, ki jih prinaša, so nam resno oznanilo, kaj nas čaka, če se bo to nazadovanje našega naroda nadaljevala, pa nam tudi povedo, kje se da pomagati. Zato je prav, da te številke resno preštudirajo vsi, ki jim je bodočnost našega naroda pri srcu in ki morajo skrbeti zanj, da si ne bodo nakopali odgovornosti pred zgodovino in svojimi potomci. Fantovski tabor na Šmarni gori .aniai n . . rV nedeljo 2. maja v začetku najlepšega letnega meseca, v času, ko se bo verno slovensko ljudstvo zopet približalo Mirijinim oltarjem, se bodo kato-»fcšM btotfe in možje zbrali na tabor na Šmarni gori. *Ob 9 dopoldne bo v cerkvici imel sv. mašo s pridigo šentviški g. dekan Valentin Zabret. Po sv. maši bo na prostem pri cerkvi javno zborovanje. Govornika gg. Erjavec Franc in Križman Andrej bosta pojasnila odnos fantov in moža do katoliške vere in slovenstva. Poudarila bosta tudi vse utemeljene želje in zahteve slovenske katoliške mladine. Katoliški fantje in možje — vsi, ki ste organizirani po prosvetnih društvih ljubljanskega okrožja, vsi, ki še neorganizirani odobravate pravična hotenja — pridite na tabor na Šmarni goril Jubilej Angleškega društva v Ljubljani Predavanje g. Teelinga o kronanju angleškega kralja Ljubljana, 27. aprila. Angleško društvo v Ljubljani je te dni slavilo 15 letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1922 pod težkimi okolnostmi. Požrtvovalnemu delu ustanoviteljev pa se je končno posrečilo zbrati v svoj krog precej članstva, ki se je zanimalo za angleški jezik, ku'turo in literaturo ter so s svojimi zvezami v Angliji in Ameriki pridobili društvu dragocene knjige in revije. Začelo se je intenzivno delo, prirejali so se tečaji za učenje angleškega jezika ter družabni večeri, na katerih so imeli člani možnost spoznavanja angleškega jezika in literature. Prvi predsednik je bil senator dr. Gustav Gre-gorin in so mu na njegovem mestu sledili g. poslanik dr. Leonid Pitamic, univ. prof. dr, Jakob Kelemina, senator dr. Drago Marušič in sedanji društveni predsednik odvetnik dr. Ferdinand D. Majaron. Društvo je do današnjega dne v celoti opravičilo svoj obstoj, saj ima sedaj 150 članov, v svojem društvenem lokalu ima krasno urejeno knjižnico s 1500 knjigami te rprireja tečaje za angleški jezik, katerih se udeležuje 60 učencev. Poleg tega pa so tedenski konverzacijski večeri vedno številno obiskani. Društvo je proslavilo svojo 15 letnico s preda vanjem znanega publicista Williama Teelinga, ki je bilo včeraj ob 18 v mali Filharmonični dvorani, številno občinstvo, ki je povsem napolnilo dvorano, je pozdravil društveni predsednik d.r. Majaron in v svojem govoru poudaril, da je Angleško društvo v Ljubljani najstarejše društvo te vrste v Jugoslaviji Dr. Majaron je predstavil g. Teelinga, ki je takoj pričel s svojim predavanjem o kronanju in britan skem imperiju. V začetku je orisal pomen london skih svečanosti in poudaril, da te svečanosti niso samo zunanji blesk, temveč da imajo svoj pomen v tem, da se pet sto milijonski narod po svojih za stopnikih sestane in manifestira svojo enotnost, G. Teeling se je nadalje bavil z podrobnostmi sve čanosti kronanja same in končno podal za posa mezne faze svečanosti zgodovinski nastanek in po men. Ob koncu predavanja je g. Teeling poudaril, da bodo v Londonu ob priliki svečanosti najbolje manifestirali prijateljstvo in mir med posameznimi narodi. Predsednik dr. Majaron se je g. Teelingu iskre no zahvalil za zanimivo predavanje. Ob 20 je bil v društveni sobi občni zbor, ki ga je vodi! predsednik dr. Majaron. Tajniško poročilo je podal g. sodnik Kermauner, blagajniško g. dr, Zdenko Švigelj, knjižničarsko ga. Olga Grahorjeva in gospodarjevo ga. Ada Kenkova. Društveni revizor g. prokurist Miklavčič pa je predlagal, da se celotnemu odboru da absolutorij s pohvalo, kar je občni zbor sprejel na znanje. Občni zbor se je nadalje zahvalil vsem dobrotnikom, posebno pa omenjenemu britanskemu svetu za vso njegovo gmotno pomoč in pošiljatve knjig ter revij. Pri dopolnilnih volitvah je bil izvoljen stari odbor . s predsednikom dr. Majaronom na čelu in novima I odbornikoma gg. Petričičem in Vogričem. f Alojzij Knafeljc V ponedeljek zjutraj je zadet od kapi nenadoma umrl g. Alojzij Knafeljc, upokojeni inšpektor državnih železnic in odličen planinski delavec. Vsi turisti in ljubitelji prirode. ki usmerjajo svoje nedeljske izlete po našem sredogorju in naših visokih planinah, so pogosto uživali 6adove dela, ki ga je izvršil ta tihi in skromni mož. Alojzij Knafeljc je bil rojen leta 1859. Služboval je pri direkciji državnih železnic v Beljaku, leta 1906. ie bil premeščen v Trst in ko je stopil v pokoj, je bival stalno v Ljubljani v Orlovi ulici, kjer je imel svoj lastni dom. Član Slovenskega planinskega društva je bil že od leta 1896., bil je pa tudi soustanovitelj Ziljske podružnice S.P.D. v Beljaku in tržaške podružnice. Njegove največje zasluge so številne markacije, s katerimi je prepregel vso Slovenijo in marsikateremu turistu v megli, v nepreglednih gozdovih in kraških terenih naše domovine pomogel iz zadrege in zablode. Bil je dolga leta načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva ter je kot tak skrbel zvesto za nameščanje orijentacijskih tablic, znamenj itd. Posebna ljubezen ga je vezala na Triglav, na katerega se je povzpel nad stokrat. Bil je dolga leta gospodar koče pri Triglavskih jezerih in je čuval in skrbel to planinsko postojanko, kot bi bila njegova last. Znana so tudi njegova kartografska dela priročni zemljevidi Julijskih Alp, Karavank in Zasavja, ki so vsled svoje praktičnosti in preglednosti uživali izredno priljubljenost med turisti in izšli že v številnih izdajah. Velika je bila tudi njegova briga za PeriČnik, ki je kot 6lap pričel pred leti pojemati in ki ga je Knafeljc obrnil v višjo strugo in na ta način zviša! za 7 m. Marsikateri turist, ki pride na poti na Triglav ves žejen pod Begunjski vrh in se tam navžije hladne studenčnice v betoniranem studencu, se ne zaveda, da se ima za to ugodnost in ta užitek zahvaliti ranjkemu Knafelj-cu, ki je tam zajel vse kapljice, da žejni turisti dobe vode. Pokojnik je bil tudi odbornik Tujsko-promet-nega društva Medno-Tacen, ki je z njegovim sodelovanjem postavilo pred leti viseči fhost čez Savo pri Vikrčah. Šmarna gora je sploh vsa preprežena z dokazi njegove neumorne delavnosti, vsa pota in markacije je izvršil tam in jih neprestano izpopolnjeval. Za njegove zasluge ga je mestna občina pred par leti imenovala meščanom. Rajnki Knafeljc je bil eden od onih starih, idealnih planinskih delavcev iz železne garde dr. Tomin-ška, ki so nesebično in marljivo kot mravlje delali za procvit in lepoto naših planin. V zgodovini Slovenskega planinskega društva bo s svetlimi črkami zabeleženo ime in zasluge tega odličnega delavca bodo ostale nepozabljene. Naj počiva v mirul — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či čenie celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. zaužite z|u traj na tešče Z uporabo »Franz-Joselove« grenke vode se naglo odstranja belina ? jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obe nem se pa doseza tudi boljši tek. Osi. ras S. br. SH74/3S. I J^f J- čistil i/ecii J Brez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljito tudi velike površine I Kako so včasih gospodarili Nekaj cvetk iz nekdanjega gospodarstva pri Mestnem pogrebnem zavoda v Ljubljani Že nekajkrat smo poročali, kako so gospodarile na ljubljanski mestni občini bivše mestne uprave. Današnje poročilo naj prikaže eno poglavje več iz tega umnega gospodarstva preteklih časov, ki bo razliko med bivšim in sedanjim gospodarstvom še bolj osvetlilo. Poročilo se nanaša na gospodarstvo bivše uprave pri Mestnem pogrebnem zavodu, ob priliki pa bomo priobčili še poročila iz nekaterih drugih mestnih podjetij. Ko je novi upravni odbor Mestnega pogrebnega zavoda prevzel upravo tega zavoda, je našel poleg drugih nerednosti in nedostatkov okrog 3,000.000 dinarjev dolga. Velik del tega dolga gre na račun nakupa »monumentalne« 6tavbe na Ambroževem tegu, ki bi jo bilo treba iz prometnih ozirov že davno podreti. Za to stavbo, za kup vlažnega zi-dovja s širokim ostrešjem, ki vsled preperelosti že razpada in kliče po novih investicijah, 60 plačali tedanji gospodarji celih .2,100.000 (lin! Denar, za katerega bi bilo mogče postaviti novo, lepo, rentabilno In vsem zahtevam ustrezajoČo stavbo, če že ne pa-lačo! Pa to je samo ena poteza iz umnega gospodarstva bivše uprave. Druga, nič manj modra poteza je odkup raznih koncesij. Gre za razne koncesije v vrednosti nad 4 milijone dinarjev, katere so gospodje pri Mestnem pogrebnem zavodu odkupili, pač zato, da so lahko legli na medvedjo kožo in da jim ni bilo treba bojevati težkega, toda pravičnega konkurenčnega tioja! In kljub temu je bilo tedaj »potrebnih« tam šest uradnikov, zahtevali pa so še sedmega, kljub temu, da so bili brez samostojne blagajne, brez kontrolnih kartotek in brez kakršnihkoli kalkula-cijskih tabel — danes pa zadostujejo trije uradniki in opravljajo vse poslovanje v redu! Nova uprava pod vodstvom mestnega svetnika Sušnika Stanka pa ni našla v zaostanku samo dela, temveč tudi zaostanek na plačanih računih, ki so znašali skupno nad 400.000 din. Danes, po 16mese-čnem delu nove uprave, ni nobenega dvomljivega dolžnika več. Kako je moglo priti poprej do takega nereda? Ali je res treba zvračati vso krivdo na urad-ništvo? Pri pregledovanju zapisnikov odborovili sej se je ugotovilo, da je imel upravni odbor MPZ zadnja leta le po tri seje na leto; sedanja uprava pa jih ima vsak mesec, včasih celo po dve! Potem res m 80 letnica zaslužnega gospodarja Dne 29. aprila obhaja v Pušencih pri Ormožu kmet Filip Trstenjak v ožjem krogu svojcev svojo osemdesetletnico. Izhajajoč iz narodno zavedne slovenske in strogo krščanske družine, v kateri so že v 70. in 80. letih minulega stoletja čitali Mohorjeve knjige, celovški Kres, Ljubljanski zvon in Slovenskega gospodarja, se je v mlajših letih udejstvoval v občinskem zastopstvu domače občine. V širše javno življenje ni posegal, zato pa je tem bolj skrbel za svojo kmetijo in svoie otroke. Poročen z Alojzijo roj. Rizman od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je v daljnjem sorodstvu z našim prevzvišenim knezo-škofom g. dr. Ivanom Tomaiičem, je s skrbnim in neumornim delom utrdil domačijo, da je lahko iz-študiral svojega sina Lojzeta, ki je sedaj predstojnik mestne policije v Mariboru, med tem ko je poslal drugega na kmetijsko šolo v Sv Juru ob j. ž., da ga je tako praktično usposobil za bodočega gospodarja lastne kmetije. Žal, mu ta ni izpolnil pričakovanih nad, ker se je vrnil iz svetovne vojne kot težki invalid s pohabljeno roko. Pri svojih osemdeset;h letih je naš jubilant še vedno trdnega zdravja, da lahko opravlja vse gospodarske posle, zraven pa se še živo zanima za vse dnevne dogodke. Je r.aš vrl in zvest somišljenik že od nekdaj ter z vesel em prebira še danes knjige in dnevno časopisje, med katerim sta mu najljubša »Slovenski gospodar« in »Slovenec«. Živi v krogu svojcev na domu, ki ga ljubi s pristno kmelsko ljubeznijo do rodne grude, spoštovan in ljubljen od svojih ter od vseh, ki poznajo njegov kremenit slovenski značaj in dobra krščansko srce. Ko čestitamo našemu Filipu k njegovi osemdesetletnici, mu želimo tudi mi, da bi v miru in zadovoljstvu užival večer svojega življenja do najskrajnejših mej človeškega življenja. čudno, če je šlo gospodarstvo rakovo poti Tako je tudi razumljivo, da so nabava blaga ni nikoli javno razpisovala, saj za to niti ni bilo časa. Ljubljanski obrtniki pa eo imeli to čast, da so plačevali davke in gledali, kako se dajejo naročila le nekaterim izvoljencem. Danes se vse nabave razpisujejo javno, da ima vsakdo možnosl staviti ponudbe. A gospodarstvo v Mestnem pogrebnem zavodu prejšnjih let se odlikuje še z lepšimi deli, kot smo jih zgoraj našteli. Med taka dela spada n. pr. komisijsko potovanje na Dunaj za nabavo in nakup čipk za krste in podobno, ker čipk najbrž ni mogoie poslati na vpogled, pošiljka kot vzorec brez vrednosti pa bi bila za inozemsko tvrdko najbrž predraga. Domače tvrdke naj to blago seveda rajši prodajajo v inozemstvo. Krste prvega razreda so nabavljali v Subotici in 6e vozili osebno tja plačevati račune. Za taka in slična potovanja je bilo izdanih nad 100.000 dinarjev, izplačane pa so bile celo tantijeme za takšno res vzorno gospodarstvo! Danes pa izdelujejo prav takšne, oziroma še mnogo lepše krste naši domači obrtniki, pa še za 40 % ceneje. Čudno, da je ta obrt v enem letu tako napredovala! Takih krst poprej pri nas bržkone še niso znali izdelovati? Uradniške plače pri Mestnem pogrebnem zavodu so znašale tedaj 240.000din letno, pa so kljub še enkrat večjemu uradniškemu aparatu izdali za nadurno dežurno delo letno 48.000 din. Danes pa znašajo uradniške plače tam 55.000 din letno, za nadurno dežurno delo pa se izda komaj 15.000 din in vendar je poslovanje V6e vzornejšo, kakor je bilo poprej. Vse te stvari naj pojasnijo zanimivo okolnost, da mestni zaklad ni prejel zadnja leta skoraj nobene priznavalnice od Mestnega pogrebnega zavoda. V letih 1933., 1934., 1935. in 1936. bi bil moral odšteti MPZ mestnemu zakladu skupno 550.00 din, pa mu še danes dolguje 380.000 din. Od plačane vsote je 80.C00 din plačanih že pod novo upravo. Samo to številke že dovolj jasno govore o bivšem gospodarstvu. Danes ima Mestni pogrebni zavod 250.000 dinarjev prihrankov za plačilo kupljenega zemljišča za vrt umrlih. Po vseh teh naštetih dejstvih je tudi jasno, zakaj se je 12 let pripravljala graditev mrliške veže, pa niso prišli dalje kot do raznih potovanj v inozemstvo. Po takih receptih bi jo pač mogli gradili še 12 in morda še naslednjih 12 let! Takšno je bilo to gospodarstvo pri ljubljanski mestni občini v tistih zlatih časih, za katerimi se tako toži našemu »naprednemu« časopisju. Pa to jo le eno poglavje iz tega »umnega« gospodarstva, druga bodo še sledila. — Pri zaprt|u, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj na nrazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Smofa dveh mariborskih „bibelforšarjev" Že svoječasno smo poročali v »Slovencu« da je Maribor nekako središče vseh slovenskih »bibel-foršarjev« — znane sekle »raziskovalcev svetega pisma«, ki so ee pojavili po vojni pri nas. Ker razpolaga sekla z izredno bogatimi sredstvi iz inozemskih virov, je tiskala ogromno propagandno literaturo ter jo skoraj zastonj prodajala |>o svojih agentih po vsej Sloveniji Šele lansko leto je bilo delovanje te sekte prepovedano. Kljub prepovedi pa agilira še naprej, kar dokazuje najnovejši primer v Št. 11 ju v Slov. goricah, ki se. je pripetil v nedeljo ter izzval pri tamošnjih ljudeh precej pozornosti. V nedeljo zjutraj sta se pojavila v št. Ilju kar naenkrat dva vneta apostola »bibelforšarjev« iz Maribora. 48-letni frizer Rihard Tautz in 51-letni železničar Valentin Ivejnšek. Oba sta prinesla s seboj celo zalogo knjig bibelforšarskega sv. pisma in gramafon s 7 ploščami Na ploščah so bile bibelforšarske pridige, 5 v nemškem in 2 v slovenskem jeziku. Ustavila sla se s svojo kramo v bližini cerkve in ko so začeli ljudje prihajati iz cerkve, je naenkrat zadonela iz gramofona pridiga. Ljudje so seveda gledali lo čudo, da pridiga gramofon namesto človeka ter so se začeli zbirati okrog obeh aj>ostolov, ki sla nato pridno delila svoje propagandne knjige. Nenavadni gramofonski pridigi in misijonski vnelosti obeh Mariborčanov pa so napravili konec orožniki, ki so ju zagrabili ter jima zaplenili pridigarski gramofon in vso zalogo kniig. Drobne Koledar Četrtek, 28. aprila: Pavel od križa, spoznavalec; Lukerij. Novi grobovi + P. Konstantin Vidmar. V Gaweinstalu na Nižje Avstrijskem ie umrl g. dr. p Konstantin Vidmar O. S. B. po dolgi in hudi bolezni Rajnik je bil rojen L 1851 v Logu pri Poljt.nah nad Skofjo Loko in je vstopil I. 1869 v benediktinski red na Dunaju (Schottenstift) in je bil I. 1874 posvečen v mašnika. Bil ie potem kaplan v Eggendorfu im Tale in pri Sv. Ulriku na Dunaju; I. 18S6 je postal doktor bogoslovja ,1. 18S9 pa veroučitelj na učiteljišču v Kremsu. Od I 1901 do 19C9 ie bil župni vikar v Martinsdorfu in poslej 25 let v Gavveinstalu. Bil je izredno marljiv pisatelj in je v nemškem in latinskem jeziku izdal mnogo vzgoinih in zgodovinskih spisov in knjig. V mlajših letih je rad prihajal na počitnice v Poljane. -f- V Ljubljani je umrl včeraj zadet od kapi vpokojeni jiolkovnik g Ivan R o j n i k. Pokojnik je služboval svoječasno pri slovenskem domobranskem. j>ozneje planinskem polku, v naši državi pa v raz; ličnih garnizijah in je bil vzoren častnik Za moštvo je bil zelo dober in skrben ter strogo pravičen. Bil je vedno zaveden Slovenec in dober krščanski mož! Zaradi bolj šibkega zdravja je bil pred nekaj leti na lastno prošnjo upokojen. -j- V Dol. Logatcu je umrla gospa Fani Kune roj. Baje. Pokopali jo bodo v četrtek ob 4 |*>jx>ldne. f V Radovljici je neizprosna smrt iztrgala ugledni družini L e r h o v i še ne štiriletno hčerko Jano. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli = Začasno je premeščen iz. Ptuja kapucin o Viktorin Sivavec v Krško, iz Krškega v Ptuj pa za stalno o. Erhard Pečar. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. — Pogreb župnika J. Mevžlja. Veličasno in ganljivo je bilo slovo od t župnika Janka Mevžlja. Domača krška fara se je dobesedno zgrnila na tej zadnji poti okrog groba prerano umrlega dušnega pastirja. Pogrebne obrede je izvršil žužemberški dekan g. Karel Gnidovec v navzočnosti 28 duhovnih sobratov; v cerkvi se je poslovil od pokojnika v pomenljivih besedah njegov prijatelj, župnik Al. Košmerlj. Ob grobu sta naslovila pokojniku tople besede v imenu domače župnije in občine gg. Lampret in Zupane. Šentlenartska župnija je istotako poslala močno zastopstvo k pogrebu; g. Rant je v prav iskrenem govoru želel umrlemu župniku večnega pokoja. Šentruperčani so poslali k pogrebu domače pevce, ki so poleg domačega zbora zapeli pokojniku nagrobnico v slovo; v imenu fare se je poslovil g. župnik Peter Plojnik. — Vsi številni znanci in prijatelji smo v iskreni molitvi prosili Stvarnika, naj nakloni dragemu pokojniku sveti mir, ki ga ie na svetu zastonj iskal. — Važno za trafikante. Kr. banska uprava dravske banovine sporoča, da banovinskih kolkov po 30. aprilu tudi na prošnjo ne bo mogoče zamenjati, ker so že s 1. aprilom v teh serijah izgubili veljavo v smislu odločbe S. 1. št. 89 1936 Na podlagi odloka kr. banske uprave VII'20i577 se samo upravičenim prodajalcem teh kolkov zamenjajo do petka, t. j. 30. aprila 1937, in sicer do 12. Po tem roku pa ti kolki izgubijo vrednost. — Iz pisarne združenja trafikantov. — Kopališko zdravljenje vojnih invalidov bo tudi letos v Toplicah pri Novem mestu. Tozadevna navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri okrajnih načelstvih. mestnih županstvih in pri VI. oddelku banske uprave. — Črkoslikar, samostojen in zanesljiv, 6e takoj sprejme pri slikarskem podietju Pahernik Anton. Maribor. — Po tovarniških cenah prodamo manufak-turne ostanke: kamgarne, fresco in športne štofe. ženske volnene, svila etc. Prilika za birmance! »Textilos«. Ljubljana. Miklošičeva 17. — Zaupajte se pri nakupu kozmetičnih preparatov drogistu — le on ima strokovno izobrazbo in pozna učinek poedinih preparatov. — Ali sc jc treba gospodinji mučiti? Koliko olajšav imajo danes gospodinje na deželi in v mestu: šivalne stroje v hiši, štedilnike v kuhinji, samo v pralnici je ostalo vse pri starem: mencala za drgnenje perila. Ali je za to delo in trud opravičilo? Ne! Gosjiodinjam ni treba danes več tožiti, da jih lmli križ ter da imajo razpokane in nabrekle roke. Odkar obstoji »Schichtov Radion«. gospodinja nima več mučnega dela, perilo ji ostane lepo in pri tem ga varuje. Lmbl jana V sredo, dne 28. aprila Gledališče Drama. Sreda, 28. aprila: zaprto. — Četrtek, 29. aprila: Rivala. Pretnierski abonma. 0|iera. Sreda. 28. aprila: Nathan der Weise. Izven. Gostovanje Alberta in Else Bassermann in njihove skupine. — Četrtek, 29. aprila: Plamen. Red Četrtek. — Petek. 30. aprila: zaprto. — Sobota, 1. maja: Lojzka. Opereta. Premiera. Proslava 25 letnice gledališkega udejstvovanja gosp. Lojzeta Drenovca. Predavanja Profesorsko društvo, ljubljanski odsek, bo priredilo dne 28. a|)rila v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti zadnje letošnje predavanje iz cikla »Šola in kultura«. Govoril bo prof. Jakob Šojar o snovi »Srednja šola in slovenska knjiga-!:. Začetek kot redno ob 8 zvečer, vstop prost. Vabljeni so [>oleg članov JPD tudi ostali šolniki in prijatelji srednje šole. Sestanki Dekliški krožek prosvete sv. Jakob ima drevi ob '/,8 sestanek v društvenih prostorih. Predava vseuč. prof. g. dr. Andrej Snoj. Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici. Drevi ob 8 pevska vaja Prosvetnega društva Ljubijana-mesto. Pevovodja. Društvo prijateljev poljskega naroda ima danes. v sredo, ob 18 občni zbor v prostorih Slovenske Matice. Kongresni trg 7. Naše dijaštvo Potrebe socialnih in gospodarskih reform v Jugoslaviji s posebnim ozirom n» Slovence je na- novice ' slov četrtega predavanja iz cikla predavanj »Danice«, »Savicc« in »Zarje«. Predavanje bo v četrtek, 29. aprila, ob 20 v beli dvorani hotela »Uniona«. Predaval bo g. ban dr. Natlačen. Za člane udeležba dolžnost, gg. starešine vabljeni. Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi ob 20 svoj redni versko-prosvetni sestanek s predavanjem. Vabim vse člane k številni udeležbi. — Prefekt. Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob 20.15 redni sestanek. Akademiki vabljeni! Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste. * 1 Uprava cestne železnice sporoča, da stopi s 1. majem t. 1. v veljavo nova tarifa. Po novi tarifi znašajo vozne cene od 1 Din do 2.50 Din, dočim so znašale dosedaj od 1.50 do 3.50 Din. Znižane so cene za daljše vožnje. Po novi tarifi stane vožnja do 3 delnih prog 1.50 Din, do 5 delnih prog 2 Din in nad 5 delnih plog 2.50 Din za vožnjo. Od Mestnega trga do St. Vida ali obratno pa se plača izjemna cena 2 Din. Vozni listki za kratke proge po IDin (do 4 postajališč) se izdajajo odslej ves dan, tudi ob nedeljah in praznikih in veljajo tudi za prestop. Jutranji vozni listki po 1 Din se izdajajo ob delavnikih v mestu do 7. ure 45 min., na progi od remize do Št. Vida pa do 7.30. Na novo so uvedeni jutranji povratni listki po 2 Din za obe smeri. Izdajajo se samo zjutraj, in to v mestu do 7.45, na progi od remize do Št. Vida pa do 7.30. S povratnim voznim listkom se lahko vrača potnik ves dotični dan, ko je bil vozni listek kupljen. Povratni vozni listki se izdajajo tudi ob nedeljah in praznikih. Na novo se uvede tudi predprodaja voznih listkov v blokih po 25 kom z 10 odst. popustom. Bloke bodo prodajali vsi sprevodniki in obe blagajni. Cena do 4 delnih prog za 2 vožnji dnevno 6 Din in Za 4 vožnje dnevno 10 Din, za nad 4 delnih prog pa za 2 vožnii 8 Din, za 4 vožnje 12 Din. Vse ostalo je razvidno iz cenikov, ki 60 izobešeni v vseh tramvajskih vozovih in na pro-metnejših točkah v mestu. I Postopanje delavstva in podjetnikov pred stavko ali izprtjem. Mestno poglavarstvo opozarja delavstvo in podjetnike na uredbo o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodišču (Službeni list z dne 20. februarja 1937, št. 103-15), ki je stopila v veljavo dne 15. aprila t. 1. III. poglavje te uredbe pozna Ljubljana, 27. aprila. Danes ob 5 popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskeoa sveta, ki ji je v imenu banske uprave prisostvoval inšpektor dr. Guštin, vodil pa jo je župan dr Adlešič. Dr. Adlešič se je v toplih besedah spominjal pokojnega častnega meščana Josipa Turka in meščanov Ivana Bajželja, Alojzija Knafeljca, Franca Šebra ter mestnega uslužbenca Fr. Punčoha. Dalje je poročal o ustanovitvi Vrhovnega socialnega sveta, ki bo imel iniciativno nalogo v socialnem skrbstvu Ljubjane, ter je sf>oročil zahvalo Protituberkulozne lige za obilno dotacijo v proračunu. Župan je poročal dalje, da je od 1. septembra 1936 do danes dvignilo pri Mestni hranilnici oproščenih vlog do 5000 Din 1713 vlagateljev ali 5.9%, ki so dvignili skupno 3,130.00 Din, to je 10.79% vse oproščene vsote. Od 1. marca 1937 do danes je 869 vlagateljev dvignilo oproščenih vlog do 10.000 Din skupno 4,441.000 Din, to je 16.21% oproščenih vlog. Vseh oproščenih vlog je bilo torej izplačanih 7,472.300 Din. V isti dobi pa je znašal prebitek novih vlog 20,583.900 Din, torej je bilo več vloženega 13,111.600 Din. Stanje novih vlog je bilo 26. aprila letos 65,602.500 Din. Poročilo finančnega odseka Prof. Dermastja je kot načelnik finančnega odbora poročal, da se bliža regulacija Ljubljanice letos dovršitvi, ostalo pa bo še zadnje delo, to je zgraditev zalvornice pri šentepeterski vojašnici, ki je nujno potrebna da se obdrži stanje Ljubljanice na potrebni višini in da se regulira 6tanje vode na Barju ter se Barje obvaruje pred sušo. Predlagal je zato. nai mestna občina najame jrosojifo v znesku 4.300.000 Din pri Poštni hranilnici s jxisredo-vanjem Mestne hranilnice, toda ne več kot jx> 6% obrestni meri. Posojilo nai bi bilo srednjeročno. To pa v6e pod pogojem, da pristanejo na odplačevanje tega posojila vsi dosedanji činitelji pri regulaciji Ljubljanice v dosedanjem razmerju, to je država z eno tretjino, mestna občina z eno tretjino, banovina s prvo šestino in barjanski odbor z drugo šestino. Dalje je jioročal prof. Derma6tja o preureditvi Šentpetrske vojašnice za nastanitpv kasarnirancev policijske straže. Policija je preračunala preureditev vojašnice v te namene na 218.000 Din. v proračunu na je v ta namen določenih le 98.000 Din in kveč jemu iz druge postavke še znesek 57.000 Din. Fin. odbor je mnenja, da se da tudi s tem denarjem urediti jx>1iciiska kasarna, ki bo za dolga leta zadoščala ljublianskim potrebam Vsi ti predlogi fin. odbora so bili soglasno sprejeti. Debata o socialnem prihranku Večja debata se ie razvila o uporabi proračunskega prihranka socialnega urada. Kakor vsi drugi uradi in ustanove mestne občine, je ntoral tudi mestni socialni urad izkazati 10% proračunskega prihranka, kar je dalo znesek 451.000 Din. Pred dvema meseccma pa je občinski svet odobril prošnji socialnega urada, da se ta znesek ujiorabi le v socialne namene. Socialni urad je od tega zneska uporabil 150 000 Din. ostalo pa je še 300.000 Din. Finančni odbor predlaga, naj bi 6e ta znesek lino-rabil za zgradbo zavetišča za revne otroke v Trnovem. za kar je že v rednem proračunu določenih 500.000 Din. Prihranek naj se prenese v konto-korent za zgradbo zavetišča. Obč. svetniki iz Most Černe. Oražem in Mišveli so naslonili pro»i temu predlogu, češ da so prikrajšani starejši Ijtidie zlasti iz Mo=t. Pridružil se jim je tudi dr Kortin Gosn. Pavlin pa ie nasprotno naglašal. da ie mestna občina poslala vso svojo revfčino v trnovsko faro. Starši se tam ne brigajo za mladino, in f-* ne bomo zidali zavetišča, bomo morali kmalu zidati bolnišnico ali kaznilnico. O šalehar je naglasil. dn so bili sedaj prihranki doseženi na vse drugačen način kakor pa preišnia leta. Kako je mogoče dajati jiod-pore človeku, ki zaniie vce in ki iemlie nodnore celo svojim lastnim otrokom. (Obč svetnik Likar j>rote-stira. drugi pa pritrjujejo: »To je resnica!*) pravico do stavke za delavce in jvravico do izprt-ja za podjetnike, razen za državna, banovinska in občinska podjetja, pri katerih je stavka ali izprtje sploh prepovedano. Da pa se preprečijo škodljive in nepremišljene stavke in samovoljna izprtja. predpisuje uredba obvezno poravnanje spora s posredovanjem obče-upravne oblasti I. stopnje ali s poravnalnim postopkom inšpektorata za delo, če pa ta ne uspe, se smejo stranke zateči na razsod-niški odbor, sestoječ iz enega državnega uradnika in iz najmanj po dveh zastopnikov spornih strank Delodajalci, med njimi tudi odgovorni voditelji državnih in samoupravnih podjetij, ter vse organizacije, ki bi se ne obrnili do pristojnega poravnalnega oblastva za poravnavo spora ali ki bi objavili izprtje med poravnalnim postopanjem, se kaznujejo z globo v denarju od 100 do 10.000 Din, a delavci, ki bi se ne obrnili do oblasti za poravnavo spora ali ki bi stopili v stavko med poravnavanjem spora, pa z globo v denarju od 100 do 500 dinarjev. 1 »Lojzka«, v kateri proslavi g. Drenovec svoj jubilej 1. maja, je dobila nov naslov »Kjer studen-ček izvira«. Sodelujejo gge. Lubejeva, Gnueova. Japljeva ter poleg jubilanta gg. Zupan, Peček, Gorski, Daneš. Režira g. prof. O. Šest. Dirigent g Zebre. 1 Železniškim upokojencem, članom podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. — V prihodnjih dneh se bodo pričele deliti glasovnice za volitve delegatov podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. Opozarjamo upokojene člane, da nai si glasovnice zadrže, dokler ne prejmejo kandidatnih list, ki jih bo izdal akcijski odbor. Kdor ne bo prejel glasovnice, naj jo brezpogojno reklamira. — Akcijski odbor. 1 Javna ura v Kurji vasi. V eni izmed zadnjih številk »Slovenca« so se šentpeterčani in prebivalci poljanskega okraja pritoževali, da nimajo nobene mestne javne ure, čeprav bi jo zaslužili, saj jo ima celo Kurja vas. Mi, prebivalci dolenjskega in karlovškega okraja bi prav privoščili prebivalcem prvih dveh okrajev, da dobe taki javni uri, toda svoje ure seveda ne damo. Sentpetnski okraj ima že dobro javno uro na šentpetrski cerkvi, ki ie daleč vidna, Poljančani pa naj se potrudijo in naj si preskrbe uro na zvoniku cerkve sv. Jožefa, za katero so lepa kazala že pripravljena. Dolenjski okraj pa nujno potrebuje uro, zakaj od šentpetrske fare pa tja do mestne meje ni v tem okraju prav nobene javne ure in to je velik del mesta. Dolenjska cesta je tudi važna prometna žila za Ljubljano, saj po njej gre ves promet med mestom in Dolenjsko. V Ljubljani je le malo tako važnih točk, kakor je karlovski most in nanj vsekakor spada javna ura, za katero smo se poprej leta in leta borili, dokler je nismo dobilL Obč. svetnik Vider o prejšnjem in sedanjem socialnem skrbstvu Gosp. Vider pojasnjuje v imenu socialno-jrolitičnega odbora, da je bilo treba lani gledati za kritje izdatkov, ker je bda gostaščina odpravljena. Tudi socialni urad je dobil nalogo, naj prihrani 10% od svojega proračuna. Prosil pa je za uporabo od prihranjenega kredita in nekaj denarja je od prihranka res ujjorabil. Ni pa kazalo, da bi urad ta denar razmetaval, zlasti ker so se množile pritožbe iz Trnovega, kamor je bila v naselbino v Mestnem logu nagnana vsa revščina. Izkušnja tudi uči, da se kurativno socialno skrbstvo ne obnese (ako kakor preventivno, to se pravi, da je treba zlo v korenini preprečiti in ne ga odpravljati, ko je že tu. Otroke je treba dobro vzgojiti. Ta prihranek za otroško zavetišče v Trnovem pa ne gre na račun revnih starih ljudi. Podpore v mestu so se morale nekako izenačiti. Nesramno pa je hujskanje in zlorabljanje največjih revežev, katerim neki agitatorji pripovedujejo da so bile podpore razdeljene med prijatelje in pa med zasebna društva, še nikdar prej ni bilo socialno skrbstvo na magistratu tako skrbno in tako vzorno, kakor je sedaj. Znano je, da so poprej dobivali jKidpore hišni posestniki in sinovi posestnikov. Dekleta so dobivala luksuzne čevlje. Podpore za brezposelne so bile dajane ljudem. ki so bili zajiosleni v raznih zasebnih društvih, dalje ljudem ki ne bi šli na delo. četudi bi se jim delo ponudilo. Podpore so dobivali ljudje, ki imajo posestva na Bledu. (Likar: »To n; res!«) Res je lo! Da, gospodje, podpore je dobivala vdova po železničarju, ki je prejemala 2500 Din mesečne pokojnine. Ko pride čas, pridejo v javnost zadeve, ki bodo vam vsem sapo zaprle. Tisti, ki kritizira sedanjo socialno politiko, mu za pravo socialnost sploh ni, temveč mu je le za demagogijo Mi smo širokogrudni pri jrodeljevanju jx>dpor tudi ljudem, ki jx>dpor niso vredni, pač pa so jo potrebni. Vsi jjotrebni ljudje se nam smilijo. Pripetil se je dogodek, da je pijani oče čakal svojo ženo pred socialnim uradom in ji odvzel dobljeno podporo za družino. Družina je seveda ostala brez sredstev, to pa je izrabil nek ljubljanski list, ki je napadel mestni socialni urad, češ da ni dovoljno podprl te revne družine. Gosp. Likar govori nato o tem, da je bilo premalo dela za vse brezposelne, večina občinskega sveta pa mu odgovarja: »Še iskali smo jih, pa se niso priglasili« Zupan dr Adlešič ugotovi: »Kakor hitro je tedaj, ko smo imeli pozimi javna dela. kdo prosil la delo. ga je tndi takoj dobil!« Gosp. Likar trdi. da je tnožno, da je bilo v devetdesetih odstotkih delo pravilno oddano, možne pa so nepravilnosti. Gosp. Likar je nato izjavil, da on ni odgovoren za delo prejšnjega socialnopoli-tičnega urada. Župan dr. Adlešič ugotovi, da je po možnosti vsakomur ustregel, kdor se je obrnil z iskreno prošnjo nanj, in da je dal vsak primer posebej preiskati. Ako je bila beda res velika, je dal nakazati ludi večjo podporo. Socialni urad je dal res jx>trebnim revežem vse, kolikor je mogel. Načelnik socialnega odbora, kanonik dr. K 1 i -nar opozarja, da je treba ta vprašanja obravnavati pravično in trezno. Namen podpor sploh ni, da bi zadoščal za preživljanje revežev. in izkušnja uči, da ima vsak teli potlpirancev tudi druge vire življenjskih sredstev, podpore pa mu le pomagajo v življenjski borbi. Te podpore mestni svet po svojem socialnem uradu stalno revidira. Zato je bila potrebna tudi revizija podpor v priključenih občinah. Če hi v enem predmestju imeli večje podpore kakor v drugem, hi se znalo zgoditi, dn sc preselijo tja vsi mestni reveiž. Nejiotrebno je razburjanje zaradi ureditve jiodpor. zakaj če je stiska kje res velika, bo mestni župan golovo odredil, da se pod|)ora zviša Denar pn. ki je namenjen za otroško zavetišče v Trnovem, ni prihranjen pri podfK)rah. Tudi ni bilo mogoče razdati vsega pri-hrankn zn podpore, kajti v tem času, ko je bil prihranes zopet povrnjen socialnim namenom, se ni dal razdelili v celoti Pod skrbnim vodstvom gosp. župana se Ljubljana vrača k lepši socialni bodočnosti. Odkrito iti moško Izjavljajo, da z re- Rojstni dan kneza Pavla Včeraj, v torek, je slavil Nj. kr. Vi6 knez namestnik Pavle svoj rojstni dan ter je 6topil v svoje 45. leto. Odlični krmar jugoslovanske države, ki je po smrti kralja Aleksandra prevzel v svoje krepke roke vodstvo naše države ter pokazal veliko sposobnost razumnega državnika, se je rodil 27 aprila 1893 v Petrogradu. Srednjo šolo je študiral v Belgradu, kjer je njegov stric, kralj Peter I že prevzel leta 1903 dediščino svojih očetov. Pravne študije je knez Pavle dovršil v Oxfordu. Knez Pavel ime sodobno angleško in demokratsko vzgojo, ki mu je prav prišla pri reševanju sodobnih jugoslovanskih državnih vprašanj v demokratič. duhu. Živi v nadvse srečnem zakonu s princeso Olgo, iz katerega zakona ima dva čvrsta dečka, kneževtča Aleksandra in Nikolaja ter hčerko. Knez Pavel |e velik prijatelj Slovencev in slovenske zemlje ter ie leto za letom naš gost Nadvse ljubi nai Bohinj, kupil je tudi grad Brdo pri Kranju. Znano je tudi, da je knez Pavel imel glavne zasluge, da se je pričela graditi moderna cesta iz Ljubljane na Gorenjsko. Slovenci 6e čestitkam vse države k rojstnemu dnevu kneza Pavla iskreno pridružujemo in mu želimo še dolgo let čvrstega zdravja in uspešnega dela za državo. veži pošteno delamo, ne pa kakor tisti, ki jih zapeljujejo. Predlog finančnega odbora sprejmemo! Pri resumeju je prof. Dermastja naglasil, da je treba enkrat za vselej prenehati z razlikami med starimi in novimi Ljubljančani, ker smo sedaj vsi občani ene in iste občine. Predlog odbora je bil nato sprejet z vsemi glasovi dr. Koruna in gosp. Cerneta iz Most. Nato so bili soglasno sprejeti naslednji predlogi _ finančnega odbora: Za ureditev strokovne knjižnice se odobri iz proračunske rezerve 24.500 dinarjev. Kačičevim dedičem se vrne v šentpeter-skem predmestju nekaj sveta, ki ga mestna občina ne potrebuje. Za popravila službenih koles se zniža letni znesek od 200 do 150 Din, deležni pa ga bodo vsi. Kapital Mestne delavske zavarovalnice se bo v bodoče nalagal pri mestnem zakladu in mestnih podjetjih po 6% obrestih. Pri Mestni delavski zavarovalnici najame mestna občina za ureditev podstrešnih stanovanjskih prostorov znesek 170.000 Din, plačljiv najkasneje v petih letih. Za pregled mestne blagajne, ki ntora biti dvakrat na leto, je občinski svet izvolil prof. Dermastjo in g. Kozamernika. Sprejeti so bili dalje drugi manjši predlogi finančnega odbora glede raznih pritožb, glede davščin, prirastkarin itd. Ugodeno je bilo vsem prošnjam za znižanje obrokov za gradbeno posojilo. Neki upokojeni policijski agent je pro-tistiral, ker ga mestna občina sili, naj vrne 14.000 dinarjev podpore, ki mu jo je socialni urad svoj-čas neupravičeno dal. Njegova pritožba je bila zavrnjena. Poročilo obrtno-industrijskega odbora je podal gosp. B a h o v e c. Odobrenih je bilo vseh pet prošenj za prenose bufetov in za gostilne. Konzorcij kavarno »Zvezda« je dobil dovoljenje za restavracijo in kavarno v Kazini, Tinca Gi^lj,*^™ gostilno v hotelu »Lloyd«. Poročilo gradbenega odbora !ir